168. Stnilka.                                                I Liifeliui. i fttrtifc. ZS. idili 1912.                                                    XLU. IbIo.

.Slovenski Narod* rcJja: v Ljubljani na dom dostavljen:                              v upnvništvu ptejenua:
eek> ieto.......K 24—             četo »eto .......   K 22*—
pol teta..*....    .  12-—             poi leta........   11 —
četrt leta     ......    .    6*—             čem leta     ....••    .    5*50
oa mesec.......     2-—            na mesec......     1*90
Dopisi nai se frantrirafo.    Rokopisi se ne vrača ta Ur*dni*tro:  Rnaflova ulica ftt S (v pritUčju tev<rt, telefon ftt 34.
IsauMs vsaA dtaai sv#6" tew#s^l ai#J#li> Hi pvatfsifcav Inserati   veljajo.   peterostopna   petit   vrsta  za enkrat   do   14 vin.,   im   dvakrat po 12 vuu, za trikrat ali večkrat do 10 vin.  Par te in zahvala vrsta 16 vio. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru.
Upravništvu nai se pošiljajo naroemne, reklamacije, inserati itd
to ie administrativne stvari
--------------   Pmumiii alcviika v*1Jb 10 TiaarjOT.   --------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. ,ltaro«ma tlakaraa" t#i«f#n *t Si.
.Slovenski Narod*  velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                                     za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25*—            ćelo teto.......K 30*-*
pol leta   ...„*..    .   13*—                      .       .,                  .          . „ ,
četrt leta     •                      •          6*50               za Amenko in vse droge dezele:
na mesec    ...•♦«    »    2-30            ćelo leto......K 35*—
Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali  znamfca. Upravaistro   spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: £L 5 telefon St. 85
Hranjsfta dežela in zadružništvo.
Zdaj vemo, zakaj se je klerikal-cem tako mudilo za sklicanje dežel-nega zbora. Na pooblastilo nadalje-vati z deli za električne centrale, bi bili že se počakali, saj so vender že dostikrat pokazali, da jih meje danih pooblastil prav nič ne ženirajo in da dobljena poobiastila kaj ravnodušno prekoračujejo. Mudilo se jim je za sklicanje deželnega zborn. da bi sklepali o rese valni akciji za klerikalno zadružništvo.
Znano je. kako stališče zavze-rnajo klerikalci glede zadružništva. S cinično strankarsko brezobraznostjo skušajo naprednim zadrugam škodo-vati. klerikalnim zadrugam pa pomagati z deželnim denarjem; napredne zadruge skušajo ubijati in jim škodujejo kolikor morejo. klerikalne zadruge pa pospešujejo na vse načine.
Toda Bog je pravičen. Danes je tako. da prede od klerikalcev protežiranim in z milijoni deželnega de-narja podprtim zadrugam prav trdo, med tem, ko napredne zadruge normalno funkcijonirajo navzlic vsem težavam, s katerimi se mora boriti v dobi sedanje splošne denarne krize. Klerikalne posojilnice morajo pa bitivprokleto slabi koži. da se je kle-rikalcem zdelo potrebno izprositi izredno zasedanje dež. zbora samo za to. da bi mogli deželi naprtati jamstvo za klerikalne zavode, zakaj. da bodo klerikalci slei ko prej sku-šali naprednim zavodom škodovati in da bodo deželnega jamstva delež-ni samo klerikalni zavodi, o tem pač nihče ne dvomi.
Sklep, ki ga je storil dež. zbor, je naravnost gorostasen. Sklenil je, da srne dež. odbor prevzeti za posa-mične zadruge v imenu dežele neo-mejeno jamstvo. S tem je deželi na-prtana nevarnost, da bo morala morda ćelo milijone odšteti za klerikalne zadruge, a kaj to pomeni, si pač lahko vsakdo predstavlja.
Prvi namen tega jamstva je, preskrbeti klerikalnim zadrugam kredit. 2e v državnem zboru se je pritoževal menda Jare. da avstro-ogrska banka ne daje zadrugam na Kranjskem kredita in v deželnem zhom je Lampe    napadel   avstro-
ogrsko banko,    da ne pospešuje zadružništva. Nirnamo nobenega vzro-ka se le količkaj   zavzemati   za av-stro-ogrsko banko,   kajti   ta   je res skrajno tesnosrčna naprain potrebam domaće trgovine ter industrije, toda resnicoljubnost bi bila pač zahtevala, da bi se bil Lampe malo manj sploš-no izrazil.    Naravno je,    da avstro-ogrska    banka ne bo delala kupcij z zadrugicami.    kakršnih je vse polno v deželi in da morejo pri njej priti v poštev samo velike zadruge.    V tem oziru je pa Lampe zamolcal.   kar je iako značilno.  Av^tro-ocr^ka banka je Wd naiurcc pripratijctiu stopili v knpčijsko zvezo z velikimi zadruga-mi in fim odpreti kredit — zahtevala je pa, naj se dotične zadruge podvr-žejo natančni reviziji, će naj avstro-ogrska banka    dovoli    kaki zadrugi kredit, mora pač vedeti, če je pri dotični zadrugi vse v redu, če je dotična zadrugea solidna in njej    posojeni <*enar    varen in to se da le    dognati potom  revizije.    Trem  zadru^ain je bila pripravljena avstro-ogrska banka dovoliti kredit.    »Kmetska poso-jilnica« se je brez    vsakega zadržka podvrgla  strogi   reviziji   avstro-ogr-ske banke in ta stroga revizija je tako sijajno izpadla. da je avstro-ogrska banka tako« dala »Kroetski poso-Ji!nici« znaten kredic.    Za kredit sta prišli v poštev Se d\ e klerikalni za-dru&i. a ti dve klerikalni zadrjgi se ništa hoteli podvreČi reviziji avstro-ogrske banke in vsled teza   seveda tud« ništa   dobili   pri   av«tro-ogrski banki nobenega kredita.    Lampe    je torej debi avstro-ogrski banki    krivico, ko jo je pavšalno obdolžil, da za zadružništvo neče ničesar storiti.
S sklepom dež. zbora, da pre-vzame dežela jamstvo za klerikalne zadruge, bo klerikalcem pač nekoliko pomagano, a preveč tuđi ne. Slabo finančno stanje de/ele kranjske je tako znano, da dezeino jamstvo ne more posebno imponirati. Jamstvo dežele kranjske bo kmalu podobno rneničnemu podpisu člove-ka, ki ima plačo tako zarubljeno, da mu ostaia samo eksistenčni minimum. Tuđi bodo brez dvomo denar-ni zavodi, pri katerih bodo klerikalci iskali kredit, uvaževali ' kolnost. da je bil sklep dež. zbora starjeti samo s klerikalnim! glasovi, tla pa *o napredni in nem^ki poslane: glasovali proti temu predlogu. Iz ega bodo denarni zavodi pač po \   i pravi-
ci sklepali, da je jamstvo dežele za klerikalne zadruge čašovno omejeno in da zna temu jamstvu biti konec že koj pri prlhodnjih deželnozborskih volitvah. To mora pač vsakdo spo-znavati, da se politične sile v deželi kranjski vse bolj grupirajo na načelno stališče, da je v javnetn in vsem u prebivalstvu skupnern interesu napraviti konec sedanjemu gospodarstvu z deželnim imetjem in spraviti deželne finance v red. In ker je jako verjetno, da bo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah odklenkalo ab-solutnemu klerikalnemu gospodarstvu v deželnem zboru in odboru ter bo seveda tudt takoi konec dcželne-mu jamstvu za klerikalne zadruge, zato ni dvoma, da bo z včerajšnjim sklepom dež. zbora klerikalnemu za-družništvu le malo pomagano. Ta sklep le kaže, da se mora klerikalnim zadrugam jako slabo goditi, ko si že ne znajo drugace pomagati, ka-kor z izsiljenim deželnim jamstvom!
..Slovenec" in naš članefc „Luč od zapada".
»S!ovenčev< sobotni napad na naš petkov uvodni članek potrebuie kratkega pojasnila. Zlasti trditev: »Pojm socijalne ni politične pravičnosti je em i nentitS kršćanski in cer-kev se je zartjo skozl vse veke borila proti mouotcem v sredniem veku in lineralnemu absolutizmu v takozvani dobi »prosvitljenosti«. Cerkev je bila vsikdar zaščitnica revežev, zatiranih in brezpravniti« je, dasi ne vsebuje običajnih jezuitskih zafrka-cii, vendar izliv tako brezprimerne hinavščine, je tako gorostasna po-tvora zgodovinske resnice, da si jo upa samo kak ^Slovenčev« rimsko | katoliški priganjač — pseudosocijo-log podati svojim bačkom v pre-bavo. Pojem socijalne pravičnosti je prvotno res krščanski in tega resno tuđi nikdar nihče tajil ni; (izključno krščanski pa seveda tuđi ni. naj se klerikalni znanstvenik] se toliko tru-dijo postaviti ga na tako mesto); resnica je tuđi, da je itnel pri oblikovanju človeške družbe včasih važno besedo. Politično pa se prvi kristja-ni sploh nišo uveljavliali, saj njihovo stremljenje ni bila prosvetna oblast, ustanoviti so nanireč hoteli preko rimskega   cesarstva   vseobče   kra-
ijestvo božjega duha, zato tuđi cerk-vene občine tistih prvih časov nišo imele nikakega političnega značaja: njihovi predstojnik! nišo izvrševali nikakih »uradniških« funkcij in če je bilo v cerkveni občini treba urediti kake važne zadeve, so vsi občani sodelovali pri ureditvi. Takrat se je udejstvoval princip popolne demokratičnosti. A to ni trajalo dolgo. Razne oblike in izrodki rimskega imperializma so kmalu poplavile de-mokratičen ustroj tedanje kristjan-ske družbe, iz kršćanstva se je razvilo katoličanstvu ^ .-rkvenim im-peratorjem — rimskim papežem na čelu, ki si je prisvajal nad ćelo zemljo suvereno    posvetno    in duhovno
oblast. V svojem neumakljivem stremljenju po absolutnem samo-drštvu je proglasi! državo kot tako za pregrešno institucijo, ki ni naprava božja, ampak produkt človeškega napuha. Zlasti Gregor VII. se je s svojim naukom: Qiris nesciat: reges et duces ah iis habuisse principium, qui Deum ignorantes. superbia ra-pinis perfidia etc. zelo, zelo približal socijalnim nazorom »Slovenčevih« zgodovinarjev, oziroma obratno. In po stopinjah samodržtva je stopala socijalna »pravičnost«, ki je od vse-ga početka prvi in najglavnejsi del politične moči. Sicer pa faktično cerkev ni bila taka nasprotnica posvet-nih mogotcev v srednjem veku, ka-k(ir bi jo rad naslikal ^Slovenčev^ socijolog. Kot dokazuje zgodovina, je cerkev le prepogostokrat sankci-jonirala, kar je bilo pridobljenega z državno vojno silo, samo če je sama prejela za to bogata darila: zemljo, tlačane.    Dogajalo se je ćelo.    da je
cerkev zaradi lepsega podarila vo-jaško organiziranim ljudem ćele dežele — in od njih dobivala kar je rabila za svoje bogato življenje. Ćeli dolgi srednji vek je priznavala »božje pravo« posvetnih zmagovalcev nad mirnimi kmeti. ako sta hodila in po-nekod se hodita roko v roki posve-ten mogotec in cerkvena oblast, zato je navadna hinavščina. podla laž zgodovini v obraz, kar trdi »Sloven-čcv« učenjak o cerkvenem boju za politično in socijalno pravičnost na-pram ljudstvom. Nevaren in to ne samo teoretičen, temvec tuđi prakti-čen rev'ducijonar pa je bil katoliški klerik in se vedno je samo tam, kjer mu posvetna oblast ne prepusča brezpogoino   vloge  Ijudskega krvo-
sesa. Te vrste klerikalni uporniki ugrožajo sedaj mlado republiko Portugalsko, vsled enakih nagibov so upadali tuđi v srednjem veku razni papeži cesarjem in kraljem za vrat, kadar Ie-ti nišo hoteli s cerkvijo de-liti žuljev krvavečega človeštva. Vobče pa sta se obe oblasti, posvetna in cerkvena, podpirali vzajemno. Tuđi južni Slovani smo bili predmet take zveze in izmene. Slovenci pa smo doživljali tuđi vse ljute boje, ki so se bili zaradi uničenja teh zavez-nikov; in s ponosom smemo kazati na skoraj stoletno dobo luteranstva v slovenskih deželah, (pa najsi je to »Slovencu« prav ali ne), dasi nismo imeli od njega onih koristi v gospo-darskem in duševnem razvoju našega naroda, katerih so bili deležni drugi narodi.
V najsvetlejši luči nam kaže boj cerkve za socijalno in politično pravičnost papež Gregor XI., ki se ni prav nič obotavljal znova upeljati že odpravljeno suženjstvo. Sicer ga skušajo opravičevati s trditvijo, da je storil ta korak pod vplivom rimskega prava, ali to opravičilo pa ni-kakor ne velja za bulle Nikolaja IV. in Aleksandra VI., s katerimi sta Portugalce, oziroma Spance poobiastila upreči nevernike in Indijance v jarem pravega pravcatega suženj-stva. — Za enkrat dovolj. Če pa želi katoliški socijolog pri »Slovencu« še drugih ilustracij cerkvenega boja za socijalno in politično enakopravnost, smo mu rade volje še nadalje na raz-polago in sicer tuđi z ilustracijami iz novejše in najnovejše dobe, kakor je na pr. zadnji velikanski rudarski mezdni boj, ki se je razširil po celem svetu in vsepovsod dosegel znatne uspehe. tako na Angleškem kakor v Ameriki, v Avstriji, Rusiji, Belgiji in na Holandskem, le boj nemških ru-darjev je bil brezuspešen, ker so bile kršćansko socijalne organizacije izdajice. Tuđi o boju belgijskih klerikalcev za politično pravičnost bi se dale pisati ćele knjige.
i/stop v bojno mornarico.
Naval v srednje sole je vedno večji in vedno težje postaja za sred-nješolce dobiti primeren poklič in službo. Zato smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo našo javnost na vojaško službo, na oficirsko kari-
LISTEK.
Lepi striček.
(Bd - Ami.)
Francoski   spisal   Guy   de   Mau-
passant   —   Prevel O t o n 2 u -
p a n Č i Č.
(Dalje.)
Walter je ljuto zavpil:
>To pomeni, da jo je ta spletkar njel na svoje limanice. On jo je pre-govoril, naj zavrne Cazoilesa. Dota mu diši, pasja vera!«
Ves togoten je začel korakati po izbi in je povzel:
»Tuđi ti si ga neprestano vlekla sem. mu laskala in se mu milila, sama nisi vedela, kako bi ga bolj bo-žala. Samo lepi striček pa lepi striček. od jutra do večera. Sedaj pa imaš.«
Vsa bleda je zašepetala:
»Jaz . . . sem ga vlekla?«
Zarulil ji je v obraz:
»Ti, ti! Vse ste kar nore nanj, Marellka, Suzana in druge. Ali res misliš, da nisem zapazil. da ne mo-reš strpeti dva dni, ne da bi ga po-vabila?«
Teatralno se je vzravnala:
»Ne dovolim ti, z menoj tako govoriti. Pozabil si, da nisem vzrasla v kramariji kakor ti.c
Najprej je ostrmel, kakor v tla vkopan. potem je zarentačil ^Strela nebeska!«, odšel in zaloputnil vrata za seboj.
