GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 19. APRILA 1961 - LETO XI., ŠTEVILKA 8
PROSVETNI DELAVEC
L KONGRES TELESNE KULTURE LR SLOVENIJE
Sindikati kot ,, ....	.	..	, .
idejno-poiitiifni činitelj Tudi v telesni vzgoji nova sodobna praksa
Na plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije 13. in 14. marca so razpravljali o ideološko-političnem delu sindikalnih organizacij. Objavljamo uvodni referat, ki ga je napisal tov. Ašer Deleon.
ne bo ponovno upostavil enotnosti v novi zgodovinski obliki« (Mara—»Mezda, cena in profit«).
Prav tako je znano, da z nacionalizacijo sredstev za proizvodnjo ni odpravljena ta odtujenost proizvajalcev od sredstev za
V sedanjem obdobju družbe-ho-ekonomskega razvoja prihaja jdejna in politična problematika bolj kot poprej v središče družbenega dogajanja pri nas. Bist-vene spremembe niso v intenzivnosti, temveč je poglavitno to, da
zdaj spreminja značaj te de- proizvodnjo. Niti izročitev pod-Javncsti. Poglavitne vzroke je jetij proizvajalcem v upravlja-'skati v bolj in bolj neposredni nje in tudi njihova udeležba pri nktivizaciji proizvajalcev in dr- dobičku še ne spravita proizva-‘Svljanov nasploh, v čedalje svo- jalca v tisti novi položaj, v ka-bodnejšem delovanju družbenih terem je zagotovljena resnična bi ekonomskih zakonitosti, v ne- 'enotnost delovnega človeka in 'hehnem razvijanju ne le pred- sredstev za delo. Ta enotnost stavniških organov, temveč tudi drugih oblik neposrednega odločanja, v dejstvu, da je naš dniž-beno-politični sistem doživel popolno uveljavitev in da gremo 2daj v smeri »še doslednejšega Uveljavljanja temeljnega demo-
V dneh 8. in 9. aprila se je zbralo v Ljubljani okoli 400 delegatov na I. kongresu telesne kulture LR Slovenije. Kongres je obravnaval stanje In potrebe telesne kulture v našem hitro se razvijajočem družbenem in gospodarskem življenju. Posebej je naglasil potrebo po temeljiti reformi telesne vzgoje na naših šolah. Tega vprašanja se je dotaknil že tov. Franc Kimovec v svojem pozdravnem govoru, dalje so govorili o telesni vzgoji v šolah predsednik sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije tov. Leopold Krese v uvodnem referatu, diskutanti Drago Ulaga, Edi Serpan rn drugi.
bili zadostni. Tu nas čakajo še resni napori v premagovanju te-, žav materialnega značaja in starih nazorov med našimi ljudmi. V, bčdoče bo treba vskladiti prizadevanja organov družbenega ugravlianja in delavskega samo-
društvih, če tega zaradi neurejenih ramer in neodgovarjajočih programov ne more najti v starih tradicionalnih društvih. Poleg programov gotovo mladino privlačujejo lastna društva tudi zato, ker se v njih sami upravljajo in sami urejajo način življenja. Dobro šolsko društvo pa je hkrati tudi dokaz, da je delo učitelja
za telesno vzgojo pravilno in dobro usmerjeno.
Šolski šport je logično kulturno dopolnilo prisiljenega vzgojnega dela, obenem pa zagotovilo, da bodo ti mladi ljudje tudi kasneje našli pot do “ '''rta.«
Tov. Krese je n j podrobneje obravnaval tudi vprašanje športa na univerzi in višjih šolah.
se
ustvari šele takrat, ko proizvajalci razpolagajo ne le s sredstvi
»Dosežena stopnja našega socialističnega družbenega razvoja morda bolj kot kdajkoli pred tem zahteva premišljenih odločitev, ki temelje na izkušniah In rezultatih opravljenega dela vseh področij'cd gospodarstva do duhovne in telesne kulture,« je med drugim dejal tov. Kimovec. »Brez skladnega razvoja in jasne nadaljnje orientacije povsod, torej tudi na področju telesne kul
Kakor se razvija družba, tako se spreminjajo naloge telesne vzgoje
»Nekateri menda mislijo,« je vaje s stališča človeških potreb, rekel tov. Ulaga, »da je telesna Temu predpisujemo več vaj za upravljanja s prizadevanji druž- vzgoja z odpravljanjem organiza- moč. Onemu več vaj za hitrost, benih telesno vzgojnih organiza- cijske dvotirnosti ogrožena. V za spretnost, vzdržljivost itd. — cij za smotrno koriščenje obsto- tezah za Kongres telesne kulture kakor je pač potrebno. Bistvo ječih in izgrajevanje novih ob- je jasno povedano, da je treba za- znanstveno fundirane metode je
jektov, poleg reševanja kadrov-
za svojo eksistenco, temveč tudi s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, ali točneje, za zagotovitev svoje jutrišnje eksistence, za svoj bodoči položaj v življenju in
ture, ne bo mogoče v celoti izvr- skih problemov na šolah, v sta-
^4+4	--4--14__; T__1______1 _ -i •	' _	_•	1	• i_ i	__	___
siti zastavljenih nalog nadaljnjega izboljšanja življenjskih pogojev, vzgoje in zdravja delovnih _____	_______ ^____v	ljudi.«
^ratičnega načela v socialističnih družbi. Več kot razumljivo je, da	»Napredek pri telesni vzgoji uveljavljanje načel socialistične vzgoja obvezna, zato jo zaupamo
družbenih odnosih: pravice de- morajo politični in idejni pojavi	šolah sicer Še zdaleč ni dose- etike. Področje telesne kulture je
novanjskih skupnostih, v organizacijah itd«
»Razumljivo je, da se moramo povsod za\'estno boriti za
četi pri mladini s temeljno in vsestransko telesno vzgojo. In da bi ta zajela vso slovensko mladino, torej 100 % in ne samo nekaj 10.000 prostovoljcev, zato smo za to, da je temeljna telesna
javnih ljudi do delitve dohodka spričo takšnih pravic in odgovor- Sel postavljenih smotrov, vendar prav tisto, ki vzgaja, zbližuje in
brusi cdnose med ljudmi, kajti vsak uspeh tu je vezan s premagovanjem naporov, zavestno disciplino, kar oblikuje značaj in uči spoštovati delo in napore drugih. Poleg , rezultatov, ki so razve-
Po delu« (iz zaključkov Izvršnega ?dbora Zveznega odbora SZDLJ). kolikor svobodneje se namreč oblikujejo odnosi med ljudmi, joliko svobodnejše je delo, tem “olj je za položaj vsakega posa-^oznika značilno predvsem to,
nosti postajati bolj zapleteni, raz-novrstnejši, globlji in da vsebuje boj za socializem celo vrsto dinamičnih političnih in idejnih gibanj.
Razen tega je najmočnejši element ■ družbenega položaja po-
pa je treba reči, da je napravljen precejšen korak dalje, vsaj v pogledu. kvantitete, glede na začetno, stanje. S tem seveda ni rečeno, da tu ni odprtih problemov. Nasprotno! Šele začetne izkušnje v
šoli in zato se tako goreče potegujemo za to, da bi ustvarili tdko razumevanje in. take pogoje, da bi lahko naša reformirana šola to velikansko nalogo dejansko realizirala. Zavedamo se, da je to težka in za višjo kulturo našega ljudstva izredno pomembna
svobodno uporablja družbena sameznikov v socialistični družbi
®redstya za proizvodnjo, da v vojem kolektivu samostojno Ustvarja in razdeljuje dohodek; cim več ljudi dejansko odloča, J®m bolj zapletena in tem svobodnejša so idejna gibanja, politični pojavi in tokovi pa globlji in bolj raznovrstni. Nikoli poprej tu moglo biti toliko živih, razgi-»muh in pomembnih političnih StUJ) toliko novih pojavov v j^Osih med družbo in delovnimi i™6ktivi, med posameznimi in
v načinu formiranja in pridobivanja sredstev za življenje. Vse dotlej, dokler ni dohodek vsakega posameznika odvisen predvsem in izključno od dela v najširšem pomenu besede, vse dokler niso materialna sredstva za življenje izključni rezultat osebnega in kolektivnega dela, nima človek v družbi stabilnega, zanesljivega in dejansko svobodnega položaja. Njegova odvisnost od katerega „,Jt>nimi interesi, znotraj delov- koli nosilca lastnine, od takih ali sj,, kolektivov in med ljudmi na- drugačnih »slepih sil«, na katere b„. . Seveda so bila družbena in lahko samo vpliva v manjšem ali
.bspodarska protislovja tudi že toda administrativni sistem pri nas in drugod — dušil jih °Vo sv^frodpo izražanje ter ^Prikrival s težnjami po nive-
večjem obsegu, nujno" deluje tudi na materialni položaj in na politično zavest vsakega posameznika. V ■ takih odnosih postanejo
_j.a .	------- - ------ »nujne« tudi upravičene politične
in poenostavljanju. Zato kampanje, prepričevanje, pre-gibanja med naj- vzgoja, agitacijsko-propagandne
v suni plastmi delovnih ljudi — akcije ipd. za zavestno angažira-ueloivnih kolektivih, v komu- nje ljudi pri graditvi socializma. lfln> na delovnih mestih, tam,	- -	-
>Jer ljudje živijo, delajo in .od-
f°cia
Hi
na delovnih mestih, tam, Za sedanje obdobje našega razvije, delajo in .od- voja je bistvenega pomena iska-Sop.-jr.’ tam> kier se oblikujejo nje tistih rešitev, pri katerih bo jvj^hstični družbeni odnosi, ni- položaj vsakega' delovnega člove-“ 1	ka - tako v proizvodnji kakor iz-
fj,'* Poprej tako velikega, odlo-Jbega pomena. Boj za sociali-bj.. > za zmago novih, naprednih U Jbiovanj in tokov v socialistič-Ij,"1. razvoju je zdaj bolj kot pikoli poprej rezultat široke j. ganizacijske ekonomske in po-
ven nje, tako v podjetjih kakor v družbenih dejavnostih — odvisen od dela. To pomeni, da bodo od delitve po delu odvisni: prvič, konkretni materialni položaj tako delovnega kolektiva kakor vsa-
Tovariš Leopold Krese med uvodnim referatom na I. kongresu telesne kulture LRS
dejavnosti delovnih ljudi., kega posameznika; drugič, osebna tem, da se telesna vzgoja harmo- seljivi
'»M.I	--vi X1 4 •TT ••-t .4 1	4 1 —	. • ,	•	1	1 -t	.	VI 4 /%V\ /N TTI7-14iiX4	^ ».1 4-v* _	— J.™ « to t ■-» »f 4 _
smo prišli jv^ditev novih - proces,
v ptlložaj, ko je odnosov ustvar-oziroma ko so za-c:ai°Vljeni Pogoji, da se boj za so-‘ -istične družbene odnose v t^šem pomenu besede spre-tj^1a v boj na praktičnem, poli-tšžv111 teoretičnem področju. *tv 0 ,ie predvidevati vse boga-gibanj, tokov, pobud, odlo-družbenih pojavov, idejnih Vi^°X> političnih problemov, no-interesov, močnih spodbud, ir, ^e,ga ali drugačnega odpora
zainteresiranost za,, sodelovanje pri javnih in družbenih zadevah; tretjič, politična in družbena zavest, razumevanje1 splošnih interesov ter vsklajanje potreb in možnosti; četrtič, osnova etičnih norm in. moralnih kriterijev bo v naši družbi bolj in bolj dohodek pa delu ali točneje, realizirano delo, ker bo merilo za vrednost in družbeni polpžaj vsakega posameznika njegov osebni prispevek k družbenemu proizvodu in k družbenemu razvoju. Politična
nično vključi v celotno vzgojno prizadevanje šole in doma glede na spremenjene pogoje življenja V naših družinah zlasti tam, kjer sta zaposlena oče in mati, so pokazale, da dosedanji napori za ustvarjanje potrebnih materialnih in kadrovskih pogojev niso
naloga — saj gre za več kot četrt milijona mladine — hkrati pa se tudi zavedamo, da bo še dolgo dolgo potrebna pomoč društev. Dejavnost v različnih pionirskih oddelkih bo tudi vnaprej prav
za široko javnost, je vzgojni vpliv telesno , vzgojnih aktivistov neprecenljiv. Zato so družbeni delavci na tem področju vredni družbenega priznanja in seveda potrebni tudi konstruktivne kritike, ki jim bo poma- tako dobrodošla, kakor je bila gala iskati najboljše rešitve v da- doslej, o tem nikdo ne dvomi, nih razmerah njihovega dela.«	Iz teh je nadalje ravidn0j da
je treba prisluhniti potrebam
Telesna vzgoja ponekod še vedno - “a K! v ShstnŽkSd£o, nepotreben predmet	Sag? č^S3^LTS
napornejše vadbe, merjenja sil in
,--r g ,	. - ■	- . —=-------- . -------------- »Kongres mora nujno posve- pri tem popolnoma oportunistično tekmovanja — če trdimo, da je
tknju 00 P^vdo v našem živ- lektivih, burna gibanjtrin široko titi vso pozornost temeljem naše in brez znanstvenih utemeljitev treba prisluhniti potrebam člo-
iskanje novih rešitev za zagotovitev kar najbolj stimulativne delitve dohodka in kar najbolj človeških odnosov med ljudmi nazorno potrjujejo, da se je v naši družbi izoblikovala objektivna in
^doumevanja, skratka vsega, razgibanost v naših delovnih ko-
lj6n.S6 do pojavilo v našem živ-........
k’ več kot zanesljivo pa je bogj?0. to neusahljiv in čedalje (Jefavir politične in. idejne ^DSti v prihodnjem ob-
p
l o v rav gotovo je položaj de-človeka v naši 8iban- ,i osnovria podlaga takih 'lavu1 Splošno znano stališče po-^ltjcJarn' ko pravim, da je zna-3a pni	dosedanjega razvo-
'Mtpj ložaia delavskega razreda 2a D Yan3e človeka od sredstev ^0venOlZv°dnjo in od sadov nje-dela. 2e Mara je napo-s tnip a se 130 enotnost dela in ^rhžbp» v nadaljnjem procesu v°ia _nega in ekonomskega raz-t OVno npostavila na višji ^ j. da bo kapital ponov-
v tem, da s testi ugotovimo, kaj komu manjka, in mu tako predpišemo metodo dela. Nekateri se sklicujejo na sisteme. Tovarišij sistemi so nastajali v preteklem stoletju, ko so bili drugačni pogoji, drugačne potrebe in ko je bila znanost o telesni vzgoji še na nizki stopnji.
Na številnih mednarodnih kongresih strokovnjakov za telesno vzgojo so se sistemi (švedski, nemški, češki in drugi) medsebojno dopolnili, začeli so izgubljati na svoji togosti, dokler nazadnje ni zmagalo spoznanje, da je treba reševati naloge telesne vzgoje le v luči znanosti, ne pa pod vplivom historicizma. In kaj uči znanost? Znanost uči, da delo razvija organe, delo ohranja organe in tako dalje. Treba je potemtakem poznati človekove potrebe po gibanju, treba je vedeti, kaj hočemo, kakšen telesni lik hočemo izoblikovati, kakšno telesno zmogljivost, kakšno znanje, kakšne društvene in karakterne lastnosti — in temu primerno izbiramo sredstva in metode.
Noben sistem nima trajne veljave. Kakor se razvija družba, tako se spreminjajo tudi naloge telesne vzgoje. Dandanes se mi zdi velikega pomena, da vzgajamo človeka za produktivno delo, za urne manipulacije, za spretnost in s tem v zvezi za varnost. To pa že zahteva veliko vaj pomena, da nas vodi pri vsem tem zlasti zdravstvena usmerjenost. To pa že zahteva veliko vaj na planem (in ne v zaprtih prostorih) in veliko takih telesnih vaj, ki učinkujejo prvenstveno na notranje organe. Čez leta, ko bomo napredovali na področju avtomatizacije v proizvodnji in ko bo več prostega časa, kakor ga je danes, bodo naloge telesne vzgoje spet drugačne. Razvoj v svetu kaže, da dobiva športna rekreacija iz leta v leto vse večji pomen. Tako bi lahko naštel še dolgo vrsto razlogov, ki govorijo za pravilno družbeno in znanstveno koncepcijo v naši telesni kulturi. Mika me, da bi govoril o nepravilnem napenjanju mišičja v zastarelih metodah,, dajanju prednosti izumetničenim vajam pred tistimi preprostimi vajami, kakor so lepa hoja, tek, skakanje, plavanje; rad bi govoril o tem, kaj je resnična spretnost, ki človeka varuje pred nesrečami, rad o tem. kai je ekonomičnost v gibanju in delu, kakšne so posledice tako imenovanega luksusnega mišičja ... Vendar se zavedam,
telesne kulture, telesni vzgoji v krajšamo naši mladini že itak veka, ne gre za koncesije, temveč da ne smem biti predolg. Le to
srnah « if* V SiVOlPm vpfo-rn+n	clrmrvivi/^ ♦i-i/-,/'4-4	4-„ TT-v-r.J« ______________a.___ j__________■	• i • v.-.	♦	-j- ' i t ..	.
šolah,« je v svojem referatu re-	skromne možnosti za to vrsto dekel tov. Krese. »Ta dejavnost je	javnosti. Tem odnosom in gleda-
najpomembnejši činitelj v razvoju	njem so primerni tudi materialni
našega mladega rodu, je nekaj,	pogoji, v katerih deluje telesna
brez česar človek ni popoln. Šol-	vzgoja v šolah. Niso povsod enaki,
materialna	baza za bolj razgibano ska telesna vzgoja že zdavnaj ni	ponekod So boljši, drugod zopet
politično življenje.	več telesno izobraževanje, temveč	slabši, vendar pa raje slabši kot
za znanstveno dognanje, da je mlademu človeku intenzivno delo in tudi intenzivno tekmovanje potrebno iz pedagoških in bioloških razlogov. Ko zagovarjamo tekmovalni šport — rekel bi: tudi tekmovalni šport — pri tem ni-
Takšni pogoji morajo delovati’ ^istverd del splošnega vzgojnega dobri. Vse preveč šol je še ved- kakor ne podcenjujemo pomena
_	,	, telesne vzgoje. Kdor je le količ-
kaj seznanjen z znanstvenimi izsledki o teoriji treniranja, bo vedel, da gre še vedno za vzgojo,
Isstnina proizvajalcev, i50*en;>,ne kot Pristna lastnina rin Pr°izvajalcev, temveč ^ir.g. Poredna družbena last-

