Naročnina mesečno 83 Din. ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi olb/III
ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79»
U prava: Kopitarjeva b. telefon 2993
Telefoni uredništva! dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 la 209«
Izhaja Tuk dan ijotrij, raze« ponedeljka ln dneva po praznika
■
Močnejše od smrti
Smrt, ki nam je ugrabila kralja Aleksandra ln vso Jugoslavijo pogreznila v globoko žalost, je obenem pobrala tudi našega najboljšega prijatelja, Louisa Barthouja. Tako se je po roki podlega zločinca izkazala kot poslanka skrivnostne usode, ki po višjem naročilu seka v zgodovino narodov pota in dobam postavlja mejnike. Ta najvišja modrost, ki tolikrat terja v svoje velike namene najbolestnejše žrtve, nam je ob pogledu na mrtvaška odra, ki sta te dni drug ob drugem v globoki simbolični pomenljl-vosti nosila trupli dveh najplemenitejših mož svojega naroda, naklonila veliko tolažbo: božja poslanka je s tragičnim dogodkom 9. oktobra z neizbrisnim žigom zapečatila prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo, ki nam skozi najhujšo žalost ob strašni izgubi sije kot svetel žarek v sedanjost in bodočnost.
Zveze med državami, ki morajo imeti svojo realno podlago v razmerah materi-jalne narave, so tem trajnejše in tem obsežnejšega pomena, čim bolj so obenem izraz tudi duhovne, idejne skupnosti ter nošene od srčnih čustev narodov, da tako postanejo prava življenjska potreba, duševna last in zahteva vseh in vsakogar ter neobhoden element vsega narodovega razvoja. Le tako prijateljstvo, ki sčasoma tudi med narodi najrazličnejše nravi lahko ustvarja neko višje sorodstvo, je v resnici dragoceno ne samo za njihove skupne cilje na poprišču mednarodne politike, ampak tudi za njihov notranji razvoj, ko se drug od drugega učijo, se dopolnjujejo in kulturno oplojajo. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo je od svojih prvih početkov, ki segajo nazaj še delj nego je začetek našega skupnega neodvisnega državnega življenja, bilo zakoreninjeno v srcih, v sorodni miselnosti in skupnih duhovnih idealih, in realni interesi, ki so izstopali tekom zadnjih stoletij tem bolj, čim bolj so slovanski narodi, posebno pa balkanski, bili ogroženi po tujem imperializmu ali pa so tujemu vplivu in vladi bili že dolgo podvrženi _ so šli z našim čustvenim razpoloženjem in političnim teženjem vzporedno, ne da bi igrali prvenstveno ali celo izključno vlogo.
Geslo, ki je ob minulem krvavem obračunu z onimi, ki so hoteli ovekovečiti našo podložnost, navdušilo ves slovanski svet, da je v imenu svobode, neodvisnosti in samoodločbe narodov, ki edino na njej more sloneti bratstvo in mirno sodelovanje vsega kulturnega sveta, branil svoje narodne svetinje ter si tako s potoki krvi izvojeval svoje končno osvobojenje — to geslo je bilo prižgano že ob plamenu velike francoske revolucije. Ob svetovni vojni je francoski narod po dvanajst desetletjih vnovič zagrabil za prapor svobode, enakosti in bratstva in šel prelivat svojo kri, ne samo, da brani sebe, ampak da pripomore tudi do zmage načelom, ki so temelj evropske civilizacije, ki edina morejo obvarovati svet, da ne zapade zopet barbarstvu in novemu paganstvu, in ki nujno vežejo v skupno obrambo vse narode, katerim je krščanska demokratična kultura najvišja svetinja. Kdor tega idealnega pogona v minulem strašnem krvopre-litju, ki ga je zakrivil tuji pohlep, ne spoznava, je slep v svojem čisto materialističnem in ekonomičnem gledanju življenja in zgodovine. Prijateljstvo med slovanstvom in francoskim narodnim genijem je izraz skupnega idealnega mišljenja in teženja, sorodnega pojmovanja smisla in ciljev zgodovine izomikanega človeštva, in v tem tiči njegova najgloblja korenina.
V najodličnejši meri velja to gotovo za Jugoslovane, ki jim je Francija skozi vso zgodovino njihovih narodnih bojev bila prijateljica, jim je v teženju za osvoboditvijo nujala svojo dejansko pomoč, jih bodrila in za njihovo svobodo v najidealnejšem poletu žrtvovala življenje in zdravje milijonov svojih sinov, podprta od angleške in ameriške demokracije pa od simpatij tudi drugih narodov, katerim je mrzek vsak imperializem na dozdevnih predpravicah »močnejše« rase, krvi in sile. Kako odkritosrčno in globoko je to skupno prepričanje, za katero so ti narodi prelivali svojo kri, to nam dokazuje tudi vsa zgodovina po vojni, ko se najboljši državniki teh narodov z vsemi silami tru-dijo, da zagotovijo Evropi leia 1918. pribor-jeni mir za vedno, ne samo po nujno potrebnih sredstvih obrambe zoper vsakega zlomiselnika, ampak predvsem po mednarodnem prijateljstvu, sodelovanju in skupnosti vseh kulturnih narodov sveta. In v tem oziru sta naš pokojni veliki vladar in veliki francoski državnik, ki ju je zločinska roka položila skupaj na mrtvaški oder, storila v zadnjem času največ od vseh, ko se je reakcija miru sovražnih neodgovornih sil s posebno močjo zopet začela zaganjati v •tavbo Evrope, da jo vrže v kaos. Kralj Aleksander in Louis Barthou sta padla kot trtvi dela za pomirjenje Evrope in z njuno smrtjo je usoda to delo podkrepila in utemeljila tako trdno, da so po moralnem odporu vsega sveta krepko odbiti poizkusi in zavestne ln podzavestne protlslle in nagoni, ki skušajo iz^) odkopa ti lundamente miru in
Narodno predstavništvo priseglo
Zakonski predlog, da se pokojni kralj odslej nazivlje „Viteški kralj Aleksander I. - Zedinitelj"
Belgrad, 11. okt m. Zborovalna dvorana narodne skupščine, kjer so se danes sestali poslanci in senatorji, da po predpisih čl. 59 ustave kraljevine Jugoslavije izrečejo prisego zvestobe novemu vladarju naše države, je kazala tisti turoben obraz, kot ga srečaš vsepovsod, kot ga vidiš v mestu, na ulicah, na trgih. Za stoli predsedstva nar. skupščine je visela na črnem ozadju ogromna slika pokojnega kralja Aleksandra I., sama zavita v črno svilo. Tiho so prihajali poslanci in senatorji, tiho so posedali v klopeh, vsi oblečeni v črne obleke.
Zunaj na ulici kralja Milana so postajale množice, vse tihe in neme, ter gledale na ta sprevod, ki jo zavijal v poslopje skupščine, kjer so ga sprejemali sluge s črnimi trakovi. Brez vzklikov, brez govorjenja, brez zanimanja tudi za posamezne politične osebnosti.
Ob 11 je vlada vstopila v dvorano ter zasedla odrejene ji sedeže. Ministri so bili vsi v svečanih črnih oblekah. Za predsedstveno mizo jc sedel
Po govoru predsednika senata so poslanci in senatorji skupno izrekli besede prisege zvestobe novemu vladarju Petru II., potem pa so isto prisego še lastnoročno podpisali. Ko je bilo prisega-njo končano in so narodni predstavniki zopet zavzeli svoja mesta, so vstopili v sejno dvorano novi kraljevski namestniki pod vodstvom Nj. Vis. kneza Pavla. Dvorana jih je burno pozdravila.
Dr. Tomašič je nato kraljeve namestnike pozval, naj pred narodnim predstavništvom slovesno prisežejo na ustavo in naj prisego tudi podpišejo. Kraljevi namestniki so to storili ob največji tišini dvorane in galerij, ki so bile zasedene od diplomatskega zbora, časnikarjev in občinstva. Po prisegi so dvorano zopet zapustili med ploskanjem vseh prisotnih. Iz ulice, kjer se je med tem nabrala večtisočera množica, se je slišalo vzklikanje na čast kraljevim namestnikom, ki so se takoj odpeljali v dvor. Seja narodnega predstavništva je bila nato prekinjena.
Po desetminutnem odmoru je dr. TomaSič nadaljeval sejo ter prečita! zakonski predlog, ki ima samo en člen in ki predlaga, naj se pokojni kralj v uradnem nazivu odslej nazivlje pod imenom »Vi-
teški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Narodno predstavništvo jc predlog z vzklikanjem enodnšno odobrilo. Narodno predstavništvo je končno svojega predsednika dr. Tomašifa pooblastilo, 4» T imenu obeh zbornic izrazi sožalje kraljici Mariji, kralja Petra II. pa zagotovilo vdanosti in zvestobe. Ob tri četrt na 12 jo bila soja zaključena in narodni predstavniki so se razšli skozi neme množice, ki so šo dolgo časa vztrajale v kralja Milan* ulici v pričakovanja novih dogodkov.
Ostavka in imenovanje vlade g. Uzunoviča
Belgrad, 11. okt. AA. Danes ob 12.«, po -prisegi kraljevih namestnikov tn narodnega predstavništva, je g. predsednik ministrskega sveta »t*-vil kraljevemu namestništvu na razpoloženje svoj položaj in položaj vsega kabineta.
Kraljevo namestništvo je sklenilo, naj kraljevska vlada ostane na svojem položaja.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta, dne 11. oktobra.
Kralj Peter IL se vrača
Pretresljivo slovo jugoslovanskega kralja od šole in od Londona
Predsednik senata dr. TomaSič
predsednik senata dr. Tomašič, desno od njega predsednik skupščine dr. Kumanudi, nato na obeh straneh podpredsedniki in tajniki obeh zbornic.
Ob največji tišini, v katero je srebrni glas skupščinskega zvona rezal bolestno, se je dvignil dr. Tomašič in z zamolklim glasom prečital obema zbornicama uradno poročilo o smrti kralja Aleksandra, ki so ga poslanci in senatorji poslušali stoje. Takoj nato je bila prečitana oporoka pokojnega kralja, s katero so imenovani člani regent-skega sveta, končno še proglas vlade jugoslovanskemu narodu, v katerem je sporočeno, da prevzame oblast prestolonaslednik Peter, sedaj Nj. Vel. kralj Peter II. — Zbornici sta zaklicali trikratni »Slava!«, ko je dr. Tomašič končal čitanje teh treh dokumentov.
Sledil je daljši govor dr. Tomašiča, v katerem Je orisal življenjsko delo pokojnega kralja od žrtev balkanskih vojn, ko jo polagal prve temelje svobodni Jugoslaviji s tem, da jo je rešil okovov turškega robstva, mimo grozot svetovno vojne, v kateri jc svojemu narodu priboril neomejeno narodno svobodo v junaškem prenašanju težav in v neugasljivem optimizmu voditelja, do dneva, ko je združil v eni in isti državi vse jugoslovanske rodove tja gor do skalnatih Karavank in do sinje Adrije. Opisal je njegove vztrajne napore, da bi svoj novi jugoslovanski dom utrdil in iz njega napravil državo, ki naj bi bila vzor reda in napredka. Končal je z zadnjim ogromnim delom pokojnega kralja, ki ga jc kot apostola miru in spravo na Balkanu postavilo med največje može v zgodovini. Naglasil je žalost, ki je zajela vse jugoslovansko ljudstvo brez izjeme in ki jo zadnji veliki dokaz, kako je verovalo v njega in v njegovo ustvarjanje. Na koncu je pozval poslance in senatorje, naj bodo izvršitelji kraljeve oporoke, ki jo je dal par minut predno je izdihnil, naj z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo čuvajo nad Jugoslavijo, ki je najbolj dragocena zapuščina kralja Aleksandra.
Pariz, 11. oktobra, b. Novi jugoslovanski kralj Peter II. je danes prišel iz Londona, kjer se je šolal, v spremstvu romunske kraljice matere in jugoslovanskega poslanika v Londonu dr. Grujiča. Da bi mogel bolj neopaieno priti v francosko pre-stolico, je kralj s spremstvom izstopil nekaj postaj pred Parizom in se v avtomobilom odpeljal v mesto. Ogromne množice Parižanov, Id so mladega vladarja pričakovale na severnem kolodvoru, miši.''5, po časopisnih vesteh, da pride naravnost v Pariz, se dolgo niso mogle potolažiti, ko niso imele prilike, da pokažejo svoje sočustvovanje. Na kolodvoru je bila postavljena tudi častna četa. Policija je ukrenila najstrožje varnostne ukrepe. Kralj Peter je nato odšel s svojim spremstvom v hotel, kjer bo počakal prihoda svoje matere, kraljice Marije, s katero bo odpotoval v Jugoslavijo.
Nj. Vel. kralj Peter je študiral v kolegiju Saint Roydu. Vest o mareejskem atentatu je prišla v kolegij že zvečer, toda oblasti so bile mnenja, da naj°ae prvemu sinu umorjenega kralja ne sporoči strašno dejanje še tisti večer, marveč drugo jutro. Ravnatelj kolegija sam je dobil nalogo, da mlademu kralju na primeren način pove, kaj se je zgodilo. To je storil rano zjutraj ob pol sedmih. Kralj Peter je takoj vstal, ko so ga poklicali, in prišel v salon, kjer ga je pričakoval ravnatelj zavoda. Ko mu je po ovinkih povedal, kaj se je zgodilo z njegovim očetom, sprva mladi kralj sploh ni razumel, za kaj gre, marveč je pogledoval ravnatelja s plašnimi očmi. Šele nekaj časa na to je, ves bled in drhteč, glasno zaplakaL Takoj so po-
spravili vse njegove stvari v zavodu in jih prenesli na avtomobile, on sam pa je zasedel drugi avtomobil in se je z ravnateljem odpeljal v London. V avtomobilu so se nahajali tudi uradniki Scottland Yarda. Ko je avtomobil odpeljal, so šolski tovariši mladega jugoslovanskega kralja še globoko spali in niso ničesar vedeli o žalostnem prizoru, ki se je odigral v mirnem šolskem poslopju, niti o žalosti, ki je zadela njihovega šolskega druga, niti o tež^ kem bremenu, ki je to jutro leglo na njegove rame.
Kralj Peter II. je prišel v London šele opoldne in se je takoj odpeljal v jugoslovansko poslaništvo na Quee>ns Gate, kjer ga je pričakoval poslanik dr. Grujič z vsem osebjem poslaništva. Ne-kcJiko pozneje je kralja spremljal poslanik v hotel Ritz v Regent Street, kjer ga je že čakala romunska kraljica-mati. Tam se ni60 mudili dolgo in je kmalu nato oddrvel avtomobil proti postaji Victo-ria, kjer je bil pripravljen poseben vlak za kralja in spremstvo. Na kolodvoru bo se od njega poslovili zastopnik kralja Jurija, zastopnik predsednika vlade, vojni minister in prvi lord admiralitete ter ves diplomatski zbor. Pred postajo je v nemi tišini mirno stala večtisočglava množica, ki 6e je tiho odkrila, ko je šel jugoslovanski kralj mimo — domov kropit truplo svojega velikega očeta.
Snoči sta sc pripeljala v Pariz tudi nadvojvoda Anton Habsburški in njegova gospa princesa Ilc-ana romunska. Takoj po prihodu sta odšla k Nj. Vel. jugoslovanski kraljici Mariji, ki se je pripeljala iz Marseilla.
„0sservatore Romano":
Dovršimo sveto delo kralja Aleksandra in Barthouja - pobrano iz njihove krvi
Vatikansko mesto, U. oktobra. Včeraj opoldne je bila izobešena na pol droga na vseh vatikanskih poslopjih papeževa zastava v znamenje sožalovan)a za kraljem Aleksandrom. Današnji »Osservatore Romano« priobčuje komentar k temu strašnemu dogodku, ki ga je napisal sam ravnatelj Dalla Torre.
»Krik bolesti, piše »Osservatore Romano«, se dviga od vseh strani. V tem trenutku je spore, prepire in sumničenja premagal upor ponižanega, ranjenega in do srca zadetega človeštva. Bolest in kulturna čuvstva nas združujejo in pobratu)ejo v sožalju. Krščanska so ta čustva. To je najviš)i in
Vsa Nemčija obsoja zločin
Berlin, 11. okt. AA. DNB poroča: Vsa Nemčija je pod vtisom strahovitega in gnusnega atentata, čigar žrtvi sta bili jugoslovanski kralj Aleksander in francoski zunanji minister Louis Barthou. Ko je prišla vest o strašni nesreči, so vsa ministrstva in vsa poslaništva razobesila zastave na pol droga.
Listi posvečajo marseljskemu zločinu obširne članke, v katerih se zgražajo nad odvratnim zločinom, in slikajo pomen vzvišene osebnosti blagopo-
prijateljstva vseh evropskih narodov brez razlike. Skupni klic ogorčenja nad podlim zločinom, ki prihaja tako iz globine ljudske duše kakor od vseh odgovornih voditeljev držav brez izjeme, pa odkritosrčno obžalovanje, da sta morala pasti za cilj bratske skupnosti sveta dve tako dragoceni žrtvi, nam to dokazuje ln nas tolaži v naši globoki žalosti.
Kar pa je za nas še več vredno kot to enotlušno priznanje in obžalovanje, jc to, da smrt našega plemenitega vladarja in Louisa Barthouja odslej združuje nas in Francijo z vezjo prijateljstva in ljubezni, močnejše od smrti!
kojnega kralja Aleksandra. Poluradna »Nemška diplomatska korespondenca« pravi med drugim:
Ves kulturni svet deli žalost, ki je zadela Jugoslavijo s smrtjo njenega vzvišenega vladarja. Njegove osebne vrline, življenje polno samozataje-vanja in njegovega rodbinskega čuvstva, ki smejo služiti za zgled, in naposled ljubezniv način občevanja blagopokojnega kralja Aleksandra z vsakomur, so bila splošno znana in cenjena. Razen tega — in to še bolj karakterizira njegov kraljevski položaj — je bil eden izmed tistili vladarjev, ki vidijo v svojem kraljevanju obveznost, da čim več store za svoj narod. Njegovo zadržanje v svetovni vojni, polno junaštva in samopremagovanja, mu je že kot prestolonasledniku podelilo sijaj legendarne osebnosti. V najkritičnejših Irenotkih je sam sprejel odgovornost nase. Po zreli presoji si je odločno postavil za glavni cilj svoje politike ohranitev miru, v notranji politiki pa izgladitev nesporazumov. Njegova izredna svojstva rojenega voditelja naroda eo ee že večkrat pokazala, posebno pa v zunanji politiki. Tu je z veliko potezo vzel iniciativo v evoje roke in izvedel zbližan je z Bolgarijo. Zadnja leta so se odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo razvijali ugodno v korist obeh držav. Zato Nemčija dvakrat lako .občuti žalost jugoslovanskega naroda ob tej prehudi izgubi in sočuvstvuje z njim.
najbolj vreden poklon, ki ga more narediti svet radi takšnega žrtvovanja življenj. Naj bi že enkrat iz tega zanosa kulturaosti in vere vzklila vez, ki bi se ne raztrgala, ki ne bi zginila s sožaljem, ki se polagoma razprši, z objokavanjem, ki se posuši.
Poslušajmo v času teh katastrof glas Boga, ki nas vse združuje v trenutku strašnega pretresa. Čujmo strašen klic, ki v krvavem kontrastu sovraštva povišuje ljubezen, povišuje mir, predvsem tu pri pokolu v Marseilleu, kjer sta vladar in minister pripravljala pomirjenje, kjer sta polagala temelje nadaljnim in širnim sporazumom in kjer so vstajali novi resni upi v plodovite sprave.
Naj bi začeto delo, ki je bilo pretrgano z njunim življenjem in ki je bilo vredno njihovega življenja, bilo pobrano iz njihove krvi, naj bi ga imeli za svetega, naj bi ga nadaljevali in dovršili. Nobena druga beseda sožalja, noben poklon njunemu spominu, noben izraz solidarnosti ne bo tako drag in ljub obema narodoma v žalosti kakor ta želja. Združeni v bolesti, v sožalju, v molitvi z vsemi državami in vernimi ljudmi, ki v tem trenutku sočustvujejo z Jugoslavijo in Francijo, želimo obema, da bi njuni imeni, imeni kralja Aleksandra in Barthouja, ostali vklesani v častnem albumu miru. To bo nemin. ljiva tolažba v neminljivi hvaležnosti narodov.
Sožalje sv. očeta
Vatikan, 11. oktobra. AA. Čim je sv. oče zvedel za marseljsko katastrofo, je odposlal Nj. Vel. kraljici Mariji brzojavko o svojem globokem sožalju. Hkratu so zastopniki svete sloiice v Jugoslaviji in Franciji dobili nalog, naj takoj izrazijo sožalje tamošnjim vladam. V itnenu tajništva svete stolicc sta prelata Rizzardo in Staviani odšla v francosko in jugoslovansko poslaništvo pri Vatikanu in tamkaj izjavila sožalje svete stolice.
Romunski kralj je odložil obisk
v Parizu
Bukarešta, 11. okt. c. Romunski kralj Karel Je odložil svoje uradno potovanje v ParKt, ki je buto določeno za prve dni meseca oovanvbra.
L O tet $ Barthou, francoski zunanji minister
Pokojni kralj Aleksander in Louis Bartliou ob priliki nedavnega obiska francoskega zunanjega ministra na Dedinjah.
Ni še dolgo tega, ko jc francoski zunanji minister Louis Barthou, večni mladenič Evrope, z jugoslovanskega donavskega parabroda »Alek. sander« navdušeno odzdravljal na izraze ljubezni in zvestega prijateljstva, ki mu ga je — najboljšemu predstavniku zavezniške Francije — naše ljudstvo pošiljalo ob obali Donave, ko se je prvič peljal proti naši prestolici, da nam napravi prvi uradni obisk francoskega vladnega predstavnika. Njegov prihod je bilo verno znamenje, da se je pod njegovim krepkim vodstvom francosko zunanje ministrstvo dvignilo zopet na vodilno mesto evropske in svetovne politike in da se bo evropska politika vodila po načelih, ki so nastala, ko se je Evropa borila za svojo kulturo, mnli, tlačeni narodi pa vstajali k novemu, samostojnemu življenju.