Komaj je bila sama, je stopila nehote pred zrcalo, da bi se pogledala, kakor da se hoče prepričati, ali se ni nič na nji izpremcnilo, tnko nemogoče, tako grozno se ji je zdelo vse, kar se je dogodilo. Suzana zaljubljena v lepega strička! In lepi striček se hoče poročiti s Suzano! Ne, ne, moti se, saj to ni res. Dekle se je pač zagledalo v tega lepega fanta, čisto naravno; in se nadeja. da ga dobi za moža; nekaj si je vtep-la v glavo! Ampak on? On vendar ne more biti v to zapleten! Premišljala je sem in tja, zmedena. kakor smo vsi vzpričo velikih katastrof. Ne, lepi striček pač ničesar ne ve o Suzanini vragoliji.
In dolgo je premišljala, ali bi utegnil biti ta mož podel ali nedolžen. Kak lopov, če je on vse to napeljal. In kaj se utegne zgoditi? Koliko ne-varnosti, koliko dušne muke je gledala v svojih mislih!
Ako ne ve on ničesar, potem se da še vse poravnati. Za pol leta s Suzano po svetu, in vse jo bo minilo. A kako bi mu mogla stopiti potem ona pred oči? Sai ga še vedno ljubi! Ta strast je ticala v nji kakor puščica z zakrivljeno ostjo, ki je ne moreš več izdreti.
Brez njega živeti ji je nemogoče. Rajša smrt!
Njena misel je blodila med to bo-jaznijo i;i vsemi temi negotovostmi. Boiećina ji je začela kljuvati v glavi; nicne misli so bile mučne, zbe-Rane, bolele so jo. Nervozno je iska-la jasnosti, obupavala je, ker je ni našla. Pogledala je na uro. ena je že mmila. Oejala je sama pri sebi: »Tako ne morem ostati, zblaznela bi. Vse moram vedeti. Suzano vzbudim, da jo vprašam.«
In šla je, izzuta, da ne bi ropo-tala. s svečo v roki, proti hčerini sobi. Nalahno je odprla vrata, vstopila v sobo, pogledala na postelj Ni bila poležana. Izprva ni pojmila, mislila je, da govori hčerka se z ocetom. A nenadoma se ji vzbudi strasna slutnja in tekla je k svojemu možu. Bil je v postelji in je še čital.
Zbegan je vprašal:
»No, kaj? Kaj pa ti je?«
Zajecljala je:
»Ali si videl Suzano?«
»Jaz? Ne. Zakaj?«
»Ker je ... ker je .. odšla. V njeni sobi je ni.«
Z enim skokom je planil s postelje, si nataknil copate in brez spodnjih hlač. s plahutajočo srajeo, je dirjal proti sobi svoje hčere.
Samo da je pogledal noter, ni bilo najmanjšega dvoma več zanj. Pobegnila je.
Sesedel se je v naslonjač in je postavil svetilko pred se na tla.
2ena je prihitela za njim. Jecni-la je:
»No? Kaj?«
Ni imel več moči, da bi odgovo-ril; niti jeze ni bilo v njegovem glasu, zajokal je:
»Končano je! Ima jo. Izgubljeni smo.«
Ona   ni   razumela:
»Kako  —  izgubljeni?«
»E, kaj pa drugega. Sedaj jo mora poročiti.«
Zatulila je kakor žival:
»On? Nikdar! Ali si blažen?«
Odgovorit je žalostno:
»Ruliti ne porrtaga prav nič. Od-peljal jo je, onečastil jo je. Se naj-ugodneje bo, če mu io damo. Ce napravimo spretno, ne bo živ krst ve-del za to pustolovščino.«
Ona, v strahoviti razburjenosti, je ponavljala:
»Nikdar! Nikdar ne dobi Suza-ne! Jaz tega nikdar ne dovolim.«
Walter je zamrmral ves pobit;
»Ce jo pa že ima. Saj nama jo je vzel. Sedaj jo bo imel pri sebi in jo skrival, dokler se ne vdamo. Torej, da preprečimo skandal, se moramo takoj vdati.«
Njegovo ženo je trgala bolečina, ki je ni hotela priznati, in v enomer je ponavljala:
»Ne, ne! Jaz ne dovolim nikdar!«
Nestrpno je dejal:
»Ampak če je pa sploh vsake besede škoda! Mora biti! O, lopov, ta nas je pa navil, ta!... Odločen tnožak je pa le.    Našli bi billi lahko
boljšega po stanu, tako prebrisane-ga pa ne. In bodočnost ima pred seboj. To je mož bodočnosti. Poslanec bo in še minister. «
Gospa VValterjeva je izjavila s trdovratno energijo:
»Nikdar se mu ne dam oženiti s Suzano...   Ali   razumeš ...   nikar!«
Sedaj se je pa razjezil, in, prak-ticen človek, se je zavzel za lepega strička.
»lak molči no... Če ti pravim še enkrat... da mora in mora biti. In kdo ve? Nemara nam ne bo niti žal. Z ijudmi take baze ne veš ni-koli, kako kane. Saj si videla, kako je strmoglavil s tremi članki tega poniglavca Laroche Mathieuja, in kako dostojno je to naredil, kar je bilo zanj, za soproga, prokleto težko. Sploh borno pa vide4i. Na vsak način smo v škripcih. Ne moremo se iz-viti.«
Nji je bilo, da bi bila kričala, se valjala po tleh, si pulila lase. Še enkrat je spregovorila z razdvojenim glasom:
»Ne bo je imel... jaz ... jaz ... nočem!«
VValter je vstal, vzel svetilko, in je dejal:
»Beži no, bedasta si kakor vse ženske. Delate samo po strasti. Ne znate se prilagoditi razmeram ... nespametnice ste! Jaz ti povem, da se oženi ž njo... Mora biti.« (Dalje prlfiodnjič.)
*
Stran 2._____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD,____________________________________________________168 Stev.
jero. Poleg neprifetnosti ima vojaška slnffca — katen poklič pa mma neprijetnosti ? — velike ugodnosti. Politične razmere nimajo aa vojaško karijero toliko vpliva kakor v civilnih stužbah, torej v splosnein odločoje pri vojak ih v prvi vrsti službena porabnost, ne pa politično prepričajte- Se večja prednost voja-ške karijere pa je ta, da \ sak, ki dovrši vojaške Studije, todi dobi službo in svojemu uspehu primerno mesto ali »Rang« med tovariši, dočim se pri civHnih poklicih po dovršenih študijah sele začne prava borba za službe hi kruh. Končno je častniški stan zelo vpfiven in agi eden stan. Našemu narodu more le koristiti, ako se sposobni in zavedni Slovenci povzpnejo na višja mesta. Kako lepo bi bilo n. pr., ako bi kak slovenski general ali admiral darova! tisočake naši Ciril-Metodovi družbi, kakor se to dogaja pri Hrvatih.
Zato bi morali naši listi prinašati Tiotlce o razpisih za vstop v vojaške sole. »Dijftški Almanah* pa bi naj ime) tuđi pogiavje o vojaških šolah, kakor ga imajo nemŠki dijaški kole-darjL Zlasti za uradniške sinove nu-dBo vojaške Sole najcenejši študii.
NajugodnejŠe razmere za avan-cement viadajo zdaj pri bojni mornarici. Meseca maja so postali freiratni laftnanti, t L toliko kakor nadporoc-nifc. praporščaki v starosti 21 do 23 let, ki so 1. 1009 dovršili mornaričko akademijo. Najpozneje v petth letih postanejo isti že linijski poročniki (stotnisTca šarza) in čez nadaljnih 10.—12. let dosezejo štabno šaržo korvrtnega kapftana.
Vstop v častniški kor ho*nc mornarice je redno mogoč le iz mor-nariske akademije. V akademijo se sprejemajo dečki v starosti 14—16 let. ki so do\TŠili 4 razrede srednjih sol in imajo iz matematike vsaj »dobro«. Sinovi oficirjev. vojaških, dvornih in civilnih državnih uradni-kov imajo pravico na erarična prosta mesta, drugi plačujejo šolnine 16OO K na leto. Prošnje se vlagajo do konca junffa vsakega leta, torej je za tetos že prepoz no.
V sedanji dobi. ko se naša bojna mornarica moćno razvija, ko se z mndično naglostjo gradijo dread-nooghti, ne zadostuje Častniški nara-ščaj iz momariške akademije. Mor-narlška sekcija bojnega ministrstva sprejema nekaj let sem tuđi ahituri-iente srednjih sol kot pomorske aspt-rante (Seeaspiranten). Letos se sprejme 56 takih aspirantov. Vsi potrebni podatki se dobijo pri vojaških evidenčmh uradih ali direktno pri momariški sekciji proti poštnini. Omenimn le. da je najvišja starost za sprejem 20 let tn da so zahteve na telesno sposobnost pri mornarici mnogo strožje nego pri častnikih kopne vojske, zlasti se zahteva do-ber vid. Prosilci delajo 1. septembra sprejemni rzpit v Pulju. Program tega izpita se dobi v knjigarni L. W. Seidel na Dimaju. Tištim, ki napravi-io sprejemni izpit z dobrim uspehom, se povmejo potni stroški. Asentirajo se na 4 leta in imenujejo pomorskim aspirantom. Dobijo takoj plačo. me-sečnih 120 K, dok 1a d do 730 K na leto. Ćez 1 leto in 5 mesecev postaneio pomorski kadeti (Seekadetten) z mesečno plačo 130 K. 1 leto r> mesecev za tem pomorski praporščaki (Seefahnriche) z mesečnimi 140 K. doklade kakor aspiranti; zopet 1 leto in 4 ah" 10 mesecev pozneje so že fregatni poročniki z letno pfačo 2200 K in dokladami. ki pri vkrca-njn dosezejo skoro isto visino kakor plača sama. Pri imenovanju za aspi-rante se dobi 300 K. za kadeta 200 K in za fregatnega poročnika 400 K prispevka k uniformi.
Iz vsega tega je razvidno, da je to dobra preskrba za življenje. Služba je sicer mnogokrat naporna in sitna, toda kdor ima korajžo m sposobnost ter smisel za vojaško življenje, naj poskusi svojo srečo, ako ne ve kam drugam. Po jezikovnem znanju so Slovenci poteg Mrva tov prvi    pokticani za bojno mornarico.
Đeželni zbor kranjski.
(Seja dne 24. juli ja  1912   ob   10. do-poldne.)
(Konec.)
Nato je govoril
posL dr. Karei Triller:
Visoka zbornica! V imenu naše stranke hoćemo odgovarjati posian-cema nasprotne stranke, prof. Jarcu in dr. Lampetu, Prof. Jare je po-polnoma napačno razumel dr. Tav-čarjev govor, ker je zamenjal opozi-ciionalno stališče naše stranke z negativnim. Temu je pritrdil tuđi dr. Lampe. Kakor je rekd grof Barbo, smo mi v istini opozicija ex offo, toda samo in pojiticis, nikdar pa ne v gospodarskih vprašanjih. Vsako vprašanje smo *presojali s stališča naših davkoplačevalcev, ne pa S strankarskega stališča. To sem sma-tral za potrebno   nagtašati,   da   se
nam ne bo imputiralo tako nMtotno stafcSce. Mi smo bili vodao prijatelji hidroelektričnih naprav. Nasproto-vaii smo le načinu, kako se )e hotelo to velevažno gospodarsko vpmsanje rediti. Kot za s topnik i đavkopla-čevalcev pač nismo moeli trpeti, da bi se deželni zbor pri reievan)u tega vprasanja popolnoma ignoriral. In dr. Tavčar je v svojem* govoru hotel edinole dokazati, da naii davkopla-čevaki ne bodo preve^ trpeli, da ne bodo morda ćelo lzkrvaveli. NHice ni graja 1 st rok ovne izpeljave te naprave. Vendar je opravičeno zahteva u natančen račun rentabilitete. In če ze dru gega ne smenio zahtevati, za-htevamo vsaj račun negativne rentabilitete. Nihče ne more tn>eti. da se v Kak crn kraju dani vsi pokoji za tako izkorišcanie vode. Naie ljudstvo pač še ni pripravljeno za tako ogromno napravo. Dokler nimate industrije, ki hi to električno moč iz-rahljala, je vsa rentabiliteta nemo-goca. Vsak izvedenec ho pritrdil, da ta dva okraja, za katera je projekt Završnice namenjen, ne morata iz-rabiti brez industrije te moči. Jaz pravim, naj se zasigurajo. naj se eksploatirajo te vodne moči, toda ne srne se začeti na tak nekomercijona-len način. Mi pa nismo niti iz poro-čila. niti rz ust đr. Lampeta slikali v tem ozirn kako nomirjevamo stevil-ko. V zadoščenje mi pa je, da je vsled opozicijonalnega stali^ča naše stranke v odsekovi seji prišel iz većine predlog, naj se omeii neomejeni kredit, dovoljen dež. odboru, na dva milijona kron. (Odobravanje pri *iar. naprednih poslancih.)
Ko <;ta govorila ?Še p^lanca ba-ron Apfaltrern in poručevalec Piber, so bili vsi odsekovi predlogi, kakor tuđi predlog posl. Jarca sprejeti s klerikalnimi  in nemškimi glasovi.
Porocevalec posl. Lavren-č i Č poroča v imenu šol. sveta:
Visoki deželni zbor! 5>olski od-sek je vzel v pretres po deželnem odboru predlagane premembe §§ 20., 2X. U. in 33. v seji dne 13. oktobra 1909 sklenjenega zakona o šolskem nadzorstvu. kakor so razvidne iz priloge <S6.) ter pritrdil. da naj se glasi § 2n^ *Clani mestnega solske-ga sveta so končno okrajni bolski nadzorniki mestnega šolskega okraja.-
Nadalje § ^2„ odstavek 7.: ^Ce se okraini solski nadzornik ne vza-ine iz okrajnega. oziroma mestnega šolskega sveta, vstopi vsled svojega imenovanja z glasovalno pravico v okrajni, oziroma mestni šolski svet. Ce se vzame okrajni šolski nadzornik iz okrajnega, oziroma mestnega šoiskega sveta, preneha z njegovim imenovanjem njegov dosedanji mandat v okrajnem, oziroma mestnem solskem svetu in je ukreniti potrebno radi primerne izpopolmtve šte-vila članova ter predlagali
Izpremembam §§ 20., 23.. 32. in 33. se v zmislu predloge deželnega odbora, oziroma šoiskega odseka v gori navedenem zmislu pritrdi.
Kontra je govoril posl. Q a n g 1, ki je zastopal stališče svojih tovari-sev napram tema predlogu. Oovor-nik nasprotuje krajnim šolskim nad-zornikoin in krajnim šolskim svetom, ki naj imajo bolj gospodarski značaj. Napredni poslanci so staviti pri raznih debatah o sol. nadzorstvu različne nasvete in predloge v korist našega učiteljstva in našega šolstva, toda vsi ti nišo bili sprejeti. Tadi ta predlog ne odgovarja n.i-sim načelom. Posebno pomankljivi so § 20. in § 23. Govornik se je za-vzemal za to. naj dobe tuđi učitelji in učiteljice, ki še nišo definitivni, pravico, voliti zastopnike v okr. šol. svet. V § 20. in § 23. se govori o *strokovnjakih« in »veŠčakih* kot zastopnikov uČiteljstva, kar nikakor ni logično. Narodno - napredni po-sfanci za te predloge ne bodo glasovali.
Po govoru posl. dr. E g e r j a je imel sklepni govor porocevalec. na kar so bili predlogi odsekovi sprejeti.
Nato je dež. glavar dr. Š u -s t e r § i č odgovarjal na razne interpelacije.
Na interpelacijo posl. Lav-r e n č i č a in tov. glede varstva kamniške smodnišnice je iz-javil, da bo podpiral tozadevno akcijo kam-niškega obč. sveta.
