Leto LXVII
PoSinlna pTaFana T gofovTrir.
tf LJubljani, V tetrtelc, 3ne 3. tvgusta 1939
Stev. 175 *	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ul. 6/111

Telefoni uredništva ln nprave: 4tW)l, 40-02, 4(W)3, 404H, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn
Čekovni riiisi Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inserate.
U pravai Kopitarjeva ulica itevilka 6,
Nova Španija si izbira pot
Važni posveti generalov pri generalu Francu Generali so izrazili mnenje v štirih točkah
1914 - 1939
Eno četrtsrtoletje je minilo od strašnih dni
avgusta 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna in se je človeštvo pogreznilo v štiri lela najbolj okrutnega uničevanja človeških življenj in vseh duhovnih in gmotnih dobrin, ki jih je nakopičila omika. Potek avgustovih dni je bil sledeč: Dne 26. julija 1914 je avstrijski poslanik v Belgradu baron Giessl izročil srbski vladi vojno napoved. Dne 29. julija je Rusija odredila splošno mobilizacijo. Dne 31. julija je nemški cesar Viljem objavil nevarnost vojnega stanja in je carski vladi poslal 24 urni ultimat, naj mobilizacijo prekliče. Dne 1. avgusta ob 5 popoldne je bil nemški poslanik grof Portales sprejet pri ruskemu zunanjemu ministru Sasonovu, da sprejme odgovor na ultimat. Odgovor je bil odklonilen, nakar je ob 5 popoldne Sasonovu predal vojno napoved, ki jo je že prinesel s seboj v žepu. Istega večera je nemška vlada zapovedala splošno mobilizacijo. Dne 3. avgusta je nemška vlada napovedala vojno tudi Franciji in je istočasno vkorakala v Belgijo, ki je bila takrat nevtralna država. Naslednji dan, dne 4. avgusta, je Anglija vzela kršitev belgijske nevtralnosti za povod, da napove Nemčiji vojno.
Takšen je suhoparni potek dogodkov, ki so se 2 bliskovito naglico razvijali, medtem ko so že grmeli topovi in so se meje med državami že zavijale v goste oblake dima, možje in fantje pa so v milijonih med jokom svojcev zapuščali svojo domove in se pomikali proti frontam, kjer je že v gostih curkih tekla kri. Vojna je potem divjala štiri polna leta. Sicer so takrat, leta 1914, nekateri napovedovali, da bo hitro končana in da se bodo vojaki vrnili »jeseni, ko bo listje padaloc, toda sproščeni divji goni so zahtevali svoj čas in svoje žrtve, preden se niso pomirili v mlakah krvi in nagomilenih razvalinah vsega, kar je Človeški um ustvaril na polju kulture.
Človeštvo je iz svetovne vojne Izšlo drugo, drugačno, kot je v njo stopilo. Kakor da bi bil zazijal neznanski prepad med razdobji, ki ju loči borih štiri let, prepad, čez katerega ni mostov in ki drug drugega dosegata samo še po rahlih spominih. Človeštvo, ki se je vrnilo iz strahot strelskih jakov in pomanjkanja v zaledju, je imelo občutje, ki ga ima človek, ki je za las ušel smrtni nevarnosti: bežati, samo bežati proč od nevarnosti, bežati proč od strašnih spominov, storiti vse, da se kaj podobnega nikdar več ne povrne. Vmes so se motala seve tudi druga čustva, kakor želja po maščevanju nad krivci, ki so vse gorje zakrivili pri enih, čustva vzkipelega veselja nad dobljeno svobodo pri drugih. Ta čustva so bila v mnogem pogonska sila pri izdelovanju mirovnih pogodb, ki naj bi bile enim v potrdilo svobode, drugim pa kazen, a vsem zagotovilo, da se v enakopravnem, izravnanem sožitju narodov, kjer imajo mali narodi iste praviee kakor veliki, za vedno onemogočijo okoliščine, ki so privedle do 1. avgusta 1914.
Zgodovina zadnjih 20 let, ki leži pred nami kakor na dlani, kaže, kako malo slvarno so bile idejne predpostavke za preosnovo mednarodnega 60Žitja. ki je zapisana v mirovnih pogodbah in v paktu Zveze narodov, ki naj bi bil izliv miroljubnega hotenja narodov po svetovni vojni. Po enem Zetrtstoletju, ki je minilo od teh grozepolnih avgustovih dni leta 1914 pa imamo danes po nedojmlji-vih krivuljah mednarodne zgodovine podobo, ki jo je ugledni švicarski politični pisatelj naslikal takole: »Imamo vojno, a vendar vojne še nimamo. Živimo v miru, a vendar miru nimamo. Položaj leta 1939 je popolnoma drugačen kot oni leta 1914, ko smo iz pravega mirovnega stanja kar naenkrat prestopili v pravo vojno dobo. Takrat so izvedenci mednarodne politike zatrjevali z gotovostjo, da je vojna neizbežna, medtem ko so ljudske množice do zadnjega trenutka verovale, da je ne bo, ker je nemogoča, medtem ko danes vsi izvedenci mednarodnega življenja zatrjujejo, da je mir še mogoče ohraniti, medtem ko ljudske množice živijo pod pritiskom nervozne gotovosti, da je neizbežna, da se približuje kakor plaz, ki ga najprej slutimo, potem slišimo, dokler da ne zagrmi iz višine v globino.«
Ko gledamo nazaj in primerjamo razvoj dogodkov in njihove okoliščine takrat in danes, hi bilo brez smisla, da ne bi zavzeli jasnega stališča tudi mi in se ravnali po tem jasnem spoznanju. Naše stališče je enostavno. Imenuje se mir. Naša jugoslovanska vlada ga je zapisala na čelo svoje zunanje politike. Vzela ga je tako resno, da se z neizprosno doslednostjo drži izven vseh trenj, ki razdvajajo velike države v sedanjem trenutku, pa naj bodo ta trenja ideološke narave, ali gospodarske, ali vojaško-politične. Za takšno politiko je bilo treba in je treba ter še bo treba velike možatosti in poguma. Smer naše zunanje politike je tako ravna, da ji nikdo ne ho mogel očitati, da je s kakršnimkoli svojim dejanjem dražila obstoječe napetosti in jih povečevala, marveč bo naša vest mirna, ker smo z modrim samozatajevanjem blažili razdražena ozračja okrog nas. Toda mirovna politika naše države, ki je v trdnih rokah modrih in preudarnih vodij, mora v trenutkih, kot so sedanji, brezpogojno računati na neizprosno sodelovanje vseh plasti naroda in vsakega posameznika v njem. Spomin na leto 1914 in na vse ono, kar mu je sledilo, nalaga strogo dolžnost, da vsak ohrani vse svoje živce v polni oblasti, da vsak govori, dela in stopa preudarno, hladno, a trdno, tako kakor da bi bila samo od njega odvisna usoda vse domovine. Danes ni nikomur dovoljeno, da hi bil nervozen sam, še manj, da bi sejal begavost okrog sebe. Danes velja geslo: mir v strogi disciplini, mir v polnem zaupaniu med vodstvom države in ljudstvom.
