PoStnina plačana v gotovini Leto XXI, št« 248 Ljubljana, sreda 23* oktobra 1940 Cena 2 D?.ni G ivmsivo. L^uoijana, Knafljeva 5 Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 15, 3126. Li uru oddelek: Ljubljana, Selen« ourgova uL — Iel. 3492 ln 3392. P. užnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Ceije: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ameriška politika Svojemu višku se približajoča predsedniška volilna borba in pa popis IS milijonov vojaških obveznikov sta bila vodilnim politikom Zedinjenih držav povod, da so se zadnje čase ponovno oglasili v javnosti ter orisali svoje poglede na položaj, naloge in dolžnosti svoje domovine. Tudi predsednik Roosevelt sam se je, kakor smo to sproti poročali, parkrat oglasil. Njegove izjave sicer po vsebini niso prinesle bistveno novih e^mentov v mednarodno politično situacijo, vendar so že znana načela ameriške politike naglasile v tako dcločni in skoro presenetljivo ostri obliki, da so prav s tem povzročile zelo veliko pozornost. Predsednik je smatral za primerno, da izreče svoje nazore nad vse realistično. Izrecno je poudaril, da želi imenovati pojave in vrednote s pravimi imeni brez olepšavanja in omi-ljenja. Nadalje je smatral Roosevelt za primerno, da prav posebno podčrta, do kod sega obrambni interes Amerike. Ne le ameriška celina, je dejal, ne le kopno področje Severne, Srednje in Južne Amerike ter v njeni bližini ležečih otokov, marveč tudi oba oceana, ki obdajata zapadno poloblo, morata ostati svobodna S tem je izrekel, da so obrambne črte Amerike že v oceanskih področjih. ne le šele na celini in na otokih ob njej. kjer si Američani sedaj pripravljajo svoja pomorska in letalska oporišča. Naglasitev obrambnih pozicij v obeh oceanih. Atlantskem in Tihem, je bila nedvomno programatičnega značaja. Podoba je, kakor da je hotel Roosevelt z nio napovedati bodoče dogovore, ki se očiv.;dno pripravljajo za zavarovanje zlasti Pacifika. Resnica pa je, da v tem pogledu ameriški predsednik še ni bil konkreten. Niti ni povedal, do kod želi potegniti obrambne črte ameriške celine. Tihi ocean je širok, je najširši med morji in v njem ležijo politična področja. ki spadajo še k neposrednemu sosedstvu Amerike, a tudi taka, ki se od nje že silno oddaljena in odkoder je skrajno težko napadati ameriško poloblo. Avstralija, Nova Zelandija, pa Nizozemska Indija ter končno Singa-pur. to so politične enote, ki so se v zadnji dobi neštetokrat imenovale v zvezi z načrti za bodoči obrambni sistem, naslonjen na Zedinjene države. Rooslevelt ni v ničemer omenil, kako je z vsemi temi načrti in dokod se misli angažirati ameriška obrambna politika. Zadovoljil se je s splošno označbo. Ker pa ležijo Filipini sami že jako daleč od Amerike, že bliže azijski celini, je izven dvoma, da bi njihova obramba zahtevala tesno sodelovanje z imenovanimi političnimi enotami. Med tem je Amerika sistematično na delu, da se organizira v enoten obram-beni sistem na celini sami. Orjaške dimenzije, to so poglavitni faktor v ameriški strategiji. Po eni strani so jako ugodna okolnost, saj same po sebi zelo varujejo Ameriko pred invazijami od zunaj. Toda varujejo jo samo do gotove mere. Ce bi se napada na Ameriko lotil simo močen sovražnik, ki bi razpolagal z ogromnimi napadalnimi sredstvi in jih mogel v orjaških množinah transporti-rati čez ocean, bi bile velike dimenzije za ameriško obrambo samo neugoden činitelj. Zelo pogosto se v ameriških listih v zadnjih mescih ponavlja opozarjanje na ta moment. Obrambni strategi se bojijo, da bi mogel sovražnik na velikih morjih neopaženo doseči ameriško celino in se izkrcati na njej, pa se tam utrditi in ustaliti, preden bi mogla dovolj učinkovito poseči vmes obramba, izhajajoča od Zedinjenih držav. Pri tem zlasti opozarjajo na dejstvo, da so južnoameriške republike po veliki večini dejansko skoro popolnoma neoborožene, pa da bi se mogle komaj omembe vredno upirati moderno opremljeni invazijski armadi. A preden bi bilo mogoče pripraviti in poslati na bojišče obrambno ekspedicijsko vojsko, bi se mogel sovražnik že dodobra utrditi in z modernimi mehaniziranimi in zračnimi bojnimi sredstvi okupirati že velike teritorije. V tem oziru bi mogle potem takem orjaške dimenzije zapadne poloble prinesti Ameriki sami največjo opasnost ter silno otežiti, ako ne celo onemogočiti njihovo obrambo. Vojaška in diplomatska politika Amerike je v zadnjih tednih koncentrirana na prizadevanje, da se preprečijo take možnosti. V ta namen se vršijo priprave v skupnem sodelovanju med Zedinjenimi državami in Kanado, da se primerno zavaruje pacifiška obala. Še mnogo večje in širše naloge so postavljene na jugu. Vojaški zastopniki i* publik Južne in Srednje Amerike bili povabljeni v Zedinjene države, da se posvetujejo o organizaciji vojaškega sodelovanja. Imenovala so se mornariška in zračna oporišča, ki naj bi jih dobile Zedinjene države po raznih krajih. Toda pri tem ne bi šlo samo za oporišča, marveč tudi za potrebo, da se more eventualne rojaška obramba južnih držav opreti na lastno vojno industrijo in da ne bi bilo potrebno tako rekoč sproti dovažati vojnih potrebščin Francija se pogaja za dokončen mir? Odhod vladnega podpredsednika Lavala v Pariz - Pogajanja s predstavniki Nemčije Francija naj bi napovedala Angliji vojno — Nesoglasja med Petainom in Lavalom Viehy, 22. okt. j. (CBS.) Podpredsednik francoske vlade Pierre Laval, ki se je sinoči vrnil v Vichy, je kratko nato spet odpotoval v Pariz ter prekinil vse svoje tekoče posle v Vichyju. Glede na to nenadno Lavalovo potovanje se širijo v Vichyju najrazličnejše, deloma tudi zelo tvegane govorice. Toda edino, kar se lahko reče brez rizika, da bi bilo napačno, je to. da gre za francosko-nemška pogajanja zelo dalekosežnega značaja. Pogajanja daleč presegajo okvir razgovorov o tem, ali se bo francoska vlada vrnila v Pariz ali ne. Sedanji francosko-nemški razgovori spadajo nasprotno v okvir problemov nove organizacije Evrope in imajo že značaj mirovnih pogajanj. Izjemni značaj in položaj osebnosti, ki v teh razgovorih direktno sodelujejo, in želje, ki so jih te osebnosti izrazile, narekujejo zaenkrat največjo vzdržnost in previdnost o rezultatih tekočih razgovorov. Podpredsednik ministrskega sveta Pierre Laval je naglasil. da se je s temi pogajanji izpolnila njegova dolgotrajna želja, priti z nemškimi predstavniki v tak kontakt, ki bo rodil dokončne rezultate v odnošajih med obema državama. Danes v Vichyju na merodajnih mestih splošno vlada mnenje, da bo tekoči teden odločilen v reševanju tega problema. Curih, 22. okt. s. (Ass. Press.) Po informacijah iz Vichyja se podpredsednik francoske vlade Laval zopet mudi v Parizu. Baje se pogaja z nemškimi predstavniki glede možnosti sklenitve kočnoveljavne-ga miru med Francijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi. Kakor poročajo, zahtevata Nemčija in Italija kot pogoj za mir odstopitev Alza-cije in Lorene, Niče. Džibutija ter Tunisa. Nemčija in Italija bi se baje obenem obvezali, da ne bi potem stavili Franciji nobenih teritorialnih zahtev več, toda pod pogojem, da Francija napove Angliji vojno. Baje takim načrtom nasprotuje maršal Pe- tain, medtem ko se Laval in zunanji minister Baudoin postavljata odločno na proti-angleško stališče. Pariz. 22. oktobra, s. (Ass. Press). Tu se govori o možnosti skorajšnje sklenitve miru med Nemčijo in Francijo. V francoskih merodajnih krogih računajo, da bi Francija dobila kot kompenzacijo za teritorialne koncesije Nemčiji in Italiji po vojni od Nemčije in Italije de' angleških kolonij. Izjava zunanjega ministra Vichy, 22. oktobra, s. (CBS). Francoski zunanji minister Baudoin je izjavil danes ameriškim novinarjem, da želi Francija po vojni sodelovati z Nemčijo pri delu obnove. Baudoin je dejal, da bosta Alzacija in Lorena igrali v bodočih nemško-francoskih odnošajih posebno važno vlogo. Ribbentrop pride v Vichy ? Vichy, 22. okt. s. (Ass. Press). Tu se vzdržujejo govorice, da prispe v zvezi s francosko-nemškimi pogajanji za sklenitev mirovne pogodbe med obema državama v kratkem v Vichy nemški zunanji minister Ribbentrop. New York, 22. okt. s. National Broad-casting Company javlja nocoj iz Berlina, da je nemški zunanji minister Ribbentrop že na poti iz Berlina v južnozapadni smeri, ali pa bo vsak trenutek odpotoval. Domnevajo, da odhaja v Vichy ali Madrid, ali pa tudi v obe prestolnici. Izjave francoskega veleposlanika v Washingtonu VVashington, 22. okt. s. (Ass. Press.) Francoski veleposlanik Haye se je danes zglasil v zunanjem ministrstvu. Kakor se je izvedelo, mu je ameriško zunanje ministrstvo predlagalo, naj bi francoska vlada Novi mirovni poskusi? Ameriške vesti o stikih med Londonom ln Berlinom s posredovanjem Švedske in Španije New YorK, 22. okt. j. (AR) Zelo razširjeni ameriški »Sunday News« objavlja v svoji zadnji številki dopis svojega kores-pcnclenta v Helsinkih, Donalsa Daya ki trdi, da so vidni znaki neke nove mirovne ofenzive. Tako angleška kakor tudi nemška vlada sta po Dayevih informacijah zadnji teden pričeli iskati pota, po katerih bi bilo mogoče priti na kako konkretno osnovo, s katere bi se mogla pričeti mirovna pogajanja. Po angleških informacijah bi se nemški mirovni predlogi, ki so bili izraženi po teh potih lahko smatrali »upoštevanja vredni«. Informator ameriškega lista zatrjuje, da sta bili tako Anglija kakor tudi Nemčija zadnji čas stalno v medsebojnih stikih preko posredovalnih ka- nalov ki so vodili v prvi vrsti preko švedske. Angleški ministrski predsednik Churchill pa je doslej vse predloge, ki so prihajali po tej poti, odklonil, dočim si je zunanji minister lord Halifax prizadeval pustiti odprta vrata za pogajanja. Informator ameriškega lista slednjič naglaša, da sta si v nečem oba vojna tabora že edina, namreč v tem da vsako podaljševanje vojne le gladi pot boljševizmu. VVashington, 22. okt. j. (AR) Po Informacijah iz Lizbone iz vira, ki se lahko smatra za dokaj zanesljivega, si novi španski zunanji minister Serrano Suner prizadeva ugladiti pot za mirovna pogajanja med državama osi in Anglijo. Pogajanja za Dardanele švedske informacije o zaupnih pogajanjih med Kosijo in Turčijo — Angleški pritisk na Turčijo — Minister Eden obišče tudi Ankaro ? Stockholm, 22. okt. j. (STB) »Svenska Dagbladet« objavlja pod naslovom »Pogajanja za Dardanele« iz Ankare datirano poročilo, v katerem navaja razne nepotrjene vesti in govorice, da se Sovjetska Rusija in Turčija spet pogajata o dardanelskem vprašanju. Pogajanja se vodijo v največji tajnosti ter značiio nadaljevanje sovjetsko-turških razgovorov, ki so bili prekinjeni poleti. V zvezi s temi informacijami opozarja švedski list na službeno turško izjavo, ki je bila objavljena včeraj opoldne preko turškega radia in v kateri je bilo posebno naglaše-no, da se Turčija v svoji politiki ne bo pustila voditi od čustev, marveč od realnosti ter da bo zasledovala tisto politično smer. ki jo je popolnoma nedvomno določil že pokojni Atatiirk. namreč politiko azijske države. Po mnenju informatorja švedskega lista je Turčija pripravljena odstopiti Rusiji nekai zaželenih oporišč ob Dardanelah in Bosporiu. Kot zelo značilno okoliščino v odnošajih med Turčijo in Sovjetsko Rusijo omenja švedski list izrazito popustljivost, ki io kaže napram Turčiji britanska diplomacija. Verjetno je, da se Anglija popolnoma strinja s popuščanjem Turčije napram ruskim zahtevam. Carigrad, 22. okt. AA. (DNB). Angleški veleposlanik v Ankari ie imel te dni v Carigradu konferenco s člani britanskega poslaništva v Bukarešti, ki se zdai mude v Carigradu. Fazen tega se je sestal z angleškim poslanikom v Sofiji Rendellom. ki je med tem ponovno prispel iz Sofiie v Carigrad. Za danes pričakujejo v Carigradu prihod britanskega poslanika v Beogradu, Campbella. Angleški poslanik v Ankari se bo v sredo vrnil iz Carigrada v turško prestolnico, kier se bo. kakor poročajo, sestal z britanskim vojnim ministrom Edenom. Sodba japonskega diplomata Mukden, 22. okt j. (Domei) Poslanik Ta-ketomi, ki ga je japonska vlada odpokli-cala z njegovega mesta v Ankari, je izjavil predstavnikom tiska, da je neizogibno, da bo Turčija vključena v politični krog držav osi. Najnovejše akcije dr- iz Zedinjenih držav, ki imajo sedaj edine industrijo razvitov taki meri, da razpolagajo s potrebnimi tehniškimi pripomočki. Vsemu temu posvečajo sedaj v Ameriki največjo pažnjo in kaže se, da skupna obramba zapadne poloble nikakor ni tako preprosta in lahka zadeva, kakor bi bilo morda misliti na prvi pogled. Jasno je, da izvedba tako orjaškega programa ni majhna stvar. Ovire so tudi političnega značaja. Ni še pozabljeno, koliko nasprotnikov je imela severnoameriška Unija v latinskih južnih in srednjih ameriških republikah. Tudi sedaj se še pojavljajo ta nasprotstva in vedno na novo prihajajo vesti o nezaupanju. Velik del Rooseveltovih izvajanj je bil zato posvečen ravno prido- bivanju javnega mnenja na ameriškem jugu. A še drugačni so problemi, s katerimi imajo opraviti v Ameriki prav sedaj. Gospodarske posledice evropske vojne in blokade so v Ameriki ogromne, južnoameriške republike ne morejo v Evropo izvažati svojih živil in surovin, pa ne od tamkaj dobivati industrijskih izdelkov. Zedinjene države, ki so prevzele vodstvo politične in vojaške obrambne akcije, si prizadevajo, da izvedejo tudi reorganizacijo gospodarske odpomoči, ki naj trgovino zapadne poloble prilagodi nastali situaciji ter s tem izvede konsolidacijo ekonomskega položaja kot neobhodno potrebno osnovo politični in vojaški obrambi. pristala, da bi bali vojaški opazovalci Zedinjenih držav poslani na francoski otok Martinique v Karibijskem morju. Na vprašanje novinarjev je izjavil pozne je veleposlanik Haye. da nima nobene vesti o tem, ali bo francoska vlada napovedala Angliji vojno ali ne. Alzacija in Lorena Stockholm. 22. okt. j. (CBS.) »Svenska Dagbladet« objavlja pod naslovom »Nem-ško-francoski konflikt« dopis svojega berlinskega korespondenta, ki trdi, da je prvikrat po premirju zopet nastal med Nemčijo in Francijo neke vrste konflikt. V Berlinu je vzbudil največje začudenje korak francoskega poslanika v Budimpešti, ki je pri listu »Pester Lloyd« protestiral proti nekemu poročilu tega lista, v katerem je bilo rečeno, da alzaški problem danes več ne eksistira. V berlinskih političnih krogih se glede na ta protest vprašujejo, ali morda Petain v Vichyju res misli, da je upravičen spraviti na dnevni red novo alzaško vprašanje. V Berlinu gledajo na vprašanja, tičoča se Alzacije in Lorene. takole: 1. Francija se je z vojno napovedjo Nemčiji ter z izgubljeno vojno ponovno in to pot za večne čase morala odreči tem deželam na korist Nemčije. Alzacija in Lorena sta zdaj pravnoveljavna nemška last. 2. Francija v novem evropskem redu nikoli več ne bo imela prilike napasti Nemčije in zaradi tega tudi ne more biti več govora o kakršnikoli vojni zaradi Alzacije in Lorene. »Svenska Dagbladet« sodi, da bo vlada v Vichyju najbrže prejela od Nemčije zatrdilo, da so diplomatske in politične akcije kakršnekoli vrste, tičoče se omenjene dežele. izven francoskih zmožnosti in kompe-tenc. Weygand v Afriki Fez, 22 oktobra. AA. (Havas). Generala Weyganda so na njegovem potovanju po Alžiru, Tunisu in Maroku povsod navdušeno pozdravljali. Zlasti muslimani so se zbrali v večjih skupinah in izražali svojo udanost Petainov; Franciji. De Gaullova potovanja London, 22. okt. s. (Reuter) General de Gaulle, ki se je mudil v srednjeafriški francoski koloniji Čad, se je vrnil v Dua-lo v Kamerunu. General de Gaulle je velik del svojih potovanj po francoskih kolonijah izvršil v letalu. Churchillov apel ni bil objavljen v Franciji Ženeva, 22. okt. j. (DNB) Današnji francoski listi iz Grenobla in Lyona ne vsebujejo ničesar o včerajšnjem govoru angleškega ministrskega predsednika Churchilla, v katerem se je angleški premier obrnil na francoski narod. Tudi francoski radio do danes še ni omenil tega govora, niti ni prinesel kakršenkoli komentar. Aretacije komunistov Vichy, 22. oktobra, br. (SDA). Aretacije komunistov v Franciji se nadaljujejo. Snoči je policija v Marseilleu organizirala veliko racijo proti komunistom ir je bilo aretiranih nad 60 krajevnih komunističnih prvakov V Parizu so odkrili okrog 18 tajnih tiskarn, v katerih so pripravi iali proti-režimske in protinemške letake Tudi tam je bilo aretiranih večje število komunistov in drugih protidržavnih elementov, skupno 615 oseb. Laval pri Hitlerju NTew Vork, 22. okt. s. (Ass. Press.) Nocoj je bilo sporočeno iz Berlina, da je kan-celar Hitler sprejel podpredsednika francoske vlade Lavala. Pri sprejemu je bil navzoč tudi zunanji minister Ribbentrop. žav osi proti jugovzhodu so nujno morale povzročiti nove napetosti tudi v Turčiji Po mnenju japonskega poslanika je cilj držav osi, zasesti trdne pozicije v Mali Aziji. V zameno naj bi Sovjetska Rusija dobila kontrolo nad Dardanelami. Turško-angleška aliansa. sklenjena lani. je brez moči, ker Turčija iz Velike Britanije ne more dobiti nobene pomoči. Na kraju svoje izjave je japonski poslanik naglasil, da je sicer bila usoda Turčije dolgo časa neločljivo povezana z razvojem srednjeevropskih narodov, vendar pa se Turčija navzlic temu s polno zavestjo prišteva med azijske in neevropske države. Demantirana vest o grško-turškem vojaškem paktu Atene, 22. okt. AA. (.D^Bi r .LotOjiu krogi zanikajo vest ki jo je razširila neka ameriška novinska agencija Ln ki pravi, da je bil podpisan grško-turški vojaški sporazum. Antonescu obišče Rim Odzval se bo osebnemu povabilu Mussolinija — Vzroki gospodarskih težkoč — Anketa tujih novinarjev na meji Bukarešta, 22. oktobra. AA. (Štefani). Voditelj rumunske države general Antonescu bo odpotoval te dni na povabilo du-ceja v Rim. To je sporočil osebno dopisnikom italijanskih listov, katerim je k temu dal naslednjo izjavo: »Srečen sem da bom mogel izraziti čustva udanosti in zaupanja v skupno romansko civilizacijo neposredno velikemu italijanskemu in njegovemu velikemu voditelju, ko prispem v večni Rim, odzivajoč se s ponosom častnemu povabilu, ki ga je vaš duce poslal rumunskemu narodu in meni, naj obiščem mesto Rim.