kj ločitev delovndga
tudi na nadaljnje spremembe v funkcijah in življenju sindikatov. Sindikati prvič pri nas niso več organizacija tistega razreda, ki ima samo svoje delo, temveč organizacija razreda, v katerega rokah so sredstva za proizvodnjo in sredstva za jrazširjeno reprodukcijo sredstev za proizvodnjo. Vloga sindikatov se torej razširja od »skrbi« za življenjski delovni in gmotni položaj posameznika na odgovorno in neposredno sodelovanje pri oblikovanju in razvija-janju družbenega sistema in po-
procesa. Vzgajanje s pomočjo telesnih vaj prinese človeku vsestranske ustvarjalne sposobnosti, te sposobnosti pa ustvarjajo v njem občutek osebnega zadovolj-
no brez temeljnih pripomočkov, igrišč ter rekvizitov, telesnovzgoj-ni pedagogi zato delajo v izredno težkih pogojih, k čemur se pridružuje še to, da največkrat niso
bi želel poudariti, da slonijo teze za naš kongres na znanstvenih zasnovah in da pomeni usmerjenost naše dejavnosti v temeljno telesno, vzgojo, v tekmovalni šport in v športno rekreacijo pravilno pot.
Jasno pa je, da nam postaia ob tem dvotirnost v delovaniu naših organizacij nepotrebna.. Sicer pa je znano, da je dvotirnost le posledica preživelih razmer.
..	.	„	za telesno vzgojo, za izobraževa- Še enkrat naj poudarim, da ne bi
stva in dostojanstva, mlad človek deležni pravega družbenega pri- nje itd. Razumeti pa moramo to- bilo prav, niti sodobno niti soci-
7 Vi t/prl n etrrvieirf^ nn-mnviri tf 'rno-n-io	X ^	J „ U „ to«-*, 1-.	4____ •	____ij 	______________ v	, . .	,.
pomena v družbenem
se zaveda svojega družbi ter pravic v uveljavljanju.
Sodim, da je že skrajni čas, da postane telesna vzgoja v sleherni naši šoli enakopravno vzgojilo. “ med
znanja. Prepričan sem, da bo kongres z ogorčenjem obsodil dejstvo, da .še danes gradimo šole brez telovadnic, da še danes šole nimajo najpotrebnejših igrišč. Priznati pa je treba, da se v Zal moramo ugotoviti, da zadnjem času vedno pogosteje po-našimi šolniki le še prepo- javljajo na dnevnih redih sej sve-
gosto naletimo na ljudi, ki po- tov za šolstvo in ljudskih odborov polnoma napačno mislijo, da je problemi s področja šolske teles-telesna vzgoja nepotreben pred- ne vzgoje. Ta vprašanja mora naš
le: vzgajamo in vodimo zlasti alistično, če bi imeli kakor v otroke, pozneje v puberteti pa že Partizanu tako tudi v športnih prihaja doba, ko se človek razvi- društvih mladino — in če bi si ja v osebnost, ko nastopa dolo- delo tako razdelili, da bi bili na čeno_ razmerje med vzgojo starej- tej strani deležni vzgoje, na dru-ših in med samovzgojo — doba, gi pa ne. Vsi smo potrebni vzgo-ko mora človek tudi sam razvi- je — otroci v večji meri — na jati svoje ustvarjalne sile. Še to višjih starostnih stooniah nas naj dodam, da v sodobnih meto- brusi družba, delo, borba in se-dah športne vzgoje ni nikake bo- veda tudi zavestna stremljenja jazni, da bi strokovnjaki
wm iSStt mm SHS	a*s*5
“Dje spet odstranil in (Nadaljevanje na 2. stpani) bo telesni vzgoji posvečenega in športnega izživljanja v lastnih
najrazličnejše telesne vaje. V metodah, ki so se preživele, so tolali vse, kar je možno, in so dajali zlasti poudarka razkazo-elmm vajam, t. j. vajam za gtodalce, dandanes pa izbiramo
acije, zato je prav, da imamo za vse to, kar je namenjeno konec koncev samo človeku, skupno društvo, skupno organizaciio — pa tudi skupno ime — telesno kulturo.«
MLADI ROD na partizanskih
poteh
Razprava Krste Crvenkovskega
na II. plenumu Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije
Pri razpravljanju o vseh tistih zume občinski ljudski odbor, meznega proizvajalca odvisen od delavci? Šolski odbori doslej niso globokih spremembah, ki bodo Mislim, da je danes tako misije- njegovih kvalifikacij.	ja!epaPseStpostavija1 vprašanje3 če^o-
sledile v negospodarskih dejavno- nje zelo nevarno. Na osnovi takih Potemtakem se morajo usta-ido tako lahko opravili svoje vedno stih našega življenja, je dejal tov. mišljenj se lahko rodijo in se že nove s področja izobraževanja bolj zahtevne naloge. Mislim, da bo-
rojevajo razne birokratske ten- smatrati, kot svobodne ustanove ■?,?
in birokratski privilegiji, in ne kot komunalne ah okrajne; primejo s težavami.
Krste Crvenkovski, mislim, da •	smo zdaj nekje pred istimi nalo-	dence
gami, pred katerimi smo bili v	pa celo tedaj, če ne gre za mate-	vsi ti činitelji pa — od politično	’ Posebno vprašanje, ki se javlja
je zapel, sovražnik je padal	kot	začetku uvajanja delavskega sa-	rialne privilegije. Birokratski pri-	teritorialnih enot do oblastvenih	fmtstvTVm3oTOblerrf^aostanh kraj°v^
Pred velikim	poslopjem	škof-	sn°Pb~ je recitiral in gestikuliral	moupravljanja v gospodarstvu,	vilegiji vključujejo poleg mate-	organov, gospodarskih organizacij	posebnoJ na področju prosvete “se
jeloške šole se	je zbralo	preko	nas Zlvf;0- Otroci so odprtih	ust,	Pri tem je po eni strani razum-	rialnih tudi »slast« ali »strast«	in drugih institucij — morajo fi-	cesto javlja v bistvu nepravilna in
1000 otrok v starosti od	12. do	^ePrernlčno ^zrli^ v zagorelo	lice	Ijivo, da novi ukrepi dostikrat za-	vladanja z ljudmi, komandiranja,	nansirati šole. Če že lahko govo-	rfz^ra^azvltejše dkrajeVlkareje sicei
Lepo sončno sobotno jutro.
18. leta. Kam neki gredo, se
i	-u •	.	c x».j.c*v vjcc /-*	£\Ajui±cuiui..i.ctiija, Aidiioii.dLi	AdiiivA/ s'-'vrizira razviteiše kraie kar ie sicef
mladin prsih se je ob denejo na odpor in nerazumeva- da se ljudem določa, koliko bodo rimo o komunalnih šolah, potem točno; toda, da to vpliva na nerazvite
d 7 cvrl fYt 7 a mi n -m o Ir o i	v. •?/->	v. ^ r, ^ K ^ ^ X ~	1- •--------------------1. . X.; 1 :	11 _ n	_	____i tz____i...	■---j. ____________________x _ i _	_______i.	„ i „	a;..___________ t
vprašujejo meščani,	ko opazujejo	,em pripovedovanju nekaj zgani-	nje, posebno	še, ker imamo da-	zaslužili, da nekdo nad	ljudmi	so to samo osnovne šole, ki morajo	kraje negativno, pa ni točno,
mlade obraze in zraven resne ^0’ ?e zc^amilo; kot prerojeni so nes, če pogledamo na prosvetno določa, kakšno in kolišno je delo, zagotoviti izobrazbo vsem mla-	titrn
učitelje.	stali sredi boste — to je bilp zanje	področje, po	svetu prevladujočo	ki so ga sami, delovni	ljudje	dim ljudem na ozemlju komune,	sistem omogočal hitrejši napredek	ne-
»Dane« bn leno tovarišica doživetje, kakršnega ne da še teorijo, da je za reševanje aktu- opravili.	Zato moramo biti zlasti v za- razvitih območij. Nasprotno, odnosi se
pravi črnolas pionir'svoji razred-	tako d°ber film aU to^a-	alnih vprašanj v pogledu uspo-	_ Zaradi nerazumevanja	vsebine	četku pri tej tako imenovani de-	način ^bo cUužm laže fn bolj
ničarki. »Da, lepo bo samo glejte Sredi popoldneva je po lubni- -obijanja kadrov, zlasti kadrov izprememb je prišlo do takšne centralizaciji zelo previdni, tem tabiino vlagati sredstva, ki jih tudi da boste lepo ubogali svoje vodi-	ški bosti odmevala partizanska	za znanstveno raziskovalno dglo,	decentralizacije, ki bo očitno pri-	bolj, ker ona izhaja iz duha in	zdaj	daje	za	reševanje teh	vprašanj,
če« odvrne učiteljica, ki komaj	>n narodna pesem. Lahen vetrič	P;otrebna mnogo večja centraliza-	vedla do poslabšanja dela v ciolo-	teženj naše šolske reforme.	poveSn e^redltev86	PredP°stavba
čaka , da odidejo.	jfc hladil zbrane, ki so se počutili C1^a kdajkoli doslej.	čenih ustanovah za izobraževa-	*	Problem pa je vsekakor šolstvo
,	kot ena velika družina ena sama Tov. Crvenkovski je nato na- nje, pa celo do ukinitve nekate- Tov. Crvenkovski je zatem govoril v hribovitih krajih, od koder beže
Pionirski odred	škofjeloške	borbena nartizanska družina	vedel primer,	da na osnovi taks-	rih šol. Razumljivo je, da je pri	^ nekaterih anomalijah, ki vzbujajo	učitelji. Mislim, da bi morali v okviru
n^nn-vno Srdo ki -n/tc-i	utaiid. peti uzansKa uruzma.	,	A • a i •	•	v, ,	1JL.V^ zlasti pri ljudeh, ki delajo v šolah, republike določiti dodatna sredstva
čega heroja Petra Kavčiča-Jego:	Vojaki iz škofjeloške vojašnice izšolajo v -enem lSu ^oleg"' sto	iinanŽn^ o^ačunov	Z3 službov^e v takiB
rova, se je razdelil v tri skupine.	®o poskrbeli otrokom za hrano	tisoč inženirjev tudi 800.000 mla-	med okraji in komunami- taki fi-	oziroma republiških in lokalnih inve-
V vsaki skupini je nekaj starih	in za dobro voljo. »Na kazan!« je	dine srednjih šol, ki ni sposobna,	nančni prenosi bodo reden pojav	po^Vzveznm0 in nadec ostaifh inv^
borcev partizanov, ki bodo vodili	zaklical mlad vojak, ki je kuhal	da bi si služila kruh, na univer-	tudi v prihodnjih letih. Toda	sticij, kar je 'nasprotno težnjam po
decentralizaciji. —	sn turu r^r-i
Končno, nam mora
, je dejal tov. Crvenkovski; biti jasno, da z dosedanji-
dobro voljo. »Nakazan!« je dine srednjih šol, ki ni sposobna, nančni prenosi bodo reden pojav	in.t STz^ni
-	,	---- .	,	. K1 J6 Kuhal da bi si služila kruh, na univer- tudi v prihodnjih letijo. Toda sticij, kar je nasprotno težnjam po delitve dohodka v šolah in podobnih
pionirje dve uri daleč za Lubnik	kosilo za vse,	ki so danes prišli,	zah pa ni prostora zanio Zato j«	problem se s tem ne rešuje Prv'č	decentralizaciji. — Težave so tudi pri	ustanovah, temveč smo ga dali le kot
kjer je padel Jegorov. Danes je	Otroci so brž	izvlekli svoje poso-	posebno važno to, kar mi zdaj	zato, ker bo itak naš razvoj prišel	X	"čm uvesTi; To‘smo5 starin‘z na-
oareoni prazmK sole.	m v repi n	čakali na partizan-	delamo: da prenesemo izobraže-	do tega, da bodo sredstva komun,	Beogradu) vsi občinski uslužbenci	menom. da bi novi način preizkusih
Prva skuoina ntmk tp žp krp	• 0 ^os^° • • •	>>Ka^° .ie dobro!«	vanje kadrov na vso družbo in	okrajev, republik in federacije v	prejeli redno plačo s 5-odstotnim po-	in dobili nekaj izkušenj, da bi prk
jrivd. SKupina otroK je ze Kre- ie rjavdušeno hvalil Mirkn ko ip h m c-r.	A., ’ t JI. v »	, ..	. višanjem, prosvetni delavci teh 5% hodnje leto lahko prešli na nove od-
mla v podnožje Lubnika, tudi	no	r^- v, c i	v’	Se- razv°J šolstva kakor tudi nekoliko letih se bolj razvejana. niSO prejeli. Dalje, skoraj vse ostale noše v vseh šolah, zlasti pri tem pa
druga in treti a sta in ubrali vctakn	i * . T,ravi	P\na^ v vročo eno-	razvoj ustanov za izobraževanje	kot so zdaj, ker gre proces v tej	stanovanjske zadruge so prejele kre-	je vulgarizacija zelo nevarna. Goyo-
ri/vfi	____ Ta loncmco. Vsem je teknilo, kaj ne postavi na takšne temelje, da bo- smeri. Drugič pa zato, ker ni	zadruge . prosvetnih d^avcev rlJo. da bomo zdaj nagrajevali del«
bi, saj SO preživeli ves	dopoldan do	nanie lahko vnlivali vri	dovoli	samo ta	materinim- inte	^ mso- Ne >zkonščam to priložnost, prosvetnih delavcev od učitelja d»
uicva v sončnem jutru po lUb- cve^em vrnlrn srerli	?0	.anK° .VV1V?,. VS1,	tIi.J aovoy	samo ta	materialni inte	da govorim o tem, je dejal tov. Cr- univerzitetnega profesorja na osnovi
niški hnsti Pionirsko	nd svezem zraKu sreai pomiaane cimtelji, ki v naši družbi vplivajo res, da bi se razne izobraževalne venkovski, navajam le težave, ki se učinka, podobno, kot to delajo v go*
po svoji poti. Vesela pesem odmeva v sončnem jutru' po lub-
Vihrajo in se izguMjaj^v g^t^	sfna p^ajaTca^okte::!
.7 Sd^Ka^l? SVnS
padla rajonskega sekretarja Je- „
gorova in njegove tovariše,« pri- .^? seto naslednji dan srečal poveduje nekdanji borec, ki mu nekal mojih otrok so mi je vsaka steza y tem kraju pre- Pravl^1- "Tovariš,. bilo je lepo, dobro znana. Kaže, kje je bila Pose':irlo ^1SM partizan
otroci na razvoj gospodarstva.	ustanove solidno razvijale. Po-
Z najnovejšimi uredbami in trebni so še drugi interesi, ki bo-zakoni na področju prosvete že- do vplivali na splošno zanimanje limo osamosvojiti šole, jih spre- družbe za vprašanja izobraževa-
javljajo pri ljudeh, ko vidijo, kakšen spodarstvu, in z nekakšnimi tromej je položaj in to posebno v manjših sečnimi, šestmesečnimi ali letnimi ob^ mestih.	računavanji in merjenji -rezultatov.j
Javlja se tudi vprašanje družbene- Vse to lahko prinese samo zmešnjavo) ga upravljanja v teh ustanovah. V ker je treba pri ocenjevanju del*
meniti " v samostojne’ družbene nja. Zato ne gre pri tem samo za	%*Z
lahko tako rečem, samoupravljanje ko- Potem je tu še problem šolske
i	-- j xi       .i j ~	,.t,, xt-. ; i	/*>
5,. ,. ustanove, ki bedo z lastnimi moč- vprašanje odgovornosti po-samez-
mteu mi svojih kolektivov in s pomoč- n ih višjih teritorialnih organiza- Aktiva in družbeno upravljanje, se- .kvalifikacije in službenih let. Ce po;
v. .,	_ i • stavbeno iz ljudi, ki so določeni od menijo solske kvalifikacije določen^
mi ie bil ^ vseh zainteresiranih cmiteljev- cij in tudi ne le za napake pn drugod.	stopnjo znanja, službena leta pa d0-
J	razvijale in dvigale kakovost svo- prenašanju vsega tega na komu- Organi družbenega upravljanja do- ločeno raven izkušenj, je to vsekakor
Lev Cepuder
sredi gozdov na mestu, kjer stoji skromna spominska plošča padlemu junaku v spomin.
Po krajšem odmoru nad vasjo Breznica se je začel svečani del pohoda. Petnajstletni pionir je stopil na vzvišeno mesto in zbranim sovrstnikom govoril o junaku Jegorovu, o njegovih dejanjih in smrti. Čudovit govor!
Ne le otrokom, še celo staremu borcu so se nabrale solze v očeh.
Brata padlega junaka, ki sta skupno z otroki prihitela sem gor, sta se zazrla v gozd in obujala spomine...
Nagovoru so sledile recitacije, pevski zbor je zapel, nato znova recitacije. Težko je opisati razpoloženje, ki je vladalo vsenaokrog.
»Le sem, le sem, mladina moja, da vam povem to, kar sem doživel in kar čutim,« je ognjevito govoril star partizan — do- Prof. Janko Jocif, vodja pevskega zbora na osnovni šoli v Škofji mači pesnik Živko. Krog njega Loki, dirigira na svečanem zborovanju za Lubnikom, kjer je pase je kmalu nabrala množica del sekretar rajonskega komiteja za Gorenjsko Peter Kavčič-Je-otrok. »Breda je zaropotala, Šarec	gorov
za proizvodnjo, t j. človeška delovna sila in njene kvalifikacije, ali pa to pomeni samo del proizvodnje, ki le-to vedno spremlja, ker se tako usposabljajo ljudje, ki so pri delu zboleli (zdravstvena zaščita), ali sploh, ki so bolni pa ne morejo delati. Toda, če je takšna ustanova neproduktivna, je neproduktivna samo zato, ker ne ustreza nalogam, zaradi katerih obstoji.
Po vsem tem, če govorimo o interesu za izobraževanje, obstoji po mojem mišljenju le-ta najprej kot splošni nacionalni interes republike, federacije, potem imamo pa še interes komune, ki se izraža v tem, da ima kar najbolj kvalificirane ljudi tako za proizvodnjo kot za družbeno življenje sploh, za upravljanje tako komune kot skupnosti komun; potem pa obstoji še interes kolektiva in gospodarskih združenj in končno še interes vsakega posameznika.
V	prvi vrsti, če ne izključno, bo
V	prihodnosti še bolj kot danes življenjski nivo vsakega posa-
Pred nekaj dnevi je tiho sredi dela praznoval svojo sedemdesetletnico neumorni vzgojni in družbeni delavec Lev Cepuder. Njegovo nad petdeset let trajajoče vzgojno in družbeno delo je predvsem znano prosvetnim delavcem, ki so delovali med obema vojnama, njegovo povojno delo pa mlademu rodu, ki ga je vzgajal v ljubljanskih domovih.
Lev Cepuder se je rodil 9. aprila 1891 v Studencu pri Krškem iz učiteljske družine. Že kot mlad dijak in učiteljiščnik v Ljubljani se je uvrstil med napredno mladino. Zaradi neomajnega narodnostnega delovanja so ga avstrijske oblasti namestile kot učitelja najprej v Zagorje na Krasu. Ko je v Cerknici ob začetku balkanske vojne začel zbirati prispevke za srbske ranjence in je hotel tudi sam oditi med prostovoljce, so mu to preprečili in ga odpoklicali v vojaško službo. Ko se je po končani . vojni vrnil iz vojnega ujetništva, se je takoj spet zavzel za narodne pravice, se vključil med Majstrove borce, se udeležil osvoboditve Maribora in se za časa plebiscita prijavil na Koroško. Po vrnitvi se je kot zaveden učitelj kmalu odločil in je odšel službovat v Prekmurje — v takrat najbolj zapostavljeno pokrajino — kjer je najbolj primanjkovalo dobrih vzgojite-Ijev in javnih delavcev.	V
Kot učitelj in pozneje šolski.nadzornik v Dolnji Lendavi, kjer je ostal deset let, nato kot šolski nadzornik v' Ptuju, se je z vsem srcem vrgel najprej na delo za boljšo organizacijo prosvetne službe. Kot pedagoški delavec si je kmalu pridobil visoko spoštovanje. Na sestankih in konferencah je dajal navodila o novem, naprednem pouku in o nujnosti povezave šole z javnim življenjem, pisal je razprave v pedagoškem tisku in neumorno predaval o nujnosti modernizacije vzgoje in pouka. Poleg prosvetnega organizacijskega dela in dela na vzgojnem področju pa se je Lev Cepuder vsepovsod, kjer je služboval, tudi aktivno kot pobudnik in odbornik udejstvoval v naprednih in vzgojnih organizacijah. Vedno je bil dosleden in neizprosen nasprotnik šovinizma,
sedemdesetletnik
liillllll
takrat javka, kje so se skrivaj	^	blti' jega 'dela, hkrati pa se prilaga- ne, temveč gre za neki interes, ki bivajo7 v zadnjem Sasu’vse'več pri- potrebno upoštevati; 'ne'pa načela de;
Kp-stainli kio «rv rvDbv\r\ta1i voirvn hraber...« SO hiteli vsevprek. . , i ’	_ v.	^	,	. „	_ _	, _	. .	stojnosti. Tako so tudi zahteve orga- litve osnovati zgolj na tem. ker se
.	^	’. ' , S. bPa 1 rajon-	Jale zahtevam življenja V vsen igra pomembno vlog pn izobra- nov samoupravljanja vse večje. Zakaj vprašanje, komolicira zlasti pri sta'
sKega seJiretarja. Mnogo ve po- Da, vsem je bilo to lepo doži- njegovih pestrih oblikah, ne pa ževanju.	se ne bi tudi prosvetni delavci po- rejših ljudeh, ki ne morejo dati 0“
vedati o tistih težkih časih naše vetje. Mladi rod je šel po parti- na temelju posameznih nepravil- Mislim, je nadaljeval tov. Cr- istovetili v pogledu pravic z ostalimi sebe toliko kot mlajši, revolucije v teh gozdovih, ki zanskih poteh za svoj odredni nih naziranj, češ da je treba zdaj venkovski, da imamo danes v na-zdaj tako spokojno šumijo v po- praznik. Zanje je bil ta pohod šolo degradirati na nekakšno vad- ši družbi štiri oblike enega in mladnem jutru.	praznik, pred 17 leti pa je bil ta	nicp, ki bo dajala človeka, ki se	istega družbenega interesa za iz-
Druga skupina otrok	je	šla	pohod za borce huda preizkušnja,	bo kar najhitreje prilagodil delu	obraževanje, Ne moremo več go-
mimo prve partizanske tiskarne, bil je ena sama borba, prežeta z s strojem. Razumljivo je, da tako voriti niti o izobraževanju, niti kjer je tiskal brošure in drug ljubeznijb do svobode svojega na- globoke spremembe morajo pri- o zdravstvu, niti o drugih službah material	domačin,	Ločan-Boris	roda, do svobode za mlajši rod,	nesti s	seboj vrsto napačnih na-	kot o	neproduktivnih dejavnostih
Ziherl.	ki danes brezskrbno hodi križem	ziranj,	nejasnosti in	deformacij,	samo	zato, ker je to prosveta in
»Mene slučajno krogla ni P° na^i zemlji, ne da bi se mu Tako se n. pr. ideja o osamo- ker je to zdravstvo, temveč lahko našla, ostali tovariši in ena par- bilo treba bati zasede. Nobena, še svojitvi šol več ali manj v praksi govorimo le o neproduktivni in tizanka pa so padli. Med padlimi tako skrbno pripravljena ura v v posameznih komunah ali neka- nerentabilni šoli, prav tako, kot je bil tudi on — Peter Jegorov, ki razredu ne bi mogla dati otrokom terih okrajih razlaga na povsem govorimo o neproduktivnem in je vodil vstajo v tem delu Go- toliko srčne domovinske ljubezni star, administrativni način. Ta nerentabilnem podjetju. Pravilno renjske...« Tako pripoveduje par- kot eno tako doživetje. Spomini osamosvojitev se'namreč razlaga Postavljeno in vsklajeno delo raz-tizan Kržišnik. Mladi obrazi na- na borce in na pomembne kraje tako, kot da gre za decentraliza- nih izobraževalnih ustanov tako, peto poslušajo borce.	v Ribniški hosti, ki so jih tistega	cijo kompetenc s federacije na,	da zadovoljujejo različne potrebe,
Po slabih dveh urah	hoda	so	Pcirnladnega dne doživljali naši	republiko, z republike na okraje	pomeni v določenem primeru zase tri »partizanske«	- pionirske	Pionirii> so s® vsadili globoko v	in zdaj	še z okrajev	na komune,	četek	proizvodnje, ker se na ta
»brigade«	sestale za Lubnikom	srca za vseiei- Vlado Rozman	pod »komuno« pa se	pri tem ra-	način	pripravlja en del sredstev
svoje sodelavce je vzgajal v duB demokracije in antifašizma.
Vojna ga je doletela v Maribor^ kjer so ga Nemci t$koj aretirali/ po dvomesečnem zaporu z druži11, vred izselili v Srbijo. Tam se ie n družino takoj vključil v ilega11?, delo. Ko se je po osvoboditvi vrn£ je z največjim zanosom takoj P1-.! vzel novo odgovorno nalogo V1 vzgoji novega rodu. Postal je upra;e nik Doma Toneta Tomšiča, ki se i pozneje združil z Domom Anice nejeve. Kot upravnik doma je de* celih petnajst let.	,
Tovariš Lev Cepuder je vse sv je življenje živel kot zaveden 11 predni pedagoški in javni delave ' Prežet z vzgojnimi prizadevanji, ^ kot izkušeni pedagog tako re gi brez počitka deloval in se zavz^*11 v vzgojnih domovih predvsem za V da bi vzgojil nov učiteljski narašč^;
P/2
Pri svojem deha je Lev Čepu®} vedno skromen, pa tudi dosleden P vzgoji in delovanju za oblikovanj novega socialističnega človeka. ^ Temu skromnemu pedagoške®1 j in družbenemu delavcu smo dol21 za njegova naporna prizadevanja-^ njegove velike uspehe vso zahva1, in mu želimo še mnogo plodnih '
Sindikati kot ideino-politični činitelj
(Nadalljevanje s 1. strani)
dikatov mnogo večjo angažiranost pri teh procesih, nenehno spremljanje vseh idejnih pojavov, sodelovanje pri političnem dogajanju v kolektivih in komunah oziroma v posameznih gospodarskih panogah ali na področjih družbene dejavnosti in novih oblik, v katerih se kažeta tako podpora naprednim gibanjem kakor odpor proti uveljavljanju novih odnosov, stalno razčlenjevanje materialnih težav za uveljavitev naprednejših teženj, redno ugotavljanje neizogibnih protislovij in nasprotij v našem sistemu itd.
Gre za procese, ki močno vplivajo na praktično vsakdanjo organizacijsko in gospodarsko dejavnost, na družbeni razvoj kot celoto. Čim občutljive je, rahlo-čutneje, hitreje in neposredneje bodo namreč sindikati spremljali idejne probleme, pojave v pojmovanjih in mnenjih, v dobrem in slabem razpoloženju delavskega razreda, tem sposobnejši za uspešnejše iskanje novih rešitev, za predloge samoupravnim, predstavniškim in državnim organom v podjetjih, krajevnih in širših skupnostih za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj, za odpravljanje deformacij v materialnih in družbenih odnosih, za nadaljnje oblikovanje in izpopolnjeva-
nje sistema delitve dohodka, katerega uveljavitev je nujno zapleten, dolgotrajen proces. Po drugi strani jim bo spremljanje idejnih in političnih pojavov, tokov, gibanj in procesov omogočilo mnogo uspešnejše teoretične zaključke in posplošitve ter nenehno in neposredno preverjanje socialistične teorije v naši praksi. Z drugimi besedami, oblikujejo se pogoji, da se na temelju pojavov v življenju in dejavnosti delavskega' razreda še tesneje povežeta teorija in praksa, t. j. da se bodo na temelju poznavanja in spremljanja konkretnih materialnih, družbenih in idejnih manifestacij še bolje in neposredneje oblikovali splošni zaključki ter da se bosta idejno pospeševala naša praksa in naš razvoj.
Vse to kaže, kako zelo naš družbeno-ekonomski sistem in še posebej sedanje težnje v nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema in družbenih odnosov krepijo vlogo sindikatov kot ustvarjalnega činitelja pri graditvi našega družbenega in gospodarskega sistema, pri razvijanju materialnih in družbenih odnosov, vlogo sindikatov kot politične sile, kot idejno-političnega činitelja v našem socialističnem razvoju. Sicer pa je za sodobni svet kot celoto značilen objektivni proces krepitve političnih funkcij sindikalnih gibanj. Temu sicer
pogosto nasprotujejo subjektivna pojmovanja, v glavnem poskus umetnega vcepljanja zastarelih teoretičnih »načel« v prakso, ki jih demantira, ali pa posledica neurejenih notranjih odnosov in praktičnih težav v posameznih gibanjih. Praksa nekaterih dežel kaže prizadevanja, »porazdeliti prisojnosti« med sindikalnimi in polinčnimi organizacijami delavskega razreda, spričo česar naj bi imele stranke politične in idejne, sindikati pa ekonomske in sorodne naloge; so tudi dogmatična pojmovanja političnih funkcij sindikatov, pojmovanja, po katerih se te funkcije včasih omejujejo le na politično kombinatoriko in na oblikovanje kolikor toliko sprejemljivih osnov zunanje politike. V nasprotju s tem pa praksa kaže in potrjuje, da postajajo sindikati kot najbolj množična organizacija delavskega razreda čedalje močnejši činitelj pri reševanju splošnih nacionalnih in temeljnih mednarodnih problemov družbeno-političnega in gospodarskega razvoja. Delavski razred in njegove organizacije vsepovsod po svetu ne morejo mimo temeljnih vprašanj družbenih odnosov in tako ali drugače, v različnih oblikah in metodah, zavestno ali stihijsko vplivajo predvsem na vnaprejšnjo delitev družbenega' proizvoda, to pa je pravzaprav eno bistvenih
političnih in družbenih vprašanj. Se posebej se kažejo politične funkcije sindikatov v nerazvitih, v nedavno osvobojenih deželah in na tistih področjih po svetu, kjer se bije boj za gospodarsko in nacionalno emancipacijo.. Delavske organizacije, ki so pogosto najbolje organizirane družbene sile v teh deželah, postajajo no-siSike programskih koncepcij in njihovega praktičnega uveljavljanja v najširši družbeni in ekonomski preobrazbi teh dežel.
Naša praksa potrjuje na svoj posebni način, da dosleden socialistični razvoj krepi politične funkcije in idejno-politično dejavnost delavskega razreda in sindikatov kot samostojne sile, ki skupno z drugimi družbeno-po-litičnimi organizacijami in zavestnimi socialističnimi silami prispeva k oblikovanju bolj in bolj svobodnih socialističnih družbenih odnosov.
Za nas v sindikatih je izrednega pomena, da odkrito, brez presodkov in brez prikrivanja spremljajo pojave in procese v našem ekonomskem in družbenem življenju. Kadar govorimo o idejnih in .političnih problemih, imamo v mislih tako pozitivne kakor tudi negativne. Pogosto je namreč prav tako^sujno ugotavljati negativne pojave in pomanjkljivosti, kakor je nujno razčlenjevati in, ocenjevati vrednost
vseh pozitivnih gibanj, novih odnosov, novih pojavov v zavesti, v pojmovanju in miselnosti, analizirati vse vzroke boljših in večjih dosežkov, vse elemente bolj humanih odnosov med ljudmi. V lastnem interesu, v interesu nadaljnjega in hitrejšega razvoja moramo mnogo temeljito proučevati pozitivne p>ojave in nove idejne manifestacije v naši zapleteni socialistični praksi. Prav tako moramo mnogo temeljiteje proučevati poziivne pojave in nove mojem mnenju nedvomno, očitno ni družbe ali obstoječe družbene ureditve brez notranjih protislovij. Vsa razlika , je v tem, ali se o njih odkrito govori, ali jih ugotavljamo, da bi jih odpravljali, ali pa protislovja prikrivajo, zanikajo in zamegljujejo. Po drugi strani je razlika tudi v načinu premagovanja družbenih protislovij: ta se razrešujejo in izražajo v ostrih družbenih sporih in antagonističnih reakcijah, ali jih skušajo premagati z etatističnimi, posegi in z zavestno usmerjeva-nimi regulativi, 'ali pa jih je mogoče odpravljati z demokratičnim mehanizmom samoupravljanja in samoodločanja delovnih ljudi. Naša praksa je postregla z dovolj dokazi,- da je ta tretja pot najbolj učinkovita in da ustreza svobodnemu razvoju socialističnih družbenih odnosov.
Itlejno-politična dejavnost sindikatov mora torej izhajati iz vseh teh procesov in novih pojavov. Delitev dohodka podjetja in še posebej delitev osebnih dohod-
kov bo bolj postajala tako p°8‘a” vitna vsebina politične'in ide/ dejavnosti naših organizacij / kor tudi osnovni činitelj pri obl kovanju družbenih odnosov ^ političnega vzdušja v delovn' kolektivih, komunah in panoga» Za sindikalne organizacije JT čedalje večjega pomena, da bo0^ neposredno spremljale polit/ razpoloženje v delovnih kolek vih in komunah, dosledno izraza mnenje in pojmovanje svojih/ nov, nasprotovale tistim po/, varijem in težnjam, s katerim’ ne strinjajo, podpirale pozitiv pojave ter vplivale na to, da bo ^ vsi delovni ljudje naše dežele položaju, ko lahko sami rešuj/ svoje probleme. Dolgo je bil 1 dejavnosti sindikalnih vodstev ^ organizacij usmerjen v ljudi«, v urejanju plač, socia/_ pravic, stanovanj, oddiha / Pustimo ob strani dejstvo, d/j-jj že koncepcija in tudi izraz »s za človeka« po svoji vsebini rokratska in nehumana, takšna pot urejanja potreb _ lavskega razreda je ne le neu kovita," temveč tudi ^ru/aV' kompromitirana, ker izraz ob>0t)-nava delavski razred kot ' .j, jekt«. Izraz dejansko humanih socialističnih odnosov / ija družbena praksa, ki zaS0/:;rn ljudem, da lahko sami s sV delom in svojim odločanjem .0 šujejo svoje probleme, potre zahteve. Zdaj se kaže v^3. actf dikalnih vodstev in organ’ ,, predvsem v skrbi za to, / *aj> dejo delovni kolektivi v" P°
;t. s
niso
ača-bo-2dno bo-i, da spo-
tvlja
s/oju
dev* se l in avo-;icef ;vite
Dod-ijen ne-i se
nalc
ren-
tudi
anj»
vija
;tvo
>eže
7iru
;tva
kirt
sldj
nji"
.čin
nib
kot
:e!0
na-
sid
)ri-
od-
pa
yo-
eio
dO
o vi
:o‘
le' Db-3 V«
i/0<
PMVI SESTANEK
prosvetnih delavcev iz ustanov za invalidno in bolno mladino
KAM Z BREMENOM?
2e dalj časa so prosvetni de-ki delajo z invalidno in , *no mladino, čutili potrebo po ^pnem sestanku, na katerem bi *■ pogovorili o problemih, ki "Smljajo njihovo ■ delo, in o ^tnih smernicah za delo v pri-^nje. V soboto, 8. aprila 1961,
I Je zbralo v Kamniku, v Zavoji za usposabljanje invalidne Radine 36 prosvetnih delavcev, 'delajo z invalidno mladino v ''Jnici Stara gora pri Šempetru, “uiici Valdoltra in mladinskem pevališču Šentvid pri Stični, lezoči so bili tudi zastopniki ivodov iz LR Hrvatske.
Prop-am sestanka je bil širok 1 zanimiv, zato je potekalo delo , dopoldanskem in popoldan-'ern času.
. Tov. Rot, upravnik Zavoda v ^Riniku, ki je vodil sestanek, hakazal področja kompleksne pabilitacije invalidne mladine, ^ttipleksna rehabilitacija naj bi ^djučevala zdravljenje, vzgojo ? izobraževanje, družbeno ter Meno usposabljanje in zapo-Manje. Mirno lahko trdimo, da j mlad invalid usposobljen te-^kadar se zaposli in spoji z Malnim okoljem.
|. Pfav tako zanimiva je bila tu-v.Razprava o kategorizaciji in-jMne mladine glede na stopnjo
k Vidnosti. Predstavniki posa-Mih ustanov so razvili pro-M dela njihove ustanove v todnjih letih ter s tem odgo-
vorili, kako prizadeta mladina bi spadgla v njihovo področje dela. Pomembna je zlasti novo ustanovljena šola za otroke s cerebralno paralizo pri bolnici v Stari gori. Enotno je bilo mnenje, da bo treba misliti v bližnji prihodnosti na ustanovitev zavoda, kjer bodo našli svoj dom najtežji invalidi, katerih ni možno usposobiti za samostojno življenje. Prav tako bo v zvezi z ustanavljanjem ekonomskih enot po podjetjih še narasla težava glede zaposlovanja težjih invalidov v normalnih pogojih. Tu bodo odigrala svojo pozitivno vlogo delovno-zaščitne delavnice. Prvi tak zavod bo skoro začel delovati v Ponikvah.
Beseda je tekla tudi o profilu prosvetnega delavca, ki vzgaja in izobražuje invalidno oziroma bolno mladino. Člani sami so izrazili željo po nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju. Izbrana je bila posebna komisija, ki naj bi skupno z VPŠ oddelkom za defektologijo pripravila program študija za prosvetne delavce na teh ustanovah.
Med posameznimi ustanovami naj bi se postavilo čim tesnejše sodelovanje, ker so problemi, ki se pojavljajo, povsod istega značaja. To sodelovanje naj podkrepi tudi aktivno delovanje sekcije prosvetnih delavcev, ki se posvečajo delu z invalidno ali bolno mladino.	Mr.
Pred nami je nov način nagrajevanja in rekel bi, da nanj nismo najbolje pripravljeni. Ob prvih vesteh smo bili rahlo radovedni in precej nejeverni, potlej smo ugibali, nazadnje pa smo obstali pred neprijetnim dejstvom, da bo treba začeti. Glej no, pa gre vendar zares!
Le malo kolegov poznam, ki bi spremembe v nagrajevanju pozdravili. Morda jih je več, ki so na tihem zanje, a svojih misli ne izdajo. Preprosto zato, ker se boje, da bi jih imeli za netovariške. Na šoli je zmerom poleg dela v razredu še vrsta opravkov, ki se jim človek lahko ogne, če je za-,dosti spreten. Bodo že drugi opravili. Mlajši. Ali pa tisti, ki se dela ne znajo ali ne morejo obraniti. Še nikoli nisem slišal, da bi bilo tako ravnanje netovariško. Da bi bili pa sedaj prejemki tistih, ki delajo več in bolje, ob mesecu za nekaj stotakov večji... Ne, prijatelj, tako nesramen pa vendar ,ne boš, da bj vzel. Vsi delamo in to tako dobro, da našega dela ni mogoče vrednotiti. Že z ocenami so to poskušali, toda pri ocenah ni šlo za denar.
Žal, zakon je tu in v jabolko bo treba ugrizniti. Kaj pa če bi ga takole samo malo obgrizli? Na neki šoli, sem slišal, so se domenili, da bodo vsakokrat določili tri ali štiri tovariše, ki bodo po plačilnem spisku dobili višje prejemke. Ti trije ali štirje bodo denar lepo razdelili med kolege.
VZGOJA PROSVETNIH DELAVCEV NA ŠMARSKEM
[Nikakor za prosvetnega de-v ^ še zdaleč ni dovolj tisto ‘ierr''6’ Sa 3e dobil v šoli. Živ-iMe se v pestrih oblikah ne-(lel= spreminja in tudi prosvetni ie dolžan, da dinamičen ai;ti °j zvesto spremlja in pri tem ^0> sodeluje. Da bi pa to OsnJM je nujno, da se seznani z ''ti	teoretičnimi postavka-