Burgos, 2. avgusta. TG. Na merodajnem mestu potrjujejo, da general CJueippo de Liano ne pojde za diplomatskega predstavnika v Južno Ameriko takoj, kot je bilo razglašeno, marveč, da bo izpolnil preje še neko posebno poslanstvo v Italiji. General je namreč imenovan za voditelja vojaškega odposlanstva, ki potuje v Italijo. General ostane v Italiji samo nekaj časa. Kakšen namen naj ima to poslanstvo, javnosti ni bilo sporočeno.
V službenem listu je bila objavljena lista novo imenovanih armadnih generalov in poveljnikov divizij in armadnih zborov. Ta lista poka-zuie, da so dobili vsi generali, ki so v državljanski vojni igrali vodilno vlogo, važna poveljniška mesta. To pa ne velja za dva generala, namreč za generala Queippa de Lano in za generala Jague proti katerima vlada nerazpoloženje posebno v krogih falangistov. General Sclchaga, poveljnik navarske armade, je postal poveljnik armadne oblasti v Coruni. Znani poveljnik gaticijskih čet general Aranda je postal poveljnik armadnega okrožja v Valenciji. Bivši poveljnik levantinskih čet general Orgas je postavljen za poveljnika armadnega zbora v Barceloni. General Gali-quet je poveljnik Madrida in Sevilije, general Arenss je dobil armadni zbor v Saragosi, general Lopez Pinto je postal poveljnik armadnega zbora v Burgesu, general Seradov je dobil armadno poveljstvo v Valadolidu. Znani poveljnik maroških čet general Varela je postal poveljnik španske armade v španskem aMroku. General Ponte je bil poslan za poveljnika na Beleare. V vladi so 6edaj še trije generali, in sicer mornariški
Tokio. 2. avgusta. AA. Reuter: Britanski p o s 1 a n i k Craigie je obiskal ministra Kata in zahteval v imenu britanske vlade,
da ukrene japonska vlada vse potrebno, da se preneha protibritansko gibanje na Japonskem in Kitajskem.
List »Ni-Čini-Či Šimsun« pravi, da je poslanik izjavil, da bodo sicer nastale velike težkoče v britansko-japon-skih pogajanjih. Craigie je obenem zahteval, da se o tej zahtevi obvesti japonski zunanji minister Arita. Kate je odgovoril, da nima protibritansko gibanje na Japonskem in Kitajskem nobene zveze s tokijskimi razgovori, temveč so to dve popolnoma različni stvari. Protibritansko gibanje na Japonskem je izraz spontanega razpoloženja ljudstva in če bi to gibanje ogrožalo mir in red, bo japonska vlada zmerom lahko izdala potrebne ukrepe. Kar se pa tiče protibritanskega gibanja na Kitajskem, nima japonska vlada nobene zveze z njim in ne more o tej stvari ničesar ukreniti.
Isti list poroča dalje, da je ameriški od-pravnik Dooman obiskal generalštabnega tajnika ameriškega oddelka v japonskem zunanjem ministrstvu Ješizavo in ga opozoril na to, da se protibritansko gibanje na Kitajskem vse bolj in bolj spreminja v nastop proti belcem in da ogroža življenje in premoženje ameriških državljanov na Kitajskem. Zastopnik USA je zahteval od japonske vlade, da kaj ukrene proti širjenju sovraštva proti tujcem.
List^ komentira obiska britanskega poslanika Craigija pri K a t u in ameriškega odpravnika D n o m a na pri J e š i z a v i. List pravi,
da je očitno, da sta oba diplomata nastopila na direkten nalog svojih vlad in da je to dokaz skupnega nastopa Anglije in USA na Daljnem Vzhodu. List pravi dalje, da so japonski politični krogi skrajno ogorčeni zaradi te demarše Velike Britanije, ker vidijo v njej grožnjo proti Japonski, posebno v zvezi z novim dokazanim sodelovanjem med britansko in ameriško diplomacijo.
»Nepremostljive težave«
»Tok io Ašahi Simbun« piše, da so se zadnje dni pojavile skoraj nepremostljive težkoče pri pogajanjih med Veliko Britanijo in Japonsko glede valute in srebra v Tiencinu Japonska odločno zahteva vse srebro, spravljeno v bankah britanske koncesije, in razveljavljenje kitajskega denarja, zastopniki Velike Britanije pa izjavljajo, da je to srebro last čungkinške vladr>. Velika Britanija priznava sedanje stanje na Kitajskem, toda njeni zastopniki trde, da ne more okreniti ničesar sovražnega proti čunekinški vladi. List trdi, da je to vzrok sedanjim težkočam pri pogajanjih.
I^ondon. 2. avgusta. AA. Reuter: Diplomatski urednik Reulerja nravi, da v Londonu za sedaj ni videti znakov, da b| bila na dnevnem redu namera. po kateri bi se ustavila pooaiania v Tokiu zaradi protiangleških demonstracij vkljub temu,
minister admiral Sevrera, letalski minister general Kindelar in voini minister grneral D'Avila. Zunanji minister general Jordan, ki pri falangistih tudi ni priljubljen, v državljanski vojni ni aktivno sodeloval. General Moscardo je postal poveljnik divizije. (General Ponte je bil med državljansko vojno kazensko odstavljen, ker se je v preostrih besedah izrazil proti zaveznikom generala Franca v državljanski vojni.)
