PoStnfna plslaiu v getcvtal.
Leto. VI, št. 268. V Llublfsnl, v nadeli® 26. ns^^embra 1922» Posatn. št. 1 Din,
MPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen poudeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska uiica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vx*ačajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Socialistično delo za boljšo dražbo.
. Predvsem pcnatiskujemo stvarno resolucijo, ki jo je skle-2? akcijski odbor vseh ljubljanskih strokovnih organizacij —--j Po številu. — Vse te organizacije so sklicale potem svoje lanstvo na impozantni shod v Unionu in tam so bile te reso-•HClJe soglasno sprejete. Prečitajte jih še enkrat, potrudite se v ,ra2Utneti, potem pa vprašajte vse, ki se vam ponujajo o akih volitvah:
»Zakaj niste zastopali teh resolucij? Zakaj ste hodili svojo P°sebno pot, namesto da bi se ravnali po soglasnih zahtevah seh ročnih in duševnih delavcev vseh strank? Kdo vam je ®ai pravico izogniti se takemu delu za skupni blagor prebivalstva? Kako velika je danes vaša predrznost govoriti volilcem ® obljubah bodočega dela, dočim vsak ve, da dozdaj niste niti ~ Prstom ganili, da bi izpolnili enotno voljo ljudstva, ki ga je trPljenje prisililo k složnemu sodelovanju!«
.Tako jim povejte in videli boste, kako bodo skušali izgo-.Yap‘ati se ali pa izogniti se odgovoru. Vi jim pa ne dajte miru, ookler ne izjavijo, da so smatrali resolucije za neizvedljive, ^.akrat jim jih pokažite zopet in jim povejte, da so te resolucije neizvedljive samo zato, ker niso všeč tistim, ki žive od lIJ©ga dela. — Resolucija se glasi:
Protidraginjska resolucija.
. Na shodu proti draginji v veliki dvorani hotela »Union«
I Mubljani dne 19. februarja 1922 zbrani ročni in duševni de-»avcj vseh organizacij zahtevajo takojšnjih in učinkovitih UKrepov proti draginji v tehle smereh:	.
L Državna zakonodaja mora uvesti za cas, dokler ubija abo povojno gospodarstvo in brezvestna špekulacija našo a uto, za vse plače in obveznosti stalno, v blagovni množim sTf.zeno vrednostno merilo, da se prepreči avtomatično manj-SanJe plač.
donizvoz in izvoz mora država strogo kontrolirati in merilu Samo pogojem, da odgovarja po vrednostnem
meriAT,^  J i •____________ _____
-II • -““‘u pou pogojem, ua uugu vaua 3 v1 urj?na vrednost izvoza vrednosti uvoza. ravnruJ;- avneni proračunu se mora doseči za spraviti meci dohodki in izdatki, v gospodarstvu se mora
in v ravnotežje potrošnja in proizvodnja-te m c	*n duševno delavstvo ne bo dopuščalo, da bi se
vih h l- na‘°Se reševale z goljufivim sredstvom tiskanja no-pa„. an'c°vcev, ki tira vse gospodarstvo vedno globlje v pro- ’ Vsa bremena pa nalaga na rame izmozganih delavnih
VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Sp. Šiški se bo vršil v soboto, 25. t. m. ob 19. zvečer Pri Valjavcu (Reininghaus).
Poročajo socialistični kandidati.
Sodrugi in sodružice, pridite v velikem številu!
slojev, obsojajoč njihove družine k stradanju in počasnemu umiranju ,ker manjka vodstvu države potrebne energije za izenačehje neenakosti in za energično zmanjšanje državnih izdatkov.
4. Posebno ugotavljamo, da se nalagajo davčna bremena v vedno hujši izmeri na rame ročnega in duševnega delav-
. stva, s čimer se imovinska neenakost vedno veča, da pa vzdržuje naša gospodarsko razorana država pod orožjem v, nesmiselnem tratenju večjo stalno vojsko, kakor jo bo imela po redukcijskem načrtu mogočna Anglija. Pri tako veliki voj« ski pušča ta država svoje nastavljence v največji bedi, izgovarjajoč se, da zanje nima sredstev.
5. Potom progresivne oddaje imetja in progresivnih davkov od dohodkov nabrani kapitali naj se porabijo za stavbe, hiš, tovaren, železnic, cest, šol in za druge investicije, pri čemer bo dobilo delavsko ljudstvo zaslužek in z njim nakupno zmožnost. Vsa državna naročila se morajo oddati domačim, podjetjem tudi takrat, če bi imela biti dražja, ker so za državno gospodarstvo tudi v tem slučaju ugodnejša. Z državnimi sredstvi naj se pospešuje kolonizacija neproduktivnih krajev itd.
6. Ugotavljajoč, da je treba od obupa in skrbi obvlado-vane množice usmeriti k premišljenemu dejanju, zavračamoi vse protidraginjske ukrepe, ki ne lečijo zla pri korenini in pomenijo samo varanje ljudstva in poživljamo vse delavno ljudstvo Slovenije in Jugoslavije, da se pridruži tem stvarnim smernicam.