ni dovolj, da razvoj samo Msi a; Prosvetni delavec bi Mr ■ kiti vsaj za droben korak razumeti mora smotre in ttfri. dogajanj, poznati vzroke in tf^Mdevati še posledice. Brez idejne prepričanosti, brez poznavanja družbenega ^ S?- svojim nalogam vsekakor
,. PiS* blti kos- •
kratkim je komisija za ^Sifilitično vzgojo pri ob-komiteju ZKS skupno z Mn o univerzo, sindikatom in .kim ljudskim odborom or-Ce Mala za vse prosvetne delav-slts .°zjanske, obsoteljske, šmar-!)jc lr> rogaške sindikalne podruž-Htj6 dvodnevni seminar v Roga-'datini, ki je bil internatsko
urejen, prav z namenom, da bi se prosvetni delavci poglobili v družbeno dogajanje, medsebojno izmenjali misli, okrepili sindikalno zavest. in se pomenili o nagrajevanju. Seminarja se je udeležilo preko 160 prosvetnih delavcev. O vlogi idejnosti pri pouku, o liku učitelja je govoril profesor Miro Lužnik, direktor zavoda za prosvetno-pedagoško službo OLO Celje, o razvoju in pomenu skupnosti prof. Lojzka Gostenčnikova, o odnosih med poukom in proizvodnjo Sikst Marion, republiški prosvetni svetovalec, o nalogah in življenju sindikata ter o nagrajevanju Adi Marčič, predsednik komisije za prosveto pri OSS Celje, o razvoju občine, o perspektivnem planu in družbeni vlogi prosvetnega delavca sta govorila sekretar občinskega komiteja ZKS ing. Andrej Marinc in predsednik občine Joško Lojen. Takq je bil dvodnevni seminar vsebinsko poln in zaokrožen; prosvetni delavci šmarske občine pa si žele, da bi tako bilo vsaj vsako leto enkrat.
Ob zaključku je občinski ljudski odbor prosvetnim delavcem pripravil prijeten družabni večer, ob katerem so se sproščeno pomenili in se razvedrili tudi tisti prosvetni delavci, ki sicer službujejo v odmaknjenih krajih, hkrati, pa so se okrepile vezi med štirimi sindikalnimi podružnicami na Šmarskem. Naloga prosvetnih sindikatov ni le v tem. da se bijejo za izboljšanje materialnih pogojev, temveč tudi in to v zelo veliki meri, da se bijejo za vzgojo članstva, za idejnost, za boljšo sindikalno zavest, za kvalitetnejše strokovno delo, za uveljavljanje šolske reforme. -Ir
Vsem, kakor komu gre po plačilnem razredu in položajni plači. Tako. Kranjec ti že pokaže fige.
Prav zanimivo bi bilo prisluhniti pogovorom po zbornicah pa po kotih za zborničnimi vrati. Vsi čakamo. Novo nagrajevanje pa je kakor val, ki bo zdaj pljusnil po nas in odplaknil občutje varnosti v zavetju plačilnih razredov. Nič ne de, če je bilo to zavetje skromno. Bilo je vendarle zavetje.
Kaže, da mnogi prosvetni delavci občutijo nagrajevanje po uspehu kot breme, ki zanj ne vedo, kam bi ga odložili. Za sedaj je nadležnih samo pet odstotkov prejemkov. Kaj pa jeseni, ko nam obetajo, da bo odstotek znatno višji? Slišali smo že več koristnih pobud, nekaj misli je bilo tudi že zapisanih, stvari pa bi koristilo, če bi jih bilo še več, če bi se oglasili ljudje z različnimi predlogi pa tudi s prvimi izkušnjami.
Nagrajevanje po prizadevnosti in uspehu v prosvetni službi vsekakor ni tako zapleteno, kakor se zdi nekaterim. Takih meril kakor v podjetjih, kjer je odločujoče število izdelkov, seveda ne moremo uporabljati. Imamo pa zato drugačna. O slehernem prosvetnem delavcu ebstajb v kraju neko mnenje: ta je dober, za tega se otroci radi uče, na ekskurzijo gredo otroci najraje s tem, ta je pravičen, oni je pri ocenjevanju muhast in podobno. Ne mislim tu krivičnih mnenj, ki izhajajo iz užaljenosti staršev ali otrok. Taka je lahko izpregledati in je narobe le to, da prizadeti s 1 e h e r-n o nepovolino oceno svojega dela sprejme kot krivično in neutemeljeno. Mislim, da ne bom daleč od resnice, če trdim, da sodbe, ki so splošno razširjene, zadevajo navadno v črno. Če pa obstajajo merila za take sodbe, ljudske in nestrokovne, potem morajo imeti še zanesljivejša merila za presojo učiteljski kolektivi, šolški odbori, ravnatelji in pedagoški svetovalci, organi, ki delo šole najbolj poznajo in ki so dolžni oceniti uspehe posameznih prosvetnih delavcev.
Kaj ocenjevati, je bilo prvo vprašanje, ki smo se ob njem ustavili. Bilo je nekaj predlogov in nekateri so skušali z odstotki izraziti delež, ki naj ga ima pri oceni učiteljevo »šolsko« in »iz-venšolsko delo«. Osebno sem za to, da se pojem »izvenšolsko delo« vendarle že črta iz našega besednjaka. Izhaja iz zgrešenega naziranja, da učitelj v šoli ni dosti zaposlen in da je zato dol-
CITMOEN
srečnega nagrajenca iz vrst članov PREŠERNOVE
i Zaradi sejma knjig v Mariboru in v Ljubljani podaljšu-s vpis članov do 5. maja 1961. Vsak član prejme ob vpi-u brezplačno srečko, ki bodo izžrebane 15. junija 1961. j. Glavni dobitek je avto »SPAČEK«. Ostali dobitki pa: mo-a in ženska kolesa, tranzistorski in radijski aparati, sesalec a Prah, električni štedilnik, zapestne ure, električni brivski barat ter druga praktična in knjižna darila.
V članstvo PREŠERNOVE DRUŽBE se lahko vpišete pri °verjenikih, v knjigarnah in direktno na naslov:
PREŠERNOVA DRUŽBA - LJUBLJANA p. p. 41-1
Lepa osnovna šola v Kumrovcu, ljudska
ki jo je zgradila Jugoslovanska armada
žan biti predsednik, tajnik in zapisnikar pri vseh mogočih društvih in organizacijah. Danes, ko šola ni več zaprta med štiri stene, ko s svojo dejavnostjo sega v okolico in ko tudi družba s svojimi vplivi posega v učno ih vzgojno delo, ima učitelj kar dosti opraviti. Tu je delo v razredu in priprava nanj, tu je skrb za knjižnice in zbirke učil, poprava vaj in nalog, pomoč manj nadarjenim učencem in vrste svobodnih aktivnosti. Uredba o delovni obveznosti na šolah je pomanjkljiva, ko govori o 22 ali o 24 urah; Prav bi bilo, če bi presodili, koliko povprečno potrebuje učitelj za pripravo na eno učno uro, koliko za popravljanje nalog, za knjižnico, za zbirko učil in podobno. V delovni obveznosti pa bi moralo biti določeno, koliko ur naj bo učitelj v razredu, koliko jih ima za pripravo na pouk in popravo zvezkov in koliko za ostale opravke na šoli. Na ustanovah z večjim številom uslužbencev bi se dolžnosti razdelile tako, da bi sleherni izpolnil svojo delovno obveznost, na šolah z manj ali celo z enim učiteljem pa naj se ure, ki obveznost presegajo, honorirajo.
Morda se bo zdelo to komu zapleteno ali celo odveč. Toda v času, ko v podjetjih do sekunde merijo posamezne delovne prijeme in po tem presojajo storilnost, ko tudi v ustanovah natančneje določajo opravke za delovna mesta, je treba določiti delovni čas tudiza vse delo, ki ga mora opraviti učitelj. Tudi je treba vse učiteljevo delo priznati za delo in učitelja vrednotiti kakor slehernega uslužbenca.
Kaj pa učitelj kot družbeni delavec?
Predvsem je stare idilike, ko je bil učitelj poleg župnika edin: izobraženec v kraju in ko je bil v vseh vprašanjih avtoriteta, že zdavnaj konec. Časopis, radio in tudi že televizija so spremenili kulturno raven v sleherni zakotni vasi, učitelj pa se je prisiljen tudi sam zatekati po nasvete k strokovnjakom z drugih področij, n. pr. s kmetijstva. Družbeno življenje s svojimi organi je danes tako razgibano, da skuša pritegniti v svoj krog slehernega državljana. Vsak državljan, ne glede na poklic, ki ga opravlja, pa ima pravico in dolžnost, da je družbeno dejaven, da je upravljavec, da odloča in gospodari. Tovariš Crvenkovski je v svojem članku zapisal celo, da je danes naziv prosvetni delavec sporen in zastarel.
Nedvomno se bodo še zmerom našli ljudje, ki se ne bodo mogli sprijazniti z dejstvom, da bodi učitelj svoboden uslužbenec, ki se tudi v družbenem življenju uveljavlja kot svoboden državljan. To ni nič novega, saj imamo še zmerom ljudi, ki nasprotujejo prosti izbiri službenih mest po razpisu, plačevanju nadurnega dela v šolah in podobno.
Povsod, kjer teče beseda o učiteljevi obveznosti, je govora tudi o učiteljicah materah.. V veljavi je nenapisan in nepodpisan dogovor, da učiteljice, ki je tudi mati, ne kaže obremenjevati z različnimi dolžnostmi, ker opravi svoj delež že s tem, da vzgaja lastne otroke. Tako naziranje lahko velja le dotlej, dokler stoje pred učiteljem vse mogoče naloge v šoli in zunaj nje, naloge, ki nikoli niso natančno določene in jih posamezni učitelji opravljajo ali pa tudi ne. Tudi drži tako na-
ziranje za uveljavljanje žene v družbenem življenju, pa naj bo ta žena učiteljica, delavka ali uslužbenka v kakem uradu. Brž pa ko, so na delovnem mestu dolžnosti natančno določene in ko je za posamezne dolžnosti določena nagrada, so tudi obveznosti uslužbenca in pravica do nagrade enake. Ne poznam zdravstvenega varstva v drugih deželah, da bi mogel primerjati, sw-dim pa, da družba le malokje toliko skrbi za mater in otroka kakor pri nas. Ta skrb je potrebna in treba bo še dosti prizadevanja, da bomo zaposleni materi z usta-' navijanjem obratov družbene prehrane, gospodinjskih servisov^ otroških vrtcev in podobnih ustanov olajšali položaj. Ta vprašanja bo treba načeti tudi v manjših krajih, kjer so učiteljice matere navezane povsem nase. Vsekakor pa je treba problem reševati v tej smeri. V družbi, kjer imajo žene pravico do enakega plačila za enako delo, jim je treba omogočiti, da bodo enako delo tudi lahko opravljale.
Kaj naj torej upoštevamo pri ocenjevanju učitelja in pri določanju višine prejemkov?
1.	Predvsem delo v razredu,' njegovo učno in vzgojno vrednost ter ideološko vsebino. Sem sodijo tudi priprava na pouk, uporaba učil, način podajanja snovk skrb za izdelke učencev, odnos in uspeh. Uspeha pa ne kaže presojati po ocenah, ki so jih prejeli učenci; te so relativne. Tudi bi ga ne dokazali s testiranjem otrok; testi so preveč odvisni od inteligence testirancev. Treba se bo zanesti na tenkočutnost učiteljskega zbora, ravnatelja šole in pedagoškega svetovalca, kj poznajo razmere, otroke in učiteljevo delo.
2.	Na drugo mesto bi postavil odnos do šole kot celote, skrb za zbirke učil, vzgojno delo, ki presega okvir enega razreda in učne ure, zavzetost za uspeh celotne šole in za njeno afirmacijo v družbi.
3.	Ocenjevali naj bi nadalje delo z učenci v skupinah svobodnih aktivnosti, pomoč manj nadarjenim, delo v pionirski organizaciji, v mladinskih organizacijah na šoli, vadbo v šolskih športnih društvih in pionirskih klubih.
4.	Prezreti ne smemo skrbi za izboljšanje učnega in vzgojnega dela ter ideološke, vrednosti pouka, lastnega študija in pomoči mlajšim tovarišem, pri predmetnih učiteljih tudi zanimanje za i^jihov predmet nd stopnji razrednega pouka.
5.	Na koncu omenjam še delovno disciplino, točno prihajanje v šolo, pisanje, uradnih knjig- in odnos do šolske imovine.
Z- mislimi, ki sem jih navedel, bržkone nisem , osamljen, nedvomno pa bodo te misli naletele tudi na vrsto nasprotnikov. Menim, da bi vsako iskreno povedano mnenje, pa naj moja izvajanja podpira ali jim nasprotuje, stvari samo koristilo. Zakon o finansiranju šol daje organom družbenega upravljanja v šolstvu (šolskim odborom, učiteljskim kolektivom in ravnateljem) velike pravice, prav tako pa jim nalaga nič manjše odgovornosti, tudi pri nagrajevanju učiteljevega dela. Morali pa se bomo odkrito pomeniti še o mnogih vprašanjih, če naj bo novo nagrajevanje resnično vzpodbuda za boljše delo, ne pa samo vir sporov in neprijetno breme, ki zanj ne vemo, kam bi ga odložili. Zorman
Sje erem lahko sami urejajo %0 Pr°bleme, v skrbi za to, da 5re- v^°ženo delo vselej prinese ' sorazmerne rezultate, da i ^ r,nVlM'ranib in zapostavlje-\ih sameznikov, kategorij, de-iS>n .0'ektivov in krajevnih Mv°sti- Sele zdaj nastajajo ob-P°goji, da se uveljavljajo h, "Zv statuta ZSJ, da “Me eza sindikatov rešuje pro-.^re,dvsem tam, kjer se zdaj ■N N večinoma urejajo — zno-r? t>rwavskeSa razreda samega.
da ie boj proti za-
M ali zastarelim pojmova-!i»Sti'n? večje znanje in sposob-Ni j ' samoupravljanju in desk ali bodka> proti birokratske-Nt>ne e®?istifnemu gledanju na hMiai- osebne potrebe, proti Sh !iIsb{nim pojavom v od-Mstj, ed Viudmi in do ljudi, za N 0 ? sodelovanje pri odloča-^lietijur<lb^Siih Pod-ietia ali v
hf 0vhe Jkfoune, za utrjevanje
timijan' Sc‘l>bne irl Proli za*
jNsreaM P1"0!! zanemarjanju MoWh življenjskih potreb, Msk. . vr|ost delavcev in indu-
sirI^0vitoU-lt.Vr° dela itd- ena nai'
lh možnosti za boj v pogojih družbenega m M^lianja.«
.^važnejše komponente tiiM s Itične dejavnosti sindi-
liiK ’n r>onVxU®otavlianie družbeni M o v tlcn'h pojavov ter idej-niavi	naši Praksi. Takšni
V1 mS° ,^^0 tako iz alnih možnosti in ra?-? kak,or tudi iz delav-eda, iz stopnje njego-
vega razvoja, zavesti, fiziognomije trebnih ukrepov in pri izvajanju in znanja. Čedalje pomembneje akcij.
bo ugotavljati, iz kakšnih vzrokov Živahnost političnega dogaja-in izvirov izhajajo določene ma- nja in pojavov namreč zahteva nifestacij-e in procesi. Za nas v tudi mnogo večjo razgibanost po-sindikatih — tako v osnovnih litifinega življenja v naših orga-organizacijah kakor tudi v komu- nizacijah, in sicer tistega politič-nalnih in višjih vodstvih — je nega življenja, ki bo pomenilo nujno, da se organizacijsko in najbolj neposredno zvezo s prakso metodično usposobimo za nepo- in stanjem določenega delovnega srednejše, doslednejše spremlja- kolektiva, določene - skupine de-nje materialnih in družbenih lavcev ali nameščencev ali dolo-gibanj, kar postaja čedalje nuj- čene krajevne skupnosti, tistega nejše v procesu našega družbeno- političnega dela, ki bo pomenilo ekonomskega in družbeno-politič- odgovor na vprašanja iz vsak-nega razvoja. Resnično poznava- danje prakse, reagiranje na kon-nje objektivnega položaja, še kretne pojave itd. Uspeh politič-posebej pa novih gibanj in novih nega dela je odvisen ne le od pojavov, postaja nujnost v živ- pravočasnega, naglega in učinko-Ijenju vsake sindikalne podruž- vitega reagiranja, temveč tudi od niče in vsakega sindikalnega vod- metod političnega dela, od tega, stva. Zapletenost teh gibanj v kako odkrito in iskreno, brez za-naši deželi oziroma raznovrstnost meglejevanja in motoviljenja se manifestacij, v katerih se pojav- lotimo reševanja in pojasnjeva-Ijajo ti procesi, nam nalagata, da nja vseh nastalih gospodarskih, razen tradicionalnih metod glo- družbenih in političnih proble-bainega in splošnega poznavanja mov, zakaj v pogojih, ko odločajo poetičnega položaja in družbenih vsi ljudje neposredno, ima sleher-po;u^ov, oziroma razen neposred- ni, tudi najmanjši pojav demago-nega političnega pregleda nad gije in frazerstva pri političnem stanjem organizacije uporablja- delu manj upanja na uspeh mo bolj znanstvene metode za kot kdajkoli doslej. Neposredno, spoznavanje in raziskovanje poli- vsakdanje politično delo bo sin-tičnih pojavov, idejnih problemov dikatom omogočilo ne samo to, in družbenih procesov v naši so- da bodo izraziteje vplivali na ob-cialistični praksi.	likovanje zavesti in pojmovanj
Od vsega tega — in sicer danes delavskega razreda, temveč tudi, bolj kot včeraj, jutri pa še bolj da bodo bolj in bolj postajali kot danes — je odvisno neposred- organizacija, katere politična de-no vsakdanje politično delo, ideo- javnost je predvsem v tem, da loško-politična izobraževalna de- omogoči in olajša sklajevanje javnost in praktična aktivnost mnenj in pojmovanj v vrstah de-sindikatov pri sprejemanju po- lavskega razreda pri usmerjanju
gospodarskega in družbenega razvoja.
Vzporedno s tem je idejnopolitično izobraževanje delavskega razreda, razumevanje družbenih procesov in zakonitosti družbenega razvoja ter globje dojemanje naše socialistične prakse in mednarodnih odnosov prav tako ena bistvenih nalog sindikatov. Seveda je treba tudi idejno- politično izobraževanje napraviti za sestavni del razvijanja in graditve novih socialističnih odnosov; nujno je premagati sporadične pojave pojmovanja, da mora imeti idejno-politično izobraževanje za razliko od praktičnega političnega dela bolj knjižni, sistematičen, šolski značaj. Ne da bi zanikalo potrebo po sistematičnem pridobivanju znanja in poznavanja dejstev, bo postalo -družbeno-ekonomsko in idejnopolitično izobraževanje delavskega razreda v naši deželi — bodisi da se izvaja neposredno v sindikalnih organizacijah, bodisi da zanje skrbijo izobraževalne ustanove, delavske univerze ali najrazličnejše šole — tem bolj fuk-cionalno, čim tesneje bo povezano s tokovi našega gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja. Vpliv izobraževalne dejavnosti na družbena gibanja je odvisen tudi od tega, kolikor bo naša programska orientacija opustila prakso omejevanja na posploševanje doseženega, oziroma kolikor bo v programski vsebini prišla do izraza anticipacija novih odnosov oziro-
ma podpiranje progresivnih procesov, ki so se že uveljavili ali pa smo jih sprožili v naši praksi.
Zato se idejno-politična dejavnost ter družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje ne moreta omejevati na spoznavanje kategorij znanstvenega socializma, zakonitosti družbenega razvoja in formalno-pravne strani našega socialističnega sistema. Uspešno idejno-politično delo je odvisno od vključitve čimveč ljudi v ugotavljanje bistva družbenega procesa, novih političnih deformacij, v globlje proučevanje naše prakse in konkretnih manifestacij v vsakdanjem življenju. In končno, iz tega naj se razvije mnogo širše posploševanje pojavov in tokov, teoretično obdelava načelnih vprašanj socialističnega sistema v naši deželi. Socialistična misel pri nas je uspešno odkrila osnove zakonitosti socialističnega razvoja in določila njegove poglavitne nadaljnje smernice. V sedanjem obdobju zahteva nadaljnji razvoj naše 'socialistične misli in družbeno-ekonomskega sistema vključitev čimvečjega števila političnih delavcev, gospodarskih voditeljev in širokih plasti delavskega razreda v odkrivanje, spoznavanje in pojasnjevanje naše družbeno-ekonom-ske stvarnosti.
Sestavni del sindikalne dejavnosti je sodelovanje pri sprejemanju gospodarskih in družbenih, zakonskih in drugih ukrepov. Ta dejavnost je najbolj neposredno povezana z idejno-politično pro-
blematiko,in sicer v dveh smereh. Po eni strani bodo predlogi novih ukrepov na temelju bolj neposrednega in bolj sistematičnega spremljanja idejno-politič-nih gibanj ne le kvalitetnejši, temveč tudi bližji pojmovanjem in zavesti proizvajalcev. Po drugi strani bo večja skrb za idejnopolitične manifestacije vplivala na to, da bedo tudi pri predlaganju oziroma sprejemanju posameznih gospodarskih ukrepov mnogo bolj upoštevane posledice in odmevi tako v materialnih in družbenih odnosih, kakor tudi v političnem razpoloženju in mnenjih članov delovnih kolektivov.
Gre torej za vprašanja, za katera je neposredno zainteresirana Zveza sindikatov kot celota in za katera se v najširšem smislu zanimajo vsi naši družbeni činitelji, družbeno-politične organizacije in razne ustanove v naši deželi. Če izhajamo iz tega ter upoštevamo nujnost pritegnitve in vskladitve vseh sil, kar jih je pri nas, bo te naloge mogoče uspešno izpolniti le pod pogojem široke koncentracije vseh sredstev in kadrov, skupne dejavnosti in sodelovanja družbeno-političnih organizacij, tiska, publicistike ter znanstvenih, družbenih in političnih delavcev. To je eden izmed pogojev, da bo postala idejnopolitična dejavnost v celoti neločljiv sestavni del vsakdanje ekonomske in družbeno-politične dejavnosti kakor tudi pomemben einitelj pri nadaljnjem družbe-nem in gospodarskem razvoju.
š
Belo aktiva nižeorganiziraeih sol
v šoštanjski občini
Lansko leto maja je Pedagoški center pri Svetu za. šolstvo LRS organiziral seminar za prosvetne delavce in prosvetne svetovalce, ki bi prevzeli skrb za nadaljnje strokovno izobraževanje učnega osebja, ki je zaposleno na NI2E-ORGANIZIRANIH ŠOLAH.
Priča take uspešne dejavnosti je -v celjskem okraju Aktiv niže-organlziranih šol šoštanjske občine, ki je imel dne 22. marca letos svoje redno posvetovanje na osnovni šoli Ravne pri Šoštanju. Dnevni red posvetovanja je bil dokaj pester in temu primerna je bila tudi udeležba, saj so se poleg prosvetnih delavcev teh šol posvetovanja udeležili še: okr. prosvetni svetovalec tov. Drago Čuček, org. sekretar Obč. komiteja ZKS Šoštanj in referent za šolstvo pri ObLO Šoštanj.
Kje je iskati uspehov? Zakaj so posvetovanja na šolah samih? To so vprašanja, ki bi se jela pojavljati, in nanje je potrebno odgovoriti, da bodo nižeorganizira-ne šole križem naše domovine zavzele takšno mesto, ki jim je potrebno, da bodo enakovredno stopile v korak z napredkom in razvojem doline, v korak z napredkom reforme šolstva.
Zakaj kaže ravno ObLO tudi toliko razumevanja za vse to? Učitelji so bili tisti, ki so pokazali, da je njih delo nujno potrebno, da je njih delo resnično izpopolnjevanje, da se kaže preko tega aktiva uspeh tudi na izven-šolskem delu učiteljstva, da o načelnih stvareh ukrepajo enotno za vso občino, vendar individualno pogojem okolja primerno. Posvetovanja so zato na šolah samih, da učitelji drug od drugega vidijo, kako se da urediti okolica šole, šolski vrt, kako se da opremiti učilnico, okna v učilnici itd. Vse to so dejstva, preko katerih ne moremo, če hočemo delo aktiva nižeorganiziranih šol šoštanjske občine okarakterizirati in ga prikazati, kar bi se uspešno odražalo tudi v delu drugih občin, okrajev. Ne gre tu za hvalo, pač pa za primere, kako si učitelji na podeželju prizadevajo, da bi bile njih šole enakovredne mestnim, da bi se na njih lahko tudi poučeval tuji «jezik. In takšno je bilo zadnje posvetovanje, kjer je tov. Hudomal Mojca v kombiniranem oddelku V.—VII. razreda lepo prikazala uspešno delo učenja nemškega jezika. Čeprav je bil naslov točke dnevnčga reda: hospitacija v višji skupini — pouk nemščine (eksperimentalna hospitacija o možnostih poučevanja tujega jezika na nižeorganizi-rani Šoli), vendar lahko trdimo, da se je s to hospitacijo pokazalo še nekaj: če je ^mogoče uspešno imeti kombinirani pouk pri tujem jeziku, da je to toliko lažje pri raznih drugih predmetih, ker jih pač učimo v materinščini. Torej odveč je bojazen, da bo s tem šola nazadovala, da bo nivo padal ali podobno. Namreč nasprotno: pokazalo se je, da je možno z vestno pripravo doseči iste vzgojne smotre kot v razredih, kjer ni kombiniranega poujca. Saj je bila tiha zaposlitev tako lepo izrabljena, da je pritegnitev učencev k delu bila nujna. Lepo je bilo gledati, kako so morali sami brskati po knjigi in sestavljati stavke na podlagi tega, kar jim je pisalo na lističih (samostalnik). Poleg tega še en dokaz, da je mo-
goče. in to prav lepo, uporabljati flanelograf v višjih razredih in prav pri tujem jeziku. Flanelograf naj služi za pridobivanje novih pojmov, za ponavljanje že znanih besed, ki jih naj učenci ponavljajo na podlagi slikovnega materiala i. pd.
Toriej težnja učiteljstva po enotni šoli, klic reforme je tudi na nižeorganiziranih .šolah šoštanjske občine dosegla svoj namen. Do sedaj poučujejo nemščino --tuji jezik na osnovni šoli Ravne. Zavodnje in Bele vode. ostalim se je pa dala s to hospitacijo pobuda in napotek, kako je potrebno delati, da bo uspeh.
Po vsem tem se je razvila živahna debata: »dali« so se tudi idejni temelji tujega jezika in zavzelo se je stališče, naj učitelj uči tisti jezik, ki ga pač obvlada, ne oziraje se včasih na težkoče izven šole, ker se je pač napak tolmačilo stališče, da nemščine ne v naše šole. Saj jezik ni tega kriv, kar so v času NOV počenjali tuji narodi nad nami. Mislim, da je potrebno, pogledati z drugega stališča: šola daje vsem otrokom enako pravico — reforma je tu —; in če je tako, se bedo pač učenci učili tistega jezika, ki ga učitelj obvlada, tistega jezika, ki so ga starši predlagali sami, saj so ravno iz njihovih vrst prišle pobude! Učiteljišče daje dovolj osnovnega znanja za pouk tujega jezika, drži pa da smo včasih vse preveč ko-modni, da bi se nam ljubilo še nekaj več naporov, ki jih poučevanje tujega jezika nujno daje. Temeljite priprave, samoizobra-ževanje i. pd.
Posebno mesto razprave je zavzela točka, ki je nismo imeli nikjer nakazane v dosedanjih razpravah, ali nam se je zdela primerna:
1.	če pogledamo učitelja kot druž^ benega delavca, se nam zdi nemogo^ če, da bi bil pasiven do svojega druž-oenega okolja, da ne bi delal v 110» beni organizaciji;
2.	tak učitelj se bo slej ko prej znašel na slepi ulici, ker ne bo povezoval življenja s šolo in obratno, kar pa nam jasno narekuje naš položaj, naš razvoj in tudi program dela šole.
Zato smo bili enotnega mnenja in, smo formulirali to točko nekako takole:
pa gledamo še povrhu to. da ima šolski odbor o tem odločati, potem moramo nujno že iz čisto vzgojnega stališča zavzeti drugo — pravilno pot.
Mislim, da s tem ne izgubljamo vere v vzgojno vrednost učiteljstva, ki mora biti na vasi še posebno trdna, če hočemo, da bomo želi še večje uspehe. Ce rie bomo šli po takšni poti s takšno perspektivo, potem lahko mirne duše trdim, da se bo zakon o finansiranju šolstva lahko tudi Izkrivil in ne dajal takih pobud, kot so zamišljene za uspešno delo in napredek šolstva.
— sodelovanje z organizacijami na terenu, ki delujejo v mejah napredka in uspehov ter sodelovanja s šolo, v organizacijah, s katerimi se Čuti napredek celotnega družbenega okolja terena!
f Smo zato, naj bo izvenšolsko delo prostovoljno. Zdi se nam umestno, da se tudi o tem kaj več napiše v našem listu, ker tu pač ne'bomo enotno mogli rešiti vprašanja. Mi smo smatrali, če lahko eden ali dva delata, zakaj ne bi še drugi ali tretji. Zdi se nam nemogoče, tudi' nesocialistično, da bi nekdo, ki dobro poučuje — relativno vzeto, če sploh lahko dobro poučuje — in ni delaven nikjer izven šole, ali pa da v organizaciji, kjer dela, ni čutiti niti njegovega dela, dobi isto nagrado za delo po uspehih kot oni, ki se muči pogosto tudi v postelji s problemi: kako rešiti to ali ono stvar, te ali one organizacije. Da ne govorimo tu o poteh na seje v centre, ki so vse neplačane i. pd. Res, da v našem primeru od celotnega
O/n
V teh nekaj mislih sem hotel prikazati to, da tudi učitelji nižeorganiziranih šol želijo iti isto pot kot učitelji popolnih osnovnih šol. Da hočejo napredek, da želijo to, da ne bodo zaostali za časom, da najdejo razumevanje pri občinskih, družbenih, kot političnih forumih. Vendar je sprva težko, delo je bilo tisto, ki je odprlo vratca razumevanja tudi za šolstvo. Vodilni funkcionarji žele stika z učiteljstvom nižeorganiziranih šol.
Danes ima aktiv že dvoletno tradicijo in zato smo si dovolili seznaniti širšo pedagoško javnost o delu takega aktiva in dati pobudo za ustanovitev tam, kjer pač obstoje pogoji; in po našem bodo povsod, po vseh ostalih občinah, ker naletimo na težave predvsem tam. kjer naše šole meje na sosednje občine ali okraje, ker ljudje pač ne razumejo, da si vsaka šola kroji svoje delo po svoje. Včasih pa tudi učiteljstvo sosednjih šol povsem drugače zavzema stališča in ovira zdrav in idejno pravilen napredek celotnega dela nižeorganiziranih šol v eni občini.
dela, ki smo ga zaznamovali s IGO ! le 15 °/o odpade na izvenšolsko delo v organizacijah, vse ostalo pa so zavzeli splošno znani kriteriji; le eden je bil v našem primeru dodaten:
Drugi del posvetovanja je Obsegal tekoče probleme teh šol, poleg tega pa se je razvila živahna diskusija o temi: Idejnost, pouk in naše zahteve. Vsi vemo, da se z naglim gospodarskim in političnim napredkom naše družbe spreminja tudi družbeno okolje naših nižeorganiziranih šol In zato aktiv tudi. tega ni prezrl. Poudarjeno je bilo, da edino idejno trden, razgledan učitelj lahko še uspeva na šoli, katere okolje je v glavnem še vedno kmečko in zaradi tega pod vplivom tradicij, idejnih usmerjenosti drugam, kot jih zavzema naša šola. To nas ne moti: saj s prepričevalno in dokazano utemeljitvijo smo že in še bomo tešili marsikateri majhen »problem«. Zakaj »problem«? Ker pač smatramo, da drugačna idejna usmerjenost ni problem, pač pa ostanek preteklosti, če so ljudje socialistično tvorni. Tu smo naredili korak naprej, mislimo v odnosih do našega kmečkega človeka: saj spoštujemo njegovo delo doma, njegovo delo za skupnost, skrb za uspešno delo šole, drugih organizacij, in zato nas ne moti, če »je idejno še drugače usmerjen. Saj se tudi tu kaže revolucija, napredek, ki ga pa lahko izvede le IDEJNO TRDEN UČITELJ, ki ne pozna dvoličnosti, ampak eno in edino pravico in resnico, resnico boja za znanstveni pogled na svet! Takšno je bilo načelno stališče posveta, ki ga pa naj vsekakor vsaka šola prilagodi svojemu družbenemu okolju primerno, seveda brez mlačnosti, s taktom.
— čuvanje skupne lastnine — šolskega inventarja in imovine.
Ta točka je dobila tudi 15 °/o. ker pač smatramo, da je učitelj soodgovoren za vse ono, kar se v šoli polomi, stare ali uničuje.
Odločno pa smo zavrnili tendenco, da bi se tam, kjer sta samo dva ali trije na šoli, razdelili tistih 5 ’V» kar pavšalno, in sicer po dokaj čudnem ključu: »pola-pola«. Ne vem, če je to v skladu s socialističnim ocenjevanjem dela, z nazori našega človeka, ki je dosegel v teh zadnjih 15 letih tako silen razmah. Take in podobne misli je treba dosledno odklanjati in pristopiti k dejstvom, k delu, k ocenjevanju in ugotavljanju uspehov. Ce
Naslednje naše posvetovanje bo maja v Belih vodah nad Šoštanjem, na našem področju najviše ležeči šoli pod SMREKOVCEM. Še en dokaz, kako skrbi ObLO za šolstvo: tu v Belih vodah se gradi nova šola. moderna zgradba z dvema učilnicama, sobo za tehnični pouk, knjižnico, šolsko kuhinjo, stanovanjem in TELOVADNICO, ki bo obenem služila kot dvorana. To pot bo hospitacija še v stari šoli, da se učiteljstvo spozna tudi s težavami, ki jih imajo učitelji na ta-mošnji šoli zaradi prostorov, slabe opreme in pomanjkljivega inventarja učil.
Kolikor pa že obstoje ti aktivi po raznih občinah in okrajih, bi bilo želeti, da se malo razpišejo o svojem delu, da dobimo izkušnje še od drugod, da tako skupno pregledamo uspešno delo, da dobimo novih pobud
—bv
VABILO
NA REPUBLIŠKO RAZSTAVO »ZA SODOBNO ŠOLO«
V dneh 11. do 19. novembra 1961 bo v prostorih Gospo-
darskega razstavišča v Ljubljani pod naslovom »Za sodobno šolo« razstava učil, učnih pripomočkov, šolske opreme in
prototipov.
Razstavljena bodo:
a) sodobna učila, učni pripomočki in oprema, ki jo pod-
jetja izdelujejo za potrebe predšolskih ustanov, osnovnih šol in šol druge stopnje;
b)	učila, ki so jih izdelali učenci, dijaki, učitelji in drugi za lastne in sorodne šole;
c)	prototipi sodobnih učil, učnih pripomočkov in oprem« za predšolske ustanove, osnovne šole in nekatere šole druge stopnje;
č) na razstavi v šoli Gradbenega centra v Ljubljani bodo poleg učil te šole razstavljeni projekti za osnovnošolske zgradbe s slikovnim materialom, ki je v zvezi z gradnjo šolskih poslopij.
Pripravljalni odbor bo pred razstavo razstavne predmete komisijsko ocenil tako glede vzgojne kakor funkcionalne in ekonomske vrednosti. Glede na razpoložljiv razstavni prostor bo komisija tudi odločila, ali naj bo predmet razstavljen.
Ob priliki razstave bo izdan katalog učil, učnih pripomočkov, opreme in uslug podjetij, ki se bo pozneje dopolnjeval po potrebi in želji interesentov.
Razstavni odbor vabi šole, podjetja, zavode, družbene organizacije in posameznike iz Slovenije, da se s svojimi izdelki razstave udeleže. Istočasno vabi k udeležbi tudi podjetja iz ostalih republik.
Rok za prijave je do 15. junija 1961.
Vse druge informacije glede tehničnih pogojev daje: Sekretariat Sveta za šolstvo LRS, Župančičeva 3/IV — telefon št. 22-001/79.
SEKRETARIAT SVETA ZA ŠOLSTVO LRS
DVE POSEBNI ŠOL) za Pomurje premalo
Smdikdno sLorovcnje v gornji Radgoni
in nasvetov.
Osrednja točka dnevnega reda na zborovanju prosvetnih delavcev v Gor. Radgoni je bilo predavanje o psihični in fizični posebnosti otroka in njegova habilitacija. O tej nevsakdanji temi je zanimivo predavala
tovarišica 2erdin Cilka, ki že Ve\ leto z uspehom vodi posebno Žolč Gor. Radgoni. Posegla je v zgojj vino, nato pa je na primerih priK« zala najvažnejše značilnosti posafl16-, nih skupin prizadetih otrok od težjih do najlažjih ter možnosti ^ hove habilitacije. Posebno pozorov jj ; je posvetila skupini debilnih otr° ,c. ker je to vprašanje za radgonsko čino, ki ima poleg Ljutomera edina * prva v Pomurju še posebno šolo, posebno važno.	j
V razpravi so prosvetni delanj ugotovili, da sta dve posebni Šoli J vse Pomurje premalo, da so po PeJ letih na sindikalnem zborovanju fj vič bolj na široko razpravljali tuojf tem vprašanju, da so učni uspe^L nižjih razrediji osnovne šole v y I
da so učni osnovne šole v
Radgoni,
v primerjavi s prejšnjimi i«*/ zfA
boljši, da učenci v posebni šoli dJV napredujejo ter da se je odpor sL šev, ki je bil od kraja do te prav zaradi vidnega napredovanja ‘ učencev zelo omilil.	ts
Na zborovanju so obravnavali j organizacijska vprašanja. Za spom^ padlih borcev, ki ga bo postavil UJ činski odbor ZB ob 20. obleti* j. vstaje v Gor. Radgoni, naj bi priJLr val vsak prosvetni delavec 10 octSv kov mesečnega zaslužka. SindiK^
odbor si želi več sodelovanja s 5 ^
Dinami po šolah. Konec aprila ^ izšla s pionirskimi igrami prva
viika odrednega glasila radgonske čine »Veseli črički-«.
IK*
Maturanti in pretesorj* učiteljišča v
IV. letnika — šolsko le*0 1050-51

