Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista .Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15’— „
posamezna številka . . 1‘50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II.
Ljubljana, dne 1. septembra 1933.
Štev. 17.
Volitve v gospodarske zbornice
V javnosti je pokrenjeno vprašanje volitev v gospodarske zbornice, kar je Kotovo velike važnosti že z ozirom na to, ker je bil pred kratkem izdan novi zakon o občinah. Sedaj pa poteka že šesto leto, ko so bile zadnje volitve v Rospodarska predstavništva — od tedaj ko so Rospo-darstveniki svobodno potom volitev izjavili svojo voljo in želje o sestavi zborničnih svetov ter njih smernice za delo.
Potreba za te volitve se je pokazala že tedaj, ko je bil izdati novi obrtni zakon ter s tem v zvezi tudi ko so se pretvorile in razdelile dosedanje, odnosno ustanovile nove Rospodarske zbornice mesto prejšnjih mešanih — skupnih. Prav od tedaj se ni ničesar še pokrenilo, temveč se je le prakticiralo na imenovanih v zbornične svete ter so radi teRa iz raznih druRih prilik postale zbornice nesposobne za plodo-nosnejše, koristnejše, odROvornejše in sedanji Rospodarski situaciji odROvarjajoče delo ter autoriteto.
Baš sedaj imamo priliko videti, da je minister za socialno politiko razpisal volitve v delavske zbornice, da bodo delavci imeli priliko svobodno Rlasovati in izražati svoja mišljenja in prepričanja o smernicah in delu socialne politike, v kolikor spada to delo v delokroR delavskih zbornic.
Kakor se vidi, prehajamo na vseh poljih političneRa, ekonomskeRa in soci-jalneRa življenja k nekaki normalizaciji in demokratizmu; z edino izjemo so ostale samo Rospodarske — poslodavske zbornice. Čeprav so baš ti kroRi, ki jih sestavljajo, dokazali dovolj svojo č\rsto voljo, da stoje neomajno prepričani na osnovah juROslovanske državne politike. Zato se ni čuditi, ko se jc začel v poslednjih dneh med Rospodarstveniki — poslodavci pokret, da naj se vrše in izvedejo svobodne volitve v Rospodarske zbornice. Ta zahteva je popolnoma upravičena iz stvarnih potreb, ki so nastale v sedanjih razmerah vsled izdaje noveRa obrtneRa zakona in uredb. LoRična posledica te zahteve je dejstvo, ako so prisilna združenja dobile svoje uprave potom volitev, ki so na Rospodarska poprišča postavile mnoRO novih in sposobnih ljudi z mnoRO obetajočim obzorjem in novih smeri. Zato je popolnoma upravičeno, da ti novi ljudie z novimi smernicami ter njih zahteve pridejo potom volitev do polneRa izraza v Rospodarskih zbornicah.
Potrebo za volitve narekuje tudi dejstvo nezadovoljstva s postopanjem in poslovanjem zbornic v sedanjem sestavu, kar prihaja do izraza posebno na raznih skupnih konferencah, kar se je posebno opazilo nedavno teRa na konferenci Rospodarskih kroROV v ZaRrebu. Predstav-
niki zborničnih uradov sami žele, da se uredi to vprašanje ter naglašajo, da se bo delo razvilo in napredovalo le tedaj, če bodo Rospodarstveniki potom izvoljenih predsedstev in plenuma prišli v tesnejši kontakt in zvezo z zbornicami. Sedanje stanje pravzaprav celo onemoROČa \rče-nje rednih zborničnih poslov in dnevno se ponavljajo spori ter nesporazum med zbornicami in združenji. To se bo pa premostilo le tedaj, ko bodo v zbornice prišli le ljudje, ki bodo izvoljeni potom volitev in kateri bodo uživali ter prejeli zaupanje Rospodarstvenikov ter Rospodarstva.
Prepričani smo, da se bo želji Rospodarskih kroROV za volitve v njih zbornice v najkrajšem času ugodilo, ker so gorenji razlogi dovolj tehtni za to in pa ker naše ekonomske finančne prilike zahtevajo, da o njih mislijo najširši gospodarski krogi, ki so doslej neupoštevani stali ob strani in ker niso bili kot predstavniki prepuščeni v institucije, katere morajo biti glasom svojih uredb in pravilnikov središče vsega dela na gospodarskem in finančnem polju.
Mi jugoslovanski obrtniki Dravske banovine še prav posebno želimo, da se izvedejo volitve v sedanjo skupno zbornico, ker moramo dobiti zastopstvo primerno našemu številu, v kateri bodo naši izvoljeni zastopniki zastopali po naših željah obrtniške interese. Kajti danes smo v tej instituciji stali ob strani neupoštevani, kar žalibog ni naša krivda in nas bo prav veselilo, ko bomo lahko poslali svoje izvoljene zastopnike v ta gospodarski parlament, kjer sedaj nimamio nikake besede. Zato je dolžnost vsega jugoslo-vanskega obrtništva Dravske banovine, da se prične na te volitve pripravljati že sedaj, kajti če bodo volili v teku enega meseca v svojo delavsko zbornico naš; delavci in nameščenci, smemo prav tako tudi mi upravičeno zahtevati razpis volitev v naše gospodarske zbornice.
Obrtniška solidarnost
Ponovno smo že zapisali v našem listu, da je obrtniški uspeh mogoč le, ako smo vsi obrtniki naše države tesno povezani med seboj in če obrtniki skupno rešujemo svoje težnje in nato točno formulirane, dostavljamo pristojnim mestom za upoštevanje in uveljavitev.
Čitali smo pred par dnevi v „Trgovskem li-stu“, ki izhaja v Ljubljani, uvodni članek pod naslovom „Premalo je solidarnosti", v katerem pisec po uvodu prehaja — ko potrjuje, da so si gospodarski stanovi neupoštevanja sami krivi, k posameznim našim gospodarskim panogam v trgovini, obrti in industriji. Naš namen ni analizirati tega članka, pač pa je naša dolžnost, da se tudi'mi podrobneje seznanimo z obrtniško solidarnostjo, ter nato šele s solidarnostjo vseh gospodarskih stanov skupaj.