V Burgosu tudi krožijo poročila o sestanku generalov pri generalu Francu. Poročila pravijo, da so pri tej priložnosti generali predložili svojemu poveljniku in vladarju države pismeno spomenico, v kateri izražajo svoje mnenje o bodoči ureditvi države. V tej spomenici so generali podčrtali osnovno načelo, ki naj bo sveto vsaki vladi, namreč, da mora Španija ostati Špancem«. Nato so generali v štirih točkah našteli svoja mnenja. Te štiri točke, o kiterih pa je nemogoče zvedeti, če odovarjajo resnici, se glasijo:
1.	V Španiji je treba uvesti monarhijo in sicer tako, da se pokliče nazaj kralj Alionz, ki pa naj se obveže, da bo v najkrajšem času odstopil prestol svojemu sinu Don Juanu.
2.	Sestavi naj se vojaška vlada, ki bo v primeru izbruha evropske vojne, na vsak način Španijo obvarovala v polni nevtralnosti.
3.	Vlada naj proglasi amnestijo in naj
čeprav uvidevajo, da je ta propaganda skrajno škodljiva za sama pogajanja. To je jasno razložil japonski vladi tudi angleški veleposlanik v Tokiu. V kolikor se ne bi dalo spet vpostaviti ozračje sloge, je gotovo, da bi utegnil biti uspeh pogajanj malenkosten.
Pri razlagi angleškega stališča je veleposlanik Craigie poudaril tudi to, da je japonska vlada prevzela nase odgovornost za vzdrževanje javnega reda, na področju, ki se nahaja pod japonskim nadzorstvom. Načelo, ki so ga sprejeli pred začetkom tokijskih pogajanj, se je glasilo tako, da bo Japonska vlada to odgovornost tudi sprejela. Toda sedanja proti-angleška demonstracija pomeni čisto jasen znak, da reda ni. Iz tega se sklepa, da japonska vlada ali nc more, ali pa noče ohraniti reda.
Danes Halifax o Daljnem vzhodu
London, 2. avgusta, b. Britanski kabinet se je sestal danes dopoldne k redni seji, na kateri
Moskva, 2. avgusta b. Moskovska radio-po-sfaja je preteklo noč obširno poročala o zunanji politični izjavi angleškega ministrskega predsednika Chamberlain a. Poleg tega je radijska postaja poročala tudi o izjavi angleškega državnega podtajnika Bultlerja, ki je dejal, da je vprašanje neodvisnosti baltiških držav glavna ovira za sporazum s Sovjetsko Rusijo.
Po mnenju Moskve ne predstavlja jamstvo za baltiške države nobenih težav, ki bi bile takšnega značaja, da bi mogle ovirati ali celo preprečiti sporazum med Sovjetsko Rusijo ali zapadnimi velesilami. Gre predvsem za pravilno razumevanje »neposrednega napad a<. Angleška oblika tega vprašanja se lahko različno tolmači, medtem ko hoče imeti Sovjetska Rusija to vprašanje urejeno tako, da ne bo nobenega dvoma in da ga v potreni ne no mogel niliče krivo tolmačiti.
Moskva, 2. avgusta. AA. Reuter: Agencija Tass je snoči obiavila obvestilo, da je eden izmed razlogov za zavlačevanje angleško-fran-cosko-sovjetskih pogajanj v tem, da angleški predlog o posrednem napadu ne označuje dovolj napadalca. Agencija komentira Buttlerjev govor v angleškem spodnjem domu o tem predmetu ter pravi, da ne gre za to ali se da jamstvo za neodvisnost baltiških držav, če pristaneta na to ohe slran-ki, temveč zato, zakaj noče Anglija d o -
pozove vse politične begunce, da se vrnejo v domovino.
4. Razpišejo naj se splošne volitve za parlament, ki naj sprejme novo špansko ustavo.
Generali so izrazili tudi mnenje, da naj sedanji notranji minister S u n e r , ki je privrženec falangistov .odstopi.
General Franco bo verjetno izbral srednjo pot, tako da bo potisnil iz vlade ministra S u n e r j a in ministra generala Jordano. Prvega bi poslal za
Eoslanika v Rim ali Berlin, drugega pa za poslanika v ondon ali Pariz Za ministrskega predsednika pa bi bila izbrana manj izpostavljena osebnost.
Francosko mnenje:
»Španija bo šla z Nemčijo in Italijo«
Rim, 2. avgusla. AA. Havas: Zdi se, da je sodelovanje Španije z državama osi (Italijo in Nemčijo) na vojaškem področju gotovo dejstvo. Tako sklepajo iz sporočila, da se vrše skupni sestanki med italijanskim, nemškim in španskim generalnim štabom na križarki »Pola« o priliki sedanjih pomorskih manevrov. To se zdi tem verjetnejši, ker je špansko vojaško odposlanstvo pod vodstvom generala Gonzalesa prišlo na italijanske manevre, ki so se snoči začeli.