V zmagovitem pohodu po politični Evropi se je Barthou od takrat uveljavljal vedno boli, vedno bolj trdno je ležalo v njegovih dlaneh krmilo evropske politike, vedno bolj krepko se je naš, od sovraštva razjedeni kontinent obračal proti idealom miru in lepega sožitja med narodi-Stal je pred gigantičnim delom, na knterem je omagalo toliko francoskih vlad v t5 novoinih letih, da pripravi spravo med obema latinskima narodoma, toda ne sebično spravo, ne koristo-lovsko spravo, ki bi brez obzira na druge države in na druge politične napetosti imela pred očmi samo cilj, da poravna čisto francoske in čisto italijanske sporazume, marveč spravo, ki bi bila zajela ves evropski jug in srednjo Evropo ter bi bila omogočila, d p vse države ob obalah Sredozemskega morja in Adrije napravijo črto na vse, kar je bilo, in druga drugi obljubijo, da se bodo medsebojno spoštovale in druga ob drugi -delovale za mir. Za zaključek tega pogumnega
načrt« je potreboval močno roko velikega graditelja na jugovzhodu Evrope, ki je v par letih
s par pogumnimi potezami in z neomajno vztrajnostjo popolnoma spreobrnil politični obraz Balkana. Ta mož je bil naš pokojni kralj Aleksander.
V Marseille mu je šel nasproti, da ga sprejme v imenu Francije. Zločinska krogla je posegla vmes. Komaj sta si stisnila roke, kot dvu stara prijatelja, kot dva nova evropska graditelja, že sta omahnila v večnost. Tik pred ciljem. Ne, uu cilju, kajti, kdo bi si upal trditi, da njuno stiskanje rok, ko ju je že objemal hlad večnosti, ne bo preje kot sestanki in razgovori končalo in kronalo stavbe, o kateri sta sanjala. Sestanek v Marseillc-u, ki jc začel v veselju in navdušenju ter po par minutah utonil v krvi in v solzah, bo v zgodovini ostal oni, ki je brez dnevnega reda in brez uradnega poročila dovršil največje zgodovinsko delo v povojni dobi. Uradno poročilo sta napisala oba, Barthou in Aleksander, s svojo srčno krvjo. In uradno poročilo imenuje samo eno besedo: mir...
Sami smo v veliki, neutolažljivi boli, ko stojimo ob truplu svojega kralja. Toda niti ta boleča žalost nam ne more preprečiti, tla ne bi izrazili svojega sočustvovanja zaveznici, ki je v službi iste ideje izgubila svojega velikega državnika, ki se mu mora zahvaliti za tolik porast njenega svetovnega ugleda ne sumo v zadnjem letu, marveč v vsem razdobju, ko je ta mož velikih obzorij in kristalno čistega duha tuko učinkovito in vod i i 110 pomagal izoblikovati obraz sodobne Francije.
Ko se bo pisala zgodovina Barthoujevegn življenja, 72 let že je trajalo, se bo pisala obenem tudi zgodovina tretje francoske republike, se bo pisala zgodovina sodobne duhovne ku!-ture in se bo istočasno pisala tudi politična . dovina Evrope zadnjih 50 let. Tako obsežno bilo življenjsko delo tega mladostnega starčka, ki je legel k večnemu počitku ob truplu našega kralju, in ki ga je na odru skupno zavila v ljubezni, ki je ne bo nikdo več oviral, jugoslovanska trobojnica.
Naj sprejme na znanje dragi nam francoski narod, da hočemo, sledeč bolestnemu zgledu v daljnem Marseille-u, zaviti žalovanje za svojim krajem in zu velikim francoskim državnikom v isti izliv našili ranjenih src, da hočemo ohraniti spomin na oba velika pogumna graditelja miru v istem objemu iskrene hvaležnosti. Za nas je brizgnila njegova srčna kri. In ko je nam umirajoči kralj dal svoje zadnje izročilo »Čuvajte Jugoslavijo!«, je mislil, da naj čuvujmo tudi hvaležnost do Louisa Barthouja, ki je bil eden njenih temeljnih stebrov.
Sožalja iz Dravske banovine
Pogreb
Pariz, 11. oktobra. AA. Snoči ob 18 so posmrtne ostanke pokojnega zunanjega ministra Barthouja prepeljali na inarsejski kolodvor. Na vsej poti od prefekture do postaje so bile ogromne množice. Vojaške čete so izkazale velikemu francoskemu državniku zadnje vojaške čnstf.'.Z istim vlakom sta se vrnila v Pariz ministra brez listnice Tardieu in Herriot. Predsednik francoske republike se je vrnil v Pariz z Nj. Vel. kraljico Marijo.
Pogreb pokojnega zun. ministra Louisa Barthouja bo v soboto ob 13. Krsto Barthouja bodo položili v zunanjem ministrstvu. Tu se bo v soboto od velikega zunanjega ministra Francije poslovil predsednik francoske vlade Doumergue. Pogreb sam bo v najožjem intimnem krogu, kakor je želel pokojni Barthou. Vlada namerava prepeljati Barthoujeve smrtne ostanke v Panteon.
Knezoškoi dr. Tomažič
V jutro 10. oktobra, ko se je potrdila vest o strašnem dogodku v Marseilleu, jo je naznanilo prebivalstvu žalno petminutno zvonenje v vseh mariborskih cerkvah, ki se je ponavljalo vsako uro do 18 zvečer. S stolpa stolne cerkve, s škoiijskega doma in drugih duhovniških hiš na Slomškovem trgu so zaplapolale črne zastave.
Ob 9 je škof dr. I. Tomažič zbral celokupni kapitelj k žalni seji, ki je obsodila zločin, dala izraz globoki žalosti nad smrtjo viteškega vladarja ter izrazila vdanost in zvestobo novemu kralju. S seje je bila odposlana maršalatu dvora in ministrstvu pravd: ta-le brzojavka:
Za sebe, stolni kapitelj, duhovščino in ljudstvo lavantinske škofije sporočam globoko žalost in obsodbo nad zločinom, ki je končal življenje Njegovemu Veličanstvu Aleksandru Prvemu. Njegovo dušo priporočamo Bogu, molimo za blagor države ter ob;tamo zvestobo novemu kralju Petru Drugemu. — Dr. Ivan Tomažič, škof.
Ban dr. Marušič
Ban in podban dravske banovine sta poslala naslednje sožalne brzojavke:
Ljubljana, 9. oktobra. AA. Milanu Antiču, mi-| nistru dvora Nj. Vel. kralja, Belgrad. — Prosim, ; da tolmačite Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kra-1 ljici Mariji in vsemu visokemu kraljevskemu domu | neizrekljivo bol, ki jo občuti vse prebivalstvo drav-; ske banovine ob smrti svojega velikega vladarja i in cčeta. V teh težkih dneh preizkušnje se oklepamo bolj ko kdaj prej v neomajni zvsstobi, vdanosti in 1 ljubezni svojega vzvišenega vladarskega doma. Jugoslavija bo pogumno in dostojanstveno prenesla ta težki udarec v zaupanju na svojo veliko bodočnost, ki jo je blagopokojni veliki vladar in državnik tako uspešno pripravljal. — Ban dr. Marušič.
Ljubljana, 10. oktobra. AA. G. Nikoli Uzuno-viču, predsedniku min. sveta, Belgrad. — Globoko potrt nad težkim udarcem, ki je zadel našo drago . domovino, vas prosim, da sprejmete s kraljevsko I vlado izraze najglobljega sožalja vsega prebivalstva dravske banovine, kakor tudi izraze mojega osebnega sečuvstvovanja. Mučeniška smrt velikega kralja in nepozabnega vladarja bo še tesneje združila srca vseh Jugoslovanov v neomajni ljubezni in zvestobi do skupne domovine in svetlega kraljevskega doma, ter jim vliva nezlomljivo voljo in nepremagljivo meč, da tudi v najtežji preizkušnji izpolnijo poslednje kraijevsk: besede velikega pokojnika. — Ban dr. Marušič.
Podban dr. Pirkmajer
Ljubljana, 9. oktobra. AA. G. predsedniku ministrskega sveta Nikoli Uzunoviču, Belgrad. — Do dna duše užaloščen in pretresen, ker nam je zločinska roka za vedno ugrabila naše najdražje, narodnega kralja Aleksandra L, izražam najgloblje sožalje in živo vero, da bo največja, sreči domovine na oltar položena žrtev večno oplajala jugoslovansko zemljo in usodo jugoslovanskega naroda. — Namestnik bana dr. Pirkmajer.
Ljubljana, 9. oktobra. AA. G. ministru dvora Milanu Antiču, Belgrad. — Prosim vas, da tolmačite Nj. Vel. kralju Petni II. in Nj. Vel. kraljici — materi Mariji ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. izraze najglobljega sožalja in iskreno zagotovilo, da se narod v svoji njutešljivi bolesti in grozni nesreči oklepa z vso vernostjo in globoko vdanostjo presvetlega kraljevskega doma. — Namestnik bana dr. Pirkmajer.
Italijansko vojno brodovje se hoče pokloniti pokojnemu kralju
Pariz, 11. okto. AA. Italijanski pomorski ataše se je davi iniormiral v Irancoskem zunanjem ministrstvu, kdaj bo jugoslovanska vojna ladja »Dubrovnik« plula skozi Messinsko ožino. To informacijo je želel zato, ker se hoče italijansko vojno brodovje pokloniti posmrtnim ostankom blagopo-kojnega kralja Aleksandra in mu izkazati zadnje vojaške časti.
Rim, 11. oktobra, c. Ministrstvo za mornarico razglaša, da se bo italijanska bojna mornarica ndeležila sprevoda trupla pokojnega kralja Aleksandra, in sicer ena križarka in ena eskaara tor-pednih rušilcev. Italijanske bojne ladje imajo nalog
spremljati »Dubrovnik«, ko bo plul skozi italijanske vode od mesinskih ožin pa do Otranta. Italijanske ladje bodo dale tudi 101 strel na čast umrlemu jugoslovanskemu kralju.
Rim, 11. okt. AA. Agencija Štefani poroča: V Mesinsko morje je odplula neka italijanska lahka križarka. Z njo se je odpeljal italijanski admiral. Obenem je odplul tudi oddelek rušilcev. Vse te ladje bodo počakale in pozdravile rušilne »Dubrovnik«, ki vozi domov smrtne ostanke blagopokojnega kralja Aleksandra, in ga bodo spremljale, dokler bo plul v italijanskih vodah.
Dr. Anton Korošec
Belgred, 11. okt. m, Sožalje ob priliki strašnega umora v Marseilleu je izrazil Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku vlade g. Uzunoviču tudi bivši predsednik vlade g. dr. Anton Korošec.
»Boj«
Osrednji izvršni odbor Združenja borcev Jugoslavije je poslal Nj. kraljevskemu Visočanstvu knezu Pavhi Karagjorgjeviču tole brzojavko:
Nj. kr. Vis. Pavlu Karagjorgjeviču, Belgrad. — Pretresen v dno duše vsled tragične smrti našega junaškega narodnega vodje, iskreno ljubljenega vladarja in našega vrhovnega komandanta Nj. Vel. blagopokoinega kralja Aleksandra I., izraža osrednji izvršni odbor Združenja borcev Jugoslavije v Ljubljani, zbran na današnji žalni seji, svoje naj-globokejše sožalje, zagotavljajoč Vaše kr. Visočan-stvo, da bo vršilo vse njegovo članstvo tudi v bodoče vedno in povsod najpožrtvovalnejše svoje državljanske in patrijotične dolžnosti ter stalo do zadnje kaplje svoje krvi na braniku naše neokrnjene kraljevine Jugoslavije in junaškega kraljevskega doma Karagjorgjevičev.
Slava blagopokojnemu kralju - junaku Aleksandru I.! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! — Avgust Kuster, predsednik.
Sožalje obrtnikov
Združene obrtniške organizacije so imele ob 6 zvečer žalno zborovanje na magistratu, katerega se je udeležilo številno obrtništvo. Z zbora so bile maršalatu dvora in predsedniku vlade poslane sožalne brzojavke.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo
Žalna seja Slov. katoL starešinstva. Snoči ob 18.30 je imelo Slov, kat. akad. starešinstvo v društvenih prostorih povodom tragične smrti pokojnega kralja Aleksandra I., žalno sejo. Predsednik dr. G o s a r je v svojem nagovoru poveličeval izredne vrline pokojnega vladarja, ki je z mučeniško 6mrtjo dokončal svoje veliko delo za našo domovino. — »Kralj Aleksander I. je mrtev, njegov duh in njegova silna ljubezen do Jugoslavije pa bosta živela v nas naprej in nas bodrila k požrtvovalnemu delu za našo domovino. Viteškemu kralju Aleksandru I. Slava! Njegovemu nasledniku kralju Petru II. pa naša neomajna zvestoba in udanostl«
Po enominutnem molku je predsednik g. dr. Gosar sporočil, da je že v sredo odposlal v imenu društva naslednji eožalni brzojav:
Maršalat kraljevega dvora — Belgrad.
Slov. kat. akad. Starešinstvo izraža ob tragični smrti našega ljubljenega vladarja svoja najgloblje obžalovanje, Slava viteškemu kralju Aleksandru I.
Predsednik: dr. Gosar.
Gospodu Nikoli Uzunoviču, preds. min. sveta,
Belgrad.
Globoko užaloščeni radi mučeniške smrti našega viteškega vladarja kralja Aleksandra I. Vas prosimo, da izvolite sprejeti izraze naše globoke žalosti in zagotovilo neomajne udanosti in zvestobe njegovemu nasledniku kralju Petru II.
Slov, kat. akad. starešinstvo Predsednik: dr. Gosar.
Po spontani odobritvi teh dveh brzojavk je predsednik sejo zaključil z zagotovilonij da hoče biti slovenska katoliška akademska inteligenca neumoren in zvest izvrševalec oporoke blagopokpj-nega kralja, ki nam je v zadnjih zdihljajih naročil: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Ljubljano. — Najiskrenejše sožalje pošiljam kraljevski vladi ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Naj Bog čuva Jugoslavijo! — Josip Gostinčar. bivši minister.
Ljubljana. — Globoko užaloščeni nad mučeniško smrtjo našega viteškega vladarja kralja Aleksandra vas prosimo, da izvolite sporočiti izraze naše globoke žalosti in zvestobe njegovemu nasledniku kralju Petru II. — Dr. Gosar, predsednik slovenske katoliške oinladine.
Žalna seja kaS* ženskih organizacij
Anglija sočustvuje z nami
London, 11. okt. AA. Reuter poroča: »Man-cjiester Guardian« pise o blagopokojnem kralju Aleksandru in pravi med drugim, da je po zaslugi tega vladarja ideja o slogi in resnični svobodi balkanskih narodov bolj dozorela, kakor kda jkoli doslej, in da bi bila silna politična nesreča, če bi se to delo tragično preminulega vladarja ne nadnjevalo.
»Daily Tclegraph« pravi, da je smrt kralja Aleksandra ogrnila v črno vso Kvropo in da so pogledi vsega sveta polni sočutja obrnjeni k njegovi vdovi Nj. Vel. kraljici Mariji in njegovemu sinu Nj. Vel. kralju Petru II. Njuno bolest, pravi list, dele. vsi tisti, ki znajo ceniti vlogo blagopokojnega kralja Aleksandra.
London, It. okt. AA. Reuter poroča: »Times« prinaša uvodnik, v katerem ponovno naglasa, kako te dni ves svet sočuvstvuje z Jugoslavijo in Francijo. Člankar pravi, da se je mnr-sejska tragedija zgodila ob uri, ko so se ravno začeli kazati blagodejni sadovi državniškega delovanja kralja Aleksandra.
List naglasa med drugim, dn nitna noben evropski narod tako junaških vojaških vrlin kakor južni Slovani, in pravi, da je bil kralj Aleksander po svoji osebni hrabrosti, ki jc klubo-vnla vsaki nevarnosti, poosebl jen je teh vrlin.
Člankair na koncu z velikim zadovoljstvom beleži pohvalne in simpatične nekrologe, ki so o blagopokojnem kralju izšli v italijanskih listih.
Narodno žalovanje v CSR
Bratislava, 11. okt. c. Predsednik slovaške deželne vlade Orsag je v imenu svoje vlade poslal toplo sožalno brzojavko ministrskemu predsedniku g. Uzunoviču. Istočasno je sklical slovaški deželni zbor. da se sestane na žalno sejo za pokojnim kraljem Aleksandrom in ministrom Barthoujem.
Praga, 11. okt. c. Prosvetni minister je izdal vsem šolam in prosvetnim tfelanovam nalog, da izobesijo v znak žalovanja črne zaslave, oziroma državne zastave na pol droga. Po vseh šolah se morajo jutri vršiti spominska predavanja o kralju Aleksandru in ministru Rarthouju. Na dan Bar-thoujevega pogreba pa bodo na vseh šolah posebne slovesnosti v spomin velikega francoskega državnika. Na dan pogreba pokojnega kralja Jugoslavije bo pouka prost dan, vendar se bodo po vseh
šolati vršile spominske slovesnosti v počastitev velikega prijatelja češkoslovaškega narodu.
Praga. 11. okt. c. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero odreja tridnevno strogo žalovn-nje v češkoslovaški vojski. V teh dneli se bodo po vseh polkih in vojaških edinicah vršila predavanja o velikem jugoslovanskem vojaku in poveljniku bratske vojske. Vojaškim godbam je prepovedano vsako igranje.
Spomenik v Marseilleu
Marseille. II. okt. AA. Vsi inarsejski listi priobčil jejo poziv za zgradbo spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru. Spomenik bo priča grozote /ločina in h.o nn'lepši doku/, prijateljstva med obema uurodoma.
Ljubljana, 11. okt.
Nocoj ob 6 je sklicala Slov. kršč. ženska zveza kot centrala slovenskih ženskih društev v Akademski dom žalno sejo ob priliki tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Zastopano je bilo po svoji matici Ženski zvezi, vse katoliško ženstvo Slovenije, imenoma še Krščansko žensko društvo Akad. društvo »Savica«, konzorcij kat. žen. lista »Vigrcd«, Poselska zveza, Elizabetne konference, Društvo za varstvo deklet, Tobačne vpokojenke in drugi.
Predsednica Slov. kršč. ženske zveze, gdč. Lebarjeva je otvorila žalno sejo ter izvajala med drugim:
Žalostna novica o tragični smrti je najgloblje pretresla slovensko katoliško ženstvo. S studom obsojamo zločin, ki je ugasnil plemenito življenje največjega Jugoslovana in oropal Jugoslavijo skupnega, nenadomestljivega očeta. Kakor globoko sočustvujemo z vso Jugoslavijo, vendar nam v tej bridki uri hite naša srca v prvi vrsti k njej, ki je žena in mati kakor me in zato po srcu in po duši najgloblje čutimo njeno bol: vse misli naše hite k Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji željo, naj jo tolaži Bog ob pre-bridki izgubi.
Ko se v globoko-hvaležnem spoštovanju spominjamo viteških vrlin blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra, se klanjamo njegovemu spominu in mu zakličemo: Slava, slava, slava!
Ob njegovi krsti pa obetamo Nj. Vel kralju Petru II. nezlomljivo zvestobo in neomajno vdanost. Živel kralj Peter II.! Živel! Živel!
Z žalne seje se je odposlala Nj. Vel. kraljici Mariji nastopna brzojavka:
Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji, Belgrad. V najgloblji žalosti stoji slovensko katoliško ženstvo ob rakvi Nj. Vel. kralja Aleksandra I. — Verni junak, oče Jugoslavije, velikan jugoslovanske misli, simbol resnice in zvestobe bo živel v naših srcih. — Bog blagoslavljaj kralja Petra II.! Bog čuvaj ves kraljevski dom!
Krščansko žensko društvo pa je odposlalo to-le brzojavko: Slovenske matere in žene se Vašemu Veličanstvu klanjamo v globoki vdanosti in prisrčnemu sožalju. Naša srca plakajo z Vami. Ideje blagopokojnega kralja Aleksandra, ideje sprave in miru bodo živele v naših srcih in srcih naše dece. Za Vaše Veličanstvo in Vaš visoki rod bodo molile vse slovenske matere.
Sožalja iz vsega sveta
Z vsem srcem pri bratskem narodu v tem tragičnem trenutku se v misHh bolestno klanjam pred krsto Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki bo mrtev ostal večna zveza naše medsebojne privrženosti. — Masaryk.
Vest o tragični smrti Nj. Vel. kralja me je silno pretresla. Prosim vaše ekscelenco, da sprejme najiskrenejše sožalje avstrijske zvezne vlade. Dovolite mi. da se pridružim sočutju Jugoslavije ob tako strašni izgubi, ki jo trpi jugoslovanska kraljevina. — Schuschnigg, zvezni kancler.
Bern, Atentat, ki je tako tragično končal vlado Vašega slavnega kralja, je globoko užalosti! in na-vdrl s studom zvezno vlado. Prosim Vašo ekscelenco, sprejmite izraze našega sožalja v žalosti kraljevine Jugoslavije iu njene vlade. — Motta, ? f zveznega političnega oddelka.
Montevideo. — V žalosti, ki je zadela Jugoslavijo. naj sprejme vaša ekscelenca. izraze mojega najglobljega sožnljn. — Felite Fereiro, zastopnik urugvajskega zunanjega ministra.
Lizbona. — /> grozo in veliko presunjenostjo sem dobil v-' o tragični smrti Nj. Vel. kralja Ale. ksnndra. V imenu portugalske vlade in \ svojem i imeuu vas prosim, sprejmite naše najgloblje in
najiskrenejše sožalje. — Kerodamata. portugalski zunanji minister.
Globoko zadet z bolestno vestjo o zločinskem atentatu na visoko o&cbo Nj. Vel. kralja Aleksandra, se s poljsko vlado pridružujem veliki žalosti jugoslovanskega naroda in hitim sporočiti vaše eks-celenci moje najgloblje sožalje. — Leon Kozlovski.
Lapaz. — V imenu bolivijske vlade izražam vaši ekscelenci globoko sožalje ob umoru Nj. Vel. kralja Aleksandra. — David Alvestegve, bolivijski zunanji minister.
