Na j t e<£ j i •lonosid v Združenih driUifib V«Qc sa Tte leto • • Za pol leta » • • • Za Ne* York celo leto Za inozemstvo celo loto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev y Ameriki* TELEFON: CHekea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879 The largest Slovenian Dafly Id I I "r^s^ .1 _____^^yi^^BgMHI^^igf TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 46. — Stev. 46. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 25, ! 937—ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ZELEZNICARJI ZAHTEVAJO POVIŠANJE PLAČ KO SE BODO KONČALA POGAJANJA S CHRYSI.ERJEVO DRUŽBO, BO PA PRIŠEL HENRY FORD NA VRSTO Novi štrajki p d raznih mestih dežele. — 27 tovarn za čevlje v državah Nove Anglije je povišalo delavcem plače. — Milijon železničarjev zahteva 360 mi Jjonov več plače. — Železniške družbe i-majo mesec dni časa za premislek. Zahteve po višjih plačah in priznanju unije je povečalo včeraj število stavkujočih delavcev za tisoče. V več Kot štiridesetih tovarnah je pustilo delo nad 25,000 delavcev. Ponekod so pa vprizorili "sedeče" stavke. Prizadete so razne tekstilne tovarne, papirnice, pralnice, jeklarne, livarne itd. Iz Bostona, Mass., prihaja poročilo, da je 27 tovarn za čevlje v državah Nove Anglije obnovilo po godbo z unijo ter povišalo mezde za I 5 odstotkov. William Mahan, organizator čevljarjev, je izjavil, da ima njegova unija 1 4,000 članov in da so razen 1 300 vsi na delu V Det roitu so avtni delavci pozvali Chrysler Cor ooration, naj se začne pogajati z unijo. V Chyrsler-;evih tovarnah je zaposlenih 77,000 delavcev, od katerih je večina unijskih članov. Ce bodo imeli delavci pri Chryslerjevi korporaci-ji tak uspeh kot so ga imeli pri General Motors, bo prišel za Chrysler jem Ford na vrsto. i GROTON, Conn., 24. februarja. — Delavci pri t lectric Boat Company so nenadoma zastavkali in so si napravili "podomače". Vsled te stavke je vstavljeno delo na submarinih, !ci jih je narečil mornariški department. Stavko vo-Ji odbor za industrijsko organizacijo (CIO). SPRINGFIELD. 111., 24. februarja. — Predsednik Fansteel Metallurgical Corporation, R. J. Ait-chison je izjavil, da se ne mara pogajati z Lewiso-'im odborom za industrijsko organizacijo glede poravnave "sedeče" stavke. Governer Horn je obe .tranki povabil na konferenco. CHICAGO, 111., 24. feb. — Okoli 1,100,000 že iezničarjev soglasno zahteva višje plače. Zvišanje, W ga zahtevajo, bi znašalo na leto $360,000,000. Bratovščine strojevodij, kurjačev, sprevodnikov in prei.iikačev so že sklenile, da zahtevajo višje plače, danes pa se jim je pridružilo še 16 drugih bra-, fovščin, ki štejejo 800,000 članov. Teh 16 bratovščin obsega vse ostale železniške uslužbence, kot so uradniki, teh-grafisti, osobje na postajah, sprevodniki spalnih voz, signalni čuvaji, delavci na železni-1 ških progah in delavci v železniških delavnicah. Zastopniki I 6 bratovščin, ki so imeli v Chicago sejo, so stavili naslednje zahteve: Splošno povišanje plač na uro za 20 centov in primerno povišanje za de*o od kosa, jamščina, da bodo vsi stalno nameščeni delavci imeli stalno delo in jamščina, da ste dve tretini delavcev, ki morajo vedno biti pripravljeni za delo, popolnoma zaposleni. George M. Harrison, ki je predsedoval seji, je re kel, da njihove zahteve pomenijo 20-odstotno povijanje plač. Železniškim družbam so dali en mesec časa, da izrazijo svoje stališče glede zahtev. PITTSBURGH, Pa.f 24. februarja —Tukajšnja Alu minum Company je naznanila, da bo zvišala svojim 20,000 delavcem plače za deset odstotkov. Zvišanje stopi v veljavo dne I. marca. To pomeni, da bo imela družba na leto 3,000.000 dolarjev več izdatkov v SFATTLE, Wash., 24. februarja. — Tukaj je 5000 stavkujočih WPA. delavcev oglasovalo, da ee vrnejo na delo. Obhajan je 19. obletnice rdeče armade NOVI USPEHI ____FAŠISTOV Pričeli so ofenzivo severno od Valencije. — Republikanci zavzeli važen hrib. — 1000 fašistov je bilo ubitih. MADRID, Španska, 24. feb. — — Republikanci so zavzeli strategi čuo važen hrib Pinzarron ob reki .1 a rama, so vstavili fašistično prodiranje pri Vivei. severno od Valencije in v Gna-darrama pogorju pobili 1000 fašistov. Fašisti so proti jutru pričel i-veliko ofenzivo proti Vi ver, ki nahaja .'H milj severozapa-dno ooll;i fašistov so prešli na republikansko stran. Asturski rudarji z diuamit-liimi bombami osvajajo hišo zr. hišo. Republikanci imajo tudi v svoji posesti tri vodovode, ki preskrbujejo mesto z vodo. LONDON, Anglija, 24. feb. — Razun v nekaterih manjših točkah, vlada popoln sporazui--« meti 27 evropskimi državami, ki so udeležene pri blokadi španske. Kar je se manjši i zaprek, bodo kmalu odstranjo ne. Zadnje vprašanje, ki je š;? delajo težkoče, je bilo, kateri del španskega obrežja l>o dodeljen Rusiji za blokado z bojnimi ladjami. Po sedanjem na-etru bo imela Rusija svoje la-dje v Biskajskem zalivu. Proti temu pa je ugovarjal ruski poslanik Ivan Maiskv zaradi tehniških težkoč. Tudi odpor Portugalske je odstranjen, ko je privolila, da .je postavljenih na njeno ozemlje 100 mednarodnih opazovalcev. Blokada Španske bo veljala okoli $4,500.000. Anglija" bo prevzela odstotkov stro škov, Francija 12, ostali stroški j>a bodo razdeljeni med druge države. Ves načrt bo vodil komisar v Londonu, ki.bo imel $12,000 plače na leto in šest pomočnikov. ClTK Hfc Ni*. "GLA8 NARODA". NAJVEČJI SI O nvFrwn- - '"^r D RŽ A VAB GOSPODAR JE PORAVNAL "SEDEČI" ŠTRAJK Fry se je pobotal s svojimi delavci. — Stavka v tovarni za aeroplane. — Delo na submarinih je bilo vstavljeno. DETROIT, Mich., 24. feb. -Uospodar je odšel iz svojega urada, ko so stavkarji zapustili lovarno Fry Produets (Corporation. Gospodar Walter L. Frv, 1 i it3 sedel v svojem uradu, do kler so bili njegovi delavci na sravki v tovarni, je odšel po naročila za avtomobil-ke se«lese. Fry se je popolnoma pobotal * svojimi delavci, ki se bodo v '•etrtek vrnili na delo. LOS ANGELES, ('al., 24. februarja. — Velika tovarna za .croplanc Douglas Corpora ion v Santa Monica je vstavi -a obrat, ko je zastavkalo ">(H > ielaveev od 5600 delavcev. Uprava tovarne je takoj pohvala vseh ostalih 0000 4tzve-»tili delavcev. da prenehajo z ielom in greo prigovar ali drugim delavcem, da -e ;im v stavki pridružijo. Stavkarji zahtevajo večje »lače za 25 odstotkov, prizna-lje unije in zopet no namesti-ev dveh delavcev, ki sta bila 'sled linijskega delovanja od-Iovl iona. ŽENSKO TRUPLO ZOPET NAJDENO V CLEVELANDU 2e od leta 1935 išče policija morilca. — Od septembra 1935 je bilo že najdenih 8 ženskih trupel. CLEVELAND, O., 24. feb. — Ko je 55 let stari Rol>ei\ Smith, ki pobira les, ki ga jezero vrže na^obrežje, našel zopet žensko truplo — že osmo truplo od septembra 1935 — ob Erie jezeru v vzhodnem delu mesta, je policija podvojila .-voje iskanj** po zločincu, mestnega prebivalstva pa se je prijel velik strah. Na vseh osmih truplih je mogoče opaziti, da je zločinec poučen v zdravniški znanosti, kajti glava in udje so bili "strokovno"' natančno odrezani. Zadnje truplo ni moglo biti dalje v vodi kot komaj dva »lili. Ženska je bila stara okoii 40 let in je tehtala 120 funtov. Truplo je bilo najdeno sko-ro na istem kraju kot že prej eno truplo. O.talili šest ženski! trupel je bilo najdenih v bližini Kingsbury Rim. nekaj milj od Clevelanda. Policija, ki si je najela več zdravniških izvedencev, je že nad poINrugo leto na delu, da zasledi morilca. Več sto ljudi je bilo že zaslišanih, toda Jetek-tiv Jas. Hogan je rekel: V preiskavi nismo prav nič daje, kot oni dan, ko je bilo na jdeno prvo truplo." SOVJETSKA UNIJA SE POSTAVLJA S SVOJIMI 1,300,000 VOJAKI MOSKVA, Rusija, 24. februarja. — S pozivom na 1,300,000 vojakov in na celo rusko prebival stvo. da se pripravi na vojno, ki preti od Japonske in Nemčije, je bila po celi prostrani Rusiji obhajana 1 9. obletnica rdeče armade. CAPONE BO MORAL PLA ČATI BOARD ITALIJA JE UŽALJENA Haile Selassie je prejel povabilo za zastopstvo pri kronanju kralja Jurija. — Italija najbrže ne bo poslala zastopnika. RIM. Italija, 24. februarja.— Italijansko javno mnenje je u-zaljeno, ker je bil bivši ab;»-ainski cesar Haile Selassie povabljen, da pošlje svojega zastopnika k kronanju kralja Jurija VI. Italijansko časopisje sicer priznava, da je bila angleška vlada upravičena povabiti ne-guša k kronanju, ker Italija še ni priznala osvojitve Abesini-je, toda Italija je bila s tem postavljena pred težavno stali-»šče in se more iz te zagate izmotati samo s tem, da na kronanje ne pošlje svojega za- AVASHINGTON, I). C\, 24. februarja. — Demokratski kon-gresnik Beiter iz New York.i predlaga, naj bi vsi zvezni jetniki, ki imajo kaj premoženja plačali vladi stroške, ki jih 5-ma z njimi. Stroški za vsakega jetnika v Aleatraz jetnišnici pri S a n Franeiscu znašajo $2.90 dnevno. — Ce bo moj predlog sprejet, — je rekel Beiter, — bo moral plačati Al Capone, ako bo odslužil vseh svojih dvajset let, zvezni vladi $*_M,000. VELIKA ZMEŠNJAVA PRI BIK0B0RB1 GTTA DALiA JAR A, Mehika, 23. februarja. — Velikanska množica se je &)rala v areni E1 Progreso. da bi bila priča zanimivega boja med "divjim*' bikom in krvoločnim levom. Bik pa ni kazal nikake bojevito«^ i in lev ga je kmalu ubil. Razjarjeni gledalci so skočili s svojih sedežev, razbili sedeže in ograjo, metali opeko in pričeli celo streljati. Mnogo oseb je bilo ranjenih. JAPONSKA SE BOH RUSUE TOKIO, .Japonska. 