Knez-namestnik zapustil Anglijo
London, 2. avg. AA. Nj. kr. Vis. knei namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala danes dopoldne iz Londona. Z njima sta odšla iz Londona Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola, v spremstvu pa je tudi minister dvora Milan Antič. Pri slovesu na železniški postaji Viktorija so bili navzočni kr. poslanik dr. Ivo Subotič s soprogo in vso osebje kr. poslaništva s soprogami. Ko sta se pripeljala Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga na postajo Viktorija, jima je skupina jugoslovanskih študentov, ki se je po končanih počitnicah v Angliji vračala v Jugoslavijo, priredila navdušene manifestacije in jima vzklikala »2iveli!<. Nj. kr. Vis. knez namestnik se je zadržal nekaj časa v razgovoru s študenti ter se zanimal, s kakšnimi vtisi odhajajo iz Anglije.
je proučil razmere na Daljnem vzhodu, s katerimi se je pečal včeraj tudi zunanje-politični odbor britanske vlade. Pričakujejo, da bo zunanji minister lord Halifax že jutri podal v lordski zbornici obširno poročilo o politiki Velike Britanije na Daljnjem Vzhodu. Zveza med Anglijo, Francijo in Zedinjenimi državami je trajna. Tukajšnji poučeni krogi opozarjajo na to, da bo politika Velike Britanije napram Japonski odvisna od sodelovanja Zedinjenih držav in Francije. V nobenem primeru Velika Britanija ne namerava popustiti japonskim zahtevani glede kitajske valute brez ozira na to, če bo Britanija dobila podporo Zedinjenih držav in Francije.
polniti svojega opisa, kaj razume pod
»neposrednim napadom«.
Moskva, 2. avg. b. Danes ob 6 zvečer so se nadaljevali razgovori med Moletovim, Strangom in Seedsom.
Nemci pravijo, da pogajanj z Rusijo ni — Angleški list pa trdi, da...
Berlin, 2. avgusta: AA. DNB: Niti iz nemškega niti iz sovjetskega izvora ne prihajajo nobena sporočila o gospodarskih pogajaniih med Nemčijo in Sovjetsko Rusiio Ta postopek je v skladu s prakso, da se sporočila ne izdajajo vse dotlej, dokler se nc dosežejo praktični rezultati. V dobro poučenih krogih pa pravijo, da 60 vesti, ki so se razširile v tujini v zvezi s podrobnostmi pri pogajanjih, za lase privlečene, kakor se jc n. pr. to zgodilo s trditvijo, da bo nemški gospodarski minister Funk v kratkem odpotoval v Moskvo.
London, 2. avgusta b. Berlinski dopisnik »News Chronicla« poroča iz dobro poučenega vira, da nemška vlada trenutno proučuje s svojimi svetovalci načrt, ki gre za tem, da pridobi Rusijo za nevtralnost in da jo na ta način oddalji od zahodnih držav, oziroma o,d »fronte miru«. Nemčija namerava Sovjetski Rusiji ponuditi trajno jamstva za nekršljivost ruskih meja za primer, če bi Sovjetska Rusija obljubila, da bo ostala v morebitni vojni nevtralna. Kdaj bo Hitler tak predlog predložil Moskvi, šc ni znano, ker je tozadevna po-nudbs odvisna največ od pogajanj Nemčije » Sovjetsko Rusijo.
Anglija in Amerika skupno protestirata v Tokiu
Zaradi protiangleških demonstracij na Japonskem
in po Kitajskem
Glavna ovira v Moskvi
Ne baltsko vprašanje, marveč jasne obveznosli
PoMfol s spiski
Naša notranja vprašanja
O s|K>rar.umu dano« v jugoslovanskem Č»*o-pisju ne najdemo kaj prida besed Oiividno vsi čakajo, kdaj bo ta državni akl podpisan, potem ko so vsi merodajni činitelji izdali izjave, da na to ne bo treba dolgo čakati.
V	ospredju je danes članek nekega dr. Ivana Pavičiča, Hrvata, ki je v sarajevskem >li|o-slovanskem listu« objavil članek, v katerem podaja svoje osebno mnenje o položaju, politiki in bodočem razvoju slovenstva. Glavne misli teh izvajanj smo prinesli včeraj, danes pa beremo v >0 b i o r o« odgovor na la članek. Kakor ni dr. Pavičič povsem pravilno razumel in razložil bistva slovenske politiko, tako je tudi >Obzor« v svojem odgovoru zagrešil neka! več ali manj napak. Prav ima »Obzor«, ko nasproti Pavifciču |>oudarja, da ohstoja tudi slovensko vprašanje, kakor bi moralo biti vsakemu politiku dobro znano iz raznih perijod naše politike, ko je večina slovenskega naroda bila večkrat v opoziciji ne samo proti administrativnemu centralizmu, ampak tudi proti takozvaneinu unitarizmu, čigar osnovne teze, da Slovenci nismo samosvoj narod, Slovenci, izvzem-šl pristašev ,1\S, nikoli nismo sprejeli in smo proti njej celo za časa najhujše diktature, kolikor smo pač mogli, protestirali. Hude napake pa je napravil »Obzor«, ko pravi, da Slovenci ne moremo nastopati tako kakor Hrvati zato, ker da nimamo prave narodne tradicije, češ, da smo šele po prevratu dobili možnost, da razvijamo svoio narodno osobitost! »Obzorjev« člankar mora zelo slabo poznati zgodovino jugoslovanskih narodov, če ne ve, da je naša nacionalna zavest in kultura ter individualnost stara že vsaj tako dolgo, kakor imamo svoj slovenski pismeni jezik, to je, če nočemo iti nazaj do Trubarja, vsaj že od pro-svetljenega veka, kar pa se tiče oblikovanja naše narodne samobitnosti in lastne kulture ter slovenskega elosa, pa se nismo začeli šele po prevratu v tem smislu prebujati, marveč so naše narodne borbe bile na višku že v bivši monarhiji, v kateri smo si priborili dokaj temeljnih narodnih kulturnih in političnih pravic, in smelo trdimo, da v tem oziru prav nič ne zaostajamo za Hrvati, ki sami dobro vedo. kako hudo so se morali boriti z madžaronstvom. Tudi je precej neokusno, če se
Obzorr pred nami ponaša z geografskim jx>!oža-jem hrvatske zemlje, zakaj naš geopolitični položaj mislimo, da ni nič manj važen kakor hrvatska zemlja, ki jo sirer visoko vrednotimo O tem pa. ali so Hrvati vedno vodili pravo politiko, se ne bomo prerekali, samo lo bi želeli, da bi »Obzor« našega narodnega življenja in borbe ne glodal tako z viška, kakor to kažejo njegova izvajanja. Saj mislimo, da se tudi za Hrvate niso še začeli zlati časi in da bomo tudi poslej vsi drug na drugega navezani in drug drugemu potrebni.