Na nterpelacijo pol. dr. Nova-kam tov. glede 25% draginjske doklade učiteljstvu je odgovori!, da dež. zbor dež. odboru ni samo naro-čil, naj izplača 25% draginfsko do-klado, temveč da naj se tuđi pri pod-rejenih organih natančno informira o razmerah učiteljstva. Dež. odbor je razposlal vsem tozadevnim organom okrožnice in bo, kadar bo imel ves ta materijal zbran, po svofi pre-vidnosti razdelil doklado.
Na interpelacijo posL dr. Novaka in tov. glede kazenske ovad-be proti A. Ribnikarju je izjavil dež. glavar, da deželni odbor, oziroma referent za občinske zadeve dr. Pe-gan ni začel svojih poizvedb vsled notic   v    »Slovencu«,   temveč   na
poAasri mhkImpi »oročila mestnega magiitrala.  Pa a)egov«a nuieniv |e
bila dolžnost referenta za obč. zadeve, ker |e Ritatcar roditeH samo-stojneca magiatratnega oddelka hi ker dei. odbora ai vseeno, kakšne uradnice imajo nastavljene dež. odboru podrejene občme. Ko so ta po-izvedovanja dognala tak materijal, je smatral moj namestnik v moji od-sotnosti za svojo dolžnost, odstopiti ta akt državnemu pravdništvn. bež. odbor ni imel nikakega interesa na tem, da dvigne državno pravdništvo proti Ribnikarju obtožbo. Kar se pa uče tega, da so tri priče izjavile, da se v dei. odboru ni to napisalo, kar so izpovedale, izjavlja dež. feiavar, da o tem ni njemu nič znanega. Ce so pa priče — česar pa on ne ve, ker ni njegova naloga čitati sodnih ak-tov — kaj takega izpovedale, so to izpovedale na svojo odgovornost. Sicer pa prevzame on sam kot dež. glavar odgovornost za to, da so se izpovedbe v dež. odboru tako napisale, kakor so se oddale.
Na to sta odgovarjala še dež. odbornika dr. Zajec in dr. Lampe na dve interpelaciji.
PosL P i b e r je v imenu uprav-nega odseka predlagat: Visoki dež. zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da presoja in uvažuje, ali ne bi kazalo organizirati pospeševanja tujskega prometa na Kranjskem po uzoru deželnega zavoda za pospeše-vanje obrti na Kranjskem ali na kak drug primeren način pod nadzor-stvom dežele.
I>eželni odbor se pooblašča. da srne provizorično ustanoviti dogovorno z drugimi v pospeševanje tuj->kega prometa poklicanimi faktorji tak zavod za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. toda le tako, da dežela ne prispeva veČ nego 6000 K na leto in se zgoraj imenovani faktorji zavežejo v primerno stalno letno podporo.
Deželnemu odboru se ima priznati pravica, da srne tak zavod kadar hoče zopet opustiti, tuđi se ima nastaviti pri zavodu le provizorični, ne stalni uradnik.
(Predlog se je sprejel.)
Posl. P o v Š e je predlagat v imenu upravnega odseka:
Oeželni zbor skleni:
Za okraj Zužcmberk se ustanovi mesto deželnega živinozdravnika ter se naroča dežeinemu odboru, da tokoj, po dognanih in ugotovijenih dogovorih z zastopniki prizadetih občin razpiše in popomi to mesto.
Predlog je bil  sprejet.
Posl. P o v š e je predlagal v imenu upravnega odseka naj se volonterki deželnega muzeja dr. phil. Ani Schiffrer spregleda prekoračenje normalne starosti v svrho event. def. namestitve v dež. službi. (Se je sprejeio.)
Posl. P o v š e je predlagal v imenu upravnega odseka naj se po-ročilo deželnega odbora o gospodarstvu na pristavi za vzrejo mladih bikov na Robežu z zadovoljstvom vzame v vednost. Deželnemu odbo-" ru se naroča z ozirom na to, da je potreba po čistokrvnih plemenjakih se vedno velika in ker je želeti, da se potrebni plemenjaki vzrejajo doma v deželi, da skuša razširiti in spopolniti ta živinorejski vzrejeval-ni zavod. V to se pooblašča izdati potrebne izdatke, o katerih ima v prihodnjem zasedanju podati posebno poročilo v naknadno odobrenje.
Predlog je bil  sprejet.
Posl. P o v š e je poročal v imenu upravnega odseka o vlogi osrednjega odbora za ustanovitev avstrij-skega zračnega brodovja ter predlagal: Društvu se v to svrho dovoli prispevek 300 K. (Se je sprejeio.)
Posl. dr. Lampe   je predlagal:
1.  Dežeini    odbor poročaj v deželnem zboru    o    izvrŠitvi   sklepov dežeinega zbora.
2.  Deželnemu odboru se naroča, da od Časa do časa izda po tvarinah poročila o svojem delovanju.   — Je bik) sprejeto.
Ker ni bilo glede nadaljne točke o dopisu mestnega magistrata v Ljubljani glede prevzetja dež. gle-dališča v last mestne občine ljubljanske nikakega poročila ustavnega odseka, je ta predlog odpadel.
Ravnotako je odpadk) poročilo imunitetnega odseka zaradi izročit-ve posl. dr. Ivana Tavčarja za sodno preganjanje, ker je prišlo do poFav-nave.
Dež. giavar da nato v razpravo nujni predlog posl. dr. Novaka. Dr. Novak je utemeljeval nujnost svojega pred loga z obupnmi materi-jamim starvjem kranjskega učiteljstva.
Nujni predlog |e bil odklonjen z glasovi klerikalne većine.
Nato se je oglasi! k besedi dež. predsednik baron S c h w a r z, ki je odgovarjal na interpelacijo dr. Tavčarja, dr. T r i 11 e r j a in tov. v zadevi preganiaala c kr. mrmdmSkov saradi ad+leibe mi laMpaci škodu nar. napredne stranke. Izjavil je, da Je finančni ravnatelj Kliment smatral za umestno, uvesti proti onim finanč-
nfm ■radnikom, ki so se udeležili 2«nipnega shoda nar. napredne stranke, preiskavo, ker se je na tem sho-dtt izrekla nezaupnica vladi. Resul-tata ne more še povedati, ker je dvorni svetnik Kliment na dopustu. Sicer je pa tuđi po njegovem mne-nju popolnoma nedopustno udeleže-vatt se takih shodov, na katerih se izreka nezaupnica vladi.
Posl. dr. Triller je predlagal, naj se o tem odgovoru otvori debata, kar je bilo pa s klerikalnimi in nemškimi glasovi odklonjeno.
S tem je bil dnevni red izčrpan in dež. glavar je sporočil, da je dež. zbor odgođen.
Štajersko.
Iz Celja. (Grda r a z v a d a.) L)el mestnega, še bolj pa bolj šega slovenskega občinstva iz okolice ima navado govoriti po Celju po-vsod nemški. Na posledice take grde razvade ne misii nikdo: pri železni-ci in na pošti, po uradih, trgovinah in gostilnah pravijo, da ne rabijo slovenskih uslužbencev in uradnikov! Slišal sem pred dobrim tednom sam, kako je neki slovenski državni po-slanec na celjskem kolodvoru zahte-val tri vozne listke v — »Laibach«. Občinstvo z dežele govori z nasimi nemškutarskimi obrtniki — nemški in jih utrjuje v misli, da nišo od Slo-vencev odvisni! In komaj prestopi Slovenec na potovanju prag nemške gostilne v Celju — če ga že vleče tje srce — pa že pozabi na svojo mate-rinščino in klati nemški kakor pač more. Od slovenske govorice je v jezikovno mešanem Celju mnogo od-visno: zato se je poslužujte! To je najcenejše in v naših razmerah zelo uspešno politično prožje. Vsi naši listi bi morali vedno in vedno opomi-njati občinstvo: govorite povsod slovenski! Posnemajte Nemce, Madžare, Italijane, ki se nikdar in nikjer ne sramujejo svoje materinščine!
Iz Celja. (Dr. Benkovič i n »farjiO Doslej je bilo izmed odličnih klerikalnih politikov znano le o dr. Verstovšku, da se svoje čaše ni baš prevljudno izražal o »farjih«. Pa kar je mož zagrešil v nepremiš-Ijeni in pošteni mladostni ognjevito-sti. to skuša sedaj z vnemo popraviti. Narobe ]e pa pri dr. Benkoviču. O njegovi »liberalni« preteklosti ni bilo doslej razun nekaterih podrobnosti bolj osebnega značaja znane-ga nič slabega. Sedaj pa se je mož začel nekam preobraćati. Pravil nam je dober njegov znanec, da se ]e dr. Benkovič izrazil v svoji odvetni-ski pisarni tako strašno brezbožno o gg. duhovnikih: »Ce vidim farja v kaneliji, imam za tišti dan že za-dosti...« Naš veseli, če prihaja dr. Fl zopet do pravega prepričanja. samo mandatov med naprednjaki ne bo dobil.
Da, številke govore. V pone-deljkovi številki ^Slov. Naroda« smo opisali znaČilen slučaj., kako se za-sedajo narodnostno važna učiteljska ali nadučiteljska mesta ob narod-nostni meji. Posl. Wastian je na obč-nem zboru ^Siidrnarke« priznal. da hočejo Nemci potisniti jezikovno me-* jo od Sp. Dravograda pa doli do Maribora čisto do Drave. In ta nemški cilj zasledujejo z neumorno vstrajnostjo ne le nemški politiki in narodni gospodarji, temveč tuđi vsi oni Nemci, ki imajo odločilno bese-do v šolskih korporacijah. Vsaj dobro vedo, kolike važnosti so narodni učitelji na šolah v obmejnih krajih. Oni ne vzgojujejo samo otrok v na-rodnem duhu, temveč igrajo največ-krat vodilno vlogo v občinskem m vsem javnem življenju dotičnega kraja. Zato ni Nemcem premalen-kostno boriti se za vsako učiteljsko mesto ob meti. Slovenci bi se naj borili — ali za nas ne stori nikdo niče-sar. Pr. Verstovška na pr. se je dobro informiralo o razmerah v Št. Ožbaltu — in uspeh teh informacij $e, kakor kaže Kompostovo narav-nost protipostavno imenovanje, ni-čev. Sedaj, ko smo ga prijeli, bo že našel primeren izgovor. Ce drugega ne, bo »Straža« trdila, da so tega imenovanja krivi liberalci. Oni so krivi sedaj sploh vsega nazadovanja Slovencev v Dravski dolini, ma-riborskem in konjiškem okrajnem glavarstvu. Enkrat sicer piše »Straža«, da se tod Slovencem zato tako dobro godi, ker ni liberalcev, drugič pa so zopet krivi vsega baš ti nevid-ni »liberalci«, če pokažejo naš »na-predek« suhe številke. V teh obmejnih krajih bo po uradih in šolah do zadnjega biriča in Šoiskega sluge vse ponemčeno. Vse. kar nosi boljšo suknjo, je nemŠkutarsko in mladina tistega nadebudnega »katoliškona-rodnega« kmeta, o katerem je toliko slavospevov v »Slov. Gospodar ju« in »Straži«, te pozdravila na cesti z »Guten Tag« in »Heil«. Tako se godi z narodom, kateremu njegovi voditelji odtujujejo in vzamejo vse ra-zumništvo. In to delajo pr inči »i jalno klerikaici v obmejnih krajih kakor povsod drugod.   In naprednjaki smo
»lumpje«, kakor piše »Straža«, najbrže zato, ker spoimnjamo klcrikal-ce na njihove narodne dolžnosti v obmejnih krajih. Oni imajo mandate in ves političen vpliv med ljudstvom, oni inia}o tuđi dolžnost delati ali pa vsaj drugih, ki nišo baš prijatelji ko-ritarstva in politične neznačajnosti, pri delti ne ovirati.
Iz Velenja. Naš g. župan Skaza-Špenk so velik prijatelj dvojezičnosti. Tako čitamo n. pr. v raznih Hstih razpis službe občinskega sluge in re-darja, v katerem je prestavljena ćelo beseda »podčastnik« — da bi joj)to-šnjiki menda bolje razumeli! S tem se slovenski razpisi slovenske trske občine samo srnešijo. In še nekaj: g. župan, oziroma občinski urad je po-zabil zahtevati, da naj bodo prošnjiki slovenske narodnosti. Ce take stvari delajo maloštevilni oplotniški nem-Škutarji, zakaj bi jih pa mi v naši veliki slovenski občini ne? Ali narodna odločnost žalibože pri nas ni vedno doma.
Slovenske zdravnike ponovno opozarjamo, da prosijo za razpisana zdravniška mesta na Sp. Štajerskem. Cas za prošnje je še do 31. julija. Ako bi kdo rabil kakih pojasnil, naj se hitro obrne na g. dr. Janka Ser-neca, zdravnika v Celju. -— Opozarjamo dalje nujno distriktne zdravstvene odbore, da vzamejo v temo same Slovence. Deželni odbor je vezan na predlog okrožnega zdrav-stvenega odbora, ne pa na vrsto. Ce je samo en-Nemec v ternu in če je tuđi na tretjem mestu, je lahko imenovan. Zato pozor! Slovensko časo-pisje naj bi zdravstvene okrožne odbore spomnilo na to važno okolnost!
Novice iz Središča. V petek, 19. julija, popoldne je razsajala po Sre-disču in okolici huda nevihta. Lovro Zivkovič je sejal pri Dravi prodec. Hotel se je umakniti nalivu in je hi-tel pod bližnjo vrbo. V vrbo pa je udarila strela in zadela Zivkoviča od rame po roki in ob nogi; raztrga-la mu je tuđi škorn. Ko se je zave-del iz omamljenosti, je zlezel v jamo, v kateri je sejal prodec in tam oble-žal. Po nesreći pa se je vdrl razmočen breg in zasul Zivkoviča do glave. Ležal je ćelo noč v jami, sele drugo jutro ga je našel in rešil voz-nik. Zivkovičeve poškodbe nišo smrtno nevarne. — Središka požarna bramba je slavila v nedeljo dne 21. julija petindvajsetletnico svojega obstoja. Trg je bil ob te] pn'Hki ves v zastavah. Z jutranjim vlakom so do-speli varaždinski požarniki z zastavo, kasneje pa okoliške požarne brambe na slavnost, ki se je imenit-no obnesla, osobito veselica v tr-Škem gaju. 5 tovarišem požarnikom se je svečano izročil Častni znak za 251etno sodelovanje pri društvu. — 25. avgusta pa obhajamo novo slavlje: bralno društvo ?>Edinost« bo skupno z mladim našim Sokolom slavilo 301etnico svojega obstoja.
Od Sv. Štefana pri 2usmu  nam
pišejo: V torek dne 23. julija je začelo naenkrat v naši soli goreti, in sicer v razredu, v katerem podučuje učitelj Kotnik. Ta je pri mizi dremal
—  najbrže sta prejšnji večer imela i župnikom  kako  dolgo posvetovanjc radi občinskih volitev — razposaje-ni fanfje so pa v peč, od katere se je spomladi cev do dimnika odstranila, zakurili.    Začelo je naenkrat v sobo goreti in se kaditi. Kako lahko bi nastala kaka nesreća! Šmarski okrajni solski svet bi glede tega človeka tuđi že lahko zdavnaj naredil red!
Iz Maribora. Napovedana veselica Slov. trgovskega društva v Ru-šah se je vršila že dne 21. julija, zato za nedeljo 28. julija odpade.
