C. C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato. -13 febbraio 1926.
Posamerm itevtlkfl 25  stotink,
Izhaia:
vufl/to   sredo   popohine
in  soboto  zlutraj,
$t*ne zaccloleto 15 L.
* pol leta      8 L.
« četrt leta    4 L.
'lei inozemstvo celo
leto lir 40.
¦V»  limročila   brez   do-
poslane    naroinine    se
ne moremo oziratu
Odgovorni urednik:
Polde Kern perle.
^ffS^Wm^t      "mr^rjE ^r^HKm ^m^w^m
st i2      V Gorki, v soboto 13. februarja 1926.      Leto x.
Neirankiranu pismu $•*
ne sprejemajo. Oglasi se
računalo po dogovoru
in se plačaio v napreß.
List izdala konsorci).
'UOHISKE STRA2b*
Tin* Zadružne tiskarta
v Gorki, /</va Piazza
ta št. 18.
Uprava in   uredništve:
ulica Maineli štev. 5,
—     (prej  Scuole).    —
Teles,  int.  St.  308.
Česa nas uči Pisenti?
Žalostni konec Petra Pisentija je
dovolj zanimiva reč, da o njej še
enkrat javno spregovorimo. Ne
bomo razpravljali o vzrokih, radi
katerih je bil mladenič Pisenti vr*
žen iz politiene pozornice.
Mi Slovenci si stavimo dru?
Lo vprašanje: Kaj naj se slovensko
ljudstvo nauei iz slueaja gospoda
Pisentija?
Naj prej, da je strašno lahkomisel?
no, zaupati vsakemu politienemu
^ovodošlecu, ki se pojavi v naši
deželi. Pomislimo, kako samoza?
vestno in mogočno je nastopal
Pri nas Pisenti. Obdan je bil z vso
*nočjo, imel je v rokah vclikansko
uradno oblast, pokorni so mu bili
Podprcfekti, daveni uradniki, žu?
Pani in orožniki, ščitili so ga ran*
Sočni prijatelji v Rimu, podpiralo
ga je časopisje, bil je nadzornik
vse vojne odškodnine, vladal ne?
oniejeno pri deželni upravi, držal
tako v pesti moč bivšega goriškega
deželnega odbora, in novrhu so ti?
soei oboroženih fašistov čakali na
njegove ukaze, zakaj on je bil tudi
Poveljnik fašizma. Kdo je imel ke?
daj vee moei, vcč vpliva in več ob?
lasti v deželi?
Prodane duše.
Tedaj so se pojavili med nami
Ijudje. ki ležcjo radi na trebuh pred
vsakim mogoenežem in se dali prive*
Zi*ti na voz Pisentija. Čutili so sicer
v sreu, da ne delajo pošteno, vest
se jim je motno oglašala, a uklonili
so se kljub temu zunanji moei in
°dpadli iz koristolovstva od slo*
venskega ljudstva. Nastala je slo*
venska snoparija. Tisti, ki so no?
sili spredaj zvonec, so se vdali iz
Urnazane dobiekarije, bili so navad*
ni izkorišeevalci trenutka, pre?
mnogi so pa šli za zvoncem zato,
ker jim je padlo sree v hlače. Vsi
skupaj so pa bili nezanesljive,
manj vredne duše, zaznamovane za
vse case s pečatom politične ne?
Znaeajnosti. Prcprieani so bili, du
se bodo večno seneili pod košato
bukvo Pisentijeve mogočnosti, u-
yerjeni, da ne bo strcla nikoli treš*
9*la v to žlahtno drevo. »Naj le vpi*
JeJo proti nam slovenski listi«, —
so si mislili — »glavno je, da ima?
^o mi korist in dobieek in da nas
sčiti slavni in veliki Pisenti, ki bo
Sospodoval brez konca in kraja v
teh krajih!« Ravno so se bili vži?
veli v lepo gotovost in poeivali vsi
n^ zeleni trati okoli bukve, ko je
udarila s strahotnim gromom stre*
^a in raztreskala nlemenito deblo.
Ves drai^occni trop je zletel dalee na
°kro,Lj, kolodvodje so z zvonci okoli
Vratu bežali preplašcno na vse ve*
trove.
Oh, kako minljiva je sreča tega
sVeta! Vse se spreminja, vse gine,
Vse umira na naši zemlji. Naj prej
Pa sc zruši tisto, kar je zgrajeno na
^eznačajnosti, na koristolovstvu,
^a hinavščini in na laži. Samo res*
^ca in poštenost trajata večno.
Naše ljudstvo vidi danes jasno,
?a je zvestoba do lastnega naroda
lri pogumno ter poštcno vstrajanje
Pri lastnem prepričanju edino pa?
P^etna in koristna politika. Kaj
lrnajo danes odpadniki od svojega
°dpadništva? Fašistom samim so
Se prigabili in vrgli so jih med ere?
Pinje, kakor se vrže kozica ali po*
^ev, ko vee ne služi gospodarju.
Kako naj bi jih tudi italijanski fa?
sisti cenili? Oni vedo dobro, da
^dor izda lastni narod, je sposoben
izdati tudi tuji narod in izdati sploh
vse na svetu.
In kakšen ugled je dose.ala jata
slov snoparskih tičev med našim
Ijudstvom! Vsi se jih oiiibajo, vsi
beže od njih ali pa umolknejo, ko |
se pojavi jo nepovabljeni v sloven*
ski družbi.    Ljudje    pazijo    nanje
stokrat huje, ko na biriee in da*
carje.
Njih delež je le nrepir in zaniee?
vanje. Pisenti nas uei, da se mora
slovensko ljudstvo zanesti samo
nase ter organizacije in le na ljudi,
ki jih samo pozna in samo izbira,
in na nikogar drugega.
Drzati.se mora predvsem zvesto*
be do slovenskcga rodu in pa po?
štenja, ki prej ali slej vedno zma*
guje.
Kaj se godi po svetü?
Besedni dvoboj, ki se biic te dni
med nemškim zunanjim ministrom
Stresemannom in Mussolinijem,
zanima ves svet. Ameriski in an*
gleški dnevniki, ki dozdai morda
šc niti prav znali niso, kic je to
Poadižje in kje so tirolski Nemci,
vedo zdaj prav dobro. Sai pišejo o
narodnih manjšinah v Italiji in
hvalijo ali grajajo »slog« Mussolini*
jevega govora ali pa besede diplo*
mata Stresemanna. Poudaiiti je
treba, da se je ob teh govorih ita*
lijanskega in nemškega vodilnega
državnika zbudila vest vsega elo*
vcštva in da se je svet spet začel
zanimati za položaj evropskih na?
rodnih manjšin. Nemeiia obljublja
široko kulturno samoupravo za
svoje narodne manišine. Čehoslo*
vaška je izdala, kot omenieno na
drugem mestu, jezikovno naredbo,
kjer so uzakonjene vsaj nekatere
pravice narodnih manišin. Tem
vzglcdom bodo morale slediti tudi
druge države in se ne več sklieeva?
ti zgolj na mrtve točke pravnih
meddržavnih (ne mednarodnih!)
pogodb, marveč tudi na mednarod*
no moralo!
Zato so ti govori zadobili važen
in dalckosežen mednarodni po?
men.
Na Stresemannov govor je ob*
ljubil italijanski ministrski pred*
sednik odgovor pred senatom.
Mussolinijev drugi govor.
V sredo je Mussolini zaprosil v
senatu za besedo, da zavrne izjave,
pi so padle v berlinskcm parlamen*
tu. Pred senatorji ie Mussolini go*
voril mirno in ni toliko raeunal na
čustvenost kot na hladen razum in
trezen preudarek eastitliivih sena*
torjev.
»Dolgi in vznemirjeni govor go?
spoda Stresemana,« je začel Mus*
solini, »mi nalaga dolžnost, da ta*
koj odgovorim jasno in točno kot
v poslanski zbornici. Govoril ni?
sem kar nepripravljen, marvee sem
premišljeval dva meseca, cel čas
hude protiitalijanske gonie.