« Bukarešta, 22. oktobra, j. (AR). V okviru neke izjave o gospodarskih težkočah Rumunije, ki jo je podal rumunski ministrski predsednik general Antonescu, je navedel kot krivce v prvi vrsti sovražnike novega režima v Rumuniji. Ti sovražniki podpirajo od neprijateljskih sosedov Rumunije organizirano sabotažo, ki cesto dovede tudi do prekinitve železniških zvez Vse to seveda neugodno vpliva na cene najpotrebnejših izdelkov in živeža v Rumuniji. Antonescu je na koncu svoje izjave naglasil, da bo vlada storila vse, kar je mogoče, da se odstranijo začetne težave, ki so jih krivi tisti, katerih želja je, zrušiti sedanji režim. Bukarešta, 22. oktobra AA. (DNB) Vodilne osebnosti bivše krščanske nacionalne stranke pod vodstvom profesorja Goge so se sestale na konferenco in sklenile pridružiti se pogojno in s pridržkom nacionalnemu Iegionarskemu režimu. Bukarešta, 22. okt. AA. (Rador.) Včeraj je druga skupina nemških in sovjetskih novinarjev obiskala obmejni mesti Arad in Temešvar kjer se je lahko prepričala, da Rumuni pravično postopajo z Madžari, ki so izjavili, da žele dobiti madžarsko državljanstvo. Istočasno so ti tuji novinarji lahko dobili vsa pojasnila in poslušali pritožbe tistih Rumunov, ki so bili izgnani z ozemlja, ki je pripadlo Madžarski. Nastop novega poslanika v Rimu Rim, 22. okt. j. (Štefani) Italijanski kralj je danes sprejel v avdienci novega rumunskega poslanika pri Kvirinalu Jona Victorja Vojena. Preprečen beg bivšega ministra Becka Bukareita, 22. okt. br. (Štefani) O aretaciji bivšega poljskega zunanjega ministra Becka je rumunska policija objavila davi nekaj podrobnosti. Komunike pravi, \da je Beck kljub dani besedi pred dnevi poskušal z avtomobilom zbežati čez mejo. Prišel je že v bližino meje ter je z nekim i drugim avtomobilom hotel nadaljevati pot. Tedaj so ga ustavili orožniški organi. Najprej jim je pokazal potni list, po katerem naj bi bil Beck angleški državljan, ko pa s tem ni mogel premotiti orožnikov, je njihovemu poveljniku ponudil odkupnino v znesku poldrugega milijona lejev. A tudi s tem ni ničesar dosegel. Bil je aretiran, denar pa mu je bil zaplenjen. Pri preiskavi v Bukarešti je policija ugotovila, da mu je lažni potni list izstavilo angleško poslaništvo v Bukarešti in da mu je to tudi stavilo na razpolago denar. Kralj Karol odpotuje v Ameriko Madrid, 22. okt. o. Po informacijah agencije Associated Press se bivši rumunski kralj Karol v naglici pripravlja na odhod v Zedinjene države. Bivši kralj bo že v kratkem z letalom krenil preko Lizbone in Bermudov v Severno Ameriko. Poostrena disciplina v sovjetski vojski Moskva, 22. okt. AA- (DNB) »Krasnaja Zvezda«, glasilo sovjetske armade objavlja članek, ki ga je napisal predsednik vrhovnega vojnega sodišča Ulrih o novi disciplini in redu v sovjetski vojski kakršnega je uvedel pred nedavnim sovjetski vojni komisar maršal Timošenko. Pisec članka pravi, da se je disciplina v vojski poostrila. Temeljno načelo je brezpogojna pokorščina. Vojaški starešine imajo zaradi ohranitve vojaške discipline mnogo večja pooblastila, kakor so jih imeli prej. Med drugim je prepovedana kakršnakoli razprava med podrejenimi o višjih ukazih. Kazen za disciplinske prestopke je razen v posebnih primerih treba takoj nastopiti. Pri tem so pritožbe zaradi prestroge kazni prepovedane. Vilno prestolnica Litve Moskva, 22. oktobra. AA (DNB) Moskovski radio je objavil, da so se začele seliti razne državne oblasti iz Kovna, ki je bila dosedanja litovska prestolnica, v Vilno. Do pomladi 1941 morajo biti preseljeni vsi uradi. Mussolinijev trg v Bratislavi Bratislava, 22. oktobra. AA. (Štefani) Občinski odbor v prestolnici je sklenil, da naj se eden izmed najlepših trgov v mestu imenuje Trg duceja in Italije. Vojni kabinet v Tokiu Japonski odgovor na otvoritev ceste skozi Birmo Pospešeno uvajanje totalitarnega režima i Tokio, 22. okt. br. (SDA). »Kokumin šimbun« napoveduje spremembo japonske vlade. Najnovejši razvoj mednarodnopoli-tičnega položaja, ki je nastal spričo obnove prometa po birmanski cesti, zahteva še trdnejše organizacije japonske vojne akcije in gospodarstva. Ministrski predsednik Konoje bo zaradi tega sestavil vojaški kabinet, ki bo v celoti nadomestil sedanjo vlado. Tokio, 22. oktobra. AA. (DNB) Zaradi izrednih razmer v svetu in zaradi novih nalog Japonske na Daljnem vzhodu je predsednik vlade knez Konoje sklenil, kakor to objavlja list »Kokumin šimbun«, da v okviru sedanje vlade ustanovi še vojni kabinet. Trden namen in sklep Japonske, da hoče nadaljevati svojo politiko za zgraditev novega reda v vzhodni Aziji, se je okrepil, piše list, zaradi povečanega sovražnega stališča Anglije in Amerike proti Japonski. To stališče se je pojasnilo s tem, da je bila ponovno odprta cesta čez Birmo in se s tem spravlja v nevarnost južna pot Japonske, ki je življenjske važnosti za ves napredek Japonske. Poteze Anglije, Amerike in Kitajske so postale napadalnejše proti berlinski trozvezi posebno po vkora-kanju japonskih čet v francosko Indokino. Vse to je privedlo do silne napetosti na Tihem oceanu. Da bi se čim uspešnejše zo-perstavil novemu položaju, je knez Konoje že ustanovil nacionalno gibanje, ki naj podpira carsko politiko. Prav tako je imenoval zastopnike vojske, politike in gospodarstva za svetovalce vlade. Sedaj se ta trud nadaljuje in knez Konoje je sklenil Sestaviti vojni kabinet. Do te spremembe na Janonskem bo prišlo takoj po vrnitvi rr.inirira za trgovino in industrijo Koha-jašija iz nizozemske Indije. Tedaj bodo izvedene spremembe tudi v kabinetu samem. Domnevajo, da bo do teh sprememb prišlo v začetku drugega mesca. Evakuacija Američanov in Angležev Tokio, 22. okt. s. (CBS) Tukajšnje angleško veleposlaništvo je pozvalo vse angleške državljane na Japonskem, naj čim preje zapuste Japonsko. Veleposlaništvo utemeljuje ta poziv z nesigurnim položajem na Daljnem vzhodu in s težkočami v trgovskem poslovanju na Japonskem. Odhod angleških državljanov pa ni obvezen. Prihodnji torek prispe v Jokohamo ameriški prekomorski potniški parnik »Monte-rey«, ki bo odpeljal iz Japonske 445 ameriških državljanov. Iz Jokohame bo plul parnik v Sanghaj, od koder bo evakuiranih približno ravno toliko Američanov. Na povratku v Zedinjene države se bo parnik ustavil še v Avstraliji in Novi Zelandiji. 9. novembra dospe v Sanghaj drugi ameriški parnik »Maritosa«, ki bo med drugim pomagal tudi pri evakuaciji ameriških državljanov iz Koreje . Vatikan in Kitajska Rim, 22. okt. AA. (DNB) Vatikanski krogi Izjavljajo, da so fantastične vse vesti, ki govore o tem, da je maršal Cang-kajšek zaprosil za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Kitajsko in sv. stolico in da sv. stolica pošlje svojega nuncija na Kitajsko, kitajska pa veleposlanika v vatikansko mesto. O tem vprašanju sploh ni bilo nobenih razgovorov, pošiljanje papeževega legata v Kit^sko pa ima verski, ne pa diplomatski značaj. < ena Pcškočava&e tovarne vojstcga materiala — Novi napadi na angleške Rsmvcje — Na ofeefs strasteh le majhne letalske izgube Berlin, 22. okt br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojake poroča: Dne 21. oktobra, so skupine nemških bojnih ietai spet intenzivno napadle London in druge važne objekte v srednji in južni Angliji. V Lonuonu so nastali številni novi požari. V tovarni letalskih motorjev v Leyiandu severno od Liver-pcoia in v dveh drugih tovarnah oboroževalne industrije so bile razdejane važne montažne in strojne dvorane. Bombe so udarile v vojaška taborišča in letališča. Uspelo je razdejati hangarje in več letal na vzletiščih. Učinkovito je bilo napadeuin več velikih bencinskih tankov in pristaniških naprav. Pri napadu na neki konvoj ob vzhodni angleški obali je bila neica 3000 tonska trgovinska ladja tako hudo zadeta, da je računati s tem, da se je pozneje potopila. V noči na 22. oktober so se nadaljevali maščevalni napadi na London in napadi na druga mesta v Veliki Britaniji. V važnih vojaških objektih v Birminghamu, Co-ventryu in Liverpoolu je izbruhnilo vec požarov in nastale so hude eksplozije. Miniranje britanskih iuk se je brez prestanka nadaljevalo. Mornariško topništvo je znova obstreljevalo Dover. Kakor je bilo že objavljeno, je b;'o obstreljevanih tudi več angleških br-zlh motornih čolnov, ki so s strojnicami napadli neko stražno ladjo. Ladja je, podprta od obalnih baterij vojne mornarice, z ognjem reagirala na napad in eden sovražni brzi čoln je bil potopljen. Ostali so se umaknili. Ponoči so sovražna letala znova prodrla nad Nemčijo in odvrgla nekaj bomb, ne da bi bila povzročila kakšno gmotno škodo vojaškim objektom. Nasprotnik je včeraj izgubil dve letali. Eno od teh je bilo sestreljeno do protile- talskega topništva. Dve nemški letali se nista vrnili na svcje oporišče. Veeraišftjs napadi Berlin, 22 oktobra AA. (DNB). Danes Jopoildne so nemška letala izvedla nekaj napadov na važne vojaške cilje v južni Angliji. O napadih. ki so bili izvedeni preteklo noč je DNB izvede! med drugim tudi, da še zdaj besni dvoje požarov, ki so jih povzročile bombe na londonski severovzhodni postaji Prav tako niso mogli pogasiti tudi požare v severnem delu mesta, Lar so ugotovili nemški ogledniki. Nemško letalo rešilo angleške letalce Bčrlin, 22. oktobra. AA (DNB) Neko nemško sanitetno letalo je v nedeljo rešilo posadko nekega angleškega letala vrste »Bristol Blenheim«. To angleško letalo je bilo sestreljeno nad Rokavskim prelivom. Pilot je bil težko ranjen, ostala dva člana posadke pa sta bila samo lažje ranjena. En motor na letalu je bil resno poškodovan. Angleško letalo se je spu-ounAopo^sod ousaj ojxq 3f 'o^ziuo jns in ni moglo nadaljevati poleta. Posadka sestreljenega angleškega letala se je vkrcala v čolnič in v čolniču jo je dobilo nemško letalo. Gani posadke so bili No-vozelandci in so izjavili, da so šele pred kratkim vstopili v službo angleškega letalstva. Dodali so ,da so jih sestrelili, ko so bili na drugem poletu proti sovražniku. Dar ameriškega Edešega križa Angliji New York, 22. oktobra. A A (DNB). Ameriški Rdeči križ je poslal angleškemu Rdečemu križu 330.000 dolarjev kot svojo pomoč. sigkška vojna poroc Napadi na London so malo popustili, stopnjujejo pa se napadi na druga industrijska središča — Podnevi so bili napadi razmeroma majhni — Nočno bombardiranje Hamburga London, 22. okt. j. (LEF). že tretjo zaporedno noč se koncentrirajo nemški napadi v glavnem na tri točke Anglije: na London, Liverpool ter industrijska središča v osprednji Angliji. V minuli noči so bili nemški napadi na industrijske objekte v nekem mestu centralne Anglije ter na industrijske in pritaniške natrave v Liverpoolu, kakor tudi na druge industrijske cilje ob reki Mersey, celo močnejši kakor napadi na sam London. Nemška letala so v noči na torek napadala večinoma posamično ter metala v prvi vrsti rušilne bombe, ki so na omenjenih treh krajih povzročile nekaj škode ter zahtevale tudi manjše število človeških žrtev. Na splošno pa nočni napad po jakosti in razsežnosti ni dosegel včerajšnjih dnevnih napadov. Le neko mesto ob reki Mersey je imelo nočni alarm, ki je trajal od zgodnjih večernih ur pa do jutra. V Liverpoolu je udarila bomba na voz cestne železnice, pri čemer je bilo več človeških žrtev London, 22. okt. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli danes zelo majhen obseg- Zjutraj so posamezna letala izvedla več sporadičnih napadov na več mest v južnovzhodni Angliji. Povzročene je bilo nekaj škode. V dveh mestih je bilo uničenih nekai hiš in nekaj oseb je bilo ubitih ter ranjenih. Popoldne je farmacija sovražnih letal preletela vzhodno obalo pri Dungenessu. Angleška lovska letala so takoj intervenirala, in sovražnim letalom ni uspelo prodreti do Londona. Kolikor je doslej znano, pri tem napadu ni bila povzročena velika škoda, čeravno je bilo vrženih nekaj bomb na neko mesto v južnovzhodni Angliji. London brez bomb London, 22. okt. s. (Ass Press) Današnji dopoldan je potekel v Londonu mirno. brez letalskega alarma. Zgodaj popoldne je bil enkrat dan letalski alarm, toda sovražna letala nad mestom niso bila opažena. Očividno so bila zavrnjena preden so prodrla do mesta. Tajna seja parlamenta London, 22. okt. s. (Reuter) Čuvar tajnega pečata Attlee je izjavil danes popoldne v spodnji zbornici, da bo v kratkem sklicana tajna seja angleškega parlamenta, ki se bo bavila z vprašanji protiletalske obrambe. Nad Nemčijo LOnclOn, 22. okt. j. (Reuter) Tudi sinoči so bili angleški bombniki izredno aktivni v napadih na Nemčijo ter okupirano ozemlje dasi se napadi v noči na torek zaradi zelo neugodnih vremenskih prilik niso mogli razširiti na večje oddaljenosti. Odredi angleških bombnikov sc napadli tudi sovražni konvoj ob francoski obali ter je bila ena Izmed ladij zadeta in onesposobljena za plovbo. Navzlic zelo slabemu vremenu v minuli noči so nemški bombniki napadli pristaniška skladišča v Hamburgu, kjer so po žari. Med nadaljnjimi cilji, ki so jih obiskali angleški bombniki, so bile tudi zaloge sintetičnega bencina v Recholzu. V Diisseldorfu so bila bombardirana razna skladišča industrijske naprave ter letališče v Stadeu. Napad na Hamburg London, 22. oktobra, s. (Reuter) Dodatno k današnjemu komunikeju javlja informacijska služba letalskega ministrstva: Napad angleških bombnikov na Hamburg se je pričel snoči ob 20. in je trajal nad eno uro. Vrženih je bilo več ton eksplozivnih in zažigalnih bomb, predvsem na ladjedel- nice Bkm und Woss, kjer izdelujejo nemške vojne ladje Angleška letala so napadla posamično iz različnih smeri in različne višini; kljub močnemu protiletalskemu ognju. Uspeh napada je bil zelo velik. Povzročenih je bilo mnogo požarov. štirinajst napadov na Berlin London, 22. oktobra. AA. (Reuter). Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, da so angleška letala od septembra do se- daj izvršila 14 napadov na Berlin. Pri teh napadih je vsega sodelovalo 250 angleških letal in je bilo v/žen'h 200 ton bomb. Izgube na morju London, 22. okt. s. (Reuter) Admiiali-teta javlja, da je bilo v tednu od 7. do 14. oktobra potopljenih zaradi sovražne akcije | Skupno 7 angleških trgovinskih ladij. 3 i ladje zavezniških mornaric in 3 nevtralne ladje. Skupne izgube na tonaži znašajo i ta teden 63.000 ton. Nemški odgovor Churchillu ChuchHlov poziv Francozom tolmačijo v Berlinu kot dokaz angleškega obupavanja v zmago Berlin, 22. oktobra. AA. DNB objavlja: V nemških političnih krogih smatrajo dejstvo, da je Churchill snoči v svojem govoru po radiu poskušal francoski narod spet pridobiti za zaveznika, za nov dokaz, kako je Velika Britanija prišla v položaj, iz katerega nima drugega izhoda kakor poraz in uničenje. Očividno so v Londonu zapazili in končno le uvideli, da je Francija vprav na strani Velike Britanije doživela največji poraz in največje razočaranje v vsej svoji zgodovini. Zlasti po dogodkih pri Oranu in Dakarju, ko je tekla francoska kri pod angleško roko. je moralo to spoznanje v angleških krogih dozoreti. Nemški krogi so prepričani, da gre Churchillov radijski govor samo za tem. da bi spet premotil Francijo, ki ne more več poslati svojih sil v vojno, za Anglijo in ki bi morala sama na lastni koži občutiti vse, kakorkoli bo London pozneje ukrenil proti francoskim posestim, pri čemer bo gledal samo na angleške koristi. Potem ko je Anglija brezobzirno žrtvovala svojega zaveznika, bi se lada zdaj okoristila z njegovimi posestmi. Noben pameten človek ne more pričakovati, da bi francoski narod tudi pri tem posiu podpiral Angleže. V zvezi s tem tukajšnji krogi smatrajo, da so britanski državniki izgubili normalno mišljenje in čustva in da so potem, ko so videli katastrofo izgubili tudi smisel za stvarnost in zato mislijo, da so ta smisel izgubili tudi drugi narodi. Nemški popoldanski listi ne komentirajo snočnjega Churchillovega govora, pač pa le na kratko pripominjajo, da ta govor v resnici pomeni roganje Franciji. Berliner LolcaJ-Anzeiger« poudarja da je angleški postopek do Francije, s katero so prej tako postopali, zdaj obljubljajo pomoč nemoralen. Francozi bodo znali pravilno r.-niti ta angleški cinizem. 1 skim morjem v hud viher ter je bilo brfko- 1 ne prisiljeno pristati na razburkanem morju, kjer so utonili vsi črtani komisije. Doslej so našli del letala, ki je plul na morju, ter tudi nekatera trupla, zaradi česar ni več nobenega dvoma, da so vsi potniki postali žrtve nesreče. Odločitve ne bo na Temzi Buenos -Virt", 22. okt. AA. (Štefani) List »Nac ion« poroča iz Londona, da so v angleški prestolnici že začeli rc-sno verjeti, da odločilne bitke ne bo na Temzi, ampak. da bo v Egiptu- Lsti list podčrtava, da angleško brodovje ne more preprečiti prevažanja italijanske vojske in vojnega materiala čez Siedczemsko morje. Židovska legija v angleški vojski R»m, 22. okt. A A. (Štefani) List -Teve-re« komentira sklepe cionističnega kongresa v Londonu, ki je obljubil svojo podporo Veliki Britaniji, ter poudarjajo, da ta židovski sklep ponovno potrjuje, da legionar-sko navdušenje prevzema Žide šele tedaj, ko je že prepozno za boj. List pripominja, da je bil na tem kongresu na jbojevitejši profesor Prodacki iz Varšave, ki je izrazil zadovoljstvo tisočev in t is o če v Židov v Palestini, katerim je bila dana možnost sodelovanja v vojni. v Afriki Nastop italijanskih torpedovk na Rdečem morju Rim, 22. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 137. vojnem poročilu: V noči na 21. oktober so naše torpedov-ke na južnem Rdečem morju izsledile velik konvoj, ki je bil močno zavarovan od sovražnih križark in rušilcev. Malo prej so konvoj opazila že naša izvidniška letala. Neka naša formacija ga je proti polnoči napadla s torpedi in zadetih je bilo več ladij kljub hudemu ognju sovražnega mornariškega topništva. Kmalu po tem prvem spopadu je neki drug oddelek torpedovk napadel konvoj in tudi njemu je uspelo potopiti nekaj ladij. Med našimi torpedovkami in letali s sovražnih vojnih ladij se je sredi noči razvil hud spopad, ki je trajal do zore. Tedaj pa je zašla neka sovražna 8.000 tonska križarka tipa »Sydney« v območje naših obalnih baterij na otokih na južnem Rdečem morju. Topništvo jo je takoj pričelo obstreljevati in križarka je bila ponovno zadeta ter hudo poškodovana, tako da se je mrgla oddaljiti le z močno zmanjšano brzino. Pozneje so naša letala ugotovila, da je obležala na morju z izredno težkimi poškodbami, Več ladij ji je hite!o na pomnf. V ceToti 'Je bilo v tej akciji potopljenih 6 sovražnih ladij. Več drugih pa je bilo z vso verjetnostjo hudo poškodovanih. Kliub izredno hudi borbi je bila le ena ftaša torpedovka zadeta od sovražnih granat ln poškodovana. Vendar ji ie uspelo umakniti se proti obali v zaščito obalnega topništva. Izgube na ladji so neznatne. Ob zori le sovražni konvoj napadla skupina naših letal. V spopadu s sovražnimi lovskimi letali je bilo eno angleško letalo tipa »Gloucester« sestreljeno. V severni Afriki so naši bombniki bombardirali Fuko. Maaten Bagush. barake v Marsa Matruhu in el Dabat. nadalje letališče Hfiman vzhodno od Aleksandrije. letališče Heluan južno od Kaira in pomorsko oporišče Aleksandrijo. Povsod so bili kljub hudemu protiletalskemu ognju doseženi veliki uspehi. Sovražno 'etalstvo je napadlo naše postojanke in bombardiralo dve vojaški poljski bolnišnici v okolici Bugbuga, čeprav sta bili označeni z vidnimi znaki. Osem bolnikov v njih je bilo ranjenih. V vzhodni Afriki je neka naša patrulja pri Liboiu v Keniji pofnala v beg neki sovražni motorizirani oddelek. Naša letala so bombardirala pristanišče v Adenu, nekaj tovornih avtomobilov v Lokitanu, sovražne postojanke v Garisi in tamkajšnje letališče, na katerem sta bili uničeni dve j sovražni letali. V spopadu s sovražnimi \ lovci je bilo eno sovražno letalo sestreljeno. Vsa naša letala so se vrnila na svoje oporišče. Sovražna letala so napadla Hargeišo, Guro. Dekamere ln Masauo. kjer ni bilo ' nobene škode. Kasalo, kjer je bil ranjen neki vojak, in Asmaro. kjer so bili ranjeni trije civilisti. Gmotna škoda je bila tam majhna. Angleška poročila Kairo, 22. oktobra, s (Reuter) Nocojšnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Iz Egipta. Sudana in Palestine ni nič važnega poročati. Kenijsko vojno poročilo javlja, da se je pri Tuki angleška -zv-ldnica uspešno spopadla s sovražnim oddelkom Sestreljenih je bilo pet sovražnih letal. Sovražnik je pu-stiil na bojišču več velblodov in precej vojnega materiala London. 22. okt. s. (Reuter) Informacijska služba letalskega ministrstva javlja, da so včeraj angleška letala na Rdečem morju napadla neki italijanski rušilec in ga z eno bombo direktno zadela Alarm v Kairu Kairo. 22 oktobra. A A (Reuter) Davi je bilo prebivalstvo v Ka.ru spet alarmirano. Alarm je trajal pol ure. V zadnjih dveh dneh je bil to v Kairu £e tretji alann. Edenove inšpekcije Kairo, 22. oktobra br. (Reuter). Angleški vojni minister Eden je danes v spremstvu poveljnika vojske na Bližnjem vzhodu generala VVavella nadaljeval pregledovanje posameznih oddelkov vojske v Egiptu. V Severni Italiji ni bil poškodovan noben vojaški objekt Rim. 22. okt. AA. (Štefani.) V komunikeju angleškega letalskega ministrstva je bilo objavljeno, da je bila pri zadnjem angleškem letalskem napadu povzročena znatna škoda in so izbruhnili celo požari v večjem številu tovarn vojnega materiala v Milanu, Turinu in Aosti. Današnji listi k temu pripominjajo, da so ljudje v omenjenih treh mestih in njihovi okolici priče, da bombe niso niti oplazile kak industrijski ali vojaški objekt. Prebivalci teh mest so se le prepričali o sistematični angleški lažni propagandi. Letalska nesreča nemško-francoske komisije New York 22. oktobra s »Associated Press« poroča o velik-, letalski nesreči, pri kateri so izgubili življenje člani nemško-francoske knmis. za premirje. Po tem poročilu so bili v ponesrečenem letalu triie člani francoskc ter štiri člani nemške delegacije s svojimi pomočniki Na povratku iz Afrike v Francijo je 1eta!r zaš-Io nad Sredozem- Bagrjanov odhaja iz Italije Milan. 22. oktobra. AA. (DNBV Snoči se ie bolgarski kmetijski minister Bagr-janov odpeljal iz Milana in se vrača v Sofiio Svoie potovanje on Italiji je k Tičal z ogledom kmetijske pokraiine v okolici Milana in z obiskom v me--tu samem. Bagrianov ie imel tudi govor po radiu, ki ga je naslovil na bolgarske poslušalce. V njem ie med d rušim razložil svoie vtise s potovanja po Italiji in opozor i na praktične možnosti sodelovanja med Italiio in Bolgarijo na kmetijskem oodročiu. Novinarjem ie dejal, da vse. kar ie videl, daleč presega njegova optimistična pričakovanja. Izkušnje, ki si jih ie pridobil v Italiji bo izkoristil za zbo^šanie bolgarskega kmetijstva, kar bn povečalo pogoje za poglobitev plodnih medsebourh prijateljskih odnošajev med obema državama. R?mski poslanik USA v Wa§hmgt©s?u Washington, 22. oktobra. AA. (DNB). Odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Rimu je prišel v \Vashington, kjer bo poročal in prejel nova navodila. Racioniranje živil v Balgariji Sofija. 