Proti sistiranju letošnjih okrai-nih učitelfskih konferenc je nastopilo emureško učiteljsko društvo s sle-dečo resolucijo: »Cmureško učiteljsko društvo smatra sistiranje okraj-nih učiteljskih konferenc za 1. 1912 za kratenje učiteljskih pravic (glej § 4v5. drž. Ijudskošolskega zak.) in obžaluje, da se ravno takrat najbolj varčuje, kadar gre za učiteljstvo. Čudno je, da se je tako lahko izogni-lo določilom tega paragrafa, dočim se na drugi strani izjavlja, da je spre-menitev § 55. drž. ljudskoš. zak. le parlamentarnim potem mogoča.«
Najdena vćrižica. Albert Gaber je našel 22. t. m. v Celju zlato veri-žico. Zgubitelj naj se obrne pismeno na najditelja, pošta Vransko pri Celju.
Drobne novice. V Ormožu je umrla gospa Josipina Blagovič, tr-govčeva soproga,   v najlepših  letih.
—  V PoljČanah je umri velepo-sestnik Jakob Franc, 81 let    star. — Iz Maribora. Na jesen bodo za-Čeli tukajsnji glavni kolodvor prezi-davati in sicer    tako,    da priđe pod prozno omrežje predor, ki se bo iz-tekal na otočni peron.   Ta bo skižil prometu   med Dunajem   in Trstom, dočim bodo potniki koroške železni-ce vstopali in izstopali   kakor sedaj, s perona pri poslopju. — V Hočah sta se ponesrečila v tovarni   za impregniranje   železničnih pragov dva delavca,   Avgitst Friedl in Jože Mi-
168 $tev.______________________________________________^      SLOVENSKI   NAROD,                                                                          ___________Stran 3,
kohč. Eden si je stri levo nogo, drugi pa levo roko, — Pri Sv. Roku poleg Rogatca Je padel z odra pri stavbi novega Šotskega poslopja zidar Jože Gajšek in si Je strl nogo ter dobil poškodbe na vratu. Spravili so ga v celjsko boinišnico. — Iz Brežic poročajo: Posestnik Jožef Cvetko v Oaberju pri Brežicah je vozil zvečer rž v škedenj. Obesil je v škednju na steno gorečo petrolejko. Ta je padla na tla in se razbila. Naenkrat je bilo vse domovje v ngnju. Cvetkova žena je dobila hu-de opekline. Škode je več tisoč kroa. — P r i Z g. S v. K u n g o t i je po-\radel nekdo dvema, v občinski niši stanujočima strankama vse cvetlice i t oken. To je pa poseben šport! — fz Radine pri Radgoni porobi ajo: V nedeljo zvečer je zgorelo do--novanje posestnika Ploja v Hrastju-Moti. Prebivalci hiše so komaj resili ^olo življenje. Škode je precej. Sumi -e. da je nekdo zažgal. Ob istem ča--j je goreio na 3 krajih v okolici. — Iz Maribora. V Urbanski ulici so našli na vrtu poleg kemičnega pre-skuševalisča v globocini kakih 70 :m človeški okostnjak. Kosti so bile ze precej strohnele. Na lobanji je bi-o opaziti 2*5 cm dolgo predrtino. po-vzroceno od kakega bodljaja. Ore za kak umor pred doigimi leti ali pa za okostnjak kakega v vojski padlega vojaka.
Horošfco.
Stavka   defavcev   v  tovara! v
Umerčah — izgredi delavcev. V tovarni za žganje v Limercah so pri-celi delavci s stavko.   V Gelovcu se
■■; vrši! vsleđ teca v hotelu ph Oro-merju včeraj shod Uelavcev, ki so ^klenili. da bodo stavkujoče tovariše -•odpirali moralično in gmotno. Po ^hodu je šel velik del zborovalcev rred tovarno v Limercah. Tam so se
družili delavci iz Celovca s stav-Kuiocimi in napadli tovarno s kamenjem. Razbili so skoraj vsa okna. Na lice mesta je prišla žendarmerija in a'-etirali so orožniki 7 izgrednikov. matere so odpeljali v zapor. Okrajno davarstvo je prepovedalo delavcem. da se ne smejo zbtrati pred tovarno
n da ne smejo imeti tam nastavlje-nih čuvajev. ki pazijo na stavkokaze. Med delavci   vlada   silna razburje-
inost. položaj lahko postane resen. Dva laika vohuna    je pripeljalo včeraj orožništvo iz Ziljske doline v Beljak. kjer so jih zaprli. Oba sta ele--nntno oilečena kot turista in si nahvata napačna imena.    Pri njih so :aplenili veliko sumljivih skic in fo-o^rafij avstrijskih utrdb ob koroški meji.
Požar v tovarni za usnje. V tovarili za usnje B. Schoberja tik Voišperka je izbruhnil snoči nevaren rožar, ki bi bil lahko posta! usoden za ćelo mesto. Ogenj je nastal v strojnici in se silno hitro razširil po ćeli tovarni. Uničil je ćelo strojnico, i>ogorelo je več skladov kož, več so-đov masti, zaloga jermenov in en del <ušilnice. K sreči se je posrećilo ga-^iicem in vojakom,    da    so ubranili
I^red ognjem veliko skladišče. ki sto-: nasproti tovarni. Ce bi se bilo to ^kladišče vnelo, potem bi bil ogenj gotovo prešel na mesto. Škoda, pri-Mižno cenjena znaša nad 4<V»OO kron. Tovarna je zavarovana, vendar bo režko vsa škoda pokrita z zavaro-vainino. Kako je nastal ogenj v strojnici še ni znano, bržkotne pa vsled neprevidnosti.
Samomor      zapeljane       dekltce.
Snoči ob r>/4 na 10. so potegnili v Be-Liaku trije delavci iz Drave utopljen-ko, neko mlado deklc. Zdravniku se ie posrećilo, da je utopljenko rešil. Na policiji je dekle izpovedalo, da ^luži pri nekem beljaškem trgovcu, n da je skočila v vodo iz obupa, ker jo je gospodar zapeljal.
Primorsko.
Odlikovanje. Cesar je podeli! in-špektorju pomorske oblasti za ribarstvo, Petru L o r i n i j u v Trstu povodom njegove vpokojitve r^d že-1tzne krone III. razreda.
Iz davčne službe. Finančni ko-misar D. Menon, ki je vodil dosedaj v Pulju davčni oddelek je prestavljen kot vodja davčnega referata pri okr. k'lavarstvu v Poreču.
Iz policijske službe.    Za ćas do-
:>usta policijskega ravnatelja dvor. Hetnika dr. Manussija je prevzel vodstvo tržaškega policijskega ravnateljstva viadni svetnik dr. Mahko-vec.
Goriska Sokolska Župa. Kakor že objavljeno, priredi I. okrožje »G. >. Ž.« svoj II. zlet združen z javnim nastopom in veliko ljudsko veselico <ine 4. avgusta t. 1. na Brjah. S tem kletom stopi naše okrožje drugič ijred širši forum, z namenom, da po-Kaže javnosti sad enoletnega delo-vanja v telovadnicah, svoje mogoč-no hrepeneaie za sokotekimi ciiiL za
povzdigo, samoohranitev, razvoj m etično izpopolnitev, ter ohranitev in pomnožitev telesnih in življenskih zmožnosti. Ob 4. popoldne je javna telovadba. 1. a) župne proste vaje, b) Ljubljanske proste vaje, c) na-stop naraŠčaja z zastavicami, d) vaje na bradlji, drogu, krogih, na kozi, konju, skok v visino in skupine. 2. Po telovadbi ples in prosta zabava. X Zvečer se prižge na Vipavi plava-joči kres. Slavnost pri kateri svira priljubljena godba naše N. D. O. iz Trsta se vrii na romantičnem kraju v Kasovljah, na hladnem in prostor-nem, tik naše reke Vipave ležečem vrtu, oddaljenem 5 minut od postaje Kamnje in 3/4 ure od Rihenberka. Skrbi se že sedaj, da ostane vsem udeležencem ta sokolska prireditev v trajnem in prijetnem spominu, kakor pač vsaka, katera se je vršila dosedaj v naprednih Brjah. Za pla-čilo dolga želodcu bodo skrbeli okus-ni napolnjeni paviljoni in postrežljiv gostilnicar. ki se bode za ta dan uta-boril v Kasovljah. Ker je ta zlet zadnja večja sokolska prireditev pri-morskega sokolstva v tem letu in se vrsi v sredini rajsko mile vipavske doline na izvanredno prijetnem kraju, ter so vrhutega železniške zveze tako za prihod, kakor za odhod jako ugodne, prebitek pa namenjen za nabavo orodja, zato pričakujemo moralne in financijalne podpore od napredne slovenske javnosti in obile udeležbe.
Novi poštni urad za pismeno in vozno pošto prične poslovati 1. avgusta pri Sv. Andreiu pri Gorici.
Laški vohun. V Tolminu so are-tirali 201etnega kmečkega fanta Ferd. Cuferleta iz Vidma, ker je na
> iM'!i. Jn je v^iUini! /a Italijo,
VkMn. V stanovanje Ane Mene-gazzi v škednju so vlomili podnevi, ko je bila ona v Trstu, neznani vlo-milci in so ji odnesli 5W kron denar-ja in več dragocenosti.
Kratko veselje. Trgovec s suhim mesom, Bardjan v Trstu je dal svojemu uslužbencu Minguciju 370 kron, da dvigne neko pošiljatev pri carinskem uradu. Mož je šel z de-narjem lumpat, popoldne je telefoni-ral gospodarju, da ga je nekdo v vozu cestne železnice okradel. zvečer pa so ga aretirali piianega v veseli lahkoživi družbi in dobili pri njemu še 39 kron.
Nemska vojna ladja v Trstu. Po-
jutršnjem pripluje v Trst nemška kri-žarka -Geier■-< in ostane nekaj dni v* tržaškem pristanišču.
Poskušeni samemori. \ čeraj sta se zastrupili v Trstu irletni zasebni-ci Adela Buceoni in Ivana Klaričeva. Obe so pravočasno reštli. Vzrok je družinski prepir. Vsled nesrečne lju-bezni pa se je zastrupila 211etna lika-rica Palmičeva. Odpeljali so jo v bol-nišnico.
Za zverinjak v Schonhrunnu na Dunaju je pripeljal včeraj Llovdov parnik >Nippon< iz Kalkute veliko število divjih živali. kakor več tigrov, levov, leopardov itd. I )a!je je pripeljal parnik več prav lepih žiraf, opic in lepo zbirko zelo redkih pti-čev. 2ivali prepeljejo v kratkem na Dunaj.
Nadomestna dežeinozborslia vo-
litev v Put ju se vrši. kakor srno že poročali 29. septembra. Volilm ime-niki so na razpolago volilcem ana-grafičnem uradu do vštevši S. avgusta.
Skandalozno laško gospodarstvo v Pulju. Kakor smo že poročali so aretirali zaradi ogromnih goljufij in sleparij pri mestnem gospodarstvu v Pulju zopet tri mestne uslužbence tako da je naraslo število aretiranih sedaj že na Zl. Trije so bili pred so-diščem v Rovinju že obsojeni, kar smo svoječasno poročali. Aretirali so uslužbence Schallmaierja; Pauli-eha in Brozino ml. Brozino starejši je bil aretiran že takoj pri prvem razkritju goljufij na puljskem magistratu. Ćela zadeva postaja vedno bolj neokusna in ostudna. Kar so ti Ijudje počeli je brez primere in ni se še odkrilo tako obsežno in predrzno sleparstvo v kaki občini, kakor so je zakrivili laški mestni gospodar ji v Pulju, ki so skoro napolnili rovinjske preiskovalne zapore. Bilo je to ćelo gnezdo različnih sleparjev in najvišji je podajal roko najnižjemu v skup-nem sleparjenju. Bile so to prave laske vrane mestne občine. Vedno bolj umazane sleparije se odkrivajo dan na dan. Mestna plinarna v Pulju je dobavala premog iz Angleške, in si-cer ga je kupila vsako leto 3—4 velike tovorne parnike. Lansko leto je, kakor so sedaj dognali izginil cei parnik, ki ga je občina plaćala, kam pa so ga zapeljaJi ni znano. Sumljivo je tuđi. da je pred kratkem obolel na umu bivši župan in poslanec dr. Va-reton in so ga proglasili za slabo-umnega. Tuđi deželni glavar dr. Riz-zi bo baje moral, kakor piše »Edi-nost« pojasniti svoje stališče, ki je je zavzemal napram sleparskim laškim gospodarjem na mestnem magistratu v Puliu.                                          *
I nzintM obtiisktga niti
i faraidiiH.
Kakor ^e znano, je hrvatska vlada suspendirala varaždinskega župana dr. Pero Magdića ter ga postavila pred sodišče, češ, da je zlorabil svojo uradno oblast in da je zagrešil še razne druge zločine. Sodniki, o katerih se ve, da na Hrvatskem nišo ravno svobodni, so dr Magdića oprostili, kar je bila seveda velika blamaža za vlado. Da to svojo blamažo prikrije, je vlada naknadno razpustila varaždinski občinski svet, češ da vlada v tej korporaciji velik nered, v resnici pa samo zaradi tega, ker bi bila sicer primorana izročiti županske posle županu dr. Magdiću.
Da se pa uvidi, kako jalov je izgovor, da je bil varaždinski občinski svet razpuščen radi nerednosti, ki so se baje godile v občinski upravi pod županovanjem dr. Magdića, borno po točnih informacija navedli nekaj podatkov.
Dr. Magdić je prevzel županske posle dne 15. junija 1910.
Kot župan je vestno pazil na to, da je vsak uradnik točno izvrševal svojo dolžnost in da \*t upravni aparat funkcijoniral tako, kakor je treba. Vse je šio gladko izpod rok, samo v stav-bnem uradu je zastajalo delo, ker je bil nadinženir na dopustu radi bolezni. Zato je dr. Magdić izposloval, da je občinski svet kreiral službo mestnega inženirja, kateri sklep je potrdila tuđi vlada.
Z vladne strani se očita dr. Magdiću, da so se pod njegovim županovanjem dogodila v občinski upra poneverjenja, da se ni štedilo in da se je brez odobravanja prekoračal proračun. Vsa ta očitanja so iz trte izvita.
Res je, da je viadni odposlanec Gjuro Horvat odkril poneverjenje v poslovanju mestnega dacarja St. Kovača, toda to poneverjenje datira že iz 1. 1905. A to poneverjenje ie ostalo neodkrito pod župani: vladnim svet-nikom Breitcnfeldom, dr. Jurincem in vladnim komisarjem pl. Peičićem. Odkril pa je to poneverjenje predstojnik mestnega užitninskega urada dva meseca, predno je bil suspendiran dr. Magdić, naznanil pa te stvari ni, ker ga je Kovač zaklinjal, naj njega in njegove številne rodbine ne spravlja v nesrećo, češ da bo vso škodo pola-goma poravnah In res je, kakor čujem povrnil okrog 4000 1^, da je ostalo nepokritega samo še 3500 K. Ako se torej šteje dr. Magdiću, da ni kot župan odkril tega poneverjenja, čemu se to ne šteje v greh prejšnjirn župa-panom Breitenfeldu, dr. Jurincu in Peičiću, ki so imeli pač iste dolžnosti in pravice kakor dr. Magdić?!
Škontracija mestne blagajne se je vršila redno v prisotnosti odposlanca finanćnega ravnateljstva, dveh občin-skih odbornikov in dveh magistratnih svetnikov. Vse te škontracije so pokazale, da vlada najlepši red v občinskem denarnem poslovanju.
Kar se tiče očitanja, da se je pod dr. Magdićevim županovanjem opetovano prekoračil proračun je to na-vadna laž.
Dr. Magdić je izvršil samo to, kar je sklenil občinski zastop in kar je odobrila vlada. Samo enkrat je naka-zal hrvatskim akademičnim društvom vGradcu, na Dunaju in v Pragi po 10 do 20 kron podpore, kar se ni nahajalo v proračunu, toda te malenkostne vsoticeje občinski svet nakazal iz prihrankov, ne pa na breme proračuna.