23. feb. — Vojni minister, general Gen Kugi jama je v poslanski zbornici. zagovarjal obsežni vojaški načrt ter ]>ovdarjal, da mo ra biti japonska armada z ozi-roni na veliko rusko vojaško silo v Sibiriji zelo ojačena. Po Sugi jamo vem zatrdilu i raa Rusija ;v Sibiriji 15 d vizij vojakov. 1100 tankov mnogo aeroplanov in veliko množino drugega modernega orožja. Kitajska ima 2,000^)00 vojakov in je po japonski ekspedi-ciji v Dželiol pridobila še veliko število aeroplanov. Vsled tega pravi vojni minister, da z ozirom na tak položaj Japonska, ne more mirno stati ter je nato razvil svoj vojaški načrt. Vojni minister je pred vsem zahteval naslednje: Z ozirom na močne ruske bombne aeroplane je neobhodno potrebno, da Japonska znatno zviša število svojih vojaških aeroplanov; drugič je treba povečati armado v Man-eukuo. ker je ruska vojska v Sibiriji mnogo močnejša kot japonska, tretjič, izboljšanje in moderniziranje japonskega o-rožja. štopnika. tem List 14Piccolo*' piše naslednje: "Neverjetno, pa resnično! — Angleška vlada povabi zastopnika za dezerterja Tafarija in zastopnika španske komunistične vlade k kronanju Jurija VI." Ras Tafari je bilo Selassie-vo ime. predno je zasedel abe-kj Rusijo in si osvojite njeno o-/emlje," so pisali vsi vplivnejši ruski listi. "Nespametno bi bilo misliti, da sta fašizem in nazadnjaštvo premenila svoj načrt za napad." Iste misli so izražali lnnosi govorniki in vojni komi-ar maršal Klementi E. Vorošilo-v svojem vojaškem povelju, v katerem pravi, da vsi sovražil: -1:1 miru brusijo svoje meče. Tovarniški delavci so obhajali to obletnico z izjavo, d-: bodo svoj prosti čas porabili /a to, da se bodo vežbali v o-iožju, da postanejo izvežbani vojaki, da gredo v boj za so\ -jetsko unijo. 450 voznikov traktorjev na kolektivnih kmetijah v provinci K uy bi še v je sporočilo, da se vežbajo vodi-.i vojaške tanke. V Moskvi je 1KHK) delavcev v neki tovarni naznanilo, da so pripravljeni stopiti v armado kot Voro-ilo-"i strelci. časopisje povdarja, da je Rusi ja vedno za mir, da pa morn zaradi vojne nevarnosti i-meti armado, kateri nobena druga ni kos. Listi pogosto navajajo Stalinove besede na 17. komunističnem kongresu: "Sovjetska linija ne misli na to, da bi ogrožala kako državo, ali pa bi jo hotela napasti. Smo za mir in homo podpirali vsako delo za mir. Toda ne bojimo se groženj in smo oboroženi, da moremo odbiti vsak napad, vsak vdarec z vdarcem." POKOJNINA ZA VOJVODO WINDSOR LONDON, Anglija, 24. feb. — Angleška kraljeva družina je sklenila plačevati vojvodi Windsorju po $100,000 na lete. To sporočilo je bivšemu kralju Edvardu prinesel glavni n-}/ravitelj comwalske vojvodine sir Walter Monckton. Kraljeva družina je sklenila, da bo premenila oporoko kralja Jurija, ki svojemu sinu Edvardu ni zapastil nikakega premoženja, ees, da ima kot kralj dovolj dohodkov. Kraljiea - mati Marija bo največ prispevala k Edvardov! plači. Kot znano, je poslan s h a zbornica odklonila vsAko plačo vojvodi Windsorju. 99 V L1T3 W ri s VVJ" New York, Thursday, February 25, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33t. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published ftp SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I Pteak Bmkmt. Preeldent___L. Benedlt, ftm Place of boalneee ot the corporation end addreeeee of tbora officers: « Wert IM Street. B«w|k eff Muhtten. New lofc Cttr. N. 1 Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE GLAS NARODA (Voice ef the People) Ieened Every Dej Except Sonde je It celo leto velja se Ameriko Id Kentdo ••••••••••••••••••••• (0.00 Se pol lete $3.00 Se Četrt lete ..................3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glee Naroda" Izhaja vsaki dan lzraemM nedelj is pranlkoP "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New ¥«k. N. W, Telephone: CHelsea 3—1242 PITTMANOVA PREDLOGA Kdor razpravlja o Pittmanovi nevtralnos.tni predlogi, mora nehote vprašati: — Ali bi bilo kaj drugače, če bi imela Amerika tako postavo leta 1014.1 Odgovor na to jo skoro soglasen: ('o bi jo imela Amerika tedaj, bi se najbrž no vmešala v vojno. Predloga pooblašča predsednika, da določi, katero bla-;ro se laliko pošilja iz Amerike na ameriških in katero na ladjah drugih držav. Amerika j«' lota 1014 pošiljala na svojih ladjah v Evropo vse—od pšeniee no kemikalij, ki so potrebne za izdelovanje strupenih plinov. Pittmanova predloga prepoveduje Američanom potovati na ladjah bojujočih se drŽav. Ce bi imeli tako postavo leta 1915, bi se toliko Am^riča* luv ne potopilo z Lusitanijo. Pittmannova predloga prepoveduje posojati denar boju jočim se državam. Ameriški bankirji so na> leta 1915 do vratu zakopali v zavezniške zadolžnico. Amerika se je udeležila vojne deloma zato, da pride do svojega denarja. Soglasno s Pittmannovo predlogo se ne sme nobena a moriška trgovska ladja oborožiti. Ladje plujejo na svojo lastno odgovornost. Ce so potopl jene, se ne more nihče pritoževati. To so povsem razlikuje od oborožene nevtralnosti leta 1('15, ko so bile trgovske ladje s topovi zavarovane proti sub-marinom. Pittmannova predloga seveda ne predstavlja popolne nevtralnost ne zakonodaje, deželi bi bila pa v veliki korist. ZRAČNI NAPAD Učenjaki Cambridge vseučilišča so nekoliko potlačili •lavdušenost gotovih angleških patriotov, ki so razdeljevali med ljudstvo maske proti plinom, meneč, da se bodo s tem zadostno zavarovali proti napadu s plini. Učenjaki so delali posku-e z vsemi obrambnimi sredstvi, katere je priporočalo notranje ministrstvo ter so v posebni knjigi objavili tozadevno poročilo, ki ni posebno ugodno. Dognali so naslednje: Povprečno more človek v prostoru, ki je "varen pred plini", živeti komaj .'J ure. Tudi če bi bil prostor liermetično zaprt proti plinom, bi bil premajhen, da bi mogel kdo v njem živeti 12 ur. Maska proti plinom daje le delno varstvo in samo pri zdravih ljudeh, ki ohranijo svoj duševni mir. Po-lopij ni mogoče zavarovati proti užigalnim bombam, ker bi bili stroški preveliki in tudi še tako izvežbana požarna bramba nevarnosti požara ne bi mogla odvrniti. Učenjaki so preiskusili nek proti plinom zavarovan prostor ter ga napolnili z ogljenčevo kislino. Plin je tako naglo izginil, da ni mogel napraviti nikake škode. Ta poskus doka zuje, da more strupeni plin ravno tako naglo vdreti v prostor. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. [ V JUGOSLAVIJO že $ 2.55---IMn. 1M $ 5.00-----Din. 200 $ 7.20-------Din. 800 $11.70---------Din. 500 $tS.OO----Din. 1000 —i nn......... Din« V ITALIJO Za $ 6.50_______Ur 100 $ 12.25_____Ur 200 $ 10.00---1__Ur 500 $ $7.00__________Ur 1000 $112.50____1___Lir 2000 $10730________Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI la Isptatilo veCJih eneekov kot iger«) medene, bodU v dinarjih aH Irak deveUnJene le feeljie panfe. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH la lepleiH« A A— mmrmU peelaM__$ 0.71 110— - - _J10JS $15— * " _$10w— $2A— " " ................... -$2L— ML- » -----J$4L2$ • - -KLBO PreJ—alk doM t starem kraja laplaOlc v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA rRl- ETOJBDfO $L- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" Stroj za tiskanje denarja in delavsko vprašanje. Denar je čudma stvar na svetu, da, tako čudna, da imamo cole zaloge knjig, ki pišejo o njem. Pišejo, pravim, dosti povedo, razlagajo. A konec konca še večino ostane vprašanje nerešeno: kaj je -denar. Vsak dam ga lana slednji človek v roki, pozna ga otrok in starček, civiliziran človek in divjak. Opišemo ga laliko, sledimo mu nekaj časa, presojamo njegovo vrednost, a vendar ne vemo jasnega odgovora: kaj je denar. V naših državah je okoli ŠHst milijard denarja v gotovini. (V pa vpitašamojia bankah, koliko imajo vsega skupaj naloženega, dobimo presenetljiv odgovor: petdeset milijard. fV govorimo -o naših milijonarjih, si zrni raj mislimo, da imajo toliko premoženja, pred vsem denarja. Je tako: milijonar res nima vsegta v gotovimi, ima pa v takih vrednostih, ki se spravijo laliko vsak čas v gotovino. Zanimivo l>i bilo, ko Ivi se to res zgodilo. Zakaj ne bilo bi treba več kot dober ducat težjih, pa bi moral izginiti zadnji cent iz prometa. Denar je košček kovine ali papirja, torej materijal. Ampak ta materija ima čudovite sile v sebi. Denar je bog za ljudi in .skupine, ki merijo ves ž-iv-ljonski uspeli po njem. Denar je vrag, ker je zmožen, da napravi slabo za tiste, ki ga imajo in tiste, ki ga nimlajo. .Te moč, ki gradi in ustvarja čudežne stvari na svetu. .Te sila, ki drobi in vrničuje vse, kar ji pride na pot. Je most, ki vodi do vsakih vrat, in je zapah, ki tako trdno drži, da se ložje izrineš skozi šivan