Gombos ne pojde v Varšavo
Budimpešta, 11. okt. p. Radi tragičnih dogodkov v Marseillu je odloženo potovanje madjarske-ga ministrskega predsednika G&mbiJsa v Varšavo na kasnejši čas.
Četrta žrtev marsejskega zločina
Marseille, 11. okt. p. Danes je umrla v bolnišnici ženska, katero je nevarno ranil atentator s svojimi zadnjimi streli. S tem se število smrtnih žrtev poveča itiri. od tega en policist in sedal ta žensk«.
Iz življenja f kralja Aleksandra L
Vedno zvest prijatelj.,.
Pod zločinsko kroglo kot junak padli kralj Aleksander je umrl kakor umre vojak na bojišču — v izvrševanju službe za veličino in ■ blagor svoje države. Stremljenje njegovega velikega duha se vidi iz vseh njegovih vladarskih dejanj. Ves prežet od ideje za veliko in mogočno Jugoslavijo ee je žrtvoval vsega za ta veliki cilj, katerega je hranil v sebi kot dragoceno dediščino svojega velikega očeta iin svojih dedov.
Drugorojeni sin kralja Petra dn črnogorske princezinje Zorke se je Aleksander rodil na Ce-tinjah dne 17. decembra 1888. Skrbne vzgoje in izobrazbe je bil deležen najprvo doma, potem pa v Petrogradu. Ko je njegov veliki oče bil 2. junija 1903 poklican od srbske narodne skupščine na prestol kralja Srbije, je princ Aleksander v Belgradu absolviral srednješolske študije ter ee nato posvetil študiju državnega prava. Dne 28. marca 1909 je bil oklican za prestolonaslednika ter kot tak vse svoje zanimanje posvetil organizaciji srbske vojske, v katero je prvotno vstopil kot navaden vojak.
Ko je oktobra leta 1912 izbruhnila balkanska vojna, je prestolonaslednik Aleksander prevzel poveljstvo nad prvo srbsko armado. Pod njegovim poveljstvom je ta armada priborila prvo veliko in odločilno zmago nad Turki v bitki pri Kumanovu. S tem slavnim činom srbskega orožja je bil postavljen prvi temeljnik za poznejšo zgradbo velike Jugoslavije.
Ko Je leta 1914 kralj Peter obolel, Je prestolonaslednik Aleksander 24. junija 1914 prevzel re-gentstvo in s tem dejansko vlado kraljevine Sr-bije, dokler ni po smrti svojega velikega očeta kralja Petra 16. avgusta 1921 zasedel prestola mlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Med svetovno vojno se je regent Aleksander boril s svojimi srbskimi junaki v strelskih jarkih, delil ž njimi usodo albanske Golgote, herojstvo na Kajmakčalanu ter triumf zmage, iz katere je zrasla leta 1918 mlada kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Herojska doba njegovega življenja je minila, nastopil je dobo modrega vladanja.
Dne 8. junija 1922 se je poročil z romunsko princezinjo Marijo, s katero je živel v lepem Tn harmoničnem zakonu. Iz tega zakona se je dne 19. januarja 1923 rodil princ prestolonaslednik Peter, ki je po tragični smrti svojega velikega in junaškega kraljevskega očeta postal kralj Jugoslavije.
Kot kralj se je Aleksander I. odlikoval po veliki iniciativnosti in samostojni zamisli. Njegov ideal je bil velika in močna Jugoslavija Karadjor-djevičev. Za tem idealom je stremel. Ko je uvidel, da napete notranjepolitične razmere in strankarski boji razvoj v tem pravcu ovirajo in ga celo preprečujejo, je z njemu lastno odločnostjo presekal vozel ter dne 6. januarja 1929 suspendiral vidov-dansko ustavo ter postavil avtoritativno Zivkoviče-vo vlado z zgodovinskim manifestom, v katerem je proklamiral novo ureditev kraljevine Jugoslavije.
Poslej je njegov snujoči duh začel bolj neovirano posegati v žarišče zunanje politike^ S svojimi velikimi sposobnostmi je razbil železni obroč, ki so ga sovražniki njegove Jugoslavije kovali. Z brezsprimerno žilavoetjo je v bratskem sporazumu z velikim francoskim zaveznikom zasnoval in izpeljal Mejo balkanskega pakta. Pripravljal pa je na velikopotezen način to veliko delo z znamenitim potovanjem lanskega septembra in oktobra. Dne 29. septembra 1933 se je vršil sestanek v Si-naji z romunskim kraljem Karolom, dne 3. oktobra 1983 sta ee sestala z bolgarskim kraljem Borisom v Varni in 4. oktobra s Kemal-pašo v Carigradu. Ta prizadevanja pa eo žela svoj triumf ob zadnjem sestanku obeh kraljev v Sofiji.
Sedanji triumf, ki se je pripravljal v Parizu, naj bi bil balkansko zvezo postavil na najširšo podlago ter ji zagotovil trajno sodelovanje velikega francoskega naroda.
V razmerju do drugih slovanskih narodov je kralj Aleksander prevzel dediščino stare carske Rusije, vseslovansko idejo, katera je v Aleksandrovi Jugoslaviji dobila zatočišče in viden ter aktivni izraz.
Te svoje velike ideje je veliki pokojnik dne 9. oktobra zapečatil s svojo krvjo.
Po svoji odlični kakovosti je postalo neogibno potreben zaveznik pri pranju perila. Zato pazi gospodinjo pri nakupu vedno no njegova znaka ■ Ime „Schlchf* in varnostna znamka »Jelen" na rdtiem ovitku.
£CHICHT0V0
Terpentinovo milo
domači i
...ampa	k izrecno C- .,' • • ■ v v.-, •*'•' •• j' b ■■• , 1	pristno zahtevati!
		
Sožalne brzojavke in žalne seje
Maršalatu dvora, Beigrad. Prosimo Vas, blagovolite sporočiti Nj. Vel. kraljici in ostalim članom visokega kraljevskega doma naše ogorčenje
Sožalje univerze kralja Aleksandra
Ljubljana, 11. oktobra.
Rektor ljubljanske univerze dr. Ramovš je včeraj ob 10 zaprisegel v zbornični dvorani univerzitetno uradništvo in nameščence s kratkim nagovorom. Popoldne so se zbrali v zbornični dvorani najprej akademiki, ki so imeli kratek sestanek, na katerem so izrazili sožalje ob izgubi svojega ustanovitelja in podpornika. Nato se je ob 17.30 vršila žalna seja univerzitetnega sveta, na kateri se je rektor spominjal velikih zaslug blagopokojnega kralja za ljubljansko univerzo. Po seji je g. rektor zaprisegel vse navzoče redne in izredene univ. profesorje m docente
Danes je gospod rektor odposlal dve sožalni brzojavki. Prvo na maršalat dvora, v kateri po-vdarja:
Globoko žalujoč za svojim vzvišenim ustanoviteljem in najplemenitejšim zaščitnikom, blagopo-kojnim kraljem Aleksandrom I., izraža ljubljanska univerza neomajno zvestobo in udanost Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu visokemu kraljevskemu domu. — Rektor Ramovš.
Druga sožalna brzojavka je bila naslovljena na prosvetenga ministra dr. Ilijo Šumenkoviča, ki se plaši:
Ljubljanska univerza najiskreneje žaluje za »vojim velikim ustanoviteljem, čigar visoko ime
nosi, in z največjim ogorčenjem obsoja grdi zločin, katerega žrtev je postal naš ljubljeni vladar. Izvolite biti, gospod minister, pri kraljevski vladi tolmač najglobljega sožalja univerze kralja Aleksandra I. — Rektor Ramovš.
Včeraj je univerza globoko žalovala za svojim ustanoviteljem. Inskribcije so bile za en dan prekinjene. Danes so se redno nadaljevale ter je bil z današnjim dnem vpisni rok končan. Podaljšano je izredno vpisovanje.
nad strašnim zločinom in naše najgloblje sožalje ob smrti ljubljenega vladarja. Akademska zveza v imenu katoliških akademskih društev »Danice«, »Zarje«, »Savice« v Ljubljani.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, Beigrad. Ob smrti Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. našega Najvišjega pokrovitelja in zaščitnika, plakamo lovci dravske banovine neutolažljive »oize. Zamirajoči vrhovi očaka Triglava in Kamniških planin so zaviti v žalno ko-preno za Njim, ki jih je tolikanj ljubil. Neutešljiva žalost pretresa srce slehernega lovca, obenem pa utrja neomajno zvestobo do Najvišjega kraljevskega doma in jača jekleno voljo braniti domovino in prestol KaradjoTdjevičev v večno slavo in hvaležnost kralju Aleksandru I. Svoje najgloblje sožalje izrekamo Njenemu Veličanstvu, naši pokroviteljici, ljubljeni kraljici Mariji, Njegovemu Veličanstvu kralju Petru U, Vašemu Visočanslvu in celemu kraljevskemu domu. — Za slovensko lovsko društvo dr. Lovrenčič, predsednik.
Kraljevskemu Regentskemu svetu je bila odposlana sledeča brzojavka: Ljubljanska inženjerska zbornica 6e v neutešljivi boli nad izgubo ljubljenega vladarja klanja velikemu duhu blagopokojnega
SVOJI K SVOJIMI
Ko priporočamo nakup domačega blaga, ne smemo prezreti, da je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani popolnoma domaČa ustanova. Iz naše narodne potrebe je vznikniia, naše domače podjetnosti plod je in našim narodnim ciljem služi. Velike inozemske zavarovalnice ti ne morejo nuditi niti večjega jamstva niti boljie zaščite tvojih interesov, kot ti jih nudi iz lastne zemlje vzrasla Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani--—
kralja Aleksandra I. Slava kralju vodniku, kralju junaku, kralju mučenikul Zvesti smernicam, katera nam je začrtal veliki pokojnik, se združujemo v neomajni ljubezni do Kraljevskega doma ter kličemo: Naj živi Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. I — Predsednik inž. Milko Pirkmajer.
Ljubša Matija:
Smrt sv. Maksimiljana
O idtimitosti življenja sv. Maksimilijana med zgodovinarji, posebno južno-nemškimi, dandanes ni več nobenega dvoma. Najstarejši nam znani svetnikov življenjepis pasavskega »anonyma« je sestavljen po letu 1265., morda za prenos svetni-kovih sv. moči leta 1291. Ta življenjepis je mešanica iz raznih več ali manj verjetnih virov. Vendar pa že od Huberja sem vsi sodijo, da je tisti del, katerega je Huber krstil e »Passio« (AA SS., Act. 6, str. 55—57), to je od konca 10. do vključno 14. odstavka, pisan v takem latinskem slogu in z izrazi, kakor so ga bili nezmožni vBi »kompilatorji< iz 8,—13. stoletja. Anonymus Je moral torej za ta del imeti predlogo, ki je v svojem prvopisu segala morda do 4. stoletja, to je, skoraj neposredno do mučeništva sv. Maksimilijana. Po našem mnenju Izvirajo prvi zapiski tega dela od enega svetnikovih spremljevalcev. Ravno iz tega dela pa zvemo, da je bil sv. Maksimilijan rodom '.z Celeje, da je pa-stiroval kot škof v Laureakn ob Donavi in da je končno v Celju umrl mučeniške smrti za Kristusovo vero. To je že svoje dni trdil jezuit IlanJič in pred njim Baroni.ua.
Preglavico pa dela zgodovinarjem leto Maksi-milijanove smrti. To je zakrivil deloma življenje--pis sam, deloma pa pisatelji, ki gotovo razlagajo besedilo po svoje. Ožji življenjepis ima — če pre-zremo poznejše določilo časa, kdaj je sv. liupert našel ostanke našega svetnika — dve letnici, ki pa eta obe krivi. Po 10. odstavku je postal Karus rimski cesar L 288. Ta in njegova sinova Nume-rianus in Karlnus pošljejo v Celejo »sodnika« Eula-eija, ki da umoriti sv. Maksimilijana že leta 281.1 Pisec, oziroma prepisovalec tega pogreška ni zapazil. Pač pa pisatelji drugih rokopisov, ki stavijo smrt sv. Maksimilijana zato v 1. 288. ali 289. — Vemo pa, da Je Karus noetal cesar po Probu (t 282.) Jn pri vzel alna ttu modama aa eoceearja.
drugega, Kari na pa za cesarja na zapadu. Kara je ubila strela decembra 283., Numerianus je bil ubit od svojega svaka Apra v jeseni 284. Takoj nato so si izvolili vojaki novega cesarja v osebi llirca Dioklesa, ki se je pozneje sam imenoval Dioklecijan. To se je zgodilo 27. septembra 284. ali po Alb. Ehrhardu (Die Kirche der Martyrer 82) 17. novembra 284. Na zapadu je še vladal »augustus« Karinue, ki Dioklecijana ni hotel priznati in »e je podal nad svojega nasprotnika. Ob Moravi v Srbiji sta se srečala, Karinus je sicer premagal Dioklecijana, bil pa je ubit od lastnih ljudi — in Dioklecijan je bil sedaj, šele 1. 285. tudi cesar na zapadu. Zato pa je trditev Boleandista, da Maksimilijan ni mogel umreti 12. oktobra 284., ker bi takrat že vladal Diokleoijan, brez podlage.
Naš življenjepis pravi da je b:l sv. Maksimilijan, lavreaški škof, mučen 12. oktobra za časa rimskega papeža Gaja in rimskih cesarjev Kara, Numeriana in Karina. Gajus ali Kajus je bil izvoljen za papeža sredi decembra 283. Ker je smrtni dan našega svetnika povBod :n stalno zaznamovan z 12. oktobrom, mora biti po ravno orisanih razmerah njegovo smrtno lerto le 284. Seveda se nam zdijo podatki Maksimjlijanove smrti v pnesavskih kronikah: Sv. Maksimilijan je vladal (do) 1. 284., ki je bil pr: Celeji, od koder je bil rodu, umorjen za cesarja Numeriana, brez dodatka >Kara< in Karina, primernejši.
A naši trditvi se ugovarja:
1.	Zgodovina ničesar ne ve o kakem splošnem preganjanju kristjanov po cesarju Numerianu. To tudi ni potrebno. Rimske postave so bile take, da so cesarski namestniki, uradniki in sodniki lahko ■kristjane preganjali brez posebnega cesarskega odloka, na podlagi splošno veljavnih postav (Zore). Cesnr Numerianus pa je izdal povelje, naj kristjani mali kom darujejo. Rimski martirologij navaja osem slučajev mučeništva za časa cesarja Numeriana.
2.	Da so anonymove letnice v življenjepisu krive, smo že opazili. Tako letnica 281, 288', 289. Ce pa passavake kronike poročajo, da od 806. ni
bilo več v Laureaku škofov, še ni povedano, da je bil sv. Maksimilijan tam zadnji škof pred tem brezškotfovskim časom. A vendar se nekateri sklicujejo proti letu 284. na ravno navedene letnice.
3. Bollandist in Huber se sklicujeta na mesto v življenjepisu (13. odst. AA SS. 56): Eulasius je rekel: »Ali ne veš, da so nepremagljivi cesarji in rimski senat že davno izdali odlok, da se itd.« Latinsko besedilo je: »edietum ab invietisaimis im-peratoribus«. Ta izraz vzameta oba za dvojino: »nepremagljiva cesarja« in ta sta seveda samo D.ioklecianus in Maksimilianus. Ta pa_ sta svoje odloke proti kristjanom začela izdajati šele 1. 303. Zato umrje sv. Maksimilijan po Huberju 1. 303., po Bollandistu pa, ki povdarja jam dudum — že davno, pa šele v 1. 308. A taka razlaga je popolnoma svojevoljna. Zdi se nam pravilnejše, ako vzamemo izraz »invictissimi imperatores« za množino in mislimo .pri tem na razne rimske cesarje, ki so svoje odloke proti kristjanom izdajali. Take je zbral za cesarja Aleksandra Severa (223—235) sloveči učenjak in zagrizeni sovražnik Ulpianus, načelnik cesarjevega državnega sveta. Na te so se krščanstvu sovražni uradniki vedno lahko sklicevali in kristjani niso bili nikdaT varni pred njimi. Dioklecijan je one odloke ponovil in poostril. Tega pa, kar je Dioklecijan posebno j>ovdarjal in zahteval, namreč izročitev svetih knjig, pa v obsodbi sv. Maksimilijana ne najdemo! Vsi pomisleki proti Maksimilijanovi smrti 1. 284. nimajo tehtnejših vzrokov za se, kakor mnenja, da je naš svetnik umrl 1. 284. Zato pa tudi novejši (nemški) zgodovinarji pišejo, da je umrl sv. Maksimilijan verjetno (ali bržkone) 1. 284., dne 12. oktobra.
Te dni torej obhajamo 1650 letnico Maksimi-lijanove smrti, oziroma se sklene 33. petdesetletnica onega zgodovinskega dogodka. Ne zdi se nam prav, da bi mimo tega dogodka šli brez vsakega spomina. Če ga Nemci slavijo kol svojega noriškega apostola, ki je ohranil med njimi hvaležen spomin skozi vse vihre ljudskega preseljevanja, bi ne bilo t>n»v, če lu mi |nuabwi uaaj, ki is oa£s somlie sin!
Društvo rokodelskih mojstrov vljudno vabi vse odbornike, du se zanesljivo udeleže žalne seje za našim velikim kraljem Aleksandrom I., ki bo danes ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. — Društvo rokodelskih pomočnikov je imelo žalno sejo 10. t. m. — Kdaj bodo zopet pevske in tamburaške vaje, se bc vsem udeležencem sporočilo.
Salezijanski mladinski dom na Kodeljovein priredi danes ob 17.30 in ob 20 v svoji veliki dvorani žalno komemoracijo za pokojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. Ob 17.30 za gojence ljudsko-šolce, ob 20 pa za gojence dijake in obrtnike ter za SK Mladiko.
Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega profesorskega društva je imela včeraj žalno odborovo sejo, na kateri je društveni predsednik profesor Franc Grafenauer v globoko čutenih besedah slavil spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Maršalatu dvora pa je bila odposlna ta-le 60Žaljna brzojavka: »Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega profesorskega društva, zbrana na žalni seji, se globoko potrta klanja manom svojega velikega kralja-junaka Aleksandra I. in zagotavlja, da bo z vestnim izpolnjevanjem njegove oporoke izkazala svojo globoko udanost iu zvestobo njegovemu nasledniku kralju Petru II.«
Organizacija jugoslovanske nacionalno omladine
v Ljubljani poziva svoje članstvo, da se udeleži žalnega zbora za blagopokojniim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. v soboto, dne 13. oktobra ob 20 v salonu »Pri Mraku« na Rimski cesti. — Odbor.
Centralni akcijski odbor organizacije jugoslovanske nacionalne omladine odreja: 1. do nadaljne naredbe se v vseh pripravljalnih odborih ukinejo vse prireditve. 2. V počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra 1. mora vsak pripravljalni odbor 0RJUNA0 prirediti za vse svoje članstvo žalno komemoracijo, na kateri naj bo predavanje o njegovem življenju in njegovih borbah za naše nacionalno osvobojenje in zedinjenjn. 3. Pri vseh prireditvah naj bo udeležba z znakom. 4. Žalni trakovi se nosijo do 21. novembra 1934.
Ljubljanski mestni muzej
Ljubljana, 10. oktobra.
Mestna občina je svojčas kupila Auerspergovo palačo v Gosposki ulici, v kateri je nameravala nastaniti svoj mestni muzej. Mestnega muzeja pravzaprav še ni, le gradivo je zbrano v množini, ki bi mogla napolniti res veliko poslopje.
Pričakovati je, da bo palača kmalu prenovljena ter se bo mestni muzej preselil najbrže že konec tega meseca. Poleg mestnega muzeja se bodo preselili v to palačo tudi mesmi kulturni oddelek, šolski oddelek in cksekucijski urad. Auerspergova palača ima dva vhoda, glavni in stranski. Uradi bodo nastanjeni v desnem traktu s stranskim vhodom, medtem ko bo mestni muzej nastanjen v glavnem delu palače z glavnim vhodom.
Mestni muzej bo imel na razpolago več velikih dvoran ter bo vseboval prav zanimive predmete iz zgodovine Ljubljane. Poleg tega bo v palači tudi mestni arhiv, ki bo tvoril sestavni del Zbirka za muzej je do sedaj že zelo napredova Ljubljanski meščani so muzeju že do sedaj darovali mnogo predmetov zgodovinske važnosti. Mestni kulturni oddelek, ki pripravlja vse jx>trebno za bodoči muzej, ponovno prosi prebivalstvo, naj bi poklonilo predmete zgodovinskega pomena, ki jih hrani doma, mestnemu muzeju, da se tako izpo|x>l-ni zbirka iz zgodovine Ljubljane. Znano je, da bo tudi Narodni muzej, ki je že tako in tako prenatr-pan, sj»razumno odstopil mestnemu muzeju vse predmete, ki pridejo v pošlev za zgodovino Ljubljane ali pa so bili najdeni v Ljubljani. S tem bo mestni muzej mnogo pridobil. Narodni muzej pa bo rszhrssaaiea.
muzeja, la.
Ljubljanske vesti g
Žalni prizori v LJubljani
Ljubljana, 11. .oktobra.
Potrtost v mestu zaradi smrti našega vladarja vlada neomejeno dalje. Potrti se ljudje razgovar-jajo o zločinu in sleherni priznava vso veličino in osebno plemenitost pokojnega kralja. Posebno se ljudje z ljubeznijo spominjajo, kako rad je kralj Aleksander prihajal v Ljubljano in kako zelo mu je bil pri srcu razvoj našega mesta. Saj je eno največjih javnih del v zadnjih letih na Slovenskem v glavnem kraljeva osebna zasluga, ker je on naročil, da se takoj prične z reševanjem tega vprašanja.
Brez kakšnega javnega poziva je prebivalstvo izobesilo še tisto jutro po strašnem dogodku zastave, ki vise s sleherne hiše tudi v predmestju. Prav tako so ljubljanski trgovci brez poziva priredili plemenito tekmo, kdo bo v svoji izložbi lepše .počastil pokojnika. Povsod vidimo kraljeve slike, odete v črnino in v narodne barve, ponekod so razstavljeni tudi kipi in barvane slike, pred slikami pa so navadno svečke, ki zvečer zagore, kar napravi nepopisen vtis. Dve med največjimi in najlepšimi reprodukcijami kraljevih portretov sta razstavljeni v oknu Jugoslovanske tiskarne in Jugoslovanske knjigarne.