7. Kadar bo država priznala te naše smernice in jih izvedla, bodo nepotrebni vsi izjemni zakoni, ki danes pod zaščito nasilja enostransko pomagajo kapitalu proti delavstvu v veliko škodo države- Dočim skušajo delavstvu prepovedati stavko kot edino obrambno sredstvo, dovoljujejo podjetnikom izpore, ki z zmanjšanjem produkcije draginjo in splošno zmedo še povečujejo.
Dokler se v zmislu te resolucije ne reši vprašanje draginje za vse ljudstvo, moramo posebno zahtevati takojšnje pomoči za vse tiste, ki bremen draginje ne morejo prenesti na tuja ramena. To so v prvi vrsti vsi upokojenci in njih sirote, izmed katerih imajo nekatere danes n .pr. 78 K na mesec, dalje vsi državni nameščenci, železničarji in drugi nameščenci javnih podjetij, ki so navezani na stalno plačo.
(»Naprej« štev. 41. z 21. februarja 1922.)
3.	DECEMBRA vrzite svojo krog-LJ1CO v 3. SKRINJICO!
Polemika.
Včerajšnji »Slov. Narod« poroča o obsodbi, hi io je izrekel glavni odbor SSJ v Belgradu nad Peričevci — Zar.iani ter odstavlja da bo sedai dobila Bernotova skupina izdatno več glasov pri vol tvah. lNa to moramo odgovoriti: Bernotove
skupine soloh ne poznamo. Ce mogoče pri »Narodovi« stranki komandira res samo eden ali dva. potem ie seveda pravilno da nazivi je svoio skupino oo imenu vodie. Res ie pravilno če rečemo Ravm-harjeva ali Žerjavova skupina, ker tu je ločitev res samotno osebah, v iedru so oa vsi enaki pristasi »demokratskega« svojega programa, t. j. po domače profitarji. Tudi ime »Peričevci« je pravilno. Je to skupina kier se zbirajo samo osebni pristaši dr. Periča. Komur je res za socializem ta se gotovo ne bo organiziral dru-gie neeo v priznani socialistični stranki. Ne bo izbral tiste stranke, ki ima mogoče niemu simpatičnega voditel a temveč bo izbral tisto, ki ima socialistični program in po niem tudi dela. Nasprotno jo oa gotovo skra'no neokusno govoriti o Bertio-tovi skupini, ker stranka ki io »Narod« tako imenuje nikakor ni Bernotova. temveč socialistična. Izgrajena je namreč res na demokratičnem temelju, ker
ima absolutno moč edinole redno članstvo. Pri nas ni bogov in vsakemu funkcionarju stranke organizacije s prostim glasovanjem lahko odreče.io zaupanje. Vsa moč je torej pri nas le v organizaciji, vse se vrši tako. kakor odloči organizacija in gorie voditelju, ki bi si dovolil delati drugače. O tem bi znali veliko povedati baš tisti, ki ie z njimi stranka oomed[a ker niso spoštovali njenih sklepov.
V oomirjenje povemo »Stari tetki«, ki je šele sedai prišla do spoznanja da bomo imeli »veliko več glasov«, sledeče3 delavstvo se_ prav dobro zaveda, kie .i© organizacija in kje so osebne koristi: ne morebiti kakšne zakulisne spletke, ampak le razsodnost proletariata in pa naša jasna pot veča z vsakim dnem naše vrste.
Danes šele tudi prav razumemo, zakaj ni hotela »Tetka« sprejeti stave, ki smo ii io predlagali. Najbrže so jo že takrat obhajale temne slutnje.
VOLILNI SHOD
Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v veliki preurejeni dvorani pri »L e v u« 'na Gosposvetski cesti (nasproti Kolizeja).
Dnevni red: OBČINSKE VOLITVE.
Poročali bodo ss.: Zv. Bernot, J. Bole, J. Ogrin, I. Rostan, Ivo Meznarič, J. Pastorek in Franc Svetek.
Politične vesti.