Zanimiva je tudi polemika, ki jo vodijo hrvatski listi proti sotrudniku belgrajske »Politike« Gregoriju Božoviču, ki je v tem listu objavil potopisne črtice iz Dalmacije, ki žalijo verska in narodna čustva Hrvatov. Božovič je na te očitke odgovoril, češ da je kot Srb in pravoslavec bil dolžan opozoriti na protisrbsko razpoloženje med dalmatinskimi Hrvati, ki da Srbe psujejo in jim grozijo, da bodo morali pobrati šila in kopita iz Dalmacije. Pravi, da so njegovi članki le obramba proti onim, ki ne marajo narodnega in duhovnega edmslva in dn se je moral postaviti za Srbe v Dalmaciji, ki da so pozabljeni in zapostavljeni in nimajo skoraj niti več pravne zaščite... Kdor pozna v resnici razmere v naši državi, ve, da ni niti trohice resnice na teh trditvah in zato bi bilo bolje, da bi »Politika« takemu dopisniku, kakor je g. Božovič. zaprla svoje stolpce, saj taki dopisi samo škodujejo prijateljskemu razpoloženju, ki posebno danes v očigled sporazuma vlada v naši državi prav v vseh slojih in krogih naroda.
Pariški »Temps« prinaša članek o aferi »Vremen a«, v katerem pravi, kakor beremo v »Hrvatskem dnevniku« od 2. t. m. v politični rubriki, da je ta stvar hudo kompromitirala bivšega vladnega predsednika dr. Milana Stojadi-noviča. Značilno je. da je cenzura dopustila Mačkovemu glasilu, »Hrvatskemu dnevniku«, da je razkril to afero, zaradi katere je sedanja vlada postavila »Vremenu« komisarja. »Temps« pravi, da je to znak, da se Cvelkovičevi razgovori z dr. Mačkom bližajo svojemu srečnemu koncu. To vest je dobil »Tetnpst — piše »Hrvatski dnevnik« — od svojega dopisnika iz Belgrada, ki mu je tudi razkril, kako je dr. Milan Stojadinovič akcije »Vremena«, ki so bile državna last, prepisal na svoje ime, o čemer bodo še izrekle svojo besedo merodajne instance. (Glej »Hrvatski dnevnik« od 2. avgusta, stran 3.)
V	nemškem Kulturhundii v Jugoslaviji vlada že dolgo časa huda kriza. V njem sta namreč dve struji, stara, ki jo je vodil dosedanji predsednik g. Keks, in mladinska, ki jo vodi dr. Awender, odvetnik iz Pančeva, ki je orientirana narodno-socialistično. 6. avgusta bo občni zbor. da se ta zadeva reši, izgleda pa, da bo izvoljen dr. Janko iz Celja, ki je nevtralec, se torej ne zavzema
ne za eno ne za drugo smer.
•
Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je na obisku v Dalmaciji in je pri tej priliki obiskal Dubrovnik. Potem jc od|>otoval v Split, kjer je prisostvoval seji banovinskega odbora JRZ v Dalmaciji. Izvolili so novi odbor, kateremu so postavili na čelo ministra brez listnice Antona Maštroviča.
JRZ v Splitu
Split, 2. avgusta. AA. Danes ob 11 dopoldne je bila v mestni posvetovalnici v Splitu banovinska konferenca JRZ za primorska banovino. Navzočni so bili: kot zastopnik glavnega odbora gradbeni minister dr. Krek, tajnik glavnega odbora minister Ante Maštrovič in drugi. Soglasno e bil izvoljen z aklamacijo novi banovinski odbor, ki mu načelujc minister Ante Maštrovič. Po izvolitvi je spregovoril minister Maštrovič, ki je dal pregled notranjepolitičnega položaja, predvsem pa poudaril delo in priznanje vlade Dragiša Cvetkoviča in smernice za bodoče delo JRZ v primorski banovini. Izvajanja ministra Maštroviča so naletela na odobravanie
V imenu glavnega odbora JRZ ie konferenco pozdravil gradbeni minister dr. Miha K r e k, ki je v svojem obiirnem govoru poudaril globok pomen JRZ v našem političnem življenju. Posebno se je bavi] z delom vlade Dragiie Cvetkoviča za sporazum ter naglasil, da je danes delo za sporazum edino možna politika. Navzočni pa so navdušeno vzklikali predsedniku vlade Cvetkoviču n ministrom, ki so sc udeležili konference.
Belgrad. 2. avgusta, m. Dance je Imel svoio slavo batalion tankov, zatem pa avtomobilski polk ter letalske vojaške enote. Proslavi so prisostvovali zastopniki vlade, vojske ter ostalih civilnih in vojaških obiasti.
Predsednik vlade v Splitu
Split, 2. avg. A A. Nocoj ob 20 se le r. ladjo
Oplenac pripeljal iz Dubrovnika v Split ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič v spremstvu svojega osebnega tajnika Boža Auabtasijcviča. Za prihod predsednika vlade v Split so je zvedelo
že zjutraj za časa zasedanja banovinske konference JRZ. Ob obrežju se je zbrala velika množica pristašev JRZ z narodnimi iioslanri, zastopniki okrajnih odborov, ki so danes sodelovali na konferenci JRZ v Splitu. Sprejema so se udeležili med drugimi tudi ministra dr. Miha Krek in Ante Maštrovič, ban dr. Mirko Bujič, zastopnik j>ovelj-nika mesta Krstič, kontreadmiral Marjaševič ter
j>odžupan Vrdoljak in bivši predsednik občine Jakša Kačič.
Cim je ladja pristala, eo navzočni burno pozdravili predsednika vlade ter mu vzklikali: »2i-vel predsednik JRZ, živel voditelj Jugorasa!« Po pozdravih se je predsednik vlade od|>cljal proti kolodvoru, med |>otjo pa so ga strankini pristaši navdušeno pozdravili. Nekaj časa se je ministrski predsednik zadržal v prometnem uradu, zatem pa vstopil v zagrebški brzi vlak. S predsednikom vlade je odpotoval tudi gradbeni minister dr Miha Krek. Ob njunem odhodu so pristaši JRZ spet priredili navdušene manifestacije.