Po mestu že vidiš vse polno državnih in javnih
Slovenski železničarji se klanjajo spominu mrtvega kralja
Snoči ob 7 so imele vse obstoječe strokovne organizacije železničarjev, in eicer Združenje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Združenje strojevodij, Združenje železniških uradnikov, Združenje kurjačev ter Narodno železničar-sko glasbeno društvo »Sloga« v prostorih Ljubljanskega dvora skupno žalno 6ejo za blagopokoj-nim kraljem Aleksandrom 1.
Seje, katero je otvoril in vodil predsednik oblastnega odbora Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, ee je udeležilo nad 300 železničarjev, ki eo v tihi žalosti poslušali žalne besede, katere je govoril ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. Cugmus. Na licih teh trpinov, ki vsakodnevno stojijo v grobu in gledajo smrti v obraz, si opazil globoko žalost, ko je g. ravnatelj poveličeval delo Velikega pokojnika in poudarjal ogromno izgubo, ki je zadela ves svoboden narod, za katerega je kralj Aleksander delal in umrl.
Stoje so poslušali slovenski železničarji turoben govor svojega ravnatelja ter spontano iz dna svojih 6rc ob zaključku njegovega govora vzkliknili neumrljivemu kralju trikratni »Slava«.
Ob tej žalni svečanosti so železničarji spontano izrazili 6vojo zvestobo novemu in mlademu kralju Jugoslavije Petru II.
Jugoslovanski železničarji bodo storili VBe, da sp izpolnijo poslednje besede Velikega pokojnika: »Luvajmo Jugoslavijo!«
Združenje bančnih in zavarovalnih za-
'I, vodov je imelo včeraj ob 11 dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke žalno sejo uprave in nadzorstva. Predsednik uprave g. dr. Ivan Slokar je imel na seji spominski govor.
Upravni odbor Društva lndustrljcev in veletrgovcev se je na včerajšnji žalni seji poklonil spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Po soglasnem sklepu na tej seji je bila regentskemu svetu odposlana brzojavka sledeče vsebine: »Pretreseni po strašni narodni nesreči, ki je iztrgala iz naše
Ako ste stari 50 let, se nagibate k sklerozi, protinu in zaostajanju sečne kisline — zato morate piti
Najmočnejša in najbogatejša voda po raznolikosti prirodnih zdravilnih sestavin (23III) in vsej Jugoslaviji edina s težkimi metali.
uradnikov, od katerih ima sleherni žalni trak okoli rakava in črno ovratnico. Mladina si pripenja žalne znake na prsa.
Po vsem mestu ne slišiš nikjer ne enega zvoka godbe, tudi zasebni glasbeni instrumenti so umolknili, že ob 10 zvečer pa je mesto, kakor izumrlo, Vse je zavito v globoko žalost in v skrb za bodočnost, ko je padel tako velik čuvar miru in ljudskega blagostanja.
Zanimanje in žalost vladata tudi na deželi. Vsi vlaki vedno sproti dovažajo podeželsko prebivalstvo — po večini črno oblečeno — v mesto. Vsakdo izprašuje svoje znance in prijatelje v mestu o zadnjih dogodkih. Po mestu skoraj ne vidiš človeka, ki n« bi bral tega ali onega časopisa. Ljudje hlastno regajo po »Slovencu«, ki ima točna in vestna poročila. Tudi z dežele zahtevajo velike pošiljke našega lista.
Razna druStva in korporacije prirejajo žalne seje, ki se jih članstvo udeležuje v polnem številu in v žalnih oblekah, V knjigo vestibula na banski upravi se vpisuje občinstvo v velikem številu, da da tako tudi na zunaj izraza sožalja in sočustvovanja s kraljevsko rodbino. V življenju in v smrti je Ljubljana tako pokazala zvestobo svojemu vladarju, ki ga je ljubila iz vsega srca.
srede velikega Vodnika - Junaka in pobornika miru, kralja Aleksandra J., izrekamo jdoboko sožalje z obljubo neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani. Predsednik Vidmar Stane.«
Učiteljstvo ob smrti Nj. Vel. hralja
Globoka žalost, ki je zajela radi tragične smrti našega blagopokojnega vladarja kralja Aleksandra I. vso državo in ves jugoslovanski narod, nam narekuje, da odpovedujemo do nadaljnjega vse stanovske prireditve in društvena zborovanja. V tem času največje boli in najtežje preizkušnje se bomo. zvesti oporoki svojega kralja, posvečali zgolj zaupani nam mladini in jo učili one velike ljubezni do domovine, ki je pripravljena vsak čas tudi na najtežje žrtve. Zavest izvajanja oporoke blagopokojnega vladarja nam bo tešila v teh usodnih dneh našo bol. Istočasno pa bomo s tem delom na najlepši način izkazali svojo vdanost novemu kralju Petru II.
Jugoslovansko učiteljsko udrnženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Franja Završanova, 1. r. podpredsednica.
Metod Kumclj, 1. r., tajnik.
© Vse člane uprave in nadzornega odbora Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani vabim, da se udeleže žalne seje radi smrti našega ljubljenega in velikega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I„ ki bo danes točno ob 10 dopoldan v sejni dvorani v Gostilničarskem domu na Privozu št. 11. Vabljeno je tudi članstvo, da prisostvuje žalni seji. Pozivam vse člane Združenja, da imajo svoje obrate med žalno sejo od 10 do 11 zaprte. Ciril Majcen, predsednik.
0 Zapiranje javnih lokalov. Po nalogu policijske direkcije se imajo vsi javni lokali, restavracije, gostilne, kavarne itd. zapirati do nadaljnjega vsak večer ob 10. Vsaka godba pa je v znak žalovanja prepovedana tako čez dan kakor zvečer. Prav tako so prepovedani prenosi godb potom radija, ki sme predvajati edino le poročila. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani.
0 članstvu Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije sporočamo, da ie v znak žalosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. nedeljski izlet na Rakitno preklican.
O Zveza bančnih in zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana, poziva vse svoje članstvo, da v znak žalovanja za dobo 8 dni nosi črne kravate oz. flore.
O Kupčije s hišami in parcelami v mestu. V septembru je bilo prijavljenih in registriranih samo 5 kupnih pogodb, nanašajočih se ua zemljišča v Ljubljani. Celotna kupna vrednost znaša 555.500 Din, dočim je bilo avgusta 7 kupnih pogodb za 2,245.000 Din. Prodane so bile 3 stavbne odnosno zemljiške parcele, od katerih je bila ena prodana v izmeri 490 m' v k. o. Trnovsko predmestje za 31.500 Din. Prodani sta bili 2 vili v Langusovi ulici. Prva vila št. 21 je
Mariborski mestni svet
Maribor, 10. oktobra.
Sinoči se Je vršila v mestni posvetovalnici prva seja novega mestnega sveta mariborskega, ali v
vrsti letošnjih občinskih sej peta. Vladalo je za sejo znatno zanimanje zlasti v vrstah občinskih svetnikov, ki so se sinoči po dolgem času zopet enkrat v polnem številu zbrali v posvetovalnici.
Pozornost je vzbudilo že takoj na začetku seje dejstvo, da je bil navzoč kot zastopnik bana okrajni glavar dr. Senekovič, ki bo poslej prisostvoval vsem sejam mestnega sveta.
Mestni predsednik dr. Lipold je nato pozdravil oba novoimenovana občinska svetnika, učitelja Jožo Malenška in trgovca Ivana Slavinca. Z njunim imenovanjem so vrzeli v občinskem svetu zopet izpolnjene.
Preuredba občinske uprave
Najvažnejši del dnevnega reda današnje seje je bila preureditev občinske uprave v smislu določb novega zakona o mestih. Referiral je o tem župan ter so se na podlagi njegovega poročila napravili naslednji sklepi: V kompetenei mestnega poglavarstva naj ostanejo vsi posli, ki jih je opravljala doslej mestna občina, zraven pa še šolski referat, ki je bil doslej v kompetenei državne oblasti. — Nadalje se prenesejo vsi posli, ki niso izrecno pridržani mestnemu svetu, na stalni odbor. Ti posli se prenesejo na dosedanji upravni odbor, ki bo ostal v dosedanji sestavi, dokler ne dobi mesto novega statuta. Proti temu sklepu je bilo sicer nekaj ugovorov, ker novi odbor ni odgovoren mestnemu svetu za svoje odločbe, vendar je bil predlog končno sprejet. — V dosedanji sestavi ostane vseh pet dosedanjih odsekov tudi v bodoče. Mesto Maribor si zagotovi tudi lasten delokrog za podpredsednika, kom-petenca pa se bo določila kasneje. — Za podpisovanje v poslih, ki obvezujejo mestno občino, se določita svetnika Bureš in Sabothy, namestnika pa Kej-žar in Grčar. V disciplinsko sodišče nominira mestni svet dr. Milerja in Ošlaka, namestnika pa sta dr. Vauhnik in Ozvatič.
Priključitev okolice
0 tem važnem vprašanju se je razvnela zanimiva debata. Mariborska občina je v tem pogledu znova zavzela svoje svoječasno stališče ter bo zahtevala priključitev okoliških občin v njihovih nekdanjih izmerah: Kamnica, Rošpoh, Krčevina, Ko-šaki, Sv. Peter, Zrkovci, Pobrežje, Tezno, Radvanje, Pekre in Limbuš. Zaradi kmečkega značaja teh ob-
□	Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: zidarski preddelavec Krajnčič Konrad in Kozhak Marija, mizarski pomočnik Likar Janez in Hladnik Antonija, kamnoseški pomočnik Miheljak Franc in Legat Marija, krojaški pomočnik Weis6 Ivan in Leber Alojzija, Čevljarski pomočnik Kolar Josip
i in Stilinovič Ana, zidar Kokolj Franc in Lorbek I Terezija, čevljar Gobec Feliks in Brglez Matilda, sedlar Mešiček Avguštin in Beras Ana, obratovodja | Paul Jožef in Pittner Magdalena, poročnik Iršič ' Janez in Sedlak Avguština. Novoporočencem obilo i sreče in blagoslova!
□	Kurz bolgarščine se začne danes ob 19 v mariborski klasični gimnaziji. Pouk je samo za odrasle. Vodi ga prol. Šedivv.
□	Zapuščena ulica. Prebivalci Marksove in Aljaževe ulice se neprestano pritožujejo. Ulici sta po imenu pač v Mariboru, v resnici pa daleč nekje na jugu — vsaj po zapuščenosti, v kateri ju pušča občina. Ulici še nimata razsvetljave, cesta je neurejena, dasi 6e tu letos največ zida in plačujejo ljudje prav iste davke, kakor oni iz mestnega središča.
čin je mariborsko mesto pripravljeno dovoliti r vseh teh novih predelih posebne pooblaščence, ki bi samolastno vodili del občinskih poslov, obenem pa bi ustanovilo poseben kmetijski oddelek.
Po teh sklepih eo prišla na vrsto poročila odsekov. Za drugi odsek je poročal dr. Vauhnik le o novi razdelitvi mesta na šolske okoliše, o kateri smo 6voječasno že poročali. Zelo zanimivo poročilo pa je podal za gradbeni odsek njegov poročevalec inž. Jelene. Na podlagi njegovega poročila se je razvila čisto načelna debata o
mariborski gradbeni politiki.
Zdravnik dr. Marinič je zaprosil za dovoljenje, da sme postaviti na vogalu Aškerčeve in Prešernove ulice vilo. V mariborskem gradbenem načrtu pa je predvidena tu strnjena zazidava dvonadstropnih zgradb. Predlog odseka je bil, naj se prošnja dr. Mariniča odloži, medtem pa naj se vprašanje za-zidave teh parcel na novo preštudira. Proti temu sklepu so nastopili številni govorniki, ki so vsi opozarjali na nedostatke predvojnega gradbenega načrta, zaradi katerega je sedaj vsa zazidava mesta pogrešena. Sledilo je glasovanje o protipredlogu, naj se dr. Mariniču odobri zidanje vile na omenjenem prostoru in naj se vsa Aškerčeva ulica odpre za vilsko zazidavo. Predlog je prodrl z večino glasov.
Zrinjski trg in hodniki na Aleksandrovi
so bili prav tako predmet živahne debate. Zrinjski trg se bo preuredil tako, da se zveže za Rosnerjevo vilo z novo cesto, ki bo segala od Tomšičevega drevoreda preko Kopitarjeve in Kolodvorske ter se stekala v Cafovo. Zrinjski trg se bo nekoliko zmanjšal, pridobila se bo ludi nova stavbna parcela, iztok Maistrove ulice se bo pa efektno zaključil a posebnim rondojem, obsajenim s topoli. Na tem prostoru bi bilo najpripravneiše mesto za bodoči Maistrov spomenik. — Hodniki na Aleksandrovi med Cankarjevo in Prešernovo ulico se bodo uredili takole: Trotoar ostane v širini 5.50 m asfaltiran. Ob cesti se uredi 2 m širok hodnik, nasut s peskom, med trotoarjem in hodnikom pa bodo grede z živo mejo in nizko travo. Promenada med Prešernovo in Trgom Svobode dobi 10 m širok asfalt, ob cesti bo istotako 2 m široka pot, ki bo pa ločena od asfalta s stopniščem. Kostanji se nadomestijo s topoli, svetilke pridejo ob rob promenade. Za ta dela se je odobril kredit 160.000 Din.
Zaradi vesti, ki so se nenadoma razširile o tragičnem dogodku v Marseillu, je nato župan sejo prekinil. Nadaljevanje je preloženo na nedoločen čas.
□	Domače glasbeno delo. Režiser in igralec mariborskega gledališča g. Pavel Raeiberger je končal izvirno opereto »Prebrisani Amor«, za katero je napisal sam libreto in glasbeni part. G. Rasberger je novo delo izročil mariborskemu gledališču, ki ga bo vprizorilo še letos na odru.
□	Pri telovadbi se je ponesrečila 12 letna hči delavca Cvetka Krajnik. Padla je z orodja tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Reševalci se jo prepeljali v bolnišnico.
□	Nerodnost ne opravičuje. Pred malim senatom se je zagovarjal radi težke telesne poškodbo slikarski pomočnik Karel Ferk iz Dravograda. Državni tožilec ga je obtožil, da je zakrivil 11. junija oslepitev malega Herberta Moškriča. Otrok se je igral v družbi svoje sestrice v 6obi, katero je Ferk belil. Pri tem je odletela slikarju z lopatice malta ter padla malemu Herberbu v oko. Poškodba je bila usodna, ker je apno razgrizlo očesno površino ter je fant radi tega oslepel na poškodovanem očesu. Sodišče je obsodilo Karla Far-ka na šest mesecev strogega zapora.
bila prodana za 290.000 Din Ivanu Pleterskemu, drugo vilo št. 22 je kupila zasebnica Irma Hlad-nik za 200.000 Din. V oktobru je postal promet z zemljišči že nekoliko živahnejši.
0 Nad 131.000 Din za sodne takse v Ljubljani. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo septembra plačanih za sodne takse v kolkih 131.231 Din. Značilno je, da so civilne tožbe precej izostale. Za razne pravde so stranke plačale za kolke samo 3196 Din. Močno so na-• rasle takse za razne civilne poravnave in odpovedi. Za take nesporne zadeve so stranke plačale 32.636 Din. Eksekucije se silno množe in sta oba izvršilna oddelka zaznamovala na plačanih kolkih kar 29.383 Din. Živahen promet je bil tudi v zemljiški knjigi, ko je bilo plačanih za razne kolke 24.549 Din.
© V Dukičcvem bloku zopet grade. Kakor znano, je prvotni načrt določal, da se na stavbišču med Gledališko ulico in Dunajsko cesto zgradi obsežen blok, ki bo mejil na Gajevo in Puharjevo ulico. Ta blok bi obsegal pet velikih skupin, in sicer
bi imele tri skupine po tri hiše, dve pa po dve. Ta načrt je napravil inž. Sivec in je še v veljavi. Zaradi položaja na denarnem trgu pa se je dal izvesti le del načrta, tako da imamo sedaj samo dve skupini dograjeni, in sicer eno ob Gledališki ulici, drugo pa na sredi travnika, medtem ko stare hiše ob Dunajski cesti še stoje in bo treba še dolgo čakati, preden se umaknejo novim palačam. Ta teden pa so pričeli kopati temelj še za eno hišo, ki bo stala med dosedanjima skupinama in bo ob Ga-jevi ulici. Hiša bo nekoliko nižja od sedanjih ter bo ločena od ostalih z dovolj širokima ulicama.
0 V soboto, dne 13. oktobra t. I. od 9 dopoldne dalje vrši podpisana davčna uprava prodajo različnih zarubljenih predmetov (pisalni stroji, gramofoni, parfemerija itd.) iz proste roke, v prostorih mestnega načelstva na Jegličevi cesti 10 (baraka), — V. d. šefa davčne uprave: Predikaka.
O Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesse-buffet Jane, Židovska ulica 1.
Kulturni obzornik
Dinastija Karadordeviča. — Uprava djela
Dinastije Karadordeviča v Zagrebu je izdala luksuzno opremljeno knjigo, katera vsebuje sledeče prispevke: Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine: Predgovor. — Univ. prof. dr. Ferdo Sišič: Od Karadorda do Aleksandra Ujedinite-Ija. Ta članek podaja zgoščen historijat vladajoče dinastije. — Dr. Gjuro Šurmin, minister v p. in univerzitetni profesor, je prispeval zanimiv sestavek pod naslovom »ICaradordeva Srbija i Friedjungov proces.« — Ban dravske banovine, dr. Drago Marušič, pa je avtor slovenski pisanega članka »Slovenija, ugodno bivališče kraljeve rodbine«, — dočim je prispeval Engel-bert Gangl srbski pisan članek »Naš Kraljevski Dom i naše Sokol.stvo.« — Profesor ekonomsko-koinerci jalne visoke šole v Zagrebu, čije akademsko kulturnemu dijaškemu društvu je namenjen tlel čistega dobička iz te knjige, dr. Josip .Nagy, je priobčil studijo »Smjernice jugo-slavenskog nacionalizma — Od Ilirizma do Kralja Petra l.< — Knjiga ima namen dvigati di-nastično-monarhističnega duha in podpirati dijaško društvo visoke gospodarsko-trgovske šole v Zagrebu. Vsi odlični sotrudniki so rešili svoje naloge popolnoma v duhu namena publikacije, ki je torej vsebinsko in tehnično kar najbolje uspela.
Dolenjci pojo
Ko sva se s prof. M. Tomccm z vlakom peljala proti stnroslavni Višnji gori, mi je ves čas zagotavljnl, da bodo naju s koncertom po-rakali. In res je bilo tako. Nabito polna dvorana višnjegorskegn Prosv. doma je bila sicer že nekoliko nestrpna, vendar se je takoj umirila, ko je stopil na oder prvi zbor.
Čas za ta koneert je bil nekoliko nepri,praven, tako so trdili pevovodje. Sedaj je na kmetih vse nolno dela in za pevske skušnje je tre-
ba pevcem čas kar ukrasti. Vendar je priredi-tov v vsakem pogledu tako imenitno uspela, da se ni nobena ovira prav nič poznala. Stisko okrožje Pevske zveze je že od poprej znano kot izredno delavno in požrtvovalno. Odkar je pa prišel v Višnjo goro g. Avgust Fabjan, ki je okrožni pevovodja, so se na njegovo inicija-tivo kar tako pričeli pripravljati za koncert in v nedeljo 7. oktobra so pokazali 6adove svojega truda in ljubezni do slovenske pesmi.
Nastopilo je osem zborov. Od vseh strani so se pripeljali v Višnjo goro; celo iz daljnih suhokrajinskih Hinj sev niso ustrašili noti lu ne iz Žužemberka in Šmihela tam poleg. Iz Krke, Št. Vida, Stične in zlasti Žalne sicer niso imeli tako daleč, vendar je od povsod pot dovolj dolga. Vsak zbor je odpel dve pesmi sam, nato so pa nastopili vsi skupno in zapeli štiri skladbe. Ugotoviti je treba, da je bil spored izvajanih skladb dovolj pester, pesmi so bile lepe (nič manjvrednega, četudi bolj preprosto) in zborom glede na pevsko šolanost in število pevcev zelo primerne. Noben zbor se ni lotil skladbe, ki bi ji tie bil popolnoma kos. To je treba dvakrat podčrtati, ker kaže na veliko kritično presojo pevovodij, ki vedo, česa sc s svojim znorom lahko uspešno lotijo. Izvedba je bila kar na splošno za podeželske zbore prav dobra, nekajkrat odlična.
Zbori so bili lepo zliti, v glasovi Ii ni bilo čutiti trdot in nogibljivosti, ki zlasti kmečkim pevcem rada deln preglavice. Naravnost vzorna je bila izgovarjava. Vsako besedico je bilo ločiti pri še tako hitrem tempu. Vsi zbori so dokazali, da jim dinamika ni tuje blago. Slišali smo zelo lope pianissime, pa tudi naraščanje in vpndanje. Pevci so večinoma pazljivo sledili svojim dirigentom, vendar bi v tem oziru želel še večje pazljivosti. Pri tako natančno muštudiranih pesmih pač ni trrbn gledati v note! Nekaterim nevovodjem bi pa priporočal bolj izrazitega dirigiranja. Treba je vaje, dn bo imel res vsak gib svoj pomen in pn dn bodo posamezni mahi pravilni. (Moti človeka, čo mahneš na poudarjenem uicstu nuv/gor.) Vsnk
voditelj zbora nar tudi pazi na pravilno tvorbo glasu in globoko dihanje. Našim pevcem je treba vedno dopovedovati, da je treba dati tonu barvo in moč na ta način, da se premakne nastavek tona iz golta v votlino glave. Resnici na ljubo pa moram ponovno naglasiti, da niti enkrat ni bilo slišati surovega glasu, ki bi motil estetski čut.