Letos bomo praznovali 10-iet^ mature. Zbrali se 18. uri v hotelu
jC0
Nadalje je bilo precej govora o nekih načelnih kriterijih y zvezi a 5 % — gibljivem delu plač.
Mladi Inštruktorji modelarske sekcije v Škofji Loki so končali seminar za modelarje. Na šolah bodo vodili modelarske in brodarske krožke. Lepa skrb škofjeloške Ljudske tehnike za naše šole,, ki jim še vedno manjka osposobljenih ljudi za tehnično vzgojo
bomo 28. april*ki Turist (poleg p> >
Ljubljana), turante in udeležbi!
Vabimo profesorje k

vse tedanje j« polnošte^5*
Pripravljalni
oiiiJ0'
tič.
OB 20-LETNICI LJUDSKE VSTAJE
Prei 16 leti je Ml ustanovljen prosvetni sindikat
V dneh 12., 13. in 14. novembra 1944 je bilo v Črnomlja precej živahno. Sicer je bilo živahno vedno, saj je bil Črnomelj nazvan »slovenska Moskva«, glavno mesto širokega področja slovenskega osvobojenega ozemlja.
Toda tiste dni je prišlo v prestolnico blizu sto prosvetnih delavcev, ki so ustanavljali svojo organizacijo »strokovno zvezo učiteljev in profesorjev.«
Po italijanski kapitulaciji, zlasti po znani neuspešni ofenzivi Nemcev in domobrancev, oktobra in novembra 1943, po vsestranskem prizadevanju novoizvoljene ljudske oblasti, je šolstvo na osvobojenem ozemlju, pa tudi na delno kontroliranem ozemlju, doživelo širok razmah. Ljudstvo Dolenjske, Suhe Krajine, Bele Krajine in Primorske je navdušeno pozdravilo pravo in resnično ljudsko šolo. Vedelo je, da se bodo otroci v tej šoli vzgajali v pravem duhu borbe slovenskih ljudskih množic za resnično svobodo in socialno osvoboditev. Prav to dejstvo je vzpodbujalo novo ljudsko oblast, da je usta-
navljala nove začasne šole po vaseh, v kmečkih in drugih hišah; ljudje so otroke tudi nosili v šolo, zlasti v zimskem času, ko ni bilo obutve. Nihče ni hotel izostati, vsak je stremel za tem, da bi se otrok nekaj naučil. In tako je postala šola, kljub ogromnim težavam, resnična ljudska šola, kakor je bila tudi nova oblast, ki se je rodila sredi borb in trpljenja, ljudska.
Bilo je poskrbljeno tudi za kadre. Mladi ljudje, ki so imeli veselje do poučevanja, pa tudi starejši, so šli v tečaje v Dobliče. Tam sta bila pod vodstvom tovariša Dolgana dva taka tečaja, na katerih so tečajniki dobili osnovno, najpotrebnejšo pedagoško znanje in osnovne prijeme za delo v šoli. S kako ljubeznijo so se učili in delali in s kako ljubeznijo so potem šli v šole, med mladino, to lahko razume le tisti, ki je vse to videl in doživljal. Ti mladi učitelji in učiteljice so morali premagovati ogromne prepreke in težave, saj niso imeli ničesar, večkrat razen štirih sten in otrok nič drugega. In vendar
je šlo, šola je zaživela, otroci so jo, vzljubili, starši tudi In pouk je tekel.
Ko so odhajali ti mladi ljudje na svoja službena mesta, so se morali včasih prebijati skozi zasede. Tako je del absolventov tečaja v Dobličah na svoji poti v šole na Štajersko tudL padel, ko so jih napadle sovražne zasede, na katere so naleteli na tej poti.
Tovariš Dolgan je, s sodelovanjem tovarišev Winklerja in Vončine, izdelal prvi učni načrt za šole na osvobojenem ozemlju. To je zgodovinski učni načrt, ki dokazuje delavnost in vsestransko skrb pedagoških praktikov pri gradnji nove šole.
Na obrobnih področjih je okupator proti tej pravi ljudski šoli naperil ves svoj bes. Ob vdorih je uničeval vse, kar je našel s težavo zbranega v skromnih šolskih sobicah, pretepaval je ljudi, ki so pošiljali otroke v partizanske šole, le sreča je bila, da so se učitelji vedno pravočasno umaknili, ali pa so se pridružili borcem, ki so branili taka napadena področja. Toda duha ljudi niso
mogli streti, ljubezni do šole niso mogli uničiti, položeni temelji nove šole so bili trdni in nepremagljivi. Gradilo jo je ljudstvo samo s.pomočjo svoje nove oblasti in s pomočjo prekaljenih prosvetnih delavcev, borcev in akti. vistov in mladih, novovzgojenih kadrov v dobliških tečajih.
In blizu sto učiteljev in profesorjev se je zbralo v teh dneh v Črnomlju.
Bila je to pisana druščina. Stari in mladi, vojaki in civilisti so prišli. 'Prišli so iz brigad in divizij, z visokimi vojaškimi čini, z okrožij in rajonov, mnogi so bili do zob oboroženi, tudi ranjeni, prišli so od blizu in daleč, skozi zasede in so si morali pot izkrčiti z borbo. Prišli so iz Bele Krajine, Suhe Krajine, Dolenjske, Kočevskega in celo s Primorskega. Skratka Črnomelj je bil poln prosvetnih delavcev, poln ljudi, ki so prišli, da uredijo veliko stvar in položijo temelje bodoči stanovski organizaciji prosvetnih delavcev in se pomenijo o nadaljnjem razvoju šolstva, prosvete in dela med mladino. Tu so se našli stari znanci izza šolskih klopi, tovariši z istih šol pred vojno z novimi mladimi, ki so komaj storili prve korake med mladino in v šolo in so že želi uspehe.
V tem času sem bil okrožni šolski nadzornik za novoustanovljeno novomeško okrežjej Pi*ed tem je bila izvršena reorganizacija in sta se združili stiško-grosu-peljsko in novomeško okrožje.
Naš sedež je bil v vasi Obrh pri Dolenjskih Tordicah.
Vso pomlad in peteri« +«r jesen smo bili izoostavlteni vdorom okupa+eria in domačih izdajalcev po Buhi Kraiipj, kjer smo imeli sedež, zato smo bili v stalni pripravljenosti. Hajkah' smo po Bubi Kraiini in deloma po Kočevskem. podnevi večkrat nismo mogli niti smeli v vasi, zato smo delali v glavnem ponoči. Bili smo zelo utrujeni in od stalnih nevarnosti zelo previdni. Končno smo sredi oktobra prišli v Obrh, kjer smo imeli malo več mira in možnosti za redno delo. Pričeli smo izdajati glasilo »Glas Dolenjskp«, v katerem smo pisali tudi o naših šolskih vprašanjih. Šolstvo v tem predelu je redno delalo in lahko sem se posvetil šolskim problemom ter vzgoji kadrov.
Na ustanovni občni zbor smo šTi trije z okrožja in to tovariš Plišič Jože-Joco, Hudales Zoran-Trubar in jaz. Krenili smo z vsem imetjem v nahrbtniku in orožjem. Prvi dan smo prišli do baze 20 v Srednji vasi pri Cermošnjicah. Tu smo prenočili in se najedli, saj je bila tu kuhinja za prehodne goste. Drugi dan smo krenili preko Semiča proti Črnomlju. Vso dolgo pot smo pešačili, saj za partizana ni bila nobena pot prehuda in predolga. Med potjo proti Črnomlju, kamor smo prišli 12.novembra proti večeru, so se nam pridružili še drugi tovariši iz brigad in šol, tako da smo preko belokranjske ravnine hodili
veseli in razpoloženi in smo kako zapeli.	*
V Črnomlju nas je sprejel i mošnji okrožni šolski nadzor j tovariš Vončina Drago, ki
Ta14"
z