Mi od vsega početka našega pokreta, zagovarjamo enotnost in solidarnost vsega obrtništva Jugoslavije v prvi vrsti. Kajti mi si ne moremo predstavljati danes po petnajstih letih osvoboje-nja, ko živimo v lastni svobodni državi in ko imamo po tolikih Borbah pridobljen novi obrtni zakon, solidarnosti obrtništva drugače, kakor da je obrtništva v prvi vrsti samo med seboj naj-preje enotno in poklicano zaščititi svoje interese in nato šele skupno interese celega gospodarstva. Prepričani smo, da je to naše naziranje gledano z obrtniškega stališča popolnoma pravilno in edino pravično. Ne more pa iti in ne gre nikakor v račun ljudem, kateri so nasprotniki obrtniškega edinstva in njega solidarnosti iz upravičenega razloga svojih osebnih koristi. Zato razumemo danes dovolj te ljudi, ko so se praktično prepričali, da se zahteve gospodarskih krogov premalo upoštevajo. Temu so pa v veliki meri krivi baš oni, ker so se kratkomalo in se še igrajo z gospodarskimi stanovi — maso — katere sicer nočejo upoštevati, pač pa z njimi igrajo igro po svoji mili volji in v svojo osebno korist in dobrobit. Trkajo se taki predstavniki na prsa — čeprav niso niti gospodarstveniki, pač pa pripadajo drugače zelo visokim pridobitnim krogom — češ mi smo edini, ki Vam bomo rezali kruh in ost gospodarstva v Sloveniji, okrog katere se mora vse sukati, vrtimo mi, kakor nam je drago in kakor mi hočemo. Da, žalostno je, toda resnično in če tedaj pridejo ti ljudje ter tarnajo in govorijo o premah gospodarski solidarnosti, moramo reči, da je treba najpreje doseči pravo in iskreno gospodarsko solidarnost med posameznimi gospodarskimi panogami med seboj in nato skupno. Nikakor pa ne dopustimo, da bi se vpregalo še nadalje obrtništvo Slovenije, kot je bil to doslej običaj pri nas v isti voz skupaj z ostalimi, ki bi se vozili, obrtnik naj pa vleče. Dovolj je tega in gospodje, ki se tako radi izpostavljajo za vzgled in trdijo, da je slovensko gospodarstvo edino zveličavno in najpopolneje po svojih organizacijah tako, da naj masa obrtništva ne pomeni ničesar, čeprav je mnogim koristila na današnje položaje, tedaj naj si zapomnijo, da je obrtništvo dravske banovine spregledalo ter želi v svojih stanovskih stvareh samo odločati, skupno z ostalim obrtništvom Jugoslavije.
Obrtniške organizacije so dovolj razvite; dati jim je treba le pravih smernic in navdati s samozavestjo ter pokazati pot naprej in navzgor, ne pa, da se to delo ovira potom par ljudi, ki so deležni v precejšnji meri vprav obrtniškega, težko zasluženega denarja, ki jim gre seveda zelo dobro v slast, osnovnih pravic obrtništvu pa ne priznajo.
Mi obrtniki težimo po obrtniškem solida-rizmu in edinstvu, ki je že domala zgrajen v celi naši državi z izjemo par slovenskih obrtniških duš, katere danes le še umetno pod patronanco vzdržujejo naval, ki jih bo skoro zrušil, slovenskemu obrtništvu pa prinesel edinstvo. Ne zamerimo tem ljudem, ker vemo, da so se navlekli tega duha pri onih, ki smo jih zgoraj omenili in kateri so tudi duhovni očetje vsega obrtniškega razdora v dravski banovini in glavni krivci, da ni obrtništvo v dravski banovini povsem složno in edino. Da bo pa obrtništvo v dravski banovini složno in solidarno z vsem ostalim obrtništvom države, je glavni predpogoj ta, da naj se nudi obrtništvu vse one pravice, ki mu pripadajo in izvedejo v vse ustanove, ki se njega tičejo in pri katerih je ono tangirano, svobodne volitve, kamor bodemo postavili le one, ki jih mi hočemo in kateri nas bodo zastopali po naši volji.
Trgovskemu listu v album moramo na kraju zapisati le še to. Da je bil potreben boj za ločene obrtniške zbornice, kar bo gotovo bodočnost pokazala, ker mi se ne varamo in naš pokret zmagovito napreduje kljub vsem oviram in zaprekam, ki se mu stavljajo na pot. Zasluge, da so imela še celo sodišča opravka s tem poslom, kakor piše, ni pripisati našemu pravičnemu obrtniškemu pokretu po osamosvojitvi, temveč baš krogom, ki
V nedeljo, 3. septembra vsi v Kranj - občni zbor „DJ0“ - obrtniška veselica!
so zelo blizu trgovskega lista. In ti krogi ter posamezniki si dovolijo še danes nadeti s pavovim perjem in trditi tudi vse nasprotno, kar bo zgodovina pisala, da temu ni bilo tako. Zasluge za te borbe in tožbe bodo našle posebno mesto v zgodovini obrtništva drav. banovine, ki nikakor ne bo
v	čast posameznikom, ki so s tem zelo prizadeti, ker so se v stvar vtikali, pri kateri niso imeli prav ničesar opraviti. Spor bi rešili mi obrtniki sami če bi nastal; toda spor je ipovzročilo, kot že omenjeno, par gospodov, ki so si ga privoščili na kožo slovenskega obrtnika v njega sramoto in v svojo osebno korist. Zato odklanjamo vsake lekcije „Trgovskega lista", ki je organ trgovske panoge v našem gospodarstvu, kateri mi nismo nikdar nasprotovali pri dosegi vseh pravic, ki ji pripadajo, ker je neobjektiven v obrtniškem vprašanju, kar si bomo zapomnili in hvala na priznanju, da ste apelirali na odločilne kroge baš
vi	okrog „Trgovskega lista" in niste dopustili, da bi mi obrtniki sami rešili stvar v naše dobro.
Veljavo obrtništvu in pravice, ki mu jih odločilni krogi iz okolice „Trgovskega lista" tre-notno ovirajo, bo pridobil edino le naš pravičen pokret, ki zahteva samo to za obrtništvo, kar je njegovega in kar mu po zakonu pripada. Nečemo pa, da bi se kdo, ki je nepoklican, v naše stvari vmešaval, še manj pa takozvani odločilni krogi, katerih je samo osebna korist. Obrtništvo pustite, da se razvija po svoji najboljši volji prostovoljno in v okviru vseh veljavnih zakonov, pa se ne boste pritoževali, da ni močan člen v verigi gospodarskega solidarizma.
Potreba okrožnih odborov obrtniških združenj
Nepotrebne izdatke je treba preprečiti.
Smo pred novelizacijo in spopolnitvijo obrtnega zakona, pri katerem so se pokazale razne hibe in pogreške v škodo obrtnega stanu v obče, kakor pri posameznih obrtnih strokah. V zvezi s tem je ministrstvo za trgovino in industrijo pozvalo vse prizadete, v prvi vrsti gospodarske in delavske zbornice, da stavijo svoje pripombe za izpopolnila. Tako je tudi s strani obrtniških zbornic započeta energična akcija za spopolnitev, dopolnitev ter popravek zakona.