22 okt. p. V Bolgariji so bili izvršeni prvi ukrepi za racioniranje življenjskih potrebščin. Komisar za oskrbo glavnega mesta je izdal naredbo. po kateri smejo trgovine prodajati sir in mast v omejenih količinah samo odjemalcem, ki so pri njih registrirani. Beli sir se sme prodajati le 50 g na teden za osebo, kackavni pa do 70 g na teden za osebo. Masti se sme prodajati do 100 g na teden 7.a osebo. Oni. ki so nakupičill večje količine teh živil, ne morejo za določen čas dobiti novih količin. Razen tega je ministrski svet sprejel sklep, po katerem je Bolgarom pre-! povedano prodajati ali pa prenašati na ino-' zemce akcije ali deleže bolgarskih podjetij. Naval na *tro!fovne šole v Rusiji Moskva, 22. okt. AA. (Tass) Čedalje večje število učencev se piiglaša za sprejem v razne strokovne in tehnične šole. V tehnično šolo v Bakuju se je vpisalo 4500 dijakov. V Arhangelsku je število priglašenih tudi mnogo večie kot pa število razpoložljivih mest na tehničnih šolah. Moderna zvezdama v Kijevu Kijev, 22. okt. AA. (Tass) Na konferenci zvezdoslovcev v Kijevu je bilo prebranih 30 znanstvenih poročil. Sklenjeno je bilo med drugim, da se v Kijevu ustanovi moderna zvezdama s sodobnimi instrumenti. Konferenca je tudi sklenila sestaviti zastopstvo znanstvenikov, ki bo imelo posebno nalogo opazovati sončni mrk leta 1941. notres na Balkanu Nafveč škode je povzročil v Rumuniji — Občutili so ga tudi v vzhodni Srbifa, v Bolgariji in v zapadni Turčiji Bukarešta, 22. oktobra, j. (Štefani). V rumunski prestolnici so davi ob 8.40 občutili precej močan potres, ki je trajal 25 sekund. Po prvih ugotovitvah geodinamične-ga observatorija v Bukarešti je bilo potresno ognjišče v sami Rumuniji. Potresni sunki so bili zd\o močni in je med prebivalstvom v nekaterih mestnih četrtih nastala prava panika. Bukarešta, 22. oktobra, p. Danes ob 8.40 po vzhodnem času je bil v Bukarešti in okolici hud potres, ki ie povzročil zlasti v Bukarešti velike škodo Bilo je več potresnih sunkov, ki so se pojavljali v presledkih po pol ure Hiše so se tresle tako močno, da se je zdelo kakor da bi mesto bombardirali. Med prebivalstvom jc nastala velika vznemirjenost ter so ljudje pobegnili iz hiš na ulice kjer pa je padala nanje opekn s streh. Na mnogih hišah je škoda zelo velika Nekaj časa je bil ves promet ukinjen, pa tudi telefonske zveze so bile prekinjene Doslej še ni ugotovljeno, kolika je škoda, pa tudi še m znano, ali je bi-ilo kaj človeških žrtev. Prav tako še ni ugotovljeno kje je bilo središče potresa, ker so se poškodovali vsi seismografski aparati v meterološki postaji. Beograd, 22 oktobra AA Danes ob 7.38 zjutraj so potrese .merski aparati na Tašmaj-danu zabeležili začetek zelo močnega potresa v daljavi 540 km vzhodno od Beogra- da. Največji sunek so v Beogradu zaznali ob 7.39 in 49 sekund Znašal je 269 mikronov z valovno periodo 5 sekund Zadnji sunek tega potresa je bil ob 8.17 Epicenter mora biti nekje v vzhodnem delu Rumunije na južnih pobočjih karpatskega loka v tektonski depresiji med Karpati m Balkanom. Najverjetneje je. da je epicenter tega potresa na tektonskem prelomu, ki loči sklade, katerih robovi potekajo na zapadni strani med krajema Toksama in Bupea, na vzhodni strani pa med Brailo in Galcem, ob začetku dunavske delte. Potres so občutili v vzhodni Srbiji in v timoški kotlini. Sofija. 22. oktobra, p. Davi ob 8.40 je bil v Sofiji hud potres, ki je bil tako močan, da se je treslo pohištvo in da »o padale s sten slike. Bolgarski seismološki zavod je zabeležil epicenter potresa 300 km severno-vzhodno od So+ije Tudi iz Varne in Šume-na poročajo, da so čutili tamkaj tn močne potresne sunke Bolgarski seismološki zavod je objavil, da potres v Bolgariji ni povzročil večje škode Carigrad, 22. oktobra br. (SDA). V Smir-ni in okolici je bil davi zabeležen zelo močan potres, ki je trajal več minut. V mestu samem razen strahu ni povzročil večje škode, pač pa javljajo iz okolice velika opustošenj«. Zaradi prekinjenih telefonskih ' zvez še ni podrobnih poncčiL Posadka parnika „Vidau prispela v Zagreb Zagreb, 22. okt. o. Davi je prispela v Zagreb posadka na Črnem morju potoplje-j nega parnika »Vida«. V Zagreb se je pri-j peljalo pod vodstvom kapitana Kasodiča 27 naših mornarjev. Parnik je 6. oktobra zvečer naletel na mino. Posadka se je rešila v čolne in malo pozneje jo je prevzel neki ruski parnik ta od vedel v Odeso. Rusi so z našimi mornarji lepo postopali ter jim omogočili, da so se brez težav vrnili v domovino. Preseljevanje besarabskih Nemcev Zagreb, 22. okt. o. Dan za dnem se pred ; besarabskim nemškim taboriščem na ko-■ lodvoru Sava ustavlja Po 5 vlakov z Nem-i ci iz Besarabije. Doslej je potovalo skozi Zagreb že 66.000 Besarabcev v 70 vlakih. V treh tednih bo pasiralo še nadaljnjih 50.000. Vsi bodo začasno nastanjeni okoli Gradca in na Koroškem. Polagoma jih bo-i do nato preselili v zapadno Prusiio in su-detske kraje. Povečanje telefonske centrale v Zagrebu i Zagreb, 22. okt. o. V Zagrebu nameravajo povečati telefonsko centralo, za kar | je že določen kredit 7.5 milijona dinarjev. Telefonska centrala bo dobila tisoč novih številk, tako da jih bo imel Zagreb skupno skoraj 11.000. Nocojšnji listi objavljajo, da tudi to povečanje ne bo zadostno, marveč da bi Zagreb potreboval spričo velikega telefonskega prometa dve novi pod-centrali. Stroški pa bi znašali 35 milijonov j dinarjev, tako da zaenkrat na tako povečanje ni misliti. Zemunska vremensKa napoved. Večja pocblačenost po vsej državi zlasti v zahodnih in južnih krajih. Ponekod bo deževalo- Temperatura bo padla na severo-zapadu, dvigniV. pa sc bo v drugih delih t države. Naši kraji in Ifudje Obup po 26 urah zakona Žaloigra beograjskega mladeniča in splitske lepotice Beograd, 23. oktobra. Beograd je pod vtisom nenavadne žalo-igre, kakršne beograjska kronika še ni zabeležila. Zakon dveh mladih ljudi se je brez tebe ubila se bom, če me zapustiš!« Nežno čuteči mladenič je spet močno trpel in sklenil, da pomaga dekletu. Našel ji je zavetje pri nekem svojem prijatelju. končal že po 26 urah z ženinovim samomo- | T0! se je Maša vrnila. Fant pa je zakrknil in se ni maral pogovarjati o zakonu. Pred osmimi dnevi je Oton predlagal dekletu, da se poročita. Takoj je pristala. Rekla je, da je pravkar dobila službo v državni tiskarni z 1.200 din mesečne plače in da ima tudi nekaj prihrankov. Skrivaj sta pripravila vse za poroko. Preteklo soboto zjutraj že ob 6. je stal mladi par pred oltarjem ka kratka obvestila. Zaradi tega je tisti dan po poroki ostal doma pri starših in je pustil ženo samo. Zvečer se je že pripravljal, da leže k počitku. Tedaj je dvakrat pozvonil telefon. Nekdo je klical Otona, naj pride v mesto. Zaskrbljenim staršem je Oton rekel, da ima skupno večerjo s prijatelji in da se bo vrnil že ob 22. uri. Takoj se je podal k svoji ženici, ki pa ga je sprejela hladno. Baje mu je priznala, da nima še nobene službe in da je tudi njen prihranek le bajka. Oton je bil poražen. Šele zdaj je spoznal, da je porušil mostove na eni in drugi strani. Najbolj ga je zadela njena zahteva, da mora poslej skrbeti zanjo, sicer da si bo že sama znala poiskati zaslužek ... Prepirala std se do ene ponoči. Nato sc je mladi drogerist razburjen vrnil domov. V svoji sobi je napisal tri poslovilna pisma: policiji, star- :__■ ___. • T>_.—:l ::u u tolliške cerkve s. Križa v Poncarejevi uli- \ šem in sestri Gretki Prosil jih je oprešče- ci. Po poroki je Oton spremil nevesto na njeno začasno stanovanje. Sam pa je odšel ob 8. v službo. Staršem ni hotel izdati skrivnosti. Čeprav je bil naprosil svojo mlado ženico, naj tudi ona molči o poroki, je vendar zvedel, da je napisala in razposlala nja, da ne bi koga dolžili krivde. S trpkimi besedami je opisal dogodke, ki sc ga vrgli v obup. Nato je potegnil iz pidžame vrv in se obesil na vratih. Ko ga drugo jutro ni bilo na spregled, je oče vdrl v sobo in zadeli ob svojega mrtvega sina. je umrl 1896, njegova soproga Antonija, rojena grofica Sermage ter Levinov brat Gju-ro Rauch, pokop«n 1894, dalje Geza Rauch, umrl 1923, poslednji pa bivši ban Pavel Rauch, Levinov sin, ki je bil semkaj pripeljan pred sedmimi leti. Prvi je bil zaslišan vlomilec Stepan Le-vak. Priznal je. da je bil že v dogovoru z Miloradom Pozdercem glede tega vloma, toda Pozdcrac je obvestil Škovrana in ta je odločil, da se vlom takoj izvrši. Ivan Škov-ran in Slavko Vugec sta šla v cerkev, da vlomita v grobnico, Pozderac pa je stal na straži. Grobnica je zdaj spet zazidana. Najbolj dramatične je bilo zaslišanje, ko je prišel na vrsto Slavko Vugec. Globoko je vzdihnil, potem je rekel: — Na meni leži prokletstvo... — Nc vprašamo te za prokletstvo, marveč nam povej kako je bilo z vlomom? je vprašal policijski komisar dr. Mašera. Slavko Vugec je nato pričel tiho in potem vedno glasneje pripovedovati. Stal je pred grobnico skrušen: — ... odprl sem z bajonetom prvo krsto, nato drugo, tretjo ... Ona v sredini je bila že prej od neKoga oplenjena Odpiral sem dalje in končal pri peti krsti. Nikjer ni bilo ničesar. Vzkliknil sem Pozdercu, da ničesar ne najdem, on pa je odgovoril, naj !e dalje iščem. Pristopil sem k truplu Pav- i la Raucha in mu s kleščami iztrgal tri zlate zobe. — Sram te bilo, Lojzek! se je čul vzklik iz občinstva. Mirnim^ ^UVN^^^CELO 2lVLJEN.it Usoden požar ob meji škode je okoli 300*000 st čez Rečino je spet odprt. Pretolkli petek so na italijanski strani zaprli most, ki veže Sušak in Reko. V petek je bil še dovoljen prehod našim mlekaricam, ki sleherno jutro prenašajo iz Grobnika mleko na Reko. V soboto in nedeljo je bil popolnoma ustavljen vsak promet. Meja je bila za ta dva dneva zaprta tudi proti Kastvu. V ponedeljek popoldne so Italijani spet odprli most in se promet v redu nadaljuje. Vse to je bilo storjeno iz razlogov, ker se je Mussolini mudil na inšpekciji čet, razmeščenih v bližini meje Julijske Benečije do Reke. Kakor beležijo sušaške »Primorske Novine«, je Mussolini pregledal številne edinice pešadije, topništva motoriziranih oddelkov, bersaljerjev, bataljonov črnih srajc in protiletalskih oddelkov. Potem si je ogledal v Rupi zanimivo manever.sko borbo. Ob vrnitvi z inšpekcije se je peljal skozi JeLšane in Ilirsko Bistrico. Bil je v uniformi poveljnika vojaških sil, v posameznih krajih je izstopil lz avta in se pogovarjal z ljudmi iz množice. Z Mussolinijem so se vozili glavni tajnik fašistične stranke Mutti Starace in več višjih oficirjev. Popoldne je Mussolini priapei v Št. Peter na Krasu, potem pa je nadaljeval pot do meje kvarnerske province. Na Reko nI prišel. Pri slabem teku, zaprtju črevesja poživi ena čaša naravne Franz-Josefove grenčice pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Reg. S. br. 15485/35. * Srbski patriarh pri proslavi kumanov- ske bitke. Kakor vsako leto, bodo letos svečano proslavili obletnico zgodovinske zmage na planjavi pri Kumanovem, kjer je bila leta 1912 strta odporna sila turškega cesarstva. Posebno odposlanstvo iz Ku-manova je te dni naprosilo patriarha dr. Gavrila, naj bi bil v dneh od 23. do 25. oktobra gost zgodovinskega Kumanova. Patriarh je radevolje sprejel povabilo. Ker bo to prvi obisk sedanjega poglavarja pravoslavne cerkve Kumanovu in vobče Južni Srbiji, pripravljajo velike narodno-verske manifestacije. * Novi grobovi. V visoki starosti 81 let je umrla v Bohinjski Bistrici gospa Ivana Mencingerjeva, vdova po livarskem mojstru. Pokopali jo bodo danes ob pol 16. — V Ljubljani je umrla gospa Terezija Kru-šičeva, soproga zvonarskega mojstra v pokoju- Pogreb bo danes ob 16. z žal k Sv. Križu. — V Novem mestu je umrl gosp. Jože Oblak poštni zvaničnik v pokoju in posestnik. Pogreb bo danes ob 15. iz bol- ni„ne mitva_oauee v Kandiji. — Pokojnim 1 blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! | * Vodnikove knjige 1940 bodo presenečenje za razvajene in preproste čitatelje! Ker je njih naklada omejena, jih bodo mogli dobiti samo tisti, ki ne bodo do izida odlašali z včlanjenjem v Vodnikovo družbo. Zato se nemudno prijavite krajevnim poverjenikom ali pa sporočite svoj naslov družbini pisarni, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. ♦ Meštrovič©v kip š^fa Stro^smaj-erja v Boki. Ivan Meštrovič je že svoj čas izvršil poprsje škofa Strossmayerja, katero je zdaj daroval župni cerkvi na Prčnju v Boki Kotorski. Da bi izkazal priznanje kulturnemu in nacionalnemu delu prčansikega župnika Nika Lukoviča, je kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič dal na lastni trošek odliti Meštrovičevo umetnino v bron in jo postaviti pred župno cerkev na Prčnju, v kateri je že večje število lepih umetnin. Strossmayerjev kip bodo odkrili z domačo svečanostjo ob koncu letošnjega leta. Spomenik bo imel simbolični pomen: v Boki ob vznožju Lovčena, na katerem se dviga mavzolej vladike Rada, nesmrtnega pesnika »Gorskega venca«, bo gospodoval bronasti Strossmayer, ki je enako kakor vladika Rade učil, da je v slogi in bratstvu največja zakladnica svobo-ne in srečne narodove bodočnosti. ♦ Drag spomenik. V počaščenje tisočlet-nice hrvatskega kraljestva so Zagrebčani sklenili postaviti spomenik kralju Tomi-slavu. Zadeva je doslej zbudila že mnogo polemike pa celo tudi protestov od strani uglednih zagrebških umetnikov, društev in ustanov. Trg kralja Tomislava, ki je najlepši v Zagrebu, bo treba spomeniku primerno preurediti. Doslej so za sam spomenik in njegov podstavek potrošili že okrog 2 milijona dinarjev. Prišteti je treba še vsoto, ki so jo doslej zahtevala dela na Trgu kralja Tomislava in je tudi že narasla v več sto tisoč din. Znaten del tega denarja pa je bil vržen tako rekoč v veter, ker so nekatera dela bila preuranjena ali pa nepravilna. In tako je spomenik kralja Tomislava že doslej veljal hrvatsko javnost daleč nad 2 milijona dinarjev. Postavljanje spomenika se vrši brez pravega načrta, zato apelira »Jutarnji list« na bansko oblast, naj nadzoruje imovino, zagrebške in tudi ostale hrvatske javnosti, ki je prispevala denar za spomenik. + železniška nesreča v poljčanah. V nedeljo zvečer ob 20. uri je Iztiril na progi Poljčane lokalni premikalni vlak s tremi vagoni, ki so bili naloženi z razno robo. V enem vagonu so bili težko naloženi brusi, v drugem prazne slatinske steklenice, namenjene v Slatino Radence, tretji pa je bil prazen potniški vagon. Vsi trije so se prekucnili preko obeh tirov, da je promet popolnoma zastal. Oviran je bil tudi potniški promet. Kmalu nato sta namreč privozila potniška vlaka iz Maribora in Ljubljane in se je moral zaradi nastale nezgode nadaljevati potniški promet s prestopanjem, tako da se je mariborski potniški vlak vrnil proti Mariboru, ljubljanski, ki je privozil iz Ljubljane pa proti Zidanemu mostu. Seveda so nastale precejšnje zamude. Na kraj nesreče je prihitel pomožni vlak iz mariborske kurilnice in ob treh zjutraj je bila proga že toliko očiščena, da so vlaki lahko spet v redu vozili. * Skrivnost krvavega stotaka. Poročali smo, da je policija v Banjaluki prijela premožnega posestnika Ramizbega Begoviča, kakor tudi generalnega tajnika Ugostitelj-skega združenja za vrbasko banovino Petra Rebrino. Policija je to storila na podlagi govorice, da je Peter Rebrina pri kvarta-nju v neki banjaluški kavarni potegnil iz žepa okrvavljen stotak in ga dal Ramizbe-gu Begoviču. Na policiji je Begovič priznal, da je od Rebrine dobil tak stotak, katerega je potem na poti domov raztrgal, samo da bi odpravil sleherni sum in da ga policija ne bi vpletla v banjaluški roparski umor zaradi takšne slučajne malenkosti. Rebrina pa odločno taji, da bi bil imel kakršnikoli okrvavljen stotak, vendar so še nekatere priče potrdile, da ga je v resnici imel. Da bi čimprej razjasnila skrivnost pomora Poljokanove družine, zaslišuje ba-njaluška policija dan za dnem nove osumljence in priče, ki bi utegnili karkoli povedati o zločinu. Izpuščena pa je bila neka t srednješolka, katere pismo so našli pri pokojnem mladeniču Rafaelu Poljokanu. Svojci pomorjene družine so za razkrinka nje zločinca razpisali nagrado 20.000 din. * Previdnost na nezavarovanih prelazih čez progo je vselej na mestu. O tem nam pričajo številne nesreče, ki se dogajajo zlasti kmečkim voznikom. Pri Ludbregu na Hrvatskem se je spet primerila taka nezgoda, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Kmet Miran Dokmanovič se je peljal na visoko naloženem vozu čez progo, ko je v smeri od Križcev prisopihal hlapon prav v trenutku, ko je bil voz na progi. Strojevodja je hotel ustaviti, toda bilo je prepozno. Lokomotiva je odbila voz s proge v jarek. Voznik je obležal poškodovan, vendar ne smrtno nevarno, pač pa sta obležala razmesarjena oba konja in voz ae je zdrobil. Preiskava je ugotovila, da je bil nesreče kriv samo neprevidni voznik. * Stekel pes je besnel zadnji čas po okolici Varaždina in je samo v vasi Bednji po dvoriščih ogrizel kakih 30 drugih psov. Tako je prišel tudi na dvorišče upokojenega občinskega tajnika Andreja žimbreka v Bednji ln ogrizel volčjaka, ki je nato ugriznil gospo Magdaleno, mater tudi pri nas znanega književnika prof. Ladislava žimbreka. Psa so nato ubili ln ugotovili steklino. * Otrokom orožje lz rok! Iz Nove Gra- diške so pripeljali v zagrebško bolnišnico 9-letnega Ivana šegrino. Otroci so doma našli nabit samokres in že je neki dečko nameril v Ivana in sprožil. Zadet v glavo se je nesrečni Ivan zgrudil in se zdaj v bolnišnici bori s smrtjo. V Mariji Bistrici pa sta se igrala bratca Jože ln Slavko Po-morac. Indijanska igra je razvnela oba mladeniča ln naekrat je 7-letni Joža poletel s sekiro nad svojega 5-letnega bratca in ga usekal po glavi. Tudi Slavkovo življenje je v nevarnosti. * Krvava ciganska bitka. V Križevcih na Hrvatskem je bil velik letni sejem. Prišlo je spet veliko število ciganov. Med njimi tudi Jula Djurdjevičeva z možem Ste-vom. Jula je na sejmu prodala konja za tri tisočake, nakar je šla z možem in nekaterimi svojimi ciganskimi znanci popivat. Pili so do večera. Med tem se je nabralo v krčmi še nekaj drugih ciganov in že so se sporekli in stepli. Bitka se je prenesla na cesto in je v njej sodelovalo nad 20 ciganov in cigank. Palice, koli in noži, zobje in nohti vse je bilo pripravno orožje. Cigani so se tepli kakor pobesneli ne glede na to, kdo je bil zadet. V kratkih minutah je bilo polno okrvavljenih glav in zabodenih hrbtov. Ko so prihiteli orožniki, so našli ječeče ranjence in ranjenke. V zapor so odgnali 15 ciganov in cigank. Drugi so pobegnili. Najhujše sta ranjena Julka in Stevo Djurdjevič, katerima je bil tudi ukraden ves izkupiček za konja. Sresko načelstvo je sklenilo, da bo odslej zabra-njeno ciganom prihod na sejme v Križevcih. * Po uboju se je vrgel pod vlak. Iz Du- ge Rese poročajo: Nedaleč od postaje Zve-čaja se je vrgel pod vlak 22-letni Vid Go-lubovič lz Jagodine. Pred dobrim tednom je bil pobegnil iz zaporov v Ogulinu, kjer je sedel zaradi suma večjega zločina. Na begu je nekje ukradel puško z naboji. Ponoči se je v neki vasi plazil okrog kmečke hiše, menda iščoč hrane in prenočišča. Kmetova žena je opazila sumljivca s puško in je poklicala na pomoč moža, ki je prešal grozdje. Kmet Radočaj je prišel iz kleti pogledat kdo se potika okrog hiše. Nekaj korakov pred neznancem je nenadno posvetil s svetilko in begunec se je tega tako ustrašil da je nekajkrat sprožil in je Radočaj a na mestu ubil. Mladi zločinec se je nato še nekaj dni potikal po okolici, potem pa se je ponoči vrgel pod vlak. * Namesto tata je ustrelil pastirja. V Bačkem Petrovem selu je hlapec šandor Babič z vilami ubil pastirja Pavla Nestorja ln to po usodni pomoti. Hlapec je zvečer čul da nekdo prihaja čez turščično polje. Meneč, da ima opravka s tatom, se je hlapec postavil na stražo z vilami. Komaj se je vsiljevec pojavil, ga je hlapec tako silovito udaril z vilami po glavi, da ga je na mestu ubil. Potem se je mirno odpravil k počitku, meneč, da je samo onesvestil neznanega tatu. šele zjutraj je sprevidel, da je ubil pastirja, ki je bil še nedavno prej njegov tovariš pri istem gospodarju. Skesan se je hlapec sam podal k orožnikom. 