kino uho, kot pa prideš pred obličje enega milijonarja. Ustvarja ljubezen in srečo, na drugi strani pa prinaša neizmerno gorje in trpljenje. Večno se ga rabi, a nikdar ne porabi. Ali je kaj čudnega, d'a je že toliko ljudem prišlo na misel: ko bi imel tak stroj za tipkanje, pa bi bil kmalu bogat. Stroj za tikanje bi se lahko dobil — toda nevarnosti n moreš imeti stroj, ki t.i pmducira blago, katerega kasneje spraviš v denar. ftodno se in i zdi, da niso ljudje nikdar smatrali vprašanje stroja za aktualno. Da iii nikdar prišlo na misel vsaj organiziranemu delavstvu, ki bi bilo reklo: stroj bo najprej plačal zase, potem bo pa delal za vse. Kaj jo bolj logičnega kot to. Stroj opravlja velikanske koristi, ker dola mesto človeka.j Stroj dela velikansko škodo, j ker jemlje človeku zaslužek. Tako je po današnjem sistemu. A bilo bi laliko drugače. Stroj bi lahko delal, ampak delal za oba, pa bi bilo za vse prav. Čudni smo ljudje, (V je kje kakšna povod on i, potres, ogenj ali kaj podobnega, zakriči jaA*-nost in vso je po koncu. Stroj pa meče že desetletja ljudi na cesto, napravlja krize, povzroča svetovno gorje, n se ne zmenimo dosti zanj, ne primemo njega samega, ammak iščemo in stir orno vse okoli za razma zdravila. Tn vendar je pomoč tako enostavna in tako blizu: stroj naj začne delati za vse in ne samo za nekatere. Stroj pa ni samo dajal človeka ob dolo. on je promeni1! skoro vse naše gospodarsko stanje. Prod vsem je povzročil ne-izmemo kopičenje bogastva. Stroj je ogromno zaslužil. Od leta do leta je pobiral več in spravljal .na velikansko kupo. In prišli smo srečno do toga. da ima pet odstotkov ljudi vso, vsi ost a? i pa nič. Stroj je vničil neodvisno trgovino. Na trg se je zalozel velekapital, pregnal trgovca in mu pobral njegovo sredstvo za življenje. Kamor pogledate, povsod najdete velikjyiske trgovine velekapit/ala, ki obirajo ljudstvo. Stroj je vničil skoro vse obrti. Nekdaj so živeli ljudje, ki so znali pomeriti in napraviti obleko, ki so umeli dodelati čevelj od začetkJa do konca. Ki so prinesli surov les, napravili iz njeg^a- mize, stole in sploh vse. Danes opravi vse to delo stroj, neizrečno hitro, trdno in dobro, zakaj nobena človeška roka ne more biti v svoji natančnosti in zanesljivosti kos stroju. Zanimivo je tudi, da je stroj potisnil med proletariat skoro vse nekdanje srednje stanove. Obrtniki so bili včasih gospodarji — danes jih ni več. Izginjajo trgovci in z njimi vsi tisti, ki so nekdaj vdobno živeli. O kakom srednjem stanu ne moreš govoriti več danes. Vse jo proletariat, le ta je razlika, da imamo proletariat s plavo sitaljco in proletariat z belini ovratnikom. In rekel bi skoro, da je zadnji na slabsem od prvega, Zlo je treba prijeti tam, koder se rodi. Kaj pomaga znižanje delavskih ur, ko vemo, da se rode vsak dan novi stroji. liahko znižujemo in znižujemo tako, da pridemo nazadnje na nič, to je, da bo delal sploh vse stroj. Ampak s tem nismo rešili vprašanja. Dokler lx> stroj delal in služil za kapital, bo večna vojska mi svetu. Vprašanje jo: kako Ivi se dalo odpomoči temu. Odgovor jo lahak: stroj naj se dene j>od državno eontrolo. kot je danes stroj za tiskanje denarja. To je vse. Kolikor l judi dene ob kruli, za toliko naj se ga taksira. Jaz vem. da to ne pojde no gladko no hitro, ampak začeti bo treba kljub t« mu. Jaz vem, da je sicer dober boj organiziranega delavstva za izboljšanje, ampak rešitev se mi no zdi prava. Kaj pomaga, če dobil delavec nekaj izboljšanja, č< n'a drugi strani delate 7. To dokazuje, da -i zaostal za duhom in le kom časa in da Te moramo •-akati. da boš pri racal za nami. Nekoliko se že počaka, toda čakati pol leta ali celo loto, pa skoro ni mogoče. Oh, saj je bilo pred leti dosti tega prokletega čakanja. Hoover je bil obljubil vsakemu prebivalcu Združenih držav slelicnii dan dve čikni v lonou in vsako leto »Ive novi kari v garaži. Vse je bilo veselo nje pn'govo obljubo in vso jo čakalo njeno izpolnitve. Čakanja pa ni bilo ne konca no kraja. .Mi miio čakali in prosi »o ri teta jo čakala za vogalom, fioo-'*er jo jo vabil in klical, pa se ni hotela odzvati. Šele ko jo j" Roosevelt prav pošteno pod rebra dregnil, se je nekoliko zdramila, se pretognila in prišla med nas. Ni sicer taka. kakršne smo se iiaoali, toda med nami je ter >o mladi in lepša od dno do dne. Dragi Zaostankar, gotovo j" tudi Tebi že stisnila roko, ali Ti jo pa že vsaj malo name-žiknila, da Te je novo upanje navdalo in si rekel samemu ><■-bi: — Loj, loj, pa bo, pa bo. No. saj je že čas. In si lopo polahkem bučai.ja in grooorja plačal, družino o-blekel in si ga še kakšen kozarček zvrnil — potreben si ga bil, Bog Ti daj zdravje! Počasi si zaflikal luknje, ki so v hudih časih zazijale, tu-Kaj in tam si malo popravil in pofik-al in se zopet postavil na noge. Dobre glasove slišiš, v ••som čutiš, da je bolje, od i nolo vid Ti je nekoliko opešal. Že v saj v enem pogledu. Ko dobiš Glas Naroda, ga verno prečitaš in vsak dan .-proti konštatiraš, da je list kot so spodobi. Roman Ti ugaja, lioviee Ti utešijo radovednost, povest prebereš in mojo kolono pogledaš, potem ga pa še svojemu sosedu daš, svojemu sosedu ali prijatelju, ki i-niii ponavadi več kakor Ti. V-o protuhtaš in pregledaš. !' .' včasi se prav naširoko zasme-ješ, včasi malo zakolneš, mi v uredništvu pa robantimo, ker o, petindvajseta država, ki je to fctorila. Ker je za vsak amendment k federalni ustavi potrebna ratifikacija s strani treh četrtin vseli 48 držav, mora še enajst držav odobriti Child I^abor Amendment, ako naj po. Mano del konstitueije Združenih držav. Amendment sam na sebi ne prepoveduje otroškega dela. Marveč daje kongresu oblast, da sme omejevati ali prepovedati delo oseb, ki so pod starostjo 18 let. Nedavno je predsednik Roosevelt v poz mi na go ve mer je devetnajsto rice držav, katerih leglslaurc niso še sklenile, priporočal ratifikacijo amendmenta in pri tem poudaril, kako je važno, da ima kongr»>s oblast preprečiti zlorabe otroškega dela. V znak nepristanskega značaja tega vprašanja je bivši predsednik Hoover kot vodja republikanske stranke izdal sii-! cen poziv "zavoljo pravic, otrok do zdravja in poštene pri lož-1 nosti." Malokateri — če sploh kdo, — izmed nasprotnikov otroške-1 ga dela zagovarja otroško deloj marveč — kot na primer aineri-l ško pravniško udruženje (Ame-! rican Bar Association) pouda-l rjajo, da se to vprašanje mora prepustiti odločitvi in urejeva-' Ii ju s strani posameznih dr/a v. Xi bilo ve, je otroško delo zopet postalo faktor v industriji. Največji ugovor proti amen«! mentu prihaja od onih, ki so boju jo, da bi k on t ml a nad 42,000,000 .mladih ljudi }>od iS, letom prišla v roke kongresa in da bi s tem trpel tradicionalni vpliv staršev, ^ole in cerkve v vzgajanju mladine. Ta ugovor smatrajo zagovorniki za prazno domišljijo. Kongres ne mara ovirati vpliv staršev, šole ali cerkvc, marveč ima pravico preprečiti zaposlitev nezrelih otrok v delu, ki utegne ogrožali normalni razvoj mladine. SVEŽE IN KISLO ZELJE. Piše Dr. John Ii. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Znanost je podelila dosto. in-stvo ponižnemu zelju. Se ni dolgo od tega, ko se je gledalo od zgoraj dol na to plebejsko zelenjavo. Boljše restavracije in hoteli ga niso niti imeli v svojih jedilnih listih — ra/.un kot "cole slaw" — češ da duh po njem ni prijeten za nosove bogatih odjemalcev. "Corned beef" in zelje ali rebra "n kislo zelje si mogel dobivati le v cenili gostilnah ali pa doma. Znanost pa je povzročila veliko spremembo in zdravje ljudstva je s tem le pridobilo. Preiskave v laboratorijih in na polju so dokazale, da listnate zelenjave so važen in potreben živež za vse človeštvo in da vse vrste zelja imajo svoje mesto v prehrani vsake družine. Tn znanost je tudi posvetila kislo zelje kot zlasti vreden živež. Dejanski nekateri preiskovalci poudarjajo, da je sok kislega zelja pravcat lok, v mnogih boleznih. Neglede na izid vseh teb preiskav, zdravniški stan in tu-VIi občinstvo soglašajo v tem, da so vrste zelja, vključi vsi Uiavne za>luge, da je bila stavka avti.il, delavcev uspešno poravnana, imajo osebe-, ki jih vidim« na sliki. John U Lewis, vodja odbora za indiistrijaln.. organizacijo, je zastopal stavkarje, delavska tajniea, governer Murphy in član delavskega department James F. Dewey so pa posredovali. Jugo Slovanska Kat. Jednota Je najbolj*« In najpopularnejša slovenska podporna organization ▼ Ameriki. Ratuna nizke asesmente in plačuje liberalne peip»re za s!u*aj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 18$ podrejenih društev in iteje nad 2I,M članov v obeh oddelkih. Za ustanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA kislo zelje vredne odličnega mesta v dijeti. Ti strokovnjaki |K>udarjajo dejstvo, da nas zelje preskrbuje z apnom in drugimi minerali, da vsebuje f protejine in da je bogato na vi-| taminih. Naglasa j o tudi njegove vrline proti skorbutu in za gradnjo kosti. Kislo zelje, za katero se v Ameriki še vedno rabi izvirno nemško ime4 •sauerkraut je postalo jako popularna jed v t«*j deželi. Ker je le zel je, fermen-tirano v slani vodi, obdržnje vse kakovosti svežega zelja. Fermentacija proizvaja neko mlečno kisel i no, ki se smatra, da je velike vrednosti, ker na-pravi j a to jed bolj prebavljivo. Sveže in kislo z'dje sta ]>o-glavitno prepreeilo skorbuta. V tem poghMlu sta ena-kovred-na» s parada j com in citrovim sadjem, ali ker sta bolj po "ceni, sta na razpolago vseh žepov. Zelje tudi vsebuje vitamin A, ki preprečuje bori-beri in druge bolezni podhranjenosti Dopisi. nroifiii/a. x. y. X imenu slov. pev. društva "Slovan" sporočam rojakom -n rojakinjam po vseli Združenih • ližavah in Kanadi, tla so j je društvu "Slovan" zopet posrečilo dohiti za svoj pevski ' program največjo radio postaja WKAF v tej deželi, ( as in datum omenjenega radio pro igrama je: v pondeljek dne s j marca r.K»7 od ti j <1,, <>:1.