Dejstvo je, da je malo mojih go*
vorov našlo tolikšen odmev v ita*
lijanski duši in v evropski javno*
sti kot ta. To je znak. da je bila ta*
I ka beseda potrebna, da se razčisti
položaj. Nasprotje je bilo med pol*
nim italijanskim pravom in brez*
miselno nemško zahtevo.
Svoj prvi govor pa potriujem v
celoti, tudi zaključek o tricolori na
Brennerju, ki nai ga gospod Stre*
semann tolmaei kakor hoče, a ga
vsi Italijani razvimeio tako. da Tta?
lija ne bo trpela nikakc kršitve mi*
rovnih pogodb, ki ji jamčiio meje
pridobljene za ceno krvi.«
Potem ugotavlja Musolini, da ni
m.'mski minister mogel zanikati ni*
ti trditve, da je Italiia vodila po
vojni blagohotno politiko napram
Nemeiji; ni mogel zanikati, da je
nemški tisk mesece in mesece div*
jal    proti Italiji in da se ie sklcnil
bojkot proti italijanskemu uvozu.
Potem pravi Mussolini, da je
skušal Stresemann vse to oznaeiti
le za delo nekaterih neodgovornih
skupin. In se spet sklicuje na od*
redbo eehoslovaske vlade, da se
mora uvesti v državi splošno le če*
ški jezik, eeš, tarn pa ni Nemeija
hotela vprizoriti take gonie kot za
južno Tirolsko.
Širokogrudna nolitika je znak
šibkosti.
V svojem govoru ugotavlia Mus?
solini, da ni res, kar je govoril Stre*
semann o manjšinah v Jugoslaviji
in drugod. »Tudi zgodovinski slu*
eaji, ki jih ngvaja Stresemann, ka*
kor proglas Pecori Giraldiia in pre?
stolni govor, podkrepijo le italijan?
sko politiko. Izkazalo se ie namree,
da je široko?grudna politika nemo*
¦gücü, ker so jo Nemci smatrali za
znak slabosti. Fašistovska vlada je
v prvih treh letih vodila politiko
čakanja in popuščanja. Toda je bi?
la takoj pripravljcna premeniti to
politiko, ko je v pomladi 1925 vide*
la v kakšno nevarnost se s tem po*
daja italijanski narod.«
»Gospod Stresemann ie tudi pro*
testiral proti besedam, ki sem jih
govoril o nemških turistih. Ponav*
ljam, da smo mi gostoliuben na*
rod, ki pa ne bo dopustil, da bi se
gostje obnašali kot gospodarji in
da bi v obraz metali svoi denar, kot
da bi Italija ne mogla živeti s eem
drugim. Italija bo lahko živela tudi
ee ne p?ide noben Nemec vee eez
Alpe.«
Raznarodovanje ali raztegnitev
zakonov.
»Minister Stresemann je govoril
tudi o raznarodovaniu v Poadižju.
Pri tem pa je hote zamenial razna«
rodovanje, katerega tarn sploh ni, z
navadno in enostavno raztegnitvi?
jo italijanskih zakonov. Laž je, da
vlada v Poadižju nasilie in teror,
kakor jc trdil bavarski ministrski
predsednik Held in ponavlial sicer
bolj omiljeno tudi Stresemann.
Da je nemški tisk lagal dokazu*
jejo    glasovi  drugorodcev iz Poa*
Komaj je potreba, da poudarim,
da se bo naša politika v Poadižju
nadaljevala; to je politika, ki jo jaz
nazivam politika rimljanske pra*
vienosti in ki se bo vodila v tistih
zemljah, ki jih Nemci radr vklju?
čili v nemško kulturno skupnost.
Za nas pa je in ostane Poadižje
vedno v italijanski politieni, zgo*
dovinski, zemljepisni, gospodarski
in moralni skunnosti.«
Zakaj se Nemci ne smejo brigati
za južne Tirolce?
Po daljših pripombah, da hoče
nem.ška vlada komaj zdai dovoliti
svojim manjšinam vcč zraka, prei?
de Mussolini na namero Nemeije,
da vstopi v Zvezo narodov.
»Nemeija hoče torei v Zvezi
narodov in zunaj nje prevzeti du*
hovno varstvo nad Nemci vsega
sveta; torej tudi nad onimi v Poa*
dižju, ki pred vojno sploh niso pri*
padali k nemški državi.
Toda jaz izjavljam jasno:
1.    Tujerodci   v   Poadižiu   niso
vključeni    med one manišine,    za
katere veljajo posebne določbe.
2.  Italija ne bo dovolila    o    tem
nobene razprave in je torei brezpo*
memben sklep tirolskega deželnega
zbora. (Tarn so namree sklenili, da
je treba Mussolinijevo iziavo o po*
hodu trikolore čez Brenner predlo*
žiti Zvezi narodov.)
3.  Fašistovska   vlada bo odloeno
zavrnila vsak poskus in načrt, ker
bi se čutila krivo napram domovi?
ni,    če bi zastran 100.000 Ncmcev,
ki so se spustili v italijanske zem?
lje, bil v nevarnosti mir 42 milijo?
nov Italijanov.
Častitljivi senatorji! Globoko in
življenjske važnosti je vprašanje o
nedotakljivosti mej na Brennerju,
ki jih Stresemann, — joi, kako je
še prijazen — še priznava na pod*
lagi mirovnih pogodb. To ie zad?
nja beseda. Nespremenliiva. Ko to
govorim vem, da tolmačim mišlje*
nje vsega italijanskega naroda.«
S temi besedami je končal. Vihar
odobravanja se je dvignil po vsej
zbornici.
Po teh govorih pa bržeas še ni
konenoveljavno reseno to vpraša*
nje. Časopisje še vedno polni pre*
dale o južnih Tirolcih. Pri tem pa
se obravnava stanje še drugih
manjšin. In to je za sedanio dobo
posebne važnosti. Zveza narodov
se bo najbrže kmalu morala baviti
s tem vprasanje,m, ki vedno silneje
trka na vest vseh narodov.
DNEVNE VE5TI.
Protesti dežujejo.
Politična smrt Pisentija je hudo
pretresla dezdo in oglašujo se ne?
brojni »žalujoči ostali«, ki prote;
tirajo, da jih »Goriška Struža« ni
omenila v osmrtnici. Pognali so se
takoj na vlake in pvihrumeli celo v
Trst, iskat pomoči pri »Edinosii«,
ki se jih je res tudi usmilila. Toda
glej, spaka, privreli so danes zopet
v uredništvo »Straže« ter glasno
kričali, da iim je »Edinost« nates
dila krivico, ker ni omenila vseh
njihovih časti.
Sklenili smo, da uslišimo njih
prošnjo in popravimo obenem pot
manjkljivost »Edinosti«, za kar
bo ona gotovo hvaležna. Ko gre za
tako rodoljuhno delo,    si morcmo
pač eden    drugemu   pomagati,   se
podpirati in si seči pod pazduho.
Torej še nekaj žalujočih ostalih:
Francesco Obljubek
protestira, da »Edinost« ni omenila.
da je bil eden izmed ustanoviieljev
Napredne stranke na Goriškem.
Saj je izšla o tem celo slavnostna
brošura v Gabrščekovi tiskarni v
Gorici. Da je polagal temelje na*
predni stranki in pa slovenski sno*
pariji, smatra moi po pravici za
največji zaslugi svojega življenja.
Cast komur cast!
Žužeppe Jakin
je užaljen, da ga »Edinost« imenu*
je    tajnika   Kmetsko   *   delavske
zveze,    ko je    bil tipkar    društva
Stran 2.
»GORI^KA STRA2A«
Edinosti le toliko časa, doklcr je
bil njegov predsednik edinjaš Krih
man in odbornik naprednjak dr.
Gabršček. Saj je vendar njihov
vnet pristaš in obenem clan aka?
demskega društva »Adria« v Got
rici.
Protestiral je nadulje pri nas,
ker smo ga izpusfili »žalujoči osta?
H«
Lo d o v i c o   Mahorcic
iz Sežane
kabalir, član načelstva snoparskega
sindakata in stebcr edinjaškn
stranke na Govnjem Krasu.