Vprašanja in odgovori v angleški spodnji zbornici
London, 2. avgusta. AA. Reuter: Državni podtajnik v ministrstvu za vojno mornarico je izjavil v spodnjem domu, da je angleška vlada sprejela sklep, po katerem bo v znatni meri izpopolnila svoj načrt za gradnjo novih vojnih ladij za letošnje leto. Po novem načrtu bo zgrajenih 107 posebnih ladij za uničevanje min ter za borbo proti podmornicam. Prav tako namerava ministrstvo za vojno mornarico zgraditi 57 patrolnih ladij, od katerih jih bo nekaj namenjenih za borbo proti podmornicam. Zgrajenih bo tudi 10 ladij za polaganje min, šest hitrih patrolnih ladij in ena ladja za polaganje kablov. Napovedujejo še nekatere spremembe v načrtu, oziroma pri gradnji nekaterih ladij, vendar pa podtajnik Shakespeare pri tem ni navedel podrobnosti. Naknadno bo vlada zahtevala dopolnilne kredite za izvršitev najavljenega programa.
Ministru Morrisonu jo bilo postavljeno v spodnjem domu vprašan ie, če se bo izvedel popis surovin in življenjskih potrebščin med zavezniškimi državami za primer vojne. V odgovoru na to vprašanje je Morrison poudaril, da bo v primeru vojne politika britanske vlade obstojala v tem, da bo skušala izpopolniti vse možne oblike medzavezniškega gospodarskega sodelovanja.
Chamberlain je izjavil v spodnjem domu, da bo angleško vojaško odposlanstvo odpotovalo v Moskvo v soboto ali v nedeljo.
Po izjavi Chamberlaina so bila angleškemu veleposlaniku v Tokiu poslana navodila, naj vloži oster protest pri japonski vladi zaradi protiangle-ške agitacije na severnem Kitajskem. Predsednik vlade je prav tako izjavil, da vzdržuje angleška vlada najožji slik z vladama v Združenih državah in v Franciji. Poudaril je pri tem, da niso točna poročila, da bi angleška vlada pristala na izročitev štirih Kitajcev, katere Japonci dolže umora v Tjencinu.
Neki narodni poslanec le vprašal, ali bo vlada začela razpravljati o stališču, ki so ga zavzele vlade Švedske, F"inske in drugih baltiških držav v zvezi s pogajanji za sklenitev angleško-ruske pogodbe. B u 11 c r je odgovoril, da angleška vlada upošteva koristi drugili držav, da pa ne gre za vprašanje vsiliti tem državam jamstva. Tudi ne gre z;a to, da bi bilo nekatere države. predmet političnih kombinacij velesil. Kršitev neodvisnosti ali nevtralnosti katerekoli teh držav pa bi pomenila stvar, ki je življenjskega pomena za prizadete države.
Državni podtajnik pri ministrstvu za vojno mornarico Shakespeare je naglasil, da bo za uresničenje naknadnega načrta za graditev ladij potrebnih okoli 11 milijonov funtov šteriingov.
Chamberlain je stavil predlog, da se v petek 4. t. m. razpusti parlament do 3. oktobra in da se, če bi to zahtevali splošni interesi, lahko skliče tudi že prej. Naglasil je, da je letošnji poletni odmor poslancev krajši kot prejšnja leta, toda parlament je sprejel vse potrebne zakone in je spodnji dom labko prepričan, da je država zdaj pripravljena za vsako morebitnost. Odgovornost za sklicanje parlamenta — je poudaril Chamberlain — je v rokah vlade, na katero la odgovornost tudi pade. Chamberlainovo izjavo so sprejeli z odobravanjem.
V zvezi z vladnim predlogom, da odide parlament 4. t. m. na jK>letne j>očitnice, je Chamlier-lain poudaril, da glasovanje proti vladi pomeni izraz nezaupanja. V odgovoru na pri|x>mbe ne-
kega narodnega poslanca pa je Chamberlain izjavil: Mislim, da so v uradnem jioročilu iz Moskve gotovi opomini in je z. ozirom na to jasno, da na jiodlagi tega ne bi bilo modro biti preveč optimistično raz|>oloženi glede hitrega zaključka pogajanj.
London, 2. avg. AA. Reuter: Mislijo, da bo vojaško zastopstvo, ki ga bo Velika Britanija poslala v Moskvo, obstojalo iz 15 članov.
Anglija posodila Poljski 2 milijardi dinarjev za oboroževanje
London, 2. avg. AA. Reuter: Danes sta v imenu svojih vlad podpisala angleško-poljski sporazum o jamstvih poljski veleposlanik v Londonu grof Raninski in angleški minister za prekomorsko trgovino Hudson.
Sporazum ima obliko note in določa, da angleško trgovinsko ministrstvo nudi Poljski jamstva za nabavo blaga v zedinjeni kraljevini. Vsota, ki ho zajamčena, znaša 8,163.300 funtov šteriingov. Poljska vlada bo izdala bone v višini te vsote, za obresti pa bo jamčilo trgovinsko ministrstvo in bodo boni prinašali 5%ne letne obresti, amortizirali pa se bodo v dobi 16 let začenši z letom 1941. — Vsoto, ki jo je dobila poljska vlada po teh bonih, bodo uporabili v celoti ali delno za nabavo blaga angleškega izvora.
Gdanska nevarnost
v luči angleških časopisov
I>ondon, 2. avgusta, b. Brez ozira na optimistični ton, v katerem je britanski ministrski predsednik Chamberlain govoril o gdanskem vprašanju, objavljata danes »Times« in »Daily Tele-graphc daljše članke glede lega problema, iz katerih se vidi precejšnja skrb britanskih merodajni b krogov. '
Diplomatski dopisnik »T i m e s a« poroča, da je članek »Gazete P o I s k c« s podrobnimi podatki o vojnih pripravah v Gdansku vzbudil v angleških političnih in vojaških krogih veliko senzacijo. V I>ondnnu pričakujejo, da bo Poljska vlada pri gdanskem senatu vložila nov in oster protest zaradi vojaških priprav v svobodnem mestu Gdansku. Prav tako je treba računati, da bo maršal Rvdi S m v g I i v svojem govoru, ki ga bo imel prihodnji teden v Krakovu, izrazil jasno in točno stališče poljske vlade do gdanske-ga vprašanja.