4- Apel invalidov na gg. ministre in narodne poslance. »Odbor stotine invalidov v Belgradu si Vam dovoljuje staviti sledeča vprašaji ja:	1.	zakai niste še do
danes ničesar storili za najbedneJše med bednimi? 2. zakaj niste zahtevali, da bi prišel invalidski zakon pred narodno skupščino? Ali nismo dovolj prosjačili, ali imate v resnici železno dušo in kamenito srce? Ali ne čutite naših bolesti? Ali ne vidite nas pohabljencev.ki smo prelili svojo kri in dali svoie zdravje za našo domovino? Ali ne vidite vdov in sirot, ki umirajo gladu in komaj čakajo na odrešenje? <— Pomislite samo. da Vas nismo izvolili zato da se sprehajate po Belgradu ter v skupščini, temveč, da smo Vas izvolili zato da ščitite naše interese ter nam preskrbite pravice, ki nam pripadajo. Radi tega prosimo in pozivamo — in to zadnjič *— da zahtevate naš zakon, kaiti čas. ko borno zopet oddajali svoje volilne krog-ljice. ni več daleč! Požurite se! — Odbor
stotine. Tako pravi odbor stotine,
ki pa najbrž ne bo imel posebnega uspeha. Po štirih letih je šele zastopstvo vojnih invalidov v odboru stotine spoznalo, da so bili tudi invalidi volilci za današnji režim, da so oni prav tako kakor vsak drug. ki ni invalid, pomagali s svoiimi glasovi kandidatom. da so sedaj poslanci in nekateri med njimi ministri. Sedaj šele spoznavajo invalidi, da njih vprašanje ni samo stanovsko. temveč je predvsem tudi pol tično vprašanje. Sedaj šele so ti zastopniki invalidov sedanjemu režimu javno povedali, da svojih krogljic ne bodo več vrgli v skrinjice današnjih vladnih absolutistov in da bodo ž njimi obračunali. — Na drugi strani pa odbor stotine prosi in zahteva. da ministri in poslanci invalidsko vprašanje kar najhitreje rešijo. — Jadna ti majka, vojna žrtev, v času. ko moraš prositi in zahtevati od onih. ki si jih poslala k državnemu krmilu, da ti po dolgih letih vržejo pod mizo — oglodano kost! — Kai se pa godi sočasno po centralah invalidskih organizacij ko odbor stotine v Belgradu javno priznava, da vodi državo politični parlament, katerega so izvolili državljani z namenom, da njih zastopniki enakopravno vodiio državno upravo? Ob istem času zatiskajo v centralah invalidskih organizacij invalidu oči da ne bi mogel videti resnice! Življenje invalida je prav tako odvisno od režima, to ie od politike ker izhaja današnji režim iz ljud-s stva. ki ie zani glasovalo! Tudi invalidi so glasovali! Invalid more popraviti storjeno napako tedai. če spozna, da je tudi del države in da ta zahteva od njega sposobnosti. da io vodi — da pošlje v parlament ljudi ki tako mislijo in delaio kakor on — pravično! Invalidi nai premišljujejo, da bodo spoznali krivico in pravico. —■< Vojni invalid.
•f Pomočnik finančnega ministra, g.
Dušan Plavšič bo najbrže odstopil, ker se mu je ponesrečila njegova valutna politika.
+ V belgraiskih političnih krogih govore v zadnjem času precei o tajnem glasovanju za odobren je kredita v znesku 800 milijonov dinariev za vojaštvo. Znano je. da se ni voini minister preveč ogreval za ta kredit, pa da predsednik skupščine sploh ni pustil dosti govoriti opozi-cionalcem. Radikali in demokrati so se potrudili, da so zakon o izrednem kreditu hitro odglasovali. Ni nobenega dvoma, da gre zopet za dobro premišljen atentat na državno blasrajno. Gotovo je. da bomo imeli v najkrajšem času zopet priliko slišati o tem najnovejšem škandalu v parlamentu.
+ V Angorl so zaprli kemalisti okoli 200 komunistov, izmed katerih so 20 obtožili veleizda:e. V Moskvi so napravile te aretacije neugoden vtis.
+ Orientska mirovna konferenca je odklonila turške zahteve o ureditvi svojih mej. Odklonila ie tudi ljudsko glasovanje v zaoadni Traciji. Na Balkanu bo meila Turčija ob reki Marici. Tako so sklenili zavezniki v družbi z malo antanto.
+ Na Reki so odpustili fašisti tekom tega meseca nad 200 Jugoslovanov iz občinskih uradov. Belgrajska vlada ni odredila nobenih protiukrepov, čeprav so jo pravočasno obvestili o fašistovskem terorju.
+ Avstrijski parlament je s 103 glasovi krščanskih socialcev. pristaše kmečke stranke ter velenemcv odobril proti 68 glasovom socialistov ženevski dogovor. ki izroča Avstrijo na milost in nemilost zaveznikom.
+ V Lvovu bodo začetkom prihodnjega tedna sodili komuniste, katere so aretirali na konferenci komunistične stranke vzhodne Gal'ci;e. Na obtožni klopi sedi 39 oseb. med njimi tudi več žen.
+ V nemškem parlamentu je podal državni kancler Cuno vladni program. Rekel je, da se mora Nemčija za več let oprostiti vseh vojnih dajatev izvzemši on'h za obnovo Francije. Tudi se ii mora dovoliti bančni kredit v znesku 500 nvlijo-nov zlatih mark. Naglaševal ie potrebo organizacije dela v državi zlasti pa pomen dvigania produkcije. Končal ie z ugotovitvijo. da bo nemška politika pod njegovim vodstvom poštena. Parlament je soreiel njegova izvajan:a z zadovoljstvom.
Dnevne vesti.