Prvi je nastopil domači mešani zbor (25 grl) in zapel B. Ipavčevo Kukavico in Pavčiče-vo Zdravico. Obe skladbi sta sicer na videz pre. prosti, pa zahtevata prav zato tem boljše izvedbe. G. Fabjan je znal izvabiti iz zbora toploto in prisrčnost, ki je takoj našla pot v po-slušalčevo srce. Zbor obeta pod sedanjim pe-vovodjo lep razvoj. Krčani (20) so segli po Job-stovi novi Travniki dehtijo, ki so jo, dasi je nekoliko krhka, prav lepo zapeli, v moškem zboru so pa podali kar dovršeno Jerebovo O kresu, ki je zlnsti v drugem delu imenitno zvenela. Vodil jili je g. Mnrkelj. — Kdo bi si bil mislil, du znajo v Ilinjah tako lepo peti! Ipav-čeva Milada nas je resnično zajela. Tako občuteno je bilo petje, da smo sc tega mešanega zbora (18 grl) prav res razveselili. Lepo so zapeli tudi Laharnarjevo Našo pesem. Pevovodja g. Ulaga je muzikaličen in bo s svojim zborom gotovo dosegel še lepe uspehe. Nato so stopili na oder Stičani, po številu najjačji zbor (30), ki se je popolnoma uveljavil. V mešanem zboru je zapel Laharnarjev Pozdrav, ki je mogočno donel, v moškem pa žc znano koroško Poj-damo v Školče. Slednja je tako užgala, da je dvorana terjala ponovitev, pa ji niso hoteli ustreči. Pevovodja g. Oven je živahen in bo iz svojega zbora z vztrajnostjo veliko napravil. Bog daj srečo!
Najšibkejši (10) je bil zborček iz šmiheln pri Žu/.emberku, pa smo ga bili veseli. Ima lepe glasove, in čeravno jili jc mnlo, enotno doni njihovo petje. G. Lnurič more biti nn uspeh ponosen. Mešani zbor iz Šentvida (26) jc pod vodstvom g. Žagarja odpel lepo Klemenčičevo Oj poglejte ptičke in Sclnvabovo Zvonovi. Izvajanje jc bilo vse pohvale vredno, tu in tam na-
ravnost prvovrstno. Glede fines ga ni noben zbor posekal, čeravno ima n.- pr. zbor iz Žužemberka boljši glasovni material. G. Ža^ar, ki je simpatično vodil svoj zbor, sme biti nanj ponosen. Žalna (28) se je postavila s Ferjanči-čevo po narodni prirejeno Planinarico, ki nam je bila všeč. Paziti je g. Jančarju, ki je zbor vodil, da bo ritmični tok tudi pri solospevu enakomerno pravilen. Sopranistka-solistka ima v srednji legi zelo prijetno barvan glas, v višini pa nekoliko stiska, kar bi se dalo z vajo odpraviti. Tudi druga pesem, Foersterjeva Naše gore, ki je zaradi razsežnega obsega glasov in ritmičnih težkoč trd oreh celo za šolane zbore, je šla gladko in zasluži priznanje. Zadnji je nastopil Žužemberk s Tomčevim Mrazkorn v ženskem zboru) Železnikovo Travniki dehtijo in Jerebovo Jutranjo pa v mešanem zboru (23.) Ta zbor je bil glasovno najboljši, tudi izvajanje je bilo dovršeno, tako, da bi mogel uspešno nastopiti tudi pred kritičnim poslušalstvom. G. Po. žunu, ki je zbor lepo vodil, čestitamo.
Višek ie dosegla prireditev z nastopom skupnega zbora, ki je zapel Mirkovo Pradcdom v moškem zboru, Vodopivčevo Ptiči v ženskem in Tomčevo narodno Med cveticami ter za zaključek Snltncrjevo Vrbica v mešanem zboru. To vam je impozanten tnk-le zbor 180 grl na podeželskem odru! Pa kako je vse gladko šlo! Trud g. Fabjana, ki je vse zbore posamič osebno za skupni nastop pripravil, je dosegel popoln uspeh, k kateremu mu brez pridržka iskreno čestitamo! Izvajane pesmi niso lahke, zlasti še zadnja, toda zapete so bile vseskozi prvovrstno, če upoštevamo, da jih jc pelo 8 zborov. Delu in trudu čast in priznanje!
Kot zastopnik Pevske zveze sein podpisani prinesel marljivim kulturnim delavcem tople pozdrave njihove kulturne matice. Kakor v Višnji gori pozdrav, zaključujem to poročilo z nedeljenim priznanjem vsem pevovodjem, pevkum in pevcem za odlično izobraževalno delo, ki gn z velikimi žrtvami vrše med narodom. Le oridno in vneto pojte, dragi Dolenjci!
Ludovik Puš.
w
Žalna seja mariborskega mesta
Mogočna spominska manifestacija
Maribor, 11. oktobra.
Za 5. uro popoldne je sklical mestni predsednik žalno sejo mestnega sveta. Ta seja je bila obenem žalna manifestacija vsega Mribora. Vse kor-poracije in državni uradi so poslali na sejo svoje delegacije, pred magistratom na Glavnem trgu pa je bila obenem zbrana tisočglava množica ter sledila žalnemu govoru mestnega predsednika in novi prisegi mestnih svetnikov potom zvočnika. Svečana posvetovalnica magistrata se je spremenila v žalno dvorano. Zadnja stena je bila zavita v črnino, v sredini predeljena s trobojnico, pokrita s črnim tlorom. V ospredju je stal z zelenjem kip pokojnega kralja. Mestni svetniki so se zbrali polnoštevilno v črnih oblekah in Zavzeli svoja mesta, galerijo pa so zasedli odposlanci raznih korporacij. Navzoči so bili: knezoškof dr. Tomažič, stolni prošt dr. Vraber, stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher s prvim državnim pravdnikom dr. Zorjanom in predsednikom okrajnega sodišča dr. Lešnikom. Nadalje oba okrajna glavarja dr. Senekovič in Makar, predstojnik mestne policije Radoševič, komisar obmejne policije Krajnovič, upravnik carinarnice Mihaj-lovič, upravnik kaznilnice Vrabl, upravnik glavne pošte Irgulič z upravnikom kolodvorske pošte Kle-menčičem, načelnika obeh kolodvorov Perne in Su-hačič, zastopstvo ženskih društev z go. dr. Lipol-dovo, predsednik Trgovskega gremija in avto-kluba Pinter, predsednik Aerokluba Tominšek, zastopnik zgodovinskega društva dr. Travner, predsednik Maistrovih borcev Dolar, predsednik hišnih posestnikov Meglič, predsednik Tujsko-prometne zveze dr. Jančič, odposlanstvo gasilskih čet in gasilske Eupe b poveljniki Benedičičem, Keslerjem in Kalo-hom ter mnogi drugi.
Ob 5 popoldne je otvoril župan žalno sejo ter Imenoval za zapisnikarja svetnika Kejžerja in Gr-čarja. Nato je med drugim izvajal:
»Ko se je predvčerajšnjim sestal mestni svet na svojo prvo redno sejo, so dotekale našemu kralju ure življenja. Nj. Vel, ljubljenega našega kralja Aleksandra ni več. Padel je kot žrtev podlega atentata sredi svojega najplodnejšega dela, sredi velikih uspehov, polnih napora za blagor in srečo velike Jugoslavije, baš v trenutku, ko je 6topil na zavezniška francoska tla, da v razgovorih s francoskimi državniki še bolj utrdi naše skupne napore za mir in srečo naših dežel. Padel je od morilčeve roke, ki je istočasno podrla na tla tudi enega največjih francoskih politikov, velikega prijatelja našega naroda, zunanjega ministra francoske republike Barthouja. Namesto triumfalne poti po zvesti nam zaveznici Franciji — žalni sprevodi. Namesto velikih svečanosti, ki bi naj tudi na zunaj pokazale naše trdno zavezništvo, usmerjeno za ohranitev miru in osiguranje mirnega napredka — smrt. Ko se pa zavedamo, da je dal naš veliki kralj svoje življenje domovini v izvrševanju vzvišenih svojih vladarskih poslov, pa vemo tudi, da smo vsi dolžni strniti se v enoto in podvojiti vse svoje napore do končnega uspeha dela, začetega od velikega pokojnega kralja, in prepričani smo, da ta uspeh ne bo izostal. Strašen udarec usode nas mora združiti v enotnem naporu za 6rečen razvoj in napredek naše domovine, ki ji je naš kralj kot vojskovodja zmagovito krojil meje v osvobodilnih balkanskih vojnah in v svetovni vojni. Ni ga bilo naroda, ki bi bil doprinesel za svoje osvobojenje in osvoboje-nje svojih bratov tako težke žrtve kot naš. Vse to delo je vodil veliki pokojni naš kralj. Na čelu svojih zmagovitih čet in v težkih dneh albanske Gol-gote je bila njegova osebnost poroštvo za uspeh. Solunska fronta je bila njegova zasluga. V osvobojeni in teritorijalno ujedinjeni domovini je kot velik državnik dogradil tudi notranje ujedinjenje Jugoslavije. On je izoblikoval jugoslovansko dušo, jugoslovansko srce ... Baš zato smo vsi našega velikega pokojnega kralja smatrali ne le kot svojega vladarja, ampak predvsem za svojega narodnega
Slovenska umetnina za slovaško cerkev
Po naročilu salezijanskega reda je akademski kipar Tine Kos izdelal kip Madone za salezijansko cerkev v Bratislavi. Da se slovenski umetniki prav krepko uveljavljajo tudi v inozemstvu, je pač najboljši dokaz to, da je tudi vse načrte za salezijan-ski zavod in cerkev v Bratislavi napravil naš rojak arhitekt profesor Herman Hus.
Madonin kip Tineta Kosa je obenem največja plastika v lesu, kar jih je kedaj izdelal slovenski kipar — saj je 3.20 m visok. Izdelan je iz lipovega lesa ter pozlačen — koža pa je polihromirana.
Ker je v Bratislavi od velikega prof. Husovega načrta do sedaj zgrajen samo zavod s kapelo, bo postavljen kip začasno v kapelo; ko pa bodo v bližnji bodočnosti sezidali tudi še cerkev, bo kip postavljen ob glavni oltar novega Marijinega svetišča.
— Pri poapnenju arterij v možganih ln srcu doseiemr pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josetove« vode iztrebljenje črevesa hres hud ega pritiska.
voditelja. Veliko praznino, ki Jo zapušča za seboj, moremo nadomestiti le s tem, da se še trdneje združimo v ljubezni do Jugoslavije in v skupnem naporu za blagor in srečo domovine. V globoki hvaležnosti se klanjamo velikemu pokojnemu kralju Aleksandru Ujedinitelju. V grozno preizkušeni usodi žalujemo z Nj. Vel. kraljico Marijo, ki je morala pretrpeti najtežje strašen umor ljubljenega soproga. Sočuvstvujemo z vso iskrenostjo in ljubeznijo z milo nam kraljico Marijo in materjo mladega kralja Petra II. Naj jih čuva Vsemogočni! Slava velikemu kralju U
Govor so poslušali navzočni stoje ter so zaklicali ob zaključku trikrat »Slava!« Nato je predlagal načelnik, da se odpošljejo naslednje brzojavke:
Maršalatu dvora, Belgrad: Mariborski mestni svet in vse mariborsko mestno prebivalstvo, zbrano na veliki žalni manifestaciji, prosi, da blagovolite sj>oročiti Nj. Vel. kraljici Mariji naše globoko občuteno sožalje v težki nesreči, ki nas je vse zadela z izgubo velikega, ljubljenega kralja, ter zagotovila naše vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu. — Predsednik mestne občine dr. Lipold.
Druga brzojavka se glasi:
Gospodu predsedniku vlade, Belgrad. Mestni svet mariborski in vse njegovo prebivalstvo, zbrano na žalni manifestaciji, se v globoki žalosti zgraža nad groznim zločinom in objokuje svojega ljubljenega, velikega kralja. Zagotavljamo, da hočemo še trdneje združeni v enoto in v še večjem naporu posvetiti vse svoje cilje za blagor in srečo velike Jugoslavije. — Predsednik mestne občine dr. Lipold.
Nato je predsednik občine nadaljeval: »Prestol svojega velikega očeta ustvaritelja kraljevine Jugoslavije zasede njegov prvorojeni sin, Nj. Vel. kralj Peter II., up in nada VBega jugoslovanskega naroda. Naj mu bo usoda mila in naklonjena. Božjega blagoslova mu želimo. Naj Bog čuva Jugoslavijo in naš vzvišeni kraljevski dom in Nj. Vel. kralja Petra II.I« (Gromki živijo-vzkliki.)
Nato se je izvršila zaprisega mariborskega občinskega sveta novemu kralju Petru II.
Tisoči se klanjajo pokojnemu kraljn
Maribor je dane6 enodušno pokazal svojo veliko vdanost do pokojnega kralja in globoko bolest Nihče ni vabili ogromnih ljudskih množic na žalno manifestacijo, pa eo vseeno prišli tisoči in tisoči, kakor se zberejo v našem mestu Ie v redkih prilikah. Glavni trg se je med pridušenim šepetom množic polnil vedno z novimi vrstami, ki so prihajale iz V6eh smeri. Nikjer ni padla glasna^ beseda, povsod samo resni obrazi, povsod največja disciplina. Prišli so gasilci v krojih, skupno so prikorakale razne organizacije in društva, največji vtis pa je napravil nastop mariborskega tovarniškega delavstva. V strnjenih vrstah so prikorakali delavci in delavke iz svojih obratov, ko so se zaprli. Delavstvo Hutterjeve tovarne je pripeljal osebno sam lastnik industrijalec Hutter ter korakal na čelu svojega delavstva. Tudi trgovci in obrtniki eo zaprli svoje lokale, v mnflgih izložbah pa eo prižgali 6veče pred sliko velikega j>okojnika, ter se nato sami udeležili žalne manifestacije. Množica je nemo čakala na pričetek svečanosti, ki so se pričele s prenosom županovega govora iz mestne posvetovalnice jMtom zvočnika. Ko ee je žalna I svečanost v mestni posvetovalnici končala, je stopil župan na magistratni balkon, ki je bil ovit v črno sukno, ter nagovoril zbrane množice.
Najiinpozantnejše je bilo, ko so prikorakali na trg industrijci in tovarnarji v sprevodu s svojimi uradniki in delavci. Tudi vsi ostali obrtniki so prišli v sprevodu s svojimi uslužbenci. Ko je nehal govoriti g. župan, eo V6i udeleženci žalne manifestacije par minut z globokim molkom izražali svojo žalost, nakar so 6e mirno razšli. Računa 6e, da je bilo najmanj 15.000 manifestantov. _ .
Kaj pravite?
Vprašanje, ki dandanes vso javnost najbolj ige ali pparU, je brezposelnost. Vse ihte potov, kako bi se dalo ljudem preskrbeli kakšno trajno delo in trajen zaslužek, namesto trenotnih podpor, pa vsi skupaj še niso iznašli nič pametnega.
Ljudje pa, ki imajo prazne želodca, s?1 navadno prav iznajdljivi, (eprav ne vsi. Posebno iznajdljivi in brihtni n. pr. niso tisti, ki puščajo lepe kose kruha kar na stopnicah ali pa jih pometejo v cestno blato. Tudi tisti niso posebno iznajdljivi, ki prosijo za ponošene obleke ali čevlje. Taki reveži skoraj da niso vredni niti podpor.
Bolj pametna pa je ženska, ki prosi samo za kruh. Tega dobi povsod prav izdatne kose, da ga niti z možem, ki jo taka s košem na hrbtu pred vrati, ne moreta zmagati. Pat pa doma kruh sušita, ga zmeljeta in prodajata drobtine — po tem so, ve vsaka gospodinja — za prav lep denar.
Prav brihtni so tudi ljudje, ki ne prosijo sa stare obleke in tevlje, ampak stare obleke in tevlje — ponujajo! To so izvrstni poznavalci našega gospodarskega položaja in kakor priiajo njihovi precej »dalmatinski< nosovi, se jim kupčija ne obnaša slabo.
Tako rešujejo brezposelni ljudje kar sami svoje perete vprašanje.
Kaj pravite torej, g. urednik: Ali ne bi kazalo, da se vse tisto »reševanje« prepusti kar brezposelnim samim, brez raznih odsekov? Ali pa naj bi v odseke imenovali ali postavili tudi nekaj brezposelnih ljudi za referente in »strokovnjake<*? Ce gre na grajščinah, kjer poslavljajo divje lovce za prave lovce, zakaj ne bi šlo še tukaj?
Ptuj
Visok gost v Ptuju. V Ptuju se mudi celovški pomožni škof dr. Rohraoher. Nastanil se je v minoritskem samostanu.
Poroka. Pri sv. Vidu pri Ptuju sta se poročila Franc Fuhrman, mehanik v Tur-nišču pri Ptuju, in Nežika Ra.šl, trgovska sotrmlnica iz Dražencev v Ptuju. — Obilo sreče!
Smrtna kosa. — V Podvincih je umrla vžitkarica Antonija Vuk v 78. letu starosti.
K uboju v Strmcu. Kakor smo jjoročali, je prišlo v nedeljo, 7. t. m. do krvoprelitja v Strmcu pri Leskoven v Halozah: posestnik Ivan Kolednik je s puško ustrelil 21 letnega posestnikovega sina Gabrijela Brusarja, ki je pri priči izdihnil. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla, ki se je vršila^ v mrtvašnici pri Sv. Andražu v Halozah. Komisija je ugotovila, da je izstrelek Iz puško Brusarju raztrgal pljuča in jetra ter jo bila poškodba ab«olnt.no smrt.ua. Aretirani Kolednik se zagovarja s silobranom, ker so je bal da ga njegov nasprotnik zakolje.
Koledar
Petek, 12. oktobra: Maksimilijan, Sko<; Se-
rafin, spoznavale*.
Novi grobovi
"t" Alfred Ledinok. Graško »čitalnico« je zadel
hud udarec; nje dobri in dolgoletni član in sedanji podpredsednik g. Alfred Ledinek, višji uradnik v p. je umrl v starosti 56 let. Pred 30. leti je zapustil svoj rojstni kraj Ljubljano in se naselil v Gradcu. Zvest svoji grudi, ljubi domovini in slovenskemu jeziku je ostal do zadnjega vzdihljaja. Ljubil je domovino nad vse in njej je dal sebe vsega. Sodeloval je v vseh slovanskih graških društvih, v krogu graških Slovencev je bil priljubljen in spoštovan, kajti z nesebičnimi in razumnimi nasveti je pripomogel društvu k boljšemu napredku in lajšal težavno delo društva v nacionalnem pogledu. Pogreb je bil skromen kakor sam umrli. Kdo bi ne izpolnil obljube njegovi zadnji želji, nekaj dobrih slovenskih src mu je zapelo ob odprtem grobu: »Moje srce je žalostno, ker mora vzet' slovo« in molilo očeuaš v prav onem jeziku, kakor je molila njegova mati, ko se je narodil. Ena želja se mu ni izpolnila, v slovenski zemlji ne bo spal, za katero je večkrat krvavelo srce tega dobrega moža. Mi, graški Slovenci, umrlemu ne moremo postaviti več kakor lesen križ; sirote smo, ali v naših srcih ostane spomin nanj.
Osebne vesti
= Dvojna poroka. Včeraj dopoldan sta se poročila v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani dva odlična jugoslovanska častnika. Gosp. Gašperin Janko por. fregate pri mornariškem odredu v Vodicah pri Šibeniku, doma iz Rožne doline v Ljubljani, se je poročil z gospodično Zalaznik Zinko, hčerko obče znane hišne posestnice in gostilničarke pri Sestici v Ljubljani. Gosp. Dogan Krunoslav, art por. iz Boke Kotorske, pa z gospodično Gašperin Mileno iz Rožne doline v Ljubljani. Poročil je oba mlada para g. župnik dr. p. Angelik Tominec. Priči sta bili g. dr. Fellaher Julij, drž. pravdnik iz Ljubljane, in čian drame, znani naš Cesar Janez. Obema paroma želimo obilo sreče.
u&CJUk _nmaKacrštC
Ostale vesti
—	Tovariši lovci! Za časa narodnega žalovanja, to je od 9. oktobra 1934 do 9. aprila 1935 je nositi društveni znak pokrit s črno prozorno kopreno. — Predsedstvo SLD.
—	Upravni in nadzorni odbor Avto-kluba, sekcija Maribor, ima žalno sejo v petek, 12. oktobra točno ob pol šestih zvečer v lovski sobi hotela Orel v Mariboru.
—	Odmevi s sadne razstave v Velikem Gabru. Veliki Gaber 10. oktobra. Sadna razstava je za nami. Nad vse pričakovanje je uspela, mnoge pa je vzdramila iz spanja in vzpodbudila k plodonosnej-šemu delu. Uprava občine pa je na pobudo kmetijskega referenta g. Sušteršiča in občinskega tajnika g. Zajca Alojzija razdelila 18 nagrad. Prvo nagrado je dobil g. Kastelic Ivan iz Oteči vrha, drugo g. Antončič Anton iz Malih Dol, tretjo Mrzel Fran iz Zagriča (Primskovo). Prvi trije so dobili za nagrado vrtno orodje, drugi pa knjige in revije sadjarske vsebine. Ker je naš kraj res zelo pripraven za sadjerejo, bi bilo dobro, da bi ustanovili sadjarsko podružnico s sedežem v Velikem Gabru. Nekateri posestniki so se začeli za to že zanimati. Upamo, da tudi do tega ni več daleč. Začetek je storjen, sedaj pa le po začrtani poti naprej I — G. P.
—	Kmetijska razstava v Murski Soboti odgodena. Kmetijska razstava v Murski Soboti je radi globoke žalosti odgodena. Datum otvoritve razstave bo naknadno pravočasno objavljen v dnevnem časopisju.
—	Pevski tečaj Učiteljskega pevskega zbora je preložen z istim sporedom na 20. iu 21. t. m. — Odbor.
—	Namesto vcnca na krsto blagopokojnega nadzornika Joška Novaka je daroval g. dr. Arko zavetišču sv. Jožefa v St. Vidu nad Ljubljano 100 Din, Svojemu velikodušnemu dobrotniku se zavetišče tem potom najtopleje zahvaljuje.
—	Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frans .lospfovc« grenčice lako delovanie črevesa in dela telo vitko
—	Občni zbor Dravske oblasti Ferijalnc zvezo, najavljen za v nedeljo, dne 14. t. m., je preložen na poznejši čas.