60 dobrih delavcev se sprejme na delo v Javorniškem rovtu, plača 5.75 do 6.50 na uro. Cenena in izdatna hrana na razpolago. — železniška vožnja do Slovenskega Javornika se povrne. Zglasiti se je pri vodstvu Gradbenega podjetja inž. Josipa Dedeka — Javorniški rovt. tuje knjige in časopise v prid domačim, pomoči potrebnim književnikom je nedvomno dobra. Vsak konzument tujih knjig bo rad plačal nekaj dinarjev več za knjigo, če ve, da bo s tem položili svoj dar za pomoč domačim književnikom. Vsekako bi mogli tudi slovenski književniki razmišiljati o ukrepih za utrditev materialne in idealne podlage uspešnega razvoja domače literature. »JUGOSLOVENSKO — MADJARSKA REVIJA« Izšel je jesenski zvezek te nove revije, ki naj gradi duhovni most med obema sosedoma, katerih kulturne vezi v preteklosti niso bile majhne. Na uvodnem mestu prinaša razpravo dr. Tiborja Kardosa, vse-učiliškega profesorja v Budimpešti: »Kultura kralja Matije i južni Slaveni.« Pisec bi tu moral posvetiti zadostno pozornost tudi slovenskim narodnim pesmim o krnil ju Matjažu. Erno K a z m e r, v Beogradu živeči madžarski književnik in publicist, je prispeval zanimivo razpravo »Legenda o zidanju Skadra i narodna balada Komiveš Kelemena«. V nji primerja eno najlepših srbskih narodnih balad ter bolgarsko, grško in rumunsko varianto z madžarsko narodno balado »Komiveš Kelemena«, ki ima nesporno balkanski izvor, dasi jo Madžari vežejo z Erdeljem in navajajo kot pesniški izraz ondotnega sekeljskega elementa, ki je starodavni ostanek madžarske narodne veje. Jozsef Csemegi jun. je pisec razprave »Srpska crkva v Rackevi«. V slovenščini je natisnjen prispevek rojaka iz prekmurskih vasi okoli Radgone, madžarskega pesnika in znanstvenika dr. Agostona Pavla ».Tragedija človeka' v slovenščini«. Pisec prikazuje novejše slovensko-madžarske kulturne stike, poudarja zlasti delo. ki ga izvršuje v tej smeri prof. Vilko No vak in se nato zaustavlja podrobneje pri napovedanem slovenskem prevodu enega izmed reprezentativnih del madžarske literature, Madachove »Tragedije človeka«, ki je Madžarom nekako to, kar Nemcem Goethejev »Faust«. To delo prevajata Vilko Novak in Tine Debeljak. Knjiga sc bo menda še ta mesec pojavila na našem književnem trgu. Videti je, da se tudi Madžari zanimajo za izid slovenskega prevoda pesnitve, ki so z njo upravičeno ponosni. Izdajo je omogočila s posebno podporo bel-tinska graščakinja, grofica Marija Z i c h y. Dr. Pavel končuje svoj sestavek takole: »Po prerokbi stoletnih slovenskih ljudskih pripovedk bo nekoč udaril iz globin Pece planine na čelu svoje zmagovite črne vojske krailj Matjaž, ko bo zapela nad goro (legendarna zlata ptica. Tedaj bo kralj Matjaž prinesel odrešenje in pravico ne le slovenstvu in južnemu slovanstvu, marveč tudi svojemu ljudstvu, Madžarom, da se bodo v bratskem objemu za večno pomirili godrnjavi sosedje. Ljudje plemenitih namenov — na obeh straneh meja — z zadržanim dihom že dolgo pričakujemo spev zlate ptice.« Nadaljuje se članek »Istorija Madjarske«, Edgar Paloczi pa piše v posebni razpravi o srbskih spomenikih v Budimpešti. M. Ozerovič je avtor članka »Slavna odbrana Beograda jula i avgusta 1521«. Pisec prikazuje, kako so Madžari in Srbi skupno prelivali kri na zidovih utrjenega Beograda, vzbujajoč tako »spomine, ki združujejo.« Dr. Janos Kertesz je prispeval članek »Priprema se jogoslov.-madjarska bibliografija«. Iz njega izvemo, da pripravljata dr. Kertesz in Edgar Paloczi obsežno bibliografijo, ki je trdna potreba jugoslov.-madžarskega zbližanja. Tako bibliografijo imajo Madžari že za Rumune in naj bi za- to ne bila slab omen! Pisec objavlja bibliografijo člankov, ki so izšli v madžarskih časopisih o Jugoslaviji in njenih vprašanjih ter o madžarsko-jugoslov. stikih. Drugi zvezek te v Budimpešti izhajajoče revije, ki smo jo v okviru naše kulturne kronike že pozdravili, zaključuje informativno in kronistično gradivo. Številka prinaša tudi prilogo z ilustracijami. Urednik revije je književnik Zoltan Csuka, za Jugoslavijo pa dr. Ladislav Bolgar v Beogradu. Naroča se pri »Avali« v Beogradu. Viktor Car Emin, eden izmed uglednih hrvatskih pisateljev starejšega rodu, znan zlasti po svojih povestih iz življenja hrvatskega ljudstva v Istri, bo praznoval 1. novembra t. 1. sedemdesetletnico svojega narodu in njegovi kulturi posvečenega življenja. Za ta jubilej so izdali njegovi prijatelji in častilci na Sušaku njegov najnovejši, obsežni zgodovinski roman »Suor Auro-ra Veronika« (str. 352, tisk Dragutina Spullerja v Samoboru). Knjigi, ki bomo o nji še pisali, je spisal predgovor pisateljev mladostni tovariš in sopotnik, pesnik Ri-kard Katalinič-Jeretov. Izredni uspehi Zinke Kunc-Milanov v Ameriki. Zagrebški listi poročajo o triumfalnih uspehih, ki jih doživlja bivša solit-ska ljubljanske opere ga. Zinka Kune Milanov na turneji po Južni Ameriki. Gostovala je v »Ridi«, »Giocondi« in »Trubadurju« v Rio de Janeiru v Sao Paolu in v Buenos-Airesu in je povsod dosegla odličen sprejem in laskave kritike. 15. novembra nastopa svoj angažman v njujorški Metro-politanski operi. Gledališča v Rio de Janeiru in v Buenos Airesu so jo že sedaj angažirala za gostovanja v prihodnjem letu. I AS DRUMOND, D. del g^gfzSa*!-. Film letalskih pustolovščin, močno napete vsebine in junaških podvigov. I * Tudi v smederevskih vinogradih je bila slaba trgatev. Vsako jesen je v prostranih vinogradih okrog Smedereva polno veselja. Samo letos je nekoliko tožneje, ker je tudi po teh goricah, koder uspeva toliko sladkega grozdja, precej slaba bratev. Smederevska vinogradniška zadruga bo letos prevzela od svojih 140 zadrugarjev samo kakih 70 vagonov grozdja. A njene kleti in skladišča imajo prostornine za 200 vagonov. Že večkrat so bile kleti polne, a letos se zadrugarji tolažijo s tem, da bodo izpadek na trgatvi nadomestili s cenami, ki so tako visoke, da enakih sami ne pomnijo. Smederevska zadruga ima v stari zalogi še okrog 70 vagonov raznih vin, med njimi večji del svoje slavne smede-revke. * Elektrifikacija Dalmacije in dovršitev turističnih cest sta bili glavna snov razprav turističnega odbora, ki je te dni zasedal v šibeniku. Resolucije naglašajo, da je treba čimprej dovršiti obmorsko cesto od Senja do Karlobaga, potem odsek od Rogoznice do Troglra, iz Dubrovnika pa je treba dovršiti cesto proti Sarajevu in naokrog ter cesto na otoku Korčuli. Ker je elektrifikacija eden Izmed najvažnejših elementov za tujski promet na Jadranu, je banska oblast v Zagrebu naprošena, da se Dalmacija čimprej elektrificira, zlasti v severnem delu. * Tovorni promet preko mo»tu čez Kokro v Lajhu pri Kranju je preusmerjen in sicer morajo te dni voziti tovorni avtomobili po banovinski cesti iz Smlednika v Kranj po občinski cesti Prebačevo—Vo-klo. Ostali promet se pa mora usmeriti iz Cirčič po občinski cesti preko Huj in Klanca na Primskovo v Kranj in narobe. Zapora velja do vključno 24. t. m. * Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnikov-uradnikov za splošno prakso v Mariboru. Rok za vlaganje prošenj je do 6. novembra t. L Iz Ljubljane n— Vence za vsesvetsko akcijo že pletejo najrevnejši prebivalci vasi na robu ljubljanskega Barja pod zajetnim Krimom. Vrhovni socialni svet je dal tudi letos ple-sti vence revnim okoličanom iz Iške vasi in Stahomerja, pri čemer ga je vodil dvojni namen. V krimskih gozdovih je dovolj svežega in sočnega smrečja in so venci, spleteni iz njega, res lepi in se dolgo ne osuje-jo. Poleg tega pa je s tem tudi dana možnost skromnega zaslužka nekaterim najrevnejšim kmetom, pri čemer so prišli v poštev predvsem taki, ki imajo številne družine. Pletenje vencev jim gre pridno izpod rok, tem bolj, ker pomaga ponavadi vsa družina, tako ^a so naročeni venci že skoraj vsi napravljeni in jih bodo te dni kmetje že pripeljali v Ljubljano. Tu jih bodo delavci mestne vrtnarije in reveži v cukrarni ovili s svilenimi in papirnatimi belozelenimi trakovi, da bodo grobovi naših rajnikov tem lepše okrašeni. Po dosedanjih uspehih Vrhovni socialni svet upravičeno pričakuje, da letos ne bo nikogar, ki ne bi kupil vsaj enega venca vsesvetske akcije. Saj je letos izbira pri vencih večja kakor doslej, ker se bodo to pot prodajali tudi venci za ceno din 50, česar prejšnja leta ni bilo ln je bila ta novost uvedena na številne želje dobrosrčnih Ljubljančanov, ker so nekateri veliki venci vsesvetske akcije pri ceni 100 din predragi, dočim so mali venci za 20 din preskromni. Počastimo rajne z dobrimi deli! DANES PLESNE VAJE abiturljentov v Kazini Nastop odraslih gluhonemih. V okviru 401etnice ljubljanske gluhoneannice, ki se vrši pod pokroviteljstvom bana gospoda dr. Marka Natlačena, priredi v nedeljo, 27. oktobra, ob pol 16. uri v frančiškanski dvorani Društvo gluhonemih zanimivo prireditev, pri kateri nastopijo gluhi govornik s predavanjem iz življenja gluhonemih in gluhi igralci v dveh enodejankah z živim govorom, a ne s kretnjami, kakor si to predstavlja naša javnost. Zanimivi in poučni nastop bo vsem posetnikom odprl vrata v svet gluhonemih, o katerih je naša javnost malo poučena. Nastopajoči so vsi bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice in bodo kot taki najboljše uverill javnost o potrebi in koristnosti njihovega šolanja po zavodih, obenem pa najlepše proslavili ime, delo in jubilej zavoda, ki jim je dal govor. Praznik gluhonemnice bo tudi za odrasle gluhoneme velik in pomemben dan, a naj bo tudi praznik dobrih in plemenitih ljudi, ki hočejo gluhonemim pomagati do položaja. kakršen jim po značaju in sposobnostih pripada. Vstopnice že lahko dobite v trgovini Sitar & Svetek, Frančiškanska ulica 3. u— Učni tečaji za srednješolce. I. Večerni učni tečaji, v katerih se poučujejo vsi gimnazijski predmeti. Poučevalo se bo dnevno od 19. do 21. ure. Namenjeni so onim, ki nameravajo opraviti privatne izpite na gimnaziji in so zaradi službe čez dan zadržani. H. Dnevni učni tečaji. V ta tečaj se sprejemajo dijaki vseh gimnazijskih razredov, ki so zaradi starosti ali slabega uspeha odklonjeni kot redni učenci ln nameravajo ob koncu Šolskega leta opraviti izpit čez en ali dva razreda. Pouk je dopoldanski in popoldanski. Prijave v ta dva tečaja se sprejemajo samo še najkasneje do 31. oktobra. III. Za redne učence srednjih šol, ki v posameznih predmetih slabo napredujejo, so posebni učni tečaji. Informacije za vse tečaje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 17. ure pri g. Bom-baču, služitelju na drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. (—) u— Spored klavirskega koncerta, ki ga bo izvajal slavni ruski pianist Nikita Ma-galov, je naslednji: v prvem delu bo zaigral dve Bachovi koralni predigri, ki jih je priredil za klavir Busoni. Predigri imata naslov: Odrešenik prihaja in Veselite se ljubi kristjani. Sledijo Brahmsove Variacije na Paganinijev tema. ln nato celotni Karneval (22 glasbenih točk), ki ga je napisal Schumann. V drugem delu koncerta je najprvo suita Petruška, ki jo je napisal Stravinski. Nato Ravelova Ladja na Oceanu in Saint-Saensov Danse Macabre v Lisztovi priredbi. Koncert bo 28. t. m. ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Gfmnastično-plavainl tečaj, ki je najboljša priprava za smučarje, v zimskem kopališču S. K. Ilirije na Gosposvetski cesti ob progi, se bo vršil ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. in ne tako kakor je bilo prvotno objavljeno, ob torkih in petkih. Prijavnina za ves čas trajanja, od 4. novembra do srede dccembra znaša 100 din. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. (—) u— Vpi»o\anje v tečaj o n^gi in prehrani dojenčka bo v Higienskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev. 44-71. Vršila se bosta dva tečaja in sicer: popoldanski ob ponedeljkih in sredah od pol 17. do 18. ure. priče tek tega tečaja bo dne 18. novembra ob 17. uri, ter večerni ob torkih in četrtkih od 20. do 21.30, pričetek tega tečaja bo dne 19. novembra ob 20. uri. Vsak tečaj bo trajal 12 ur in bo brezplačen. u— Ljudska univerza ln Prirodoslovno društvo v Ljubljani — mala dvorana filharmonije. V sredo, 23. oktobra, bo predaval ob 20. uri univ. prof. g. dr. Metod Dolenc. Snov predavanja: Naša narodna pesem in pravna zgodovina. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonilo Združenje poštno hra-nilniških nameščencev v Ljubljani namesto venca umrli tovariši ci Ani Nagodetovi znesek 365 din. Vsem. ki so prispevali k temu lepemu darilu, bodi izrečena v imenu naših gluhonemih sirot najprisrčnejša hvala! u— JNAD »Jugoslavija«, ženska sekcija. Danes ob 18. je v društveni posvetovalnici sestanek ženske sekcije. Udeležba obvezna. Tajnica ž. s. u— Popravila vseh ur zopet prevzamem. F. Čuden, urar v Prešernovi 1, specialist za precizijske ure. (—) u— Izgubljeni ključi. Na cesti od Št. Vida do Ljubljane so biii izgubljeni ključi v vrečici za ključe in bencinska kapa od av-torezervoarja. Pošteni najditelj naj vrne lastniku Stanku Rozmanu, trgovcu v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer bo tuai prejel nagrado. (—) u— Vrsta nesreč. Andreja Lupšo, policijskega nadzornika v p. lz Vrstovškove ulice, je na izprehodu ob neki ograji izne-nada napadel velik volčjak, ln ga ugriznil v nogo, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Pri nogometu si je zlomil nogo Ivan Bitenc, sin ključavničarja na Vidovdanski cesti. V bolnišnico so pripeljali Milana Laiča, 301etnega delavca z juga, ki je pri utrjevalnih delih prevažal material. Tako nesrečno je skočil iz avtomobila, da si je zlomil desno nogo. u— Nekaj tatvin. V Dukičevi pisarni v Bohoričevi ulici je tat Rudolfu Starklu z obešalnika izmaknil 1.500 din vreden siv površnik. Zimsko suknjo, srebrno zapest-no uro in še več drobnarij je nekdo ukradel iz pritličnega stanovanja Vihtorja Sla^ parja v Čopovi ulici. Z dvorišča mestne ubožnice v Japljevi ulici je izginilo več kosov konjske vprege, hrbtnih jermenov iz črnega usnja, vajeti in uzd v skupni vrednosti 1.360 din. u— še o tatvini kolkov. Kakor smo pred tedni poročali, sta dva neznanca na premeten način izvršila tatvino večje množine kolkov v trafiki Ivane Dolarjeve na Tyrševi cesti, škoda je presegla vsoto 15.000 din. Eden izmed neznancev je pustil za sabo prstne odtise in v tej smeri je policija uvedla preiskr.vo. Pred nekaj dnevi so pripeljali iz Oa^-eka v Ljubljano nekega Bogiea. kateregB prstni odtisi se docela ujemajo z inkrim^niranimi. Tudi prodajalka v trafiki je pri soočenju izjavila, da je aretirani Bogič eden dveh neznancev, ki sta tatvino izvršila. Kljub vsem dokazilom aretirani Bogič trdovratno taji vsako krivdo ter navaja v svojo obrambo celo vrsto alibijev, ki pa niso verodostojni. Včeraj je bil osumljenec predan sodišču v nadaljno preiskavo. u— PoizKus izsiljevanja. Pri nekem gostilničarju na Celovški cesti se je te dni oglasil 421etni invalid L. P. In se mu predstavil za finančnega uslužbenca. Na predrzen in samozavesten način je trgovcu očital tihotapljenje alkohola in celo nekakšne delikte proti državnemu redu, za kar vse ima primerne dokaze in zaradi česar bo moral storiti primerne korake pri oblasteh, če se gostilničar v lastnem interesu ne pobota ž njim. Gostilničar, ki je takoj uvi-del, da gre za predrzen in močno tvegan poizkus izsiljevanja, je možaka pridržal v gostilni ter vso stvar javil najbližjemu stražniku. Izsiljevalca so prijeli in zdaj čaka v policijskih zaporih naaaljne usode. Iz Prekmurja —pm Napredoval je v čin inženjerskega kapetan a častnik kraljeve garde g. Oskar Kranjšček. sin upokojenega orožn. narednika iz Sobote. Sin Viktor pa je diplomiral za gozdarskega inženirja v Zagrebu. Čestitamo! RADIO Sreda, 23. oktobra Ljubljana. 7: Jufcmji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Komorne skladbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Pisano polje (plošče).— 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: — Dober urnik — pot do uspeha. (g. J. Sicheri). — 18.20: Spominjajmo se grobov naših pesnikov in pisateljev (prof. Fr. Vodnik). — 18.40: Delavsko sodišče (g. Stane Golob). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar) ter napovedi in poročila. Beograd. 19 40: Narodna glasba. — 20.20: Pester glasbeni spored. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.45: Lahka glasba. — 20.10: Koncertni večer. — 22.10: Vesela muzika. — Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.05: Pester glasbeni spored. — 21.55: Orkester in mešani zbor. — 22.10: Lahka godba. — Sofija 20: Operni večer. — 22.20: Bolgarska glasba — Berlin 19.20: Orkester in solisti. — 20.15: Operna glasba. — Rim 19.45: Orkester in solisti. — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Ples. Bratom in sestram na meji — p o m o i ! DESETI NOVEMBER dan narodne zbirke CMD Iz Celja e— Letalski napad. Včeraj ob 14.30 so strefli iz topičev, plat zvona in sirene oznanili pričetek letalskega napada. Vajo je vodil g. polkovnik Tomaševič. Ulice so se naglo praznile, trgovski in drugi lokali so se zaprli. Posamezne ekipe so navzele določena mesta. Požarne petarde so počile markirane pri mestnem mlinu in okrožnem sodišču. Pri prvem sc nastopili gaberski, pri drugem celjski gasilci. Z Miklavškega hriba in hriba Sv. Jožefa se je oglasila protiletalska obramba. Samarjani kakor tudi vsi člani posameznih ekip so se marijivo izkazali, sodelovala je ojačena policija. Ob 15.23 je bil dan znak, da je letalski napad končan. Vaja je dobro uspela, škoda le, da niso sodelovala letala, ki bi bila gotovo povečala učinek. e— Cerkven koncert vojaške godbe. V nedeljo 27. t. m ob 10.45 priredi celjska vojaška godba v Marijini cerkvi koncert v korist siromašnih otrok osnovnih šol. Ker je prireditev čisto humanega značaja, vabimo občinstvo, da se udeleži koncerta v čim večjem številu Vstopnina znaša 8 din. Na sporedu so naslednje skladbe: G. F Haen del: »Largo«. W. A. Mozart: »Ave verum» Cesar Franck: »Panis angelicus«. G. F. Haendel: »Arioso«. Dr. A. Sch\vab- »Zdrava Marija«, sopranski solo poje gdč. Kir-b i seva. e— Čevljarski pomočniki so dosegli povišanje mezd. Čevljarski pomočniki v Celi ju so zaradi naraščajoče draginje zahtevali od mojstrov kolektivno pogodbo in povišanje mezd ter prosili mestno poglavarstvo za poravnalno razpravo. Pri prvi razpravi, ki je bila 15. t. m.; sta obe strani predložili svoje pismene predloge. Pri drugi razpravi v ponedeljek so se mojstri in pomočniki zedmili glede sklenitve kolektivne pogodbe z mezdno tarifo kot dodatkom. Mojstri so povišali svojo mezdno tarifo za nova dela za 50%, pomočniki pa so svojo mezdno tarifo za nova dela znižali za 50°/o. Za stara dela ie bila sprejeta tarifa, ki so jo predlagali mojstri. Podčrtati je treba, da so mojstri kakor tudi pomočniki pokazali pri pogajanjih vso uvidevnost. Mezdna tarifa za Celje je v primeri z ljubljansko boljša, pač pa predvideva ljubljanska tarifa še 30-odstotno draginisko do klado. Celjski čevljarski pomočniki doslej še niso imeli kolektivne pogodbe. e— Stavka krojaških pomočnikov v Celju traja dalje. Krojaški mojstri so si ustanovili stavkovni odboT. Če so isto storili tudi že krojaški pomočniki, gotovo ne bo težko ustvariti med obema odboroma kontakt in pričeti pogajanja za sporazum. e— Obsodba po zakonu o zaščiti države. Okrožno sodišče v Celju je včeraj obsodilo 28-letnega, v Gorici rojenega čevljarskega pomočnika Samuela Gorjupa iz Celja zaradi zločinstva pc čl. 3. zakona v »ščiti države na 10 mescev strogega zapora. e— Vlomilec, ki hoče v samostan. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 25-Ietni, zaradi tatvin že trikrat kaznovani, v Hrastniku pristojni Miha Saiobir, krojaški pomočnik brez stalnega bivališča, ker je v noči na 10. julij v zdravilišču Hrvatski stan v Rimskih toplicah vlomil v sobo Friderika Severja iz Gradca in odnesel velik kovčeg z oblekami in perilom v vrednosti 13.297 din. Salobir-ja so orožniki 11. juii;a zjutraj aretirala na cesti med Laškim in Šroarjeto ter našli pri njem del plena. Orožniki so ga začasno zvezanega na rokah in nogah zaklenili v klet pod železniško postajo v Rimskih toplicah. Dne 13. julija zjutraj pa je Saiobir pretrgal verige in okove ter pobegnil, dne 14 septembra pa so ga vlovili orožniki s Ponikve. Saiobir je pri razpravi prosil sodnike. da bi ga milo sodili, ker namerava iti — v samostan v Pleterju... Ta »trik« pa seveda ni zalegel in sodišče je obsodilo Sa-lobirja na 1 leto in 8 mescev robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Namesto v pletrski samostan pojde torej Saiobir v Maribor. e— Uboj na Bizeljskem. Tričlanski senat okrožnega sodišča v Celju je včeraj spet obravnaval primer uboja. Na zatožni klopi je sedel 35-letni posestnik Miha Rajterič iz Brezovice pri Bizeljskem. Dne 15. septembra zvečer sta se Miha Rajterič in Miha Sokler, ki je bil zaradi telesne poškodbe že štirikrat predkaznovan, sprla v gostilni Ide Kovačičeve v Sp. Sušici pri Bizeljskem. Sokler je udaril Rajteriča z roko po obrazu tako, da je Rajteriču pritekla kri iz nosa. Rajterič se je hotel maščevati, kar pa so drugi preprečili. Ko je pol ure ]>ozneje Sokler s svojo ženo zapuščal gostilno, je skočil Rajterič k njemu in zabodel Soklerja z nožem dvakrat v prsi, pri čemer je nož segel do osrčnika in prerezal aorto Sokler se je takoj zgrudil in je v nekaj minutah izdihnil. Rajterič se je zagovarjal s silobra-nom, česar pa sodišče ni moglo upoštevati. Miha Rajterič je bil obsojen na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Priključitev občine Košaki k mariborski mestni občini. Kakor znano, je izšla svojčas pobuda iz vrst prebivalcev samih, da bi se del občine Košaki priključil k mestu. Sedaj se na novo poživlja ta predlog, o katerem bodo mestni očetje oddali svoje mnenje na svoji VIII. redni seji marib. mestnega sveta, ki bo 29. t. m. ob 18. uri. a— Nova vlomilska metoda; skok skozi okno. V zadnjem času se zlasti ob periferiji zelo množijo primeri vlomov in tatvin, pri katerih pridejo zlikovci v notranjost prostorov s skokom skozi okno. Sedaj se je spet ponovil sličen primer v Koroščevi ulici 36, kjer se je splazil zlikovec skozi okno in odnesel profesorjevi soprogi ge. Hildi Kraljevi plašč, vreden 1000 din. — Na Koroški cesti 41 pa se Je neznanec vtihotapil skozi okno pLetilke Julije Miklič in ji ukradel neke volnene predmete. Zelo verjetno je, da gre za ene ter iste zlikov-ce, za katere se policija zelo zanima. Priporočljivo je, da ne puščajo ljudje odprtih oken, ko ni nikogar doma. To ne vel i t samo za pritlična, ampak tudi za ona stanovanja. ki so v prvem nadstropju. xt— Poslovanje okrajnih »obofadh oče- tov«. Kakor znano imajo tudi v našem mestu po posameznih mestnih okrajih okrajne predstojnike, ki so jim svojčas rekli »ubožni očetje«. Zdaj je njihovo poslovanje točno odrejeno po pravilniku, o katerem bo razpravljal mariborski mestni svet na svoji tofkovi seji. a— Kravji rep vzrok Kolesarjev® nezgode. V Račah se je zgodila redka nezgoda. 371etnega Antona Peska, ki je bil na kolesu, je krava oplazila z repom po obrazu. Pesek, ki je imel koso na rameh je izgubil ravnotežje, padel se s koso hudo po rezal po roki. Izgubil je mnogo krvi. Le malo je manjkalo, da ni izkrvavel. V mariborski bolnišnici so mu rešili življenje. a— Tatinske Spomine po zimskih plaščih. V kavarni so ukradli zasebnemu uradniku Francu Hriberniku zimski plašč, vreden okoli 1200 din, in pa klobuk. a— Telefonska .služba je bila uvedena dne 16. oktobra t. 1- na pošti v Slivnici pri Mariboru. sfve Uredba o stanovanjski zaščiti Poročali smo že o vsebini uredbe o omejitvi pravice zakupodajalcev na odpoved stanovanj in poslovnih prostorov. Uredba je bila objavljena v beograjskih »Službenih novinah« 19. oktobra in je s tem dnem stopila v veljavo ter bo veljala zaenkrat eno leto, to je do 19. oktobra prihodnjega leta. Potreba zaščite najemnikov pred neupravičenim odpovedovanjem stanovanj lokalov je postala potrebna, odkar se je izkazalo, da skušajo zlasti v velikih mestih hišni posestniki izigravati določbo čl. 11 uredbe o pobijanju draginje. Ta člen pravi, da se ne smejo povišati najemnine za poslovne prostore in stanovanja in da ne smejo biti višje, kakor so bile na dan 1. septembra 1939, vse dotlej, dokler v smislu pooblastila iz tega člena minister za socialno politiko ne predpiše sporazumno s trgovinskim in pravosodnim ministrom posebne uredbe, ki bo urejala najemnino za poslovne prostore in stanovanja. Za kršitve tega predpisa je predvidena kazen do 3 mescev zapora in 20.000 din globe. Navzlic strogim sankcijam se Je v zadnjem času dogajalo, zlasti v Beogradu, da so hišni posestniki odpovedovali stanovanja strankam ter so na novo oddajali stanovanje drugim najemnikom po višji ceni, pri čemer pa so sklepali formalno najemne pogodbe še po stari ceni. Kakor zatrjujejo v Beogradu, je bilo sodišču prijavljenih veliko število takih primerov. Glede omejitev odpovedi stanovanj vsebuj a nova uredba podobne predpise, kakor so veljali v dobi stanovanjske zaščite po svetovni vojni. Hišni lastnik sme odpovedati najemno pogodbo za stanovanje in poslovne prostore samo v naslednjih primerih: če je stanovanje odnosno poslovni prostor potreben njemu, njegovim oženj enim sinovom ali omoženim hčeram za stanovanje ali za gospodarsko poslovanje; kadar najemnik ne plača dolžne najemnine najmanj v enem mescu od dneva, ko je bilo plačilo dogovorjeno, če v pogodbi niso ugodnejše določbe; kadar najemnik uporablja ali izkorišča porabni predmet v nasprotju z njegovo namero ali v nasprotju s pogodbo,, odnosno ga daje v nasprotju z najemno pogodbo v podnajem, ali ga kvari iz velike nemarnosti o priliki uporabe, tako da je s tem oškodovan porabni predmet; kadar najemnik ali njegovi domačini ali podnajemniki v stanovanju nemoralno ali po-hujšljivo žive ali dopuščajo, da to delajo drugi, ali pa s svojim vedenjem v stanovanju odnosno na dvorišču otežkočajo v znatni meri stanovanje najemodajalcu ali drugim najemnikom v isti hiši; končno, če bi bil najemnik ali član njegovi rodbine obsojen zaradi kazenskega dejanja, storjenega na škodo najemodajalca ali katerega člana njegove rodbine, razen v primeru, če bi bil najemnik ali član njegove rodbine pri izvršitvi kazenskega dejanja proti časti ali telesu izzvan. Uredba nadalje določa, da so neveljavne vse določbe porabnih pogodb, ki jih stranke sklepajo ali so jih sklenile v nasprotju z gornjimi predpisi. Določbe nove uredbe imajo torej imperativen značaj in se ne morejo s pogodbo med strankami spremeniti na škodo najemnika. Omejitve glede odpovedi veljajo v slučaju odtujitve zgradbe (porabnega predmeta) tudi za novega lastnika. Odpovedi, ki so bfle izrečene do uve-ljavljenja te uredbe, se presojajo po predpisih te uredbe, kolikor do dneva uveljav-Ijenja uredbe niso postale pravomočne, kar pomeni, da veljajo omejitve tudi tedaj, če je hišni lastnik sodno odpovedal najemniku stanovanje, pa je najemnik stavil sodišču ugovor, ki na dan uveljav-ljenja ni bil rešen, in v primerih odpovedi, glede katerih sodišče še ni končno odločilo. Po informacijah iz Beograda bodo vsa ostala vprašanja, ki niso rešena z gornjo uredbo in s prepovedjo povišanja najemnin v smislu uredbe o pobijanju draginje, še naknadno urejena s posebnimi predpisi na podlagi pooblastila, ki ga daje ČL 11. uredbe o pobijanju draginje. Cene surovim kožam bodo maksimirane ifg, O novem zvišanem proračunu mestnega socialnega skrbstva za leto 1941/42 bo sklepal mestni svet v torek 29. t. m. Kakor je razvidno iz nedavno objavljenega županovega razglasa o poživitvi zimske pomožne akcije je bil novi proračunski predlog mestnega socialnega skrbstva zvišan za 1,167.403 din. Vrednost prehrane po raznih socialnih zavodih je zvišana za 516.321 din, prispevek za zaposlitev brezposelnih pa za 423.000 dinarjev. Novi proračunski predlog izkazuje 5,766.053.50 din. dočim predvideva sedanji proračun soc. skrbstva 4.598.650 din. V zvezi s tem se govori o zvišanju socialne doklade od 10 na 15%. a— Gojenci Skrbinškove dramske šole igrajo- V ponedeljek, 28. oktobra, uprizorijo gojenci V. Skrbinškove dramske šole s pričetkom ob 20. uri v mariborskem gledališču znano vojao dramo »Konec poti«. Ta drama je aktualna in pomeni njena uprizoritev s pomočjo samih mladih igralcev. ki jih večina mariborske publike še ne pozna, pomemben kulturni dogodek. Podprimo mlado odrsko generacijo. Reprize ne bo. Vstopnice se dobijo v nedeljo in ponedeljek pri gledališki blagajnL a— Kontrola po mariborskih pekarnah. Pristojni kontrolni organi so izvedli v ponedeljek po vseh mariborskih pekarnah kontrolo. V enem primeru so ugotovili premajhno težo. v treh primerih pa so dognali, da je bil kruh svež. Prizadeti lastniki pekarn so bili ovadeni v smislu določb znane uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske z živili. Nedavno je bila v Zagrebu vsedržavna konferenca trgovcev in predelovalcev surovih kož in usnja, ki je opozorila na nujno potrebo ureditve razmer v tej važni panogi našega gospodarstva. Kmalu zatem je trgovinski minister na podlagi j uredbe o kontroli cen razširil kontrolo v smislu te uredbe na kože in usnje vseh vrst. Uvozniki in trgovci na debelo ter predelovalci so odslej dolžni za vsako povišanje cen dobiti dovoljenje pristojnih obiastev. Prav tako morajo do 25. t. m. predložiti uradu za kontrolo cen popis zalog kož in usnja po stanju na dan 15. oktobra, potem pa morajo vsak mesec predložiti prijave o stanju zalog. Pretekli teden so bile v Beogradu v uradu za kontrolo cen nadaljnje konference o tem vprašanju, in sicer s sodelovanjem predstavnikov banske oblasti iz Zagreba. Razpravljalo se je predvsem o maksimiranju cen za surove kože. Pri tej priliki so delegati banske oblasti ponovno opozorili na potrebo, da se kontrola cen za surove kože, kakor je bila uvedena na področju banovine Hrvatske, razširi na vso državo. Dosežen je bil sporazum, po katerem bo ta sistem po informacijah^ iz Beograda razširjen na vse ostalo področje države. Urad za kontrolo cen v Beogradu je o tem že izdal navodila. Prišlo je tudi do sporazuma s predstavniki banske oblasti glede uvedbe maksimalnih cen za surove kože. Te maksimalne cene bodo določene na osnovi cen, ki jih je že predpisalo oblastno nadzorništvo za cene v Zagrebu. Te cene so naslednje: goveje kože, la, franko vagon Zagreb 23 din za kilogram, telečje kože z glavami in no- gami la 26 din, brez glave in s kratkimi nogami 31 din, kože od juncev z glavo in nogami la 23 din, brez glave in s kratkimi nogami la 26 din, konjske kože, dolge preko 220 cm, 180 din za komad, suhe goveje kože la 50 din za kilogram, suhe telečje kože la 55 din, vse franko vagon Zagreb skupaj s prometnim davkom. Na te cene smejo trgovci, kadar prodajajo surove kože industriji odnosno predelovalcem, pribiti 10% za kosmati zaslužek, pri konjskih kožah pa 20%. Pri prevzemu kož brez soli se upošteva kalo po uzancah zagrebške borze. Gornje cene navajamo zaradi informacije, ker bodo, kakor rečeno, na isti osnovi določene tudi za ostalo državo. Na konferencah v Beogradu so razpravljali tudi o vprašanju prisilnih zajednic predelovalcev surovih kož. Predvideni sta dve alternativi. Po prvi naj bi se ustanovile tri prisilne zajednice: v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani z vrhovno ustanovo v Beogradu. Po drugem predlogu pa naj bi se ustanovili dve zajednici, ena v Zagrebu, druga v Beogradu, s koordinacijskim odborom, ki bi imel sedež v Beogradu. V zvezi s predvideno uvedbo maksimalnih cen za surove kože je bila v ponede-: ljek v Zagrebu pri banski oblasti nadaljnja konferenca, na kateri je bilo v načelu sklenjeno, naj se uvedejo maksimalne cene tudi za proizvajalce surovih kož. V tem primeru bi se za trgovino s surovimi kožami določil brutto zaslužek in bi odpadla potreba predlaganja prošenj za odobritev cen. K ukinjenju preferenc ! pri izvozu v Nemčijo ; i 2e ponedeljkovo »Jutro« je obširno po- , ročalo o rezultatih enomesečnega zaseda- j nja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora. Trgovinski minister dr Andres je v svoji izjavi poudaril, da je v zvezi z ukinjen jem preferenc pri izvozu v Nemčijo pred vide nprehoden režim, ki bo trajal do 1. aprila prihodnjega leta, tako da bodo preference končno ukinjene do tega časa. Trgovinski minister je nadalje izjavil, da je nemška delegacija pokazala razumevanje za bojazen, da bi ukinjenje preferenc dovedlo do nerenta-bilnosti našega izvoza v Nemčijo. Zato je nemška delegacija obljubila, da bo pri določanju cen za naše proizvode to upoštevala, tako da nam bo omogočena po-voljna prodaja. V zvezi z ukinjenjem preferenc pri izvozu v Nemčijo poročajo iz Beograda, da bo prehodni režim izvršen tako, da bodo preference postopno ukinjene. Za nekatere ; vrste blaga, pri katerih preference ne igra-i jo važnejšo vlogo, je ukinjenje izvršeno ' s takojšnjo veljavnostjo; za drugo skupino blaga bodo preference prenehale veljati j 1. januarja, za ostalo blago pa 31. marca prihodnjega leta. Doslej smo v prometu z Nemčijo uživali preference za naslednje izvozne predmete: pšenico, koruzo, fižol, sojo, laneno seme, sveže grozdje, jabolka, češplje in pekmez, žive gosi, zaklano perutnino, divjačino, mast, jajčne rumenjake in ferosi-licij. Za izvoz iz Slovenije je predvsem važno ukinjenje preferenc, ki jih je doslej Nemčija plačevala za jabolka. Dražba kožuhovine God sv. Neže obhajamo 21. januarja. Prvi ponedeljek po tem dnevu, ki pade prihodnje leto na 27. januar, pa imamo v Ljubljani na velesejmu sejem ali pravilno rečeno dražbo plemenitega lovskega plena — kožuhov divjačine. Kakor je ta termin že trdno ukoreninjen za prodajo kožuhovine v Ljubljani, tako so tradicionalni tudi sami sejmi — sedaj dražbe — kožuhovine v LjubljanL 2e od pamtiveka so prihajali lovci iz vseh krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorja, Istre, Hrvatske, Dalmacije in Bosne v Ljubljano ter hodili po njenih ulicah, natovorjeni z najraznovrstnejšo kožuhovino. nudeči jo Ljubljančanom in drugim sem došlim kupcem naprodaj. Kupčevali so po gostilnah, dvoriščih in ulicah. Kupčija je bila sicer živahna, pro- met pa je bil majhen, saj je šlo po večini le za prodajo in nakup posameznih kosov. Trg ni bil organiziran. Prodajalec je izgubil mnogo časa, kupec prav tako. Ce je kupec prišel iz bolj oddaljenih krajev, se mu pot in stroški niso izplačali. Zato pravih inozemskih kupcev ni bilo. Drugačna je postala slika, odkar je leta 1925. začela delovati lovskoprodajna organizacija »Divja koža«. Z uspešno propagando ji je uspelo, da so prišle v prodajo velike množine blaga, pridobila je mimo domačih tudi inozemske kupce ter osredotočila ponudbo in prodajo na eno mesto. Stari način sejmarjenj apa je spremenila v javne dražbe po vzorcu inozemskih tržišč kožuhovine Ta način vnovčevanja je prinesel dobre uspehe, zadovoljni so bili prodajalci in kupci. »Divja koža« je v 15. letih svojega delovanja, v tridesetih javnih dražbah, vredno prodala 755 kupcem kožuhovino 9362 lovcev. Izkupiček gre v težke milijone, pa mu je pomen tem večji, ker je bilo blago prodano po cenah, ki jih naša kožuhovina res zasluži. Lovci, pripravite se. da boste 31. dražbo »Divje kože«, ki bo 27. januarja 1941., bogato založili s prvovrstnim blagom. Pričnite pošiljati svoje krzno takoj po božiču na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. Gospodarske vesti - Italijanski kapital pri Medžimurski petrolejski d. d. V ponedeljek je bil v Zagrebu izredni občni zbor Medžimurske petrolejske d. d., na katerem je bil glede na spremembe v lasništvu delnic izvoljen nov upravni odbor. Leta 1938. je večina delnic te družbe, ki črpa nafto v Selnici v Medžimurju, prišla v roke švicarskega kapitala, nakar je bila glavnica povišana od 2.5 na 12.5 milijona din, pri čemer je držav dobila eno četrtino delnic.. Švicarji (Holdinghand A. G., Chur) j>a so nedavno svoje delnice prodali italijanski družbi Azienda Generali Italiani Petroli (AGIP). Na občnem zboru je bil za novega predsednika družbe izvoljen bivši italijanski minister javnih del inž. Cobolli - Gigli, predsednik družbe AGIP. podpredsednika pa sta dr. Niko Pič in Duca Caraffa D' Adria iz Rima. Novi predsednik je o priliki bivanja v Zagrebu poklonil zagrebškemu županu 50.000 din za dobrodelne svrhe, nakar je odpotoval v Selnico.. = Fuzija v radarski industriji. Družba Montania, ki izkorišča rudnike antimono-ve rude v bližini Loznice v drinski banovini in pri kateri je udeležen nemški in švicarski kapital, bo na osnovi fuzije prevzela družbo za izkoriščanje zlate rude »Lisanski rudniki d. d.«. Do te fuzije bo prišlo glede na spremembe v lastništvu delnic družbe »Lisanski rudniki«. Dosedanji francoski delničarji so prodali svoje delnice. Obe družbi sta za 4. december sklicali občni zbor. = Začasno je ustavljen tudi izvoz svinj v Italijo. Direkcija za zunanjo trgovino sporoča, da bo za določen čas ustavljen izvoz živih svinj v Italijo, kakor je začasno ustavljen tudi v Nemčijo. =•= Ruski bombaž za Madžarsko. Iz Budimpešte poročajo, da so prispele v Madžarsko prve pošiljke surovega bombaža iz Sovjetske Rusije, in sicer na podlagi nove trgovinske pogodbe. — 500 vagonov trošarine prostega sladkorja za vinogradnike. Iz Splita poročajo, da je tja prispelo 40 vagonov trošarine prostega sladkorja za slajenje letošnjega mošta. Vinogradniške organizacije so napravile korake, da se pospeši dobava na-daljnih količin. Od skupne količine 500 vagonov trošarine prostega sladkorja, ki je določena za vso državo, zahtevajo dalmatinski vinogradniki 1/3. Letošnja letina je v Dalmaciji dala okrog 900.000 hI mošta, medtem ko bo v vseh ostalih krajih znašal pridelek 1.5 milijona hI. = Novi predpisi za prodajo grških bonov. Devizna direkcija Narodne banke je izdala okrožnico z novimi predpisi o nakupu in prodaji bonov. Glede na nenormalno visok tečaj grških bonov se ima odslej trgovanje z grškimi boni vršiti na naslednji način: Izvozniki so dolžni sprejete bone na drahme prodajati samo preko pooblaščenih državnih zavodov na domačih borzah, to to najkasneje v 10 dneh od dneva prejema odnosno v 15 dneh od dneva izdaje bona. Pooblaščeni zavodi sporočajo vsak dan najkasneje do 11. dopoldne pristojnim borzam skupni znesek drahem v bonih, ki jih žele prodati za svoje komitente. Vsi nakupi grških bonov se smejo vršiti prav tako le s posredovanjem pooblaščenih zavodov na domačih borzah. Zavodi morajo povpraševanje po bonih sporočiti borzam na isti način, kakor prodajo. Zaključki o nakupu in prodaji bonov za prijavljene zneske se lahko izvršijo šele na prvem prihodnjem borznem sestanku in ne istega dne, ko so prijave izvršene. Na vsakem borznem sestanku bodo pooblaščeni zavodi obveščeni od borze o načinu in o pogojih za izvedbo zaključkov. Zavodi, ki bi imeli presežke, morajo te presežke Se istega dne ponuditi zavodom, ki bi imeli manj bonov, nego znaša povpraševanje. Pri likvidaciji nakupov in prodaj bonov se smejo uporabiti samo tečaji, objavljeni v borznih tečajnicah. Nepokrito povpraševanje se prijavi borzi naslednjega dne skupaj z novim povpraševanjem, tako da prijava vsak dan pokaže skupno nekrito povpraševanje v grških bonih. Prepovedano je pooblaščenim zavodom, da bi pri sebi kompenzirali ponudbo in povpraševanje in bi se pojavili na borzi samo s povpraševanjem razlike. Zato morajo prijaviti celotno povpraševanje in celotno ponudbo. Borze 22. oktobra Na jugoslovenskih borzah ie tečai grških bonov nadalje nekoliko popustil. V Zagrebu so se grški boni nudili po 54. v Beogradu pa ie bil promet t>o 54. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo no tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 444 (v Beogradu pomet do 445.50 — 446>. Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 71 in v delnicah Secerane Osijek oo 260 — 265. DEVIZE Ljubljana. Oficiehti tečaji; London 174.93 — 178.13. New York 4425 — 4485. Curih 1028.11 — 1038.11. Tečaji na svobodnem trgu: London 217.05 — 220.25. New York 5480—5520. Curih 1270 45 — 1280 45. Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. London 17.15. New York 431.50. Milan 2180. Madrid 40. Berlin 172.70. Stockholm 102.85. najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-eIektrcnski super sprejemnik RADIO d. z o. z., LJUBLJANA. Miklošičeva c. 7. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2. L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. 11. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 444 den.. 4"/o agrarne 52 den.. 4% severne agrarne 51.50 — 52.50. 6n/o beglu-ške 78 bi.. 6° o dalm. agrarne 70—71 (71), 6% šumske 71 bi.. 7% stabiliz. 92 den., 7% invest. 97 den.. 7% Seligman.. 100 den. 7°/o Blair 94 50 den.. 8% Blair 99 den.; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 340 — 345. Sečerana Osijek 260 — 270 (260 — 265). Osiječka ljevaonica 170 den.. Isis 60 bi.. Oceania 700 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 445.50 — 446.50 (445.50 — 446). 4°A» agrarne 53 den.. 4°/» severne agrarne 52.50 — 53 (52.50). 6n/o begluške 77 — 77.50. 6°/« dalm. agrarne 70 — 70.25 (70). 6% šumske 70.25—70 75, 7% invest. 102 bi. (102). 8n/o Blair 100.50 den.. Narodna banka — (6500). PAB 198 — 201. t kom. Din 1.50. 12 kom. Din 8.- 68 kom. Din 27.—• Rt t- S br. 11888/38 Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 22. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 85.875, za maj 84.50, za julij 80.375; koruza; za dec. 60.50, za maj 61.50 za julij 61.75. +Winnipeg, 22. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 70.50, za maj 71.625, za julij 57.875. -f Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves; baški, sremski 315 — 317. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327 50. Ječmen: baški in sremski 342.50 —-345; pomladni 412.50 — 417.50. Kornza: baška 338 — 340; nova umetno sušena 265 — 267. Moka: franko mlin v du-navski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 417.50 — 422.50. Nesreča potniškega letala pri Borova Beograd, 22. okt. AA. Potniško letalo jtJu-S B«, ki je danes ob 15.15 normalno odletelo iz Beograda proti Bo rovu in Zagrebu, je v Borovu odložilo dva potnika, naložilo dva nova ter nato odletelo dalje proti Zagrebu. Tri kilometre od Borova je imelo letalo iz dosedaj neznanega razloga defekt. Od potnikov jih je zdaj pet v bolnišnici v Vukovaru in je njihovo zdravstveno stanje dobro. Dva potnika sta v bolnišnici v Osijeku, eden v zadovoljivem, drugi v nezavestnem stanju. O ostalih potnikih in posadki do tega trenutka podrobnih podatkov ni. Komisija A c ropu ta in štaba vojnega letalstva se mudi na kraju nesreče, da ugotoft njen pravi vzrok. Prisilna organizacija hmeljarjev na Hrvatskem Zpgreb, 22. okt. o. Hrvatski ban je predpisal pravilnik za izpolnitev naredbe o hmelju. Ustanovilo se bo hmeljarsko društvo banovine Hrvatske in nato še posebno hmeljarsko poverjeništvo. Vsak hmeljar bo moral biti član hmeljarskega društva. Naloge društva so pospeševanje po-izvodnje in prodaje hmelja, prirejanje razstav, zbiranje statističnih podatkah o proizvodnji to prodaji hmelja, čim se bo hmeljarsko društvo ustanovilo, bo predložilo banski oblasti sedež novega banskega hmeljarskega poverjeništva. Iz državne službe Beograd, 22. okt. p. Upokojen je profesor irealr • ^Ir-nnar-ije v Novem mestu Ciril Ažman Mussolini ▼ Vidmu r 6et Italijanske vlade je bO nedavno na Inšpekciji vojske v Vidmu Evakuacija otrok iz Berlina Nemški ukrepi, da se najmlajšim prihranijo grozote vojne Nemško narodno - socialistično socialno skrbstvo je zaposleno ta čas s prostovoljno evakuacijo otrok in žen iz nemške prestolnice. Obseg te evakuacije bo majhen, če ga primerjamo s številom berlinskega prebivalstva, ki znaša 4 milijone. Računajo namreč, da bodo odposlali za zdaj le 40.000 do 60.000 oseb, t. j. 1 do 1.5 odstotka vsega prebivalstva. Glavni kontingent predstavljajo šolski otroci do 14. leta. V sporazumu s svojimi starši so se v šoli lahko sami prijavili za evakuacijo. Prijavili so se zlasti otroci iz vrtnih naselbin na periferiji, kjer hiše nimajo zaklonišč in kjer so v neposredni bližini kakšnih industrijskih naprav, številne so bile tudi prijave iz gosto naseljenih delavskih okrajev, kjer so matere z mnogoštevilnimi otroci vesele, da se malo razbremenijo. A tudi drugi starši so prijavili svoje otroke, kajti odtlej, ko Angleži po-gostoma bombardirajo Berlin, se je izkazalo, da imajo pogoste prekinitve spanja in celourno bivanje v hladnih, često vlažnih in slabo zračenih zakloniščih slab vpliv na zdravje otrok, zlasti pa na njih živčevje. Doslej so odposlali kakšnih 4000 dečkov in deklic, a vsak dan prevozijo po 800 otrok proti Šleziji, Avstriji in Vzhodni Prusiji, to je v kraje, kjer doslej ni bilo zračnih napadov. Otroke, ki jih najprvo pregledajo zdravniki, da bi se ne začele širiti kakšne kužne bolezni, spremljajo učitelji in učiteljice. V mnogih primerih spremljajo učne moči cele svoje razrede. Evakuirani otroci imajo zjutraj pouk, popoldne se igrajo in uganjajo šport, bivajo pa v mladinskih Anthony Eden domovih in internatih, po potrebi tudi v hotelih. Posebne pozornosti so deležni otroci, ki jim še ni treba hoditi v šolo in ki jim morajo matere ostajati doma. Te malčke pošiljajo na deželo k družinam z enako starimi otroki. Vsako družino, ki se prijavi, da bi sprejela otroka, najprvo preiščejo, da bi otroci ne prišli v tesne in nezdrave razmere, v neredne družine, k bolnikom. Tretja akcija se tiče evakuacije mater z malimi otroki. To za sedaj samo pripravljajo, ker zahteva velikega števila zdravnikov in sanitetskega osebja ter primernih velikih bivališč. Bodočim in doječim materam ter ženskam s prav majhnimi otroki so dali v Berlinu na razpolago moderno urejena zaklonišča nove državne kanceia-rije. Zvečer se vozijo omnibusi ponje, zjutraj pa jih vozijo domov. V teh kleteh se je rodilo že več otrok in prostore adjutan-ture so zaradi tega preuredili v nekakšno porodnišnico. Evakuacijo bodo nadaljevali preko jeseni, če angleški napadi ne bodo prenehali, a starši ne smejo zahtevati otrok nazaj prej ko v štirih tednih. Te štiri tedne smatrajo kot minimum za zdravstveno okrepitev otrok, ki so trpeli zavoljo dosedanjih napadov, številni obseg evakuacije je sploh odvisen od tega, ali bodo napadi angleških letal v bližnjem času prilično pogosti. Tiger se Je sprehajal Nekateri prebivalci Kladna, ki so v eni izmed zadnjih noči stopali skozi zatemnelo mesto proti domu, so srečali veliko žival, ki so jo nekateri imeli za psa, drugi za tele. Nenadno je vzkliknil eden med njimi: »Tiger! Tiger!« in stekel, kar so ga nesle noge. Drugi so šele sedaj spoznali nevarno zver, ki se je plazila z mehkimi šapami po mestu. Tiger je bil iz nekega cirkusa, ki je dan prej prišel v Kladno, a ni dobil dovoljenja za predstave. Ponoči je živali uspelo pobegniti iz kletke. Klici prestrašenih ljudi so opozorili cirkuško osebje, ki mu je uspelo, brez posebne težave spraviti tigra v varno kletko. Letalska nesreča Nad Sredozemskim morjem se je te dni primerila nesreča, ki je zahtevala smrt sedmih članov francosko-nemške komisije za premirje med Nemčijo in Francijo. Komisija, sestavljena iz treh francoskih ta Štirih nemških častnikov ter njihovih pomočnikov, se je vračala iz Afrike v Francijo. Letalo je na poti zajel vihar in aero-plan je treščil v morje, kjer je posadka s potniki vred utonila. Našli so del aeropla-na, tako da ni nobenega dvoma o obsegu nesreče. angleški vojni minister, ki inspicira obrambne postojanke Vel. Britanije ob Sredozemskem morju Švedska pomorska misija v Trstu Štefani javlja, da je v Trst prispela švedska pomorska misija, ki si bo ogledala ondotne ladjedelnice in tvornice orožja v Italiji. Posebno natančno si bodo Švedi ogledali ladjedelnico v Tržiču. Rjasti madeži na brisačah V kuhinjskih brisačah so rjasti madeži pogosti. Odpravimo jih z vročim, nerazredčenim citronovim sokom. Če še ne ves, zdaj izveš: da ima Ankara po zadnjem ljudskem štetju 156.000 prebivalcev; da je francoska vlada svoje določbe o Židih raztegnila tudi na protektorat v Maroku; da je angleški vojni minister Eden ▼ četrtek obiskal Jeruzalem; da je zacnjl ciklon v Bombayu zahteval 400 človeških žrtev; da je bilo lz amsterdamskih predmestij Izseljenih 2000 družin, ki so se morale umakniti v druge kraje na Nizozemskem; da je na španskem zaradi katastrofalnih poplav 6000 ljudi brez strehe; da v Bruslju proučujejo vprašanje preureditve kopališča Ostende, ki ima zdaj 50.000 prebivalcev; da znaša škoda zaradi poplav na Španskem 40 milijonov pezet; da je nenadoma umrl eden najboljših italijanskih nogometašev, 391etni Calliga-ris; da je rumunska vlada strogo odredila zatemnitev Bukarešte od mraka dalje; da so se v Švici po dolgih letih zopet po-služili smrtne kazni; da je finski državni poglavar ratificiral sporazum z Rusijo o demilitarizaciji Aalandskega otočja. Ušesa za letala Prisluškovalne naprave, ki signalizirajo bli-žanje sovražnih letal vzdolž belgijske obale ▼ mimohodu na ulicah Kaira Peta obletnica Mičurinove smrti Iz življenja in prakse reformatorja sadjarstva Prošle dni je minilo pet let, odkar je umrl veliki ruski sadjar pomolog Ivan V. Mičurin. Ta dan so v Rusiji svečano proslavili, kajti vsa Rusija se zaveda velikega pomena Mičurinovih odkritij zase in za vesoljni človeški rod. Mičurin Je bil v sadjarstvu čudotvorec, ki je povzročil v pomologiji in akrobiolo-giji pravcato revolucijo. S pomočjo cepljenja, opraševanja, presajanja in umetnega obžarevanja, s posebnimi gnojili je Mičurin iz temeljev spremenil moderno kulturo vrtnarstva ln sadjarstva. Ustvaril je nad 300 vrst novih rastlin, ki so bile pred njim popolnoma neznane. Danes imajo v Mičurinsku, prejšnjem Kozlovu, vzorno gospodarstvo na zemljišču, ki obsega 3500 ha zemlje. To je centrala Mičurinove dedščine. V celi Rusiji pa je na stotine selekcijskih postaj, ki delajo po Mičurinovi metodi ter se izpopolnjujejo. Mičurin ni izšel iz proletarskega poko-lenja, marveč iz inteligenčnega sloja. Ni bil niti delavec-samouk, kakor mnogi nepoučeni mislijo. Pohajal je klasično gimnazijo v Rjazanu in je 1. 1870 prekinil študij v šestem razredu. Potem je postal v domačem kraju zasebni uradnik ter se je začel kot diletant baviti s sadjarstvom. V Tam bovški guberniji je bilo tedaj sadjarstvo že precej razvito in to ne samo pri graščakih, ampak tudi med kmeti. Samo v kozlovskem okraju so našteli L 1881 ne- Usoda maršala Urdareana Iz Bukarešte poročajo, da je rumunska vlada poslala španski vladi zahtevo po izročitvi bivšega rumiuiskega maršala dvora Urdareana, ki je zapustil Rumunijo v spremstvu odstopivšega kralja Carola. Rumunska zahteva se opira na sum, da je bivši maršal ponaredil neke listine in po-neveril denar. V resnici pa se zahteva ta izročitev zaradi umora bivšega voditelja Železne garde Codreanuja. Obenem se pojavljajo vesti, da bo Rumunija zahtevala tudi Izročitev madame Lupescu. 1135 letnica bitke pri TraSalgaru Ves britanski imperij je te dni proslavil 135. obletnico bitke pri Trafalgaru. Angleški listi so ob tej priložnosti objavili članke o admiralu Nelsonu, v katerih so podčrtvavali, da sliči današnja bitka za Veliko Britanijo v mnogih ozirih bitki iz 1. 1805. Toda sličnost je samo v tem, da stoje danes kakor pred 135 leti ladje, pripravljene za vdor v Anglijo. Velika Britanija pa ima danes za seboj ves imperij in tudi Zedinjene države Amerike. kaj manj kakor 2000 kmečkih gospodarstev s sadovnjaki z nad 70.000 drevesi. Mičurin se je najprvo učil pri svojih sosedih-kmetih. Zanašal se je na njihova izkustva in je na teh temeljih razvil svoje delo. Kmalu so se pokazale koristne strani njegove propagande, že dolgo pred pojavom revolucije v dneh svetovne vojne je bil v Rusiji in tudi izven nje v svetu znan tambovsko-kmečki pravec sadjereje. In že v začetku našega stoletja je bil Mičurin mož. čigar slava je prekoračila ruske meje. Zapadni Evropi in Ameriki Mičurin ni bil neznana veličina. Nasprotno, sovjetski tisk je bil v začetku Mičurinu precej nenaklonjen iz enostavnega razloga, ker mož ni bil ne kmet ne delavec in pa zaradi tega, ker je imel ogromno posestvo, ki bi bilo moralo biti socializirano šele s posredovanjem Lenina in Kalinina je bila storjena izjema, ki je utrdila Mičurinov položaj pod novo vlado. Na koncu je Mičurin postal ravnatelj »Generičnega instituta«, dobil je nekaj odlikovanj in mesto Kozlov so preimenovali v Mičurinsk. Mičurin sam se ni nikoli smatral za učenjaka, marveč preprosto za praktičnega gospodarja, kajti čeprav je bil teoretsko dobro podkovan, so temeljile vse rekonstrukcije flore na njegovi intuiciji. O tem je napisal izpoved v knjigi, ki opisuje njegovo življenje ter je izšla v Rusiji 1. 1934 ob šestdesetletnici Mičurinovega dela. A N E IS T A Kitajska vojska četrte armade poflra med pohodom Prof. Beniatzik. znani predvojni dunajski pravoslovec, je trpel nekoč zavoljo trdovratnega kašlja. Njegov zdravnik mu je predpisal mleko oslice. Bematzik se je uprl tej medicini, toda zdravnik ni popustu. »To je gotovo zanesljiv pripomoček,« je dejal. »Jaz sam se mnekoč trpel za trdovratnim kašljem in sem si ga odpravil z mlekom oslice.« »čujte vi,« mu je ustavil Bernatzik besedo, »to ne dokazuje ničesar. Za vas je bilo pač matemo mleko!« VSAK DAN ENA »Kakšno cunjo pa držiš ovito okrog prsta?« »Saj to ni cunja, marveč obleka moje žene, ki jo nesem v čistilnico.« (»Life«) H. Adams 33 LEPA ZAROTNSCA Detektivski roman »Prav za prav sem imel namen, da ne povem živi duši besedice, a Bickerton je že z vašo prijateljico gospodično Barrettovo govoril o tem. Ce vas ne dolgočasi, vam torej zaupam vso zgodbo.« »Ako je zgodba zaupna, mi je rajši ne pripovedujte.« »Stvar mi sicer ni v posebno čast,« je rekel Peter in se nasmehnil, »toda zanesem se na vaše sočutje. Brazgotina je od okova, ki je bil zame nekoliko pretesen.« »Od okova!« Karolina je upala, da je dala svojemu glasu primerno zavzet poudarek. »Kakopak, od okova. Nekaj gospodičen — vsaj mislim si, da so bile mlade — je vdrlo v moje stanovanje; dale so mi uspavno pijačo, me spravile sredi noči v oddaljen, samoten kraj in zahtevale od mene visoko odkupnino.« »To je pa res nezaslišano! Menda niste plačali?« »Ne. Razložil sem jim, da vzlic temu ne bi prišle do denarja, če bi ga pa vendar dobile, bi jim prinesel samo nesrečo. Nato so mi zavezale oči, me posadile v avto in me odložile ob cestnem jarku, kjer so me našli.« »Kdo so bila ta dekleta? Celo gospodične .um pravite. Kakšne so bile na pogled?« »To bi tudi sam rad vedel. Imele so krinke na obrazih in nosile so moško obleko. Toda spoznal jih bom zanesljivo, posebno eno izmed njih.« »In kaj mislite potem storiti z njimi?« »To bom še videl,« je smej6 se odvrnil Peter. »Govoril sem samo s to edino, ki je imela zelo sladak in prijeten glas.« »Glas človefoa rad ukani. Gospa Neflsonova je svoje dni pela kakor angel. Niste mi še povedali, kaj mislite storiti s svojo ugrabiteljico, če jo ujamete.« Karolinin glas je bil menda namenoma bolj kosmat kakor po navadi. Peter se je spet zasmejal. »Morda jo vzamem za ženo!« je rekel nato. »Oh!« Ta kratki, brezpomembni vzklik ji je kar nehote ušel. A že se je spet pokazala na njeni bradi kljubovalna jamica in hitro je dodala: »Kako ste maščevalni!« »Maščevalen, zakaj pa?« »Da! Za tak nedolžen zločin kar precej dosmrtno kazen!« »Nemara imate prav,« je priznal, »posebno, ker imam vzrok, da bi ji bil hvaležen.« »Kako to?« »Obvarovala me je, da nisem šel na neki domenek in vtaknil denarja v neko sleparsko podjetje v Hondurasu. Bickerton pravi, da ji dolgu-jem toliko, kolikor mi je s tem rešila.« »V Hondurasu, pravite?« je ponovila Karolina, vesela, da more obrniti razgovor drugam. »Saj je tudi meni danes nekdo rekel, naj se udeležim neke reči v Hondurasu, češ da tam pridobivajo zlato, kavčuk in nafto.« »Tako vam je nekdo rekel? Tu?« je vprašal Peter. »Da, a zabičal md je, da ne smem nikomur povedati.« »Ali je bil nemara BiH Mason?« je vprašal z resnim glasom. »Seveda, bil je BiH Mason,« je neskrbno odgovorila Karolina »Toda prosil me je, naj ne povem nikomur.« »Rad vam verjamem,« je srdito rekel Peter. »Kakor kaže, gre za isto lopovščino.« Peter ni bil neumen. Pri Billu mu že marsikaj ni bilo pogodu, toda zaradi spomina na stare čase je bil vse izpregledal. To pa je bilo nekaj drugega. Bili je zdaj dobro vedel, da je Honduraška družba sleparsko podjetje, in je vendar izkušal zapeljati to dekle, da bi vtaknilo svoj denar v goljufivo, brezupno stvar, ter ji celo prigovarjal, naj molči! Nehote je ošinil starega sošolca z vprašujočim, nezaupljivim pogledom. Pri tem je srečal Verine oči. Vera ga je bila že dolgo opazovala. Peter tega ni slutil, a Vera ves čas njegovega živahnega po-menka s Karolino ni bila odtrgala oči od njega. Zdaj je prestregla nagli, vprašujoči pogled, ki ga je vrgel na brata. Kaj je neki pomenil? Kar prevečkrat je bila že videla, kako so ljudje vprašujoče pogledovali Billa. A Peter se je bil že spet obrnil h Karolini. »Torej se vam zdi maščevalno, ako se s svojo ugrabiteljico ospnim?« se je vrnil k prvemu predmetu razgovora. »Seveda se mi zdi. Ali vam mar ne?« Pri tem vprašanju se je znova pokazala na njeni bradi izdajalska jamica. Peter ni odgovoril; osuplo jo je pogledal in mahoma ga je izpreletelo spoznanje. Karolina je bila Robin Hood! Robin Hood je moral biti Karolina! To ga je obšlo kakor razsvetljenje; ne da bi vedel kako in zakaj, mu je bilo hipoma vse jasno. Vzdignil je bil kozarec, vendar ga ni ponesel k ustnicam, ampak ga je spet postavil na mizo. Kar zaščemelo ga je. S čim se je bila izdala? Z glasom? Zdaj se ni več čudil, da se mu je zdela tako znana. Ali mar s smehom? Ali s to izdajalsko jamico na bradi? Kje je le imel oči, kje ušesa, da je ni bil že prej spoznal? »Kaj vam je?« je vprašal hladen, povsem nedolžen glas ob njegovi strani. »Nič,« je zajecljal. »Ne zamorite, mahoma sem se spomnil važnega pisma, ki ga moram še napisati.« Izgovor je bil sicer malce neroden, a je zadostoval. »Poznam ta občutek,« je rekla Karolina. »Takšna reč časih kar premaga človeka. A z brzojavko jo je po navadi lahko spraviti v red.« »Izvrstna misel,« je zamrmral, »z brzojavko.« Nato je spet obmolknil. Nepričakovan:* odkritje mu je bilo zadalo sunek, od katerega se ni mogel takoj opomoči. Karolina ni smela opaziti, da je bil odkril njeno skrivnost, za zdaj ji ni smel še ničesar povedati. Ali je bil res na pravi sledi? O možnosti invazij® Švicarski vojaški strokovnjak o možnostih nemškega vdora v Anglijo po morju ali po zraku V znanem švicarskem listu »Neue Ziir-cher Zeitung« razpravlja njegov vojaški strokovnjak o vprašanju, ali je invazija v Anglijo mogoča. Posnemamo glavne misli te izredno zanimive strokovne razprave: Zunanji opazovalec mora predvsem upoštevati vojna sredstva obeh vojnih strank ter pota, po katerih se nasprotnika skušata drug drugega uničiti, ako naj pravilno zgrabi postavljeno vprašanje. Napadalec v veliki meri diktira branilcu sredstva in pota obrambe z izbiro lastnih vojnih sredstev in poti. Zato bo navadno izbiral za svoje operacije takšna sredstva in pota, v .katerih se čuti močnejšega od nasprotnika. Zunanje okoliščine so trenutno za napadalca zelo neugodne: 1. ker še ne more uporabiti svojega najmočnejšega sredstva, kopne vojske, 2. ker mora v glavnem izbrati najtežjo pot napada — pomorsko pot, 3. ker ima branilec prav na tej poti sv< je najmočnejše obrambno sredstvo, bro-dovje. Napadalcu se v glavnem kažeta dve možnosti: 1. ako uporabi svoje najmočnejše sredstvo proti branilčevemu najšibkejšemu, je na dobrem; 2. ako pa branilec uporabi svoje najmočnejše sredstvo z namene:.:, da angažira napadalčevo najšibkejše, je na slabem. Takšna je logika. Med napačne argumentacije proti invaziji pa spa-!a naslednja: Angleži imajo največje bro-dovje na svetu, nasproti kateremu bi mogla Nemčija postaviti le omejno število svojih ladij; zato je izključeno, da bi se Nemci odločili za invazijo po morju. V zvezi s tem se navadno še trdi, da ne bi mogla Nemčija samo po zraku izkrcati svojih čet v Angliji, dokler povsem ne obvlada zračnega prostora. Avtor ne deli niti prvega niti drugega mnenja. Invazija po morju Ako se upoštevajo sredstva in možnosti njih uporabe pri obeh vojnih strankah, je treba najprej res ugotoviti premoč angleškega brodovja nad nemškim. Napačno pa je mnenje, da bi zato Nemčija ne mogla poskušati predora s svojimi edinicami na enem samem, skrbno izbranem mestu, za katerega seveda Angleži v naprej ne mo-r< io vedeti. Njihova mornarica mora biti do udara nujno razpršena in bi bilo zato rr.ocroče, da Nemci dosežejo na enem samem mestu premoč, preden se angleško brodovje tam zbere. Vprašanje zase je seveda potem dovoz nadaljnjih rezerv in pa potrebnega vojnega materiala. Invazija po zraku Po številu so nemške letalske sile brez dvoma močnejše od angleških. Za presojo invazijskih možnosti prihajata še posebej v poštev dve moderni sredstvi letalske vojne: padalci in prevažanje čet z letali. Padalci tvorijo elito nemške vojske. Njih borbenost je višek sodobne borbenosti. Padalec, ko je na tujih tleh, stori vst, kar more, preden se pusti ujeti ali ubiti. Vprašanje je, ali bi mogli biti angleški protiletalski oddelki kos tem vojakom po svoji iz-vežbanosti, ne glede na to, ali bi mogli biti takoj na mestu. Razen tega pa je delo padalcev predvsem v razbijanju in rušenju vojaško važnih sovražnih objektov. Zato ni rečeno, da bi akcija s padalci ne mogla uspeti, češ da bi ne mogli izvršiti svojih nalog. Nadaljnja važna naloga padalcev bi bila. skrbeti za izkrcanje čet, ki bi jih prevažala letala. Nemčija ima preko 1000 prevoznih letal, katerih vsako sprejme vase najmanj 20 popolnoma oboroženih mož, ki spadajo seveda med elitne čete. Nemci bi torej lahko izkrcali cele bataljone na sovražnih tleh. Seveda pa bi takšna akcija zahtevala ogromno kritje po izvidniških in lovskih letalih ter bombnikih, kar bi izvedbo močno otežkočilo, ker bi bila izpostavljenost te letalske mase izredno velika. Toda tudi tu je treba opoziriti, da bi za uspeh akcije zadostovalo, ako bi se izkrcanje takšnih čet posrečilo na enem samem mestu. Ni torej nujno potrebno obvladanje vsega zračne,era prostora v ta namen. Kakor pri posrečenem vdoru po morju bi nastalo tudi pri vdoru po zraku vprašanje naknadnega dovoza moštev in materiala. Strateške ugotovitve Nemška invazija v Angliji je torej mogoča tako po morju kakor v zraku. To pa še ne pomeni, da bodo zato Nemci invazijo gotovo Izvedli. Problem uspeha invazije je namreč zelo kompliciran. Predvsem je treba vedeti, da bi v prvem primeru (invazija po morju) Anglija sKušala zbrati svoje brodovje v čim krajšem času na mestu predora. Z letali pa ni mogoče prevažati težkih topov in tankov, ki so za popolni uspeh akcije zelo važni. Gotovo je, pravi švicarski vojaški strokovnjak na koncu, da bo nemško vrhovno poveljstvo skušalo rešit! oba ta dva problema, preden se bo odločilo za invazijo, kajti Nemci bodo izvedli vpad le tedaj, ako bodo ta dva važna problemn rešili in se prepričali, da bo invazija uspela. njem mednarodnem razvoja. List piSe med, drugim: »Nemški vpliv v Bolgariji se v naraščajočem smislu pojavlja tudi v bolgarski notranji politiki. Pred nekaj dnevi je bil izdan zakon »o zaščiti naroda«, s katerim je vlada ugodila ljudem, ki so ji še pred kratkim zamerjali njeno popustljivost do frainaso-nov. Z novimzakonom so rezpuščene vse mednarodne organizacije, klubi in lože. Zakon pa vsebuje tudi ukrepe proti zidom, ki odsilej nc bodo mogli biti niti uradniki, niti novinarji, niti vojaki Ti ukrepi so tem bolj značilni, ker židovskega vprašanja v Bolgariji prav za prav m, saj je število Židov neznatno. Vlada hoče očividno z no tranjepolitičnimi ukrepi doseči prilagoditev velesilama osi. da bi si tako obenem zagotovila podporo za nadaljnje zunanjepolitične akcije, ki gredo jasno v smen proti Egejskemu morju.