zelo razveselil svidenja, me je povabil, da bom &°stJ
njegovi hiši, češ da se bova ^ pomenila. Našel sem precej cev iz predvojne dobe in mar^e-smo se pomenili še ta večer- * čina nas je bila v edinical’«-zalednih formacijah. Vsak je vedal svoj roman, mnogi o j'5^-svojih družin nismo vedeli česar, drugi so govorili sp®;, smrti tega ali onega t°va1^ Bilo je to veselo, hkrati Pa žalostno snidenje.
Zvečer sem bil gost pri .Jt?' rišu Vončini. Po več meseci« vanja in hajkanja sem s®.flov'J okopal in tovarišica Vonču1^ mi je pripravila lepo belo P^jf Ijo. To mi je zelo prijalo, ■spati nisem mogel. Vso n°c J se premetaval, nisem bil v gj* takega udobja, saj smo '''eSj ( spali oblečeni in obuti a p-f gozdu, na trdih tleh v kaktej ali kozolcu, z orožjem v na1 5c vsak čas pripravljeni brani i-
y,r>
Drugi dan, to je 13. noveli ^ smo pričeli z delom. Lackn® dvorana je bila polna. PricL (Č zbor znani šolnik in partiz^Lčj variš Andrej Flajs-Sočam so prisostvovali zastopniki rii/f?1
tovariš Winkler Venčeslav, n tfi
oddelka za
načelnik drugi.
Ko je orisal narodnoosvou
šolstvo # ,</
OB STOLETNICI »UČITELJSKEGA TOVARIŠA«
Za letošnji teden muzejev je pripravil Slovenski šolski muzej občasni/ razstavo »lOO let Učiteljskega tovariša«, prvega slovenske^ učiteljskega časopisa, ki ima mnogo zaslug, da je slovensko učiteljstvo doseglo lepe uspehe pri svojem organizacijskem in strokovnem Selu. Prav zato hoče s to razstavo tudi počastiti 20-letnico vstaje narodov Jugoslavije.
„ Pri razvoju Učiteljskega tova- tivce, ki so na Kranjskem imeli » a (UT) razlikujemo v času nje- vso podporo cerkve, zato si je iz-■ yega izhajanja od 1. jami- posloval Andrej Praprotnik naj-Okf	aPr:ila	več prej dovoljenje škofije za izdaja-
t°tio.blj' Gradivo, ki ga na tej nje lista. Ta je dovolila in odo-f^siavi prikazujemo, priča, da brila je tudi, da lahko list prina-I napredna stremljenja poča- ša šolske postave na posebni pri-I 'o dosledno, vedno bolj uveljav- logi, tiskani v nemškem jeziku. «« m vplivala na delo učitelj- Pri ustanovitvi UT sta pomagala / v šoli in izven nje. V zadnjih Praprotniku učitelja Fran Gerk-foukih UT in njegovi prilogi man in Janez Zorin. Denarno posveti so izhajali članki in raz- moč je dal tiskar Rudolf Milic, ki Kye. ki so jih priobčevali člani je bil zato solastnik lista. Celjskega pok reta, gibanja, ki
)-■—nj Andrej Praprotnik je imel ta-Sje usmerjala Komunistična krat, ko je pričel izdajati UT, že grtija. Učitelji, ki so vodili Uči-	'	-	-	- -
piski pokret, so bili marksisti.
'kunisti. S svojimi razpravami '‘članki so usmerjali slovensko i'teljstvo k dialektičnim mark-p^ičnim metodam pri njihovem ptagoškem in samoizobraževal-delu in jih idejno približe-pi Komunistični partiji. Zaradi pe usmerjenosti se je priklju-u? velika večina slovenskega vteljstva leta 1941 takoj narod-psvobodilnemu boju in dokaza-5 da je eno z delovnim Ijud-pom, ki ga je v boju na življe-J6 in smrt vodila Komunistična 5rtija Jugoslavije.
leta 1861, ko je izšla
mnogo skušenj kot dopisnik. Prav tako je imel skušnje kot pisatelj šolskih knjig in knjig za mladino. Med takratnimi učitelji je bil najbolj primerna oseba za urednika listu, ki je imel nalo-
bil v spotiko duhovščini, ker je cerkev z njim izgubila nadzorstvo nad šolo. Močnik je bolj kakor Praprotnik zagovarjal konservativne nazore, zato je nastal med učitelji odpor in na Štajerskem je pričel Ivan Lapajne izdajati drugi učiteljski list »Slovenski učitelj«. Ta. je zastopal napredno usmerjene učitelje. Istočasno se je opredelil del učiteljev, ki nacionalno ni bil zaveden, pač pa politično liberalno usmerjen, za nemški šolski časopis Laibacher Schulzeitung (Ljubljanski šolski časnik), ki je vodil boj za ohranitev nemškega učnega jezika v šolah. Ko je leta 1882 Praprotnik spet prevzel uredništvo UT, so se prilike že dokaj izpremenile. Na Štajerskem je izhajal Popotnik, na Goriškem Šola; takrat so imeli slovenski učitelji kar tri strokovne liste. Šolstvo se je močno razvilo, odkar ga cerkvene oblasti niso več upravljale. Učitelji so bili mnogo bolje izobraženi, ker so se šolali na štiriletnih učiteljiščih. Povsod so delovala učiteljska društva.
ra številka UT, so o šolskih za. * vah
poročali redki ;Stiiki, ki so izhajali v
slovenski oni dobi.
riveč so poročale Novice in Šol-v * Prijatelj, ki je bil prvi slo-pedagoški časopis: Leta
l836
je Šolski prijatelj spremenil
, slov in vsebino ter postal cerk-list. Novice niso šolskim za-s, vam mogle odstopiti več ■ ra kakor so ga že.
pro-zato so po-
učitelji večkrat predla-W bi pričel izhajati poseje solski časopis; izmed vseh si Vjj^ajbolj prizadeval za ustano-samostojnega glasila Andrej H apr°tnik. Že leta 1855 je usta-l,/'1! v Ljubljani »Učiteljsko s?vnico«, ki je bila prvo slovenja Učiteljsko društvo. Spoznal ‘sj’ 'la bo dober časopis, tiskan V genskem jeziku, največ poma-se bodo učitelji na Slokipričeli izobraževati. Ho-j/Vzbuditi s pomočjo časopi-Žat-. Učiteljih narodni ponos in da le pouk v slovenskem Jlep?11 lahko pomaga odpravljati in s tem zaostalost bj ljudstvom. Želel je tudi. da slovenski učitelji združili v (h. h.’o, časopis pa naj bi bil vez
Itgp® ~ -us
uimsassst
m
M
-K.	'	
% 14	
#	• • i - ?>•
J/,	
	t
E	
	.
	fi|
SMte»!l in zalcill j'K, Milim


List zs Solo in «lom.

(fdgororiii vrsdnik:
Andrej Frit;ir«tgik.
0 bjimi.
iatj v katerem je pričel izha-v takratni Avstriji, ime-feg 0 ustuvno dobo, ko so bile bo padcu Bachovega abso-tičg ua ljudstvu prve demokra-lo ■ bravice. Učitelji so bili ma-- o oraže ni in kot cerkveni benci povsem podrejeni 1 'f1/ Redke učiteljske skupšči-' so jih vodili dekani kot nadzorniki, so jim malo y ^tile pri pouku v šoli. Takrat v bričela politična diferenciacija 6tl Slovenci. Koliko so učitelji
k
h
Upali v vrste. mladoslovencev, ^ treba še podrobno ugotoviti, tijriko trdimo, da jih je nekaj 5jj°: Zaradi materialne odvisno-j® večina podpirala konserva-
go povezati vse slovenske učitelje in pripraviti ustanovitev učiteljskega društva. Njegov delež pri izboljšanju šolskega leta v takratni šoli ni bil majhen in je prejel že priznanje sodobnikov. V prvem desetletju, ko je UT urejeval Andrej Praprotnik (1861 do 1872), t. j. v dobi tkzv. konkor-datske šole, je bil to zgolj slovenski šolski časopis, ki ni smel opozarjati na napredne tokove v svetu, in glavna njegova naloga je bila priobčevati praktične šolske napotke in gojiti slovensko narodno zavest. Ko se je zaostrila nacionalna diferenciacija, je odstopil Praprotnik kot urednik,
Leta 1890 je Praprotnik odložil uredništvo UT in list je postal glasilo slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Njegov novi urednik Andrej Žumer (1890— 1894) je objavil nov program, ki se je razlikoval po obširnosti od poprejšnjih. Ni posegel še v sve-tovno-nazorsko področje, pač je mnogo pisal o združitvi učiteljskih društev. .
Leta 1889 je bila ustanovljena Zaveza učiteljskih društev in njeno glasilo je bil Popotnik. Pod uredništvom Jakoba Dimnika (1894-1903) je UT pričel odkrito zagovarjati narodno napredno stranko in pričel boj pro-nasledil ga je Matej Močnik ti Slovenski ljudski stranki, Iti je (1873-1882). Liberalni šolski za- imela med učitelji takrat le ma-kon, ki je bil sprejet leta 1869, je lo pristašev. V UT so se pojavili
prvi članki o socializmu, ločitvi šole in cerkve, reformi šole, a največ so pisali o slabem materialnem položaju. Ta boj se je še zaostril v dobi, ko je bil urednik Engelbert Gangl (1903—1914). Iz te dobe naj omenimo tehtno razpravo »O šolski reformi«, ki jo je napisal dr. Karel Lončar. Leta 1908 je UT postal tednik in iz-premenil format. Učitelji pripadniki SLS so imeli že od leta 1900 svoje glasilo Slovenski učitelj in organizacijo Slomškovo družbo. Deželni odbor, ki je imel večino članov SLS, je od 1908 dalje podeljeval učiteljem, članom Slomškove družbe, posebne doklade. Tako so pridobivali člane, ki so zaradi materialnih težav izstopali iz Zaveze. UT je bil v težkem materialnem položaju in izhajal je redno le zato, ker ga je tiskala Učiteljska tiskarna. Svetovna vojna je zavrla delo in UT je poredko izhajal. Urejeval ga je Luka Jelenc U914—1918). predsednik Zaveze. Že leta 1917 je izšel ped vplivom Oktobrske revolucije članek Perspektive bodočnosti — socializem. Zlom Avstrije je UT veselo pozdravil. Mnogo prostora je bilo odmerjenega Primorski, ki jo je okupirala Italija. Objavil je načrt za šolsko reformo, ki ga je sestavil Pavle Flere. Ob 60-letnici UT je urednik Ivan Dimnik (1919—1931) priobčil program UT. V njem je odkrito povedal, da je mesto učiteljstva med proletariatom in škoda je, da se ni zavedalo pomembnosti razrednega boja, ki bo edini dovedel do prave demokracije. Po Obznani in izidu zakona o zaščiti države niso več izšli tako odkrito pisani članki. UT se je boril proti smeri, ki jo je zastopalo vodstvo organizacije. Leta 1926 je bi^a sprejeta v Celju Deklaracija, s katero se je izvršila depolitiza-cjja organizacije, ki naj ne bi bila več privesek meščanskih strank. Vsebinsko se je časopis izboljšal in postal informator učiteljstvu še v večji meri kakor poprej. V uredništvu je zamenjal Dimnika Andrej Škulj (1931— 1934). Njemu je sledil Vekoslav Mlekuž (1934-1941). Leta 1937 je Mlekužu banska uprava uradno prepovedala urejevati UT 'in do rešitve pritožbe ga je formalno urejeval Ivan Kocijančič (1937— 1938). Od leta 1924 je kot priloga UT izhajala Prosveta, ki je v zadnjih letnikih bila glasilo Učiteljskega pokreta.
UT je izhajal nad 80 let neprekinjeno, kljub težavam, ki jih je imel vsak. urednik s cenzorji. V prvem obdobju do leta 1882 je bil konservativno usmerjen. Radikalno napredno smer je zavzemal od leta 1894 do 1914. Po letu 1918 se pozna vpliv velikih socialnih izprememb in prične obdobje za neodvisno stanovsko glasilo, ki ima poudarek na sa-moizobraževanju. Od 1936 dalje se pozna vpliv Učiteljskega pokreta, vendar se vodstvo organizacije ni strinjalo s to smerjo. Ko je bila okunirana leta 1941 Slovenija, je UT prenehal izhajati in njegov naslednik je bil v letu 1946 Prosvetni delavec. Delo. ki ga je opravil UT med učiteljstvom, je bilo ogromno. Njegova zasluga je bila dvig splošne ravni učiteljske razgledanosti in trdna učiteljska organizacija.
France Ostanek
lazg©v®r i A. F©ijavorškosa
(Ob njegovi drugi nagradi Sklada Borisa Kidriča)
Dne 11. t. m. je bila ob oblet- loške službe. Vsekakor je pereče niči smrti velikega jugoslovanske- vprašanje psiholoških kadrov, ga socialističnega revolucionarja 4- Povej še kaj v zvezi z razpravo r	»Vprašanje razvojno prizadetih ot^oK
m oblikovalca nove Jugoslavije pri nas„/kj j0 je upravni odbor s.Ma-Borisa Kidriča v prostorih Izvrš- da Borisa Kidriča odkupu? nega sveta LS LRS v Ljubljani	Pri praktičnem pedagoško-
slavnostna seja, na kateri so bili psihološkem delu na terenu, pred-mnogim slovenskim znanstveni- vsem na podeželju, sem naletel kom podeljene nagrade in prizna- na mnoge težke probleme social-nja Sklada Borisa Kidriča. Ob tej nega in pedagoškega ^značaj a, ki priliki je prejel nagrado za raz- sem jih želel z razpravo, ki jo je pravo »Vprašanje razvojno p riža- bil lahi Sklad Borisa Kidriča kot (letih otrok pri nas« tudi tov. anonimno razpisal, prikazati ozi-prof. Albin Podjavoršek. To je že roma nanje opozoriti. Sodelujem njegova druga nagrada iz sklada tudi v vzgojni posvetovalnici v Borisa Kidriča. L. 1958 je prejel Žalcu. 'Marsikaj žalostnega sem podobno nagrado za razpravo videl, kar bi bilo vredno peresa »Pomen rehabilitacije invalidov v Maksima Gorkega. Meram pa z sodobnem zdravstvu in socialnem veseljem potrditi, da kažejo skrbstvu«. Tovariša Albina Pod- kompetentni činitelji po občinah javorška poznamo kot agilnega mnogo smisla ža reševanje sociai-kulturno-prosvetnega in javnega nega vprašanja, zato pri tem delu delavca. Ob, priliki te nagrade po svojih skromnih močeh rad sem mu kot našemu sodelavcu sodelujem. Tale razprava je re-postavil nekaj vprašanj. Našel zultat mnogih razmišljanj o živcem ga v poklicni posvetovalnici Ijenju in perspektivah razvoja v Celju, v čakalnici, polni mla- prizadetih otrok in mladine na dincev, ko je obravnaval svoje našem podeželju, kandidate za poklic. Časa nisva 5, Pred dvema letoma si prejel po-imela mnogo.	dobno priznanje kot letos. Katere
1. Mnogo delaš. Kaj se ti zdi po- teme pa si se takrat' lotil? trebno pri vzgoji nase mladine?	Slo je prav tako za razpis
Vse mora iti po načrtu, točno Sklada Borisa Kidriča. Kot de-in sistematično. Petem prihranir fektologa me že od nekdaj zani-mo mnogo časa in imamo boljše ma vprašanje invalidnih otrok, uspehe. Ko bomo našo mladino, njih vzgoje in njih bodočnosti ki se šola v višjih razredih osem- v naših novih življenjskih pogo-letke, v srednjih'šolah, a tudi na jih. Ko smo v Celju ustanovili univerzi, naučili, kako naj se po- okrajni zavod za rehabilitacijo služuje_ virov, kako naj bere, ka- invalidov, sem pri delu v tem za-ko naj raziskuje in išče itd., vodu nabral mnogo izkušenj, iti skratka: kako naj se uči, bodo sem jih želel prikazati v razpravi učni rezultati tudi ob večji »Pomen rehabilitacije invalidov v zahtevnosti učne snovi in težjih sodobnem zdravstvu in socialnem pogojih boljši. .	skrbstvu«, ki je bila pozitivno
.. 2- Kot Pre;,s,'dnik,J siovenske sek- ocenjena in nagrajena. V izvleč-cije Jugoslovanskega združenja za po- ,	.	° J. ,.
klicno usmerjanje ti je gotovo pri ka je razprava objavljena v Go-srcu služba poklicnega usmerjanja, spodarskem koledarju 1960.	—
Kaj sodiš o dosedanjih uspehih? Poklicni vzgoji telesno in duševno Mesec april smo določili za defektne mladine posveča naša mesec poklicnega usmerjanja, družba mnogo pozornosti in je Slovensko učiteljstvo pridno so- zakonodaja v tem smislu v naši deluje. Tega smo lahko zelo ve- državi brez dvoma med najna-s?hL ?.a i51, solam m učiteljstvu p,rednejšimi v svetu. Cilji in na-olajsah delo, smo jih osKrbeii gr(.j so ^.u> pogoje, metode in tudi z ustrezno literaturo, ki se sredstva bomo polagoma ostvar-i kakor lahko ugotavljam jajj_ Razen že omenjenega »Pra-vec.vrat na terenu — dobro po- Viinjka o kategorizaciji in evi-sluzujejo. Lo. saj sem o tem prav denci otrok z motnjami v tedes-v Prosvetnem delavcu večkrat^pi- nem jn duševnem razvoju«, bo sal. z,ek> priporočam, da se sole velikega pomena v bodoče za naroce tudi na list »Covck i za- našo miadino tudi »Uredba o,po-mmanje«. Iznaja v srbsko-hrvat- klicni rehabilitaciji otrok zavaro-skem jeziku v latinici^ aktualno vancev<< (Ur. list FLRj 5i/f>0). sodobno vsebino. Po šolah bomo problematiko defektnih ljudi bo-morah napraviti za našo stvar še mo moraij imeli stalno pred vec propagande, čeprav smo lah- 0^mi_
ko z dosedanjim delom zadovolj- „ " s ,
,T ,	,	.	.	,	,	“	.6. Pa če tvoje mnenje o delu
ni. Nekaj pobud pa bo treba se Okrajnega pedagoškega društva v V vrhove.	Celju, katerega predsednik si?
3. Vemo, da si tudi podpredsednik Pedagoško službo po šolah slovenske sekcije Združenja psiholo- opravlja V okraju pravzaprav gov FLRJ. Kaj sodis, da je trenutno	.	,	,
najbolj pereče psihološko vprašanje Zavod za presvetno-pedagosko pri nas?	službo, med roditelji društva pri-
Pomanjkanje poklicnih psiho- jateijev mladine in šole za star-logov za šolsko prakso. Cas nas še itd. Mnogo tega, kar je včasih dobesedno prehiteva. Opozoril bi opravljalo pedagoško društvo, je na »Pravilnik o kategorizaciji in sedaj kompetenca drugih. Peda-evidenci otrok z motnjami v te- goškemu društvu bi ostalo še lesnem in duševnem razvoju« znanstveno delo, razen raziskova-(Ur. list FLRJ 27/60), ki odreja nja ipd., kolikor tudi le-to ni poleg ostalih (zdravniški, socialni področje že omenjenega zavoda; ipd.) tudi temeljit psihološki pre- toda za takšno delo je treba sred-gled ali psihološko obdelavo, štev in ljudi. S sredstvi so težave, Delo je treba opraviti do julija a še huje je z ljudmi: najpridnej-t, 1. To je slovenski problem, o ši so najbolj oteženi (nočem upo-katerem je že razpravljal tudi rahljati izraza »obremenjeni« z odbor sekcije psihologov. Treba je delom ...
določiti teste za psihološke pre- Nasmehnil se je, dvakrat poskuse, kriterije, metode. Svet za gledal na uro in sprožil roko. V socialno varstvo LRS bo od 15. čakalnici je zavladal že priličen do 24. aprila f. 1. organiziral v nemir. Mladincem še 'tudi mudi, Ljubljani posvetovanja za člane čaka jih še študij. Tov. Podjavor-komisij I. stopnje in psihologi se šek bo še delal. Do večera, dokler bomo o tem problemu posvetovali ne bo odpravil zadnjega mladin-dne 21. t. m. To je prvo, kar bo ca. Potem pa ga čakajo še druge treba opraviti. Z reformo šole pa obveznosti: delo pri DU. v raznih se postavljajo pred nas še ste- svetih in odborih, priprava na vilna druga šolska vprašanja, ki predavanje in šolo itd. K uspehu nujno terjajo sodelovanje psiho- mu čestitamo!	Ivo Švare
'Vu?0 slovenskega in jugoslo-kFkLD narodov, je omenil tudi 'lin in rast šolstva na osvobo-Jh ozemlju in velik delež, ki (L uoprinaša slovenski prosvetni C pr' ^em- Ome:nR je tudi vi iF6 s-'-ovenske šole in slovenji , RS na Štajerskem in Go-jg ern PO nemških nacistih in
jr]0 Partizanskih edinic v teh
% i h pri ustanavljanju ilegal-°venskih šol. V teh šolah tj ^ odpuščeni slovenski učitelji, tW.° edina opora tamošnjemu Wvalstvu, kolikor jih niso pre-Podčrtal je, da je nastopil se je pokazala potreba po organizaciji prosvetnih jjj Cey, saj imajo take organi-S4? 2e drugi delavci na osvo-> p/f?? ozemlju.
Plajsovem referatu je bila j gla razprava. Diskutanti so razpravljali o stanju v posameznih predelih in kontroliranega J’, iih ’ 0 težavah in pustošenjih, jho-F PoV2ročajo okupatorji in ’• q 1 domači hlapci domobran-°ra je bilo tudi o pravilih bjj. aci.ie, o imenu in končno foii0 sklenjeno, da se ustanovi j%rjg^la_2rveža učiteljev in pro-
Za predsednika je bil alfu.2aani pedagoški delavec •j Vtd borec

____ za ideje nove
.?teri Jugoslaviji tovariš v fi'Tatko, takrat upravitelj
T0 Vrnomlju.
tr^iza •• rojstni dan nove J 5e .. ,rnje prosvetnih delavcev, tje vrružila učitelje in profe-onotno strokovno zvezo.
Prej, po zaslugi protiljudskih režimov razdvojene, je združila skupna borba in skupna misel po enotni šoli in enotni vzgoji našega mladega rodu.
Naslednji dan bi se moralo delo nadaljevati. Obravnavali bi vprašanje bodoče šole in vzgoje. To važno vprašanje bi morali obravnavati ločeno od organizacijskih vprašanj. Toda do tega ni prišlo zaradi vdora okupatorja in-izdajalcev v Črnomelj.
Trobente in plat zvona so že zgodaj zjutraj prebudile speče Črnomaljce. Vsak se je spraševal: »Kaj neki to pomeni?« Tega niso bili navajeni, saj so že preko enega leta živeli svobodno. Zunaj je bilo turobno in pričelo je močno deževati.
Pohiteli smo na trg pred okrožje. Tam smo zvedeli, da prodirajo tri sovražne kolone proti Beli Krajini in da je treba Črnomelj evakuirati. Ena kolona je prodirala iz smeri Kočevje, druga iz Novega mesta in ena baje z onstran Kolpe s hrvaške strani.
Takoj smo vedeli, da z našim nadaljnjim delom ne bo nič. Glavni štab NOV je odredil evakuacijo svojih ustanov, zlasti skladišč in drugih ter bolnice v Kanižarici. S tovarišem Hudalesom sva pomagala nositi ranjence iz bolnice v Kanižarici in sva nosila tovariša Kvedra Dušana-Tomaža, ki je bil ranjen ob priliki preizkušnje angleškega orožja, pri čemer je našel smrt narodni heroj France Rozman-Stane. Ranjence
je potem prevzela posebna ekipa in jih je spravila na varno. Tudi drugi so pomagali, kjer je bilo le potrebno. Tako so se tudi prosvetni delavci izkazali pri tem poslu. Tovariš Rojc, ki je bil intendant v Črnomlju, nam je delil cigarete in dežne plašče,"saj je dež vedno huje lil in smo bili že precej mokri. Ta plašč mi je kasneje večkrat prišel prav ' in ga imam še danes za spomin.
Naša skupina, v kateri smo bili tovariši Winkler Venčeslav, Mencej Martin, Hudales Zoran, Plišič Joco, Kopač Zora, Dernač Vlado, jaz in še nekateri, katerih imen se ne spominjam več, je krenila proti Suhorju. Hodili-smo precej časa, dež je lil venomer, dokler nismo bili sigurni, da smo varni. V neki - vasi smo zavili v kmečko hišo, kjer je bilo toplo, da se malo ogrejemo in posušimo. Bili smo lačni in gospodinja je skuhala krompir v oblicah.
Sedli smo okrog mize in nadaljevali s konferenco. Spominjam se, da sva s tovarišem Win-kleriem, s katerim sva že poleti v Suhi Krajini razoravljala o tem, sprožila vprašanje nižeorganizi-ranih šol in splošne izobrazbe otrok na takih šolah. Okrog tega, vprašanja smo razvili zelo široko diskusijo in ugotavljali, da bomo morali prav tem šolam v novi družbi posvetiti največ pozornosti, če bomo hoteli enakomerno, dvigniti raven znanja in izobrazbo slovenskega otroka. Vsak je prispeval svoje mnenje, saj nas je bila večina takih, ki smo po
več let poučevali na takih šolah.
, Medtem je gospodinja skuhala krompir. Skromna jed tega dne nam je zelo teknila in topla soba nam je vsem prijala, tako da smo zelo živahno diskutirali in se vživeli v šolo in v duhu smo bili vsi med bivšimi učenci. Živahen razgovor je prekinil nenavaden dogodek.
Sedel sem pri etenu in nenadoma mi je udarila na uho nemška govorica. »Fantje! . Švabi!« sem vzkliknil. »Čujem nemško govorico!« Vsi so poskočili in prisluhnili, zgrabili orožje in svoje reči.
Prvi sem bil v veži in previdno odprl vežna vrata, da bi videl kaj je in kako se bomo rešili iz situacije. Toda o kakih Švabih ni bilo ne duha ne sluha, pač pa je bila vas polna partizanov. Stopil sem ven in ugotovil, da je prišel v vas avstrijski partizanski bataljon, ki so ga formirali. Oblečeni so bili v partizanske uniforme, le na rokavih so imeli avstrijski grb. In ti so govorili nemški in nas tako prestrašili.
No, nevarnosti ni bilo, strah se je polegel in vrnili smo se v sobo ter nadaljevali z delom. Prej smo se malo smejali na račun-takih Švabov. Proti večeru so prišli v vas tudi tečajniki iz Doblič in tako se je naše število povečalo. Med njimi je našel tovariš Hudales tudi svojo ženo Danico, ki je poučevala v tem tečaju, s katero se že dolgo časa nista videla.
Prenočevali smo v nekem
skednju na slami; zelo nas je zeblo, ker je bilo vse vlažno m naša obutev ter obleka tudi, slama pa prav tako.
Medtem ko smo mi lepo razpravljali v majhni vasici pri Suhorju, je maloštevilna patrola domobrancev vdrla v Črnomelj, kajti večje enote se niso upale spustiti v kotlino, ker so se bale obkolitve. Gotovo so zvedeli, kaj je bilo v Črnomlju, kajti spravili so se nad lepo poslopje meščanske šole in ga zažgali. Poleg tega so divjali po mestu, pretepali ljudi in neko žensko celo ustrelili.
Naše brigade, ki so se' nahajale v glavnem okrog Dolenjskih Toplic in blizu Novega mesta, so takoj nastopile in pregnale sovražnika iz Bele Krajine. Sovražnim enotam iz Kočevja so postavili močne zasede pri Koprivniku in jih pošteno nažeale, tako da so edinice, ki jih je vodil sam Rupnikov sin. ipooolnoma razbite in brezglavo bežale v zavetje postojanke Kočevje.
Tako je končal njihov klavrni pohod v Belo Krajino. Nam pa so vseeno zmešali delo, tako da nismo mogli končati celotnega programa. Vsekakor pa srna se lepo pomenili v tovariškem* vzdušju in rešili mnogo vprašanj, ki smo jih po osvoboditvi pričeli realizirati.
Naša skupina je naslednji dan1 krenila domov. Premraženi, brez hrane, smo se podali na dolgo pot. Toda šli smo z občutkom, da smo zopet napravili -nekaj nove-
ga, da •* smo napravili nadaljn. korak v novo življenje, saj srn vsi čutili, da bo svoboda kmal zasijala. Prav zaradi tega smo š z lahkimi koraki, zavedajoč se, d bomo načrte, ki smo jih analiz rali tudi lahko kmalu uresniče vali.
Zvečer smo prišli v neko va imena se ne spominjam več, po Semičem. Morali smo prenočit Krenili smo v hišo sredi vas kjer nas je prijazno sprejela g< spodinja. V njeni hiši je bila tu< šola in stanovanje učiteljice. Pn nočili 'smo v njeni sobi, kamc smo nanosili nekaj slame. Gospt dinja pa nam je skuhala dobi žgance, tako da smo kar dobi zadovoljili krulečim želodcem.
Drugo jutro smo sobo lef pospravili, učiteljici sm0 se le£ zahvalili s pismom za prijetr prenočišče, ki smo si ga kar san vzeli. Krenili smo proti našii bazam. Končno pa smo ugotovil da smo si na tej poti nabrali uš da smo se jih komaj rešili.
Mislim, da je bil kljub mo n jam in naši odisejadi ustanovi občni zbor strokovne zveze uč teljev in profesorjev popolnorr uspel. To je rojstni dan našeg sindikata in prosvetni delav smo končno dobili v okviru vi like mjaožične organizacije deloj nih ljudi tudi svoje organizirar mesto. In to smo dosegli le na 1 način, da smo se ramo ob ram z ostalimi delovnimi ljudmi b< rili za nov družbeni red in z boljše življenie.
Vilko Kolar-Domen