Če stooiš osu na reo. oa zacvili. To
ie doživela tudi »Zaiednica« ki ie skušala v kalnem ribariti ter sklicala dne 22. t. m. v veliko dvorano »Mestnega doma« volilni shod za železniške upokojence. Volilni odbor tretie skritiiice ie ooslal člane konzorcija. železn:ške upokojence na shod. da čuieio. kako bodo zastopane koristi upokojencev. Kako razočaranie ko smo že po določeni uri stopili v dvorano in razočarani našteli natančno 16 udeležencev. in sicer; dr. Voduška narod, poslanca Bismdneria. dva upokojenca, devet mož skitoine konzorcija upokojencev in znano triperesno detel ico ki je delala vtis. da ie sklicala shod. Pri tako polno nabiti dvorani (tako bi rekel »Slov. Narod«), je gospod dr. Vodušek otvoril shod. obžaluioč. da se je eotovo pri sklicanju pripetila pogreška, ker ni upokoiecev. ni oa vedel povedati, kdo ie shod sklical. Pojasnil ie pomen volitev in priporočal voliti »zajedanco« ter dal besedo g. nar. posl.
Brandnerju. ki ie ob ploskanju treh oseb nastopil in pričel govoriti o ljubljanskih občinskih volitvah, o neznosni revščini in troljeniu ubogih uookoiencev. in sicer tako sočutno in milosrčno, da smo že pričakovali objemov in poljubov teea odrešenika. katere oa ie v svoji previdnosti sam preprečil s tem. da je obrn'1 svoj enourJ eovor na Zagreb in Belgrad ter napadel vlado pod plaščem imunitete, sicer bi ona mogla tudi njega »razpust*tl«. kakor je naše društvo! — Po končanem govoru pa ie moral slišati od načelnika konzorcija uookoiencev. da še ni izpolnil svojčas danih obljub, da so to samo nleeove volilne obljube in prazne fraze, katerim upokojenci nič ne verjamejo. Hočeš, nočeš, morala sta gospoda več njima neprijetnih .izjav vzeti na znanje in sta napravila vtis. da sta imela politično nesrečen shod. Dru-sre večie nesreče na tem shodu ni bilo. čeprav se je že znana pomoč »zajedance« triperesna deteljica napenjala in se še danes liki žaba naoihule in regl a v »Slov. Narodu« in »Jugoslaviji« v iavno zabavo in sebi v posmeh same lažnjive izmišljotine. kar znači. da te osebe niti čitati ne znaio. ker oraviio namesto »Konzorcij« — Društvo upoko:encev. katero danes sicer ne obstaja, ker ie baje oo niih zaslugi »in susoenso«. Pri navedbi 134 članov Konzorcija na se iim ie pripetila (tiskovna?) pogreška ker so pozabili na ničlo za 4, ki spopo!n!uje pravilno število ^ Konzorcii vpisanih upokojencev na 1340. Časopisom se zahvaljujem za reklamo in-se še nadalie priporočam. Plačilo za od triperesne deteljice povzročeno škodo revnim uooko:encem bodo preskrbele krog-ljice in naročniki lista. Za meni »prostovoljno« izkazano reklamo si vendar ne smem lastiti zaslug za sklicanje shoda v Šiški, ker sem zanj izvedel šele iz lista. Kot kandidat pa se ga hočem udeležiti in vabim tudi triperesno deteliico. da se tam pogovorimo. Gospodje, vi trd te. da ni članov, da ni društva konzorcija, »uoo-ko encev« itd., katerega vraga oa se tako boiite Vi in Vam nasedli časopisi?! Se U bojite ene same osebe? Kako nai javnost verjame vaše lažnjive klevete? Kako se Vam moraio pri Vas vpisani upokoinci iužne žel. smejati! Pomnite, da se društvo eneea samega ood:etia še dolgo ne bo kosalo s I. sol. društvom oziroma »Konzorcijem«, ori katerem so vpisani vsi stanovi, razredi in panoge uookoiencev, ki boli ceniro dobro zastopstvo kakor pa Judeževe groše. Dokaz za to dobite 3. decembra. ker Vaše vpitje: »Obvestite člane. da ne bodo v zmoti!« bo kakor drugim. tudi vsem zavednim upokojencem iužne železnice odprlo oči da Vas bodo oooolnoma spoznali in spustili svo;o krog-ljico v tretlo skrin ico. ker dobro vedo. da v skrinjicah advokatov in kapitalistov ne bodo nikdar našli pomoči. — Tovariši, nastopite složno in zmaga je naša! — Za »Konzorcij upokojencev«: Bole.