« INSERIRAJTE V „JUTRU"! Preskrba Ljubljane s kurivom Uvoz drv je zadosten — Nabava velenjskega premoga Fi® < ni minister © našem m.otrsajem posojilu Finančni minister clr. Juraj šutej se je t r ,-tku iz Sarajeva ustavil v Kralje- vi,, oukoder se je potem odpeljal v žičo, s' '..-■> pravoslavno cerkveno središče. Obi-je tam znanega škofa dr. Nikolaja Veliroiroviča, s katerim je ostal, kakor beležijo listi, v dolgem razgovoru. Po povrat-ki iz žice je v Kraljevu sprejel novinarje in jim v nevezanem razgovoru sporočil, da j - soUaj glavna skrb vlade veliko notranje posojilo za melioracijska in druga produktivna javna dela. Vlada izdeluje načrt za najetje osemmilijardnega notranjega pos ;:!a. Velik del tega ogromnega posojila bo namenjen za javna dela v pasivnih pokrajmah. kjer bo na ta način prebivalstvo prejemalo mezde za svoie delo namesto dosedanjih podpor z brezplačno koruzo. V gradbenem ministrstvu izdelujejo ši-rokonotezne melioracijske načrte, ki bodo dali ljudstvu na desettiseče hektarov nove plodne zemlje. Kil-2 po ssrbski slogi Bivši minister v vladi dr. Milana Stoja-dino.iča Voja Djordjevič je pričel izdajati dobro urejevani tednik »Zemlja«, namenjen srbskim kmetom zadružnikom. List so zavzema pa zbiranje Srbov in trdi, da je našel sporazum od 26. avgusta lanskega leta srbski narod nepripravljen. Sprejel ga je sicer kot veliko olajšanje, »vzbudil pa je v njem občutek potrebe po reorganizaciji srbskega političnega življenja, do katere bi že davno prišlo, če ne bi izbruhnila druga svetovna vojna. Srbski narod občuti potrebo, da složen nastopa kot partner sporazuma s Hrvati, ki so združeni v vrstah Hrvatske seljačke stranke.« V »Zemlji« se obračunava Voja Dojrdje-vič tudi z zagrebškim »Obzorom« zaradi njegovih trditev o privilegijih, ki so jih uživali srbski kraji do sklenitve sporazuma, Djordjevič dokazuje, da so prejele razne hrvatske zadružne zveze dosti več podpor iz državnih blagajn za časa vseh režimov, kakor pa največje srbske zadružne organizacije. Propagiranje srbske fronte v banovini Hrvatski Bivši narodni poslanec JRZ Dušan Bu-gunovič je pričel izdajati v Zagrebu tednik »Srbsko ognjište«, ki propoveduje združitev vseh Srbov v banovini Hrvatski v srbsko fronto. Taka fronta naj bi bila nosilec duhovnega in političnega edinstva Srbov ter bi pozneje pripomogla tudi k ustanovitvi srbske fronte v Srbiji sami. Bogunovič misli, da je sedaj zadnji čas za združitev Srbov, ki so danes politično povsem razcepljeni in brez pravega narodnega vodstva. Srbi v banovini Hrvatski so brez svoje politične, gospodarske in kulturne organizacije in igrajo zato mnogo bolj podrejeno vlogo, kakor bi jim pripadala po njihovem številu in pomenu v vseh panogah javnega življenja v banovini Hrvatski. Fsrlspsvck k zgodovini ifanašsipfe nssssdnih časov Med duhovnim svetnikom g. Janezom Kalanom, ki ga naši javnosti ni treba šele predstaviti in našim sotrudnikom »XYr se je poslednje dni razvila vesela polemika, ki je v teh težkih časih marsikomu nudila prijetno zabavo- Kako dolgo bo sedaj g. Kalan rane lizal« ne vemo, vsekakor pa so podobni dvoboji za gledalce, odnosno či-tatelje tem prijetnejši, čim krepkejši, a tudi čim krajši so. Naš sotrudnik je polemiko z g. Kalanom imenoval »veselo žabjo vojno«. Gotovo iz- jave in argumenti g. Kalana često niso za resno razpravljanje. Toda na eno stran je pa vendarle treba opozoriti, ne toliko radi g. duhovnega svetnika kolikor radi lista, v katerem so njegove izjave izšle in ki je glasilo važne politične organizacije. Danes, ko se toliko govori o potrebi sodelovanja vseh pozitivnih političnih sil in o dolžnosti medsebojnega spoštovanja, je gotovo značilno da se v glavnem glasilu slovenske JRZ že sama misel občevanja z napred-njaki označuje za tako gorostasno, da se da opravičiti samo s svetopisemskim vzgledom Jezusa, ki je zaradi dobre stvari občeval z grešniki in s cestninarji večerjal-Gospod Kalan in njegovi somišljeniki gledajo na naprednjaka kot na grešnike in cestninarje in razgovor ž njimi se da voditi samo s stališča »dobrega pastirja«, ki išče in skuša rešiti »izgubljeno ovco« ... Tu se razkriva ona nesrečna neiskrena miselnost, ki je v našem javnem življenju povzročila že toliko zla. Ravno tako beleži »Slovenec« zaključno misel g. duhovnega svetnika^ da se »z liberalci ni mogoče pobotati. kajti ob prvi priliki bi nas ukanili in pohodili«. Liberalci so namreč po objavi g. Kalana v »Slovencu« gniloba, ki se ne da ozraviti. Pri njih ni nepremagljivega temelja vere in morale za nje velja najvišji princip »kakor kaže, kakor nese« in vse je odvisno od konjunkture ... Vse te gorostasnosti so znamenje miselnosti, ki jo sicer dobro poznamo, a je vendar značilno, da si tudi danes upa tako neženirano na dan. Ne beležimo jih ker bi želeli pokazati svoje ogorčenje, temveč kot prispevek k razvoju političnih dogodkov v najusodnejših dneh naše narodne zgodovine. Med Nemško ln Rusijo Ugledni nemški list »Frankfurter Zeitung« objavlja uvodnik o položaju na vzhodu ter se v tej zvezi dotika angleških prizadevanj v Moskvi, ki jim ne obeta nobenega uspeha, nakar takole zaključuje svoja izvajanja: »Osnovne smernice, po katerih se ravnata Nemčija in Rusija, se povsem ločijo med seboj. Toda v teh razlikah ni ničesar, kar bi moralo preko določenih mej. življenjski interesi obeh držav so danes še manj nasprotni kakor leta 1914. življenjska prostora, ki sta obema narodoma po naravi stvari določena, mejita sicer drug na drugega, a se ne križata. V vsakem izmed njih lahko živi ve'ik narod po svoji volji in je lahko srečen. To je danes tako. to bo tudi jutri po vojni tako in to bo v glavnem odločalo o zunanji politiki obeh držav. Spoznanje koristi, ki jih obema državama nudi izravnava, je živo v glavah državnikov in vodilnih plasti obeh narodov. Oba sta postala pametna in sta se iz zgodovine nekaj naučila. Nasproti tem spoznanjem mora odpovedati tudi spretnej-ša diplomacija od one, s katero se danes hvali Velika Britanija.« NemiM list v Franciji Po nemških listih posnemamo, da že nekaj dni spet izhaja organ francoske državne skupine inozemske organizacije narodnoso-Ciiilistične stranke, in sicer pod našlo« om »Die Deutsche Zeitung in FrankrHch« (Nemški list v Franciji). Ta list je namreč izhajal že pred sedanjo vojno in to po'na štiri leta. Ker predstavlja nadaljevanja prejšnjega nemškega organa v Franciji, je prva številka izšla kot prva številka petega letnika. Švicarski list o bolgarski notranji politiki »Neue Ziircher Zeitung« je objavila te dni uvodnik o položaju Bolgarije v seda- LJubljana. 22. oktobia. Naraščajoča draginja življenjskih potrebščin ie vplivala tudi na porast cen kurivu. Zlasti septembra se je cena dr-vom naglo dvigala in kazalo ie celo. da bo letos Ljubljana v tem pogledu trpela občutno pomanjkanje. Vsakdo, komur s 3 pač dopuščala sredstva, ie hitel, da se čim prej in čim ceneje založi z drvi. Toda velika večina mestnega prebivalstva, predvsem socialno šibkejši sloji se niso mogli preskrbeti s kurivom tako izdatno, da bi mogli brezskrbno pričakovat, bližajočo se zimo. tem manj. ker ne vemo. ali bo mila, ali bo morda spet tako ostra kakor je bila lanska. Statistično ie dokazano, da porabi Ljubljana letno svojih 120-000 m3 mehkih in trdih drv. Zato je tem bolj zanimivo dejstvo. da ie bilo letos v Ljubljano doslej uvoženih že 118.000 m3 drv. Torej je skrb. da se Ljubliana letos ne bo mogla zadostno založiti z drvi. povsem neiteme-Ijena in poznavalci razmer upravičeno domnevajo, da bo v doslednem čism to dejstvo vplivalo na to. da bo cena drv m znatno padla. Glede na to ie mestna občina. ki ie imela prvotno namero, da v okviru svojega aprovizacij skesa urada kupi večjo količino drv in jih postavi naprodaj ix) nizkih, širšim slojem mestnega prebivalstva zmogljivih cenah, svoi n^črt opustila, pač na se ie odločila, da k'pi večjo količino velenjskega premoga. za katerega ie znanstveno dokazano da staie pri nabavni ceni 200 din za 1000 kg 1 kalorija tega premoga nekako 6 par. dočim stane 1 kalorija bukovih drv 1 din. Pred kratkim ie izšla uredba o centrali za kurivo, ki določa v svojem 3. členu, da je treba vse zaloge drv prijaviti tei centrali in da ima centrala pravico v primeri potrebe pooblastiti upravno cblast. da prisilno odkupi vso zaloao drv. ki ie večja od 50 m3,d-cčim se d~va. katerih bi njih lastniki centrali ne prijavili, kar za-sežejo. Zasežena ali prisilno odkupljena drva bo potem centrala za kuiivo razdelila med socialno šibkejše sloje prebivalstva. Namen uredbe ie v tem. da bi nekateri ne kupičili prekomerno drv in s tem škodovali druge, ki jim iz gmotnih ozirov ni mogoče niti v manjši meri se založiti z drvi. kakor tudi v tem. da se prepreči neupravičen porast cene kurivu, ki bi nujno moral slediti prekomernemu nakupovanju. Obupanca s proge pod Šmarjetno goro so spoznali Kranj, 22. oktobra V ponedeljskem »Jutru« smo poročali, da je železniški čuvaj na:el v nedeljo zjutraj na tiru pod Šmarjetno goro truplo neznanega moškega. Ncznanca jc bil povozil jutrnji tovorni vlak. kolesa so nesrečnika na trebuhu razpolovila Komisija, ki se je takoj v nedeljo zjutraj podala na kraj dogodka, je mogla ugotoviti le samomor, ni pa mogla dognati, kdo je pokojnik, ker ni imel pri sebi nikakih listin. V ponedeljek popoldne pa se je zglasila na policiji v Kraniu starejša ženska, ki je izjavila, da utegne biti neznanec njen 32-letni sin Viktor Cuderman. uslužben v Bo-žičevi tovarni na Primskovem O nesreči je mati zvedela iz ponede! jskega »Jutra« in je po kratkem opisu takoj spoznala, da je nesrečnik njen sin. ki je b'l v soboto odšel z doma in se ni vrnil. Zadnje čase ie bil Viktor močno potrt in raztresen. Iz njegovega govorjenja jc bilo sklepati, da njegova duševna razpoloženja že dalje časa niso j v redu. Obupno dejanje je torej izvrši! v ' duševni zmedenosti. številke naj govore Tabele o stanju prvenstva v nekaterih tsižjoh razredih Z več strani nam je bila izražena želja. da bi se razen ligaškim tekmam sem in tja nekoliko bolj posvetili tudi tekmam številnih nižjerazrednih klubov, ki prav j tako po svojih najboljših močeh in spo- j sobnostih prispevajo k propagandi za to ! športno panogo in prav tako kakor ligaški ! stremijo za onim velikim skupinam ciljem — da bi kdaj postali prvaki, žal tej želji zaradi pomanjkanja prostora in še drugih okoliščin ne bomo mogli ustreči v obliki, kakor bi jo vsak od teh klubov želel po svojih uspehih in v bodrilo vsem onim, ki se od nedelje do nedelje trudijo zanje, vendar bomo kdaj pa kdaj predstavili naši športni javnosti te naše nogometne enajstorice nekako takole, kakor smo storili danes. Preteklo nedeljo so bile razen ligaških tekem odigrane — v ljubljanskem okrožju — še naslednje prvenstvene tekme: V I. razredu: Jadran—Svoboda 5:4 In Korotan—Disk 2:2; v II. razredu Litija— Slavija 1:1 in Vič—Adrija 6:3 ter v gorenjski skupini: Slovan—Kamnik 4:2, Savica—Mengeš 4:0 in Kovinar—Virtus 2:1. Po odigranih tekmah do vključno 27. t. m. je stanje prvenstvenih tabel v posameznih razredih naslednje: LJUBLJANSKI I. RAZRED • Hermes 4 3 1 0 17: 7 7 j Jadran 4 3 1 0 12: 8 7 ! Grafika O O 2 0 1 8: 4 4 j Svoboda 4 2 0 2 11:16 4 ! Disk 5 0 o o 2 11:16 3 Korotan 4 0 2 2 9:11 2 Mcste 4 0 1 3 6:12 1 LJUBLJANSKI II. RAZRED Litija 4 3 1 0 22: 6 7 Slavija 4 2 2 0 16: 5 6 Mladika 4 2 1 1 25: 6 5 j Vič 4 1 0 3 7:32 2 ! Adrija i 4 0 0 4 6:27 0 GORENJSKA SKUPINA (II. RAZRED) Savica 5 4 1 0 21: 8 9 j Slovan 4 2 2 0 11: 6 6 ' Kovinar 5 2 1 2 10:15 5 j Mengeš 3 1 1 1 7: 8 3 i Virtus 4 1 0 o O 7: 9 2 j Ljubelj 3 1 0 2 4: 7 2 Kamnik 4 0 1 3 9:16 1 TRBOVELJSKA SKUPINA (II. RAZRED) Svoboda (Zagorje) 3 3 0 0 27: 3 6 Petje 3 2 0 1 9:16 4 Dask 3 10 2 12:16 2 Trbovlje 3 0 0 3 2:15 0 Prvenstvene tablice o stanju juniorske-ga prvenstva v Ljubljani bomo objavili pozneje, ko se bo spet nadaljevalo to tekmovanje — po končanih reprezentančnih nastopih proti Mariboru in Zagrebu. Še ena tabela — ki pa rej točna Ker smo že pri številkah in točkah, priključujemo gornjim tabelam še eno. prav zanimivo, ki pa je žal samo fiktivna. Se- • • • Jean B&rotra pripoveduje kako misli iz mladih Francozov narediti prave športnike (Iz članka g. Roberta Vauchera v »La Gazette de Lausanne«) stavil jo je namreč eden aimpatizerjev SK Ljubljane — vsekakor še pred njenim nedeljskim nastopom v Mariboru, kjer je, kakor znano, pustila dragoceno točko — in poskusil v njej pokazali, da bo nazadnje vendarle enajstorica SK-Ljubljane o»a,ki-bo zastopala slovenski nogomet v državni ligi v borbah z najboljši hrvatskimi in srbskimi klubi. Ta prijatelj SK Ljubljane napoveduje o poteku spomladanskega dela tekmovanja in o koncu prve sezone v slovenski ligi približno naslednje: Amater ima jeseni 11 točk ter jih bo do konca nabral še 6 (po 2 proti Kranju, Marsu in Olimpu) ter jih imel na koncu 17 ter ž njimi zasedel III. mesto. Bratstvo ima 4... dobi 6 (po 2 proti Amaterju in Kranju ter po 1 proti Mariboru in železničarju), torej skupno 10 in VII. mesto. Kranj ima 9... dobi 6 (po 2 proti Mariboru, Marsu in Olimpu), torej skupno 15 in IV. mesto. Ljubljana ima 10 ... dobi 12 (po 2 pri vseh estalih razen pri železničarju), torej skupno 22 in I. mesto. Maribor ima 5... dobi 6 (po 2 proti A materju in Olimpu ter po 1 proti Bratstvu in Železničarju), torej skupno 11 in VI. mesto. Mars ima 6 . .. dobi 6 (po 2 proti Bratstvu, Mariboru in Olimpu), torej skupno 12 in V. mesto. Olimp ima 2 ... dobi 2 (proti Bratstvu), skupno torej 4 in VIII. mesto. železničar ima 9 .. dobi 12 (po 2 proti Amaterju, Kraniu. Ljubljani, Marsu in Olimpu ter po 1 proti Bratstvu in Mariboru). torej skupno 21 točk in II. mesto. že pretekla nedelja je pokazala, da so računi na papirju seveda precej drugačni kakor pa obračuni na zelenem polju, ne glede na to. da so tudi v gornjih računih tega pristaša naše belo-zelene enajstorice mežne še mnoge diugačne kombinacije. Te pa prepuščamo za zdaj simpatizerjem ostalih sedmih klubov! Strelci v slovenski ligi V pregledu o najbolj uspešnih streicih v dcsedaj odigranih tekmah za slovensko ligo, ki smo ga objavili sredi preteklega tedna, so po odigranem VIII. kolu nastopile nekatere spremembe. Preteklo nedeljo so vratarji ligaških enajstoric 17-krat pobrali žogo iz mreže, tako da se je število dosedaj zabitih golov povišalo na 143. Tabela najboljših strelcev se je zanimivo spremenita na vrhu. zaradi česar jo objavljamo tudi v podrobnostih, v celoti pa bo prišla na dan prihodnjič enkrat. Vodilno skupino strelcev tvorijo zdaj trije z enakim številom zgoditkov, in sicer: po 9 golov: Lah (Ljubljana), Ko« (Amater) in Žigon (Mars), pa 6 golov: Turk, Pocajt (želežničar), Ogrizek, Stare (Maribor) in Goeak (Amater), po 5 golov: Božič (Kranj), itd. lina sama zgradila po vseh naših krajih. lilan in svobodno navdušenje naj nas vodita na igrišča in tekališča, kjer bomo ojačili .voja telesa in tako laže koristili svojemu narodu. Pri športnem udejstvovanju se človek po--uiže v vsej svoji pravi naravi, tam ne more goljufati, napake in čednosti se pokažejo v polni luči. Tam vzgojitelj laže popravlja, vzpodbuja in navdušuje. Na igriščih najlaže vcepimo otrokom veselje do napora, do vztrajne in poštene borbe, ga naučimo poslušnosti in združujemo osebnosti otrok v skupine, katerih duh postane pripravljen tudi na žrtve .Na igriščih spreminjamo otroke v može, v veselju pa tudi v trpljenju, če je to potrebno. V dosego tega smotra: poleg vsake šole —igrišče; v vsako šolo — telesna vzgoja. Nočemo več profesorjev telovadbe stare šele, ki so učili skupinske vaje. izvajane kakcT pri strojih, temveč telesno in športne vzgojo na prostem, k; izpopolnjuje telo in popravlja telesne hibe otrok. Otrok mora videti vzor, kateremu se skuša približati, pri tem pa morajo biti ure telesne vzgoje ure veselja in razvedrila. V življenju je predstava o kakšni stvari mnogokrat več vredna kakor stvar sam«, je nadaljeval Borotra. Učitelji in učiteljice francoskih šol morajo postati kovači novih ljudi. Pomagali jim bomo pri tem. Prosili bomo naše najboljše profesorje, naj vodijo svoje učence na športne prostore in igrišča. Naj mladina vidi v svojih učiteljih vzore popolnih mož, starejših bratov, ki jih občudujemo in posnemamo. Prepad, ki je zijal med znanstveno in telesno vzgojo, mora izginiti Telesna vzgoja otrok pa naj bo za vsakogar samo začetek ki ga nadaljuj v športu. Šport je šola borbe; čim hujša je borba, tem bolj je zanimiva in strastna. Urniki naših šol bodo močno spremenjeni; telesna in športna vzgoja morata dobiti svoje mesto. Razumnost telesno odpornost n zna-čajnost: to bodi trojni smoter ki ga morajo naši vzgojitelji imeti stalno pred očmi. Nikakor ne mislimo, naj mišica prevlada razum, potrebna je zveza harmonija. Čim drobimo zadostno število vzgojiteljev in igrišč, bomo uvedli na osnovnih šolah po 10 ur, na srednjih pa po 9 ur tedensko za vaje na prostem: telesno vzgojo, izlete, petje. telesna dela itd. V Ciermont Ferrandu smo že začeli formirati vzgojitelje po posebni francoski narodni metodi, ki izvira deloma iz Heberto-vega. deloma pa i/ švedskega sistema: tudi o metodah se nočemo več prepirati, one tako siledijo novemu razvoju. Nacionalna francoska metoda bo sprejela >i prej imenovanih dveh. kar imata najboljšega in prikrojila franc-kernu zr-ičaju V Franciji ie 145.000 učiteljev in 4000 učencev na učitel)i:čih. vse te meramo najhitreje usposobit5 za r ve naloge. 85<» profesorjev telesne vzgoje bo poučevalo vaditelje v to svrho. Predvsem prefciijemr. 