~ i '.Veeer. 1 Xa tem programu bodo peli S'.kljtieno le narodne pesmi ii • sicer: "P«> gorah grmi in se i * I i -^•vii". " Kedo bo listje grabil", j "Slovo". "Fantje na vasi", j'* Kako boni ljubila, ko me >r j ček boli", "Ko ptičiea sem pe-vala", ter e mine". < Mu* n jene ]te>m: bodo po mo /nosi i i>red>tavljen«' ameriški publiki v angleškem jeziku. IV-; c bo vodil iia^ požrtvovalni pevovodja Ignac Hud«". Xjem> v,- hčerka u-lčna. Hilda IItulč, xatem je vedno zelo naklonje-j na "Slovanu" bo opremljala | i:i klavir. Rojaki in rojakinje po dru gib nn-dbinah širne Tnije. ka-Kor tudi Kanade, so naprošeni, «'a poizvedo pri svojih lokalnih radio postajah za pravo zveze postajo WEAK tn v Xe\v Vorkti. Nadalje se tudi naproša vsakega posameznega sporočiti vo.je mnenje glede petja itd. iaravnost na radio postajo— Station WEAF. Rockefeller r«'enter, New York. X. V. ali na ipravništvo dnevnika "G1 Naroda", 216 \V. 18(1, Street.! NW York, X. Y. Anthonv Svet, I SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUSTVQ za Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj -if ni elan lesa društva naj vpraša Mojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmeti odbornikov za natanena pojasnila. V nesreči s«- šele -po/na. kaj pomeni kiti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najm«M'n« jše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v letu kratkim «»su svoje»a ohstaulu izplačalo ze skoro 11 tisoč bolniške in nad sest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $l«.ttt»lMio ---ODlioic ZA I.KTO --- Pr. dsednik: FR\XK HOTKO Kiagajt.lk: ANTON KOS1HNIK t" 'v , - >»»-=! - Jloa.l New \o-.k City Richmond 1 i ill. L. I. PortpredseA.: Mr>-. FANNY f.MKK „ :•>> «'. ntral Avenue Zapisnikar: J-.:,.uhlyn. N V. Ki'.ANK MKKINC _ , , ...... ....10-5 Grenit; Av-uuo Tjijriik: JmsKPII IOGACHMK »;r....kiM, N V d-S'i Liberty Avenue Williston i "ark, U 1. Arhivar: JOSEPH POCAC1INIK Nadzorniki: I. VINCENT ZA I.OKA R Air- MART -irOKŽ Ti-«r9 _ c;„h .Str.-et. — liJStl. Stret-t GlenJale. I., i. B^lL.ir.-, l.. i IIJ 1.1'IAVKi IIKNEOIK 5r*-ir» M;>.lij«>ri .Uxlgeu.«,.), L. I. Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih p-ostorih v American S ovenian Auditorium, 253 Irving Ave-. Brooklyn, N. V. . priean sem. >iljam $:».rH) za ladaljno nari!i 7»rav I«-pi» vri*m«% toda losodaj je bilo toliko dlah.se. »dkar j«« liil Roos<*velt vdni^ir zvoljen za pred-ttlnika, crre z lelom šp pr«'e»*j dobro. Dosti lasih rojakov z;i]>oslenih v rozdu. Kontraktorji jim plara-io od $1..">0 do $1.7o cxl korda. [^leti 1m» dosti holenja, k*»r seča s-\*oj _rozd Johnsbnr*? Co. Pripomniti j»a moram, da kdor lore drva delati, mora v gozdu civet i. Tz mestu je predahe. Pozdi^iv! ^faljav.e. Naznanilo V-i-m s. r.-!niksinajstimi bi i. Itnnia je I »i I i/. < »ril vlja. «•!»-čina Itilj«« pri <;<a prastari iki*. I»ra^i «mV, bilika naj Ti !■«» a-meriška z< inlja. Za'ujix'i otroci in zet Ivan l*etro\rič. WosIwimmI. Mass. S< lunimckcr, Out.. Kun. Oprostite mi, ker sem se nekoliko zakasnil z naročnino. Iz Kanade je malo novic, posebno pa iz tega mesta. Za delavce, ki so /.o precej časa tukaj, je še nekak «>. težko pa dobi delo tisti, ki pride iz starega kraja. Xa društvenem polju nas prekašajo ljudje drugih narodnosti. skoro hi rekel, da nas je v' iukajšnji okoliei kakšnih pet-', sto Slovencev, ki pa v društvenem oziru ne moremo pokazati ]roled-! njič nas je pa pustila. k« r je ' imela najbrž ize podpore, k r sem ; bil bolan v bolnišnici. Društvo' plačuje bolniško pod|x>ro, |X>h,i«'I tega i>a št* .^.'»OO smi-tnine. | R<\jaki. \*zdrsimfimo se in u-i stanovinio neka i svojega! Pre-11 NOVA MOSKVA Načrt sovjetskih arhitektov za moderniziranje glavnega me $&ta^ Sovjetske unije. Zgrajeni bodo široki bulevardi s parki. V sredi je velika Palača Sovjetov. Naznanilo in Zahvala V ^Ii>l>itki žalosti naznanjava vs< m prijateljem In znam-em. da j.* iln«' f«'l>niarja zaviihio p«»slovlla < N-^i sveto najina ilraun main:1. Fanny Habjan roj. Ovca 1'mrlfl je. prpvidena s svetimi zakramenti za utuiraj«*-«'. v starosti 4i let. Uojena j«- bila v Domžalah, pokopali smo jo pa 11', februarja in |M>koi«alLVo sv. Trojice. V dolžnost si štejeva, da si» iskreno zahvaliva vs»*ni. ki so nani.i stali na strani ter naju tolažili v času najhujše žalosti; vsi-m, ki priš i |Hikojub-«» kropit: ki sn se udeležili |N»^reba ali s«, ji na kakšen »Iriitr naein izkazali <"ast in spoiUovanje. 1'risrčtia liva'a slovenskemu župniku It« v. Edwanlu (iabrenji ter sledečim darovab-em vencev in rož: Mr. in Mrs. V. Ovea: Mr. in Mr«. C. Kova«-b; Mr. in Mrs. i. Itnei^ay: Mr. in Mrs. H. shier: Mr. in Mrs. M. Ilabian; Mr. in Mrs. J. Ilatiian; Mrs. M. Patrick, Slovenian Indep. Sirk and Bene v. S<» eiety. Kraft Hat Co., «mkh1 Value Hat <*«». in IIollywiNMl Hat <*o. Hvala tudi vsem. ki s«» darovali za svete maš«*. TI pa. drasa mama. jMK-ivaj v miru. in lahka naj TI Im ameriški; zemlja. HČERKI ANICA in MICI v imenu ostalega sorodstva. New York City, 24. februarja 10.17. ■ MATIJA POGORELC POROČA; V New Panning (blizu Du-lutha, Minn.) je v saiiatoriju za bolno itfa pljučih umrl 54 letni rojak Jolin K lun. Doma je bil iz ribniškimi okraja. Za-pustil je pet otrok. Spatial je k dmštvu Friderik Baraga, št. <>. KSKJ. Pred meseci je prišel v Rochester, Minn., iskat zdravja rojak Matevž Lav rit' iz Murray, Utah. Rojak se je dobro popravil in se v kratkem vrne domov. Na (Tii-sholniu ima brata ~ Franku Lavriča. Xa Eveletli, Minn., je unarla let stara rojakinja Marija Bambich. Tam je živela .'>2 let. Spadala je k Slovenski Ženski Zvezi in k društvu sv. Imena. Zapušča tri otroke. V bolnišnici v Duluth, Minn, je podlegel sušiei 63 letni rojak Frank Derganc. Zapustil je Vee (»t ti>k. A* Sf. Ahny's bolnišnici se nahaja že vee easa rojak M. Monrin. Poškodoval se je pri delil v vladni službi. Zdravje se mu obraea na bolje. M«sto J>ii 1 utJi vidno napreduj*' t«-r se na vseh krajih in koncih pozna, da je kriza ponehala. (iozdarji zojn-t prihajajo v nu-sto. Za easa krize je na stotine ljudi živelo v bornih bii-rakah ob jezeru Superior. Po salonih se zopet z'leenja veselo vrvenje. Obceznani rojak in velet rjoveč David Perše je prodal svoje trgovine (vredne nad pol milijona dolarjev) ter ohianil le eno. katero bo podaril svojemu sinu. M<*seea aprila se bo pc-da! z družino v Kvropo. Za /••no ima heer znanega rojaka Standoharja. Pred dvajsev i*ii leti j** l»il še navaden del-ivec in je delal za Šest dolarjev na teden. Z leti si je pa presenetljivo opomogel. Po po vi at-ku i/. Kvrope bo ostal v* X.*w Vorku ter odprl veliko trirovino evropskih produktov. Želim mu obilo sreče. Xa farmi v bližini Greanv, Minn., je umrla po par dnevni boje/.ni rojakinja Kralj, |>odo-mare Matiekova iz Velikih I^aše. V Ameriki j" bila 3."> let. Pole«* moža z;»pulh najboljših pisateljev vsebuj*- ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Olie sta iuoistfrsKo zavrseni. kot jih more za vršil i edinole naš nežuo-čnteči Miško. FIl.OZOVSIiA Z(iOI)lt.\, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cma ......................................... Kdor ne |«aaa dijaškega življenja, naj prečila ta roman. Ob čitaujii se mu Ik. odprl jmi-vsem nov svet. p«>ln neslutenili dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 210 strani. Cena Hotnan znanega nordijskega pisatelja j«' svte Jevrslno velezaidmlv in «*lkriva člsio »ov? strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon)..... .60 .GO .60 .90 GOKDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena -------------------------- Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V pa d i *a liov I sem-i", "Vinetov", ** žut'* Itd. Dejanje "CozdovnlLn" s« vr*' na nekoč divjem ameriškem Za padu. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre slik<» sanJavejta življenj« tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komnj po imenu. To je iiesetn ljul»ezui ln zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena —....................................... To je letalski roman. i»oln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Citatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v ▼ zračnih višavah. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ................................ NaA izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krs lev ln zanimivosti is življenja naSih ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. stiki knjige, cena .............. .73 .45 JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena______________________________ .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi iu vredni, da jih človek čita. JURČIČEVI ZBRANI SPISI C. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne jKitrebuje nikakega posebnega pri-I»oročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-fie čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, Jovtlpni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je iK»svečena onim. ki so fill skozi bol In pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 63 strani. Cena -.......................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letnic, submarln, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlrjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskib stepali. Najieta i>ovest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TKI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teb treli knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so na starl-šl (»oslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjbr« pisane živahno. Ob čitaniu se 1k> moral čita-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI NT, spisal Aiifc. Šenoa .....15 Zgodovina na Sega kmeta je zgodovina neprestanih 1 M» je v. Bojev s Ttirki in graščaki. — 4 "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen man bo sleherni z užitkom prečita"'. LA BOIIEME. Spisa: II. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli |K>lovice devetnajstega stoletja. — Knjiga t« svetovno znano dei«. .70 .80 LISTKI. (Ks. MeSko\, 144 stran! ...........: .70 MALI LORD. spisala France§ Hodgeson Bor- nett. 193 strani. Cena ..............................—— «80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odi j mineta čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne ]>ozua ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 120 strani. Cena 39 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..........- -60 Zanittfiva invest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ...........—- 75 Do skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Opjienheim Je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... .60 .35 3.35 »n roman enega najboljših ruskih {ilsa-teljev. Roman vsebuj« nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-karl, doživlja ln pozablja, tod« "tras* do Igranja ga nikdar ne mine. .75 «« GLAS NARODA" potiljtmo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelja, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ___________________________________________— .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren t svoji zabavljicl. PLAT ZS ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. nesreč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane ZgoorajaIa misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena -35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella. PRIIIAJAČ, spisal Fr. Detel a. 157 strani. Česa .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .60 PRODANE DUŠE. spfc=* Joža Likovit. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj j»očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na' nrečita to pretresljivo zgodb o. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tag ore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega 'ndijske-ga pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10" stran., cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva uereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 1 *c strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. » ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 BtranL Cena ...................................................... .60 suka doriana grata. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................i-20 To Je eden najbolj značilnih spleov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojei" stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Me&ko. 189 »itdal. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečita. Student naj bo. — naš vsakdanji KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena .........................................— -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Nas izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezan«. 301 strani .......... 1-2* TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.2W Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evroiio in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja Inžinirja Allaua ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oeeanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ...................-............ -7® Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezn*. wrodnKi dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE/ spisal Michel Zevaeo. 401 strani. Cena .............-................ 1-30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čita tel ja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ------------------------------------- M Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. 67 strani. Cena ........................... MIMO ŽIVLJENJA, Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. rL *».'rek), 188 str....... -60 MOŽJE, spisal Emerson Hngta. 209 strani. Cenal30 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen* -------- .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novaian. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedesglJlT mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pngelj. 125 strani. — Cena vet..............70 BroS---------- M Kujiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pn-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena M Zanimiva povest iz časov, ko so bili Franoasl na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena_________________ .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne*;. PESMI V PROZL spisat Cfaaa. Baodelair*. 112 strani. Cen______________ Verna silka pestrega vellkomestnega Hv« Uenja In spominov nanj. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena _________________________— 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič up zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temn pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitat«dju. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ...................................—..............60 Najboljše delo ustvaritelja mode^ega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMIJE-NA Z LEPIMI SLIKAMI .35 IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Cena 25c s poštnino vre& "Glas Naroda" VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. ______ .75 Mehko vez..........6« V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinec- 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V ROBSTVU, spisal Ivan MatMi«. 255 strani. Trda ve«. Cena ------------------------------------------- 1,25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tvtl vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena----- 73 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Mllčhi-skega '"Mladih zanikernežev lasmi življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in Je Jako zanimivo pisana povest Cena ............-........................ «75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer- Jevski. I. DEL 260 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja makih jetnikov takozvanih katorgah, utrjealn Jetnl« ških taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslamejie delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga Je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZAKJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cen.... JO Broširana........— .60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho; Kako Je zavzel Saragosso; Kako je u- bll "brata***: Kako ga Je hudič skušal, itd. * ZBRANI SPISI, SS8 strani. (H. zvezek). Cen 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki Je pogledal t široki svet. ter deloval za sdruienje ne spmo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. MAJ IZ BO0NB, spisal Jm. Ev. tail 229 Roman Is krvave boeenske agodovine. Boil a Torki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravav« dobe Bosancev. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani, ("ena ........................ ANDRE.) HOFER ................................................. BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................ BELGR.VJSKI BISER ............................................ BOŽIČNI DAROVI ................................................ BOJ IN ZMAGA ........................................................ CVETINA BOROGKAJSKA .................................... CVETKE (pravljice ia stare in mlade)................ ČAROVNICA S STAREGA GRADA .................... DEVICA ORLEANSKA ....................*...................... DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................ ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........ FRAN BARON TRENK ............................................ FRA DIAVOLO ....................................................... GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran 3111- činski. veselomodre humoreske, 72 strani JANKO IN METKA (kartonske slike za ctroke) KOREJSKA BRATA (trtire o misijonarjih v Koreji) .................................................... KRALJEVIČ IN BERAČ ....................................... KRVNA OSVETA (povest iz ahruškili gora* ..... KAJ SE JE MAKARU SANJALO ....................... MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.— MARON, krščanski deček Iz Libanona ............... MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................ MRTVI GOSTAČ ...................................................... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................ MLADIM SRCEM (par krasnih črtie pisatelja Meška) ...................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ................................... NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J os. Spilliuan. ("ena ........ PRISEGA HI' RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Npis.il Ant. Huonder. CVna .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa .«1-kritja Amerike. Cena ................... PABERKI IZ ROŽA .............................................. PARIŠKI ZLATAR ................................. POŽIGALEC ..................................................... PRSTI BOŽJI ......................................................... PRAPREČANOVE ZGODBE ................................ POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ....................... PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................ 216 West New York, V« T« ZMJM iz .75 .35 50r 35e 35e 20r 45e 30r 2->r 50e 40c 35e 35e 50e ..».> 3 Or 30e 30e 30e 25e 75c 25e 40e 35e ? Or 25e 40r 50« .30 .30 .30 25e 35 r 25« 30c 35e 30r 1.— 30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- zv..................... 40e II. ZV._____________40e PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Ix-vstik. Itoman za mladino. Cena ............................. PRAŠKI JUDEK ......................................................25c PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30r POSLEDNJI MOHIKANEC ................................30e RDEČA IN BELA VRTNICA .............................&t REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............30r ROBINZON KOŠCTNIK ..................................... ^ SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ ,(J0 SUEŠKI INVALID ................................................35e S ISTO IN SIESTO (povest oz Abrneev) ________30c SVETA NOTBURGA ..............................................35e STEZOSLEDEC ......................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) _____________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI ..........................30e TURKI PRED DUNAJEM ....................................30e TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov Po ............................ .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me&ko; s slikami) ................................................. Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................... ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA II 60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) _________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) _ I- del ........... 40« IL del .......40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest* in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), t 1 zvezku ...... VINSKI BRAT. (V. zv.j, Gangl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JJQ 13 POVESTI. (IU. zv.;, «angl .............. JS% SL0VENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. GLAS NARODA" New York, Thursday, February 25, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY TN V8X Hj KRATKA DNEVNA ZGODBA | RX7IJA PETROVIČ: Niti ne vem, ka'ko jo bilo. |so mi je kakor v megli. Vem sa-mo, kako smo nekoga no sedeli [n-i ldkxilu. Kako po jo vzel nt« <1 kolena iti mi >1 i1 v pesi jančje rebro. Iti kruha. Mata »o jo smuka la ;o!i ognjišč, pripravljala jo jo nosila na mizo. Bila jo halo oblečena z zavihanimi ro-lavi. razgii 1 jena in ra»kuštra-i la. In kakor kronaj mirita. Skozi odprta vrata so jo eo-ilo soJiee in iztikalo tam po [olici. Tz v« že so jo slišalo ko-|o< laskanje koikljo. Tako, pro-rgano. (>dii«-ko«l j«« dišala sla- k — Tinli ti gre*- torej dane- Mili<"ovim? — se jo oglasila na. kakor za miši jenu v delo. — K! — Danoala okoli ognjišča in sedla. In a«Vla j«**ti. Po maloin, toda lairlo. Tn kakor da no ve, ee-a bi s«' proj lotila. Potom pa. :akor da se zbira, ro obrno ►roti moni »in 1110 toplo, milo rpmninja: — Ne pooofaj si srajoioe! — No bom! — M-oraŠ biti «"-ist. — je po em dodala. — T.n našo glej! — Rom! — Tn če 1m>< priden, to l»o 7.g da. Ljul&oijoče me jo po-' »ožal s svojo široko dlanjo po rlavi. i In ob zatonu som, sodeč na ura tu. gledal, kako so ooo ve«l-, io Imlj izgublja in izginja tja bpwte. Daleč. &ol som v hišo. Sedel ob »gnjišču in začel delati iz trsak lišioo. Ona — mama — jo Še par-crat prehodila hišo in stopila ftobo. uro. 'ci NE VEM. . . Zaton se jo nižal. Tn postajal nokako svetlejši. Toplojšj. Od-nokod >o jo oglasil cvreok. Šo nValo in mama jo stopila iz sobo. Uravnania, opravljena. V imvotn telovniku. Tn oroobuta. Pooosana. Jn nekako vsa svetla. Bol a. Kakor '»i šla v eorkov. Priskočil sem k nji. O! ve--«lja. — Kam greš mama? — Nikamor, sinko! Oblekla som -«•! Kar tako. Da imaš lopo mamo. — Mama! — som zajoeljal ■ nI veselja. — Kar igraj so. k;ir igraj — in prijela me jo za roko in mo l »osa« lila ob ognjišču. Zavela jo hoditi po hiši. Som 'am. Zvijala se j«' v pasu. Po-nravljala si laso. telovntk. In vse to urno brez prestanJca. Potom jo Mopila mod od.prta vra-•a in začela gledati doli )»o poti. ri |H*ljo v dolino. Potom pa so jo nemudoma Zrasla. Kakor zad« ta. F jot a. Vajrlo j«» »>rišla k meni in mo hignila na rame. — Pojdi 8"itiko! Pojdi v . Pa so ulezi. In spančaj. O-lej, mrak. Mamiea tvoja 1«' bo,lopo pokrila. Tli odm-sla mo 'o v sobo. Jaz pod odejo. V postel ji. V •obi šo dovolj vidno. Skozi od-nrto okenoo valovi som v sobo hladen dih. Tz sadovnjaka kakor da šolrtsJti listje. Ali so mi samo dozdova. Nekje dalo«', zolo da.W\ so jo oglasil ri>ol tudi o«"e. X«' vem. V nedoljo pojde z monoj v o oiik o v. Prijol mo bota o<-lo nos»^l. Potom, eork-vona o«rrada. Pa lipa. Kosata, sonona. . . . Potoni mi, otroei. •Toviea tole Julke. Tn Jinv- k. Tn Mladon strica Gavra. tem, on . . . Stovioa Jolio. F uit. Vi^«.k, m ven. Vitek in raven kakor mlad bor. Tn mooan. S takimi ornimi broicemi. Prijol mo bo za ))rodnji dol srajo» ?n mo «lvis:al visoko min :-.oboj. Xto ni'koli ver no vrne. Xekaj se mi j<* zataknilo ]*o In. Strah, trop«-t, groza. In na m'uh som skoeiL, zvalil so s {Histoljo, kakor iz sobo, s<» doti-pal vrat, jih odprl in zakrioal: — Mama! Mama! In zaool som .jokati, jokati, lil kakor v mogli, skozi solzo, som videl, kako j*' tamkaj, iz otom pa si jo pokril s oepico razmršono laso. in šol mimo broz liesod ven. — Tn nekoliko po/m jo sem pri t okel radostno, ves iz so!»e. k ooetu. ki se j«» y>ojav;! pri !iiš-nih vratih. — O<"o! —* som zaklioal. kakor bi mu nosel sreeo. — Stovioa, — Stovioa jo bil tu! — Kakšen Stevioa, s:nko! — Oni Jelioev! — se jo oglasila mama s težskim glasom in žalosti polnim glasom — siromak. — Kaj je hotel f — Xo. glej . . . Pri še1 je k nam ... K meni. — Kaj? — Nesrečen jo, veš . . . — Pa zakaj? — E, ona nesrečna Smilja iTVjioova. Zmešala mu jo glavo, vidiš . . . Pravi, da brez njt1 no moro . . . Hooo so ubiti, to jo. — Pa? — Pa priteče, vidiš k meni. Prosi in roti mo, da*l>i Šla njej in da ji pa povem. Oti pi»:vvi. da ne more. Jo-V človek . . . Solza mu kapa za solzo — Ali pojdoš k njej? — Seveda pojdem. Vidi? pravkar sem so pripravila. Ob iekla. Moram! Žal mi jo čl > v cika. Kako si dobra! Tn kako zla to srco imaš! Tn oče je šel počasi, kakor lii stopal k sveti podobi in jo jt ' toplo, dolgo poljubil na čelo. I__ LETNIK KERZETOVEGA •ČASA f. dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino za I novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". |XA RAZPOLAGO JE EE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO CTIVO ZA SEDANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" VEDNO JE PRHKA...POSKUŠAJTE TRMERJEVO ANGEUCO! Nihoe no more reči, kdaj se pojavijo v oloveku noi>oznane silo in k«laj jo na višku svojih : podobnosti. Voasi so to [»rip»'-li v trido-iotom. voasi v štiri desetem lotu. tola veiino jo prilika, oo se moški ali ženska zanima za življenje. Tri nor jeva Angolioa tonika j<* zdravilo, ki utegne biti zelo važno za razvoj takih skritih energij. Prebavno organe pripravi k dolu. oživi živoe. zajamoi zdravo spanje. in ko se prebudite zjutraj, -o čutite sposobnega za delo toi lahko premagate vso t>vire. S<--»tavino Trinerjeve Angolior (angelica korenina, druga zdm vilna zelišča in kalifornijsko vino) spadajo izključno v kraljestvo zelišč. Pri vseh lekarnarjih ali prodajalcih zdravil. < V ho«"oto «l«ibiti brezplačni vzore«4, pošljite kupon: Jos. Trine r Corp., V.IVA S. Ashland Ave.. C'hioago, III. Dept. 18. Pr««im. pošljit«* mi l»ri»7-plarra vzom Trinrrjrvr Anne.ire I HM' .......................... .V>l:i.......................... M«f«tti. »Irž;« \:i ................ Naši v Ameriki i : ■ ■ " ' ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOl'IS.NR i . STOEoCe SLOVENSKb NOVI i CE IZ NASELBINE. Ko se je pretekli potok večer vračal v Clevehunlu dobro poznani pionir John Tomšič odj dela iz tovame Royal Brass j Mfg. Co., ga jo zadela t«*žka m-sreoa, kateri j«* kmalu jMvtean podlogol. Na Superior Ave., in 47. cost i, kjer je nameraval iti preko ulice, ga j«' podrl dirja-i ji či avtomobil. Ranjki j«' bil doma iz vasi Mala Hova pri Dobrompolju. Po domače je bil znan krrt "Stentov." Star je bil ."ill let. V Ameriko je dosptd kot mladenič pri osemnajstih lotili. Naj prvo jo delal v Puob-lo. Colo v * V Roniek. \V. ATa.. jo umrl Albert Malnar, star 29 lot in 7 mesecev. Zapustil je očeta, mater in tri st ?tro. Družim Mal- nor izrekamo iskreno sožalj<\ * Jakob Laurič v Pittsburghu jo dobil iz vasi Loka. fara Pečina pri Xovotn mestu žalostno vest, da mu jo unirl tam oče Anton Laurič v visoki starosti 99 let. Poh^g omenjenega zapušča še enega sina in hčer v starem kraju. * V Freeport. Pa., je umrl dno H>. februarja Franc Erjavec. Rojen je bil leta 1836 v vasi i Velike Vodenico pri Kdstanjo-jvici na Dolenjskem. V Amori-i ko je prišel leta 1891. Zapustil ! je žalujočo soprogo, dva sinova, pet hčera in enajst vnukov. ♦ V soboto večer je bil v 01 e-velandu nbLt mladenič Frank Pan gore, star 21 let. Zadet je bil od dveh avtomobilov. Prvi avtomobil je zadel mladega fanta in ga vrgel na jn>t drugega avtomobila, ki pa je povozil. Ta drogi avto je po nesreči dirjal kar naprej, ne da hi se zmenil zsi žrtev. Potem so ro-srečnega mladeniča položili na avtomobil, ki ga je prvi z »drl in ga odpeljali v Glenvillo bolnišnico, toda ah prihodu tja je bil Panjsgerc že mrtev Pangorc se je mudil v soboto večer na obisku pri svoji zaročenki Jean Koka'1, s katero so je Sole pred *plar temini zaročit. Mi«s Kokal ni videla np^.reoe. totla ko je odela o dogodku, se je podala v bolnišnico, kjer je omedlela. Naročite ne na "Glnc Nam^a" - največji slovenski dnevnik . Združenih driavdk- L. Ganghofer: • Grad Hubertus :: Roman :: J 05 *'Z mladim gospodom bi morala biti pa ž. nekoliko bolj prijazna,'' j«» dejal Bruoknor. — "Tako dober jo bil z nami. Ti si so pa obnaš:.-l-i, kakor bi bila vesela, da so končno umaknil iz hiše." •'Vesela?** Dve solzi sta ji spolzeli po li«-i!;. *To besedo ne poznam več. Loreno. In kar morava nositi minva oba, liova opravila lažje >a um kot prod tujimi očmi!" Stopila je v hišo. S eoste -o je čul ropot voza. Ko je vozil koleselj mimo Zaimerjeve hišo, -o jo iz gornjega okenea. ki ga je obraščala vo-neča braj-l«1, začni ve*el glas. (rospo-ka Lizikri jo predstavlja tam svtije parfumsko stekleničko ■ n pola : Jaz to ljubim tak«». kakor vejo drevo, kakor zvezde nebo jaz to ljubim zvesto. Brenčaje jodlor predse, jo dvignila stekleničko proti >011011. Potom je segla 5»«» drugi in jfela naprej: 0 fantič, sladko mi obljubljati znaš. 1 ko >e obrneš, žo drugo imaš! Kitici nista bili iz «110 po>mi. toda za Lizik ta šli j >0 i -t« m napevn. -tar. heloitrada! kniei in <'u«im> plašno >pra>e-Val po lI'iriH'guorjevoni •lomil. Zaskrbi jolio oči upiraj« h* v tla j«* >el staro:« čez travnike. Vrata pri lovčovi k«»«"-i <0 bila '//■'.-izlenjena. Solo po daljšem trkanju 11111 jo II01-;ieggorioa «'«|prlii. Imela _j«» objokane oči in iM-zaupIjiv » morila /. njimi kmeta, ki ira ni |»o-/nala. Tudi stareo s«« j«- l m »j«'«"-«' oziral vaiij<». ** >vojih - "Jaz -eni Miieliltaler i/. Rornhielila." "Tako.'** ••.Mi >e ni-te nikoli čuli mojega imena."* •Ne!* "In va- -in ni prav nikoli govoril 7. vami < mojem ?' "No! Nikoli! In na-ega ni »loma. Zbogom!*' TTorneggerioa je hotela zapreti vrata. t«»«la «iareo jo po>tavil nogo čez j»rag. "Žena! Pu->tit<- me «l h««-i'de. Poglejte me v moji skrbi! -Solzo >«» - » 11111 u-ule po razbraz«laiiih lieih. "Marija in Jožef, čhivok. kaj vam je?" j«' vprašala Ilornoggerioa pre>tr:i>ono in potegni-5 > -tarea v vežo. Majajo z glavo zaklenila vrata. pog|»«lala v -krbeh gor" p«» -t«»]:u -topila prc«l Muehltalorjem v izb«». Tu -ta -odela >k«»ro uro dolgo. I11 ko j»» kmot '.apu-čal hi-<». ga j«- spro'Tiiila ll«»rn«»ggoriea «Jo . rtu«' ogr»i.;«». Rok«« -o -«• ji ir«»>!«'. v obraz je b -»"-i-to b«-la. Mii"h!tal««r j«* i«- p«»gle.«l*i!:n?l. *• Z«la j -'«• Ti;: zsiiiiorili. ali u« Todri . mi i«* prišlo na uho, kaj govore ljudje t«»l : o«l Jezor-kiMii. sem -i mi-lil: Odpravi -o 11*1 •.«>!. mor«la kaj zve- o -vojom fantu. N«- -m«- •• i»iti nam«- hu«li Jli»riioggi*ri«4a j«* «»«lkijiia!a. •*Vam n«* m«»rem /jMiiorili. Tula ljudje! D vaj s«'t l«»t v«»»l«». kak -.-.-n .;«• moj Frane«*, in z« hi j, /.daj 11« •« 1:1»» ]■■» uje'.:». / mikovanimi skornj: in verjamej«». «la bi .-o mog«'l pa.i la.-iti— "* 1'molknila j«-. Muelilial« r j«* povo-il glavo. "Ni«- -«• 110 umi j.ajt«'. N«» 1 i 11 >r«'i11 tajili, moj fant ni bil mod najbol r.-imi. Veimim-r >om ga mora! o-tevati. ra«l —i'ln ga voinlar i ti i«*l! Bil j«* moj edini! In kaj takega zaden«* tr«lo. l«>gari«-a. No. ne zu-merite! B«un i-kal pač napr«\j. DALJE /'HIDE Važno za potovanje K«Urk »e namenjm »otavati t »tari kraj ali dubitl koga ad tam. |c iMlrrlm«. da Je pmUru % v%rh ntvai^-h. Vslrd naAe d«« C« letne diti An Je Vam mmmm dali najlniti^a pajiumlla H tudi »« p^rrbtm pradiHiHL da Je potovanje udobo« In hitre «e «a- npno abraltc na hm sa v« p*Ja»nlla. r - -- - — -------- Ml prcakiitaM t ne. MM pranje za potratna dovoljenja, petni llale. elieje In *lefc vae. kar Je ta potovanje potrebne • najhitrejšem trn*o, in kar Je (tavne, xa najmanjše straftko. Nedriavljanl naj ne edtaAaJe U zadnjega trenutka, ker predn* •e MM Is WaaWngtena povratne dovoljenje/ RK-EMTRT rviKMlT, PUite torej takej a bcesplatna navodila in zagotavljamo Vam. 4a booU poceni In udobne potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. •21. POOL AY J K No vioa, ila jo grof Kgge II«irneggerjoveg;. '^ram-eta -po«ii! jo šla v va>i «»<1 hiš«. «|o hiše S«-hip|H»r i«- po.-krlnd. da «> vo«loli za vzrok, -o I»m|ii izginil bogat kmetski sin. Muelilta ;«*rjev Joža iz Boriibiehla. vasi ne «laloč taiii > mojo. In tako .-o ta «lva dogoilka -pravi'i \ tajnostm zvezo. Vedeli so. «!a je Joža "ho-diT*. So>eda j«' prišopotnila NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV \ Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street "OLIV nzhowz" New York, Thursday, February 25, 1937 THE LARGEST XLV VENE DAILY IN VJ93, TAKO CAMA ROMAN 12 2IVUEIUA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Nato prižge luči v vseh sobah. Popolnoma tujo se po-, čnti v njih. in mraz je in tako čudilo. Prah leži po pohiš-; tvu in neprijeten duh napolnjuje vse prostori1. Plaho išče: njen pogled divan, pred katerim je našla svojo mater b»lno. Z«Ii se ji, k*»t hi ti po sobah vse tiho šumelo. V strahu se strese, ko ji zop«a bi odprla zadnje pismo, nima več poguma. Po tolikih neprijetnostih ji to pismo ni moglo prinesti kaj dobrega. Nepoznana moška pisava zadene njone oči; nenavaden ' trah jo obide. Toda ta strah je treba premagati: in slednjič odpiv pismo. o, pismo je in I gospodarja, -stavbeniku Bonitza. ki jo uljudno spomni, da - prvim oktobrom zupade polletna najemnina za stanovanje. V pismu pravi, da j** to v svoji veliki žalosti mogoče prezrla, da pa mora danes sedmega oktobra prositi za plačilo. Prosi jo. da se taikoj zglasi, ko se vrne,I tedaj si bo vzel pro-tost, du se pri njej oglasi, kajti do sedaj je bil že ihakrat zaman. Ob tej priložnosti lx> prejel najemnino, poleg tega pa hoče ž njo govoriti še o nekaterih dragih zadevah. Četudi je bilo pismo zelo nlju-dno, Helgo zojiet obide strah kot tedaj, ko je stopila v svoje stanovanje. Da, stanovanje i je biLo treba plačati. Toda za to je dosedaj skrbela mati.