»Zajadničarjl« delajo nrav barnumsko reklamo. »Slov. Narod« in »Jugoslav ja« nista dovolj za sklicavanje shodov, ali oa so spoznali, da na tako sklicavanie ljudje ne obiskuie'o shodov, zato so začeli hoditi oo hišah lov t udeležnike. V torek so na. ta način zbobnali okrog 15 ljudi (med njimi celo oficire) v Anžičevo gostilno_ v Hradeckega vasi. Čud mo se g. Babniku in njegovim pomočnikom, da so se upali v prahu in blatu priti pod Golovec prej se pa nikdar nihče ni spomn i na nas. V vsem letu so le dvakrat postrgali blato, škropili so pa tudi samo Iz soda včasih, tako da so prebivalci Ml prisiljeni skro-
biti sam! z •vrtnarskim! Škropilnicam!. Hidrante imamo samo tri vsega skupaj. pa še v te se cevi ne vjema:o. kakor pravijo mestni delavci. Za vse to se dosedanji občinski svetnik J. Babnik ni nič brigal, samo zdaj nas pozna, da bi dobil naše glasove zase in za Knezove kapitaliste in njih hlapce cicibambulce. Pa ne bo nič iz tega
volili bomo socialiste, ki se brigaio za resno delo in pravično reševanje vseh lavnih poslov s stalnim sodelovanjem in kontroliranjem ljudstva. Le tako bomo imeli gotovost, da se bodo vodovodne ce-vi viemale. da bo blato postrgano razsvetljava vpeljana itd. Torej zbogom g. Babnik, idite si iskat vol lcev na Mestni trg med gospodo! Morda ulovite tam tudi kakšnega koraria ki so se baje skregali 7: »delovno« zvezo in zapuščajo potaplja-10co se klerkalno ladjo.
»SinrkoHnski ton« pravi »Slovenec« .dne 25. t. m. pisavi »Jugoslavije«, kjer o ljubljanskih občinskih volitvah, ^iovenec« se to pot ni zmotil. Kako naj -amreč drugače označimo pobalinstvo Jugoslavije«, ki se zrcali v duhteči cvet-“!> da »imamo v Ljubljani dve socialde-jp°kratični stranki, Bernotovo in Peričevo«. Kar se tiče označbe »Bernotova stranka«, naj »Jugoslavija« vnovič spozna resnico v današnjem članku »Polemika«. Kar pa se tiče označbe »dve social-110 - demokratični stranki«, pa moramo Poudariti, da ve že vsak otrok, da ob-|t°ia samo ena socialistična stranka v Sloveniji in sicer tista, katere glasilo je vnaprej*. Skupine, ki šteje natančno 102 clana, ne bi niti zadnji otročaj označeval Za stranko in sicer Peričevo, toda »Jugoslavija«. ki si domišlja, da je boljši slov. dnevnik, je to storila. Storila pa je to za-[adi tega, ker ji ne gre za stvarnost, eiT|več za demagogijo, s katero hoče zmešati razsodnost ljubljanskih volilcev. *°da ta igra se ji pri zavednih volilcih Pc bo posrečila, ti jo bodo 3. decembra obsodili! Skrinjica »zajednice« bo zares zadnja!
»Ne demagogija, resno delo vodi k magi!« s tern motom izhaja »Zarja«, ki
razpošilja konzorci! »Zarje« brezp'ač-t n rri j", da se dud orna vprašuiejo prole-sno7n ^	denar za ta list. Kdor še ni
S?pH	da hnancira list. ta si nai kar
o ,leda zadnio številko tega lista, ki vse-_ samo 10 napadov na stranko oziroma na »Naprej«, v različnih noticah. »Jana« nastopa vedno boli izrazito, tako oa m nobenega dvoma, da bo zajadrala ,a- kamor ie že zaiadral »Avtonomist«, namreč v klerikalne vode. Njena histerija •c Postala že pregovor. Na »Razsodbo lavnega odbora SSJ v Belgradu«. ki ie da priobčena v 266. številki našega lista ^evcda previdno molči, drugega pametnega izhoda namreč itak ni. »O. le naprej, dokler ie še vetra kej!« In še večkrat se oglas:te s »stvarnimi« napadi vas bo vsaj čirnorei spoznal sleherni slepec, gospodje okoli »Zarje«!
Vol!lna borba za Ljubliano se vrši v znamenju naigršega osebnega boia in v Dotvaramu resnice. Vsi listi, kakor »Slov. Narod«, »Jugoslavija«. »Delavske Novice«. »Slovenec« »Jutro« in »Zarja« naravnost tekmuieio za prvenstvo. Tem listom je vsaka laž dobra samo da i:m služi v niihove pustolovske namene. Zavednim volilcem se ne bo težko odločiti, aJi resnična zastopnica delavnega razreda je samo ena in ta ie socalsrična stranka Ona obluibuie samo v to’iko. v kolikor ji bodo dali volilci moči. Z lažmi se ne boiu!e, kakor delalo to vse buržoazne stranke, ker jim gre za mandate. Mi
pa smo Že ooetovano povedal!, da nam gre za socializem, za boljši družabni red. ki bo omogočal vsem delavnim ljudem človeško življenje. Ljubljanski vol lec. če si za socialno Ljubljano. tedai_ vrzi 3. decembra svo o krogliico v tretjo skrinjico!