Bojimo se da bodo sledili še mno--
ilobrojni protesti proti ubogi »Go*
riski Straži«.
Kje je doslednost?
Poslancu drju Bescdnjaku je bilo
v Vidmu uradno izjavlicno, da bi
nc bilo prav, če bi se vinski davek
zamudnikom izbrisal, ko so ga
drugi že plačali. Dobro. Pa obrni?
mo list! Ob aneksiji našc pokraji?
ne je vlada obvestila cerkv. uprav?
ništva, da bo nabavila nove zvo?
nove vsem cerkvam, ki so morale
predvojne zvonovc oddati, da bo
plačala vse stroške za dovoz in na?
meščenje zvonov in da prepušča
avstr. odškodnino (4 krone za kg
brona) cerkvam za druge potrebe.
Sedanja vlada je pa pričeto doba?
vo ustavila. Tako so dobile male
podružne cerkvice nove zvonove,
velike dekanijske cerkvc pa nič. AH
je to prav? Doslednost je lepa reč,
a ne le takrat, ko se ima prejema?
ti, ampak tudi takrat, ko se ima
dajati.
Knjižica o vrtnarstvu.
Gospod Just Ušaj, ki prodaja
semena in druge kmetiiske po?
trebščine, je izdal majhno knjižico:
»Kratka navodila za pridelovanje
zclenjadi«. To za našega kmeta
prcpotrebno knjižico daje g. Ušaj
zastonj vsem svojim stalnim odje?
malcem vrtnih semen. Knjižica dru?
gače ni na prodaj.
Uspeh kršČansko^socialnega
delavstva.
Enkrat smo žc popisali kako ve*
like važnosti za delavstvo v Slove?
niji so volitve v Delavsko zborni?
co. Boj med posameznimi stranka?
mi je bil zelo hud. Godile so se tu?
di razne nepravilnosti. In vendar
so sc krščansko?socialni delavci do«
bro odrezali. Oddali so 15.017 gla?
sov in dobili 14 mandatov od 50.
So torej najmočnejši za socialnimi
demokrati in komunisti, ki so do?
bili 27 odbornikov. Kršč.?soc. de?
lavstvu, ki je to pot šlo prvič samo?
stojno v boj in doseglo tak uspeh,
moramo od srca častitati.
Pametna in jasna beseda.
V    svojem odgovoru na Musso?
linijev govor, je Stresemann tudi iz?
javil, da bo Nemčija pripravila za?
kon o narodnih manjšinah. Te bo?
do dobile popolno kulturno svobo?
do, »ker ne more se,« je dejal nem?
ški    zunanji    minister,    »zahtevati
pravica za lastne ločenc brate,    če
sami ne  damo    pravic    narodnim
manjšinam v naši državi.« Bodo še
kje kaj tacega obljubili?
Koliko jih je pravzaprav?
Tirolski Nemci pa hentano naglo
izumirajo. Navadno se je mislilo,
da jih je 250.000. Pa je ministrski
predsednik povedal, da ie te »etnič?
ne rclikvijc« za dobrih 180.000. Po?
slanec Amicucci, ki dobro šteje,
jih je naštel samo 150 tisoč. Sena?
torji so pa slišalj da jih jc v resnici
le 100.000. No, zdaj vsaj vemo.
Dober vzgled.
Ko je zadnjie končal Mussolini
v zbornici svoj govor zastran Nem?
cev, so takoj začeli pobirati med
poslanci za Battistijev spomenik.
Ministrski predsednik vpraša, kaj
delajo, ko zve, potegnc mošnjieek
in odrajta pet lir kot svoi prispe?
vek.
Pamet je zmagala.
V  sredo je Ncmčija izročila Zve?
zi narodov prošnjo, da jo sprejme?
jo med se. Tako je zmagala trezna
pamet nad  prenapetim  nacionaliz?
mom. Stresemann in Luther imata
pri tern dosti   zaslug.   Zdaj je od?
visno pa od drugih držav, kako bo?
do ravnale z Nemci, cfca jih spet ne
odbijejo od sebe.   Zvezo   narodov
gledata od strani le še Rus in Ame?
rikanec.
Pravice narodnih manjšin
na Čehoslovaškem.
Čehoslovaška vlada je pretvorila
pretekli teden vladno jezikovno na?
redbo v zakon. To se je zgodilo
ravno en dan predno je Mussolini
odgovarjal nemškemu zunanjcmu
ministru. Skliceval se je tudi na to
eeško postavo, češ, glejte, kako pa
se godi narodnim manjšinam na
Čehoslovaškerfl, ko se Nemci re?
penčite nad nami. Italijanski listi
so tudi označili čchoslovaško po?
stavo o rabi jezika kot tiransko in
krivično napram narodnim manj?
šinarn.
Mi pa pravimo, če bi za nas via?
da izda ^jtako »tiransko« iezikov?
no odredbo, bomo zavriskali od ve?
selja. Pa poglejmo!
Ne omenjamo, da ima nemška
narodna manjšina svoje sole od
ljudskih šol pa do univerze; da se
sme svobodno kulturno udejstvo?
vati. Povemo le, da imajo pripadni?
ki narodne manjšine v okrajih,
kjer jih biva vsaj 20 odstotkov,
pravico, da pred vsemi oblastvi
rabijo svoj jezik in vlagajo vse
vloge v maternem jeziku. Kjer pa
tvori narodna manjšina nad dve
tretjini prebivalstva, morajo ob?
lastva rabiti le manjšinski jezik
pri vseh poslovanjih z narodno
manjšino.
Kazumemo pa tudi mi in ne sma?
tramo za kruto, če velja splošno
češčina za državni jezik; to se pra?
vi, da osrednja oblastva poslujcjo
le v tern jeziku. Mi le pravimo, naj
vladii izda tako ^plošno- jezi-
kovno naredbo tudi za nas in mi
— bomo zadovoljni z njo.
Zmeda.
V Beogradu vlada zdai velika
zmeda. Radie napada radikalne mi?
nistre, nckateri radikali pa svojega
vodjo Pašiča, češ, da je prcstar in
nc more nič storiti. Pašic pa eaka.
Govori se, da bo kar cela vlada
odstopila. Radičevo glasilo »Dom«
pa piše, da vlada trdno stoji.
Kako ne bi
naraščala brezposelnost? V Berlinu
so postavili pri vseh blagajnah
podzemeljske železnice avtomate,
ki izdajajo vozne listke. Veliko šte?
vilo blagajničark je zato ob kruh.
Mestne novice.
»Urban Debeluhar«.
Goriška »Mladika« Vas vaib, da
obiščete v nedeljo ob 4. uri in na
pustni torek ob 8. uri »Urbana De-
beluhar ja«. Smeha je na ccnte! —
Predprodaja vstopnic v Kat. knji?
garni v Gorici.
Bolezen.
S slabim vremenom se po navadi
vtihotapi tudi bolezen. V Gorici in
okolici klenka mrtvaški zvon kar
po večkrat na dan. Pravijo, da lju?
di, posebno otrokc pobira neka ne?
znana pljuena kuga. Okrog 500
otrok je baje samo v tern tednu v
Gorici obolelo. V Loeniku so po?
nekod kar cele družine v postelji,
da jim morajo sosedje hoditi streč.
Morda se bo bolezen vstavila, ko-
se vreme spremeni.
Zgubljeno.
Naprošeni objavljamo: V nede?
Ijo zjutraj sem stopila ob osmi uri
zjutraj na vlak v Prvačini in sem
se pe,ljala v Gorico. Ko sem hotela
na južnem kolodvoru stopiti na
tramvaj, sem zapazila, da mi manj?
ka 190 lir in več vrednostnih listin
s pobotnicami vred. Pošten najdi?
telj je naprošen, da denar in pa?
pirje odda v upravništvu »Goriške
Straže« ali jih pa pošlje na naslov,
ki ga dobi na listinah. Primerna
nagrada mu je zajameena.