30 000 šolskih igrišč in upamo lahko da iih n<"tr.o kmalu dobili, kajti država ie pripravi jc-na kriti 80 odstotkov stroškov za n"hovo ureditev. Člani društva »Compasnon«. de France« so že na delu Ko je otvoril nov športni prostor v majhni vasi v \llieru je maršal Petain naslovil mladini naslednje besede: Gojite predvsem duh skupnosti, ta nam bo pomagal v borbi zoper pretirani individualnem. ki nam je storil mnego zla Disciplina mora biti svobodno sprejeta, je poudaril Jean Borotra. Poseben odbor iz mož. ki iz lastnih izkušenj poznajo vprašanje. proučuje stntut amaterstva 'n pripravlja njegovo uvedbo v vse športe. V mestih se klubi ne bodo več lovili zu slavnimi športniki in privrženci, uv-jili bomo potrebno enotnost in avtoritete. Preosnujmo šport in mu dajmo duh. ki ga je preveval v dobi naših prednikov, predno so se ga polastili izkoriščevalci. Gojimo zlasti atletiko, ki je podlaga vsega športa, je zaključil Jean Borotra. Poznamo Jeana Borotrc, kar poizkusi, mu uspe! Jean BorotTa si ne dela utvar o obsegu dela, ki si ga je naložil; v vzpodbudo in zadoščenje pa sta mu pri tem pripravljenost in želja vseh povsod, da bi koristno sodelovali in služili. , Množice pasivnih gledalcev, nam le dejal Borotra, ki vsako nedeljo prisostvujejo igram raznih športnih slavljencev, morajo s tribun ha igrišča. Ustvariti moramo veliko narodno gibanje k zraku, soncu in vodi, ki naj popelje naše malčke, šolarje, dijake in vajence na števMna igrišča, ki jih bo mla- Kako je bito na biljardih v Zagrebu Kakor srno že včeraj na kratko zabeležili med brzojavkami, so izbrani ljubljanski biljardisti v soboto in nedeljo odigrali dve medmestni tekmi z zagrebškimi mojstri v tej športni panogi. Izid je bil precej drugačen, kakor se je splošne pričakovalo, ker so Ljubljančani pokazali lep napredek na velikem biljardu in odigrali tamkaj dvoboj z Zagrebom neodločeno s 4:4, na majh nem pa, kjer so jih vsi smatrali za favc rite, precej občutno izgubili z 1:4. Na velikem biljardu sta Ljubljani pri borila 4 točke mr. Eisenbart, ki je dvakra: zmagal nad Medakovičem s povprečkon 4.25 odnosno 3.12, ter Orehek, ki je zabeležil dve zmagi nad Beckom s povprečkom 3.50 odnosno 3.39. Sevnik in Sivic sta ostala brez točke. Na majhnem biljardu je častno točko za Ljubljano priboril Orehek, ki je zelo prepričevalno zmagal nad Medakovičem s 500:207 in povprečko 20 ter najboljšo serijo 61. Ostali trije ljubljanski igralci so bili zelo nesigurni, kar je razvidno že iz tega, da je Zagreb v tem dvoboju v celoti dosegel 2207 poenov, Ljubljana pa samo 1868. Ljubljanska kolesarska podzveza (Službeno). Redna seja LKP bo drevi ob 19. v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Zaradi izredne važnosti se vsi gg. odborniki pozivajo, da pridejo točno in sigurno! Tajnik. »Ilustrovane sportske novosti« št. 49 do izšle. Vsebina: Prvi poraz splitskega Hajduka v letošnjem prvenstvu. — Boško Si-monovič ne bo več savezni kapetan. — Kam bodo šli izključeni Jugovi plavalci? — Novosti pred smučarsko sezono. (Zim-skosportna korespondenca iz ZSSJ v Ljubljani, o kateri pri naš še ne vemo, da je začela izhajati). — Drugi dokaz, da se kolesarji še ne bodo kmalu pomirili. — Spomladi bodo zidali olimpijski stadion v Beogradu. — Turneja teniških igralcev po hrvatski pokrajini je imela velik propagaa-j dni uspeh, športnega pa ne. Besede trenerja ljubljanske Ilirije Kostnerja o našem I plavanju in plavalcih, itd. Vsem je še m-zen drobiž iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. 1 ^fesftno? Vle. mit» enkrat res dot"-o britevco-*OTBa*t ekstra gibka. *°ie britje! T F-^vv-v- ROTBART EKSTRA TENKO 10 kom. Din 15.- Vorofte 99 pa tvorb! Iz Velenja v— Hmelj. Letošnji pridelek hmelja v šaleški dolini je bil razmeroma dober ter so hmeljarji od dobre letine pričakovali tudi dobre kupčije. Vendar pa se doslej še nobenemu ni posrečilo spraviti ga v denar, kar povzroča skrbi vsem hmeljarjem. v-— Premestitev. Od velenjskega rudnika je premeščen k senjskemu rudniku g. inž. Franc štrajhar. Mlademu, simpatičnemu inženirju, ki si je za časa svojega kratkega bivanja v Velenju pridobil med delavstvom in uradništvom mnogo simpatij, želimo obilo uspehov na novem mestu! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pn atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— *3WBSm Beseda 1 Oln. da ve K 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Urarski pomočnik samostojen, popolnoma vešč v stroki s kompletnim orodjem se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten urar«. 28439-1 Spreten, izurjen in zanesljiv pek za pečenje oblatov (Waffelbacker) za krožno peč, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe pod »Carusel« na ogl. odd. Jutra. 28895-1 Kolarskega pomočnika mlajšega, boljšo moč, sprejme takoj Logonder Jože, žabr.ica, p. Skof-ja Loka. 28893-1 Postrežnico pridno in pošteno, od pol 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne iščem. Bleiweisova 48, pritličje, desno. 28900-1 Šiviljsko pomocmco sprejme takrij Atelje Bazanella, Gajeva ul. 2. Istotam se sprejme deklico, 14-16"let staro, za raznašalko. 28896-1 Rezbar ali strugar za lesene spominske izdelke se sprejme takoj v stalno službo. Z^lasl-ti se Vavpetič, Celovška c. 69. 28908-1 Krojača veščega vseh del na domu sprejmem. Javiti se od 13. do 14. pop. v Levstikovi ulici 18. 28871-1 Čevljarskega pomočnika za boljša dela sprejmem. Brajkovič Metod, Igriška ul. 14, Ljubljana 28885-1 Frizerka simpatična, stara od 20. do 26. let, samo dobra moč, ki jo ev. tudi poročim, dobi takoj službo. Ponudbi priložiti sliko, ki jo vrnem. Naslov v vseh posl. Jutra. 28880-1 Iščem delavce za izdelavo sirkovih metel. Lisinski, Zagreb V. Vrbik 8. 28901-1 Frizerka dobra moč. se sprejme, nastop takoj. Gumilar frizer, M ur. Sobota. 28879-1 Frizerka vešča vseh del dobi takoj službo. Ponudbe pod »Zanesljiva frizerka« na ogl. odd. Jutra. 28906-1 Postrežnico ki zna kuhati, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna«. 28914-1 Izvežbano vezalko cvetja surejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »900«. 28920-1 iN SECIRAJ v „ JUTRU44' alasce DRAMA greda, 23.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 24.: Revizor. Red A. Petek, 25. ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 26.: Skrivalnice. Izven. Drevi bodo uprizorili prvič po znižanih cenah od 20 din navzdol Cankarjevo farso »Pohujšanj«1 v doiini šentflorjan^ki«. Delo očituje umetnikovo bridko spoznanje, kako sprejema domovina svojega sina in njegovo umetnost. V glavnih vlogah Jan, San-cinova, Cesar. Gregorin. Lipah, P. Juva-nova in Peček. Režija je prof. Šesta. Za abonente mla A bodo igrali v četrtek Gogoljevega »R e v i z o r j a« z Dane-šem in Cesarjem v glavnih vlogah. Režiser dr. Kreft. Dijaška predstava v drami. Shakespear-jeva igra »Romeo in Julij a« je tragedija dveh mladih ljudi, ki postaneta žrtvi usodnega sovraštva med njunima rodbinama. To delo angleškega klasika je poetična igia o sili ljubezni in se odlikuje s čudovitimi liričnimi in dramatičnimi prizori. Delo je zrežiral dr. Kreft. Scensko glasbo je komponiral dirigent D. žebre. Naslovni vlogi bosta kreirala Jan in Ančka Levarjeva, nadalje bodo igrali Gregorin, Drenovec, Presetnik. Skrbinšek, Kralj, Peček. Sever. Lipah, Plut, Gabrijelčičeva, M. Danilova. V. Juvanova, Nablocka. Brezi -gar, Tiran. Raztresen in Starič. Dijaštvo opozarjamo na to prireditev, ki bo v petek ob 15. pri globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. OPERA Sreda, 22.: Jenufa. Red sreda. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Gostiča. četrtek. 24.: Grof Luksemburški. Red četrtek. Petek, 25.: Figarova svatba. Red premierski. Leoš Janaček, čigar opero v treh dejanjih »J e n u f o« bodo peli za red sreči a drevi. je zajemal svojo glasbo globoko iz ljudske slovaške in moravske motivike ter jo prekvasil z lastno duševnostjo in čustvenostjo. Učinkovito dramatično dejanje je napisala Gabriela Preissova. Sodelovali bodo: naslovno partijo bo podala Valerija Heybalova, kot gosta pa bosta pela E1 z a Karlovčeva, altistka, bo pela Burjevko, Josip Gosti č, tenorist pa Laca, Marčec Steva, španova babico, Janko mlinarja, vaškega sodnika Zupan, njegovo ženo Poličeva, Karolko Ivančičeva, deklo Barbičeva, pastirja Je-romova. Dirigent Niko štritof, režiser Ciril Debevec. Red četrtek bo imel v četrtek uprizoritev Leharjeve klasične operete »Grof Luksemburški« v naslovni vlogi Jean Franci in v glavni ženski vlogi Sonja Ivančičeva. Dirigent D. žebre. Režiser E. Fre-lih. V Mozartovi »Figarovi Svatbi« bo pel vlogo Figara ravnatelj Betetto, kar bo nedvomno najinteresantnejša stvaritev večera. Glavne ženske partije bodo imele Hevbalova kot grofica Rozina, Ribičeva Suzana in Kogejeva Marcelina, Kušejeva bo pela vlogo Kerubina. Polajnarjeva pa Barbko. Izmed moških bodo peli Janko grofa Almavivo, Marčec Basilia, Zupan dr. Bartola, Dolničar Antonia in Sladoljev sodnika. Glasbeno stran dela je naštudiral ka-pelnik dr. švara, režijo pa vodi Ciril Debevec. Načrte za dekoracije, ki jo je izdelala gledališka slikama pod vodstvom Skružnega, je sestavil po režiserjevi zamisli inž. arh. E. Franz. Predstava v petek bo za red premierski. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 23.: zaprto. Četrtek, 24.: Cyrano de Bergerac. Red C. SEZNAM izžrebanih številk LOTERIJE prostovoljne gasilske čete v Št. Vidu nad Ljubljano, katera se je vršila 20. X. 1940. Glavni dobitki: štev. srečke: 4482 šivalni stroj, 141 šivalni stroj, 3581 moško kolo, 4381 žensko kolo, 2188 moško kolo, 4575 jedilni servis, 4768 2 prešiti odeji, 136 garn. sobnih preprog, 4510 vreča moke 85 kg. 200 praktičnih dobitkov pa so zadele sledeče številke: 40 78 97 110 114 157 180 201 220 264 380 422 433 467 476 561 570 578 622 632 655 697 710 746 758 795 813 821 842 887 1009 1039 1090 1119 1286 1319 1354 1356 1359 1385 1414 1426 1428 1432 1456 1543 1569 1631 1666 1741 1712 1778 1784 1798 1802 1833 1845 1856 1945 2000 2001 2032 2034 2050 2059 2081 2105 2129 2222 2288 2322 2356 2363 2381 2452 2491 2520 2534 2575 2576 2591 2603 2651 2717 2722 2729 2870 2898 2934 2975 3012 3028 3046 3055 3086 3096 3115 3146 3188 3205 3212 3228 3255 3256 3284 3307 3366 3393 3455 3466 3480 3495 3522 3550 3553 3605 3687 3689 3711 3774 3779 3859 3846 3848 3947 3949 3963 4006 4009 4019 4044 4074 4107 4112 4165 4166 4194 4208 4220 4306 4370 4434 4480 4512 4529 4552 4593 4632 4693 4763 4767 4841 4897 4928 4945 4973 4982 4985 5076 5104 5136 5156 5195 5397 5429 5502 5683 5708 5716 5732 5796 5833 5880 5919 6000 6012 6017 6023 6024 6025 6036 6047 6056 6104 6258 6351 6393 6433 6436 6534 6593 6608 6641 6645 6659 6697 6803 6831 6856 6857 6943 Dobitke je dvigniti vsak dan od 6. do 7. ure zvečer ter v nedeljo od 8. do 11. ure dopoldne v gasilnem domu. Dobitki, ki se ne dvignejo do 10. novembra 1940. zapadejo v last četi. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Gajšek Vincenca viš. sodnega oficijala v pok. predragega kropili in spremljali na njegovi zadnji poti ter mu pokrili grob s cvetjem, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Celje, 21. oktobra 1940. Žalujoči ostali. I Službe išče vsaka beseda SO par. dajanje naslova 9 Din najmanjši znesek 15 Din Hotelski sluga pripraven, govoreč slovensko. srbsko, nemško, holandsko, vesten in pošten človek, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče službo v kateremkoli podjetju. Ponudbe pod šifro: »Hišna dela« na ogl. odd. Jutra. 28342 2 Absolventka drž. dvorazredne trgov šole z znanjem nemščine ter prakso v domačem podjetju, želi radi družinskih razmer pre meniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva absolventka«. 28834 2 Šofer Zagrebčan, toda že dve leti v Sloveniji, govoreč dobro slovensko, zdrav, trezen, priden, nekaznovan, išče sluftbo. Vozi vsa motorna vozila, bencinska ali Diesel. Naslov Perič Stjepan, pri Geb-tar, Črnomelj. 28902 2 Frizerka sposobne trajne. vodne, železne ondulacije, manikiranja in barvanja. išče samo stalno mesto v centru. Nastop takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe prosim pod »štev. 22« na ogl. odd.« 28886-2 Delikatese izučena prodajalka išče nameščenje. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Delikatesa«. 28851-2 Trgovski pomočnik rnlalši. vojaščine prost, s prakso v veletrgovini specerije in deželnih pridelkov, želi mesto pomočnika, event. tudi skladiščnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamčim«. 28881-2 Izprašan kurjač išče službo kurjača ali za nočnega čuvaja. Ne r-oorečen ln vešč več jezikov. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Kurjač« 28904 2 '7rJen ci(ke) 16 letni fant bi se rad izučil za me hanika ali ključavničarja. Rothel Johan. Bre zovica 2. p Nemška loka pri Kočevju. 28850-41 Učenca za krojaško obrt sprejmem. Franjo Miklavž, krojač, Cojzova 9.-II, Ljubljana. 28890-44 Kolarskega vajenca sprejme takoj po dogovoru z vso oskrbo v hiši Kristan Ivan, kolar. Slovenj Gradec. 28876 44 Vajenec ali vajenka za trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj sprejme. Oni, ki so se že v kaki trgovini uiili, imajo prednost. Ponudbe ped »Vse v hiši« na upravništvo Jutra, podružnica Maribor. 28929 44 Be-seda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Cvetličarska žica ie zopet v zalogi v železni-m Fr. STUPICA, Liubliana, Gosposvetska c. 1. 28553-6 Gnoj naprodaj. Vprašati Stre liška 26. 28882 6 Mirno je v Gospodu zaspala naša nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Terezija Krušič roj. Novak soproga zvonarskega mojstra v pok. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 4. z 2al, kapela sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. oktobra 1940. Globoko žalujoči ostali Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, gospa Ivana Mencinger roj. Kuerich vdova po livarskem mojstru danes, dne 21. oktobra 1940 v 81. letu starosti, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 23. oktobra popoldne ob pol 4. uri. Boh. Bistrica, 21. oktobra 1940. Tilka por. Schoch, Rozika por. Avšič, hčerke; Maks Avšič, zet; Viktorija, Majda, vnukinje. 2elezna peč za velike prostore ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathlan. Tyrševa 12. 28911-6 Manjša železna blagajna poceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathlan, Tvrševa 12. 28912-6 Razprodaja 150 parov novih damsklh čevljev, razprodam na drobno. Cene stare, nizke. Zelo ugodna prilika. Vsak dan od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure. Samo par dni. Albin Turk. Ljubljana. Vidov-danska c. 3 . 23927-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali daianje aaslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Kupim 2 majhna braka za pogon zajcev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brak-._28853 7 Doge iz kostanjevega lesa za sodčke od 20 do 25 litrov, suhe, kupim večjo množino Cenj. ponudbe z naznačbo najnižje cene na ogl. odd. Jutra pod »Doge«. 28838 7 Otroški voziček globok, še dobro ohra njen. kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju ped značko »Voziček«. 28925 7 g/TIffll Beseda 1 Din-, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 28686 3 Posedujem svojo gostilniško koncesijo ln iščem družabnika Grem tudi za poslovod-ko. ali pa vzamem gostilno na račun. Ponudbe pod »Obrt« na ogl. odd. Jutra. 28567-16 Iščem družabnika v maio podjetje z din 50—80.000. Pogoji po dogovoru Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Družabnik«. 28922-16 Samostojna gospa prohi gospoda malega posojila za povečanje obrata. Ponudbe pod šifro »Dobiček« na ogl. odd. Jutra. 28919 16 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Priklopni voz za tovorni avto. z nosil nostjo 3 do 3.50 ton. kupimo. Ponudbe pod »Priklopni« na ogl. odd Jutra, 28373-4 1.11.1 i T Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din Kompletno baročno jedilnico prodam. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian. Tyr ševa 12 . 28913 12 Beseda 1 Din. daven i Din za šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanlš" znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom to varčevalcem Ugodni do goji Vloge obrestujem« po 5 odstotkov. Vsi var čeva:ci brezplačno zava rovanl Zadruga »Mo.1 Dom«. Ljubljana Dvor žakova 8 Iščemo oover lenlke 199 Lep in velik mesarski lokal dobro vpeljan na prometnem kraju se odda. Ljubljana, Tržaška c. 81 28889 19 Mlekarna in trgovina z južnim sadjem v centru, z vsem inventarjem ln zalogo se proda. Naslov se Izve v vseh po6l. Jutra. 28926 19 Trgovina modnega blaga se takoj proda radi družinskim razmer. Cen-trum večjega mesta. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »7elo ueod no«. 28921 19 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup in prodajo nepremičnin je sa mo v LJubljani, Pre ernova 54-1 Telefon 44 20 228-20 Parcele naprodai » SiSki med re-mizo in staro mitnico in na Kodel levem. Ponudbe oa ogl. odd Jutra pod Jifro Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanišl znesek 17 Din. Dober provizijski zaslužek Iščemo krajevne za stopnike za celo Jugoslavijo. Informacije daje le O6ebr_o, firma »Svetla« reklamni anarati, Mayer - Rečnik. St. Vid nad Ljubljano, Trata. 28870 5 y.r Beseda 1 Din davek i Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanlš' znesek 20 Din Rabljene motorje za istosT.erni tok 220 V. kupujem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Elektro-. 28878-29 Yiil'i\ Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din »Nizk4 cera«. Parcelo po možnosti v centru za tri do petnadstropne poslopje, kupim takoj za gotovino. Ponudbe pod »Dobro plačilo« na ogl odd. Jutra. 28892 20 Zemljišče v izmeri 2841 kv. m v Zalogu, blizu postaje se proda. Informacije Zalog 112. 28868-20 Blizu Celja kupim vtečjo hišo s posestvom in vodno močjo ali se udeležim pri industriji s kapitalom. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 369«. 28875-20 Parcela 5500 kv m na Ježicl 6e poceni proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 28909-20 Oblačila Beseda i Din. davek i Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Krzneno jopico za manjšo Dostavo prodam. LJubljana, Bleiwei-sova cesta -48, priti, desno. 28899-13 Opremljeno sobo veliko, čisto in mirno, s posebnim vhodom v I. nad stropju oddam s i novembrom v bližini Zvezde. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28552-23 Solnčna soba s posebnim vhodom se cdda. Naslov v vseh posl. Jutra 28888-23 Zgubil sem prstan z belim in rde čim kamnom na poti iz , pred Evrope do Stan in dom. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja. da mi ga vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 28905-28 Vsaka beseda 50 par z« dajanje naslova 5 Oln najmanjši znesek 15 Dir Opremljeno sobo z hrano ali brez za go spodično pri mirni stran ki, iščem za november Ponudbe pod »Novem ber« na ogl- odd Jutra. 2S887-23a Prostorno prazno sobo za pisarno v sredini mesta se išče za 1. november Ponudbe pod »Pra zna« na ogl. odd. Jutra 28891-23a Sobo za stalno išče za takoj ali do 1. decembra soliden, prilr t-nl drž. uradnik. Ponudbe na Orrl. odd. Jutra pod »B. B.« 28852 23a Opremljeno sobo s jK>sebnim vhodom in upacabo kopalnice išče m Ponudbe pod »Center. 1. november« na ogl. ori (L Jutra. 28907 23a Prazno sobo eno- ali dvosobno stanovanje iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 2891f-23a Sobo prazno ali opremljeno, vhod s stopnišča, po možnosti s kopalnico, iščem za takoj aii s 1. noven-brom. Pcr.udbe na ogl. odd. Jutra pr>d »Soba«. 28918 23a Izgubljen 3 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanlši znesek 20 Din Rujavo aktovko z Leica filmi sem izgubil na poti od Hradeckega vasi proti prelazu na Dolenjski cesti. Odda naj se proti nagradi din 100 Društvena ul. 5, Ljublj. Mo. ste. 28898-28 Sostanovalko išče mlada uradnica. — Naslov v vseh posl. Jutra. 23903 23 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Nalmanlšl znesek 17 Din. Kupim jabolka. boljših vrst, zdrava, ki se obaive tez zimo. Potrebujem jih. 600 do 300 kg. Ponudbe z naznačbo vrst in najnižje cene nasloviti na ogl. odd. Jutra pod ^Jabolka-. 28839 34 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali da.iar. e naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Sveža jajca vedno dobavlja veletrgovina jajc Maks Priiz-hand. Ptuj, Zrin^lco-Frankopanska cesta 10. yahtevajte cenik 28374 33 Za edinstveni hranilni produkt, potreben vsakemu gospodinjstvu IŠČEMO v vsakem večjem mestu samostojno prodajalko za obiskovanje hotelov, restavracij, menz. V poštev pridejo samo dame z lepim nastopom in ki so slične posle že opravljale. — Potrebna mala kavcija ali garancija. — Ponudbe s spričevali in fotografijo pod »Prodavačica P-6382« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. V hladnih dneh Vas kozarček BERMET* VIN A obvaruje nripe. — Gostilničarji ga iahko aaroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MAK INKOV A lz SREMSKIH KARLOV CEV, Fruška gora. HHBHBBBBBBBHHRri NAJLEPŠE CTIV0! Raulfen: Klabund: Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga. din 15,— Zgodbe brez groze Plotr-Rasputin ima volna Thompson: £jy|fO Mateja: Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 Urejuje Davorin ttavijen. — za trongftrrJj »Jutra« Staaito Viratt. — Za Narodno tiskar oo A, d. kot tiskarna rja Feba Jeran — Za in—mrni dai je Ajffjl — jm z umu*-