Na Dunaju ie umrl poslanec sodrug Hans Laimer, s katerim ie izgubila av-strjska socialistična stranka neumornega delavca.
Število novorojencev na Francoskem v prvih devetih mesecih letošnjega leta ie za 70.000 manjše kakor lani v isti
dobi.	,
Morski roparji, ki so potovali kot ootmki na nekem angleškem parniku, so se ga v bližini Hongkonga polastili ter oropali vse potnike. Tiste, ki so se jim upirali, so postrelili nakar so pobegnili na svojih džunkah. na malih ladjicah.
Llubllana.
Vojnim invalidom! Na željo več invalidov iz Ljubkane in okolice bo priredil tovariš Ivo Meznarič v soboto 25. t. m. ob 7. (19.) uri zvečer, v prostorih gostilne pri Boletu. Kersnikova ulica (prva ulica na desno od kavarne »Evropa« po Gosposvetski cesti) predavanje: »Invalidi in politika«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali govor, vendar ne nad 10 minut.
Marionetno gledališče v »Mestnem domu« bo igralo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 15. in 18. literarno znamenito igro za lutke »Doktor Faust«. Predproda:a vstob-nc pri blagaini marionetnega gledalšča v »Mestnem domu« v soboto od 15.—17. in nedeljo od 10.—12.
Dovoljen uvoz amerikanske moke. Tvrdka Šarabon v Ljubljani ie dobila dovoljenje. da sme uvoziti dva vagona amerikanske moke. Cena. ki se ie uradno ugotovila kot primerna. znaša pri prodati na drobno 23.50 K.
Razpis Dragotin Žagarjeve ustanove. Mestni magistrat razpisuje Žagarjevo ustanovo. Razpis je nabit na deski na mestnem magistratu.
Maribor.
Občinska doklada na vino v znesku Din 1 05 za liter je bila te dni od pokrajinske uprave odobrena. Pomagalo ni to-rei nič. da je mariborska »sveta vojska« klicala policaje nad socialistične roparske viteze in izkoriščevalce alkoholikov. Stavimo svojo glavo proti zeljnati, da se bodo katoličani sedaj hvalili, da je občinska doklada pravzaprav njihovo maslo.
»Straža« se ie čutila ponovno poklicano odložiti svoia iaica na mandat sodr. Bernota »Straži« nai velja odgovor, ki e-a ie priobči »Naprej« v zadevi omenjenega mandata vsem onim katerim te na nosu. ker se resnično ne izplača izgubljati 'še časa in oapiri? na ljubo kakšnemu meščanskemu žurnalističnemu banddstvm Sicer oa ie popolnoma v redu m našemu delovanju v velko čast. ce uporabil > die. kakor so slovenski črnosuknjezi, vsako priliko da se zaietiio s kop:co smrad-ljivih razlogov vanj. Dobro bi oa bilo. ce bi se brigali v isti meri, a z več'o upravičenostjo za milijone, ki Jih bodo mkasi-rali nj'hovi hrvaški intimusi iz Radičevega bloka.
V klerikalni konsum v Studencih je bil v sredo izvršen vlom in škoda znaša 300.000 K. ža sabo niso pustili vlomilci ne duha ne sluha. Ker se v zadnjem času vlomi v Mariboru in okolici neverjetno pogosto dogajajo, nastaja sum, da jih izvršuje dobro organizirana družba. Po-
licija do danes še n! zvedela, Se Je ?a sum
upravičen ali ne.
V Mariboru ustanavljajo or-junci svojo organizacijo. Drava ima v zadnjih dneh nekaj čez O 0 C toplote. Pravijo, da postane še mrzlejša.
Tiha idila. Domov grede smo doživeli poučno zgodbico, ki bi ii ne nedosta-jalo humorja, če bi ne imela v ozadju tudi neke vrste pomanjkljivosti v mariborskem občinskem gospodarstvu. Iz neke kavarne v magdalenskem predmestju stopi ob’ policijski uri nekoliko veselo razpoložen mladenič in se ustavi na stopnišču opravljati stoje majhno dolžnost kakor ie nismo svojčas zamerili niti cesarjem. Pet korakov od prizorišča stoli varuh lavnega miru in reda ter opazuie nekaj časa s presenečenjem polnočnega junaka. Nato stopi z brzimi koraki do njega in ga apo-strofira z besedami: »Ali vas ni sram. da na takem mestu počenjate tako reč? Ta-koi se mi spravite s stopnic, tukai ie —* cesta ...« — »Gospod,« smo še slišali odgovor. »oba kraia sta neprimerna, a kaj moremo za to .če se nihče od mestnih očetov ne spomni predlagati nov davek za zgradbo tistih hišic...«
Ii strok, gibania.