Umrl je
v Gorici starinar Gyra. Prcd ča?
som je med strokovnjaki zanetil
spor, katera podoba svetogorske
Matere božje je pristna; on je tr?
dil, da tista, ki jo ima on v svoji
| starinski zbirki. Pa pokazalo se je,
da je bil v zmoti. Mir njegovi duši!
Wee prewidnosti pri
nabavi zvonov!
V »Straži« smo eitali, da so do*
bili v Crnem vrhu nove zvonove
iz Trsta. Če so taki kot v Kromber?
gu (preizkusil sem jih jaz ali na
Opčinah (dobro sem iniormiran),
potem ne morem Črnovrščem če?
stitati. Pa saj sluti tudi g. dopisnik
sam nekaj takega, ko piše, »da je
donel stari predvojni bronasti
zvon lepše in mogočnejše« in ko
primer j a nove zvonove z jekleni?
mi. (Kaj tudi ta surogat so imeli v
Črnem vrhu?) Bronasti zvon je
vzvišen nad vsakp primero z jekle?
nim (zlasti jeseniškim). Duša do*
brega zvona je trajno, mirno in in?
tenzivno breneanje. Brez tega bi
imel tudi bronasti zvon kovinast
odsekan glas, ki je pri jeklenem
zvonu podoben glasu železne tra?
verze z razliko, da ima glas jekle?
nega zvona gotovo višino, katero
mu dajc gotiška oblika, povzeta
po bronastcm zvonu. Brenčanja
bronastega zvona si pa jekleni
zvon ne more prisvojiti, ker je je?
klo pretrdo, da bi tvorilo večje šte?
vilo tresljalnih vozlov, ki omogo?
čajo nastanek alikvotnih (delnili)
glasov, katerih harmoniia tvori to*
li impozantni in očarljivi brenčalni
glas.
Novi črnovrški zvonovi imajo
torej  pokrit glas — splošna bole?
VACLAV BENEŠ - TftEBfZSKY
¦------              t
Dve povesti
Karlštejnskega vrana
Iz češčine prevel dr. Fran Bradač.
(Dalje.)
»Lepo delata, sina! — Da sem bil
jaz brezbožnik ,bi ne bil nikoli po?
stal Karlštenjnski oskrbnik.«
»Tudi midva sva uiela ze marsi?
koga v svoje mreže,« je rekel porog?
ljivo starejši brat. »Na zadnje sc
nama to ni posrečilo; toda kar ni, se
še lahko zgodi. Skoro bi bil brat pri?
peljal nevesto. In veš, odkod? —
Bladensko!«
»Iz Ždjarov?«
»Seveda. — Samo da je še preveč
neokreten!«
»Potem bi bili v sorodstvu z eno
naj bogatcjših čeških rodbin!«
»Bogastvo Ždjarskih je baje brez?
•danje. — Saj sem ti pravil, le previd?
no! — Namesto k večernicam je sei
igrat in gospe materi je to nekdo
prinesel na nos.«
»Kaj pa ti, ti ne misliš na ženi?
tev?«
»Meni, oče, je takole stokrat bo?
lje. — Imam jih na vsak prst pet...
Toda, brat, bodi vesel in ne izgub?
Ijaj nade! Kar ni šlo prvič, pojde
vdrugič! Bom že skrbel za to!«
»To je pa vendar čudno, kje kolo?
vrati!« Tudi mlajšega brata je že
minevala potrpežljivost.
Gospodu Blažu Sektatorju se je
kar po glavi vrtelo od govorjenja
obeh sinov. Eden dovaja ženina gro?
fa in drugi bi si bil pripeljal nevesto
grofico. In vse to le zavoljo njune
nravnosti, pobožnosti in vzorne
vzgoje! 2e se je popolnoma vživil v
svoie svetohlinske misli; že je sko?
ro tudi sam mislil, da ne more biti
vzornejšega sina svete cerkve od
njega. In ko bi bili na Karlštejnu na
vse pozabili in opustili vse prejšnje
običaie in zapovedi, zjutraj, opol*
dne in zvečer so morali zvoniti.
Družinčad se je morala odkriti, se
prekrižati, skleniti roke, in gospod
Blasius Sektator ie često sam na?
prej molil. A drugače? — V mraku
so vlezle v grad prečestokrat žen?
ščine, ki so ostajale na Karlštejnu
po cele tedne. Potem pa je bil gos?
pod oskrbnik vedno hujši z družin?
čadjo.
»Kaj nima sestra niti trohice nrav?
nega čuta?«
»Nima; res nima. Kar sram me
je. Vse besede so bob ob steno. Prej
se voda, ki teče raz skale, tu pa tam
ujame in zaje!«
»Vzameva jo s seboj!«
»Ampak šele po zaroki.«
»Ali ne bo zate cast, oce, ko boš
imel snaho grofico iz Ždjarov in
zeta grofa Butlerja plemcnitega Cle?
nomore ? Clonebucha?«
»In zato pomnita, sinova moja,
vse svoje življcnje: najbolj gotovo
in najbolje stopa človek po poti
kvišku, ako je tlakovana s kameni,
ki se imenujeio: poštenost, pravič?
nost, odkritosrčnost, delavnost in
vztrajnost.«
(Stari vran je znova napol odprl
kljun in zavreščal, da sem se stresel
in mi je padel svinenik, s katerim
sem si tu pa tam kaj zaznamenoval,
iz roke. — In ti si zapomni zopet
tolc: najhuje je, je bilo in bo, če
vara očc otroke in otroci goljufajo
očeta — vsi vedoma. Vem to iz last?
ne, stoletne, trpke izkušnje.)
»Ali ste čuli?« je rekel naglo mlaj?
ši brat in zmotil očeta, ki ju je opo?
minjal.
»Zvoni k molitvi!« je dejal resno
gospod Blasius Sektator, napravil
križ na čelo, sklenil roke in začel po
latinsko: Angelus Domini. .. Oba
sina sta sledila očetovemu zgledu.
Bila je to strašna skupina, te?le tri
postave. Tako se je držal menda sel
peklenskega kraljestva, ko si je na?
del najponižnejše obličje, se pred?
stavil predstojniku v samostanu ter
ga prosil, da bi ga sprejel za posled?
njega služabnika. In ko si je pridobil
naklonjenost in zaupanje, je naj el
neko noč voz, pobral vse pobožne
knjige, jih naložil na voz ter se pe?
ljal s plenom čez drn in strn v svoje
kraljestvo.
Ti?le trije so že odmolili tudi »re?
quiescat«, toda.zvon je donel vedno
bolj zamolklo.
»To je ura, oee? — Ampak nekam
čudno gre!«
»Ura? — Že nekoliko let se ni
oglasila!«
»Pa seveda! Ura! — Le poslušaj!
— Kladivo bije na zvon!«
»Potem se je moralo nekaj pri?
goditi. — Moramo iti gledat.«
2e se je stemnilo; sam bi gospod
Sektator ne bil šel ob tem času gori
v grad, če bi mu kdo nebesa oblju?
bil. Toda s sinoma jc sel vendar na
stopnice. Saj sta častnika pri cesar?
ski konjenici, znata izvrstno sukati
sabljo, sablji sta kakor britvi; čemu
bi se bal?
Ura je bila počasi eno za drugo.
Gospoda Sektator j a je obšla
groza.
»Aha, tale vran kljuje po peresu!
— Ti bom že dal, ti nepridiprav, da
se boš dolgo spominjal na to!«
In stare j ši brat je skočil proti sto?
letnemu vranu z golo sabljo; toda
njegove peruti so hitrejše. Sablja je
namesto njegovega vrata zadela na
zobno kolo in se prelomila na dvoje.
Gosnod oskrbnik je prisegal uri, da
bo to vranjo drhal uničil na Karl?
štejnu do zadnjetfa vrana.
Potem je ura utihnila.
Čez nekaj časa so jahali iz Karl?
štejna trije jezdeci s kakimi dese?
timi hiapci, da poiščejo Kristino,
ki se še ni vrnila domov. Seveda,
tako zelo sicer ni bila sestra in
hčerka vsem trem na sreu, toda po?
trebovali so jo za grofa Clenomore?