Očitanjc, da se mestno posojilo v znesku 300.000 K ni porabilo v svrhe, za katere je bilo najeto, je brez vsa-kega temelja. Posojilo se je porabilo za ono, za kar je bilo namenjeno, 155.000 kron pa se je naložilo v tri varaždinske hranilnice, ker zaradi zime ni bilo mogoče pričeti z zgradbo nove ceste in vojaškega skladišča.
Takšna, kakor navedena očitanja, so tuđi vsa ostala brez vsake dejanj-ske podlage. Vse te prozorne in v ni-čemer utemeljene dolžitve imajo samo ta namen, da bi dr. Magdića in većino mestnih odbornikov, ki so pristaši hr-vatsko-srbske koalicije v očeh poštenih ljudi oblatile in jih predstavile javnosti kot ljudi, ki so zgolj škodovali mestni občini in njenemu prebivalstvu. S tem se hoče doseči, da bi v bodoči občinski zastop prišla madžarom večirra, s katere pomočjo bi potem bil v sabor izvoljen zopet madžaron.
Suspenzija dr. Magdića, prega-njanja tega politika, razpust občinskega sveta in vse druge veksacije nišo ni-česar drugega kakor maščevanje va-raždinskemu mestu, kjer je dr. Ror-auer, Ijubimec dr. Tomašićev, že dva-krat propade* pri volitvah v sabor. Čuvaj se je osvetil Požegi, a To-mašić preko Cuvaja Varaždinu!
Od tod vsi infamni napadi, radi katerih bodo dr. Magdić in većina ob-ćinskih odbornikov vložili kazensko ovadbo proti kr. podžupanu Horvatu radi Žaljenja časti«
Dnevne vesti.
+   Ekscelenca  baroo  Schwarz
je v včerajšnji seji deželnega zbora razvijal uprav predpotopne nazore in sicer nazore, ki so v odločnem na-sprotju z nazori njegovega neposred-nega šefa ministra barona ffeinoida, kakor pričajo govori barona Heinol-da pri razpravi o uradniški službeni pragmatiki. Nazori, ki jih je razvil baron Schv^arz, odgovarjajoč na interpelacijo zaradi disciplinarnega preganjanja državnih uradnikov, ki so se udeležili shoda zaupnikov narodno - napredne stranke, so narav-nost gorostasni in uprav zasmeh naj-primitivnejših državljanskih pravic vsega uradništva. Ekscelenca baron Schvvarz je mrzlo izjavil, da je po njegovih nazorih nedopustno, da se državni uradniki udeležujejo sho-dov, na katerih se izreka vladi ne-zaupnica in na katerih se vlada graja. To je nekaj nezaslišanega in kle-rikalci kakor Nemci so pokazali s tem pomanjkanje čuta za ustavnost in spoštovanja postav, ko so prepre-čili razpravo o tem odgovoru barona Schwarza. Mi se niti ne oziramo na to, da vendar noben udeležnik shoda zaupnikov ni mogel vedeti naprej, kaj se bo na shodu govorilo in sklepalo. Mi vpoštevamo Ie gorostasnost, da se upa baron Schwarz javno odobravati disciplinarno preganjanje uradnikov, ki so se poslužili svoje v členu 12. in 13. državnega osnovne-ga zakona z dne 21. decembra 1867. drž. zak. št. 142. zajamčene j i ni* pravice. Tuđi drž. uradnik ima pravice, da se udeležuie shodov, katerih se hoče. in nihče mu tega ne srne braniti, naj ^c na doličnih shodih izreka-?o vladi še take nezaupnice. Kaj ta-kega, kakor sedaj na Kranjskem, se v Avstriji ni še nikjer zgodilo in zato bo doižnost ljubljanskega drž. po-slanca, da bo to stvar v Urž. zboru spravil na razgovor.
-r Zaplembe dru godi in pri nas.
V Olomucu je okrajno glavarstvo zaplenilo časopis »Na Vinici Panč<% ki ga izdaja Jaroslav Hončik. Proti zaplembi je bil vložen ugovor in so-dišče je zaplembo razveljavilo. Z ozirom na to je Jaroslav Hončik po dr. Petrusu zahteval, naj se mu v smislu zakona iz državne blagajne povrne s konfiskacijo povzročena škoda. O tej zahtevi je razpravljalo okrožno sodišče v Novem Jičinu, ki je razsodilo, da ima državna blagajna povmiti Hončiku 451 K 28 v za škodo, povzročeno mu vsled konfiskacije. Tuđi »Slovenski Narod« je bil že opetovano v položaju, da je zahteval povrnitev Škode, povzroče-ne mu vsled neupravičene zaplembe. A koliko mu je prisodilo ljubljansko sodišče? 40 do 50 kron. znesek. s katerim ni bil plačan niti papir! Časopis »Na Vinici Panč pa obsega samo polovico Slov. Naroda«m a je sodišče prisodilo kot odškodnino za neupravičeno konfiskacijo tega lista 451 K 28 v! Iz tega je razvidno, da pri nas še ćelo pri neupravičenih konfiskacijah prevladuje namen list kot tak oškodovati, ker sicer si tega postopanja ne moremo tolmačiti. V bodoče se borno pri neupravičenih konfiskacijah sklicevari na citirani slučaj v Olomucu in Novem Jičinu ter z vso odločnostjo zahtevali, da se nam povrne vsa faktično povzro-čena škoda, in se ne borno več zaćo-volili s par kronami! Sicer pa je malo čudno, da razsojajo o odškodnini za neupravičeno konfiskacijo pri nas sodniki, ki niti pojma nimajo, koliko truda, dela in stroškov povzroča mo-deren dnevnik. Treba bo res enkrat povabiti gospode sodnike z državnim pravdnikom vred v kako tiskar-no. da se bodo osebno prepričali, Če so s 40 do 50 kronami res povrneni stroški, povzročeni po konfiskaciji.
-f Sadovi Očuvanja proti Sokol-stvu. V Charvatih na Moravskem pase ovčice župnik Zajic, vreden tovariš kranjskih naših božjih namest-nikov. Kakor našim župnikom in ka-planom, tako je tuđi temu Zajcu za-grenil življenje sijajni sokolski zlet v Pragi. Mesto da bi na prižnici ozna-njeval božjo besedo, je blatil Sokol-stvo, ščuval proti njemu ter slikal Sokole kot framazone in nevarne prekucuhe. Ta pridiga je vzbudila splošno nevoljo in ogorčenje med po-slušalci, ki so trumoma zapuščali cerkev. Po službi božji pa je prišel k župniku župljan J. V. ter mu sporo-čil, da izstopa iz katoliške cerkve, češ, da on zahaja v božji hram, da sliši božjo besedo in lepe nauke, ne pa hujskajočih političnih govorov. Ce bo ta dogodek župnika poučil, da bo pametnejši, bo pokazala bodoč-nost.
+ Klerikalni župan Dimnlk pri D. M. v Polju se nahaja v kazenski preiskavi zaradi volilne sleparije, pa ima vendar predrznost pošiljati popravke. Nam je poslal ta-le popra-vek: Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam da priobčite z ozirom na notico z dne 22. juli ja 1912. štev. 1^5 pod zaglavjem »Tako delajo kle-
rikalni župani« v zakonttem roku in na predpisanem mestu sledeči popra-vek: Ni res, da sem jaz dobil volilne listine za vseh 17 volivcev v svoji občini. Res pa je, da sem dobil volilne listine za 12 volilcev. Tuđi ni res, da sem pustil dostaviti volilne listine samo 4 volilcem, ki so priznani kle-rikalci, 13 volilcem pa da nisern pustil dostaviti volilnih listin, oziroma da nisem poskrbel, da bi se listine dostavile, ker sem smatral te volilce za naprednjake. Res pa je, da sem dostavil volilne listine vsem tištim volilcem, pri katerih je bilo to mogoče, to je desetim volilcem. dvema Francetu Ilivarju in Mihi Kramarju jih pa nisem mogel dostaviti, ker je prvi umri, drugega pa sploh ni v občini. — Devica Marija v Polju, dne 24. julija 1912. — Jakob Dimnik, župan. — No, resnico bo že dognala sodnija, to pa stoji: če bi bil Jaka Dimnik tako nedolžen, kakor zatrju-je, bi ne bil v kazenski preiskavi. — -f- Iz ministerijalne službe. Cesar je imenoval dvornega svetnika pri trgovinskem ministrstvu Josipa pl. P o s c h a za ministerijalnega svetnika v trgovinskem ministrstvu.
—  Umrla je danes ponoći, zade-ta od kapi, gospa  Marija    C e r n e-t o v a,  posestnica  na   Poljanski   cesti, mati odvetniškega kandidata dr. Frana Cerneta in občinskega sveto-valca  Karla  Černeta-     Pokojnica   je bila vzorna  mati in izvrstna gospo-dinja.  ki   je  svoje  otroke  vzgojila  v narednem   in   naprednem   duhu,   bila je v vseh    krogih    spoštovana in je uživala povsodi velike simpatije. Pogreb bo jutri popoldne ob 5. Vrli ženi blag spomin, razžaloščeni rodbini pa naše sožalje!
—  »Narodni   dom« v   Ljubljani dobi v kratkem ob levi strani glav-nega pročelja provizorično, z zele-njem okrašeno in primerno razsvet-ljeno verando za postrežbo gostom v večernih urah. Želja po taki verandi se je izrekla od več strani, osobito z ozirom na  krasen  razgled     izpred »Narodnega doma« na šetališče proti Lattermanovemu    drevoredu.     Upati je, da se s to napravo vsaj nekoliko dvigne   družabno    življenje    našega »Narodnega doma«, katerega    sedaj toli primanjkuje. da se tujci, osobito Čehi, ki posečajo sedaj ob počitnicah naš  »Narodni dom«, naravnost čudi-jo mlačnosti do našega »Nafodnega doma«, poudarjajoč, da se Cehi mnogo boli zavedajo dolžnosti do svojih »Narodnih domov«, ki so naravnost sijajno obiskani, za one goste, kateri so raje čez dan ali zvečer pod zele-njem, pa ni v Ljubljani Iepšega in bolj zračnega vrta, kakor je oni »Narodnega doma« s košatimi lipami in ker je tuđi kuhinja in pijaca dobra in to po zmernih cenah, vabimo tedaj naše občinstvo, naj poseča naš »Narodni dom«.
—  Porotnikom za III. redno za-sedanje Ijubljanskega   porotnega so-dišča so bili pri današnji seji izžre-bani:  A. Kot glavni   porotni-ki gospodje:  Makso Seber, Postoj-na; Ivan Strumbelj, Ig; Ivan Kranjc, Borovnica; Jakob K. Pollak, Ljubljana;  Miklavž Krhlikar, Gradec;  Ivan Urbančič,    Trnovo;    Josip    Majdič, Kranj;   Leopold  Benčina,  Stari  trg; Mihael Zidan, Ljubljana;   Matija Za-fred, ^t. Peter; Gabrijel Taler, Želez-niki;  Matija Rogelj, Ljubljana; Franc JelovČan,      Gorenja    vras;     Božidar Krenner,   Ljubljana;    Peter    Kosler, Ljubljana;   Karei  Kauscheg,  Ljubljana;  Rudolt Jeglič, Kranj;  Ant. Deč-man,   Ljubljani;    Robert     Kollmann, Ljubljana;   Ivan Kavčič,  Žiri;   Franc Arko, Postojna;    Robert   Stenovec, Ljubljana; Jakob Vidmar, Ljubljana; Josip Hudovernig,   Ljubljana;    Ivan Sartorv, Radovljica; Karei Počivav-nik, Ljubljana; Anton Cizej, Ljubljana; Franc Galle, Bistra; Leopold Dekle va, Buje; Albin Zakotnik, Postojna; Juri Verovšek, Ljubljana; Anton Jerančič, Ljubljana;  Alojzij Pardub-sky, Ljubljana;  Rudoli Puppis,  Lo-gatec; Jan Ružička, Ljubljana in Valentin Mrak,    Ljubljana. — B. N a -domestni    porotniki  gospodje; Ivan Smole,    Ivan Krivic,    Ivan Podboj, Matija Grabnar, Oskar Treo, Anton  Bizilj,  Ivan  Adamič, Leopold Legat in  Ivan Kregar, mesar, vsi v Ljubljani.
—  Simon    Gregorčičeva    Javna ljudska knjižnica v Ljubljani je izdala katalog knjig. Ta izdaja ie zelo skrb-no urejena in kaže velik napredek in razvoj knjižnice.    Dobi se v Simon Gregorčičevi knjižnici izvod za ceno 40 vin.
—  Poročil se je gosp. Peter D o-b e r n i g z gospodično Kati D e v iz Ljubljane. Čestitamo!
—  Razpis ustanov. Za leto 1912 se bodo podelile sledeče Karei baron NVurzbachove    cesarice      Elizabete ustanove za invalide in hiralce:  a) tri ustanove po 120 K za Ljubijanča-ne; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Karruiika, Jarš in Homca, in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Vin-tarjevca v občini Šmartinski in Liti-ji. — Te ustanove oddaja gospod Al-fons  baron  Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu deželne-
Strani.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   168 5tev.
ga odbora kraniskega, ustanove sa Karrmrčane. H om ča ne in JarŠane po predloži županstva v Kamniku hi ustanove za Vinterievčanc po pred-loga žopanstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh nstanov tmajo v prvi vrsti ubožni in c. kr. vojaški invalidi iz imenovan h krajev od stražmojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenia in vsled v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. — Ako bi se za omeniene ustanove ne zglasilo zadostno števik) c in kr. vojaških invalidov z opisa ni mi lastnostmt, te-daj rmaio pravico do njih tuđi drugi reveii iz imenovanih krajev, ki so lepega vedenia in se radi boleznt in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih ie dokazati s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrienimi spričevali ne-omadeževanost prosilcev. Prošnje je vložiti prosilcem \z Ljubljane pri magistratu stoinega mesta Ljubljane, drugi prosikn pa naj vlože vsak pri županstvu svoje občine. in sicer naj-kasneje do 1, sentembra  1912.
Gradnja Betokranjske železnlce. C kr. železniško gradbeno vodstvo v Novem mestu razpisuie dobavo približno 70.000 mecesnovih ali hrastovih pragov in 345 m* posebnih pragov za premikalnice iz enakega lesa. Natančnejša pojasnila daje c. Irr. železniško gradbeno vodstvo, pn katerem morejo udeleženci tuđi pregledati ali kupiti ponudbene pripo-močke. Zadnji čas vložitve ponudb je 16. avgust 1912 opoldne. Ponudbe se odprejo isti dan ob 3. popoldne, dobava se prisodi v času d.> W sep-u—^:   !'■■'-.  V  -        -            -      acet-
ka dobave je mesec tebruar \9\X končana pa mora biti do konca me-seca avgnsta 19H.
Poiar. V Oćadolju pri Kranju je pogorelo posestniku Gregorju Stefe-m več gospodarskih poslopij. v kate-rih je imel Štefe veliko zalogo sena in druge krme ter več poljedelskih strojev. Skoda znaša 14.000 K. zava-rovalnina pa samo 1300 K. Kako je nastal o^enj. še ni znano.
Čest ni rop. V soboto ie šel ljetni kovaski učenec Karei Praznik pri kovaču Francu 1 tovariti v Temenici v Šmartno pri Litiji. da nakupi več potrebnih stvari za se in za svojega gospodarja. Ko je šel fant pri Le-skovcu skozi gozd sta planila nadenj dva že precej priletna moža z revol-verji v rokah. Eden izmed roparjev je držal fantu pred glavo revolver, drugi pa mu je potegnil iz žepa de-narnico, v kateri je imel fant 105 K denarja. Nato sta roparja neznano kam pobe^nila.