Značilno je pri tem stališče zagrebške in osiješke obrtne zbornice v vprašanju okrožnih odborov obrtniških združb, kar mora tudi nas zanimati, vsaj se gre za dajatve, ki jih danes obrtniki nikakor več ne zmoremo. Na področju imenovanih zbornic Okrožni odbori sploh ne obstoje in na vprašanja, če so ti odbori potrebni za obrtništvo, bi obrtništvo, kakor tudi prisilna združenja gotovo odgovorila negativno, kakor tudi obe imenovani zbornici.
Z obrtniškega pogleda „00“ sploh nimajo nobenega pomena, ker ne bi imel posamezni obrtnik nobenega direktnega stika z njimi. S stališča obrtniških združb bi pa vprašanje sedeža O. O. zopet rodila nesoglasja, ker bi vsak večji kraj zahteval sedež O. O. zase itd. S stališča obrtniških zbornic pa O. O. zopet ne bi pomenili mnogo, ker bi bilo treba deliti delo, pa bi postal aparat preokoren in preveč počasen ter neekspeditiven. To bi se izražalo v tem, da bi nastale nepotrebne motnje v rednem poslovanju, ker so združenja dovolj disciplinirana in postopajo po navodilih zbornic, pa bi na odrebde O. O. sledile vedno pritožbe zbornicam, katere bi s tem mnogo zgubile na dragocenem času.
Glavno pri tem pa je financiranje, o čemer smo že tudi mi pisali. Da bi dobro služili ti O. O. bi morali imeti tajnika, ki ne bi bil zastonj in tako smo videli, da znašajo proračuni naših O. O. (Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto) pri vsakem okrog 100.000.— Din ali pa še več. Vprašanje je, kdo bo to plačal - naravno obrtnik — in kakšne koristi bi imeli. Sicer pa je glavno danes denar im kaj naš obrtnik sploh zmore. Poleg tega pa je tudi pri vsem tem treba misliti, kaj naj delajo O. O., če imamo že dobro zbornico in združenja. Z uredbo je O. O. predpisan velik delokrog, vendar se pa prav nič me razlikuje od delokroga združenj. Edin razlog, kar je pri O. O. je to, da bi se pri istih polagali mojstrski izpiti. Ali so nam radi tega tako potrebni ti odbori? In za iste naj obrtništvo Slovenije glasom omenjenih proračunov žrtvuje še svojih nad 400.000 Dim. To me sme biti, ker so časi preresni in ne gre napravljati takih luksusov. Mislimo, da bi se pri obstoječih združenjih prav lahko opravljali tudi mojstrski izpiti, ne da se še izmeče nad 100.000.— Din?
Tako tudi čitamo v bratskem „Obrtničkern Vjesniku", ki pravi na koncu: „Mislimo, da se s tem strinjajo vsi tovariši in zato smatramo za svojo dolžnost, opozoriti naše zbornice in merodajne oblasti na vse negativne stvari O. O. s tem, da se ob priliki movelizacije obrtnega zakona sploh črtajo iz zakona ali pa se jim da fakultativni značaj. Mi smo zahtevali naša udruženja in zbornice, kar smo dobili, ali ustanove, ki so nam direktno škodljive, mi odločno odklanjamo ter apeliramo na naše zbornice, prav posebno na zagrebško in osješko, da to stališče obrtništva s področij teh zbornic odločno zastopajo pri nove-lizaciji obrtnega zakona."
Mi za razmere v dravski banovini dostavljamo samo to, da zahtevamo svojo obrtniško zbornico, ne rabimo pa O. O. ker obrtništvo ne želi imeti več novih dajatev in nepotrebnih ustanov. Želimo samo svojo obrtno zbornico, ki nas ne bo več stala, kot sedaj skupna, pa bomo z njo tudi obrtniki brez O. O. zadovoljni.
Poseben oddelek za obrtništvo pri ministrstvu trgovine in industrije
V našem listu smo že pred časom naglasili potrebo posebnega oddelka pri ministrstvu za trgovino in industrijo za obrtništvo. Pa tudi novo osnovane obrtniške zbornice na čelu z obrtniško zbornico v Beogradu, so resno započele akcijo o vprašanju posebnega oddelka za obrtništvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Ta potreba se je prav posebno pokazala sedaj, ko so osnovane posebne obrtniške zbornice, ko imamo svojo obrtniško banko, svoja prisilna obrtniška združenja in ko je predvideno svoje posebno zavarovanje za obrtništvo. Torej vse svoje in ločene ustanove.
Kakor je znano iz dosedanje prakse, so se dosedaj in se še rešujejo vsa obrtniška vprašanja v oddelku za industrijo in obrt, radi česar čista obrtniška vprašanja ne pridejo do onega upoštevanja, na katero bi z ozirom na svojo važnost morala priti. Dogaja se približno tako, kakor se je to dogajalo v skupnih zbornicah. Zato je prav, da so obrtniške zbornice odnosno obrtniška zbornica v Beogradu pokrenile akcijo pri ministru za trgovino in industrijo, da se naj osnuje poseben obrtniški oddelek, v ministrstvu za trgovino in industrijo, kateri bo samo logična posledica začrtanega dela na izgrajenju zadovoljivih predpogojev za napredek pravega in normalnega razvoja našega obrtniškega gospodarstva ter ra-cijonalizacije njega proizvodov.
Kakor nam je znano, so obrtniške zbornice zahtevale postavitev enega načelnika tega oddelka in nekaj referentov, tako da bi se vse delo pri reševanju obrtniških problemov skoncentriralo na enem nadzornem mestu, kjer bi želje in zahteve prišle do popolnega razumevanja in močne podpore. S tem bi obrtništvo potom tega oddelka dobilo neposredni in močnejši vpliv na reševanje gospodarske politike v naši državi, kar je za nas velikega pomena, a kar je še važnejše, z osnovanjem tega oddelka bi se pospešilo vse delo na sistematskem podvigu obrtništva in strokovnem polju njegovih potreb v vseh delih države.
Obrtništvo upravičeno pričakuje, da se bodo zahteve naših obrtniških zbornic upoštevale z ozirom na to, ker obstoje zelo tehtni razlogi za ustanovitev tega oddelka in ker to zahteva vse obrtništvo.