Clonebucha. Brata sta potrebovala
dan na dan denarja kakor riba
vode ali pljuča zraka in Butler —
ta je imel denarja ... Sai bi imel
dovolj opravka, ko bi ničesar dru?
gega ne delal, kakor štel od rana
do večera svoje »tolarje« ...
»QORISKA STRATA«
Stran 3.
zen povojnih laških zvonov. Vzro*
kov je več, pa tu jih nc morem na*
števati. G. dopisnik se tolaži, da se
pokriti glas zjasni, ko napravijo
kemblji na krilih gladka udarna li*
ca. Media tolažba. Res, da postane
ßlas po nekaterih tednih za spo*
znanje jasncjši, a ta izprememba je
tako malenkostna, da ne more
prevreči kar celega znaka glasov*
ne barvnosti. Kar je kotlasto, osta*
ne kotlasto. Vzrok ne tiči v po* !
vršnem lubu, pač pa v strukturi '
vse bronove telesnine.
Lepo je, da je opustil g. dopisnik
navadne fraze hvalisanja, ki le ško*
dujcjo, ker zapeljujejo druge na*
ročnike in jih napeljujejo v dotič*
no zvonarno. Tcmeljitih kritik
»Straža« seveda ne more sprejema*
ti, pa ni tudi treba. Zadostuje krat*
ka izjava: Naše nove zvonove je
v zvoniku tehnieno preizkusil s
kompctentnim instrumentom glas*
benik specialist tcr jih odobril.
Ko kupuie posestnik z dežele v
niestu glasovir za sina ali hčer,
vzame s seboj glasbcnika (izšola*
nega organista, učitelja itd.) Na*
ročniki zvonov, bodite previdni
kot ta posestnik!                  I. M.
Dijašho MaticQ u Trstu.
V svrho primerne razdelitvc pod*
por med svoje prosilce, katerim naj
bi že v začetku leta bila obljublje*
na in zagotovljena za dobo prihod*
njega šolskega leta podpora, je Di*
jaška Matica uvedla sistem, da po*
deljuje rednc podpore le v začetku
šolskega leta. V ta namerr je bil —
kakor prejšnja leta — tudi letos
določen rok za vlaganje prošenj in
ta je potekel s koncem avgusta p. 1.
Vkljub temu prihajajo na Dijaško
Matico neprestano nove prošnje
za podnoro: rcdne in izvanredne.
Vodstvo Dijaške Matice opozarja,
• da nima nobenega smisla prošnje
za redne podpore vlagati v teku
leta, ker jih ne more jemati v pre*
tres.Pa tudi nrošnje za izvanredne
podpore — in čcnrav za skromne
zneske — ne morejo biti uvaževa*
ne, ker je Dijaška Matica sedaj
skoro brez sredstev. S takimi pros*
njami se povzroča vodstvu Dijaš*
kc Malice le nepotrebno delo in
stroški za odgovor, poštnino itd.
Zato se odslej na nove vloge sploh
ne bode več odgovarjalo, razen v
najnujnejših slučajih, in naj to
obvestilo velja kot opozorilo vsem
prizadetim o brezplodnosti novih
prošenj, dokler se stanje Dijaške
Matice ne zboljša.
To priliko uporablja Dijaška Ma*
tica, da naslovi na naše rodoljubno
občinstvo topcl poziv, naj ji v iz*
datnejši meri priskoči na pomoč.
Potreba je ogromna. Število naših
dijakov se stalno krči, ker ni sred*
stcv za vzdrževanje. S strahom
gledamo v bodoenost. Dijaška
Matica mnogokrat ne more poma*
gati svojim prosilcem niti v naj*
nujnejših slučajih. Naše občinstvo
se je doslej — moramo to ugoto*
viti ob tej priliki — zelo častno iz*
kazalo nasproti tej narodni usta*
novi in ji priskocilo na pomoe s
pohvale vredno požrtvovalnostjo.
Toda potrebc so velike in sredstva
ne zadostujejo. Zato so prepričani,
da bo tudi ta poziv na rodoljube
našega občinstva našel primeren
odziv.
Vodstvo Dijaške Matice.
Op. Prispevki naj se pošiljajo na
»Zadružno Zvezo v Trstu za D.
M.«
Kaj je novega na cleželi?
Renče.
Kdor pozna vsaj nekoliko razme*
re v naši obeini lahko premisli, ka*
ko je naša občina zabredla v tako
kratkem easu po vojni v take dol*
gove. Naši občani tega še danes ne
občutijo, ker občinske davke obči*
na še do danes ni iztirjala (to vsled
nemarnega tajnikovanja). Ko bodo
Pa začeli davkarji trkati dan za
dnem na vrata, še le takrat se zga*
nejo in se bodo popraševali, zakaj
ravno v naši občini take doklade,
tako visoki davki, zakaj ima ravno
naša občina toliko dolga itd. To je
vse ljudstvo videlo, zato sodbo pu*
stim občinarjcm, naj oni sodijo in
obsodijo.
Zravcn tega jc visel še huiši meč
nad našimi občani. Milo smo gle*
dali naše starčke, vdove, kako so
se tresli predno so šli v občinski
ürad. Skoro nič boljše se ni godilo
95% občinarjem, kar priča nad 400
Podpisov davkoplačevalcev, s kak*
šno ošabnostjo in surovostjo so bi-
ll občinskem uradu sprejeti od taj*
nika Leopolda Babudra, ki so ga
rnorali vsak dan plačevati. Tudi z
županom in občinskim svetom se
ni strinjal; hotel je spraviti vse pod
Svoje noge. Dolgo je vladal nemo*
teno. Ko je pa bilo dovolj, so ob*
činski zastopniki sklenili, da se
tajnik odstrani v najkrajšem času;
nato se je spisala obtožnica in se
ie odposlala na kr. podprefekturo
v Gorico, kjer se je uvidela nuj*
Host takojšnje odobritve in izvrši*
tve sklepa občinskega sveta. Začu*
deno jc vprašal, kaj pa z vabili?
Odgovor: je že vse preskrbljeno.
25. t. m. se je moral že zagovarjati
na obtožbo občinskega sveta. Kcr
je občinski svet ugotovil, da je bilo
nJegovo zagovarjanje v celoti le
Priznanjc obtožbe, je na to enoglas*
no sklenil, da ga takoj odpusti iz
službe. Ker možu ni bil všeč ta
sklep, je začel ugovarjati na vse
Pretege, da ta sklep ne velja nič in
da on bo rekuriral do samega kra*
Ija. Ker je uvidcl, da tudi to ne
Pomaga, je začcl rovariti z nekim
novopeeenim drjem Deklevo,   baje
zaročencem g. podtajnice Pahor,
katera se je tudi šopirila po Ren*
čah. Ko je pa prišel g. Diaz, nad*
komisar, obiskat našo pisarno na
2. in 3. febr. t. 1. je bilo vsega ko*
nee; ni mu ostalo drugega kot ta*
kojšnja predaja pisarne. Ista uso*
da je zadela tudi imenoyano g.
podtajnico, ki ni bila našemu ljud*
stvu nie bolj priljubljena kot taj*~
nik. Gospoda, če vas Ijudstvo ne
mara, eemu ste tako vsiljivi, vzemi*
te raje svoja šila in kopita in poj*
dite mirnim potom kamor vas je
volja, ne pustite, da vas narod tira
s silo.                      Več občanov.
Marijino Celje.
Preteklo soboto se je poročila z g.
Alojzijcm Tinta iz Gorenjega polja
neumorna in večletna cerkvena pev*
ka, Marija Kralj iz znane Kraljeve
družinc v Ligu hšt. 9. Cerkveni pev*
ski zbor se je od nje poslovil s kras*
no podoknico. Naslednji pondeljek
se je poročil pa njen brat g. Janez
Kralj z g. Justino Urbančič iz Ukanj
hšt. 5. Tudi temu paru so pevci za*
peli lepo podoknico tern raje, ker
sta oba para obhajala v Ligu ženit*
nino brez peklenskega meha, kar je
zelo hvale in posnemanja vredno.