Vpokojeo je na lastno željo visji inženir Ivan R e z a č . ki je službo-val pri okrajnem glavarstvu v Kr-škem.
Etektroradiograf »Ideal«. Spo-red za soboto 27.. nedeljo 28. in pone-deljek 29. julija 1912: 1. V obhžju re-ke Salzach. CPotavalna slika.) 2. Nauke si išče učencev. (Veiekomično.) 3. Junakinja telefona. (Ameriška drama.) Samo popoldne. 4. Tašča neka} sluti. (Hamoreska.) 5. Niti usode. <Nravna slika v 2 dejanjih. Nemška biografska družba. Iz življenja goz-darja.) Samo večer. 6. Luka zaštitnik. Ugra Andre Deed.)
V niestni klavnici so zaklali od 7. do 14. julija 67 volov. 3 bike. 2 kravi. 100 praštčev. 143 telet. 15 ko-strunov in 9 kozličev. VpeljaJi so 293 kg mesa in 5 zaklanih telet.
Kdo ima kovčeg? Pred dlje časom je dala uslužbenka Ana Škoflek spraviti neki na Sv. Petra nasipu stanujoči stranki svoj kovčeg z oble-ko in perilom ter potem odpotovala v službo v neko drugo mesto. Dotična stranka se pozi vi ja, da se čim pre-je zgiasi pri policijskem uradn, kier bo izvedela naslov Skoflekove in potem proti povračilu stroškov poslala kovčeg lastnici.
Zaradi prepovedanega povratka je bila včeraj aretirana 1859. v Sv. Krištofu pri Celju rojena, slabogla-sna Helena Knezova. Oddali so jo so-dišču.
Tatvhia. Zidanu Jožefu Remicu je bila ukradena srebrna žepna ura z dvojnim pokrovom in s srebrno oklopno verižico. Policija je tatu na sfedu.
Izgubila je Marija Habictrtova srebrno žensko žepno uro z dolgo srebrno verižico.
Društvena naznanila.
Društvo »MhuHkj«. Upravni odbor »Mladike«, ki je bil v zadnjem občnem zbora dne 6. julfla t L vtk>-vič z vsklikom potrjen za dobo treh let se Je tako-le konstHuiral: Pred-sednica: Pranja dr. Tavčarjeva, podpredsedmea: Pavta Lcvčeva; tajnik: Evgen Lah; blagajniCarka: Filomena Se neko viče va; ekr> nomka: Siiva Lahova; odbormee; Ceciliia đr. Korunova, Josipma Macherjeva io M*** ,Wess-
Odborova ada »Btoodoe Cttai-»to« t U*0a* s^~* <*«* ***-
bm ob 9. v resUvrmci)* hotela    »H-voli«.
Odborova Mla akad. far. dni-Stva »Šarac se vrti v aatoto» 27. t
m. ob 2. popoldne v   »Narodni   ka-varni«.
V. iMClakotekl hmm| pri Ptan-karju na Dolenjski cesti v MdaUo 28. )«Ii|a je ena onih ljudskih phredi-tev, kjer se človek neprisiljeno zabava. Nobene napetosti, vsi smo si cnaki, delavec kot gospod, zato so pa te veselice tako priljubljene. Onim, ki se radi naužijejo svežega gozdnega zraka, priporocamo izlet skozi Golovec, kjer imajo najkras-nejši izprehod; kdor pa ljubi pot po ravnem, pa pojde po Ilolenjski cesti, ki Je vsa zasajena z drevjem, čegar zelnje ga ščiti pred pekocim soln-cem. Naravnost užitek >e torej iti v nedeljo k Plankarju. kier se bo usi-palo veselje na vsakogar, komur je Ie mar dobra volja. Vstopnina samo M) vin., otroci do 10. leta v sprem-stvu starsev so prosti vstopnine. Za-četek ob polu 4. popoldne
Nacetstvo S. F. K. Ilirije poziv-Ija vse izvršujoce člane na sestanek v restavraciji pri »Novem svetu« v Pređemo vi sobi v petek z večer ob polu 9. uri. Na sestanku se bodo do-ločile ure za training - vaje starejših članov.
Idriiska Sokolska 2up* priredi 111. sokolski dan dne 18. avgusta v Cerknici, kjer bo tuđi sla\Tiostno razvitje prapora cerkniškega Sokola. Je nam je v spominu 1. zlet 1. S. Z. v Cerknico, lepo uspeli sprevod in telovadba. dan poln navdušenja — in fetos ropet bodfmo videli k^-rakar> > knlc v spre\oJu z novim sokolskim praporom. Cerkniški Sokol razvije svoj prapor — znak, ka-terega se hoće držati, kojega pomen mu bode vedno pred duševnimi ocrni, od kogar mu bo vedno in vedno opomin: bodimo Sokoli, bratje svobodni in napredni! Zopet en znamenit dan v razvoju cerkniškega Sokola! Spored sokolskega dneva je sledeči: 1. ob 3. popoldne zbirali-šče Članstva pred telovadnico, 2. ob pol 4. pozdrav gostov, 3. ob 4. slo-vesno razvitje prapora pred hotelom Javomik. pohod po trgu na telo-vadišče. 4. ob 5. javna telovadba: a) praške proste vaje članic. b) praske proste vaje članstva, c) orodna telovadba. d) skupine obrtnega nara-ščaja. c) ljubljanske proste vaje izbranih telovadcev I. S. Z. 5. Velika veselica na vrtu hotela Javomik. Sedeži k javni telovadbi 1 K, stoji-šča 20 v, vstopnina k veselici 20 v. Sodeluje br. sokolska godha iz Her-P€!i. Bratje in sestre, prijatelji sokol-stva. prihitite vsi. da bode zopet en lep sokolski dan, ki nam bo nudi! krepčila k nadaljnem deiu, k nadali-nem tihem, a stalnem razvoju!
Književnost.
— Ivo Sorli v ćeškem prevodu.
^Ceske Slovo« je začelo priobčevati Ivo ^orlljev  roman   »Clovek  in  pol«
Iv češkem prevodu. Roman je preve-del   Karei   Vondrašek.
Razne stvari.
*  Velika tatvina. Neki princezi-nii Thurn m Ta\is, ki je zdaj v Ost-endu, so ukradli iz njene hotelske sobe za 100.000 K dragocenosti. Policiji se je posrećilo, dobiti storilca.  ki je neki  mednarodni  hotelski tat.
*  Umor na cesti.   Iz Bukarešta poročajo:     Tovarnar    Goringer    je predvčerajšnjim na cesti ustrelil svojo ženo, svojo 171etno hčer in lekar-naria Aleksandrecu. Goringer je bil na svojo ženo ljubosumen in je mi-slil, da ima ljubavno razmerje z le-karnariem   Aleksantrsecu.
*  Grozovita nesreća. Iz Berohna poročaio: V tovarni   Deutscher Kai-ser<r v Duisburgu se je predvčerajšnjim dogodila velika nesreća. Neki delavec je padel v kotel, v katerem je bilo razbeljeno železo, in je popoi-noma zgorel.   Našli so Ie par ostan-kov kosti.
*  Zemlja se je odprla. Iz Rima poročajo: V Santa Crocc in Morgna-no, dveh vaseh, ki sta 6 kilometrov oddaljeni od Spo leta in ki tvoriti sku-paj  Ie  eno župnijo, so  prebivalci  v največjem strahu. Na mnogih krajih se ie zemlja odprla. Ena niša se ie pod Ha. Cerkev in mnogo dragih poslopij ie zelo poškodovanih.
+ Nesreća v Juni za peaefc. Iz Prage poročajo: Včeral zjutraj se ie v Jinovicih udrla v Schwarzenber-govi jami za pesek ena plast. Kame-nie je zasu^> najemnika Kralika, nje-govega sina, deiavca Aitmanna, ne-keffa voznika in en voz. Le Aitmanna so izvlekli težko poškodovanega, doćim so ostale sele po doigem trudu rzvlekli mrtve,
*  Boii proti prerftolii »a|—ii**l ni- Iz Sofije poročajo: Kakor znano, |e već revnih prebivalcev glavnega mesta zasedlo zeraljiiča, ki so laal občine, da si tam zgrade stanovaii-
1 sca. Oddelek pdiciic in 40 oeniegas-
cev ie odilo tia ter začelo demolirati zgradbe. Ljudstvo se je temu upr-lo in več policistov je bilo ranjenih. Sele z največjim trudom se je posrećilo mnotico razgnati. Več oseb so aretirali.
*  VtfHta    povođeaj    v KoIoumI. Predvčerajsnjim  se je  nad  mestom utrgal oblak ter poplavil vse mesto.
V  nižje ležečih krajih mesta stoji voda nad meter visoko. Tuđi cesta nad-vojvodinje Zite, kjer stanuje nadvojvoda s svojo soprogo, je pod vodo. Volaške barake in vojaška skladišča so pod  vedo. Trije Častniki  in dva vojaka hi kmalu utonili. Resili so jih le z največjim  trudom.    Več    tisoč oseb je moralo ostati Čez noć na stre-hah. Pravijo, da je več ljudi utonilo.
*  Sanomor na očetovo povelje.
V   Novena  Yorku    ie  pred    dobrim tednom    usmrtil    Nathan    Schwarz mlado deklico  Julijo    Commersovo. .^•in je  umor priznat svojemu očetu, ki mu je rekel, naj se umori.    Mladi mož se je zastrupil. Na zavratnik je napisal sledeče besede:  »Ta čin sem storil. Bil sem divji. Kesal sem se pa zločina že čez dve minuti.«
*  Zakaj je republikance. Pariški »Gaulois^   objavlja  sledečo  dogodbi-co:   Urednik   nekega  ameriškega  lista je pozval tri zamorce ter oblju-bil lepega purana tistemu, ki najbolje in  najkraiše  pove, zakaj  je  republi-kanec. »Jaz sem prijatelj republike,« ie rekel prvi zamorec, »ker so republikanci  izveli emancipacijo   zamor-cev.« — »Bravo!* je odgovoril urednik  ter se obrnil  k  drugemu:   »No, BiL    zakaj si ti    republikance?« — »Ker republikanci delajo tako modrt zakone.« — Urednik ga je pohvalii in vprašal tretjega: »Zdaj pa ti. Sam, povej,    zakaj  si  republikanec?«   — »Jaz sem republikanec zato,« je odgovoril Sam, »ker bi rad dobil purana!«  In dobil ga je.
*  Znižana globa za tujce. V Be-
rolin so prišli angleški dijaki, ki so tam marsikaj doživeli. Eden izmed njih je pravil svojim tovarišem: »Včeraj sem moral plačati tri marke globe.« Vsi so ga naenkrat vprašali: »Zakaj?« — »Šel sem čez železni-ški tir. In čuvaj mi je rekel, da ie to poceni. Plača se tri marke za en tir, a jaz sem šel čez šest tirov. Toda, ker sem tujec, . . . so mi napravili nižjo globo. -
*  Papež in zrakoplov. Italijanski zrakoplov »M. l.< je napravil polet iz Bracciana  v  Rim.   Kapitanu  zrakoplova Lettrisu se je privatno sporo-čilo, da bi — tuđi papež rad videl polet. Lettris je tej želji ugodil.    Ko se je zrakoplov »M. I.« pri najlepšem vremenu približal   večnemu    mestu, je najprvo plul proti Kvirinalu, natc je pa letel proti    vatikanskim vrto-vom. Ko se je zrakoplov približal, so opozorili papeža, ki je šel na balkon majhne knjižnice. »Dajte rnu znamenje, da  ga vidimo,«  je  rekel    papež svojemu tajniku, s katerim je dozda] delal  v  knjižnici.     Prelati  so  začeli migati, s četnur je bil Lettris opozor-jen  na Vatikan. Iz visine kakih 40f metrov se je spustil naravnost proti balkonu, pred    katerim  je napravil par lepih poletov. Papež je bil bajc zelo zadovoljen in je zdaj prepričan, da se da po zraku letati.
*  Znak nemškega cesarja na av-tomohilu   soproge   prestolonasledni-ka.  Iz Gdanskega poročajo london-skemu »Dailv MaiU: Tu pripovedu-jejo interesanten doživljaj, ki se tiče avtomobila soproge nemškega   pre-stolonaslednika.    Pred  časom je  ta prosila svojega tasta cesarja,   da b smela  dati  odstraniti  cesarski  znak s    svojega    privatnoga    avtomobila Kot povod je navedla, da bi rada po-tovala popolnoma prosta, ne da bi je vsi  gledali. Cesar je dovolil,    toda kmalu je zapazil. da je na avtomo-biiu zopet znak. Vprašal jo je, zaka; ima  na  avtomobilu  zopet  znak.  — Princezinja  je  odgovorila:   »Policija nas je zaradi prehitre vožnje preveč-Pkrat ustavila,  vsled   česar smo dali napraviti   na  avtomobil  zopet  znak Zdaj  nimamo    nikakih   neprijatnosti več.«
*   Čudna izprememba. Zdravnik dr.    Assagiolt    pripoveduje  v   listu »Psvche«  sledeči slučaj:  Neka mlada dama z imenom Mary Revnold, Je 20 dni neprenehoma spala. Ko se ic prebudila,  se ni  več  spominjala  na svoje  preteklo  življenje, ni  poznaLa niti  sorodnikov,  niti  prijateljev.     Ir vse, kar se je godilo okoli nje, ji k bilo novo. Ćelo govoriti je pozabila ki govorila je le nekake otroške glasove. Polagoma je začela zopet govoriti. Znova se je morala pa učiti pisati in brati. Značaj nove osebnost je bil popolnoma drugačen nego značaj Mary Revnoldove od prej, dočirr je bila prej žalostna, molčeča, rezervirana, je bila zdaj vesela in družab na. To stanje je trajalo pet tednov Nekega dne se je Marv Revnold zopet zbudila z dolgega spanja, toda s prejšnjim značajem. Spoznala je svoje sorodnike in je začela živeti zope^ tako, kakor prej, ne da Ki se ioomi-njala, kaj se je med tem časom zfr> dilo. Ko so ji to pravili, se je začudila m ustralilaL ks njena melanhoUia
je bila še večja nego prej. Cez par tednov je znova zaspala. In ko se ie zbudila, je bila zopet predrugačena. Imela je svoj drugi značaj. Začela je živeti tam, kjer je pred spanjem pre-kinila svoje življenje. Te izpremem-be so se dogajale 15 do 16 let. Pre-nehale so pa, ko je bila 36 let stara. Ostala je pri svoji »drugi osebno-sti«.
Oeželni tajnih Fran Ropošbc t.
Orožniška postaja z Dolskega je brzojavno obvestila magistrat, da je tam, kopajoč se v Savi, utonil dežel-ni tajnik g. Fran K o r o š e c. Koro-^ec je res včeraj popoldne odšel iz Ljubljane, rekoč, da se gre kopat, in se do danes ni vrnil domov, kar je dalo njegovim prijateljem povod, da so jeli izrekati bojazen, da se mu je morda prigodila kaka nesreća. Da je bila ta bojazen upravičena, dokazuje brzojavka z Doljskega. Pokojni Ko-rošec je bil doma z Blok na Notranj-skem kot sin kmetskih starsev. Studira! je v Ljubljani gimnazijo, prav-niške studije pa je dovršil v Gradcu. Tu je bil član akad. tehničnega društva »Triglava*. Po končanih studi-jah je vstopil v službo pri dež. odboru, kjer je v razmeroma kratkem času avanziral za deželnega tajnika. Pokojnik je bil odkrit značaj, zvest pristaš narodno - napredne stranke. Svojega političnega prepričanja ni nikoli prikrival, vendar so ga tudt v :                  :•.'■-■. u -'^pektirali, ker je
bil uradnik izrednih sposobnosti, ka-reremu se v uradnem oziru ni moglo ničesar očitati. Pokojnik je bil na-vdušen turist, ki je prepotoval skoro vse slovenske dežele. Vrlemu somi-šljeniku in narodnjaku bodi ohranjen trajen spomin!