Izcrtie pekovskih pomočnikov v Budimpešti Internacionalna »Unija« živilskih delavcev v Ziirichu nam je poslala poročilo o izprtiu pekovskih pomočnikov v Budimpešti. Pekovski pomočniki so zaprosili svoje mojstre za 35% povišek na plačah, ker v tam znanih draginjskih razmerah niso mogli več izhajati. Po daljšem pogaianiu med mojstri in pomočniki so se zedinili na 27%. Delavstvo .ie bilo zadovoljno z začasnim poviškom in je spreielo ponujenih 27% poviška na plačah. Tako! po pogaraniih so se pa mojstri odločili prelomiti besedo in so določili dati samo 20%. Delavstvo pa je. ker stoji z mezdami že itak v kategoriji najslabše plačanega delavstva, stopilo deloma v, stavko. Mojstri so na delno stavko odgovorili s splošnim izprtiem pomočnikov. Iz-prtih je 555 pomočnikov iz 171 pekareiu Mezdni boi pekovskih pomočnikov traja že 14 dni. Delavstvo ie solidarno, tako da ie gotovo- da ne bo boi tako kmalu končan. Organizaciia ogrskih ss. pekovskih' pomočnikov ie stopila v zvezo z ekseku-tivo internacionalne »Unije« v Zurichu in proglasila zaprtje ter prepovedala dohod pekovskim pomočnikom v Budimpešto toliko časa dokler ne bo boi zmagovito končan. (Boj pekovskih pomočnikov na Ogrskem nai objavijo vsi delavski listu — Opomba ured.).
Čevljarsk pomočniki, pozor! Ljubljanska podružnica čevljarskih delavcev vas poživlja, da se udeležite društvenega shoda, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 27. t. m. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. levo. Dnevni red je zelo važen, radi tega naj se zborovanja udeleže vsi čevljarski pomočniki točno ob določeni uri.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja' 62.50 Din. 1 češka krona 1.98 Din. 1 francoski frank 4.47 Din. 1 lira 2.94 Din. 100 avstrijskih kron 9 par. 100 nemških mark 1.25 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.90 švicarskih frankov.
Če čutiš, da si se prehladil, izpij čašo čaia. ki si si ga pripravil iz čajnih mešanic znamke »Buddha«.
fr. svetek: Zmaga ali propad? (Dalje>)
Taktika.
Vsa naša stremljenja in vse naše delo je treba torej posvetiti gradnji naših organizacij. Če imamo v različnih slučajih odločati, kaj bomo ukrenili, potem je glavno vprašanje vedno: kako bo ta ukrep vplival na organizacijsko misel.
Socializem je boj za pravico proti krivici, za resnico proti laži. Kdor se zaveda teh činjenic, bo obsojal vsak korak, ki ni v soglasju s temi činjenicami.
Če se borim za resnico, vendar ne bom zmagal z lažjo.
Če se borim proti tajni diplomaciji, vendar ne morem imeti uspeha, če se sam poslužujem raznih zavijanj in spletk.
Če se borim za zmago družbe in za družabno delovanje, vendar ne smem sam delati individualistično.
Imamo še nekaj socialistov, ki jim vse to ne gre v glavo. Pa se čudijo, če jim prepovedujemo prodajati individualizem v onih organizacijah, ki se bore za družabnost.
Nekaj zgledov, kako škodljivo je tako delovanje, ne bo odveč.
V Sloveniji smo dobili osemurnik več po zaslugi nekaterih voditeljev (A- Kristan) kakor pa po moči svojih organizacij. Gospodje individualisti naj si sedaj ogledajo, kdo ta osemurnik brani. Trdim, da bi ga že zdavnej ne imeli, če bi ne bilo tistih starejših sodrugov, ki so se že pred vojno zanj borili in zanj trpeli V podjetjih, kjer takih sodrugov ni, tudi osemurnika že davno ni več.
Kar na svetu ni bilo rojeno v bolečinah in trpljenju, nima za svet prave vrednosti. Tisti sodrugi, ki tega ne verujejo, naj sezidajo v Ljubljani ali Celju sami na lastne stroške De-iavski dom. Kakor se zavedam, da je v Ljubljani kakor v Celju dovolj zavednih sodrugov, vendar vas zagotavljam, da zgradbe drugi sodrugi ne bodo znali ceniti in ne čuvati.
Če bodo pa nasprotno morali delavci po dinarjih zbirati zanj, boste videli, kako bodo vsako opeko čuvali, da se ne poškoduje.
Kdor dela za organizacijo (družbo) brez organizacije (
rej sam) ta škoduje organizacijski misli in s tem družbi, run ^ cionarji strokovmh organizacij vam bodo to resnico ian vedno potrdili. Če so v tovarni izvedli gibanje za zvis _ plač ter so kaj dosegli, so oni delavci, ki niso bili organiz > vedno rekli »saj dobim vseeno, če sem organiziran ali ne«.
Zato naj bo vsa naša taktika usmerjena z vidika »r£a nizacije-
Delitev dela.