Obema paroma kličemo: Na mnoga
leta!
Vrtojba.
Dne 2. t. m., na svečnico, se je
vršil v Občinskem domu redni let*
ni občni zbor tukajšnjega vzajem*
no*podpornega društva za zavaro*
vanje goveje živine. Vdeležba je
bila polnoštevilna. Vse toeke spo*
reda so se vršilc v najlepšem redu.
Nas društvenike jc najbolj zanima
lo blagajnikovo poročilo o stanju
društvenega premoženja, katero
nam je točno podal, mesto blagaj*
nika društveni upravitelj g. nadu*
čitelj Ivan Zorn. Iz niegovega
skrbno sestavljenega poročila po*
snamemo, da je imelo društvo v
preteklem letu 220 redno plačujo*
čih udov in sicer 130 iz Vrtojbe,
51 iz St. Petra in 39 iz Bili. Vsi ti
društveniki   so imeli    zavarovanih
362 glav goveje živine v skupni
vrednosti 926.000 lir, torei za 74
tisoč lir manj nego en milijon lir.
Tekom leta 1925. je bilo 9 pone*
srečcnih goved. Dotičnim gospo*
darjem je izplačalo društvo 20.585
lir kot odškodnino za ponesrečena
goveda. Seveda ni izplačalo društvo
te velike svote samo iz zavaroval*
nine, ki je znašala po I12% jedva
13.890 lir, ampak si je znalo dru.št*
vo tako pomagati, da si ie prido*
bilo toliko, da so dohodki pokrili
stroške. V siučaju nesreče ie izpla*
čalo društvo ponesrečencem 85%
cenjenega goveda, to pa zato, da je
bil prisiljen tudi društvenik pobri*
gati se za zdravjc svojega goveda.
Zavarovalnina se je plačevala v
dveh polletnih anticipatnih obro*
kih in sicer v mesecu februarju za
prvo in v juliju za drugo polovico
leta. Sklepčno je gosp. upravitelj
vspodbujal člane k rednemu pla*
čevanju zavarovalnine. Pripomnil
je, da je društvo že marsikomu pri*
pomoglo do zopetnega goveda, kar
bi se bilo težko zgodilo, vsaj tako
hitro ne, ako bi nc bil v društvu za*
varovan. Morda bode to upravite*
ljevo poročilo vspodbudilo še osta*
le živinorejce, da vstopijo v to pre*
koristno društvo. Čas bi že bil in
njihova korist to zahteva.
Solkan.
Kakor je bio javljeno v četrtkovi
»Straži«, priredi »Katoliško sloven*
sko izobraž. društvo« v Solkanu
prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. ob
5. uri zvečer v dvorani g. Alojzija
Mozetiča svojo pustno vesclico z
naslednjim sporedom: 1. Italijanska
deklamacija. 2. Dr. I. Ev. Krek:
Občinski tepček, veseloigra s pe*
tjem v treh dejanjih. 3. Troperesna
deteljica, otroška igra v dveh de*
janjih. 4. Mutasta pesem. 5. Prosta
zabava do 10. ure zvečer. Vstopni*
na: Sedcži I. vrste 4 lire; II. vrste
3 lire; stojišča 2 liri. Kdor se hoče
par uric pošteno nasmejati, naj ne
izostane!
Kanal.
»Dramatični krožek v Kanalu«,
priredi dne 14. in 16. t. m. ob 2.30
uri pop. v prostorih župnišča svo*
jo prireditev. Spored: 1. Petje
Cerkveni pevski zbor iz Kanala. 2.
Pevski zbor iz Plavij. 3. »Dimež«,
ljudska igra s petjem v 6 slikah.
Vstopnina: Scdcži I. vrste 5 L, II.
vrste 4 L, stojišče 2 L.
Kakor smo kratko že poročali je
dekliška Mar. družba praznovala
na svečnico petnajstletnico svoje
ustanovitve. Po pripravljavni tri*
dnevnici, katere jedro so bili na*
vdušujoči govori domačega g. de*
kana, je veleč. mons. Bcrlot iz Go*
rice opravil na praznik iutranjo
slovesnost. Popoldne jc govoril
krasen govor, poln gorečnosti do
Marije, veleč. g. dr. Brumat. Nano*
vo je bilo sprejetih v družbo 22 de*
klic. Tako jc preseglo število že čez
sto družbenic v dekliški družbi;
ženska družba je že v minulem le*
tu presegla to število. Ta slovesnost
jc zopet izpričala, kako krepko in
globoko religijozno življcnje veje
v kanalski sari. Po cerkveni sloves*
nosti je bilo slavnostno zborovanje
v župnišču. Okrašena dvorana je
bila polna občinstva — povečini
članic Marijinih družb iz okolice.
Na odru je stal med cvetiem in be*
looblečenimi otroci in dekleti kip
Brczmadežne. Bil je to ginljiv pri*
zor, ko so se vrstile pesmi in dc*
klamacije: pozdravi Mariji. —
Druga skupina točk je bila posve*
čcna petnajstlctnici: par deklama*
cij, pozdravni govori, slavnostni
govor: Bodimo vrtnarice Marije in
poročilo voditelja. Posebno se je
poudarjala zasluga mons. Berlota
za ustanovitev te vzorne družbe in
za njc ohranitev sredi vojnega mc*
tcža. — Tretja skupina je bila pro*
slava Male Cvetke, Terezike Dete*
ta Jezusa: govorček in dve dekla?
maciji. — H koncu je sledilo neko*
liko točk: Rajanje otročičkov*ve*
tričkov in detink*snežink krog maj*
čice Zimice; nekaj pesmi iz Male
pevke in prizorček Ciganka. —
Bogat in lepo sestavljen spored!
Čudili smo se malim otrokom in
odraslim dekletom, ko so nastopale
s tako neustrašeno izvcžbanostjo
na odru v deklamacijah in govorih.
Ob sklepu je bila splošna sodba:
doživeli smo lep dan — pri vscm
strašnem nalivu. Zavednim dekle*
torn dekliške Mar. dr. kanalske, ki
je bila že v begunskem taborišču
vzor drugim, kličemo: pogumno po
tem lepem in vzvišenem potu na*
prej!
Prvačina.
Izvedeli smo, da je imenovan
za podeštata naše občine tukajšnji
trgovec Zuttioni Pietro. Imenovani
ni rodom iz Prvačine in ie šele po
vojni otvoril svojo obrt. Želimo ob
njegovem nastopu, da bi dclal z
ljudstvom za ljudstvo — tako nam
bo dobrodošel!
Dornberg.
Smo v pričakovanju podeštata!
Te dni se je razširil glas o novem
podeštatu v Prvačini in da pripa*
demo bajc tudi mi pod tega pode*
štata. Seveda je bilo preeei prahu
— kljub dežju. Tudi se je brskalo
po vzrokih nam nerazumljivega
ukrepa o naši pripadnosti. Glavni
vzrok tega naj bi bil ta, da nima
Dornberg v svoji sredi snopa; oni
ki so vedno podpirali to misel so se
potrkali na prsa o zrelosti svoje
politične dalekovidnosti valeč kriv*
do na one topoglaveže, ki so vedno
zapeti v svojem starem jopiču.
Kljub vsej razburjenosti in zbega*
nosti nekaternikov ostaja Dorn*
berg povsem miren in ima tudi
vzrok zato. Ko mine poskus s po*
deštati na katere nc stavimo ni*
kakega posebnega upania se bomo
vže zanimali in poskrbeli, kdo naj*
boljše vodi občino, to bo tudi naša
naravna pravica. Do tedaj pa naj
se klečeplazi, krivi hrbte in obliku*
je prepričanje kot blatar blato. —
S tem, da smo opustili zanimanje
na imenovanje podeštata, kar bomo
pa vseeno vzcli kot novico ni še re*
čeno, da se tudi za drugo ne za*
nimamo. Deževno vreme nas drži
doma in s skrbjo mislimo na vse
delo, ki nas čaka ko sc zvedri. —
Kupčija z vinom je srednja — cene
se vzdržujejo med 2.35—2.60. Skrbi
pa nas cena modrc galice in drugih
potrcbščin, ki sc nam obeta. V vasi
imamo dve žganjckuhi, ki skrbita,
da sc nam tropine ne splesnijo.