Šušmarstvo
Kako se zatira šušmarstvo in kakšne metode naj bi se porabljale za zatiranje te nadloge? Mnogo se je že pisalo; kritizira se oblastna postopanja, ali vse je zaman, kdo ščiti in podpira šušmarstvo? Odkrito moramo povedati, da v prvi vrsti obrtništvo samo, v drugi vrsti pa obrtne oblasti, ki nimajo pravega razumevanja za zatiranje šušmarstva. Zbornica za TOl ni še nikdar zavzela dosti temeljitega konkretnega in odločnega stališča k zatiranju. Obrtni zakon, kot tak bi v marsičem veliko koristil, ako bi se pravilno tolmačil in izvajal tako, da hi strokovne zadruge imele večjo odločilno moč. Prepustiti bi se moralo šušmarstvo obrtnim zadrugam v preganjanje tako, kot se sovražnik prepušča vojski. Strokovne zadruge bi že zdavnaj pregnale šušmarstvo, ako bi imele proste roke. Priporočamo, da se zavzame energična in temeljita pota, kako bi se dalo šušmarstvo zatreti. Seveda je treba k temu resne volje in urediti se mora postopek na praktični podlagi, ne pa tako, kakor sedaj, da uradni šimel pride skoraj vedno prepozno. Znano nam je, da sp strokovne gadruge napravile ogromno pritožb, ki zavzemajo že gore papirja. Nešteto zborovanj, protesti, prošnje, predlogi ter druge različne vloge obrtnih korporacij so se porazgubile tako, da do danes ne moremo trditi o kakem pozitivnem uspehu. Zakaj? Obrtništvo nima pravega zastopstva tam, kjer bi ga mo’ralo imeti, pa še tisti zastopniki so po večini taki, da so vse preje, kot pa borci za obrtno pravico.
Ce pogledamo lovski zakon, kako je temeljit. Zajec, kateri je pravi uničevalec za sadje-rejo, ki v ostrih zimah napravi za 100.000.— Din škode, pa, kako je zavarovan? Niti na svojem posestvu, ki ti ga uničuje, ga ne smeš ustreliti. Vsak lovski čuvaj te ima pravico pregnati, ako te dobi s puško v gozdu brez lovske pravice. Še puško ti vzame. Šušmarjev pa, ki delajo v sredi mesta na javnih prostorih, po delavnicah, stanovanjih in drugod, legalni obrtnik ne sme pregnati. Ako ga pa naznaniš, za kar imaš pravico, pa postopek traja toliko časa, da je delo že dostikrat desetkrat storjeno. Šušmarstvo se mora prijeti tam, kjer je. Pravico šušmarja pregnati mora imeti vsak, ravno tako, kakor ima vsak pravico pregnati tatu od tadvine. Šušmarstvo je tatvina, ki krade denar državnim, občinskim bla-
gajnam, kakor tudi obrtniku. Direktno obupne razmere vladajo v obrtniških vrstah, če pogledamo zadnjo davčno prodajo, vidimo kako globoko je padel nekdaj ponosni obrtniški stan. Kako obupani in zamišljeni trepetajo pred bodočnostjo. Gospodje pa, ki imajo sveto dolžnost, da mu pomagajo, se pa udajo naj večjemu razkošju po raznih kopališčih, obrtništvo čaka od njih rešitve in to tako, kakor Izraelci od Mojzesa. Mojzes je prosil Boga, Izraelci pa so molili zlatega teleta. Pri nas je pa ravno narobe.
Čitali smo, da je noveliranje obrtnega zakona pred durmi, zato tudi zahtevamo od merodajnih faktorjev, da skliče zbornica konferenco obrtnih zadrug, kjer naj sestavi in zbere potrebne predloge za ureditev oziroma izpopolnitev zakona, v kolikor je pomanjkljiv. Špecijelno naj se sestavi predlog za zatiranje šušmarstva, v katerega naj se vnese tudi tole:
1.	Vsak obrtnik, ki ima obrtni list, lahko ustavi delo šušmarja na licu mesta, ter ga ima pravico po varnostnem organu dati tudi aretirati.
2.	Pri obsodbi šušmarja mora biti merodajna ocenitev dela, katero pa izvrši strokovna zadruga po svojih izvedencih.
3.	Za šušmarja naj se ustanovi razsodišče, v katerem mora biti zastopana prizadeta zadruga, v katero spada delo šušmarja.
4.	Šušmar, kot tudi delodajalec oziroma gospodar ter vsak, ki delo šušmarja podpira, je solidarno odgovoren za dejanje.
5.	Kazen naj obstoja:
a)	z zaplenitvijo orodja;
b)	znesek, ki je ocenjen za nameravano ali dovršeno delo. To v prvem slučaju; če se slučaji ponavljajo, se znesek vsakokrat podvoji.
6.	Odgovorni za kazen so vsi prizadeti. Znesek kazni naj se porazdeli takole: državne in občinske, kakor druge eventuelne doklade naj se odbije, ostali znesek naj se da za onemogle in revne obrtnike.
Goraj citirane točke bi z uveljavljenjem zakonitim potom kmalu omejile šušmarstvo. Vsi dosedanji birokratični postopki naj se pa opuste, ker so se izkazali za zatiranje šušmarstva kot nezadostne. K zahtevani zbornični konferenci, ki se naj nemudoma skliče, naj se povabi tudi narodne zastopnike, da slišijo težko stališče obrtništva ter da citirane točke tudi na merodajnih mestih uveljavijo. Vam zastopniki obrtništva, ki nam režete kruh, kakor se je nekdo izjavil, je pa sveta dolžnost, prenehati z obljubami in preiti k stvarnemu delu. Obrtništvo ne more živeti od obljub, ono zahteva dejanj.
V nedelio, dne IO. septembra
„Obrtniška tombola” na Bledu
Predprodaja tablic pri D JO v Ljubljani, Borštnikov trg l./I. Poseben autobus iz Ljubljane na Bled. Cena za vožnjo tja in nazaj za osebo Din 35.—.
Vajeniški dom v Ljubljani
Čitali smo v časopisu, da bo otvorjen dne 8. septembra vajeniški dom v Šentpeterski vojašnici. Namen temu domu je, da bodo vajenci iz dežele našli pravega zatočišča in doma za čas svojega učenja pri mojstrih v Ljubljani. Za vajence bo v domu vsestransko poskrbljeno, da se bodo po dnevnem delu v delavnici privoščili tudi pravega razvedrila in se jim bo nudila tudi razna izobrazba.
V kuratoriju za upravljanje tega doma so po časopisnih vesteh zastopniki banovine, zbornice za TOl, Okrožnega odbora obrtniških združenj, Mestne občine in Obrtniškega društva v Ljubljani, ki ima največ zastopnikov ter bo baje tudi vsakoletni predsednik O. D. predsednik ku-ratorija.
Iz dnevnih časopisov in pa, kolikor smo se mogli informirati pri osrednjem društvu DJO v Ljubljani smo posneli, da DJO ni prav nič zastopano v tem kuratoriju, čeprav predstavlja večino obrtništva v Ljubljani, kakor širom cele banovine. Pozivamo osrednji odbor DJO in vse podružnice ter včlanjena obrtniška društva, da proti temu protestirajo na merodajni mestih, ko se na tak način briskira večino obrtništva. Predstavnike DJO, ki so člani občinskega sveta ljubljanskega pa prosimo, da najenergičneje protestirajo pri g. županu in v občinskem svetu radi zapostavljanja DJO. Končno dostavljamo še to, da mora ta praksa prenehati in da bo treba tudi večino upoštevati.