»D a i 1 y Telcgraph« zavzema stališče v današnjem uvodniku do groženj gdanskega »Vor-postena«, da se carinska meja v Gdansku odpre za vslop Nemčije v vzhodno 1'rusijo. Takšni ukrepi bi ponienil: konec carinske zveze med Gdan-skim in Poljsko ter priprave za priključitev Gdanska k Nemčiji. Hladnokrvno je treba pričakovati, če je ta grožnja le strel na naskok Nemčije in za ostrejšo gonjo proti Poljski. »Daily Telcgraph* opozarja na intenzivne vojne priprave v Gdansku in ceni tam zbrane čete na 150.000 mož.
Angleške vojne ladje v Turčiji
Carigrad, 2. avg. A A. (DNB.) Danes je priplula semkaj angleška križarka »W a r s p i t e« s 4 rušilci. Angleške vojne ladje bodo ostale v Carigradu do nedelje. Istočasno je prispel v Smirno angleški rušilee »Malaja«. To je prvič, da je Turčija dovolila vhod tuji vojni ladji v važno pomorsko utrdbo v Smirni. V čast angleških gostov bodo prirejene svečanosti in športne prireditve v takem obsegu, kakršnih dosednj niso prirejali nobeni tuji vojni marnariri. V zvezi z obiskom angleške mornarice v Turčiji je predviden tudi sprejem pri francoskem veleposlaniku. V petek bo odletel z letalom v Ankaro angleški poveljnik mornarice in obiskal predsednika republike ter šefa glavnega generalnega štaba.
Nemško - slovaška pogajanja
Berlin, 2. avgusta b. Tukajšnji politični krogi posvečajo veliko pozornost slovaško-nemškim pogajanjem. glede katerih jc bilo v ponedeljek izdano kratko uradno poročilo. Splošno prevladuje mnenje, da gre za določitev podrobnosti za obmejna jamstva Slovaški. V okvir teh jamstev spada tudi določitev področja ob slovaško-moravski meji, kjer namerava Nemčija napraviti svoje utrdbe, ki bi jih zasedle nemške čete. Tukajšnji nemški krogi pričakujejo, da bodo ta pogajanja v najkrajšem času zaključena.
Zemunska vremenska napoved: Lahno se bo ohladilo. Delno oblačno bo na severni polovici, kjer bodo krajevne nevihte in nalivi. V južnih krajih pa bo pretežno vedro.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje zelo oblačno, toplotno stanje se ne bo mnogo spremenilo.
Nemirna Palestina
Jeruzalem. 2. avg. AA. Danes je v kontrolnem oddelku pri radio-jiostaji v Jeruzalemu prišlo trikrat do eksplozije. Najiovedovalka, ki je opravljala v tem času službo, je dobila težke poškodbe, dva inženirja, ki sta tudi zar>oslena pri radiu, pa lažje. Vzrok eksplozije ni znan. Mislijo pa, da gre za sabotažo. Radio oddaja je bila za nekaj časa prekinjena in se je pozneje nadaljevala preko druge radio postaje.
Madžarski emigranti rovarijo proti Nemčiji
Budimpešta. 2. avgusta. AA. MTI: V toku debate o manjšinskem zakonu je minister za notranje zadeve Kerestes Fisher izjavil, da nobena država ne bi smela dopustiti, da se njeni državljani mešajo v notranje zadeve druge države. Vsaki državi grozi nevarnost in tako tudi Madžarski, ako bi se njeni državljani mešali v notranje zadeve druge države in vodili v ta namen agitacijo.
Vodja puščičastih križev Hubaji je vpadel v besedo ministru notranjih zadev trdeč, da so madžarski emigranti na Poljskem »ačeli voditi agitacijo proti Nemčiji. Kerestes Fiecher mu je nato odgovoril, da mu io ni znano in da bo madžarska vlada v primeru, da se ugotovi resničnost te trditve, podvzela potrebne korake, da se to one-mogoče.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. avg. m. V Belgrad je prispel predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir G o 1 i a. V teku današnjega dne je bil sprejet pri pravosodnem ministru dr. Ružiču v zadevi proračuna za področje ljubljanskega apelacijskega sodišča.
Belgrad, 2. avgusta. A A. Obveščajo se potniki in tudi tisti, ki potujejo na Slovaško, da je prepovedano nesti s seboj več kakor sto slovaških kron za osebo. Znesek 100 Kč morejo potniki in turisti imeti le v bankovcih po 10 Kč.
Dr. Krek v Splitu
Split, 2. avgusta, m. Danes je prispel semkaj gradbeni minister dr. Miha Krek. Na postaji so gradbenega ministra pozdravili minister brez listnice Anton Maštrovič, ban primorske banovine dr. Mirko Bujič, vršilec dolžnosti župana Vrtolja in načelniki posameznih oddelkov banske uprave. Minister dr. Krek je s postaje odšel na bansko upravo, kjer je imel krajšo konferenco, zalem je pa prisostvoval sestanku banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino.
Iz sodnijske služb«
Belgrad, 2. avgusta, m. Z odlokom pravosodnega ministra sta imenovana za pisarniška oficiala 8 pol. skupine na dosedanjih službenih mestih kanclista 9 skupine Miroslav Kušar pri okrajnem sodišču v Kosi* njevici in Bernard Zupane pri okrajnem sodišču Laškem.