Skuhali sta že mnogo žganja. Samo
zadružna žganjekuha ga ima baje
nad 120 hi — letošnjega pridclka.
Svetla točka v občini je gotovo
»Čitalnica«, ki pridno deluje in
skrbi za naše mlade. Ker smo že
pod vtisom dolgotrajnega dežja,
naj omenim, da je županstvo hvale
vredno poskrbelo za izboljšanje
poti proti cerkvi in postaji. So pa
še kupi gramoza v vasi kraj dežel*
ne ceste, ki bi v tem blatu lahko
mnogo koristili. Naše javnc vod*
njake imamo tudi vzpostavljene,
eden je celo namenjen v spomin
padlim v vojni.
Rihemberg.
Priobčujem te vrstice zato, da
vidijo ncpristranski opazovalci, ka*
ko je. Na Silvestrov večer ie imelo
prirediti Prosvetno društvo v Ri*
hembcrgu zabavo. Oblastva tega
doma niso dovolila. Zato smo šli
dne 7. t. m. v Štanjel.
Da bi v zadnjem hipu obvestili
javnost o tej narodni prireditvi, je
podpisani poslal dopisa v »Edi*
nost« in »Gor. Stražo«. Slcdnja je
dopis objavila, »Edinost« pa ne.
Tako nam je »Edinost« pomagala
do slabšcga uspeha. Prosim, go*
spodje krog »Edinosti«, ali nima
naročnik Vašega lista toliko pro*
stora v njem, da bi lahko objavil
dopis, ko gre za narodno stvar?
Ali tudi darov, katere smo nabrali
za Šolsko društvo ne boste objavi*
li?! Gospoda ne slepite liudstva le
z debelo tiskanim naslovom »E d i*
n o s t«, marveč, ko že vpijete o
njej, se tudi po njej ravnaite!
Vidmar Franc.
St ran 4.
»QÖR1SKA STRA2A«
Čepovan s Vrata.
Dne 24. jan. je dal preklicati pred
cerkvijo naš pismonoša, da ne bo
več dostavljal pošte za vas Vrata,
a kdor bi hotel, da bi se se dostav*
ljala, se mora z njim dogovoriti.
Nekateri so se tudi že z niim po*
^ovorili in ^lačali po doj.>ovoru
ali nekateri se temu protivijo,
saj plačamo tudi mi Vratari
davke in znamke na pismo ka=
kor drugi državljani, torej nam I
pritičejo iste pravice. Tistim, ki se
niso pogodili, ostaja pošta v Čepo?
vanu na pošti. V nedeljo je pa po?
šta zaprta, ko greš k maši, torej ti
kaže iti med tednom. Vas Vrata je
oddaljena 5V-2 km in ima 50 hišnih
štcvilk. Na vprašanje pismonoši,
zakaj nam ne bo dostavlial pošte
je odgovoril, da mi spadamo pod
pošto Slap in nabiralnico Gruden*
ca. Zdaj ne vemo pri čem smu,
Leopold Rejec.
Šebrelje.
(Poroku.) Dne 27. januarja 1926
sta se poroeila v Sv. Križu Viktor
Rejec sin župana v Šebreljah in
Angela Tušar hči jiostilnieana v
Ja^erščah. Pač redek slučaj, da je
izvršil civilno poroko ženinov oče,
cerkveno pa njegov stric. Mlademu
paru obilo sreee, želi uredništvo.
Koritnica pri Grahovem.
V nedeljo 7. t. m. smo imeli na
Koritnici javen pies. Plesalcev in
plesalk se je kar trio. Ker so se ne*
kateri fantje zbali, da bo premalo
deklet, so šli iskat še take, ki so
komaj eno ali dve leti iz sole. Kje
ste, starši, da pustitc svoie otroke
zapravljat zdravje in morda še več.
Nekatere materc so skorai bolj
brez uma kot njih hčere. Če ne bo-
do očetje in matere vzele brezovke
v roke, jih bodo kmalu otroci v
strah vzeli.
Livek.
Že dolgo časa se nismo oglasili v
»G. S.« Dne 17. t. m. smo imeli
obeni zbor Prosv. društva. V okvir«
ju društva smo ustanovili fantov*
ski in dekliški krožek. — Pretekli
mesec so okradli domačina in mu
odnesli 34 salamov, en par čevljev,
kruh in jajca. Iz^inili so brez sic*
du. Pa so imeli lepo gostijo. — Se*
daj (ko to pišem) imamo že 3 dni
dež. Snega pa še ni spravilo
preč. Tudi letos so se srnučali. Lani
so se tudi smučali in so imeli dirko
v 3h kategorijah. I. kat. Matajur
1640 m — Livek. Prvi je priše.l
Stanko Miklavič, drugi Lud. Med*
veš, tretji Jan. Šekli. II. kat. Mrzli
vrh (pod MatajurjemJ — Livek.
Prvi Al. Mašera, drugi M. Hrast,
tretji A. Matelič in III. kat. Kuk
— Livek. Prvi An. Faletič, drugi
Sid. Miklavič. — Ko prides na Li*
vek in se ozreš na vse strani, vidiš
da jc vse prekrižano s smučmi.
Pečine s Pon. Rute.
Svoj čas je »Straža« pisala, da se
je v naših hribih ustanovilo društ*
vo, ki ima namen odstranjevati
slabe prirastke naroda, predvsem
pa omejevati zlo alkohola.
K temu društvu, ki se nazivlje,
podružnica »Svete Vojske« na Pe*
činah je pristopilo iz raznih okoliš*
kih krajev že lepo število fantov in
deklet. To so vsi ali popolni zdrž*
niki ali pa zmerniki. Naše elane
spoznamo in ločimo po znaku
»vodena kapljica«; s pozlačeno ig*
lo so zdržniki s srebrno pa zrner*
niki.
Več jih je pristopilo med »absti*
nente«, ki so omagali že po par
mesecih v veselje vinskim bratcem.
To pa ne plaši te, ki imajo res trd*
no voljo s samopremagovanjem da*
jati dober zgled in gojiti treznost
med ljudstvom.
Na Svečnico so abstinenti prire*
dili »prijateljski večer« na Poni*
kovskih ruteh. Na tern sestanku
smo vidcli zbranih kljub slabemu
vrcmenu veliko število zdržnikov
in drugih prijateljev abstinencne
ideje. Preskrbljeno je bilo za za*
bavo in prigrizek. Par lepih igric,
deklam. in predavanje o škodljivo*
sti alkohola je tvorilo snored tega
večera, postreženo je bilo tudi s to*
plim čajem in dobrim pecivom ta*
ko, da so se vsi udelcžcnci vračali
zadovoljni domov.
Vsem udeležencem, ki so se ude*
ležili našega, »abstinenčnegasprija*
teljskega večera« posebno pa pre*
davatelju g. L. Sardoeu iz Goricc,
se prav iskreno zalivaljujcmo za
udeležbo. Niti zelo slabo vreme
vas ni zadržalo, da ste prišli; to
nam je v bodrilo, da razumete na*
so velepotrebno idejo in navdušu*
je, da orjemo naprej. Živela tiez*
nost!                           Abstinenti.
Zakriž pri Cerknem.
Med dobre ljudi rad grem, med
dobro mladino pa tudi, zato sem
pret. nedeljo 7. t. m. obiskal zakriš*
ko mladino, ali bolje rečeno prire*
ditev, ki jo je priredilo Zakriško
prosvetno društvo.
Dasi je bila istočasno veselica na
»Straži« in pies v Labnu, vendar je
bila udeležba še precejšnja. Imel
sem priliko videti lep oder, kate*
rega diči zastor s sliko zakriske
vasi in pokrajine. Na sporedu sta
bili dve ital. deklamaciji in igra
»Tihotapec«.