Vse naročnike »Obrtnika«, ki prejemajo list, pa ga še niso plačali, prosimo, da to čimpreje store, ker se ta obrtniški list vzdržuje samo z naročnino brez drugih podpor.
Subvencije ZTOI za obrtniški tisk in naš „Obrtnik44
Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" v Ljubljani je že parkrat napravilo prošnje na zbornico za TOI v Ljubljani za subvencijo našemu Lstu z ozirom na to, ker proračun zbornice predvideva tozadevno postavko. Poverjeništvo je prejelo doslej na vse prošnje vedno negativen odgovor.
Z ozirom na to in pa ker je naš list danes bolj razširjen med obrtniki dravske banovine kot „Obrtni vestnik", kateri je, kakor smo prejeli točne informacije, dobil precejšnje subvencije, smo upravičeni, zaprositi zbornico za TOI v imenu obrtništva, ki je organizirano v društvu Jugoslovanskih obrtnikov m vsakega posameznega, ki je pristaš pokreta, ki ga zasleduje imenovano društvo in naš list, ter tudi prispeva več za zbornico, ki jo vsi obrtniki skupaj zdržujemo, da se nam izvoli odgovoriti:
Zakaj ni prejel list „Obrtnik1' doslej nobene subvencije na vložene prošnje, čeprav so njega izdajatelji vsi točni plačniki zborničnih dajatev, kakor vsi obrtniki, pristaši pokreta, ki ga list zastopa in ki so danes ogromna večina obrtništva dravske banovine.
Koliko je prejel subvencije od 1. januarja 1932. do danes list „Obrtni Vestnik", ki je bil zelo visoko pasiven, in iz katerih proračunov in postavk.
Koliko subvencije je dobil v letu 1932. in 1933. „Trgovski list".
Koliko in katerim obrtniškim listotp je bila še podeljena subvencija.
To vprašanje si dovoljujemo staviti zato, ker se zavedamo, da plačujemo prispevke za vzdrževanje zbornice tudi iz našim denarjem, ki je prav tako dober in nas zato tudi zanima, zakaj se ni dala podpora „Obrtniku", ki je prav tako obrtniški kot „Obrtni Vestnik" ali pa še bolj. Ne zavidamo podpore v današnjih časih nikomur, čudimo se pa, da se podpira obrtniški tisk le enostransko med tem, ko večinski tisk ne prejme podpore. Prepričani smo, da se nam bo postreglo s temi podatki, če se pa tega ne stori, bo to le dokaz, da je „Obrtni Vestnik" prejel velike svote za svojo sanacijo iz zbornične blagajne ter se zato „Obrtniku" ne da in ne more nakazati subvencije.
Zahvala
Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" v Ljubljani se tem potom javno zahvaljuje nekemu tovarišu-obrtniku iz okolice Celja, ki je z ozirom na objavo sodbe v prejšnji številki, blagovolil, razumevajoč naš položaj, nakazati naši upravi za stroške, ki jih trpimo radi tega, ker se list zavzema za obrtniške pravice znesek Din 50.—. Želimo, da bi ta tovariš našel še več enakih darovalcev, ki se zavedajo, da moramo priti preko vseh zaprek in težav vendarle enkrat do naših obrtniških pravic.
Okrožni odbor obrtniških združenj v Srem. Mitroviči in okrožni odbori pri nas
Nedavno se je vršila prva letna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj v Sremski Mitroviči. Pripravljalni odbor je bil postavljen v smislu obrtnega zakona 8 392. od obrtniške zbornice v Beogradu. Pripravljalni odbor je uredil vse potrebno in pripravil pravila, nakar se je dne 21. maja vršila ustanovna skupščina, katere se je udeležilo nad 2500 članov po 55 opolnomočenih delegatih.
Skupščino je otvoril in vodil predsednik gospod Čurkovič, ki je vsestransko pojasnil namen in pomen okrožnih odborov navzočim delegatom. 'Na skupščini je bil izvoljen tajnik okrožnega odbora, in to oseba, ki je že obenem tajnik terito-rijalnega srezkega obrtniškega združenja. Sledile so volitve in po določitev predsednika izpitne komisije za mojstrske preizkušnje, kakor prised-nrkov in namestnikov po predlogu pripravljenega odbora, kar je bilo soglasno odobreno.
Proračun za 1. 1933. je bil sprejet sledeče, kar bo gotovo naše čitatelje in obrtnike zanimalo,
ker gre za dajatve, ki jih obrtništvo danes težko plača. Dohodki so proračunjeni na 40.00 Din, a izdatki na 29.000. V dohodkih je predviden članski prispevek 6 Din letno za vsakega člana, nadalje vpisnina starih članov v članstvo okrožnega odbora Din 2 enkrat za vselej. Vse prispevke plačajo za svoje članstvo, odnosno združenja iz svojih sredstev.
Po sprejetju proračuna je bila še daljša debata o raznih perečih vprašanjih, na katere je podal pojasnila tajnik O. O. Na koncu pa je bil sprejet še predlog, da se vrši skupščina v Rumf.
Prednji O. O. obsega sreze: Sr. Mitroviča, š:d in Rumo.
Razlika je torej vidna na prvi pogled, poznavalcu obrtniških razmer pri nas. Glavno je to, da so na teritoriju Obrtniške zbornice v Beogradu pristopili k osnovanju okrožnih odborov v smislu zakona; da si je obrtništvo samo izvolilo odbore in nastavilo tajnika, kakor tudi samo sprejelo proračun, kot ga obrtništvo faktično zmore. Važno je tudi, da bodo izdatki za tajnika manjši, ker vrši isti že posle tajnika srezkega obrtniškega združenja. Vsa ta dejstva in postopanje strogo po zakonu, kjer odločuje obrtništvo samo po svojih zmožnostih, so nam le dokaz, da imamo prav, ko zagovarjamo, da naj obrtništvo v svojih orga-cijah samo odloča za svoje vodje, v istih pa postavi ljudi, ki so vredni obrtniškega zaupanja.
V nedeljo, dne 10. septembra ustanovni občni zbor podružnice DJO v Radečah pri Zidanem mostu.
Otvoritev obrtniškega doma v Beogradu
V	nedeljo, dne 3. septembra t. 1. praznuje beograjsko, in s tem vse srbsko pa tudi hrvatsko in slovensko obrtništvo, lep in pomemben praznik. Dopoldne ob 10. uri bo blagoslovljen novo zgrajeni obrtniški dom, ki stoji na oglu Hilendarske, Žorža Klemensoa in Poincarejeve ulice.