Deii© aktiva nlžeorgamziranih šol
v soštanjski občini
csntfr11 SnH maja i® 1PfdagT°Ški gože- in 10 Prav le'Po. uporabljati centei pri Svetu 2a solstvo LRS flanelograf v višjih
organiziral seminar za prosvetne delavce in prosvetne svetovalce, ki bi prevzeli skrb za nadaljnje strokovno izobraževanje učnega osebja, ki je zaposleno na NI2E-ORGANIZIRANIH ŠOLAH.
Priča take uspešne dejavnosti
razredih in prav pri tujem jeziku. Flanelograf naj služi za pridobivainje novih pojmov, za ponavljanje že znanih besed, ki jih naj učenci ponavljajo na podlagi slikovnega materiala i. pd.
Posebno mesto razprave je zavzela točka, ki je nismo imeli nikjer naka-
zane v dosedanjih razpravah, ali nam se je zdela primerna:
1.	če pogledamo učitelja kot družbenega delavca, se nam zdi nemogoče, da bi bil pasiven do svojega druž-oenega okolja, da ne bi delal v nor beni organizaciji;
2.	tak učitelj se bo slej ko prej znašel na slepi ulici, ker ne bo pove-
organiziranih šol šoštanjske obči-	SOJ?’,Kllc.ref®nP® tu® na P» nam jasno narekuje naš^poiolab
ne, ki je imel dne 22 marca letos n,lzeol£??lzu*nih -šolah soštanj- naš razvoj m tudi program dela šole.
svoie redno posvetovanj na c'“c!.ne do®eSla SV°J namen.
posvetovanje na Do	p0učujej0 nemščino -
tuji jezik na osnovni šoli Ravne.
Zavodnje in Bele vode. ostalim se je pa dala s to hospitacijo pobuda
pa gledamo še povrhu to, da Ima šolski odbor o tem odločati, potem moramo nujno že iz čisto vzgojnega stališča zavzeti drugo — pravilno pot.
je-v celjskem okraju Aktiv'niže- on J«f®j r	,ueiteljstya P°
organiziranih šol žoštnnicP« m j,- e??JU sol!, klic reforme je tudi;
svoje redno osnovni šoli Ravne pri Šoštanju. Dnevni red posvetovanja je bil dokaj pester in temu primerna je bila tudi udeležba, saj so se poleg prosvetnih delavcev teh šol posvetovanja udeležili še: okr. prosvetni svetovalec tov. Drago Cucek, org. sekretar Obč. komiteja ZKS Soštanj in referent za šolstvo pri ObLO Soštanj.
Kje je iskati uspehov? Zakaj so posvetovanja na šolah samih? To so vprašanja, ki bi se jela pojavljati, in nanje je potrebno odgovoriti, da bodo nižeorganizira-ne šole križem naše domovine zavzele takšno mesto, ki jim je potrebno, da bodo enakovredno stopile v korak z. napredkom in razvojem doline, v korak z napredkom reforme šolstva.
Zakaj kaže ravno ObLO tudi toliko razumevanja za vse to? Učitelji so bili tisti, ki so pokazali, da je njih delo nujno no-trebno, da je njih delo resnično izpopolnjevanje, da se kaže preko tega ®ktiva uspeh tudi na izven-šolskem delu učiteljstva, da o načelnih stvareh ukrepajo enotno za vso občino, vendar individualno pogojem okolja primerno. Posvetovanja so zato na šolah samih, da učitelji drug od drugega vidijo, kako se da urediti okolica šole, šolski vrt, kako se da opremiti učilnico, okna v učilnici itd. Vse to so dejstva, preko katerih ne moremo, če hočemo delo aktiva nižeorganiziranih šol šoštanj-ske občine okarakterizirati in ga prikazati, kar bi se uspešno od-
Zato smo biii enotnega mnenja in smo formulirali to točko nekako ta-kole:
Mislim, da s tem ne izgubljamo vere v vzgojno vrednost učiteljstva, ki mora biti na vasi še posebno trdna, če hočemo, da bomo želi še večje uspehe. Ce lie bomo šli po takšni poti s takšno perspektivo, potem lahko mirne duše trdim, da se bo zakon o finansiranju šolstva lahko tudi izkrivil in ne dajal takih pobud, kot so zamišljene za uspešno delo in napredek šolstva.
— sodelovanje z organizacijami na terenu, ki delujejo v mejah napredka in uspehov ter sodelovanja s šolo, v organizacijah, s katerimi se čuti napredek celotnega družbenega okoli a terena!
in napotek, kako je potrebno delati, da bo. uspeh.
Po vsem tem se je razvila ži- * ^rno za^°> bo izvenšolsko delo vratca razumevanja tudi za šolstvo, vahna debata: »-dali-« so Se tudi ProSt0J/0bno. Zdi se nam umestno, da Vodilni funkcionarji žele stika z uči-idpini tpmp/Hl	^0.tu , ° tem ka3 več naPiše v našem teljstvom nižeorganiziranih šol.
V teh nekaj mislih sem hotel prikazati to, da tudi učitelji nižeorganiziranih šol želijo iti isto pot kot učitelji popolnih osnovnih šol. Da hočejo napredek, da želijo to, da ne bodo zaostali za časom, da najdejo razumevanje pri občinskih, družbenih, kot političnih forumih. Vendar je sprva težko, delo je bilo tisto, ki je odprlo vratca razumevanja tudi za šolstvo.
idejni temelji tujega jezika in zavzelo se je stališče, naj učitelj uči tisti jezik, ki ga pač obvlada, ne oziraje se včasih na težkoče izven šole, ker se je pač napak tolmačilo stališče, da nemščine ne v naše šole. Saj jezik ni tega kriv, kar so v času NOV počenjali tuji narodi nad nami. Mislim, da je potrebno, pogledati z drugega stališča: šola daje vsem otrokom enako pravico — reforma je tu —; in če je tako, se bodo pač učenci učili tistega jezika, ki ga učitelj obvlada, tistega jezika, ki so ga starši predlagali sami, saj so ravno iz njihovih vrst prišle pobude! Učite-. Ijišče daje dovolj osnovnega znanja za pouk tujega jezika, drži pa da smo včasih vse preveč ko-modni, da bi se nam ljubilo,še nekaj več naporov, ki jih poučevanje tujega jezika nujno daje. Temeljite priprave, samoizobra-ževanje i. pd.
napiše . _______
listu, ker tu pač ne 'bomo enotno mogli rešiti vprašanja. Mi smo smatrali, če lahko eden ali dva delata, zakaj ne bi še drugi ali tretji. Zdi se nam nemogoče, tudi' nesocialistično, da bi nekdo, ki dobro poučuje — relativno
teljstvom nižeorganiziranih šol.
Danes ima aktiv že dvoletno tradicijo in zato smo si dovolili seznaniti širšo pedagoško javnost o delu takega aktiva in dati pobudo za ustanovitev tam, kjer pač obstoje pogoji; vzetcš’ Se sploh” lahko-dobro 'poučuje in, ^ naAe.m J30?0 PoV®°f P° vse» - in ni delaven nikjer izven šole, ali ?etailh občinah, ker naletimo na te-Ho ,,	Vi zave predvsem tam, kjer naše šole
pa da
organizaciji, kjer dela, ni čutiti niti njegovega dela, dobi isto nagrado za delo po uspehih kot oni, ki se muči pogosto tudi v postelji ~ problemi: kako rešiti to ali ono
stvar, te ali one organizacije. Da ne govorimo til r* nntph na c: m -i r>	r*nn_
ega > 9h.
tre, ki so vse neplačane i. pd. Res, da v našem primeru od celotne^ dela, ki smo ga zaznamovali s 100 le 15 0/a odpade na izvenšolsko delo v organizacijah, vse ostalo pa so zavzeli splošno znani kriteriji; le eden je bil v našem primeru dodaten:
meje na sosednje občine ali okraje, ker ljudje pač ne razumejo, da si vsaka šola kroji svoje delo po svoje. Včasih pa tudi učiteljstvo sosednjih šol povsem drugače zavzema stališča in ovira zdrav in idejno pravilen napredek celotnega dela nižeorganiziranih šol v eni občini.
— čuvanje skupne lastnine — šolskega inventarja in imovine.
Drugi del posvetovanja je obsegal tekoče probleme teh šol, poleg tega pa se je razvila živahna diskusija o temi: Idejnost, pouk in naše zahteve. Vsi vemo, da se z naglim gospodarskim in političnim napredkom naše družbe spreminja tudi družbeno okolje naših
Ta točka Je dobila tudi 15 "/o. ker pač smatramo, da je učitelj soodgovoren za vse ono, kar se v šoli polomi, stare ali uničuje.
Odločno pa smo zavrnili tendenco, da bi se tam, kjer sta samo dva ali trije na šoli, razdelili tistih 5 "/• kar pavšalno, in sicer po dokaj čudnem ključu: »pola-pola-. Ne vem, če je to v skladu s socialističnim ocenjevanjem dela, z nazori našega človeka, ki je dosegel v teh zadnjih 15 letih tako silen razmah. Take in podobne misli je treba dosledno odklanjati in pristopiti k dejstvom, k delu, k ocenjevanju in ugotavljanju uspehov. Ce
Naslednje naše posvetovanje bo maja v‘Belih vodah nad Šoštanjem, na našem področju najviše ležeči šoli pod SMREKOVCEM. Se en dokaz, kako skrbi ObLO za šolstvo: tu v Belih vodah se gradi nova šola. moderna zgradba z dvema učilnicama, sobo za tehnični pouk, knjižnico, šolsko kuhinjo, stanovanjem in TELOVADNICO, ki bo obenem služila kot dvorana. To pot. bo hcspitacija še v stari šoli, da se učiteljstvo spozna tudi s težavami, ki jih imajo učitelji na ta-mošnji šoli zaradi prostorov, slabe opreme in pomanjkljivega inventarja učil.
Kolikor pa že obstoje ti aktivi po raznih občinah in okrajih, bi bilo želeti, da se malo razpišejo o svojem delu, da dobimo izkušnje še od drugod, da tako skupno pregledamo uspešno delo, da dobimo novih pobud
VABILO
NA REPUBLIŠKO RAZSTAVO »ZA SODOBNO SOLO«
V dneh 11. do 19. novembra 1961 bo v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani pod naslovom »Za sodobno šolo« razstava učil, učnih pripomočkov, šolske opreme in prototipov.
Razstavljena bodo:
a)	sodobna učila, učni pripomočki in oprema, ki jo podjetja izdelujejo za potrebe predšolskih ustanov, osnovnih šol in šol druge stopnje;
b)	učila, ki so jih izdelali učenci, dijaki, učitelji in drugi za lastne in sorodne šole,;
c)	prototipi sodobnih učil, učnih pripomočkov in oprem« za predšolske ustanove, osnovne šole in nekatere šole druge stopnje;
č) na razstavi v šoli Gradbenega centra v Ljubljani bodo poleg učil te šole razstavljeni projekti za osnovnošolske zgradbe s slikovnim materialom, ki je v zvezi z gradnjo šolskih poslopij.
Pripravljalni odbor bo pred razstavo razstavne predmete komisijsko ocenil tako glede vzgojne kakor funkcionalne in ekonomske vrednosti. Glede na razpoložljiv razstavni prostor bo komisija tudi odločila, ali naj bo predmet razstavljen.
Ob priliki razstave bo izdan katalog učil, učnih pripomočkov, opreme in uslug podjetij, ki se bo pozneje dopolnjeval po potrebi in želji interesentov.
Razstavni odbor vabi šole, podjetja, zavode, družbene organizacije in posameznike iz Slovenije, da se s svojimi izdelki razstave udeleže. Istočasno vabi k udeležbi tudi podjetja iz ostalih republik.
Rok za prijave je do 15. junija 1961.
*
Vse druge informacije glede tehničnih pogojev daje: Sekretariat Sveta za šolstvo LRS, Župančičeva 3/IV — telefon št. 22-001/79.
SEKRETARIAT SVETA ZA ŠOLSTVO LRS
dve posebni Soli
za Pomurje premalo
Sindikalno zborovanje v Gornji Radgoni
in nasvetov.
Osrednja točka dnevnega reda na tovarišica Zerdin Cilka, ki že P£ zborovanju prosvetnih delavcev v leto z uspehom vodi posebno šold Gor. Radgoni je bilo predavanje o Gor. Radgoni. Posegla je v zgd<2^ psihični in fizični posebnosti otroka vino, nato in njegova habilitacija. O tej nevsak- zala na;
danji temi je zanimivo predavala
ttaagom. Posegla je v zgou“ nato pa je na primerih pridaj važnejše značilnosti posaih6?
ražalo tudi v delu drugih občin, nižeorganiziranih šol in zato ak-
okrajev. Ne gre tu za hvalo, pač pa za primere, kako si učitelji na podeželju prizadevajo, da bi bile njih šole enakovredne mestnim, da bi se na njih lahko tudi poučeval tuji - jezik. In takšno je bilo zadnje posvetovanje, kjer je tov. Hudomal Mojca v kombiniranem oddelku V.—VII. razreda lepo prikazala uspešno delo učenja nemškega jezika. Čeprav je bil naslov točke dnevnčga reda: hospitacija v višji skupini — pouk nemščine (eksperimentalna hospitacija o možnostih poučevanja tujega jezika na nižeorganizi-rani šoli), vendar lahko trdimo, da se je s to hospitacijo pokazalo še nekaj: če je_mogoče uspešno imeti kombinirani pouk pri tujem jeziku, da je to toliko lažje pri raznih drugih predmetih, ker jih pač učimo v materinščini. Torej odveč je bojazen, da bo s tem šola nazadovala, da bo nivo padal ali podobno. Namreč nasprotno: pokazalo se je, da je možno z vestno pripravo doseči isto vzgojne smotre kot v razredih, kjer ni kombiniranega poujca. Saj je bila tiha zaposlitev tako lepo izrabljena, da je pritegnitev učencev k delu bila nujna. Lepo je bilo gledati, kako ko morali sami brskati po knjigi - in sestavljati stavke na podlagi tega. kar jim je pisalo na'lističih (samostalnik). Poleg tega še en dokaz, da je mo-
tiv tudi. tega ni prezrl. Poudarjeno je bilo, da edino idejno trden, razgledan učitelj lahko še uspeva na šoli, katere okolje je v glavnem še vedno kmečko in zaradi tega pod vplivom tradicij, idejnih usmerjenosti drugam, kot jih zavzema naša šola. To nas ne moti: saj s prepričevalno in -dokazano utemeljitvijo smo že in še bomo tešili marsikateri majhen »problem«. Zakaj »problem«? Ker pač smatramo, da drugačna idejna usmerjenost ni problem, pač pa ostanek preteklosti, če so ljudje socialistično tvorni. Tu smo naredili korak naprej, mislimo v odnosih do našega kmečkega človeka: saj spoštujemo njegovo delo doma, njegovo delo za skupnost, skrb za uspešno delo. šole, drugih organizacij, in zato nas ne moti, če »je idejno še drugače usmerjen. Saj se tudi tu kaže revolucija, napredek, ki ga pa lahko izvede le IDEJNO TRDEN UČITELJ, ki ne pozna dvoličnosti, ampak eno in edino pravico in resnico, resnico boja za znanstveni pogled na svet! Takšno je bilo načelno stališče posveta, ki ga pa naj vsekakor vsaka šola prilagodi svojemu družbenemu okolju primerno, seveda brez mlačnosti, s taktom.
nih skupin prizadetih otrok’od n?(, težjih do najlažjih ter možnosti nj t hove habilitacije. Posebno pozorn0 je posvetila skupini debilnih olt°nV ker je to vprašanje za radgonsko o, cino, ki ima poleg Ljutomera edina ‘ prva v Pomurju še posebno šolo, s posebno važno.	j
V razpravi so prosvetni dela', ugotovili, da sta dve posebni šoli -j vse Pomurje premalo, da so po Pe'L letih na sindikalnem zborovanju vifi bolj na široko razpravljali UidL lem vprašanju, da so učni uspeBL nižjih -a/.rcdiii osnovne šole v ™ Radgoni, odka)r imajo posebno v primerjavi s prejšnjimi i~,, boljši, da učenci v posebni šoli napredujejo ter da se je odpor šev, ki je bil od kraja do te -G, prav zaradi vidnega napredovanja 1 učencev zelo omilil.	ti
Na zborovanju so obravnavali k organizacijska vprašanja. Za spomeL. padlih borcev, ki ga bo postavil ^ j činski odbor ZB ob 20. obie^V vstaje v Gor. Radgoni, naj bi pbsL val vsak prosvetni delavec 10 kov mesečnega zaslužka. SindikFL odbor si želi več sodelovanja s cinami po šolah. Konec aprila A, izšla s pionirskimi igrami prva ■ ^ vilka odrednega glasila radgonske 0 čine »Veseli črički«.
IS*
I I
Maturanti in prcf^oi# učitelpšša v
IV. letnika — Holsko 1050-51
Nadalje je bilo precej govora nekih načelnih kriterijih v zvezi 5 % — gibljivem delu plač.
Mladi inštruktorji modelarske sekcije v Škofji Loki so končali seminar za modelarje. Na šolah bodo vodili modelarske in brodarske krožke. Lepa skrb škofjeloške Ljudske tehnike za naše šole, ki jim še vedno manjka osposobljenih ljudi za tehnično vzgojo
Letos bomo praznovali lO-lri11 mature. Zbrali se 18. uri v hotelu Ljubljana). Vabimo
je*
bomo 28.
apri18 Tv
Turist (poleg ^ vse tedanje 'j
turante in profesorje k polnosteV;l
udeležbi!
Pripravljalni o?
db0'
OB 20-LETNICI LJUDSKE VSTAJE
Preil 16 leti je Ml isstmovljesi prosvetni sindikat
V dneh 12., 13. in 14. novembra, .1944 je bilo v Črnomlja precej živahno. Sicer je bilo živahno vedno, saj je bil Črnomelj nazvan »slovenska Moskva«, glavno mesto širokega področja slovenskega osvobojenega ozemlja.
Toda tiste dni je prišlo v prestolnico blizu sto prosvetnih delavcev, ki so ustanavljali svojo organizacijo »strokovno zvezo učiteljev in profesorjev.«
Po italijanski kapitulaciji, zlasti po znani neuspešni ofenzivi Nemcev in domobrancev, oktobra in novembra 1943, po vsestranskem prizadevanju novoizvoljene ljudske oblasti, je šolstvo na osvobojenem ozemlju, pa tudi na delno kontroliranem ozemlju, doživelo širok razmah. Ljudstvo Dolenjske, Suhe Krajine, Bele Krajine in Primorske je navdušeno pozdravilo pravo in resnično ljudsko šolo. Vedelo je, da se bodo otroci v tej šoli vzgajali v pravem duhu borbe slovenskih ljudskih množic za resnično svobodo in socialno osvoboditev. Prav to dejstvo je vzpodbujalo novo ljudsko oblast, da je usta-
navljala nove začasne šole po vaseh, v kmečkih in drugih hišah; ljudje so otroke tudi nosili v šolo, zlasti v zimskem času, ko ni bilo obutve. Nihče ni hotel izostati, vsak je stremel za tem, da bi se otrok nekaj naučil. In tako je postala šola, kljub ogromnim težavam, resnična ljudska šola, kakor je bila tudi nova oblast, ki se je rodila sredi borb in trpljenja, ljudska.
Bilo je poskrbljeno tudi za kadre. Mladi ljudje, ki so imeli veselje do poučevanja, pa tudi starejši, so šli v tečaje v Dobliče. Tam sta bila pod vodstvom tovariša Dolgana dva taka tečaja, na katerih so tečajniki dobili osnovno, najpotrebnejšo pedagoško znanje in osnovne prijeme za delo v šoli. S kako ljubeznijo so se učili in delali in s kako ljubeznijo so potem šli v šole, med mladino, to lahko razume le tisti, ki je vse to videl in doživljal. Ti mladi učitelji in učiteljice so morali premagovati ogromne prepreke in težave, saj niso imeli ničesar, večkrat razen štirih sten in otrok nič drugega. In vendar
je šlo, šola je zaživela, otroci so jo vzljubili, starši tudi in pouk je tekel.
Ko so odhajali ti mladi ljudje na svoja službena mesta, so se morali včasih prebijati skozi zasede. Tako je del absolventov tečaja v Dobličah na svoji poti v šole na Štajersko tudi padel, ko so jih napadle sovražne zasede, na katere so naleteli na tej poti.
Tovariš Dolgan je, s sodelovanjem tovarišev Winklerja in Vončine, izdelal prvi učni načrt za šole na osvobojenem ozemlju. To je zgodovinski učni načrt, ki dokazuje delavnost in vsestransko skrb pedagoških praktikov pri gradnji nove šole.
Nh obrobnih področjih je okupator proti tej pravi ljudski šoli naperil ves svoj bes. Ob vdorih je uničeval vse, kar je našel s težavo zbranega v skromnih šolskih sobicah, pretepaval je ljudi, ki so pošiljali otroke v partizanske šole, le sreča je bila, da so se učitelji vedno pravočasno umaknili, ali pa so se pridružili borcem, ki so branili taka napadena področja. Toda duha ljudi niso
mogli streti, ljubezni do šole niso mogli uničiti, položeni temelji nove šole so bili trdni in nepremagljivi. Gradilo jo je ljudstvo samo s .pomočjo svoje nove oblasti in s pomočjo prekaljenih prosvetnih delavcev, borcev in akti vistov in mladih, novovzgojenih kadrov v dobliških tečajih.
In blizu sto učiteljev in profesorjev se je zbralo v teh dneh v Črnomlju.
Bila je to pisana druščina. Stari in mladi, vojaki in civilisti so prišli. Prišli so iz brigad in divizij, z visokimi vojaškimi čini, z okrožij in rajonov, mnogi so bili do zob oboroženi, tudi ranjeni, prišli so od blizu in daleč, skozi zasede in so si morali pot izkrčiti z borbo. Prišli so iz Bele Krajine, Suhe Krajine, Dolenjske, Kočevskega in celo s Primorskega. Skratka Črnomelj je bil poln prosvetnih delavcev, poln ljudi, ki so prišli, da uredijo veliko stvar in položijo temelje bodoči stanovski organizaciji prosvetnih delavcev in se pomenijo o nadaljnjem razvoju šolstva, prosvete in dela med mladino. Tu so se našli stari znanci izza Šolskih klopi, tovariši z istih šol pred vojno z novimi mladimi, ki so komaj storili prve korake med mladino in v šolo in so že želi uspehe.
V tem času sem bil okrožni šolski nadzornik za novoustanovljeno novomeško okrožje; Pred tem je bila izvršena reorganizacija in sta se združili stiško-grosu-peljsko in novomeško okrožje.
Naš sedež je bil v vasi Obrh pri Dolenjskih Toplicah.
Vso pomlad in poletie ter jesen smo bili izpostavljeni vdorom okupa+oria in domačih izdajalcev po Suhi Kraiip.i, kjer smo imeli sedež, zato smo bili v stalni pripravljenosti. Hajkali smo oo Pubi Krajini jn deloma po Kočevskem. podnevi večkrat nismo mogli niti smeli v vasi, zato smo delali v glavnem ponoči. Bili smo zelo utrujeni in od stalnih nevarnosti zelo previdni. Končno smo sredi oktobra prišli v Obrh, kjer smo imeli malo več mira in možnosti za redno delo. Pričeli smo izdajati glasilo »Glas Dolenjskf«, v katerem smo pisali tudi o naših šolskih vprašanjih. Šolstvo v tem predelu je redno delalo in lahko sem se posvetil šolskim problemom ter vzgoji kadrov.
Na ustanovni občni zbor smo šil trije z okrožja in to tovariš Plišič Jože-Joco, Hudales Zoran-Trubar in jaz. Krenili smo z vsem imetjem v nahrbtniku in orožjem. Prvi dan smo prišli do baze 20 v Srednji vasi pri Čermošnjicah. Tu smo prenočili in se najedli, saj je bila tu kuhinja za prehodne goste. Drugi dan smo krenili preko Semiča proti Črnomlju. Vso dolgo pot smo pešačili, saj za partizana ni bila nobena pot prehuda in predolga. Med potjo proti Črnomlju, kamor smo prišli 12.novembra proti večeru, so se nam pridružili še drugi tovariši iz brigad in šol, tako da smo preko belokranjske ravnine hodili
•el®
veseli in razpoloženi in smo kako zapeli.
V Črnomlju nas je sprejel mošnji okrožni šolski nadzOr tovariš Vončina Drago, ki 0) zelo razveselil svidenja. H3 v me je povabil, da bom S05,^) njegovi hiši, češ da se bova pomenila. Našel sem precej cev iz predvojne dobe in rnars1^, smo se pomenili še ta večer. ^ čina nas je bila v edinicab zalednih formacijah. Vsak je Ljl vedal svoj roman, mnogi o 11 svojih družin nismo vedeli g česar, drugi so govorili smrti tega ali onega tpvaL^j Bilo je to veselo, hkrati Pa žalostno snidenje.	va'
Zvečer sem bil gost pri $-risu Vončini. Po več mesecih .o vanja in hajkanja sem okopal in tovarišica Vonci ^ mi je pripravila lepo belo ijo. To mi je zelo prijalo, ^ ■spati nisem mogel. Vso no® Lgii se premetaval, nisem bil v‘ ^5 takega udobja, saj smo ves « spali oblečeni in obuti a gozdu, na trdih tleh v kaki^.^, ali kozolcu, z orožjem v $6' vsak čas pripravljeni bran1
Drugi dan, to je 13. novern vil smo pričeli z delom. Lackn® • je dvorana je bila polna. Br]C” jcr zbor znani šolnik in partiza ^ variš Andrej Flajs-Sočan. so prisostvovali zastopniki tovaiuš Winkler Venčeslav, 1 y) načelnik oddelka za šolstv drugi.	*h0(#
Ko je orisal narcdnoosvou
|t8
OB STOLETNICI »UČITELJSKEGA TOVARIŠA«
Razgovor z A. Podjavorškom
(Ob njegovi drugi nagradi Sklada Borisa Kidriča)
Za letošnji teden muzejev je pripravil Slovenski šolski bil v spotiko duhovščini ker je muzej občasnr/razstavo »100-let Učiteljskega tovariša« prve- cerkev z njim izgubila'nadzor-
S	s?
j slovensko učiteljstvo doseglo lepe uspehe pri svojem servativne nazore, zato je nastal organizacijskem in strokovnem fielu. Prav zato hoče s to mec* učitelji odpor in na Stajer-razstavo tudi počastiti 20-letnico vstaje narodov Jugoslavije. ŽMi/drugi" učitXk^lS%lo"
venski učitelj«. Ta-je zastopal na-
tea m£tZV0Jri-U-filtel:,Sk<tga toTa' tivce> ki so na Kranjskem imeli i0.	± . ^zkkujemo v Casu nje- vso podporo cerkve, zato si je iz-
0iaRfii1Zh’a;la?;,a ^ ^'nJanU‘ Posloval Andrej Praprotnik naj-Kk'>'1^61r'^^Lap,!jtla„ 1941 \ec Ppj dovoljenje škofije za izdaja-
r&s
■o s«
I Wobij. Gradivo, ki ga na ’stavi prikazujemo, priča.
^	^	-----	1, vac* ux.i±a	bUCU, Ud
Se napredna stremljenja poča- ša šolske postave
tej nje lista. Ta je dovolila in odo--da i?rila tudi> da lahko list prina-
-	oLAv.inj.jciijcx pucet- sa soisKe po;
o dosledno, vedno bolj uveljav- logi, tiskani a in vplivala na delo učitelj- Pri ustanovitvi UT sta pomagala
v nemškem jeziku.
predno usmerjene učitelje. Istočasno se je opredelil del učiteljev, ki nacionalno ni bil zaveden, pač pa politično liberalno usmerjen, za nemški šolski časopis Laibacher Schulzeitung
ki je
posebni pri- (Ljubljanski šolski časnik).
fc-šoliin izven nje. V zadnjih Praprotaiku^učitelja" Fr^n'Gerk-,0Uk-h UT m njegovi prilogi man in Janez Zorin. Denarno po-
leta 1861, ko je izšla va številka UT, so o šolskih za-vah poročali
‘osveti so izhajali članki in raz-ffave, ki so jih priobčevali člani /fiteljskega pokreta, gibanja, ki f je usmerjala Komunistična jetija. Učitelji, ki so vodili Uči-riiski pokret, so bili marksisti, P^unisti. S svojimi razpravami ^članki so usmerjali slovensko jgteljstvo k dialektičnim mark-Jtičnirn metodam pri njihovem rjagoškem in samoizobraževal-l?1 delu in jih idejno približe-Komunistični partiji. Zaradi I?6 usmerjenosti se je priklju-g? velika večina slovenskega Pfeljstva leta 1941 takoj narod-psvobodilnemu boju in dokaza-b da je eno z delovnim Ijud-rcm. ki ga ie v boju na življe-in smrt vodila Komunistična ^tija Jugoslavije.
. Do Jfva
(!Va,h poročali redki slovenski jj^aiki, ki so izhajali v oni dobi. s,41 Več so poročale Novice in Sol-y' Prijatelj, ki je bil prvi slo-pedagoški časopis; Leta jk ^ ie Šolski prijatelj spremenil v_ ,ov in vsebino ter postal cerk-ij.U list. Novice niso šolskim za-mogle odstopiti več pro-kakor so ga že, zato so po-(JpCzni učitelji večkrat predla-bgA vnai bi pričel izhajati pose-ie s<?lski časopis; izmed vseh si Vit^aibolj prizadeval za ustano-v samostojnega glasila Andrej i)0v?r°tnik. 2e leta 1855 je usta-bf,d _ v Ljubljani »Učiteljsko skn	ki ie bila prvo sloven-
Učiteljsko društvo. Spoznal bo dober časopis, tiskan V genskem jeziku, največ poma->^a se bodo učitelji na Slo-pričeli izobraževati. Ho-sa j/ Vzbuditi s pomočjo časopi-Učiteljih narodni ponos in JeUA da le pouk v slovenskem lahko pomaga odpravljati tlM^enost in s tem zaostalost bj^ ljudstvom. Želel je tudi, dta tifA6 slovenski učitelji združili v časopis pa naj bi bil vez njimi.
Triiv katerem je pričel izha-
moč je dal tiskar Rudolf Milic, ki je bil zato solastnik lista.
Andrej Praprotnik je imel takrat, ko je pričel izdajati UT, že mnogo skušenj kot dopisnik. Prav tako je imel skušnje kot pisatelj šolskih knjig in knjig za mladino. Med takratnimi učitelji je bil najbolj primerna oseba za urednika listu, ki je imel nalo-
vodil boj za ohranitev nemškega učnega jezika v šolah. Ko je leta 1882 Praprotnik spet prevzel uredništvo UT, so se prilike že dokaj izpremenile. Na Štajerskem je izhajal Popotnik, na Goriškem Šola; takrat so imeli slovenski učitelji kar tri strokovne liste. Šolstvo se je močno razvilo, odkar ga cerkvene oblasti niso več upravljale. Učitelji so bili mnogo bolje izobraženi, ker so se šolali na štiriletnih učiteljiščih. Povsod so delovala učiteljska društva.
-lili