Telefonska in brzojavna poročila.
Češko - neraška spravna pogajanja.
Praga, 25. gulija. Razpoloženje pri češko - nemških spravnih poga-janjih je zelo pesimistično. Cisto gotovo je, da se spravna pogajania se-daj še ne bodo zaključila, marveč da se bodo prekinila in odložila do jeseni.
Seja češkega agramega kluba.
Praga, 25. julija. Klub čeških agrarnih državnih poslancev ima danes sejo, da se posvetuje o kandidatu za predsedniško mesto v češkem Enotnem klubu.
Vojna uprava vstraja pri svojib za-htevalL
Budimpešta, 25. julija. »Pešti Hirlap« in drugi listi zatrjujejo, da vojna uprava z vso odločnostio vstraja pri tem, da se ji dovoli kredit za nabavo novih topov.
Razpust   »Slovenskega   društva«   na Reki.
Reka, 25. julija. »Slovensko dru-šivo« na Reki se je moralo razdruži-ti, in zapreti svoje prostore, ker vlada naknadno ni potrdila pravil, češ, da je društvo imelo svojo ustavno zborovanje ne na Reki marveč na Sušaku. Pritožbo proti temu odloku na upravno sodišče je vlada tuđi odbila.
Pretep med Italijanaši.
Reka, 25. julija. V restavraciji »Aila Borza« je prišlo snoči do veli-kega pretepa med Italinaši. Navzoči so bili tuđi dr. Zanella, dr. Blasich in dr. Posdcr. Pretepači so demolirali malodane vso restavracijo. Sele re-darji, ki so vdrli v restavracijo z golimi sabljami so napravili mir.
Afera dr. Lorković - dr. Košutić.
Zagreb, 25. julija. Te dni bi se morala vršiti sodna obravnava proti dr. Lorkoviću kot svoječasnemu uredniku >Hrvatskega Pokreta« na tožbo preiskovalnega sodnika v ta-kozvanem zagrebškem veleizdajni-škem procesu dr. Košutiću. Ta obravnava je odpadla, ker sta se dr. Lorković in dr. Košutić poravnala.
Hrvaški   zrakoplovec
Zagreb, 25. julija. Včeraj popoldne se je dvignil v zrak pilot Novak na vojaškem vežbališču in sicer na iVkrčepovein aeroplanu. Polet je si-jajno uspeL Novak je naslednik po-nesrečenega slovenskega rojaka Ru-sjana.
Eksplozija ekrasita.
Dunaj, 25. julija. Uradni kore« spondenčni biro poroča, da je v Cal-donazu eksplodirala ekrasitna bomba« ki je ubila enega vojaka, enega pa težko ranila.
Bolgarska ne ml»n oa vojno.
DmaL 25. julija. »Politische Co-respondeitz« prijavlja brzojavko iz Zofije, da je vest o vojnih namanih Bolgarske proti Turčiji popolnoma neutemeljena.
Vstaja v Albaniji.
Skoplje, 25. julija. Valija (sultanov namestnik) je sklical narod pred vladno palačo ter imel tu govor, y katerem je fcrebivalstvo brez razlike na vero in politično prepričanje rotil, naj ohrani mirno kri in naj se ne da od hujskačev zapeljati k ne-previdnim Činom. Valija je obljubljal, da bo nova vlada napravila konec vsem zmešnjavam v državi ter po-skrbela za mir in red v vseh pokraji-nah. Nagovor slične vsebine ie ime! tuđi vojaški poveljnik na častnike in moštvo. Ćastniki in vojaki so bili na to zapriseženi, da bodo ostali zvesti sultanu in domovini.
Solun, 25. julija. V Prištini so kaznenci udrli iz jetnišnice ter sku-šali pobegniti. Prišlo je do Krv^avega boja med orožniki in kazneoci. 15 orožnikov in kaznencev je mrtvili, 1S jih je težko ranjenih, 18 zločincev p-i je uteklo.
Solun, 25. julija. Mladoturški komite dobiva dan za dnevom pretili;a pisma, včeraj so neznanci na ulici ubili nekega zdravnika, o katerem je bilo znano, da je navdušen pristaš mladoturške stranke.
Kolonija, 25. julija. »Kolnische Zeiiung<' priobčuje brzojavko, da sn Albanci Prištino popolnoma zavzeli in da nameravajo nemudoma odko rakati proti Skoplju in Solunu. Vse brzojavne vezi so pretrgane. V Prištini je zbranih 25.000 Albancev. I>a beg Boljetinac pripelje pojutršnjern v Prištino še 10.000 bojevnikov. S tn vojsko nameravajo Albanci udariti na Skoplje.
O novi turski vladi.
Carigrad, 25. julija. Ministra Makmud Muktar paša in Kiamil paša se radi bolezni ništa udeležila zadnjega ministrskega sveta. Govor: se, da so iih Mladoturki skušali za-strupiti, da pa se je ta poskus pone-srečil.
Carigrad, 25. julija. V današnji seji parlamenta bo vlada zahtevala,
I da ji zbornica izreče zaupanje. Ako zbornica ne ugodi želji vlade, bo leta odstopila in prevzame vlado Kiamil paša, ki bo razpustil parlament.
Za angleško mornarico.
London, 25. julija. Spodna zbornica je odklonila predlog, naj se zni-žaio stroški za vojno mornarico, ter sprej'ela z veliko većino vladno pred-logo. s katero se znatno zvršuje kredit za nove vojne ladje.
Požar v ladiedelnict.
I London, 25. julija. V ladjedelnici komercijalne družbe je izbruhnil velik požar. Požar so zanetili stavku-joči delavci.
| Ijreh in smeh. [
Pročitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Čascpisje je danes najmoenejša idejina nioč. Izvrše valni odbor prosi vljndno svoje somišljenike v Ljubljani, da poailja-jo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški nrad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbira jo kra-jevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Rmečka pisama narodno-napredne strani
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pišamo, ki je na razpolago vsakemu napred-nemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni ponk v vseh političnih, npravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Isključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisama bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, katereinn je priložiti 10 vinarsko znairko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismn pa 35 vinarsko zn&mko) na: Kmetsko pi-samo narodno-napredne stranke v IJaliljatii, Wolfova nlica 10. Ob sebi umevne je da j© pisarna na razpola" go tuđi naprednim kmetskim žopan-atvom.
laa&iii list obsega 6 strani.
ladajatelj  ta  odgovorni  urednik: Valentin Kopitar.
Lartnina in tlak »Narodne ttatorBe«*
168. Stev.                                                                                            SLOVENSKI   NAROD.                                                                                               Stran 5.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. julija: Sestra Leopoldi-ia Ohaba, usmiljenka, 70 let, Radec-xega cesta 11. — Stefaniia Kral, hči
I^elezniškega strojevodje, 20 let, Hra-lilnična cesta 9. Dne 25, julija: Marija Cerne, bivša mesarica, 70 let, Poljanska cesta 29. — Ana Maher, postrežnica, 59 let, Zalokarjeva ulica 8.
V deželni bolnici:
Dne 22. juli ja: Valter Ahčin, hi--alec. 42 let — Marija Alič, hči to-sarniškega delavca, 2 leti.
Dne 23. julija: Terezija Jesih, jelavka, 28 let — Josip Vadlav, de-avec. 47 let.
^nenje gospoda dr. pl. Gamana, docenta na vseučilišču v Kološvaru Rogaška Slatina.
Gospod X Serravallo
Trst.
Potrjujem s tem listom rado-voljno,    da sem    rabil z naiboljšim
|:spehom Vaše    Serravallovo    kina-vino z železom za malokrvne.   ble-iične bolnike itd. Rogaška Slatina. 28. maja 1009. Docent dr. pl. Gaman.
Aliejovonielass ■  Pftauonom
fj na znanstveni ML
i-::^':S    Oejansko najboljši f^iH       način za jačenjc
l^:f;.iS   lasi&ča in okrepitev ""                         la».
V^        *?L           Stekle«ie* »tane
J&b-----^S.       " 2SOm
1' A   PiVAVON T^\   *•* «M»t«e«.
Bonna    porodila.
Livbllanskft
.Kreditna banka v Ljubljani*.
iri*ri kvrtf tfmjske Hfit 25.   j»Kji   iti?
-:    majeva renta    ....        8735       f755
rt     tretirali rorti....       orw^        9^55
*    a. str. kroeska reat«   .   .       87 3-       8755
. . ogr         ..                 .    .      87 25      87 45
V  v knmfsfco deZefno po*oJWo      99*30!     94 50 f  < o. čdlke def. banke   .      90*5:     9165
jefte I* I. 18G0 ■',     .    .         446—458 —
„   „1964.' .   •   .    .    60*-<   618-
tuke......279-50    291 50
,    tea«l)ake  !.ts4a)e   .1275—    287 — II.     „        . | 23450     26550
I     SlLtoiBuMiii«     .      I **>- I   502 -
,     ivstr Vrcđftne   .   .    ,1485-     497 —
fpMicnske   ....      69-251     7525
erstr. rđeč. krfžg    .    .      53-,      59 —
"    Sfllka    .        .            28-40      3240
.    t«fte......34M6    *«>
-ntke kreditne bflate  .    «45 -     449 —
•credltRCfi tavo* .   .    650=0    651-50
-• 5ke b»a* dfrvfbe .   .    536*50 ,   537-e0
■— ždeorice.....      98^5      99^25
*    e felezalec   ....       713—!     714 —
Montin.....    959-10    9^10
1<>d%emt dražbe   .   .    360--     352^0
ren»fc* %Mke.   .   .   .    281-—     282"—
>    •........       H "38       11*40
V  -........i 11775     117*95
- -*«........I   95 55      9MS
........f   94 65       94 8$
........F 25375     25475
Žitne cene v Budimpešti*
Dne 25   jvlija 1912. T • r « i u.
a za oktober 1912.      za 50 kg 11*46
..   -a za april 1913     .   .   za 50 kr 11 79
\t za oktober 1912   .   .   .    za 50 k%   9^37
^ves za oktober 1912    .    .   za 50 kg    8 92
^rtfza za avfust 1912   .   .    za 50 kg   8 77
i za maj 1QH .            za LO k*   741
iricuiuvsiun pnuuiv«
24   2. pop.1 734-7      27-0  slab jug      jasno „ j 9. iv.   735-2      19*7 brezvetr.        .
25. 17. a}.   736O     154   sL  jug          .
Srednja    včerajšnja   temperatura    19*9*, norm. 199*   Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Učenec
iz boljŠe hiše, ki ima veselje do trgovine,
«sprejme v frrjovi&o z meianim idagoi.
L M«<ic, Hot« ¥>■ pri KaMrti«.
Antikvarično
se kupi i Jurčič:
Zbranl jpiji
III., VIU. iB XL XV. — Fonudbe na
»Narodno knjigarnoa
w Ljubljani.
7ilrn«iini    bm   olrok,   y   goiiil^ilki itroki dobro isurjesa,
litota m teM dl v Mm ML
lintiiafigiiii
nm račun.
Sprcjmeta tuđi primeren prostor za uredite? vi no to ča ali manjše gostilniške prostore s pohištvom ali brez pohištva.
Takojšne  pODudbe na         ?616
JMmmtmm pmrnf****ta&*m sa 4mlm m   la sUaovaBl«M v LlmUfa^.   b
Pozor!!
HZa sladokusce!!
Najfinejša nimizna olja brez duha za družine, gefttiln«, jedllnice«
Naročbe se izvršujejo točno in skrbno zavite ter z obratno pošto po povzetju v posodah po 9 kg In naprej, vštevši omot,
Iranko   poštarina:
fino olje prima po    K. 180 — 2-—  liter izredno fino        „      „ 2'40 — 2«0      „
izredno sublime „     „ 3*— — 3*50     „ Cisto oltično fino   „     ,,     220
NaroCbe s točnim naslovom prosim poslati   na skladišče olja
Eeka, ulica Ginseppe Pari ni it. 9.
S spoštovanjem       -.     B     mm         _
E. P. Marče.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naši nepozabna mati, tašča, sestra in stara mati, gospa
Marija Cerne
zasebnica
danes zutraj ob • 24. uri v starosti 69  let  nanagloma preminila.
Pogreb drige rajnice se vrši jutri v petek, dne 28. julija ob 5 uri popoldne iz hise žalosti, Poljanska cesta št 29. na dokopališce k Sv. Križu, kjer se položi k pokoju v Ustno grobnico.
Posmrtne ma§e se bodo služile v raznih cerkvah.
Bodi  rajnici  prijazen   spomin!
¥ LimMiaai, 23. juiija 1912.
Žalujoča rodbina Černetova.
IVvi itore^dti posebni tarod Joatp Tacfc.
i Vožnja i avtoiloi i
■     SAavoemu občinstm uljudno saznanjam, da imam vedno na razpolago     I
I avtoilii! za wb po mpsiu in na Melo.  I
I     Cene zmerne. Pnporoćam se siavnernu občinstTU za cenjena naroČila     I
ter bilježim  z odličnim  spoštovanjem                     2606     I
. 3van ty\\c, £jub!jana, Dunajska cesta 8.
^F^^^flB^fe^MV^A^^              Jul*
stanovanje
9 § ■•>■■!, erkerjem in pritiklinami z vsem  koofortom (razgled na  park)
se odda z novembrom 11.
Natančneje se izve
na   Slovenskem   trgu   3-
3zrcdna prilika!
Irgovma z mešanim blasom
i MU in soino,
vsako posebej v svoji niši, se da takof ▼ sakvp, ker lastnik stopi v privatno Življenje. Staro mesto, že 17 let obstoječe, trgovame z deželnimi produkti, pol kilometra od pri-hodnje železmške postaje.    Nadatka 60C0 K.
Vprašanja na B. Rdthel, Podsemelf pri MeUUU na ftoleniskem.                      2612
Marif a BudkoTii, tr^OTčeva vdova ▼ Semico St. 7,
prodaja svojo bogato  založeno
trgovino
z me san im blagom.    2Q07
Trgovina se sedaj. ko se gradi Belo-kraojska železnica, zelo lepo razvija in ima mnogo prometa; ker pa zgoraj imenovana ne more radi družinskih razmer voditi trgovine, oddaja svojo veliko zalogo   pod najugodnejšimi pogoji.
(a zast opstva ^
resnično  edmega
pisalnega stroja ta rogota,,
najepohalnejše iznajdbe novejšega časa
se odda za Ljnbljano.