Uprava fonda Zanatskega doma se svečano pripravlja z vsemi obrtniškimi korporacijami prestolnice, da bo ta dan kar najsvečanejše proslavljen.
V	zvezi s proslavo bo v soboto, dne 2 septembra, svečana zadušnica v saborih cerkvi v spomin umrlih velikih dobrotnikov, ustanovnikov in članov fonda Zanatskega doma.
Uprava fonda Z. d. je izdala apel na vse beograjsko obrtništvo, da naj v čim večjem številu prisostvuje temu svečanemu činu in poda tako dostojno zahvalo vsem umrlim, ki so pripomogli do zgraditve te monumentalne stavbe, ki m v ponos le srbskemu obrtništvu, temveč v ponos vsega obrtništva Jugoslavije.
Čestitamo beograjskemu obrtništvu in njega voditeljem k dragoceni pridobitvi svoje lastne velike obrtniške palače, ki naj bo žarišče ljubezni, bratstva, enotnosti in svobode ter živa slika obrtniškega dela — zmožnosti — vztrajnosti. Nam ostalemu obrtništvu širom naše lepe Jugoslavije pa naj bo ta obrtniški dom simbol obrtniškega edinstva in lep vzgled za delo izgraditve boljše bodočnosti obrtnika.
Obrtniška tombola na Bledu
Priprave za prvo obrtniško tombolo na Bledu so v polnem teku. Otvorjena je tudi razstava dobitkov v vili Radoslavi, ki je vzbudila veliko zanimanja pri domačinih in gostih.
Zlasti moderna oprava je predmet občudovanja. Mizarska dela je izvršil tov. Tomo Jeglič, mizar v Radovljici, pleskarska dela je krasno izvedel tov. Franc Jemc z Bleda. Cenjena je na Din 4500.—. Kompleten plug je izdelal tov. Jan Matevž, kovač na Bledu. Posebno zaželjen dobitek je kolo znamke „Tribuna" in štedilnik, izdelan pri tov. Francu Kunstelj, ključ, na Bledu. Športno obleko je izdelal tov. Mulej Jožef, krojač v Gorjah, sukno pa je iz domače izdelovalnice sukna Al. Kristana v Zapužah pri Lescah. Kos blaga za smučarsko obleko je iz prve gorenjske tkalnice sukna Triplat & Arh v Mostah; pri tej priliki opozarjamo na nepremočljivo, specijalno
preparirano smučarsko sukno, ki ga ta firma izdeluje. Pozornost vzbujajo tudi razstavljeni čevlji, ki so resnično mojstrsko delo in se kosajo po obliki z vsakim tovarniškim izdelkom, po kvaliteti jih pa gotovo presegajo. Preveč bi bilo opisovati vse izdelke, ki so izključno domačega izvora od malih igrač do najlepših stvari. Razstava se vrši pod geslom:
„Kupujte domače obrtniške izdelke!1
Pokazala pa se je tudi potreba, da se drugo leto priredi obrtniška razstava v večjem obsegu, da se pokaže tudi inozemskim gostom, da naše obrtništvo zna postreči vsakega, še tako velikomestnega odjemalca.
Tombola se bo vršila 10. septembra ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu. Kupite pravočasno tablice že v predprodaji, ker je njih število omejeno!
Po tomboli se bo tudi razvila lepo prosta zabava, pri kateri sodeluje obrtniški orkester.
Podprite naše delo z udeležbo na tomboli, saj se bo dobiček porabil samo za podporo revnim obrtnikom in za prirejanje tečajev.
Iz D »JO:
Iz osrednjega odbora DJO v Ljubljani. Veliki obrtniški zbor, ki je bil napovedan, da se vrši v nedeljo dne 10. septembra, je preložen na nedoločen čas, ker ministrstvo ni ugodilo prošnji za znižano vožnjo. Pač pa se vrši še v teku meseca septembra delegatska konfernca, o čemer bodo vse podružnice pravočasno obveščene.
USTANOVNI OBČNI ZBOR PODRUŽNICE DJO V KRANJU
se vrš! v nedeljo dne 3. septembra ob 9. uri dopoldne v hotelu „Jelen" v Kranju. Popoldne se pa prične ob 3. url obrtniška veselica, ki jo priredi novo društvo v hotelu „Stara Pošta".
Pozivamo vse obrtništvo Kranja in okolice, da se udeleži ustanovnega občnega zbora podružnice in pristopi k isti kot članstvo. Prosimo pa tudi, da se udeleži obrtništvo in njega prijatelji popoldanske veselice, ki jo priredi podružnica za nabavo društvenega intentarja.
Prosimo vse podružnice DJO, da se po možnosti udeleže tega občnega zbora.
USTANOVNI OBČNI ZBOR PODRUŽNICE DJO
V	RADEČAH PRI ZIDANEM MOSTU.
V	nedeljo dne 10. septembra t. L se vrši ustanovni občni zbor podružnice DJO v Radečah pri Zidanem mostu v prostorih gostilne Franceta Podlesnika v Radečah. Pričetek ustanovnega občnega zbora je ob deveti uri dopoldne. Vabimo vse obrtništvo iz Radeč, Zidanega mosta in bližnje okolice, da se ustanovnega občnega zbora v polnem številu udeleži Vodstva bližnjih podružnic DJO vabimo, da pošljejo na ustanovni občni zbor svoje zastopnike.
Podružnica Vič.
Umrla je članica podružnice DJO na Viču ga. Drobtina Antonija, vdova po pekovskem mojstru, Glince, Tržaška c. 32. Pokopali so jo v nedeljo 13. avgusta na Viškem pokopališču. Na zadnji poti je ranjko spremilo tudi članstvo podružnice DJO na Viču. Preostalim izrekamo naše sožalje.
Članarino za podružnico Vič se plačuje pri ge. Wohinz Mimi, Glince c. XV/6. Naročnino za list „Obrtnik" pa pri tov. Gorjup Antonu, Glince X. XV/6, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki.
Podružnica Dravograd. Agilno vodstvo podružnice DJO v Dravogradu, ki obsega cel srez dravograjski, priredi prvo obrtniško veselico v dravograjskem srezu, ki se vrši na praznik dne 8. septembra na vrtu hotela „Korotan" v Dravogradu s pričetkom ob 3. uri popoldne, združeno s srečolovom, šaljivo pošto itd. V slučaju slabega vremena, se prireditev vrši v nedeljo dne 10. septembra 1933. Cisti dobiček je namenjen brezposelnim v Trbovljah.