M« in

. ■ {Mgorurni mdnlk; ,
Atiirej Fmiirotsik.
- -J-,.	—.—m.—t
. 'v	■'
^	.	Xa«rai| iu »aloill J ^ Hffim

I ■ ‘‘
go povezati vse slovenske učitelje in pripraviti ustanovitev uči-• Tit-'	izna- teljskega društva. Njegov delež
v tekratni Avstriji, ime- pri izboljšanju šolskega leta v ta-■“ 1110 ustavno dobo '-----’	’	' ...........................
s
H.ll°braženi in
<^žbenci
, ko so bile jtj2 b° padcu Bachovega abso-fee 3 iiudstvu prve demokra-ig j bcavice. Učitelji so bili ma-kot cerkveni povsem podrejeni
kratni šoli ni bil majhen in je prejel že priznanje sodobnikov. V prvem desetletju, ko je UT urejeval Andrej Praprotnik (1861 do 1872), t. j. v dobi tkzv. konkor-datske šole, je bil to zgolj sloven-
rkvi -n ,,	t—iv-j—	buac, je uij. zgoij sioven- mnogo pisal
bp Redke učiteljske skupšči-' ski šolski časopis, ki ni smel opo- skih društev.
Leta 1890 je Praprotnik odložil uredništvo UT in list je postal glasilo slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Njegov novi urednik Andrej Žumer (1890— 1894) je objavil nov program, ki se je razlikoval po obširnosti od poprejšnjih. Ni posegel še v sve-tovno-nazorsko področje, pač je mnogo pisal o združitvi učitelj-
bjgA1 50 jih vodili dekani kot nadzorniki, so jim malo 1$ n .Je pri pouku v šoli. Takrat bi J) čela politična diferenciacija Slovenci. Koliko so učitelji VtU v vrste. mladoslovencev, U^ba še podrobno ugotoviti. bfljA0 trdimo, da jih je nekaj lij \ ^sradi materialne odvisno-Je večina podpirala konserva-
zarjati na napredne tokove v svetu, in glavna njegova naloga je bila priobčevati praktične šolske napotke in gojiti slovensko narodno zavest. Ko se je zaostrila nacionalna diferenciacija, je odstopil Praprotnik kot urednik; nasledil ga je Matej Ročnik (1873—1882). Liberalni šolški zakon, ki je bil sprejet leta 1869, je
Leta 1889 je bila ustanovljena Zaveza učiteljskih društev in njeno glasilo je bil Popotnik. Pod uredništvom Jakoba Dimnika (1894-1903) je UT pričel odkrito zagovarjati narodno napredno stranko in pričel boj proti Slovenski ljudski stranki, ki je imela med učitelji takrat le malo pristašev. V UT so se pojavili
prvi članki o socializmu, ločitvi šole in cerkve, reformi šole, a največ so pisali o slabem materialnem položaju. Ta boj se je še zaostril v dobi, ko je bil urednik Engelbert Gangl (1903-1914). Iz te dobe naj omenimo tehtno razpravo »O šolski reformi«, ki jo je napisal dr. Karel Lončar. Leta 1908 je UT postal tednik in iz-premenil format. Učitelji pripadniki SLS so imeli že od leta 1900 svoje glasilo Slovenski učitelj in organizacijo Slomškovo družbo. Deželni odbor, ki je imel večino članov SLS, je od 1908 dalje podeljeval učiteljem, članom Slomškove družbe, posebne doklade. Tako so pridobivali člane, ki so zaradi materialnih težav izstopali iz Zaveze. UT je bil v težkem materialnem položaju in izhajal je redno le zato, ker ga je tiskala Učiteljska tiskarna. Svetovna vojna je zavrla delo in UT je poredko izhajal. Urejeval ga je Luka Jelenc 11914—1918), predsednik Zaveze. Ze leta 1917 je izšel pod vplivom Oktobrske revolucije članek Perspektive bodočnosti — socializem. Zlom Avstrije je UT veselo pozdravil. Mnogo prostora je bilo odmerjenega Primorski, ki jo je okupirala Italija. Objavil je načrt za šolsko reformo, ki ga je sestavil Pavle Flere. Ob 60-letnici UT je urednik Ivan Dimnik (1919—1931) priobčil program UT. V njem je odkrito povedal, da je mesto učiteljstva med proletariatom in škoda je, da se ni zavedalo pomembnosti razrednega boja, ki bo edini dovedel do prave demokracije. Po Obznani in izidu zakona o zaščiti države niso več Izšli tako odkrito pisani članki. UT se je boril proti smeri, ki jo je zastopalo vodstvo organizacije. Leta 1926 je bite sprejeta v Celju Deklaracija, s katero se je izvršila depolitizacija organizacije, ki naj ne bi bila več privesek meščanskih strank. Vsebinsko se je časopis izboljšal in postal informator učiteljstvu še v večji meri kakor poprej. V uredništvu je zamenjal Dimnika Andrej Škulj (1931-1934). Njemu je sledil Vekoslav Mlekuž (1934-1941). Leta 1937 je Mlekužu banska uprava uradno prepovedala urejevati UT In do rešitve pritožbe ga je formalno urejeval Ivan Kocijančič (1937-1938). Od leta 1924 je kot priloga UT izhajala Prosveta, ki je v zadnjih letnikih bila glasilo Učiteljskega pokreta.
UT je izhajal nad 80 let neprekinjeno, kljub težavam, ki jih je imel vsak. urednik s cenzorji. V prvem obdobju do leta 1882 je bil konservativno usmerjen. Radikalno napredno smer je zavzemal od leta 1894 do 1914. Po letu 1918 se pozna vpliv velikih socialnih izprememb in prične obdobje za neodvisno stanovsko glasilo, ki ima poudarek na sa-moizobraževanju. Od 1936 dalje se pozna vpliv Učiteljskega pokreta, vendar ge vodstvo organizacije ni strinjalo s te smerjo. Ko je bila okupirana leta 1941 Slovenija, je UT prenehal izhajati in njegov naslednik je bil v letu 1946_ Prosvetni delavec. Delo. ki ga je opravil UT med učiteljstvom, je bilo ogromno. Njegova zasluga je bila dvig splošne ravni učiteljske razgledanosti in trdna učiteljska organizacija.
France Ostanek
Dne 11. t. m. je bila ob obletnici smrti velikega jugoslovanskega socialističnega revolucionarja in oblikovalca nove Jugoslavije Borisa Kidriča v prostorih Izvršnega sveta LS LRS v Ljubljani slavnostna seja, na kateri so bili mnogim slovenskim znanstvenikom podeljene nagrade in priznanja Sklada Borisa Kidriča. Ob tej priliki je prejel nagrado za razpravo »Vprašanje razvojno prizadetih otrok pri nas« tudi tov. prof. Albin Podjavoršek. To je že njegova druga nagrada iz sklada Borisa Kidriča. L. 1958 je prejel podobno nagrado za razpravo »Pomen rehabilitacije invalidov v sodobnem zdravstvu in socialnem skrbstvu«. Tovariša Albina Pod-javorška poznamo kot agilnega kulturno-prosvetnega in javnega delavca. Ob. priliki te nagrade sem mu kot našemu sodelavcu postavil nekaj vprašanj. Našel sem ga v poklicni posvetovalnici v Celju, v čakalnici, polni mladincev, ko je obravnaval svoje kandidate za poklic. Gasa nisva imela mnogo.
1.	Mnogo delaš. Kaj se ti zdi potrebno pri vzgoji naše mladine?
Vse mora iti po načrtu, točno in sistematično. Potem prihrani^ mo mnogo časa in imamo boljše uspehe. Ko bomo našo mladino, ki se šola v višjih razredih osemletke, v srednjih ‘ šolah, a tudi na univerzi, naučili, kako naj se poslužuje virov, kako naj bere, kako naj raziskuje in išče itd., skratka: kako naj se uči, bodo učni rezultati tudi ob večji zahtevnosti učne snovi in težjih pogojih boljši. ,
2.	Kot predsedniku slovenske sekcije Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje ti je gotovo pri srcu služba poklicnega usmerjanja. Kaj sodiš o dosedanjih uspehih?
Mesec april smo določili . za mesec poklicnega usmerjanja. Slovensko učiteljstvo pridno sodeluje. Tega smo lahko zelo veseli. Da bi ..šolam in učiteljstvu olajšali delo, smo jih oskrbeli tudi z ustrezno literaturo, ki se je — kakor lahko ugotavljam večkrat na terenu — dobro poslužujejo. No. saj sem o tem prav v Prosvetnem delavcu večkrat pisal. Zelo priporočam, da se šole naroče tudi na list »Covek i zanimanje«. Izhaja v srbsko-hrvat-skem jeziku v latinici z aktualno sodobno vsebino. Po šolah bomo morali napraviti za našo stvar še več propagande, čeprav smo lahko z dosedanjim delom zadovoljni. Nekaj pobud pa bo treba še v vrhove.
3.	Vemo, da si tudi podpredsednik slovenske sekcije Združenja psihologov FLRJ. Kaj sodiš, da je trenutno najbolj pereče psihološko vprašanje pri nas?
Pomanjkanje poklicnih psihologov za šolsko prakso. Čas nas dobesedno prehiteva. Opozoril bi na »Pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju« (Ur. list FLRJ 27/60), ki odreja poleg ostalih (zdravniški, socialni ipd.) tudi temeljit psihološki pregled ali psihološko obdelavo. Delo je treba opraviti do julija t. 1. To je slovenski problem, o katerem je že razpravljal tudi odbor sekcije psihologov. Treba je določiti teste za psihološke preskuse, kriterije, metode. Svet za socialno varstvo LRS bo od 15. do 24. aprila t. 1. organiziral v Ljubljani posvetovanja za člane komisij I. stopnje in psihologi se bomo o tem problemu posvetovali dne 21. t. m. To je prvo, kar bo treba opraviti. Z reformo šole pa se postavljajo pred nas še številna druga šolska vprašanja, ki nujno terjajo sodelovanje psiho-
loške službe. Vsekakor je pereče vprašanje psiholoških kadrov.
4.	Povej še kaj v zvezi z razpravo Vprašanje razvojno prizadetih otrok
pri nas«, ki jo je upravni odbor Sklada Borisa Kidriča odkupil?
Pri praktičnem pedagoško-psihološkem delu na terenu, predvsem na podeželju, sem naletel na mnoge težke probleme socialnega in pedagoškega^značaja, ki sem jih želel z razpravo, ki jo je bil lahi Sklad Borisa Kidriča kot anonimno razpisal, prikazati oziroma nanje opozoriti. Sodelujem tudi v vzgojni posvetovalnici v Žalcu. 'Marsikaj žalostnega sem videl, kar bi bilo vredno peresa Maksima Gorkega. Moram pa z veseljem potrditi, da. kažejo kompetentni činitelji po občinah mnogo smisla ža reševanje socialnega vprašanja, zato pri tem delu po svojih skromnih močeh rad sodelujem. Tale razprava je i'e-zuitat mnogih razmišljanj o življenju in perspektivah razvoja prizadetih otrok in mladine na našem podeželju.
5.	Pred dvema letoma sl 'prejel podobno priznanje kot letos. Katere teme pa si se takrat' lotil?
Šlo je prav tako za razpis Sklada Borisa Kidriča. Kot defektologa me že od nekdaj zanima vprašanje invalidnih otrok, njih vzgoje in njih bodočnosti v naših novih življenjskih pogojih. Ko smo v Celju ustanovili okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov, sem pri delu v tem zavodu nabral mnogo izkušenj, ki sem jih želel prikazati v razpravi »Pomen rehabilitacije invalidov v sodobnem zdravstvu in socialnem skrbstvu«, ki je bila pozitivno ocenjena in nagrajena. V izvlečku je razprava objavljena v Gospodarskem koledarju 1960. — Poklicni vzgoji telesno in duševno defektne mladine posveča naša družba mnogo pozornosti in je zakonodaja v tem smislu v naši državi brez dvoma med najnaprednejšimi v svetu. Cilji in načrti so tu, pogoje, metode in sredstva bomo polagoma ostvar-jali. Razen že omenjenega »Pravilnika o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju«, bo velikega pomena v bodoče za našo mladino tudi »Uredba Oipo-klicni rehabilitaciji otrok zavarovancev« (Ur. list FLRJ 51/60). Problematiko defektnih ljudi bomo morali imeli stalno pred očmi.
J/. Pa še tvoje mnenje o flelu okrajnega pedagoškega društva v Celju, katerega predsednik si?
Pedagoško službo po šolah opravlja v okraju pravzaprav Zavod za prosvetno-pedagoško službo, med reditelji društva prijateljev mladine in šole za starše itd. Mnogo tega, kar je včasih opravljalo pedagoško društvo, je sedaj kompetenca drugih. Pedagoškemu društvu bi ostalo še znanstveno delo, razen raziskovanja ipd., kolikor tudi le-to ni področje že omenjenega zavoda; toda za takšno delo je treba sredstev in ljudi. S sredstvi so težave, a še huje je z ljudmi: najpridnej-ši so najbolj oteženi (nočem uporabljati izraza »obremenjeni« z delom...
Nasmehnil se je, dvakrat pogledal na uro in sprožil roko. V čakalnici je zavladal že pri ličen nemir. Mladincem se tudi mudi, čaka jih še študij. Tov. Podjavoršek bo še delal. Do večera, dokler ne bo odpravil zadnjega mladinca. Potem pa ga čakajo še druge obveznosti: delo pri DU, v raznih svetih in odborih, priprava na predavanje in šolo itd. K uspehu mu čestitamo!	Ivo Švare
•h [j
SS*??0 slovenskega in jugoslo-Prodov, je omenil tudi ras^ šolstva na osvobo-!! J'1 ozemlju in velik delež, ki ®‘irinaša slovenski prosvetni Sče0 ^em' Omenil je tudi Vseslovenske šole in sloven-na Štajerskem in Go-po nemških nacistih in Partizanskih edinic v teh te j, PG ustanavljanju ilegal-ta. slovenskih šol. V teh šolah m s ^Puščeni slovenski učitelji, edina opora tamošnjemu plijj bistvu, kolikor jih niso pre-\ ^ Podčrtal je, da je nastopil se je pokazala potreba po teavJ organizaciji prosvetnih jjkij V» saj imajo take organi-teei{ 2e drugi delavci na osvo-
i- V p, ozemliu-
ia'’soverrl referatu je bila l gia a razprava. Diskutanti so ftStVa err* razpravljali o stanju