—	Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja članstvu, da se bodo ob priliki obrtniškega tedna od 1. do 8. decembra t. 1. vršile tudi razstave. Vsled tega pozivamo vse one, ki žele razstaviti svoje iz- ^ deike, da se zglasijo pri združenju najkasneje do 18. oktobra.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 3. t. m. je objavljena »Dopolnilna naredba o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam«, dalje »Navodila o uporabljanju naredbe o kartelih«, »Pravilnik o načinu registriranja kartelov in voditvi zbirke listin«, »Pravilnik o upravljanju sklada za kontrolo kartelnih pogodb«, »Izprememba v pravilniku za veliko prodajo in malo prodajo soli«, »Objave o izpitih za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934«.
—	Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josei« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice.
—	Varčna gospodinja pere vedno le * Zlatorog-oviin milom ker si vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: »Le Zlatorog milo, da belo perilo!« In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo in nikdar več ne bnste prali drugače kakor lo z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno Ie Zlatorog-ovo milo!
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki jo zn zdrdvje nujno potrebno pa istočasno izborna pijača.
—	Kakšna predavanja bomo Imoll v bodoči sezoni? Tako že marsikje povprašujejo društvp.niki društvene prosveiurje. Preden sestavite nrograin. si oglejte edinstveno zbir-
Aromatln
specialna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak. za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem
ko na Balkann. .ki Vam nudi 272 predavanj, ki bo vsa opremljena s skioptičnimi slikami. Ta zbirka obsega 72 verskih, zemljepisnih in potopisnih predavanj o Jugoslaviji, 27 o ostalih državah 22, o evrop. mestih 19, o zanimivih potopisih 36, o domači zgodovini 26. Lopa je zbirka predavanj iz naravoslovja, ki obsega 21 serij. Kulturna predavanja obsegajo 32 raznovrstnih serij, med temi največ zbirka o slovenskih pisateljih, pesnikih in narodnih voditeljih. jž5 predavanj obsega skupina jugoslovanske folkloristike. Predavanja, kakor slike in aparati se izposojujejo
Eri Izposojevalnici, Miklošičeva cesta 7-L, jubljana.
— Knjižne novosti: Sienkiewicz, Križarji, roman. I. knjiga. (Ljudska knjižnica.) Vez. 70 Din, broš. 55 Din; Slomškova pisma (Arhiv za zgodovino in narodopisje, I. knjiga in dodatek), urejuje dr. Fr. Kovačič, nevezano 120 Din; dr. Ogrin Fran Državoznanstvo — nova izdaja, 24 Din, vez. 28 Din; Knjiga o športu, spisal Drago Ulaga, 44 Din, vez. 56 Din; Dolinšek Ivan Naš sadni rod, broš. 6 Din; dr. Kašpar-Oblak Vtisi iz Konnersreutha (Terezija Neuman) 12 Din, vez. 20 Din; Stowe H. B.-Grobar Olga Kota strica Toma, izbor iz istoimenskega romana, nevezano 12 Din; Sinclair Upton Dolarji, roman II. del, 26 Din, vez. 40 Din; Turk Hugon Navodila oglednikom klavnih živali in mosa 18 Din; Zakoni in uredbe štev. 40 Gradivo, norme in prod-
Sisi (za stavbenike in graditelje) vez. 60 Din; Kuno arel, Fizika za nižje razrede sred. šol — II. izdaja, 68 Din; Ekspres vozni red — oktober 1934, 10 Din; Mali žepni vozni red 5 Din; Izgubljeni poklici 1 Din; Venceslav Sejavec Pesmi 15 Din; vse tu navedene knjige ee dobe v Jugoslovanski knjigarna v Ljubljani. (Nadaljevanje jutri.)
Celie
0 Občni zbor Družabnega kluba, ki bi se ral vršiti danes zvečer, je zaradi smrti Nj. Vel kralja Aleksandra preložen na poznejši čas.
0 Preložena gledališka predstava. Poselska zveza naznanja, da je igra v petih dejanjih »Mala pevka«, ki bi morala biti v nedeljo, dne 14. oktobra zaradi smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra preložena na nedoločen čas. Vsi, ki imajo vstopnice, naj jih obdrže do predstave, ki bo pravočasno javljena.
0 Združenje trgovcev za mesto Celje je imelo včeraj ob 4 popoldne v prostorih uprave žalno sejo. Maršalatu dvora in banski upravi v Ljubljani sta bili od Združenja v imenu celjskega trgovstva odposlani žalni brzojavki, v katerih izraža celjsko trgovstvo tudi vdanost in zvestobo novemu kralju Petru II. V znak žalosti so bile vse trgovine v mestu Celju včeraj od 4 do 5 popoldne zaprte,
0 Združenje rezervnih oficirjev v Celju je imelo v sredo ob 8 zvečer v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu žalno sejo za pokojnim kraljem Aleksandrom I. V imenu odbora je predsednik g. dr. Voršič opisal za slu tre pokojnega junaškega kralja, ki si jih je pridobil za veliko in močno Jugoslavijo ter utrditev miru v Evropi. S seje je bila odposlana ministru dvora žalna brzojavka in udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
0 Stari umirajo. Na Bregu št. 13 je umrla v visoki starosti 81 let občinska reva Dobovišek Marija. N. v m. pl
Zborovanje invalidov
Celje, 8. oktobra.
V nedeljo dopoldan je sklical oblastni odbor UVI v Ljubljani zborovanje invalidov in vojnih žrtev v Celjski dom. Udeležba na zborovanju, velika dvorana Celjskega doma je bila popolnoma zasedena, je pričala, da se nahajajo Invalidi v zelo težkem stanju in da hočejo, da se krivice, ki so jim bile storjene, popravijo. Zborovanje, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti, zastopniki oblastnega odbora v Ljubljani ter delegata iz Zagreba in Belgrada, je vodil predsednik celjske organizacije g. major Orel. Z zborovanja je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kraljn, pozdravna brzojavka predsedniku Osrednjega odbora v Belgradu ter pismeni pozdrav Korošcem, ki so istočasno zborovali v Narodnem domu. Po uvodnih besedah predsednika je govoril predsednik Oblastnega odbora lz Ljubljane g. Štefe, nadalje narodni poslanec g. Prekor-šek, predsednik mestne občine celjske gosp. dr. Goričan, kapetan g. Kovač, podpredsednik Osrednjega odbora iz Belgrada g. Gru-bič, v_ imenu organizacije Boj g. Matičič iz Ljubljane, v imenu istoimenske celjske organizacije g. Gradišnik, nadalje zastopnik Oblastnega odbora iz Zagreba g. Fačdn ter g. Tome iz Ljubljane. Vsi govorniki so ojri-sali nevzdržen položaj, ki vlada prav v invalidskem vprašanju, velike krivice, ki se gode tistim, ki »o v svetovni vojni največ trpeli in največ žrtvovali, ter apelirali na meroda.ine oblasti, naj že enkrat store svojo dolžnost, kor 12 ura je že bila. Invalidi zahtevajo: 1. vrnitev moralnega priznanja vsem vojnim žrtvam po zakonu iz leta 192:"); 2. poprava krivic, ki so se izvršile vsem vojnim žrtvam; _ 3. dati možnost vojnim žrtvam, da pridejo do poštenega zaslužka v državnih, samoupravnih in privatnih službah; 4. revizija vseh nezaščitenih trafik, ki naj se podele brezpogojno vojnim žrtvam, in 5. kontrola invalidskega skrbstva v vseh koncesijah in ustanova!). Dalje zahtevajo Invalidi v resolnclji uzakonitev od Osrednjega odbora UVI predloženih sprememb invalidskega zakona.
Skolia Loka
Pod Hrovskim poštnim avtomobilom je našel smrt delavec Andrej Perko iz Škofje Loke v nedeljo kmalu po pol 10 dopoldne. Sel je s tovarišema po Poljanski cesti v hribe nabirat kostanj. V Pod-pulferci jih sreča avto, ki je vsekakor pravilno vozil; pravočasno se je izognil, ravno tedaj pa — Bog sam ve kako — je naenkrat stopil Andrej Perko pred avto, ki se ni mogel več ustaviti in je podrl nesrečneža pod se tako, da je bil mrtev z močno razmesarjeno glavo. Ponesrečeni Perko zapušča vdovo in 3 nedorasle otročiče. V ponedeljek popoldne ob 4 je bil pogreb iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Bog naj potolaži vse domačel
Prav isti dan se je zgodila druga nesreča. I. Kržišnik s Poljanske ceste se je pripeljal z motorjem — menda iz Kranja — zavozil pri »Plevni« nesrečno v gramoz, izgubil oblast nad vozilom, ki se je pokvarilo, voznika pa močno poškodovalo, zlomil si jc rame, dobil notranje poškodb«. Odpeljan je bil v ljubljansko bolnišnico.
Vzor pogumnega vojščaka, pleme-nitega človeka in dobrega očeta
Danes priobčujemo še nekaj slik našega pokojnega vladarja, kralja Aleksandra, ki so pred vsem značilne za njegovo življenje.
Kralj Aleksander je bil znan po vsem svetu za pogumnega in vztrajnega vojščaka, ki je vsa svoja najlepša leta prebil v vojaški suknji. Ze v balkanskih vojnah se je proslavil. V zadnji svetovni vojni je kot vrhovni poveljnik srbske armade preživel najstrašnejše dni, ki so bili kateremu narodu usojeni... Tedaj je bil 6tar komaj 26 let. Mnogo slavnih zmag si je priborila njegova vojska, bralcem bo še v spominu beg Potiorekove armade. Toda, ko je Bolgarija napovedala vojno, ni mogla srbska armada vzdržati ognja z dveh strani. Morala se je umakniti čez Srbijo in dalje skozi Albanijo. Francoska torpedovka je ledaj prepeljala vrhovnega poveljnika in regenta Aleksandra na Krf. Naša slika nam tudi kaže kralja Aleksandra, ko na Krfu 1. 1916 pregleduje svojo vojsko in se razgovarja s priprostimi vojaki. Druga slika nam
kaže regenta Aleksandra pri pregledu srbskih čet v balkanski vojni.
Na tretji sliki vadimo kralja Aleksandra in kraljico Marijo v spremstvu grških ministrov na srbskem vojaškem grobišču ua Krtu. Kralj Aleksander je smatral za umestno, da se tudi kot jugoslovanski kralj pokloni ostankom svojih zvestih tovarišev.
Kakor je bil naš vladar pogumen vojščak, kakor je odločno nastopal v javnem življenju, tako je bil tudi dober družinski oče.
Raymond Cartier je v »L'Echo de Paris< dan, preden je naš vladar stopil na francoska tla, napisal med drugim tudi to-le:
»Vse zasluge, ki si jih je pridobil za domovino v vojni kakor v miru, so dajale kralju Aleksandru podobo velikega vladarja. Tudi kot človek je bil pravi princ. Že njegovo lice je zgovorno: fine poteze, fine ustnice, razumen pogled izza naočnikov. Andre Pironneau je popisal v svojem listu dru-
Kralj Aleksander kot regent pri pregledu srbskih čet v balkanski vojni
Žolna manifestacija v Kamniku
Kamnik, 10. okt.
V globoki žalosti jc včeraj Kamnik manifestiral svojo bol nad bridko izgubo dobrega vladarja. S hiš so že zgodaj zjutraj plapolale črne zastave, v izložbah trgovin so s črnim ovite slike vladarja potrjevale žalostno vest, da ljubljenega kralja Aleksandra ni več. Prebivalstvo, ki je od vseh strani prihajalo v Kamnik, se je ustavljalo pred izložbami in kar verjeti ni moglo novici. Posebno velika žalost in potrtost je zavladala med prebivalstvom v občini Kamniški Bistrici, kamor je vladar tolikokrat pohitel na lov. Vsi so ga poznali in ljubili kakor svojega dobrega očeta, saj je blagopokojni kralj na vsakem izletu v Kamniško Bistrico prišel v stik z ljudstvom in se prijazno
Kralj Aleksander kot regent v razgovoru s srbskimi vojaki na Krfu leta 1916
Žalni sej i Poštne hranilnice in inženjershe zbornice
Kralj Aleksander z jelenom
in prav po domače pogovarjal s preprostimi delavci in lovci.
Zastopniki vseh kamniških društev in kor-poracii so imeli že včeraj ob 7 zjutrai sejo v občinski posvetovalnici, ob 11 pa je bila žalna seja občinskega odbora, na kateri so bili navzoči tudi predstviniki oblasti in vseh društev. Trgovine so bile od 10 naprej zaprte, občina pa je izdala na meščane proglas, da se udeležijo žalne manifestacije, ki je bila ob pol 12 na glavnem trgu. Množica iz Kamnika in vse okolice je napolnila trg, z balkona Kamniškega doma. kjer io bili zbrani najodličnejši zastopniki naše javnosti s komandantom mesta g. polkovnikom Krstičem, zastopnikom okr. načelstva g. komisarjem Vadnjalom in dekanom g. Rihar-iem na čelu, pa je izpregovoril župan g. Franc Kratnar. ki je v lepih besedah slavil delo blagopokojnega vladarja in njegovo ljubezen do naših krajev, zlasti do Kamniške Bistrice, kamor je tako rad zahajal in ostajal' po več dni pod okriljem naših gorskih velikanov. Po končani žalni manifestaciji se je ljudstvo mimo razšlo, zastopniki društev in vse naše javnosti so na okrajnem načelstvu vpisali v knjigo so-žalne izjave.
Radio
Tudi včeraj so naše postaje prenašale predvsem vesti Agencije Avale, nadalje pa obvestila agencije Avale. Poleg tega so prenašale tudi zvo-njenja zvonov in druge žalne svečanosti. Tudi za prihodnje dni se bodo postaje omejevale na kome-moracije in bodo prenašale predvsem poročila. Programe bomo pravočasno sporočili.
Tudi inozemske postaje nadaljujejo z dosedanjim načinom oddaje. Posebno postaje nam bratskih držav: Češkoslovaške in Francije oddajajo samo poročila in resno glasbo. To bo trajalo do pogreba Nj. Vel. kralja in francoskega zunanjega ministra Barthouja. Zato ni mogoče objavljati dnevnih programov, ker se vsak dan sproti sestavlja program.
Žalni zbor v Poštni hranilnici. V sredo ob 6 zvečer se je zbralo v poslovalnici ljubljanske Poštne hranilnice vse članstvo Združenja poštno hranilni-ških nameščencev z zavodovim direktorjem, dr. Vla-dimirjem Vidmarjem na čelu. Društveni predsednik g. Borštnik Pavle je otvoril žalno zborovanje in v lepih besedah orisal veliko delo našega heroja, zglednika in očeta, Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki je padel na francoskih tleh kot žrtev podlega zločinca. Njegovi drhteči in odkritosrčne žalosti prežeti besedi je prisluškovalo čez sto zavodovih nameščencev in niti eno oko ni ostalo suho, ko je v veliko dvorano bolestno kriknilo njegovo vprašanje: »Zakaj in čemu tolika žrtev? Čemu je izkrva-
vel prav največji sin našega naroda, naš suveren, naš junaški kralj?« — Ob sklepu žalnega zbora je prečital društveni tajnik, g. Zmago Porekar, odkritosrčno in genij i vo sožalnico, ki je bila takoj poslana v Belgrad. Sredi velike dvorane je stala med cvetjem z žalnimi trakovi okrašena slika pokojnega velikega kralja, ob nji sta pa drhteli sveči...
Ljubljanska inženjerska zbornica je imela v sredo ob 11 dopoldne žalno sejo upravnega odbora, na kateri je imel lep spominski govor predsednik inž. Milko Pirkmajer. Na pristojna mesta pa so bile odposlane brzojavne sožalnice in pa izrazi neomajne zvestobe kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu.
Eralj Aleksander in kraljic« Marij« na srbskem vojaškem pokopališču ua Krfu v spremstvu članov
grške vlade
Osnutek spomenika Petra Osvoboditelfa
Osnutek za spomenik kralju Petru, ki ga jc napravil advokat in kipar Real del Sartho^ in ki ga j» odobrila Iraucoska vlada, spoinouik bo atal v Parizu, toua l>iusiur So m. ilOiOvea
žinsko življenje na belgrajskem dvoru z globokim ganotjem. Tu je življenje tako priproeto, kakršnega srečamo le pri velikih ljudeh. Na senčnatem Deciinju, pred ogromno planjavo, kjer se srečata Donava in Sava, živ.ita Nj. Vel. kralj Aleksander in 'kraljica Marija harmonično in delovno življenje ter gledata, kako jima trije otroci rastejo. Jugoslavija je lansko leto z navdušenjem praznovala 10 letnico prestolonaslednika Petra. Pariz bo kraljevsko dvojico sprejel na način, ki bo pomenil več kakor spoštovanje. Kako ne bi pozdravili kralja, ki nosi na svojih prsih našo vojaško svetinjo in ki bo romal na Saint-Cyr, da bi tam našel ime svojega očeta Petra I. Osvoboditelja, gojenca naše vojaške šole.«
Pariz žalibog ni mogel pozdraviti našega vladarja, kakor je želel, ker je dan poprej padel pod revolverskimi streli. Ostal nam bo v spominu kot vzor pogumnega borca in politika, a tudi dobrega soproga in očeta.
Višek družinsko srečo
Gospodarstvo
Sožalje slovenskega gospodarstva
Zbornica za TOI
V Zbornici za TOI v Ljubljani je bila danes v predsedstveni dvorani seja predsedstva Zbornice, kateri so poleg predsedstva prisostvovali tudi vodilni uradniki zbornice, bansko upravo pa je zastopal dr. Borštner. Dvorana je bila primerno okrašena, posebej pa kip Nj. Vel. kralja.
Na seji je spregovoril predsednik g. Ivan J e -I a č i n tele besede:
Žalostna dolžnost me je doletela, da Vas povabim k žalni seji zborničnega predsedstva. Usoda je hotela, da je padel od zločinske roke zadet naš hrabri in veliki kralj Aleksander Kajadiordjevič. Ves kulturni svet obsoja ta strašni dogodek in tudi nas je v globino duše pretresla ta žalostna vest. Od svoje mladosti je stremel pokojni veliki naš kralj Aleksander za vzvišenim ciljem zedinjenja južnih Slovanov in dano mu je bilo doživeti s pokojnim njegovim očetom velikim kraljem Petrom I. osvo-bojenje jugoslovanskih bratov. In ko je dosegel ta svoj in naš idealni cilj, tedaj je z nadčloveško vnetno posvetil svoje življenje samo resnemu in plemenitemu delu za konsolidacijo naše domovine. V zgodovini narodov bo s svetlimi črkami zapisano ime velikega pokojnega kralja Aleksandra, v naših srcih pa mu bomo ohranili trajen in hvaležen spomin z zaobljubo, da hočemo tudi mi, predstavniki slovenskega gospodarstva s še povečano vnemo
Gospod Peter in Loška dolina
slediti svetlemu zgledu velikega pokojnika pri delu j združea za konsolidacijo kraljevine Jugoslavije. S temi ču- i Kavčič.
stvi v srcu odredim v počastitev spomina na velikega pokojnika enomintitni molk. —
Večna Slava Njegovemu spominu!
Bog živi novega mladega kralja Petra II.
Cuvajmo Jugoslavijo! — četnur so se priključili vsi navzoči.
Združenje trgovcev v Ljubljani
Združenje trgovcev je kot smo včeraj poročali, odredilo, da se zapro vse ljubljanske trgovine med 11 in 12, medtem pa bo žalna seja uprave združenja. Ob 11 so bile vse ljubljanske trgovine zaprte, istočasno pa tudi vsi denarni zavodi. V Trgovskem domu v mali dvorani s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra pa je bila žalna seja uprave ljubljanskega združenja trgovcev. Na žalm seji se je spomnil zaslug blagopokojnega kralja predsednik g. K. Soss, zagotavljajoč zvestobo trgovstva domovini. Odposlane so bile tudi sožalne brzojavke
Zveza trgovskih združenj
Visoki regentski svet kraljevine Jugoslavije — Belgrad. — V najgloblji žalosti izraža trgovstvo dravske banovine najiskrenejše sočuvstvovanje visokemu kraljevskemu domu. — Ob mučeniški smrti Njegovega veličanstva kralja Aleksandra, našega velikega vladarja, junaškega in plemenitega voditelja Jugoslovanov, izjavljamo nezlomljivo zvestobo in udanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. Čuvati hočemo Jugoslavijo. — Zveza trgovskih združenj dravske banovine, Ljubljana. Predsednik
Poravnalno postopanje je bilo razglašeno o
imovini Jerka Franca, jx>sestnika in opekarnarja v Črnučah št. 10, porav. sodnik Avsec Anton, porav. upravnik dr. St. Tominšek, narok za sklepanje poravnave 23. nov., oglasiti se je do 17. novembra, nudi 50%.
Poravnave in konkurzi. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani je uvedeno v zadevi Ivanke Urbančič, trgovine z modnim in galanterijskim blagom v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20. Poravnalni sodnik Avsec Anton, poravnalni upravitelj dr. Miha Krek, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 17. novembra, poravnalni narok 23. novembra ob 11 dopoldne. Ponuja 40% kvoto svojih dolgov, plačljivo v enem letu v 4 dvomesečnih enakih obrokih. Prvi obrok 6 mesecev po pravomočnosti poravnave. — Okrožno sodišče v Ljubljani je odobrilo pred okrajnim sodiščem v Radovljici 8. junija sklenjeno poravnavo v zadevi Jegliča Toma, mizarskega mojstra v Radovljici. — Konkurz Leopolda Pri-stavca, trgovca, gostilničarja in posestnika na Jezeru pri Preserju je odpravljen, ker ni kritja za stroške konkurznega [»stopanja.
Ruska zunanja trgovina. Podatki o ruski zunanji trgovini v avgustu kažejo veliko aktivnost ruske trgovinske bilance, saj je znašal ta mesec uvoz samo 21.9, izvoz pa 44.3 milij. rubljev. V prvih 8 mesecih je znašal ruski uvoz 150.9, izvoz pa 266.6 milij., tako znaša presežek izvoza 115.7 milij. rubljev. Z velikim izvozom se hoče znebiti Rusija vseh trgovskih dolgov v inozemstvu.