Prosimo vse obrtništvo dravograjskega sreza in naklonjeno občinstvo, da se udeleži prire-
1
=-
1
|j||l!j!iliiij|llliillEiiiiliilllliB118illilillliillllHlliliilllillliiiillllll!l!lijillffl
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kre- | dite v tekočem računu vsem kredita | zmožnim osebam in tvrdkam
ijH	^
ditve, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo društvenega inventarja, v polnem številu in s tem dokaže naklonjenost podružnici DJO v Dravogradu. Na razpolago bo autobus za vse smeri po ugodni ceni, ki ne bo presegala cene železnice. Na svidenje!
Podružnica Žiri. Ponesrečila se je akcija ži-rovskih separatistov, ki je stremela za tem, da se odvrnejo žirovski obrtniki od ideje Društva jugoslovanskih obrtnikov in narodne-obrtniške skupnosti, kar je zopet nov dokaz zdrave narave dobro mislečih in z realnimi pogledi na življenje gledajočih žirovskih obrtnikov, ki niso pustili miselne zmede v svojih pogledih. Ne trdimo, da se niso našli ljudje, ki so bili pristopni za' akcijo svojih prejšnjih voditeljev, katerim so verjeli brez kritičnega presojanja; tudi danes je še mogoče najti ljudi, ki jih v njihovem miselnem razvoju moti agitacija, izhajajoča iz krogov, ki žele obrtnika imeti še vedno samo za to. da bi ga izrabljali. Trdimo, da je takih obrtnikov v našem kraju vedno manj, kar z mirno vestjo lahko ugotavljamo, da so vedno bolj osamljeni in da smo vsi jugoslovanski obrtniki v svoji celokupnosti prosti njih vpliva, kajti v nas je globoko ukoreninjena naša obrtniška ideja državne obrtniške in narodne skupnosti.
Izlet na Bled z avtobusom ob priliki velike obrtniške tombole in prireditve podružnice DJO na Bledu, se bo vršil v nedeljo dne 10. septembra t. L, ako se bo priglasilo dovolj udeležencev. Vožnja na Bled in nazaj 35.— Din, ki jo je vplačati takoj v pisarni DJO v Ljubljani na Borštnikovem trgu št. 1/. ali v trgovini Mihelčič istotam, kjer se tudi prejmejo podrobne informacije.
Časopisi in literatura
„Zanatlija** z dne 20. avgusta t. 1. št. 34 (Beograd) prinaša razne članke in vesti, ki se tičejo obrtniškega pokreta. ,yPrivredni napredak i zanatska proizvodnja**, „Dugovanje zanatlija u Vardarskoj banovini", „Stručni organ**, „Politički ■pregled", ,)Privredni život", „Zanatski pokret'*, „Objašnjenje Ministarstva Finansija u pogledu plaćanja luksuznog poreza od strane zanatlija", „Snižavanje kamatne stope", „Zanatlijski preporod", zelo važen pa je članek: „Memorandum udruženja zanatlija iz Srp. Miletiča o socijalnom osiguranju zanatlija" in „Osnivanju posebnog zanatskog odelenja u Ministarstvu trgovine i industrije", potem še ,yPraškovi za zavarivanje**, in še druge manjše vesti.
„Zanatlija" z dne 27. avgusta t. 1. št. 35 (Beograd), prinaša za obrtništvo zelo poučne članke, kateri obravnavajo njegovo življenje in delo: „Hiperprodukcija i zanatstvo", „Ovečenje Novog Zanatskog doma i pomen umrlim članovima fonda Zanatskog Doma u Beogradu**, v Jugoslaviji je to eden najlepših obrtniških domov, „Pogled na privrednu preorijentaciju u svetu", „Politički pregled", „Privredni život", „Zanatski pokret**, „Kartel fabrika stakla za prozore i njen uticaj na privredu u Kraljevini Jugoslaviji", „Osnivanje posebnog zanatskog odelenja u Ministarstvu trgovine i industrije**, „Opštinske štedionice i njihov značaj", „Nevolje štampara", „Zanatsko-majstor-ski kursevi", „Državno izdanje raznih svedo-čanstva** in drugo.
„Jugoslavenski stolar" (Der Jugos!awische Tischler — Jugoslovanski mizar). V začetku meseca septembra izide prva številka edinega strokovnega časopisa za obdelavo lesa pod naslovom „Jugoslavenski stolar". Ta strokovni list bo izhajal v Novem Sadu ter bo izhajal v dveh izdajah. IPrva v državnem jeziku pod naslovom „Jugoslavenski stolar", katera bo izhajala v začetku vsakega meseca, a druga pa v nemškem jeziku pod naslovom „Der Jugoslawische Tischler", ki bo pa izhajala v sredini vsakega meseca. Oblika časopisa je velika četrtinka z 20 stranmi. List bo prinašal veliko število fotografij, risb itd. poleg tega pa še umetniško prilogo k vsakemu listu, tiskano na umetnem papirju. List bo prinašal tudi slovenske članke.
Naročnina za vsako izdajo (nemško ali jugoslovansko) za celo leto stane Din 120.—, za pol leta Din 65.—, za četrt leta Din 35.—, posamezna številka bo stala Din 15.—. Uredništvo in administracija lista se nahaja v Novem Sadu, Lazara Stanojeviča ul. 4.
Ta strokovni časopis bo vseboval stavbeno mizarstvo in mizarstvo za notranjo opremo, kakor vse sorodne lesne panoge ter bo prinašal strokovne članke o napredku tehnike, strokovne napise o napredku ornamentike, članke informativne vsebine o spremembah na polju časovnih štilov tako v naši državi, kakor v inozemstvu, najboljše načrte risarjev s pripombami in navodili ter pojasnili v pogledu izdelave dotičnih predmetov ter slike im skice in kalkulacije. Vsaki številki bo priložena po ena umetniška priloga tako, da bo mogoče s teh umetniških prilog narediti album, ki bo imel veliko vrednost. Nadalje bo prinašal tudi članke stanovske vsebine, organizatorične, gospodarske, kakor tudi objavljal vse razpise, ki se nanašajo na lesno stroko. Odgovarjal bo v posebnem oddelku na vprašanja, ki jih bodo stavljali čitatelji. Poleg člankov, kot že preje imenovano, bo pa prinašal tudi zabavna dela in bodo tozadevno od časa do časa razpisani natečaji in nagrade.
Priporočamo, da se na ta list naroče vsi naši obrtniki lesnih strok ter s tem sebi pripomorejo z majhnimi stroški do cenene usposobitve v stroki, poleg tega pa pripomorejo upravi, ki si je nadela nalogo za izdajo tega lista tudi gmotno, da bo mogla zadostiti čitateljem.