V 9. pol. skup so na z odlokom pravosodnega ministra povišani sodni kantlisti 10. pol. skup. I. Koš-nik pri okrajnem sodišču v Kranju, rranc Jalovec pr okrajnem sodišču v Kranjski gori, Marija Križmanič p: okrajnem sodišču v Gor. gradu, Alojzija Jerše pri oki sodišču v Ljubljani. Slavo Vrtačnik pri apelacijsken sodišču v Ljubljani, Ferdo Paradiž pri okrajnem sodi šču v Kočevju, Filip Čebovnik pri okrajnem sodišču n Prevaljah, Janez Žagar pri okrajnem sodišču v Logatcu, Franc Ferjan pri okrajnem sodišču na Prevaljah, Josip Hebar na okrožnem sodišču v Novem mestu in Josip Pintar pri okrožnem sodišču v Ptuja Hilda Deržaj pri okrajnem sodišču v Mariboru, Alojzij Kozine; pri oltr. sodišču v Ložu, Franc Strohsack pri okrajnem sodišču v Novem mestu in Jakob Lcsjak pri okrajnem sodišču v Kočevju.
S kraljevim ukazom so imenovani za višje pisarniške oficiale 7. skup. na dosedanjih službenih mestih sledeči pisarniški oficiali 8. skup.: Anton Kramar na okrajnem sodišču v Celju, I. Pohar na okrajnem sodišču v Ljubljani, Anton Čmer na okrožnem sodišču v Celju in Franc Bakalič na okrajnem sodišču v Kamniku.
Na predlog pravosodnega ministra so s kraljevim ukazom odlikovani: z redom sv. Save l. stopnje msgr. dr. Josip Ujčič, belgrajski nadškof; z redom »v. Save III. stopnje zlatomašnik Franc Košir, župnik v pokoju na Ježici pri Ljubljani, Mirko Godina, gvardijan mi-noritskega samostana v Ptuju, in dr. Kojič, grško-katoliški župnik v Belgradu.
Odobrene licitacije gradbenega ministrstva
Belgrad, 2. avg. m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je odobril naslednje licitacije:
Licitacijo za fiostavitev naprav za centralno kurjavo v palači strojnega inštituta ljubljanskega vseučilišča. Delo je prevzelo podjetje Jugoradia-tor v Ljubljani.
Licitacijo za postavitev naprav električne inštalacije v palači strojnega laboratorija ljubljanskega vseučilišča. Delo Je prevzel podjetnik Polde Milač iz Ljubljane.
Licitacijo za zgraditev carinarnice v Mariboru, Dela so prevzeli: mizarska Franc Grošek iz Šmartna pri Litiji, ključavničarska Ivan Rebek iz Celja, električne naprave mestna električna podjetja v Mariboru.
Licitacijo za napravo električne inštalaclle v palači vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Delo je prevzel Polde Milač iz Ljubljane.
Slava letalcev
Belgrad, 2. avgusta. AA. Danes dopoldne je poveljstvo letališča v Belgradu in Zemunu proslavilo svojo slavo preroka Ilija. Obredu rezanja slavskega kolača je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Petar S i m i č, komandant peš-polka kraljeve garde, finančni minister Djuri-č i č, načelnik glavnaga generalnega slaba general Dušan S i m o v i č, poveljnik letalstva general M i 1 o j k o v i č , ter večje število generalov in višjih častnikov. Poleg omenjenih osebnosti so prisostvovali tudi zastopniki aerokluba, belgrajske občine in zastopniki raznih združenj. Po izvršenem obredu rezanja kolača so letalske edinice defili-rale mimo gostov. Zatem je odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Simič čestital slavo domačinu polkovniku Dimilrijeviču in ostalim letalskim častnikom.
JRZ v Zagrebu
Zagreb, 2. avgusta. AA. Danes dopoldne je bila seja izvršnega odbora banovinskega odbora JRZ za savsko banovino pod predsedstvom narodnega poslanca in ministra na razpoloženju Dimitrija Magaraševiča. Poleg članov izvršnega odbora so se seje udeležili tudi narodni poslanci iz savske banovine, kater! so člani kluba JRZ. Na seji so razpravljali o reorganizaciji stranke ter o drugih važnih vprašanjih s področja savske banovine ter so v tem smislu sprejeli tudi potrebne sklepe.
Znižane voznine
Belgrad, 2. avg. Zastopnik prometnega ministra dr. Kulenovič je odobril polovično vožnjo za romarje na Sv. Goro pri Gorici. Polovična vozna ugodnost velja za prvo romanje za odhod 18. in 19. avgusta, za vrnitev pa 20. in 21. avgusta, za drugo romanje pa za odhod 25. in 26. avgusta, za vrnitev 27. in 28. avgusta. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozno karto z železniško legitimacijo K 13 do Rakeka. Vozovnica s potrdilom o udeležbi romanja velja za brezplačno vrnitev od Rakeka do odhodne postaje.
Jugoslovanska celuloza
Belgrad, 2. avg. m. Današnje »Službene novi-ne« obiavljajo uredbo z zakonsko močjo o državnem podjetju »Jugoslovanska celuloza«. Sedež tega novega državnega podjetja bo v Sarajevu. Podjetje bo organiziralo prodajo celuloznih proizvodov v državi in v tujini tako, da se bo izvoz in prodaja celuloze v tujino od ustanovitve podjetja pa za ves čas trajanja prodajne pogodbe vršil po zastopništvu, ki se bo ustanovilo v Parizu pod naslovom »Francosko-jugoslovanski zavod za prodajo mase za papir«. Začetno osnovno glavnico novega podjetja sestavljajo: t. dve novi tovarni za celulozo t zemljišči, poslopji in ostalimi napravami, ki se bodo zgradile, 2. obstoječa tovarna celuloze gozd-no-induetrijskega podjetja »Šipad« d. d. v Daruvaru, katere vrednost je ocenjena na 25 milijonov din. V višini tega zneska bo podjetje prevzelo obstoječi konvertirani dolg gozdno-industrijskega podjefla »Sipad« d. d. pri Državni hipotekami banki pod pogojem za odplačevanjem obresti in glavnice, ki velja za dolg »Sipada« d. d., tako da sc bo odplačilni rok za prevzeli dolg računal od 1. julija 1940, Za redno odplačevanje anuitet jamči država.
Novo podjetje bo prevzelo celokupni upravni kapital tovarne za celulozo gozdno-industrijskega podjetja »Sipada« d d.