Švicarski obračunski zavod. S 1. oktobrom je osnovan v Curihu švicarski obračunski zavod. Na novoustanovljeni zavod se prenesejo vse funkcije emisijske banke, kolikor se tičejo plačilnih sporazumov z inozemstvom Plačila pa se bodo še nadalje izvrševala pri švicarski Narodni banki, dočim izvršuje obračune zavod. Zavod se imenuje uradno »Schweizerische Verrechnungsstelle«.
Francoski upniki imajo, kot znano, svojo posebno organizacijo v varstvo svojih interesov kot upniki inozemstva. Kakor je posneti iz poročila te organizacije za lansko leto, je njih končni cilj, da dosežejo pred sodišči, da jim bo priznana pravica zastopati vse upnike, čemur so doslej sodišča ugovarjala in so se morali lotiti tožb posamezniki.
Nova osrednja banka v Indiji. Z novim letom se osnuje osrednja indijska emisijska banka v Britanski vzhodnji Indiji, ki naj bi začela poslovati dne; 1. aprila 1935. Dosedaj je imela pravico izdajati bankovce samo država.
Države zlatega bloka se gospodarsko organizirajo. Poročali smo že o izjavi držav zlatega bloka v Ženevi prve dni septembra. Sedaj so na iniciativo Belgije sklenile članice tega bloka, da se bodo sestale na konferenci 20. oktobra v Bruslju, ki naj da zlasti podlago za sodelovanje v zunanjetrgovinski politiki v obliki dodatnih kontingentov za države zlatega bloka v medsebojnem prometu.
Borza
Dne 11. oktobra 1934.
Denar
Danes »o vse naše borze poslovale normalna V deviznem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Pariza in Curiha, narasli so tečaji Bruslja, Berlina, Londona in New Yorka, popustila sta pa Amsterdam in Bruselj.
V zasebnem kliringu se je na naših borzah tečaj avstrijskega šilinga ustalil na 8.10—8.20. Grški bom so notirali v Zagrebu 27.40—28.10 (27.75), v Belgradu pa 28.50 bi. Angleški funt se je nekoliko učvrstil, in sicer v Ljubljani na 224.20—225.80, v Zagrebu na 223.28—224.88 (224.08), v Belgradu pa na 223.20— 224.80. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.80—5.90, v Belgradu pa 5.95 bi. Budimpešta v Belgradu neizpremenjena: 9.95 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2302.63—2313.99, Berlin 1364.03—1374.83, Bruselj 793.57—797.51, London 165 42—167.02, Curih 1108.35—1113.85, New York 3355.50—3383.76, Pariz 224-225.12, Praga 141.79 do 142.65, Trst 290.68—293.08.
Curih. Pariz 20.21125, London 14.93, New York 305.125, Bruselj 71.60, Milan 26.2725, Madrid 41.85, Amsterdam 207.80, Berlin 123.30, Dunaj 71.75 (priv. 57.20), Stockholm 77.05, Oslo 75.05, Kopenhagen 66.70, Praga 12.795, Varšava 57.925, Atene 2.92, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7975.
Vrednostni papirji
Po enodnevni pavzi tečaji ne izkazujejo nobenih izprememb. Edino vojna škoda, ki je že prej izkazovala slabšo tendenco, je nekoliko popustila. V ostalih dinarskih papirjih (7% investicijsko posojilo, agrarji in begluške obveznice) je intervenirala danes Narodna banka na naših borzah. Tako je bilo danes na ljubljanski borzi zaključenih 100 tisoč nominalno agrarnih obveznic po 41. V ostalem promet kot običajno ni bil znaten.
Ljubljana. 7% invest. pos. 71—72, agrarji 41 zaklj., vojna škoda 348—352, begi. obv. 60 den., 8% Bler. pos. 66- 68, 7% Bler. pos. 56-58, 1% pos. Drž. hip. banke 66—68.
Zagreb. Drž. jiapirji: 7% invest. pos. 71—72 (71), agrarji 41—41.50 (41.50), vojna škoda 350 do 352 (348, 350), 12. 350-354 (350, 354), 6% begi. obv. 60—61.50 (60), 8% Bler. pos. 6S bi., 7% Bler. pos. 58 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 217—220, Osj. sladk. tov. 135—145 (50 jx> 140), Bečkerek sladkorna tov. 750 bi., Osj. livarna 135, Trboveljska 90—105.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50 (71), agrarji 40.50-41.75 (42), vojna škoda 350 do 351 (350), 12. 350-352 (352. 350), 6% begi. obv. 60—60.25 (60), 7% Bler. pos. 56—57, 7% pos. Drž. hip. banke 67 bi. — Delnice: Narodna banka 4125 den. (4120).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen in so tudi cene ostale v glavnem neizpremenjene. Na trgu vlada mrtvilo in se realizirajo le stare kupčije. Splošno sc čaka na razvoj poslov. Cene so bife danes sledeče: pšenica 117.50—122.50, koruza umetno sušena pariteta Indjija 72.50—75, času primerno suha pariteta Indjija 62—65, stara pariteta Indjija 85, moka je ostala v ceni popolnoma neizpremenjena 205—215. lz Vojvodine poročajo, da so nekateri mlini ustavili prodajo.
Ljubljana. Pšenica bč. 79—80 kg 160—162.50, bč. 80 kg 1% 162.50—165, koruza stara za mletev 147.50—150, umetno sušena s kval. garancijo 117.50 do 120, moka bč. ničla 260-265, banaška 265—270.
Novi Sad. Koruza: bč. okol. Sombor 83—85, bč. sušena 66—68, bč. in srem. dec—jan. 58—60, ban. 80—82, ban. suš. 63—65, srem. par. Indjija 83—85, srem. sušena 66—68, srem. suš. ladja 75 do 77. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Les
Vsled splošne desorientacije in negotovosti na lesnem trgu, se polaga žalibog veliko premalo važnosti na pogodbe, ki se sklepajo. Kajti dobra pogodba je prvi pogoj reelne kupčije. V zadnjem času pa se opaža, da prodajajo manjši produ cent i svoje blago kar tja v en dan, ne da bi se zavedali, kako in kaj prodajajo. Protesti tako glede kakovosti, kakor glede dobavnega roka, plačilnih r>°gojev itd. se v največ primerov ne drže. To [»stopanje natn kvari naš renome v inozemstvu, na drugi strani pa prav gotovo trpi tudi naš prodajalec sam. Ni glavno, da se splon sklene kupčija, glavno je, da se sklene takšna kujDčija, ki se tudi brezhibno izvrši kakor je bila sklenjena. Izgovori glede slabega vremena ali sjx>rnosti kakovosti ponavadi ne drže in povzročajo v lesni trgovini pri naših odjemalcih še večje nezaupanje.
V splošnem se lesni trg ni izpremenil. Išče se tesan les, tramiči 5/6, ter deske III. kvalitete. V trdem lesu se proda suh oreh, jesen ter javor v I. II. Glede goriva se opaža, da letošnja produkcija po vsej priliki ne bo krila jx>trebe, posebno v primeru ostre zime. Cene pa se kljub pomanjkanju blaga niso dvignile. V oglju ni nobenih izprememb.
(»Trg. list«.)
Stari trg pri Ložu, 10. oktobra.
Junija 1893 je nastopil svoje peto kaplansko leto tridesetletnik v t<sj maloznani čudoviti župniji, ki je deželica zase, ima nad 5000 duš, 22 km do železnice (p. Rakek), tisočletno župnijo, 22 podružnic, 5 pokopališč in je imela najbolj oddaljene farane 55 km daleč tla meji Istre onkraj Snežnika. 21 let mu je bilo usojeno tu živeti, najlepšo moško dobo; 8% leta kol kaplan, 10 let kot zupnemu upravitelju (vlada ga ni hotela potrditi za župnika zaradi njegove odločne katoliške politike, škofija f>a ne drugega imenovati), skoro 3 leta pa kot začasnemu upokojencu.
Ves ta čas je nosil naslov »gospod Peter«. In »gospod Peter« je ostal v ustih in spominu tega ljudstva do danes in bo živel dalje in prešel v legendo in ljudsko pripovedko. Kajti bil je velik v vseh ozirih": kot borec, ustanovitelj, graditelj, gospodar, voditelj, svetovalec, pomočnik, oče, pastir, kmet in lovec, učitelj in vzgojitelj. Pravi čas in pravi kraj je v njem našel pravega moža iti narobe! Čeprav le kaplan, je kmalu postal središče vsega dogajanja v fari, steber vsega katoliškega dela, os vsega gibanja Iz njega so izhajale misli, načrti, navodila, vanj so se obračale oči ljudstva, k njemu se iztegovale proseče roke, vanj letele puščice nasprotnikov osvoboditve kmeta, nanj izlival ves njihov srd in strup. Gospod Peter pn je bil velik mojster, brihten, navihan, iznajdljiv, odločen, podjeten, priden, delaven, stanoviten, vztrajen. Ustanovil je leta 1895. hranilnico in posojilnico, še isto leto tudi Konsttmno društvo in ostal 20 let odbornik, največkrat tudi načelnik obeh, pozneje pa do smrti svetovalec. Obema je vzgojil poslovodje in odbornike. V politiki in gospodarstvu je sprejel, vodil in zmagoslavno dovršil velike, težke in dolgoletne boje. V cerkvi, na gruntu, v zadrugah, v društvih, v poli- j tiki, v šoli, med kmeti in med gospodo, ki ga ni I
mogla streti, povsod )e gospod Peter postavil svojega moža. Njegova beseda ni bila le tehtna, ampak vedno odločilna. Ne le v kaplanijo in župnišče, tudi v Dane, kjer Je živel začasni upokojenec, da, celo do letos na Dobrovo so hodili ljudje po svete in pomoč k njemu.
Noben stan med Slovenci ni jx>znal tako globokih in močnih korenin v srcu ljudstva, kakor duhovniški, nihče ni v tako tesni, intimna zvezi zra-ščen z ljudstvom, kakor dober slovenski duhovnik. Malokateri duhovnik pa je postal in ostal tako ljudski, kakor gospod Peter v starotrški župniji ali loški dolini. Pred 20 leti je odšel odtod, pa je še danes S|x>miii nanj enako živ, kakor takrat
Ob njegovi smrti niso zajokali le zvonovi te čudovite župnije in njenih 22 podružnic, zašumeli so tudi nepregledni gozdovi, kjer je junačil veliki lovec g. Peter, zabučale gore, ki obkrožajo njegovo dolino, katero je obvladal kakor velik umetnik svoje
orgle, najbolj pa so zajokala srca njegovih faranov, borcev, sodelavcev, učencev. Ti tudi hvaležno jiro-sijo Boga, naj gospodu Petru f>ovriie v večnosti, kar je storil zanje tukaj, svojim otrokom pa pripovedujejo; kdo je bil in kaj je storil za kmeta in reveža loške doline gospod Peter, ki že živi v ljudski povesti. Naj ne pozabijo novi rodovi: gospod Peter je bil katoliško-slovenski duhovnik! Naj poin-injo: gosjiod Peter je dosegel veliko, ker je delal za ljudstvo z božjo pomočjo in na zadružni podlagi! Gospoda Petra ni več med nami v dolini, njegove zadruge pa so še! in njegove besede, njegov zgled in njegovi nasledniki! V njih živi, dela in dalje svetuje, pomaga, votli in koristi gospod Peter.
Ce bi jx>stavila starotrška župnija komu spomenik, bi ga morala gospodu Petru Havptmanu! Nanj bi napisala neizbrisno:
Tu se je boril, zmagoval, vladal in dobroto delil gospod Peter 1893—1914.
Bog inu bodi plačniki
Velik uspeh Pina Mlakarja v Curihu
»Neue Zflricher Zeitung« poroča: »BU Je nedvomno smel poskus, žc ob začetku sezone (8. oktobra) predstaviti v posebni prireditvi razširjeni, z novimi solisti pomnoženi baletni zbor mestnega gledališča. Novi baletni mojster Pino Mlakar pa je svojo nalogo: ustvariti samostojno plesno skupino iz koreografskih moči, ki so leta in leta v svojem bistvu same [.odpirale s plesom opero in opereto — od vsega začetka zastavil s tolikšno častihlepnootjo in neomajno smotrnostjo, da je bil ta prvi večer več kot pa samo obljuba. Značaj zanimive prireditve je bil v pogumnem tveganju in v veselju do eksperimentiranja, pri čemer so bile tehnično-umetniške možnosti pravilno ocenjene. Osnove sporeda so nam posredovale spoznanje nemških plesnih ustvaritev, ki so odločno zastarele, a jih je balo treba pokazati tudi pri nas, ker spadajo k zgodovini razvoja moderne plesne umetnosti. V obeh — »Robes Pierre & Co« od Yvonne Georgi in Haralda Kreutzberga, teT »Soirčeji« od Claire Eckstein — se razodeva namen, da bi se surealizem združil z igro gibanja. Uspeha pa ni mogoče, tolmačiti toliko iz čistega plesa, , kakor iz kabaretis-tično-pantomimskega prikazovanja. To so stavki gibanj, ki delujejo z grotesko v igri udov in nekakšno karikaturistično prenapetostjo v kostumih. Dočim gre skozi kriminalni baletni sketeh »Robes Pierre & Co« nit povezanega dejanja, v »Soirčeji« plesnega razvoja sploh ni. Tu se sestanejo karikirane modne lilike iz osemdesetih let, se hihitajo, švigajo sem ter tja in se posamič ali v duetih pro-ducirajo, Igra je ledeno mrzla, zamrznjena, pri čemer se ob dovtipcih in šalicah tenko nasmehneš — in si prav od srca hvaležen, kadar pride priložnostno večji ritmični val, ki prinese pravo plesno razgibanost v intelektualno konstrukcijo te hladilne more. Podobno kakor v mrtvem sketehu, kjer
ogreje čute razbrzdani groteskni ples policista
okrog samomorilno zamrznjene stizri — dvojice. — Da so nam pokazali te vzorce nekakšne snobi-stične pensiflažo, je bilo zelo poučno in hvale vredno. In umetniška razgibanost, s katero so nam jih dali, zasluži visoko pohvalo. Poleg glavnih sil, Pina in Pije Mlakar, so pokazale svoje vpoštevanja vredne sposobnosti dame Kiibler, Živanovič, Hiini in Hadorn ter gospodje Panajer, Ristič in Styncr; za inscenacijo in figurine je najel Roman Clemens izvrstne rešitve.
Med siketehema je dvojica baletnih mojstrov dala od neke prejšnje matineje že znane tri umetne plese močnega, izrazitega učinka, nato pa je vedla plesna svita po Dvofakovi glasni na polje srčno toplih, pristnih plesnih tvorb. Slovanski kmetje in meščani so se solistično, po dvoje in v skupinah menjavali. Pet številk nam je dal ta prostor oddeljujoči ples, v katerem je sodeloval ves balet Material, ki ga ima Mlakar na razpolago, je izvrsten — naposled imamo vendarle plcsavce, ki ne učinkujejo kakor dame v hlačah — in kar je marljivi baletni mojster tehnično dosegel v nekaj tednih s svojo skupino, pomeni že danes veliko zvišanje nivoja napram prejšnjim časom. — Spremljavo in vložke na dveh klavirjih sta oskrbovala Lis Heilmann in Ingolf Markus, pri čemer je bila močnejša inicijativncust in boljše vživetje v moderno glasbo Wilkensa, Stravvinskega in Schul-hoffa odločno na Markusovi strani.
Gotovo bo pri drugem baletnem večeru mestnega gledališča število prijateljev plesne umetnosti večje, zakaj zdaj vemo, da je naša skupina, ki se je komaj začela razvijati, pod Mlakarjevim vodstvom sposobna polnovrednih uspehov tudi v samostojnih koreografskih nalogah.
Kakšne kmetske zbornice zahtevamo
Vsled mnogoštevilnih in različnih predlogov za ustanovitev kmetijskih, oz. kmečkih zbornic, ki prihajajo v največ slučajih iz nekmečkih krogov, čuti r>o(lpisaria organizacija, kot točnsno edino kmečko-stanovsko zastopstvo v Dravski banovini, dolžnost, (la v imenu svojih skoro 600 članov, praktično kmetujočih absolventov kmetijskih šol, in v ijnenu vsesa kmečkega stanu Dravske banovino javno ugotovi, kakim in katerim pogojem bi moralo nameravane kmečke zbornice ustrezati, da bi jih mogel kmečki stan smatrati kot svoje pravo stanovsko zastopstvo:
1. Kmečke zbornico naj bi bile predvsem kmečko-stanovske, ne pa kmetijsko-strokov-ne ustanove. Njih ustroj naj bi sličil ustroju Delavskih zbornic Ustanovile na.i bi sc ločeno za vsako banovino, z osrednjo zbornico v Belgradu.
2.	Zbornice naj bi tvorili kmečki zastopniki iz posameznih občin, izvoljeni potom direktne, tajne in enake volilne pravice, ter naj bi bile v svojem poslovanju avtonomne.
3.	Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve v kmečke zbornice naj hi imeli vsi oni, in izključno samo oni, ki so morejo smatrati kot kmetje po zakonski urodbi o zaščiti kmetov. Kmetijske šole in kmetijski uradi naj bi imeli v njih svoje zastopnike s posvetovalno pravico.
Prosimo pristojna oblastva, da to našo stališče vzamejo na znanje in ga upoštevajo; — vse liste, da to resolucijo na vidnem objavijo; — vse tovariše kmete in vse kmečke organizacije v naši in drugih banovinnh pa, da si to stališče osvojijo ter ga vedno in povsod zastopajo in uveljavljajo.
(Iz resolucij, sprejetih na zborovanju ZAKŠ v Smleduiku dne 7. oktobra.)
Narodni lahkoatletski mitting 8K Ilirije, ki bi se moral vršiti v nedeljo 14. septembra, je zaradi tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra preložen na nedeljo 21. oktobra. Igrišče in pričetek tekmovanja borno sporočili pravočasno. Na preložitev se opozarjajo vsi klubi in atleti.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes ob 17 reden trening za vse hazenačice in atletinje. Udeležba za vse obvezna. Prihodnji trening je v nedeljo dopoldne ob 10.15. Obakrat na starem igrišču. Za nedeljo določena tekma odpade zaradi splošnega narodnega žalovanja za blagopokojnim Veličanstvom kraljem Aleksandrom I.
SK Mladika. Nocoj ob 20 v veliki dvorani Sa-lezijanskega mladinskega doma žalna komemora-cija za pokojnim kraljem Aleksandrom I.
Popravek. V poročilu o občnem zboru Jugoslovanske plavalne zveze 7. oktobra v Zagrebu bo jc vTinlla neljuba pomota v odstavku o -novih taksah za državno plavalno prvenstvo 10.15. Pravilno se lina glattiti: za se-niorsko, oziroma juniorsko prvenstvo plača prireditelj JPZ [M) Din 5000, 7,a prvenstvo skokov pa Din 2000. V poročilu Je tudi Izostalo, da »e vrfii v priredbi mariborskega kluba SSK Maratona poleg Jutiiorskegn prvenstva v plavanju 5e prvenstvo v skokih a.a leto 1333.
Smučarski klub Ljubljana VI. redni občni zbor bo v ponedeljek, 29. oktobra v restavraciji Zvezde | (pritličje, desno! ob 20 z običajnim dnevnim rodom. V j primeru nesklepčnosti bo ob"-nl zbor pol ure pozneje
l Istotam z Istim dnevnim redom In bo sklepčen ob vsa-
kem Številu navzočnih članov. Samostojni predlogi za
občni zbor se morajo sedem dni prej javiti upravnemu
odhorn, sicer se obravnavajo le, ako to »klene občni
ibor.
Tri drinve »e pote m j? jo ia prireditev prihodnjeo« evropskega lahkoattetskepa prvenstva. Za priliodnje
evropsko lahkoattetsko prvenstvo so potegujejo tri dr-
8 a ve, Ln sicer Grčija, Francije in Nizozemska. Italijan hI;a lahkonttei.ska zveza bo izdala krasno ilustrirano knjigo o prvem evropskem lahkoatletskom Sampljonatu, ki so Je pred kratkim vrfiil v Turinu. IzSla l>o v Italijanski, nemSki in francoski Izdaji. V anglofiki Je Itn-lijani nočejo izdati, zato, ker sc Anglija ni luloiožiln prvonstvn v Turinu.
Novi svetovni rekord z motornim folnom. Anglež Scott Paine jo postavil v T/idu pni Benetkah s svojim motornim čolnom -Mlss Brilaln III- nn progi 1 milje nov svetovni rekord. Vozil J« s povprečno hitrosljo 177.18.1 k ni na liro ter h tem prokosil donodanji rekord Honrya Sogrnvosa zn 30 km.
Svetovna lista najboljlih tenis igralcev. Anglež Wn,11ls Mvcrs je izdal novo svetovno listo najboljših moiSklh tnniSkih igralcev amaterjev. Lista je sledeča: t. Porry (Angllia), 2. Crnwford (Avstralija), S. von Oramin (Nemčija), 4. Austin (Amrlija), 5. AUlson (Amerika) S. Wooil (Amerika) 7. Menzel (C'pS1<oslovnSkn), 8. Shleld* (Amorika), 9. I)o Štefani (IlHllJa), 10. Bons-sua (Francija).