Laške deklamacije so odveč. Saj
se več ne zahtevajo; tudi so bile po*
dane slabo, posebno prva, ki je
napravila name mučen utis. Igra
se je igrala dobro, da društvu Iah*
ko častitamo zlasti, če še uvažuje*
mo, da so se učili komaj 3 tednc,
tupatam se uee po par mesecev, pa
slabše igrajo. Ne trdimo, da se je
igrala igra »Tihotapec« brezhibno,
vendar se je posrečila dobro, zlasti
še, ker zahteva precej težko scene*
rijo. Ne bom se spuščal v podrob*
no oceno igre, dasi bi bilo primer*
no, ker bo društvo igro ponovilo.
Rečem samo to, glavna uloga je bi*
la v prav dobrih rokah, oče tiho*
tapea bi pa že moral imeti bolj
staro mimiko, zlasti ob koncu igre,
ko so ustrelili sina je skoraj prisko*
čil v izbo kot kak fant, ne pa kot
betežni starec. Tudi Rezika je bila
še precej dobra. Nekaj pa bi ostro
grajal, tisto nesrečno »el*kanje« ne
more izginiti iz naših odrov. Kot
da bi me kdo lopnil po glavi se mi
je zdelo, ko se je ponavljal tisti el.
Kavno tako ni lepo. da se je rabilo
—¦ oni * kanje. Tudi to je zastarelo.
Prav bi bilo, da bi izginilo. — Od*
krito pa priznam, da mi je bilo
kljub slabemu vremenu všeč, da
sem obiskal to prireditev in to do*
bro mladino, ki zasluži naše priz*
nanjc in pohvalo.
Kot sem slišal, je to društvo do*
bro, značajno in načelno, ter do*
bri člani; da je to res vemo iz po*
gostih prireditev. 2elimo, da bi
društvo le tako naprej dclovalo v
korist mladini in narodu. Bog živi
zavedno zakriško mladino!
Potnik.
Darovi.
Mesto venca na grob p. Antona
i5kodnik*a (Via Seminario 10) je
daroval sorodnik za »Dijaški kro*
žek« v Gorici 25 L. Iskrena hvala!
Za »Alojzijevišče«: Novoporo*
čenca g. Laharnar Jakob iz Straže
pri Cerknem L 50.— in g. Lavrenčič
Franc iz Planine pri Vipavi L 50.
Prisrena hvala!
Listnica uredništva.
V. F. Polje 22. Rih.: »Gosp. list«
je naročen. 2ivel!
Valuta.
Dne 10. februarja si
za 100 franc, frankov 91 25
za 100 belg. frankov 112.25
za 100 švic. frankov 477. -
za 100 češ.-slov. kron 7325
za 100 dinarjev                4355
za 1     sterling                120.45
za 1      dolar                     24.65
Novci po 20 frankov       94.—
za 100 avst. kron           0.0347
dobil :
do 91.75 Lir
do 113. - Lir
do 479.— Lir
do 73.75 Lir
43.85 Lir
120.65 Lir
24.85 Lir
97.- Lir
do
do
do
do
do 0.0351  Lir
ŽUPANSTVO BATE.
Razpisana je služba začasnega
občinskega tajnika. Plača po dogo*
voru. Zahteva se znanje slovenšči*
ne poleg uradnega jezika!
Priglasiti se je z inorebitnimi do*
kumenti do konca februarja t. 1.
Župan: Pisk.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Rosso« 2. marca 1926.
»Conte Biancamano« 10. 3. 1926.
Iz Genove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Principessa Maria« 12. 3. 1926.
»Tomaso di Savoia« 24. 3. 1926.
»Conte Verde« 31. marca 1926.
Iz Genove v Buenos    Ayres    v
13V2 dneh;
v Avstralijo:
»Re d' Italia« 15. marca 1926.
lnformacije daje in sprcjema pred-
naročila na vozne listke zastopnik
F. Rosich. Gorica,
Via Contavalle St. 4.
Žitočistilnik, skoraj nov in malo
rabljen jc naprodaj v društvu »Či*
talnice« na Ponikvah. Natančnejše
pojasnilo da imenovano društvo.
DELITEV skupnih zemljisč,
občinskih pašnikov in goz-
dov! - - Prošnje za kotnp.
oblastva. - - Kopije map, ne-
gistrov in izvleckoy. - - Na-
sveti in informacije brez-
plačno v pesapni v GORICI
Copso Vitt. Em. HE. - B9 prit-
ličje " - (v Bibši Kipotečnega
zavoda.)
MNOGO POSESTEV IN HIS
manjših in večjih v županiji Banja*
luka proda se pod jako ugodnimi
pogoji.    —    Toene   podatke   daje:
MORAVA
bank, agent, in komis. družba,
Banjaluka s Kralja Alfonza ul.
Kanarčke    pristne    (Harzseifert,
Edelroller) izvrstne pevce;    samice
za pleme prodam. Sv. Peter pri Go*
rici, Vertojbenska cesta 199.
Stolpne mre
j najmodernejisega sistema ki se navijajo vsa
{ kih 8 dni imam v zalogi
Franjo Štolfa, urar
Komen na Krasu
Zdravnib za zobe in usta
Dr. LOJZ HFrtlGHER
sprejema vse dni v tednu
v Gorici, na Travniku St. 20
ob sobotah in nedeljah pa
tudi v Ajdovščini štev. 146
nasproti     Ljudskemu    vrtu.
2 vagona lepega semenskega
krompirja sta na prodaj. Kje, pove
uprava »Goriške Straže«.
Sredi večjega trga na Goriskcm
se prodasta 2 združeni, deloma o«
premljeni hiši, pripravni za trgo=
vino ali hotel, z gospodarskim po*
slopjem, obsežnim dvoriščem in
vclikim vrtom. Pojasnila: Via Mo*
rclli 36, I. nadstr. Birsa.
Ohvipje zo sviloprejo
rabljene prodaja tvrdka
ŽNIDERSIC & Co
v   IHrski   Bistrid   (Bisterza)
~~        LUDOYIK ZOTTER
Obče^   znani   lirlvec   in   vlosoljar
v Gorici na Travnlhu, nasproti vodnjahu, it. 17.
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi. V zalogi ima
vlasulje krep, mastik itd.priprave sininkanje po zmernih cenah.
Poseben salon za ženske. Izvrši se strižanje na bubikopf in
garcon,   onduliranje,   pranje  na  Shampoing    i. t. d.    i. t. d.
P lač am    najvišje   cene    za   kože
lisic, podlasic, kun, zajcev.mačk,
veveric,    jazbecev  i.  t.  d.    i. t. d.
Prodajam PAST! in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
Delavnica za strojsnjs in baruanje   «^
Nihče   nima   pravice   kupovati   zame
WAITER WINDSPACH _^_ w . „
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA    -    - —   ~-------
Pozor net izpremenjeni naslov!
Benečijske obligacije z dne 11.
februarja: srednji tečai 69.10; Trst
69; Milan 69.25; Kim 69.15.
Telefon šteu. 16
Ustanovljena I. 1889
Poštni Cch. 10.533
MESTHfl HRflNILNICil UUBUilNSKil
(GHADSKA ŠTLDIONICA>
Stanje    vloienega
denarja  nad 185
mllljcnov dlnarjev
LJUBLJANA
PREŠERNOVA  ULICA
Stanje    vloienega
denarja   nad 740
mllljonow kron   - -
sprejema vloge na hranilne knjlžnlce kak or tudi na tekočl račun, in slcer protl naj-
tigodnejfiemu obrestovanju. Hranllnica pladuje zlasti za vloge protl dogovorjcnl od-
povedi v tekočem računu najvlšje niogoiie obresti.
flamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje          ^k
kot kjerkoll drugod, ker jamčl zanje poleg lastnega hranllnične-          ^H
ga premoženja  se   mesto   Ljubljana  z vsein   premoženjem ter          ^m
davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri rijej sodiiča denar          W
nedoletnih,  župnijskl uradl cerkveni in občlne občlnski denar.           V
•         NaŠi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj-         ^
več v naši hranilnici,  ker je tu popolnoma VAREN.         w
Hranilnica daje posojila po nizkl obrestni meri na posestva in menice.