„Obrtnički Vjesnik" z dne 19. avgusta t. 1. št. 34 (Zagreb), prinaša zanimive članke, tičoče se obrtniškega pokreta: „Da li su nam potrebni Okružni odbori?", „Sitna razmatranja na velike brojke", „Osnivanje Odjeljenja za zanatstvo u Ministarstvu trgovine i industrije**, „Tko podupire nadriobrt", „Pitanje zanatske škole u Osijeku", „Umnožavanje nadriobrta", ter vesti Udruženja zanatlija za grad i srez Zagreb in vesti Zanatskih komor u Zagrebu in Osijeku.
„Obrtnički Vjesnik** z dne 26. avgusta t .1. št. 35 (Zagreb), prinaša članke, ki so zelo zanimivi za obrtništvo: „U borbi protiv nadriobrta!", „200 dječaka izmedju 14 i 16 godina", „Sitna razmatranja na velike stvari", ter vesti zanatskih komor u Zagrebu in Osijeku.
Knjigovodstvo. V založbi Učiteljske knjigarne je izšla zelo primerna knjiga za knjigovodstvo od prof. Franjo Siča, katero priporočamo vsem obrtnikom in na podlagi katere jim bo mogoče pravilno sestaviti inventuro, bilance itd. Cena knjigi je Din 28.— ter se naroča v knjigarni Učiteljske tiskarne, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
OposarJamno Vas na Obrtniško veselico
v Dravogradu dne 8. IX. *1933
Razno
Sklicanje banovinskega sveta dravske banovine. Gospod ban je odredil, da se banovinski svet dravske banovine sestane dne 4. septembra ob 10. uri dopoldne k izrednemu zasedanju.
iPredmet zasedanja bo:
1.	Sklepanje o uredbi glede sestave kandidatnih list, glede sestave in poslovanja volilnih odborov in glede ravnanja pri glasovanju pri občinskih volitvah v smislu čl. 31. občinskega zakona.
2.	Razprava o „Uredbi o zavarovanju žitaric in plodov proti toči" in
3.	razprava o načinu uporabe in porazdelitve dohodkov „Bednostnega sklada" dravske banovine 1933/34.
Pravilnik o opravljanju izpita za posluže-valce parnih motorjev in kotlovskih naprav je objavljen v Službenem listu Kraljevine Jugoslavije št. 64. z dne 9. avgusta 1933.
Volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani. Minister za socijalno politiko je s svojim odlokom z dne 16. avgusta t. 1. razpisal volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani. Zadnja skuščina „DZ" je odobrila novi volilni red. Glavni volilni odbor, ki mu načeluje banski svetnik dr. Karlin je že pričel s podrobnim delom za volitve. Volitve se vrše že meseca septembra. Volili bodo delavci skupno 50 delegatov potom svojih strokovnih organizacij in nameščenci 10 delegatov. Torej bo imela „DZ‘‘ skupno 60 delegatov.
Konferenca tajnikov obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic je bila preložena na nedeljo 3. septembra t. 1. Ta konferenca
bo trajala nekaj dni, ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja, kakor socijalno zavarovanje obrtnikov ter zedinjenje na enotno stališče v glavnih vprašanjih obrtnega zakona itd.
Otvoritev ljubljanskega letališča. V nedeljo dne 20. avgusta je bilo svečano otvorjeno in blagoslovljeno ljubljansko letališče pri Dev. Mariji v Polju. Dne 21. t. m. se je pa pričel reden dnevni aeroplanski potniški promet med Ljubljano in Zagrebom, Beogradom, Sušakom, Celovcem itd.
Kartel nogavic. V Beogradu obstoji kartel nogavic, pri katerem so udeležene 4 največje tovarne iz države, ki so stvorile kartel, da ne bodo več tekmovale med seboj. Te tovarne imajo na svojih izdelkih znak U. F. (Udružene fabrike) in izdelujejo v glavnem svilene nogavice in je ta kartel odredil trgovcem cene, izpod katerih ne smejo nogavic prodajati. Sedaj pa so začele tudi manjše tovarne gledati na to, da stvorijo kartel za svoje izdelke, katere izdelujejo navadne nogavice.
Zidanic z novim formatom opeke od 1. avgusta t. I. dalje. Na osnovi razpisa ministrstva za zgradbe se ne bodo od 1. avgusta dalje odobravali več gradbeni načrti s starim formatom opeke: 29X12X6/4, temveč samo z novim formatom opeke: 25 X 12X6/4, s takozvanim nemškim formatom, ki velja za vso državo. Poraba opeke starega formata bo dovoljena le po posebnem dovoljenju v slučaju, če je ta opeka od porušenih zgradb. Sicer so dolžne vse opekarne od 1. avgusta naprej proizvajati samo opeko novo predpisanega formata.
Dobave in licitacije
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Di-vuljah sprejema do 5 septembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 parov usnjenih opank.
Dobava in žaganje drv. Komanda dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani sprejema do 5. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 m3 bukovih drv ter istočasno ponudbe glede žaganja omenjenih drv.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov smrekovih ianten.
Dne 7. septembra t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave medenine, bakra, cinka, bele kovine in trdih drv.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 11. septembra t. I. ponudbe glede dobave ca. 12.000 kg pločevine; do 11. septembra t. 1. glede dobave 50 komadov dežnih oblek, 10 parov platnenih copat; do 12. septembra t. 1. glede dobave ca. 500 kg bakrene pločevine, 615 kg bakrenih cevi, ca 400 kg železa, 60 metrov železnih verig in 25.000m3 različnega lesa; do 13. septembra t. 1. glede dobave medeninaste pločevine, žice in cevi, ca 200 metrov kabla, 600 metrov žice. ter dobave raznega azbestnega materijala; do 14. septembra t. 1. pa glede dobave električnega materijala.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Di-vuljah sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave kotlovih delov.
Prodaja lesa in lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja; do 22. septembra t. 1. pa glede prodaje mehkega lesa.
Ekonomski oddelek Komande mornarice v Zemunu sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega elektrotehničnega materijala.
Komanda pomoskega zrakoplovstva v Di-vuljah sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe glede dobave akumulatorjev.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
I/, uredništva
Že v zadnji številki smo sporočili, da naj nam dopisniki točno pošiljajo svoje prispevke. Danes to ponavljamo in sporočamo vsem. da se bomo mogli ozirati le na pravočasno sprejeto snov, ki jo je poslati pismeno le Uredništvu v Ljubljani, Borštnikov trg 1. Osebnih sporočil ne moremo držati v evidenci ali objavljati. Prosimo upoštevajte!
Tiskal) J. Blasniku nas*l.. Univerzitetna tiskarna in lltograflla, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Miku&.

Obrtna banka v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4	Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon št. 2508
Daje kredite y obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više

H