Cenj. ponudbe   ?arro  rrvovrstnih  firm    ! na   The   Noiseless   Typewrf*iter Dunaj I., Rotenturmstrasse 20.
v                              J
Slvibo v pisarnl
ali pa pri kakm odvotoika ali aotef^i
Ište gospodična
■kib*>*ih %iQTttnitinit, neatšdiao. ItalffaMr* Misa ls atroiapiaia.         2610
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
Ilovo zilaoa lira
popolnoma suha, visoko pritlična, v krasni
gozdnati   legi  v Savinjski   dolini, z velikim
sadnim  in  zelenadnira  vrtom ter  pol   orala
njive za detelo, se radi pres^Utve
■V  ceno  proda«  ~VK
Zahtevajo se šarao majhna naplačlla. Ceneni življenski pogoji, dobra zveza, mnogo inte-ligence, prilika za lov in ribarstvo. — Po-nudbe na uprav. »Slov. Naroda«.           2S14
Prote so ▼ Trsta
manufakturna trgovina
Specijaliteta: blago xa podlago in razllcni mali predmeti za moike krojače« Centralna lega, moderna izložba, mala najemninina, kontrakt za lokal 5 let — Resne ponudbe in natan-čneja vprašania naslovijo naj se na J. Sregorciča, krojača, Kjadin S-Luigi 763.                                        2588
Ittouskf lokal
prostorcn,   z  ve^jimi   izložbeoimi   okni
Uče ali takof prevzame
dunajska tvomiška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event. skico pod ,Vorwftrt3 5000* na Dunaj, Postamt 88*
Tvornica motorjev,
zelo solidna posebno glede kakovosti, poši-ljanja, cene in plačilnih pogojev 5215
isče samo dobro vpeljane, marljive
zastopnlke
za raz peča van je   tvorniških izdelkov
proti visoki proviziji. — Cenjene dopise pod „Motoren Nro 62270" na anončno ekspedicijo Heinrich Schalek. Dunaj I. VVollzeilell.
Daees. zopetna otvoritev lišite koije
\r liotelu pri ,,]XI«.li«5*j.4*«
Vsaki petek sveže sortirane morske ribe.                         Direktor: E. LuzzattO«
^S         Naznanilo in pHporocilo.          £
Slarnemu obćinatvu vliudno naznanjam, da sem 1 prerzel od fj. Ane Gorec lokni na J?(niski cesti št U ter I boni t od U naprej kot vetletni poslovodja trdke Gorec         I
trgovino s kolesi in  izposojevanje  koles  I
Cobenem tuđi popravljanje motorjev, kolesf šivalnih stro-    M
fev itd. Priporoeam se si. ob£insti*u  za cenjena naroČila    ^A
in za popravila ter za vsa v to stroko spadafoda dela.          p*
Belezim % odličnim spoštovanjem          I
2617                                                 PJSTEB ŠKAFAR,               I
J^*^.-©^            «*ro/«» ključavničar in mehanik   I
L,.      2^3k^^l3H^§^                 Rimska cesta stev. U     ,--i
Naznanilo prodaje.
Vsled sklepa upniškega odbora in dovolila c. kr. de*. sodnije v Ljubljani %m
rgovina tvrdke Franc Sonvan i
I         v Ljubljani na Mestnem trgu
p nadali f er se vse v Wsm m \i rtrtlf wWfi lanfaktono ii mAn Uho,.
Takor: moiko   in   žensko   sukno,   svila,   preprof,   o>do)J«i   »••tori,   saojrfMJala,   linolej, I                                pleten i ne, beUi kotonino, platno, podlogo) itd.
w^  prodaja jpo ^elo rEiflckitiL  oenah«  ^a
pdafalo oo oo4o *oak šmm o4 S. oo 11. top. la o4 1. oo 7. pop. Isvboh^I oo ooioilali lo prasoiklk. 1          T Ll«klUalf dne 25. juiija 1912.                       Df*o    Pl^oHI    X#fcoB1fOlftj
I                                                                                                   '                                               AmJI^aaA^^^k    •■    aLa^a^Mla^a^    a^a^at   O^MAOHa^fc.    ^takaj*..
1                                              ----:---------^1^^^^
d. o. št 16625 12.                                                                               2615
b pjei gojeoKv f kmetijsko solo na Gn.
Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske ia letne sole. Zimska Šola traja dve zimi, od novembra do konca marca in je namenjena vsaj 16 let starim kmetijskim sinovom iz poljedelskih in živinorej-skih krajev. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev.
Za šolsko ieto 1912/13 je popolniti 36 prostih mest in sicer 16 za učence zimske sole in 20 za učence letne sole. Ražen tega se sprejemajo v šok> tuđi plačujoči učene i, ki plač u j ej o za hrano ia stanovanje v zimski Soli po 150 K in ? letni šolt po 300 K na leto.
Prošnji za sprejem in za deielne ustanove je priložiti: 1.) rojstni list, 2.) zadnje Selsko izpričeralo, 3.) zdravniško ispričeralo o telesni sposobnosti, 4.) lapričevalo o lepem vedenju in 5.) izjavo stariev ali varuha, a ksiero to «a-voiuje plaćati stroške Šolanja.
Prošnjo, ki je kolka prosta, je poslati ravnateljstva lole na Grmu 00 Ma ooptoiakra t» L
Prostlci, ki se morajo ixkazati s tištim znanjem, ki gm daje prvi tečaj zimske iole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske sole. Natančnejša pojas-niim daje ravnateljstvo lole na Grmu«                                                                ^^
Od dež. odbora kranjskega
v LjAUMi, ćm» 15. jalija 1912.
4
3fr»n 6»______________________________________________________SLOVENSKI   M A R O D.             *                     ___________                                               168 štev.
I     t«Mm Mn. w.                                                             Leta  1S3T. Matanovljaita  delni&ka  družba                              «7                           Telefon što«. 16«
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
I      Stavfeno podjatništvoj pltarn« xa ThHtkiri  lm at»wto**tafcai*ka  d*k*t ********** in  mizai»stvo *  strojnim obratom za stavbna in fina I      delai opekarne a »trojnim obratom w KM«Mb ta na VM«| kanrntUnii v Pe>4p«fti In * Opatiji. — Priporo&a se za stavbna dela vsake vrste.
Mskal anaarla, teaajOTlli L sr.
tek modajaii•
IVaaa D#aOarla naal. v ttlezaikih Malo rabljen             2365
plsolnl stro]
SS OCU« prSOS. Vprašanja naj se naslovi jo   na    uprav.    »Slov.   Naroda«.
Penzljonlst
s popotao srednješoisko naobrazbo in istinito oraiko; praktično izvežban v vseh stro-kah kontoarja; ve§č prometa z lesom in te stroke tvorniškega obratovanja, tuđi ekonom; izboren računar in kalkulator; zmožen slo-veoSčine in nemščine; popolnoma vešč ob-{evanja z raznimi uradi, točen, zanesljiv, trezen, vztrajen in energičen,      2562
želi službe  takoj ali pozneje.
Najraje kot podpora šefa aii na vodilnem m«5trj — Prijazne ponudbe pod Šifro ,lta|ire|?"   na upravniStvo   »Slov.   Naroda«.
Po ceni se proda 249°
posestvo
▼ bU±lni Dobrne na &tajerskent a stalno dobro vodno moćio; v bitžim se bo iz-delala žcleznica; pripravno za povećanje mlina
in nove 2age; močno zidana in dobro ohra-njena   hi5a,   z   Icpo   kletjo,   sađnim    vrtom t
travnikom in njivami. — Vpra§a se: C«q«, Oosposka ulica it 17, IL aaaatr.
l u praiaialki
eno ia podružnico, ne izpod 25 let staro, in eno mlaj^o moč za glavno trgovino
sprefme tako)  »*
J.   Elsnei*  w   Liiiji.
Prva najmja eksportna tvia i, zlatni in srebrni
H. Suttner, Ljubljana.
lani trg it. 25, lasproti ratna  I © I Mestni trs St. 21 nasoroli nloffl.
Nudim svojo veliko      .j0mjL ^P%k rt f^k     Cene  *>rez   konku-
izbiro draguljev,       ^^^M7 y"v^Tfe^^   rence.   P. n. odje-
zlatnine, srebrnine  ir^^JJH i'f#CrH ^r^^*l3malcem se priporo-
in vseh v stroko spa-  ^^tčjA \$fflw ^.sS?>      čam za vsa zadevna
dajočih predmetov.               | \^r   \              ~      naročiia.      n
Deček, 14 let star, ki je dovršil 8 raz-redov ljudske sole, želi vstopiti kot
trsovski unienec
v večjo   trgovino   v Ljubljani   ali na   deželi
Več pove g. IVA*  SOKL.IČ,   trgovec s
klobuki, v Ljubljani, Pod  Trančo.         2595
Stalni kraievni agenti
zmožn? nemškega jezika se sprejmo aii nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - OgrsVri dovolienih srečk. Ponudbe pod „Merkur**, Brno, Nova ni. 20.
Lokal
na vosaio Konoresoega trga io Vegove uIile
(sedaj   uradniško   konsumno   društvo)
se odda v naiein \ 1. novembrom t. L
Natančneje se izve           2059
v pisarni stavbenika  g. Boberta i Smielowshega,   Rimska   cesta  2.
jzlngZešlto   s7xlctđzšče   obleTc O. ^ernatoviič        7Sn
i
LfubljctriJCL, JUestnl trg štev.  3
naznani* okasijsko prodajo
poletnih obleh. in alamnihov za. gospode in dBche, \      ier poletne damske konfekcije z globoko  redu-
\     =========  ciranimi cenami.   ========
i
Št.  172S3.                    ^^                                                                        2594
Razpis.
Za ZDradba vadovoda za zgsraii ToIubL
politični    Obra]   KaiHH*fc|   na   23 324 39   K   prončunjena   dela   in   dobave
se bodo oddale potoni javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoće posudbe i oapovedjo enotaib cen proračuna naj se predlože
do IO. avgusta t. I. ob 12 opoldne
podpisanemu dcielnemu odboru.
Ponudbe, kat ere morajo biti kol kovane s kolkom  za  eno krono,  dopo stati   je   zapećatene   z   napisom:    »Ponudba za    prevzetje    gradbe   vodovoda   za Zgornji Tuhinj «
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozoa ponudoik stavbne pokoje po vsej vsebini in da se jim bretpo^oino ukloni.
Raxven tega je dodati kot vadij se 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po karsni ceni. Ponudbi je priložiti tudi sezaam enotnib cen za upeljavo htšnih vodovodov
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede oa visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, raspisati bovo ponudbeao razpravo
Nacrti, proračun in stavboi pogoii se dobe pri deielnem stavboem ■rado v navadnih uradmh urah za znesek 4 50 K.
Od  dež. odbora kranjskega
v Ljabljani, dae 23   julija 1912.
Uradnik
v   osemtridesetem   leta        2571
2eli znanja s samostojno in :i  simpatično gospodično, s;
Cetnem dopis* se prosi io pod „fiemfttSVOlli Llmbllaaa, glavna posla restante, prot, =====   laseratnemu listu.   --■-:■■--
Hotel uri pošti
v Kranjski gori  2494
se priporoća cenj. izletnikom, turistom in potnikom. — Novo opremljen I — Lepa poletna stanovanja. Dobra kuhinja
Lastoik  Jakob Pećar.
krila, koatvme, plaiče, pelerine, pređpaanike,
otroške oblekice
plaščke, klobnćke.  havbice,   Čepiće,
hlgtieBftiie patrefetane za noioroiinfli!
tn   »sako   m«dno   blago   pošitja   na  izhiro
M. Kristofič-Bučar
5 LJvUfaaa, Stari trg it. ». |        Na «•»•!• ta «r«tao        |
po nizkih cenah priporoćam svojo  I I
kogato salotsao    ?7   I |
trgovino!
i lalaitnijskii ib vseh vnt kra-lanUm blaoaio in ileteiiiaii.
34 Devodonallie
in vse vrste blago sa k#l|a peta.
limu dna MAH Mnikii.
I ^lnton Ško|
Udeiežba »e» i^^o      256T]
gf ali pa se kupi premogovnik ^
ai1   pravica  do   njega z    možnostjo   izvažanja do   Jadranskega   morja.   —    Ponudbe v nem. jeziku pod „Gutes Ertrftgnls 1002" na anončno ekspedicijo H. Dukes Hachl t G. Dmaj II.
Borovije Peter Wernig Koroško
J(a \. mednarodni lovski razstavi odlik. z državno kolajno. I
lxdeln]e na)&ovei£e In priznano prvovrstne puke vseh   I seitav, sa drob In kroglo z na}boljilm strelnlm nčinkom.   I
Bogata zalega brow- gfc ,eC :SSI^tz-^ ^ ^*=eB m h^ Prcrceina TOtofntBa   I
nii!-. im iii uragm ^^ifea^^^' "w^& Jr^popraviia in mi^'   I
aitiiaiilBii!DiStBlia-       ti       fvhEh^I   ni|Ji"l.BI|i|oMni'a.!I!"   S
mokresov. min pa-       v     /ML M^pa1   stvora in do nilniiii   I
Hi, splilne i stro-                          \1^^W1   cen!. — Ceniki hrez-   I
to miiMi orolie.   dB9              \^^^^O platno in post. prosto.   I
Zaradi opustitve I
raznih   vrst   perila   in    švicarskih   vezenin   posameznih                I I
prtov in spodajih krilt se prodaja po zelo nizkih cenah.
i   Opreme za neveste
J             Platno,   sifon   in   švicarske    vezenine   se  kupijo  zelo
j5             ugodno,   dalje  rjuhe,   brisalke,   prti,   prtiči,   oprave  za
.• ." •• .* .* .* kavo, nogavice in žepni robei. .• .* .• / .• .*
Glavna zaloga t. li * pm. tovaren platna
ia vseh  platnenih izdelkov  Norbert Langer & S6hH6 ■                 znano    najboljŠi    izdelki,     originalne    tovarniške    cene.
I    Opreme zoovoroienčke.
I TX fl tf\n CL 7i rr» UubUnna, Selcn-I rllllfJlI Ocirv borsoga ulica 5.
a^»^i—m/km. M takai v itaiaa tete  ! W^^/^^*^*^^^^*TKt*w^utKKKKKK^^^K*WMKKKK*WK*wKKKKKKKKi^*mtKiKK*^
2     IIA JI rt Mllfl     ltHHIA?llil)fl     I ^P1*^11111 «*vafovan>a čtavctkeca Hv-                                         |^^ |^i3L^f X J iV                                          Zaviruje poslopja in premičnine proti
iDnlflllln     lHlmDlllllfll     I 1>en^ ^ n*>r»ZIM"'*ll*isft kn«Maa-                                    *y                                   **                                                   požarnim škođam po najnižjih cenah.
JCIIII11JRU     UUUlUlUlnll  i I čija*  pod tako nfoani^  pofofi, ko   .•.   •   .-.    vxaj«Hilt«   Ilfirifllna   banka   W   Pragi.     .«.   -   .%   Škode cenj uje takoj ta najkulantneje.
sa iiddovaojc konjskih opra? in         I         **»»* droga tavafovateka,         ■.....al %***\ U M.fM^M-lC —  ******** •*******% te kapttalftt« K Ut,9t0.«O3>«L   Uživa najbolja slovea, kodcr posluje
2w_______^   _         I 71,-h   ^   „««,1^   JAU.IJ,u.„i.   M  N fetttrtl draga vjajemam atartvalaica aaie drtivc t netkozi slovaasko-airodno opravo,   p.     .. .   .   ,.T   ~, ,.,.    „,ahlfl
mm m ^^ ^^ *v*± ^^ ^^         ■ 3Lla«a   |e    afodoo    savarovanfc    aa                              ^     ~~^__________                                                                                                 ^     w     Dovoljuje Iz čistega đobtcka iioatno
U W WS ■ ■ •# ■■■     | dofiv«t|c  in  »mrt i maa|ia|oCtai M                                           -------"7     w*^ ■»••■•■a«  <^»     —--------                                        podporo v narodne  in občnokoristnc
m*~* Mta, ^-ur 1.1«,. |>«        ^-             iv- fama mm 11M &r££W i topiti iBd Jtti. 12. -»a
^■     ^B^Ib^^^^^h^^lMv                                                                &JFW*9         ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^KB^KI^K*^*m*w*mK*^*mBK*mf*^*ml^^^^^^^^^^^K*^*^*^*^