posameznih predelih
^.lenega in kontroliranega p. 5ib’ ° težavah in pustošenjih,
/iihovi D/rvzročajo okupatorji in
p. 1 rlovv- — x; i_ t _• _i_i__
J' Orn, dornači hlapci domobran-itgani>Qra te bilo tudi o pravilih m bii0Zaci5e, o imenu in končno l(rok0 sklenjeno, da se ustanovi kf0riev zve?:a učiteljev in pro-iNlie • Za predsednika je bil ( akt: znani pedagoški delavec Me tivni borec za ideje nove M^bič J5Jari Jugoslaviji tovariš e v /s atko, takrat upravitelj o-To unomlju.
iq^biza ■-1 r°.istni dan nove a ie ,.f1!® prosvetnih delavcev, De v nižila učitelje in profe-ePotno strokovno zvezo.
Prej, po zaslugi protiljudskih re- je potem prevzela posebna ekipa žimov razdvojene, je združila in jih je spravila na varno. Tudi skupna borba in skupna misel po drugi so pomagali, kjer je bilo le enotni šoli in enotni vzgoji na- potrebno. Tako so se tudi presega mladega rodu.	svetni delavci izkazali pri tem
Naslednji dan bi se moralo poslu. Tovariš Rojc, ki je bil in-delo nadaljevati. Obravnavali bi tendant v Črnomlju, nam je delil vprašanje bodoče šole in vzgoje., cigarete in dežne plašče, saj je To važno vprašanje bi morali ob- dež vedno huje lil in smo bili že
ravnavati ločeno od organizacijskih vprašanj. Toda do tega ni prišlo zaradi vdora okupatorja in-izdajalcev v Črnomelj.
Trobente in plat zvona so že zgodaj zjutraj prebudile speče Črnomaljce. Vsak se je spraševal: »Kaj neki tb pomeni?« Tega niso bili navajeni, saj so že preko enega leta živeli svobodno. Zunaj je bilo turobno in pričelo je močno deževati.
Pohiteli smo na trg pred okrožje. Tam smo zvedeli, da prodirajo tri sovražne kolone proti Beli Krajini in da je treba Črnomelj evakuirati. Ena kolona je prodirala iz smeri Kočevje, druga iz Novega mesta in ena baje z onstran Kolpe s hrvaške strani.
Takoj smo vedeli, da z našim nadaljnjim delomije bo nič. Glavni štab NOV je odredil evakuacijo svojih ustanov, zlasti skladišč in drugih ter bolnice v Kanižarici. S tovarišem Hudalesom sva pomagala nositi ranjence iz bolnice v Kanižarici in sva nosila tovariša Kvedra Dušana-Tomaža, ki je bil ranjen ob priliki preizkušnje angleškega orožja, pri čemer je našel smrt narodni heroj France Rozman-Stane. Ranjence
precej mokri. Ta plašč mi je kasneje večkrat prišel prav in ga imam še danes za spomin.
Naša skupina, v kateri smo bili tovariši Winkler Venčeslav, Mencej Martin, Hudales Zoran, Plišič Joco, Kopač Zora, Dernač Vlado, jaz in še nekateri, katerih imen se ne spominjam več, je krenila proti Suhorju. Hodili-smo precej časa, dež je lil venomer, dokler nismo bili sigurni, da smo varni. V neki -vasi smo zavili v kmečko hišo, kjer je bilo toplo, da se malo ogrejemo in posušimo. Bili smo lačni in gospodinja ie skuhala krompir v oblicah.
Sedli smo okrog mize in nadaljevali s konferenco. Spominjam se, da sva s tovarišem Win-klerjem, s katerim sva že poleti v Suhi Krajini raznravljala o tem sprožila vprašanje nižeorganizi-ranih šol in splošne izobrazbe otrok na takih šolah. Okrog tega, vprašanja smo razvili zelo široko diskusijo in ugotavljali, da bomo morali prav tem šolam v novi družbi posvetiti največ pozornosti, če bomo hoteli enakomerno, dvigniti raven znanja in izobrazbo slovenskega otroka. Vsak je prispeval svoje mnenje, saj nas je bila večina takih, ki smo po
več let poučevali na takih šolah.
. Medtem je gospodinja skuhala krompir. Skromna jed tega dne nam je zelo teknila in topla soba nam je vsem prijala, tako da smo zelo živahno diskutirali in se vživeli v šolo in v duhu smo bili vsi med bivšimi učenci. Živahen razgovor je prekinil nenavaden dogodek.
Sedel sem pri oknu in nenadoma mi je udarila na uho nemška govorica. »Fantje! . Švabi!« sem vzkliknil. »Čujem nemško govorico!« Vsi so poskočili in prisluhnili, zgrabili orožje in svoje reči.
Prvi sem bil v veži in previdno odprl vežna vrata, da bi videl kaj je in kako se bomo rešili iz situacije. Toda o kakih Švabih ni bilo ne duha ne sluha, pač pa je bila vas polna partizanov. Stopil sem ven in ugotovil, da je prišel v vas avstrijski partizanski bataljon, ki so ga formirali. Oblečeni so bili v partizanske uniforme, le na rokavih so imeli avstrijski grb. In ti so govorili nemški in nas tako prestrašili.
No, nevarnosti ni bilo, strah se je polegel in vrnili smo se v sobo ter nadaljevali z delom. Prej smo se malo smejali na račun' takih Švabov. Proti večeru so prišli v vas tudi tečajniki iz Doblič in tako se je naše število povečalo. Med njimi je našel tovariš Hudales tudi svojo ženo Danico, ki je poučevala v tem tečaju, s katero se že dolgo časa nista videla.
Prenočevali smo v nekem
skednju na slami; zelo nas je zeblo, ker je bilo vse vlažno m naša obutev ter obleka tudi, slama pa prav tako.
Medtem ko smo mi lepo razpravljali v majhni vasici pri Suhorju, je maloštevilna patrola domobrancev vdrla v Črnomelj, kajti večje enote se niso upale spustiti v kotlino, ker so se bale obkolitve. Gotovo so zvedeli, kaj je bilo v Črnomlju, kajti spravili so se nad lepo poslopje meščanske šole in ga zažgali. Poleg tega so divjali po mestu, pretepali ljudi in neko žensko celo ustrelili.
Naše brigade, ki so so. nahajale v glavnem okrog Dolenjskih Toplic in blizu Novega mesta, so takoj nastopile in pregnale sovražnika iz Bele Krajine. Sovražnim enotam iz Kočevja so postavili močne zasede pri Koprivniku in jih pošteno nažgale, tako da so edinice, ki jih je vodil sam Rupnikov sin, ipopolnoma razbite in brezglavo bežale v zavetje postojanke Kočevje.
Tako je končal njihov klavrni pohod v Belo Krajino. Nam pa so vseeno zmešali delo. tako da nismo mogli končati celotnega programa. Vsekakor pa srna se lepo pomenili v tovariškem* vzdušju in rešili mnogo vprašanj, ki smo jih po osvoboditvi pričeli realizirati.
Naša skupina je naslednji dan krenila domov. Premraženi, brez hrane, smo se podali na dolgo pot. Toda šli smo z občutkom, da smo zopet napravili -nekaj nove-
ga, da * smo napravili nadaljnji korak v novo življenje, saj smo vsi čutili, da bo svoboda kmalu zasijala. Prav zaradi tega smo šli z lahkimi koraki, zavedajoč se, da bomo načrte, ki smo jih analizirali tudi lahko kmalu uresničevali.
Zvečer smo prišli v neko vas, imena se ne spominjam več, pod Semičem. Marali smo prenočiti. Krenili smo v hišo sredi vasi, kjer nas je prijazno sprejela gospodinja. V njeni hiši je bila tudi šola in stanovanje učiteljice. Prenočili'smo v njeni sobi, kamor smo nanosili nekaj slame. Gospodinja pa nam je skuhala dobre žgance, tako da smo kar dobro zadovoljili krulečim želodcem.
Drugo juteo smo sobo lepo pospravili, učiteljici smo se lepo zahvalili s pismom za prijetno prenočišče, ki smo si ga kar sami vzeli. Krenili smo proti našim bazam. Končno pa smo ugotovili, da smo si na tej poti nabrali uši, da smo se jih komaj rešili.
Mislim, da je bil kljub motnjam In naši odisejadi ustanovni občni zbor strokovne zveze učiteljev in profesorjev popolnoma uspel. To je rojstni dan našega sindikata in prosvetni delavci smo končno dobili v okviru velike množične organizacije delovnih ljudi tudi svoje organizirano mesto. In to smo dosegli le na ta način, da smo se ramo ob ramo z ostalimi delovnimi ljudmi borili za nov družbeni red in za boljše življenje.
Vilko Kolar-Domen
St. J
KJE NABAVLJAJO ŠOLE
astronomske daljnoglede
Potovanja v tujino
Zanimanje za vesoljstvo zaradi Vedno večjih uspehov tehnike in upanja, da bo človek sam kmalu poletel iz območja zemlje tja do Lune, Marsa in morda še dlje, bolj in bolj raste. Zato me tudi razne šole večkrat povprašujejo, kako bi pridobile za cvoje zavode primeren daljnogled, s katerim bi bilo mogoče podrobno pregledati Luno, videti oblike bližjih in večjih planetov in množice zvezd in nekatere njihove posebnosti.
Za šolsko uporabo ni treba velikega daljnogleda; zadostuje, da ima vsaj tri povečave, nekako 50-, «0- in 120-kratno. Ce imamo 120-kratno povečavo, je to za šolo že zelo mnogo.
S 120-kratno povečavo vidimo ob opoziciji celo snežno kapico na maršu.
S 50-kratno povečavo že prav lepo pregledamo Lunino površino, kraterje, gorovja in celo žarkovje okoli nekaterih kraterjev. Z isto povečavo vidimo projecirano na zaslon, brez škode za oči, sončne pege, bakle in zrnatost sončnega površja. Prav tako lepo zasledujemo naraščanje in pojemanje Venerinih faz, kroženje Jupitrovih satelitov pri 120-kratni povečavi pa prav lepo tudi Saturnov kolobar. Z velikostjo dalj nogi edovega objektiva raste tudi število vidnih zvezd, ki hitro naraste v stotisoče in več. Za opazovanje dvojnic, nekaterih meglic raznih zvezdnih kopic ne rabimo velikih povečav, važnejši je premer objektiva.
Šolski daljnogled ne sme biti pre-težak, ker si more le redkokatera šola postaviti daljnogled za stalno na streho, četudi je to mogoče, ne da bi bili stroški preveliki. Vendar je le važno, da se premika daljnogled na paralaktičnem stojalu, katerega glavna gibalna os je obrnjena proti nebesnemu severu. To silno olajša delo in razkazovanje večjemu številu dijakov in drugih ljudi. Cena je nekoliko višja, delo pa zato neprimerno lažje kakor na azimutalnem stojalu.
Sedaj pa k vprašanju, kje dobiti daljnogled. V USA izdelujejo številne tovarne velike množine primernih daljnogledov za šole in amaterje. Največ tozadevnih inseratov ima krasna astronomska revija Sky & Telescope. Tvrdka Unitron ponuja sedaj že n vrst daljnogledov, od 75 dolarjev dalje. Za malo višjo ceno — 225 dolarjev — se dobi že daljnogled's petimi povečavami, na paralaktičnem stojalu, kakor nalašč za šolske potrebe. Druge tvrdke ponujajo sestavne dele z navodili, da si vsakdo sam za majhno ceno naredi zelo upoia-ben daljnogled. Izmed mnogih drugih tvrdk moram omeniti tudi na mnogo bližji vir: Franckische Verlagshand-lung v Stuttgartu prav tako nudi za razmeroma majhno ceno zelo dobre prenosne daljnoglede na paralaktič-nih stojalih za amaterje in šole. Po-’ nuja refraktorje — daljnoglede z objektivi — in reflektorje — daljnoglede z zrcalom. Obe vrsti zopet sestavljene in celo z debelimi krogi v deklinaciji in rektascenziji, ali pa v posameznih delih za sestavljanje po priložen on
navodilu. (Ceniki na gornji naslov zastonj.) Ker po novejših predpisih carina za znanstvene instrumente na šolah odpade, je mogoče z malo dobre volje marsikateri šoli nabaviti kak dober daljnogled. Od njega ne bi imeli korist samo uče'nci in dijaki, ampak tudi drugi ljudje, ki zelo žele malo globlje pogledati v vesoljstvo, ki nam ga je 'tehnika že precej približala.	P	Kunaver
Komisija za zveze s tujino pri Sindikatu prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja v času šolskih počitnic naslednja potovanja:
1.	ITALIJA — Rim, Firence, Benetke
Potovale bodo tri skupine po 40 prosvetnih delavcev, ki bodo v Italiji po 9 dni.
Prva skupina odpotuje iz Beograda 4. julija ob 15.30, druga skupina .....
odpotuje iz Beograda S. julija ob 15.30, vije. tretja skupina odpotuje iz Beograda 12. julija ob 15.30.
Cena za potovanje znaša 43.200 din za osebo.
2.	AVSTRIJA — Dunaj
Potovali bosta dve skupini po 30
do, 40 prosvetnih delavcev, ki bodo na Dunaju po 7 dni.
Prva skupina odpotuje iz Beograda 9. julija ob 13.36, druga skupina odpotuje iz Beograda 18. julija ob 13.36.
Cena za potovanje je 35.500 din za osebo.
3.	LONDON — tečaj za predavatelje angleškega jezika
Skupina 30 prosvetnih delavcev — predavateljev angleščine — bo v Londonu tri tedne.
Skupina odpotuje iz Beograda 14. julija ob 23.00.
Cena za to potovanje je 85.000 din za osebo.
V	navedenih cenah je vračunano: vizumi za potni list tujih držav, rezervacija prostora v vlaku, vozna karta od meje do kraja bivanja in nazaj do meje, stanovanje in hrana v tujini (v Italiji in na Dunaju je pla čan zajtrk in večerja).
V	ceni za Italijo in Dunaj je vračunan tudi »džeparac« za cca 7000 lir oziroma cca 500 šilingov. Za potovanje v London ta denar ni vračunan (vračunani so stroški tečaja in stroški dnevnega penziona). Zato bodo udeleženci tega tečaja doplačali š£ znesek 22.775 din za devize, sami razpolagali.
član včlanjen v sindikalno organizacijo. Prijav brez priporočil ne bomo upoštevali. V prijavi je treba navesti: ime in priimek; očetovo ime; ime in dekliški priimek matere; datum in kraj rojstva, r vati je; naslov stanovanja; naslov ustanove, kjer je prijav-Ijenec zaposlen; svojeročni podpis.
Za navedena potovanja se lahko prijavijo vsi člani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugosla-
Za poglobitev šolskega dela
Ko bo prijavljeni član obveščen, da bo potoval v tujino, bo moral takoj nakazati znesek 3000 din kot predujem za potovanje v tujino. Ta znesek se bo vračunal v ceno potovanja Vsak član bo dobil po prejemu obvestila, da bo potoval s skupino naših članov v tujino, vsa navodila za potovanje Iz Beograda
Po prejemu obvestila za potovanje v tujino bo vsak član vplačal polovico cene (prosvetni delavci, ki bodo potovali v London tudi znesek 22.775 din za nakup deviz), ostali znesek pa bodo člani vplačali ali pred odhodom v tujino, ali pa v mesečnih obrokih najkasneje do 10. decembra t. 1. (za kar bo potrebno predložiti menico).
Opomba: V tujino bodo potovali lahko le oni naši člani, ki še niso v letošnjem letu izkoristili dovoljenih deviznih sredstev.
Prijave za navedena potovanja pošljite na naslov: Sindikat prosvetnih in znanstveilih delavcev Slovenije — Ljubljana — Čufarjeva 3.
REPUBLIŠKI ODBOR
Za vsa navedena potovanja je potrebno dobiti potni list pri Tajništvih ~	1-i
za notranje zadeve OLO-jev stičnim vizumom.
Prijave bomo sprejemali do vključno. 8. m a j a 1361. Prijavo mora potrditi oziroma priporočiti odbor sindikalne podružnice, kW je orijavPerd
-PROSVETNI DELAVEC-Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dra-
koterhtti "bodo =’0 Ham ~ Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722. interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 356-vil — Letna naročnina 400 dinarjev - Številka tekočega računa: 600-70/3-140	— Tiska CZP »Ljudska
Or*! vic»~
PRIPOROČAMO: ERNEST TIRAN:
Pomenki
BREZO V AR-POLENEC.
Bole in muzeji
DR. IVO TOLIČIČ:
Otroka spoznamo v igri
DR. MIHAJLO ROSTOHAR:
Začetno čitanje po analitični metodi
TONE LJUBIČ:
Okoli Krima
550	din
600	din
500	din
750	din
45	din
*
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
S
t u r i ■
Pomočnik ravnatelja osnovne šole v Bohinjski Bistrici tov. Egon Mi helič jč daljnogled, ki ga vidimo na sliki, sam napravil. Iz'Amerike je dobil za nizko cena para-bolično zrcalo, ki ga je sam še natančneje izbrusi!, sestavil okularje ter s pomočjo vodovodnih cevi, raznih vijakov in drugega naredi! izvrsten reflektorski daljnogled, ki je tako precizen, d? pokaže celo težko najdljivo drob • no obročasto meglico v Liri!
»Dan velike metle«
Zveza prijateljev mladine je z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami razgibala življenje naših otrok. Da bi še s svoje strani obogatil te igre, je CO RKJ pripravil za svoj Podmladek akcijo -DAN VELIKE METLE«.
Akcija -Velika metla« črpa svoj program iz bogate vsebine dela PRK.
Ta dan bi bil povod, da naučimo otroke preko igre reda, higiene, tovarištva, vljudnosti, medsebojne pozornosti, pravega odnosa do starejših, invalidov, prirode itd. Saj bi morala -Velika metla« pomesti vso umazanijo, nered, netovarištvo, surovost.
predrznost, vse, kar ni lepega in vrednega v otrokovem življenju.
Podroben program za to akcijo je prejela v teh dneh vsaka organizacija PRK na šolah v Sloveniji. Program je tako pester, bogat in obsežen, da bo lahko Podmladek izbral svojim prilikam primeren način praznovanja.
Tovariši vzgojitelji! Pred nami so prazniki ob 20-letnici vstaje, prazniki Podmladka 8. maj, teden RK, dan mladosti in še mnogo drugega. Ce boste pomagali Podmladku, se bo lahko v teh dneh polno in bogato vključil v celotno praznovanje.
MITEČSJ
Sekretariat Sveta za šolstvo LR Slovenije razpisuje natečaj za izdelavo osnutka plakata za republiško razstavo učil, učnih pripomočkov in opreme pod naslovom »Za sodobno šolo«.
Vsebina plakata, napis, čas, prostor in kdo razstavo prireja, je razvidno iz današnjega priobčenega »Vabila na republiško razstavo — Za sodobno šolo«.
Velikost osnutka plakata naj bi bila 70 cm X 100 cm v treh barvah.
Natečaja se lahko udeleže dijaki srednjih splošnoizobra-ževalnih in strokovnih šol in študenti visokošolskih ustanov,
ki naj pošljejo osnutke s priloženim naslovom v zaprti kuverti do 15. junija 1961 na naslov: Sekretariat Sveta za šolstvo LR Slovenije, Župančičeva 3/IV.
Nagrajeni bodo trije najboljši osnutki z nagradami 30.000 din, 20.000 din in 15.000 din. Prvonagrajeni osnutek bo odkupljen za ceno 10.000 din.
Oceno izvrši za to postavljena komisija pripravljalnega odbora.
Vse druge informacije daje Sekretariat Sveta za Šolstvo LR Slovenije, Zupančičeva 3/IV — telefon 22-001/79.
SEKRETARIAT SVETA ZA SOLSTVO LRS
SAP TURIST
1
VAS VABI
1
sled
člar
Ule
fazi
va
Pen
fazi
'ian
»je
SitOi
valj
>U
Uto
Republiški odbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev prireja v organizaciji SAP-TURISTA sledeča potovanja v inozemstvo:
Začetkom julija:
DUMI, GRAZ, SALZBURG, GROSSGLOCKNER, MUNCHEN, INNSBRUCK, SALZBURG DOLOMITI, GORTINA, BOLZANO, VERONA, BENETKE; ATENE, SOLUN. (Rok prijav 25. IV. 1961)
CARIGRAD, SOFIJA. (Rok prijav 25. IV. 1961) KOBENHAVN, hamburg, munchen Koncem avgusta:
AŽURNA OBALA, niča, cannes, monte carlo
ŠVICA,
tole
‘Izc
»le
klei
his
»ar
bor
Mh
»Ov
cen
Sol
bia
Pck
in
»ai
Us<
ki
»a
ra
loj
»e
Uo
ko
»a
Če
in,
ZURICH, BERN, LAUSANNE, JUNCFRAUJOcH-
Za vse omenjene izlete sprejema prijave SAP-TURISt, Ljubljana, Miklošičeva 17 (tel. 30-645), kjer dobite vse ostal« informacije.

Bogat izlior knjižnih nagrad za konec šolskega leta
Ob konca šolskega leta boste nagradili najboljše učence m njihove uspehe. Založba MLADINSKA KNJIGA vam želi pomagali pri izboru ter vam svetuje z® izbor naslednjih knjig:
SLIKANICE:
	 izv.	kart.	Leaf Munro: Zgodba o Ferdinandu	190 din
-	 izv.	kart.	Fatio Louise- Srečni lev	420 din
	 izv.	br.	Šmit Jože: Kdo živi v tej hišici?	490 din
	:	 izv.	br.	Fran Levstik: Martin Krpan	390 din
		 izv.	br	Valjavec Matija: Pastir	295 din
	 izv.	kart.	Valjavec Matija: Pastir	590 din
	 izv.	br.	Grigor Vitez: Maksimir	310 din
	 izv.	kart.	Winkler Venčeslav: Ukradena svetilka	310 din
	 izv.	br.	Winkler Venčeslav: Ukradena svetilka	180 din
CICIBANOVA KNJIŽNICA:
izv. kart. izv. br. izv. kart. izv. br.
izv. br. izv. ppl. izv. ppl. izv. ppl. izv. ppl. izv. ppl. izv. ppl. izv. kart izv. kart. izv. kart. izv. ppl.
. izv. ppl.
. izv. kart. . izv. kart. . izv. ppl.
. izv. kart. . izv. kart. . izv. kart. . izv. ppl.
. izv. ppl.
. izv. ppl.
.. izv. ppl.
.. izv. ppl.
izv. ppl.
.. izv. ppl.
izv. cpl. izv. cpl. izv. ppl. izv. ppl.
izv. kart.
Mihelič Mira: Štirje letni časi Peroci Ela: Breskve Skakavac Olga: Srečanja s Titom Bevk France: Pastirici pri. plesu in kresu
Andersen H. Ch.: Palčica Bevk France: Pisani svet Bevk France: Ob morju in Soči Še pomnite tovariši!
Korczak Janusz: Kralj Matjažek prvi
Zupanc Lojze: Palček v čedri
Martič A.: Deček in gozd
Jurca B.: Okoli in okoli
Tuvvin J.: Lokomotiva
Puškin A.: Pravljice
Lofting H.: Cirkuški voz.dr. Dolitla
Barrie J. M.: Peter Pan
Peroci E.: Ptičke so odletele
Winkler V.: Kolesar Matejko
Nosov N.: Neznalčkove dogodivščine
Vogelnik M.: Babica je najmlajša
Čapek J.: O psičku in mucki
Zagorski C.: Pisma na moj naslov
Ciganske pravljice
Pančatantra
Kitajske pravljice
Črnske pravljice
Novogrške pravljice
Madžarske pravljice
Verne J.: 20.000 milj pod morjem
I. — II. del
Babula V.: Planet treh sonc Šmahelova H.: Mladost na krilih Dolinar B.: Dvojne počil£>ice Vandot J.: Kekec nhd samotnim brezpom
Prežihov V.: Solzice
290 din 340 din 170 din
590 din 240 din 550 din 585 din 750 din 850 din 560 din 550 din 530 din 520 din 590 din 625 din 695 din 650 din 590 din 840 din 790 din 520 din 840 din 790 din 850 din 890 din 830 din 980 din 970 din
izv. kart. izv. kart. izv. kart. izv. br.
, izv. kart.
. izv. kart.
, izv. ppl.
. izv. kart.
. izv. ppl.
. izv. br.
. izv. kart. , izv. kart.
. izv. ppl.
.. izv. kart. .. izv. kart. .. izv. kart. . izv. ppl.
.. izv. br.
.. izv. br.
.. izv. kart.
Bevk F.: Smeh skozi solze
Bulajič S.: Krilata karavana --
Švajncer J.: Iznajditelj
Suhi D.: Nevidne pasti
Jirsak P.: Lunini otroci
Beljajev A.: Zvezda Kec
Lem S.: Magellanov oblak
Verne J.: V 80 dneh okoli sveta
Malenšek M,: Tecumseh
Boguszewska H.: Za zelenim nasipom
Čapek K.: Dašenka Minda
Maurois A.: Debelini in suhokraki
Adamič E.: Otok galebov
Gruden L: Na krasu
Kajzer J.: Erazem potepuh
Sutcliff R.: Ščitni obroč
Schnabel E.: Po sledovih Ane Frank
Behounek F.: Brodolomci v vesolju
Peisson E,: Edgarjevo potovanje
Matošec M.: Po sledi ladijskega
520 din 385 din 390 din 320 din 690 din 550 din 790 din 490 din 975 din 435 din 490 din 490 din 460 din 250 din 580 din 650 din 590 din 590 din 1250 din
izv. ppl.
izv. ppl. izv. ppl. izv. ppl.
ZBIRKA GLOBUS
Piccard A.. Z batiskafom na dnu morja
Savnik D.: Svet nasprotij Tazieff H.: Ogenj in voda Sekelj T.: Nepal odpira vrata
400c
950c
1110^ 1400^
izv. br. izv. br. izv. ppl.
izv. br.
izv. br. izv. br. izv. ppl.
izv. ppl.
320 din 400 din 400 din 400 din
400 din 400 din
	dnevnika KNJIŽNICA KONDOR	1490 din '
	 izv. ppl.	Gorki M.: Mati I. — II. del	580 din
	 izv. ppl.	Goldoni C.: Krčmarica	290 din
	 izv. br.	M. de Carvantes: Don Kihot	190 din
	 izv. ppl.	Dante A.: Pekel	690 din
	 izv. br.	Ljudska epika	195 din
	 izv. br.	Kozarac J.: Mrtvi kanitali	195 din
	 izv. br.	Scfokles: Kralj Ojdipus	195 din
	 izv. ppl.	Homer: Ilijada	400 din
	 izv. br.	Prešeren F.: Pesmi in pisma	300 din
	 izv. br.	Krleža M.: Balade Petriče Kerem-	
	puha	200 din
	 izv. br.	Montaigne M.: Eseji	200 din
	 izv. kart.	Kri v plamenih	400 din
			 izv. kart.	Upor LEVSTIKOV HRAM	500 din
	černiševski N. G.: Kaj delati	1150 din
	 izv. ppl.	Lasage R. A.: Zgodbe Gila Blasa	1390 din
	 izv. ppl.	van Loon: Rembrandt	2300 din
	KNJIŽNICA ZA MLADINO	
	 izv. br.	Nikolič M.: Prstan z rožo	440 din
	 izv. ppl.	W, de la Mare: Tri kraljeve opice	795 din
			 izv. opl.	Daudet A.: Zastavonoša	2200 din
	 izv. kart.	Kajzer J.: Mimo dnevnega načrta	380 din
	 izv. kart.	Koš E.: Veliki mak	490 din
	 izv. ppl.	Wilder T.: Marčeve ide	1220 din
	 izv. ppl.	Bevk F.: Mladost med gorami	1250 din
izv. ppl. izv. ppl. izv. kart. izv. br. izv. br. izv. ppl.
ZBIRKA PRIRODA IN LJUDJE
Polenec A.: Narava v muzeju Nikolič M.:. Pod morsko gladino 'Kunaver P.; Kraški svet in njegovi pojavi
Ramovš A.; Geološki izleti po Sloveniji
Gamov G.: Rojstvo in smrt sonca Čermelj L.: Z raketo v vesolje Adlešič M.: Svet svetlobe in barv Grabrijan D.: Kako je nastala sodobna hiša
Križanič F.: Križem po matematiki Detela L.: Osvajanje neživega sveta Vasiljev M.: Reportaža iz 21. stoletja Peierls R. E.: Zakoni narave dr. Likar M.: Virusi Ramovš A.: Zemlja skozi milijone let


29<>
di«1
d'1!
37° lili 1950^
2400$
950%
1100
d'*1
izv. br.
izv. br.
Priročniki:
Vodnik skozi čas in družbo Pomožni učbeniki: Ljubljana v ilegali
280c
900£
IZ ŽIVLJENJA RASTLIN IN ŽIVALI
		 izv. ppl.	Matjašič S.: Iz življenja najmlajših
	 izv. ppl.	Polenec A.: Nastanek življenja
	 izv. ppl.	Zei M.: Dvoživke in plazilci
	Zei M.: Iz življenja sesalcev
	Zei M.: Morski svet
	 izv. ppl.	Škerl B.: Nevšečno sorodstvo
	ZBIRKA SIGMA
	i. izv. br.	Vadnal A.: Verjetnostni račun
	 izv. br.	Prijatelj N.: Uvod v matematično
		 izv. br.	logiko Križanič F..: Elektronski računalniki
	LIKOVNI ZVEZKI
	 izv. br.	Menaše L.: Holandsko slikarstvo
28°$
38°^
380 &
380 $
400$
900&'

KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE:
izv. kart. Bevk. F.: Spodobno se obnašaj izv. kart. Bevk F.: Razbojnik Saladin
150 din 485 din
izv. br. izv. kart. izv. kart.
KNJIŽNICA ŠKOLJKA	;
Askenazy A.: Indijansko poletje KSstner E.: Ko sem še majhen bil Radenkovič D.: Državniki naših dni
340 din 580 din 490 din
izv. ppl. izv. ppl. izv. br. izv ppl.
KOMISIJA
Vaštetova L: Izobčenec
Bevk F.: Domačija
Baškovič M.: Nepokorjeni bregovi
Jurčič J.: Klošterski Žolnir
ils»S !6lJ P'
izpolnjeno naročilnico otMsite v nojirližji knjigami ali jo pošljite na upravo založbe Mludinske knjige,Ljnbijtmo, Woliova 12 (dvorišče).