Zahtevati naj tesar napravi čevlje, ali krojač	1
bilo nespametno. Dela na svetu je mnogo in tako iaz. tucjj da mora biti razdeljeno v razne stroke. Tako Je tre gradnjo bodoče družbe razdeliti v stroke. Za vsa*~. stroko je treba ustanoviti organizacijo, ki bo imela svoj
ločeno nalogo.	„7110-
V Sloveniji imamo delo že prav lepo razdeljeno v vrstnih organizacijah. Treba nam je le še delavcev, to delitev razumeli.
Kulturna organizacija.
Za povzdigo, vzdrževanje in poglobitev s®c*a^s^^iien;za-kor tudi splošne izobrazbe imamo že ustanovljeno org ^ cijo »Svobodo«. Kadar bo ta organizacija prav razum . ^ je del temelja bodoče socialistične družbe, takrat o njeno življenje vse drugačno kakor je danes. V sedanjisju, je njena naloga, da vzgaja proletariat v socialističnem da razširi njegovo duševno obzorje in ga usposobi, aa ^ znal boriti za pravičnejši svet v svojih strokovnih, gosp skih in političnih organizacijah. V bodoči socialisticn lega bo pa prev/eh ta organizacija v svoje roke prosveto ^ ^ naroda- Njena organizacija se mora tako izpopoi»španska mogla na vseh tisooh šolah, ki jih danes upravlja me jaSt-država, prevzeti vodstvo, ukiniti nauk o svetosti zase nine, ter uvesti socialistično moralo.	vsent
Ta organizacija bi morala biti v sedanjosti te^i0ciali' drugim organizacijam, v bodočnosti pa kulturni tem j ) stične države.	'
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se .bodete čudi'.!! Dobrodejen pri drgnenju celcga telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganic ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenk 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilja; lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DON.IA, Elzatrg št. 252 Hrvatsko.
POZIV NA NAROČBO!
Koncem decembra izda »Slovenska socialna matica« pesniško zbirko:
Tone Seliškar:
„ T R B O V L J E
Vsakemu so lahko že znane pesmi našega najboljšega in najizrazitejšega predstavnika naše mlade umetniške generacije. V tej zbirki slika življenje sajastih in trpečih bratov. Njegove pesmi, katerih je bilo nekaj objavljenih že v Kresu,
in katere je pesnik sam že recitiral na raznih javnih umetniških večerih, so povsod zbudile navdušenje in pohvalo.
Vse duševno in ročno delavstvo poživljamo, da si nabavi to zbirko pesmi. V vsako družino mora Seliškarjeva pesniška zbirka »Trbovlje«.
Kdor naroči knjigo najpozneje do 15. decembra in \ pošlje denar naprej, prejme broš. izvod samo za 30 K in vezan za 40 K.
Opozarjamo, da bo po izdaji cena višja, vsled česar naj jih vsakdo takoj naroči. Na naročila brez denarja se ne moremo ozirati. Naročnina naj se pošlic na naslov »Slovenska socialna matica« Ljubljana. Osebno jih morete naročiti v osrednjem tajništvu »Svobode«, Ljubljana. Zidovska ulica 1. I. nadstr.
»Naprej« je Ust. ki vam Dodaja resnično sliko delavskega giban-a po svetu. Prinaša oolit čne in znanstvene članke, stat stike, onise kraiev itd. »Naprej« !e list. ki širi zdravo socialstlčna znanje med slovenskim delavstvom. S.rite ca!
Vam prenovi in strokovno shra
preko *in*e
ob malenkostni pristojbin
tvrdka J. Goreč
strelska cesta
Odgovorni urednik : Anton Podbevše^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu !>*•“,
Tisk Učiteljske tiskarne v
SSJ)-
Izjava.
Potr|ujem, da gosr>a Učakar Avgusta, babica v Hrastniku, ni nič zakrivila pri porodu gospe Zofke Logar. Ona je delala, kakor mora delati babica In bolezen gospe Logarjeve ima popolnoma drugi vzrok, kakor so tudi zJravnlki v bolnici dognali.
Hrastnik, 24. novembra 1922.
Dr. Kumar, okrožni zdravnik.
flSP
Hožuhovma
PUH«—-------- I	IIUTIMMluma	III	■
engaaaiti	1 ——■——■ ammmmm ———«> ■»
swžla» raotSirta nakit, predpasniki, spodnja kr§8a
p© zff&ižamšla cen si h
pri
A. ŠIMKOVtC nas!.
K. SOSS,
ljjubS£«ma, M a sivi 2 tar g 19.
^ Paradižu
sta bila brez obleke
ADAM in EVA
seda] tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke v trgovini
O* Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Razno peri*®
za dame, gospode in dec
po nalnlljlh canah *,X
A. & E. Skabern®
Mestni *r»
Ljubljana,
Zato ker je velikansko
--  sukna, P,at" ’
narhedta in hlačevine p jela iz inozemskih tova j ter prodaja po cudo . g nizkih cenah veletrgov,n
R. STERMECKI, CeUe>
Št. 357.	.
Cenik z tisoč slikami zasto°j