/Vov nrmSkt rekord v metanju hladiva. NomSkl prvak Tieeker je poslavll ob priliki lahkoalletskeirn mitinga v flaarbrilekenu nov nemški rekord v metanju kladiva z znamko 48,57 m. Zanimivo je, dn 60 milijonski nomSki narod nn premore boljSega metalen kladi-I vn, ko je to veminr domena severnih narodov. Slovenci, ki nas je samo dober milijon, pn imamo IJirijann Suuiibuika, ki moče skoraj 50 in daloil
LetoSnji japonski plavalni prvaki. V Jdnguu stadionu v Tokiu se Je vrSilo pred 20.0110 gledalci japonsko plavalno prvenstvo, ki je prineslo nekatero sijajne rezultate. PrllKMiiultl Jo 1'a treba, da junaki z olimpi-Jado v Los Angele«n ne ztwodujo več prvih mesl. Nove zvozile vstajajo iz velikega rezervoarja japonskih pla-vačev. Nič se 5o ne more reči, kdo od njih bo zmagoval na prihodnji oiimpijadi v Berlinu; morda vstanejo zo pet nova imena. Na prvenstvu so sodelovali tudi Američani \Veglie, Medica 1n Highland, ki se nahajajo na turneji po Japonski, ter so si osvojili nekaj prvih mest. Uspehi so sledeči: 1(m m prosto: Yus!< (.Japon skal 59 sek., Highland (Amerika) 59„ H ak arami (,1) 59,8; 200 m prosto: Yusa 2:17 4, Taguti (.T) 2:18,6; 400 m prosto: Medica (A) 4:47,8. Mnkino (J) 4:19; 1500 m prosto: Nogami (J) 19:16,6, Mnkino 19:28,6, Medica 19:32. Vmesni časi Negami na 800 m v 10:0-1,2 Iu WH) m 12:41,6 boljSe od obstoječih svetovnih rekoTdov; 100 m prsno: Koilte (,T) 1:15, TTnmuro (J) 1:16; 200 m prsno: Koike 2:45, ITamuro 2:15.4; 100 m hrbtno: \Vegho (A) 1:08.8, Yosidn (.T) 1:11.6; 200 m hrbtno: Weghe 2:33,2, 2:37,2; Štirikrat 200 m: Tooeka.i (Negami, Simura Suka gami, Mnkino) 9:15, univerza Meiji 9:25. — Parne: 100 m prosto: Sioni 1:16,4; 200 m: Koiima 2:51; 400 m prosto: Ilnrufa 6:26,6; 100 m hrbtno: Ogtao 1:3(1; 200 m prsno: Maehata .1:50.8; štirikrat 100 m prosto: Sugirama Jo-gnknln 5:22,4.
Utihljana
1 Notno sluSho imajo lekarne: mr. SnSnlk, Marijin trg 3: mr. Kuralt, doMposvebskn cesta 4, in mr Ilohinec, ded.. Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Kos hlapa je bil najden. T)oM se v Hrenovi 17.
Manjša vsota denarja jo bila najdena na Sv. Petra cesti. Naslov v upravi »Slovcnico«.
Kamnih
Občinska seja. Odkar imamo v Kamniku klub občinskih odbornikov večine, so naše občinske seje zelo zanimive. Odborniki, ki so podpisali izjave, na podlagi katerih so lahko takoj razrešeni dolžnosti občinskega odbornika, kakor hitro na seji kritizirajo kak predlog uprave, zdaj ne vedo, kako naj se na sejah zadržijo. Ker že pri klubovi seji obravnavajo vsako točko dnevnega reda in napravijo končnoveljaven sklep, smatrajo nekateri popolnoma odveč, da bi prihajali na seje. Zato jih je bik) na predzadnji seji navzočih samo polovica. Zanimivo iz te seje [>a je bilo predvsem dejstvo, da v f>oldrugo uro trajajoči seji nihče izmed odbornikov večine ni izpregovoril niti besede (razen neke pripombe)- Govorili so samo poročevalec uprave in pa oba odbornika manjšine, ki sta predloge uprave podpirala ali pa grajala, kakor jim je pač velevala dolžnost, ki jo imata kot zastopnika meščanov v občinskem odboru. Zadnja seja pa se je vršila brez predhodne klubovc seje, zato so se tudi občinski odborniki živahno spuščali v debato, ker jih topot ni vezala dolžnost, da se vzdržijo vsake kritike. Na seji pa sc niso obravnavala |x> sebno važna vprašanja, sprejet je bil satno statut c si^tcinizirauiu mest pri občiai
Ob 25-lelnici župne cerkve v Dolu pri Hrastniku
Kdor pride 8 postaje Hrastnik po cesti, ki pelje med strmimi hribi in priprostimi kmetskimi in delavskimi domovi, brez posebne lepote in mikavnosti, ta ne pričakuje v Dolu ničesar. Kaj bi moglo biti posebnega v tej gorski vasici? loda cerkev ga iznenadi. Na tesnem prostoru se dviga z vitkim zvonikom, ki je sredi strehe kakor ovenčan. Boli resna ko vesela, je čisto primerna za svoj vzvišeni poklic: Tolažiti trpine, dramiti duhovno zaspane.
Skozi lep portal na kamenitih stebrih stopimo v notranjščino, zaznamovano v podobi križa. Veliki oltar je s križem na vrhu 9 m visok in srečno obvlada vso cerkev, posebno je meniti tabernakelj, ki se veličastno dviga nad oltarno mizo. Lepa sta tudi oba stranska oltarja: Brezmadežne Device in pa sv. Barbare. Zanimiv je križev pot, dalje prižnica s pomenljivimi napisi, okusna je tudi druga cerkvena oprava. Stavbinski deli so iz marmorja in lepo razčlenjeni. Cerkev meri v dolžino 33.5 m, v širino 10 m; višina presbiterija znaša 14 m, ladje pa 14.7 m.	J , „
Dolanci so spadali do leta 1755 pod laško župnijo, ker je bil kraj takrat redko naseljen. Sele v 19. stol., ko so začeli kopati premog in sta v župniji nastali steklarna in kemična tovarna za kromovo barvo, se je prebivalstvo zelo pomnožilo. Nekdanja podružnica sv. Jakoba je postala kot lama cerkev premajhna, zato so pričeli misliti na novo stavbo. Župnik A. Fischer (1889-1900) se ie z vnemo lotil pripravljalnih del, vendar pa se e šele njegovemu nasledniku g. A. Veterniku (1900 do 1914) posrečilo izvesti načrt. Pričel je najprej nabiralno akcijo s prostovoljnimi prispevki, kjerkoli se mu je ponudila prilika. Na plačilne dneve je šel v rudnik med delavce, ki so dajali po 20, 50 vinarjev, po eno ali dve kroni. Tako je nabral prvikrat 800 K, drugič 600 K. Ko se te cerkev že zidala, so odposlali rudarji k župniku posebno deputaeijo, ki ga je prosila, naj da postaviti oltar njihove zaščitnice sv. Barbare, plačali bi ga sami. V ta namen so res nabrali čez 6000 K, s čimer ie bil plačan oltar, svečniki in še druga oprava. Na isti način je pobiral g. župnik v kemični tovarni, v steklarni pa je začel na lastno roko pobirati med tovariši g. Obermaier. Za zidavo cer: kve se je mnogo trudil takratni kaplan m sedanji župnik v Trbovljah g. Oašperič. Kot veliko dobrot-nico nove cerkve je omeniti baronico Emo de Seppi, rojeno baronico Oosleth, solastnico kemične tovarne. Dve veliki podobi, kojih ena kaže svetega Frančiška Asiškega, druga sv. Jurija, sta izvršeni iz mozaika in krasita stranski kapeli. Sploh pa so za novo stavbo vsi farani z navdušenjem prispevali, eni z denarjem, drugi s prostovoljnim delom Ljudje so lomili zastonj kamenje, pripravljali pesek in vozili na stavbišče. Lesa ni bilo treba kupiti niti en kos, bodisi ?a stavbo, bodisi za opravo
Načrte za cerkev je izdelal graski arhitekt Hans Pascher. Da se je dobilo dovolj prostora, zato so podrli staro župnišče tn kaplanijo, vendar bi to ne zadostovalo, ako bi se delalo po prvotnem načrtu, ker bi se moral dokupiti še kos sosedovega vrta. Le-ta je bil pa predrag, zato so načrte pre-drugačili in porinili cerkev dalje na zapad Tako se ie moglo dobiti stavbno dovoljenje sele na pozno jeseni leta 1907, s stavbo pa se je pričelo leta 1908. Temeljni kamen je položil 28 junija ftevzv. knezoškof dr. M. Napotnik; posvečen je se fe izvršilo naslednje leto 28 sept v navzočnosti fevilne duhovščine in neštetega ljudstva. Pozor-Kost je vzbujal zlasti apostolski misijonar grof Sanfermo iz Rima, ki je prinesel kot dar sv. očeta Piia X. lep novogotski kelih iz srebra. - Za časa zidanja se je vršila služba božja v kapel, svetega laneza, drugo opravilo pri podružnicah. J Skozi 25 let je bila nova cerkvena stavba težka skrb dolskih župnikov, toda s požrtvovalnostjo svojih faranov so postavili veličastno hišo božjo, ki ie v ponos vsej župniji in bo še poznim rodom pričala o globoki vernosti njihovih prednikov.
Zafeaj šc vedno krpate perilo z roko?
Desetkrat hitre e gre na šivalnen stroju z vporabo edinstvene priprave
Patent Stopf Twist zt
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *saka beseda Din 1'—; ienttovenjskl oglasi Din 2'—. Nalmanjšl znesek ia mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm visoka pelllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloilH znamko.
1000 Din nagrade
eventuelno tudi več, dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, in-kasanta, portirja ali kaj stičnega, kjerkoli bilo. -Cenjene dopise prosim upravi »Slov,« Maribor, pod značko »Nagrada« št 11786.	(a)
iliižbodobe
Sprejmemo slovensko in nemško
strojepisko
zmožno knjigovodstva, in
vajenca
za galvanizacijo in bru-siinico. Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov in zahtev ter podatkov staršev upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 11824.	(b)
Čevljar, pomočnika
takoj sprejmem. Prednost imajo oni, ki znajo mešana dela in štepati. Ivan Ban, čevljar, Sromlje pri Brežicah.	(b)

Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 m
■7PPI MU
Večerni
trgovski tečaj
knjigovodstvo, korespondenca, stenografija itd, -Začetek 15. oktobra ob 7 zvečer Vpis vsak dan. Najboljša dopolnilna priložnost za ljudi v praksi. Trgovski učni zavod v Ljubljani Kongresni trg št. 2-II.	(u)
Kupimo
Zdrava bukova drva
več vagonov — kupim; najnižja cena, plačam takoj! Velepič, trgovina s kurivom, Ljubljana VII, Jernejeva 25.	(k)
Itaiiovanja
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda s 1. novembrom. Lampe
Aleksandrova cesta 4-11. tova ulica 13 (Trnovo), č
3
iQ3&&t
ODDAJO: V najem se odda
velik zelenjadni vrt s toplimi gredami v prometnem kraju na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11605.	(n)
Posestva
iiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMii
Droben oglas v ~£is:»*ncu* oosestvo ti hitro proda; (t ie ne t gotovim denarjem tai kupca ti s kniizico da iiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
Posestvo
obstoječe iz njiv, travnikov in vseh gospodarskih poslopij, prodam. Lep sadovnjak, zasajen s 1000 komadov mladega, žlahtnega drevja. Posestvo je oddaljeno 20 minut od železniške postaje in šole, nekoliko v hribu; redi se lahko 12 do 16 glav živine. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 11818. (p)


ZAHVALA
V težkih trenutkih ob prerani smrti naše nenadomestljive in ljubljene sestrice in hčere
ŠKETA ZOFIJE
smo dobili toliko izrazov iskrenega sočutja, da ni mogoče se vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Pred vsem iskrena hvala čč. duhovnim sobratom, zlasti g. dekanu Horvatu Frideriku, Atelšku Ivanu, p. Hazemalu, Šeguli Francu in drugim, ki so pokojnico spremljali k zadnjemu počitku. Posebna zahvala gg. zdravnikom dr. Hrovatu, dr. Martincu in dr. Pihlarju, ki so ji skušali vrniti zdravje. Iskrena hvala šolskemu upravitelju pri Sv. Marjeti za spremstvo z otroki, požarni brambi ter vsem pevcem za ganljive in pretresljive žalostinke. Prisrčna zahvala obiteljima Miki in Pauer. Končno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Bog povrni vsem vse in usliši prošnje, da bi bila njena duša večno sre&na.v Njem.
§ v. Marjeta-Braslovče, dne 12. oktobra 1934.
Žalujoči Ivan in Jožef, brata, ter vsa rodbina Šketa.
Majhno posestvo
ali nekaj iarmov njive v Hočah ali bližini, kupim proti gotovini. Cenjene dopise s točno navedbo veličine ter cene prosim poslati upravi »Slovenca« v Mariboru pod značko »Gotovina« 11811. (p)
i'JTTfl ETTTil
Če avto sv o I stan prvda/aS aF motorja bi inebil se rad. bri kupcev ti mnogo priient Stovenčev na/manif inserat
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. P r e s k e r, Sv. Petra cesta 14.
Železne postelje
vseh vrst. železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizell, Ljubhana 11)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Nudim
po zelo ugodnih cenah: Stara in nova rdeča in bela vina ter specijalitete letnik 1908, 1917 in 1921; brezalkoholni hrušev sok in pravi vinski kis iz zelo starega namiznega vina. Ekonom Malua, Bizelj-sko.	(1)
Krožna žaga
za žaganje drv, na električni pogon, v dobrem stanju, z vsemi pritiklinami takoj naprodaj. Natančnejše informacije pri: Fr. Aparnik, Kamnik. (1)
	1 w Cas je z/gto
	pa tudi dobra 1 reklama v
	\SLomcu•
1,000.000 LEPIH BABIC
Po zkuifc DOVO KREMO TOKALON hranilo za kožo, pa boste tudi Vi na videz m adi
Mi bi lahko zahtevali Din 1.000,— u tubo tega presenetljivega odkritja in izuma dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča, in milijoni žena bi radi plačali to vsoto. Namesto tega pa se prodaja po starih cenahi Din 12.— in Din 20.— po tubi
C« bi hoteli videti žene, ki to doeegle čudovite rezultat« t uporabo nov« krem« Tokalon, bi morale hoditi t« ž«n« okrog 5.000 ur mimo Vas. Ena, dve... ena, dve.. • one bi hodile, dočim bi VI »tali, trudni tn onemogli, ter jih motrili okrog 5.000 ur, torej 500 dni no 10 ur.
Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo (rožnate barve), zvečer pred spanjem. Ta krema hrani ui pomlajuje kožo, ko Vi •pite, po zaslugi Biocela, pridobljenega od mladih živali. Krema hitro odstrani vse ne-dostatko polti. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo bele barve (ne mastno) zjutraj. Ona hrani Vašo kožo ve® dan ter učinkuj« tako, da se puder pripoji ter ostane neviden. V treh dneh bo Vam kožo napravila belo. da se boste čudili.
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah r kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S Br. 18117-32.
PODOBA SVETA
na 20.000 straneh z nad 18.000 slikami!
Edini veliki katoliški nemški leksikon /e
DER GROSSE HERDER
ki bo obsegat 12 knjig ln en zemljepisni atlas s statistiko vseh držav na svetu.
Dosedaj je izšlo 8 zvezkov in en zemljepisni atlas.
Natančneje se poizve pri vsaki knjigarni al! pa pri:
Mer der, Freiburg im Breisgau
Alja Rahmanova:	51
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
2. maja 1923.
Danes mi je tožila moja bivša učiteljica zemljepisa Ana Nikolajevna, da ji ni več obstati v šoli, ker stavijo taJio strašne zahteve na učitelje.
»Med poukom,« je pripovedovala, »6ede otroci ritenski na klopeh, kriče in kade in preklinjajo ko vozniki. Opominjati jih ni dovoljeno, tudi nalog jim ne 6memo dajati. Samo pri političnih predmetih je disciplina, ker te poučujejo tovarišči. Ti smejo imeti vojašiko disciplino, dočim za nas velja zloglasni deceinberski odlok, ki pravi: ,V šoli kazni niso dovoljene!' Učenci pa imajo pravico sklepati, če emo jim všeč. Prepričana sem, da bom kmalu .zletela', in kaj to pomeni zame, ki imam tri otro-čiče, si lahko mislite!«
4.	maja 1923.
Danes je bila Natašina poroka. Izredno žalostna poroka. Nataša je še v cerkvi jokala in tudi Igor je bil zelo potrt; nI mogel preboleti, kakor je sam izjavil, da ni mogel dobiti za Natašo belih rož! Preden smo stopili v cerkev, je rekel Nataši:
»Prebleda si danee; tako lesene poteze imaš danes in nos je pretenak. Tudi tvoja obleka mi ni všeč, preveč je preprosta, premalo čipk! Vse drugače sem 6i to predstavljal... Ne, ne, vse je drugače !c
Nataša Je uprla vanj evoje velike oči in bledo obličje, rekla pa ni ničesar.
5.	maja 1923.
Danes sem šla v Karel Marksovo ulioo, da bi videla, kaj delata novoporočenca. Ko sem vstopila, Je ležal Igor na postelji e čevlji na beli odeji, z
obrazom obrnjenim v zid.
»Alja,« mi je padla Nataša v naročje, >ali ima Ira pravico, da leži obut na postelji? Kdo bo opral odejo? Jaz seveda, kdo neki?«
»Odejo opere perica!« ee je oglasil Ira za-teglo. Kadar Nataša govori z Igorjem, ga zadnja čase imenuje Ira; to dekliško ime se mu prav dobro prilega.
»A jaz sem mu rekla, da ne najameva perice, ker nimava denarja... In sploh, on je strašno len, ničesar noče delati. Prosila sem ga, naj naslika Lenina in Trookega. Samo Kalmina je naslikal, pa je bolj podoben staremu mačku ko voditelju.«
»Umetnosti vendar ne morem tako poniževati!« se je začulo od stene.
»A jesti bi hotel? Oe si se oženil, moraš delati!«
Začudeno sem iskala nežne, šibke, pasivne Nataše, kakor eem je bila vajena; nak, ni je bilo več. Pred menoj je stala mlada žena, j>olna energije in odločnosti. Izjmstila me je in stopila k i>ostelji, ki je na njej še vedno ležal Igor.
»Takoj mi vstani in slikaj Lenina! Tu imaš razglednico za predlogo! Jaz ga bom prodajala!«
»Tako? Ti boš hodila okrog krošnjarit? Tega prej nisi delala!«
»Hočeš reči, da ei me vzel zaradi mojega ,ponosa', ko prej zaradi .hudobnosti'? Nehaj sedaj s temi bedastočami! Denarja nama je treba. Vstani in slikaj Lenina 1 Vstani! — No, ali ne bo nič?«
Počasi se je dvignil Igor, etopil k stojalu in začel slikati.
»Glej jo, glej!« je mrmral, »šilbko dekle eem vzel in zdaj bi mi ie skoraj primazalo eno!«
»Prav im« Nataša!« eem odgovorila.
Igor je brez dvoma zelo nadarjen. V eni uri je bil Lenin naslikan, da si ga ni mogoče lepšega
misliti. Odšla sem z Natašo, da bi ga prodali. Imeli sva srečo; kar v prvem uradu, ki sva ga obiskali, v hranilnici, so se zelo zanimali za sliko.
»Ste to sami naslikali?« je vprašal načelnik Natašo.
»Da, sama,« je odgovorila, zakaj Igor ji je strogo naročil, da ne sme nikdo zvedeti, da on umetnoet tako onečašča.
Za 40 rubljev sva spečali portret, in ko sva se vrnili, se je Nataša radostno oklenila svojega Igorja in vzkliknila:
»Igor, glej, 40 rubljev! 25 jih bova plačala za stanovanje, za ostale pa kupim drv!«
»O, kakšna banalnosti« je rekel Igor. »Daj denar s&m!«
»Nak, ne dobiš ga; ti bi samo neumnosti počenjal z njim!«
»Jaz sem podobo naslikal, torej je denar moj! Sem z njimi!«
Igor je iztrgal denar Nataši iz roke, pograbil čepico in že ga ni bilo več.
Nataša se je vrgla na posteljo in začela milo jokati. Nisem znala drugega, ko da 6em jo tolažila in čakala, da ee Igor vrne.
Čez pol ure je prišel. Bil je natovorjen z raznovrstnimi steklenicami in zavitki. Razjx>stavil je na mizo slaščice, konserve, vino in še več drugih dragocenosti. Potem je dal Nataši tri rublje in rekel:
»Tu imaš za stanovanje in drva! In sedaj, nuj-ta, sedita k mizi, borno enkrat jedli, kakor se spodobi!«
Nataša so je dolgo branila; nazadnje je rekla:
»Dobro, jedla bom, ampak le, če mi obljubiš, da boš jutri spet naslikal Lenina!«
»Obljubiti ne morem. Če se mi ljubi, slikam, 6e ne, ne!«
9. maja 1923.
Danes sem srečala Varjo Filipovo na ulici. Imela je temnomodro bluzo z rdečo ovratnico; spremljala jo je kopica fantov in deklet kar po sredi ceste; na ves glas so rjoveli »internacionalo«. Ko me je zagledala, je pritekla k meni in me začela nagovarjati:
»Oh, Aleksandra Lvovna, ravno prav prihajate, morate mi pomoči! Moja uiati, vem, da vas iina zelo v čislib, jaz ji pa kar ne morem več ustreči. Govorite z njo, naj me že vendar pusti na miru s svojimi buržujskimi predsodki. Neprestano se pritožuje, neprestano joče! Če se to ne bo Iftnalu končalo, pojdem povsem od hiše, častna beseda! Poleti gremo itak v našo komuno. Tam bodo samo komsomolci in komsomolke, skupaj bomo delali in skupaj stanovali. Tega pa mati nikakor noče dovoliti, pravi, da je to škandal prve vrete!«
»Ali bodo tudi odrasli z vami?« 6em vprašala. »Na to res ni misliti, da bi tako mlade gospice m tako mladi fantje sami skupaj stanovali!«
»Prvič nismo gospice in fantje, ampak komse molči, kar je velika razlika, in drugič, čemu ne bi sami skupaj stanovali!«
»No, Varja, ko že tako modro govoriš, bom tudi jaz govorila čisto odkritosrčno. Stvar »c bo končala tako, da vas gotovo nekaj dobi -jtroka.«
»No, in kaj zato? Če hočem dobiti otroka, ga dobim. To je povsem moja zaseibna zadeva. Ali morda celo mislite, da ee bom najprej poročila. 6» bom hotela dobiti otroka?«
Nisem se hotela dalje razgovarjaM s predrzno smrkljo o tej zadevi in sem vprašala:
»Sedaj prihajate ravno iz šole?«
»Da, iz šole. Imeli emo zborovanje, na katerem smo staro učiteljico, Ano Nikolajevno, vrgli na cceto. Ta dogodek hočemo sedaj proslaviti.«