| Ilelga se za take stvari ni brigala. Kot vesel pisan metulj; je letela-skozi dan: v«~»«*lo in brezskrbno je vživala vsako uro.j Sedaj pa so prišla nad njo vsa taka vprašanja. Koliko; neprijetnosti ho še imela! O, zitfkaj jo je mati tako naglo zapustila! In poleg žalosti po ljubljeni pokojnici je tudi naraščal strah pre«I zahtevami življenja, ki so jo sedaj čakale in katerih jo je znala mati tako skrbno obvarovati. Ker j«- nocoj že pre)M>zno. je hotela prihodnji dan pogledati, kje je imela mati denar in hranilno knjižico, da 1k> mogla dohiti poln hue vsote, kajti v^e je bilo treba takoj plačati. Naglo se odloči, da »rc spat; pa se zboji. (J, ko bi le \ mogla prvsjiati vs«. skrbi! .Misli ji plahutajo kot plahi ptiči! po glavi in j«' nc pu^to v mira. Šele proti jutru zapade vj nemiren spanec, v katerem jo zmoti zvonenje pismonoše. j Naglo >k(H-i s postelje in te ogrne s haljo. "Zopet računi, opomini," si misli. ALi naj hi Šla še enkrat v posteljo t Saj je bilo še popolnoma temno. Kot siva rjuha visi gosta megla pred oknom. In mrzlo j«- v stanovanju. In nobene gorke vode, ki .M> ji j*- mati vsako jutro pripravila za kopanje. Komaj se! je nekoliko razumela na plinsko peč v kopalni sobi. In .odpreti je bilo treba centralno kurjavo. O, sedaj pa še zajtrk — ni kruha, ni mleka pred vrati. Vise to bo morala še naročiti. V omari je še m kaj kakao in nekaj keksov. Toda kako z vodo ni tako dolier kot z mlekom. Brez vsakega teka zajtrku je v kuhinji. Nato pa je morala najprej urediti denarne zadeve. V pisalni mizi slednjič najde nekaj dosluženih denarnic in eno denarnico z bankovcem za dvajset mark. In v prazni škatu I ji za cigarete najde ključ do dmge škatulje, ki jo počasi in obotavljaje odpre. V velikem ovitku so listine njenega očeta, ki je jmdel v vojni, tako tudi krstni listi starišev, Helgin krstni list in še več drugih važnih listin. V drugem ovitku, ki je bil ozna-itji l 4 * pokojninski denar", so bili trije bankovci po sto mark in dva bankovca po petdeset mark ter dve hranilni knjižici. Naglo s«»šteje oIh> vlogi — niti tisoč mark. To vendar ne more biti njeno celo premoženje! Nrikje mora biti še kaj več! Toda vse iskauje je zaman. Drugače j>a je bilo vbe v i.ajh-l^etn red n; vsaka stvar v svojem posebnem ovitku. V posebnem ovitku najde pet ali šest trgovskih pisem. Ko jih | »ogleda, naj«le samo neplačane račune. Mati! Ledi •no mrzla roka jo zagrabi Ln ji stisne grlo, da more Še komaj dihati; mati ji ni ničesar zapustila — samo dolgove. Revna, l>era*ko revna je! To, kar je našla, bo komaj zadostovalo, da poplača dolgove in njej ne bo nič ostalo. Toda za življenje je potrebovala denar. Morala je j«sti, piti, plačati stanovanje, se oblačiti — totla s čim, če ni bik> ničesar? Nikvlar ni vprašala: 44Mati, od koti jemljete denar?" Kaviar je povedala kako željo, ji je že bila izpolnjena; veselo in brwt misli je živela in se za jutri ni brigala. K večje mu je bila njena skrb, ako bo dr. Brauer ž njo zopet igral ten ni«, ker je bilo ž njim teko lahko igrati, in če ne bo deževalo ali pa če si naj zvečer za gledališče obleče črno obleko z gumbi iz slonove kosti in dolf?o verižico iz slonove kosti, ker bodf po predstavi prav gotmo šli k 44Štirim letnim časom." To SO bile do sedaj njene največje skrbi. In Sedaj? Sedaj ne ve, s čim naj bi kupila ko«. kruha. K6Ko pisem to. sem voblačilnici Metro* politan Opere. Ravnokar sem završil uspešno predstavo *Le Coq tVOr\ In Lucky Strike, ki jo kadim v tem trenutku, je ena izmed nagrad zmage! Ali me kaj skrbi, da bi kaja škodila mojemu grlu pit moji naporni predstavi? Popolnoma nič. Kajti spoznal sem. da se lahka kaja prilega mojemu okusu in mojemu grlu. Enajst let sem se veselil Luckie.s r tej »lezeli in celo v moji rodni Italiji/9 SLAVNI ZVEZDNIK METROPOLITAN OPERA COMPANY i^Jeodvisen pregled je bil pred kraikim storjen med pro fesi jonalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Mr. Pinza odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu! n \jfinejsi tobak— 'smetana pridelka" "It' Lahka Kaja Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU l upjrislit 1*37 n.r Ainrrlr.n fiifcarro fuapuj V PODMORNICI N\ SEVERNI TEČAJ. V K I. 1 K A N (I C V VAŠI I) O M O VINI Troje pripravnih oriplutij S A V O I A - R O M A - R E X «. .MARCA Ii. MARCA** 19. MARI A" 0l*rek«> « ;<>nov<> - * * Preko \:i]M»lja iiiainm Znano je, da je pred tremi leti odplul na Severni tečaj podmorski čoln. v katerem se je takrat vozil Američan Hubert Wilkins. Takrat se tista vožnja v podmornici ni {»osrečila in marsikdo }*' mislit. <( i se take vožnje bogati Amerikanee ne bo lotil. Sedaj pa jmi-ročajo, da si je Wilkins priskrbel novo podmornico, ki jo ie imenoval 44 Nautilus H." Ta nova podmornica. ki je zgrajena nalašč za ta mniieu. da bi ponesla Wilkinsa in njegovo družbo na Severni tečaj, je veljala v veliko vsoto denarja. Pravijo, da so Wilkinsu pomagali to podmornico nabaviti razni človekoljubni ljudje in ustanove, katere podpirajo znanstvene namene. Zlasti sta mnogo prispevali dve znanstveni ameriški društvi, katerima dvema se mora Wilkins zahvaliti, da ho kmalu pod morjem romal na Severni tečaj. Wilkins sam pa priznava, da je njegov namen ne le znanstveni, ampak tudi športni. Da je stvar v precejšnji meri športna, je najboljši dokay, to, da bo Wilkins vzel seboj na to potovanje svojo ženo, ki je znana t filmska igralka Bennett. Sam je s ponosom deial časopisnim poročevalcem: 44Ce se nam posreči priti na cilj, bo moja žena prva ženska, ki je bila na Severnem tečaju." Za to bo tudi v prvi vrsti menda šlo. Vendar pa ne smemo podcenjevati takega podjetja tudi za znanstvene namene. Nova podmornica je zelo skrbno pripravljena za te namene. S tem 1 v zvead je trdba povedati, da je J U G O SLA DIREKTNA V I J A SLUŽBA NAJHITREJŠA Odpravite se v svc.o domovino po SOLCNI JUŽNI PROGI, ki je pozirm idealna pet. njenega poletnega podnebja in lesketajoči n se voda tt najlažje veselite na ladjah Italian L.ne; ladjah, neprckosijivih v udob. nostih in ugodnostih modernega oc anskega potovanja in posebno zgrajenih, da vam d.ijo vse izborne m užitka potne prednosti JU2NE PRCCE. SATURNIA VULCANIA Naravnost v Jugoslavijo ti. mar.; 16. apr.; 1. maja R E X C. di SAVOIA Pivko <»enote 6. mar.; 19. mar.; X apr.; I«, apr. Za |xtdrQ«wll iti |"r<»M|i.r«- \ imi.š.. I.- imtuila^rrn^KH a&t-nLa ali v nai<«-ni urailu; «24 Kil ril ,\VK.. N.Y.C. SHIPPING NtWS i Na pwdkih, ki •• tfcfcei* II vtm« v 4mmvim Izleti pmd ^rkti i izkuHeneca •pmeljewalea. ;'2G. februarja: Kur>>i>a v ltrinjeu |'.T. frbruarja: 1'arl.s r llatrt; i l(i-x f liem* : .5. nian a: Xoaiaiulie t Havre Ife-ri»imarid v (.'hcrlMiurg Iiiarca : t%.nle «lie S:iv«>ia v CJemia i ntari*a : i Hrt-iueu v Kremen I l«1. liura : tjutfii Mar.v v ChiTbrmauilie v Havre lis mart-a : Ktin>|>a v Hri'iufii iU-M'tt^aria v Cherbourg uiarra : Kri v lirnm -4. inara : Manhattan v Havre ljue«-ii ilar^ v Cherbourg •J7. marea: Saturula v Tr?-t l'arls v Havre 'ii. uiarni: Aquitania v Cherbourg 1. oi>riln : lie «le France v Havre ltr«>ui<-n v Hrvuieu J. aprila : Coute
  • ma v Cletioa -1. aprila : Manhattan v Havre v/iii'eii Mar.v v Cherbourg M. aprila : I le »le Franee v Havre Con te d i Savoia v lieuna -*7. aprila : Europa v Bremen UR. nprila : Norma ndie r Havre Aquitania t Cherbourg 1. maja: Kutnruia v Trs. -1. maja: I'a rid v Havre Bereiicaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 5. maja : «iuecn ilary t Cherbourg , 8. maja : I te* v <>enoa J2. maja: Aipihania v Chertiourg 14. maja : Chamt»lain v Havre Kun m »a v Bremen *5. maja : Conte . maja: Hex r Genoa | podmornica, s katero se je Wil-| kins jmvjI tremi leti vozil proti Severnemu tečaju, bila navad-! na stara vojna podmornica a-! meriSke monmrice, katero so /.v vzeli iz službe. To staro! podmornico so potem kar pora. bili za to ekspedicijo, ne da bi jo bil j kakorkoli popravili. Zato tudi ni čuda, da se je t<» tri može posadke, zraven pa pet znanstvenikov, in sicer dva ^eoloira. enej^a matematika in dva medieinea. Xova po 25 metrov dolira. Ti metrov široka ter telita .">40 ton. Xa zgornjem krovu bo podmornica imela pritrjene tri ogromne nože, kate-. ri bodo tako močni, da bodo; !ahko rezali led nad ladjo jn i 1**1 njo. ('e bo treba, bodo noro tudi med potjo lahko vzeli iz površja. Podmornica bo tako zgrajena,, da bo lahko celih pet dni ostala pod votlo. Ko se bo dvicrala in tedaj zadelaj na kako debelo plast ledu. te-: dai bodo začeli delovati močni 1 noži. ki bodo led raz rezal i. (V bi }>a leo
      en ogreval-) niik, ki bo razgn-l led, dokler «e ne 1h> =itoT»il. Ko be lo s poilniomico o Iplu- \ li. bodo pluli takoj smočetka 10j metrov pofl vodo. (V l>o pa i treba, IkkIo lahko pluli tndi; 100 mntrov pod vodo, ne da bi j jeklena konstrukcija podmorni. j ce trpela ksfco šikotlmornice lahko gledali .'*0 metrov globoko jx>d vodo. Pri ich oknih bodo vdelani p«» sebni svetlobni aparati, ki bod<» razsvetlje\'ali pogler-vič šel na Severni tečaj pod morjem, je prinesel nazaj pre cej zanimivih stvari. Oeprav je takrat popotovanje trajalo le tri tedne, so vendar mogli še precej preiskati vodne globoči- yrtui i > nnnnunin ioooooou , ne ter prinesti domov kar pe: vrst dotlej neznanih živali. NAROČILA /a MOHORJEVE KNJIGE ii. KNJIGE VODNIKOVE DRU-ŽBE za leto lt>38 sprejemamo. Cni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.23 ali $1.25 za Vodnikove, ho dobil kujige iz do -novine naravnost na svoj na slov. Knjigarna Glasa Naroda. JMilt* imib a cece roanllk U«