Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«.
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v,.Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2-—. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke
—- ■■...■	25	vinarjev. =,	..	■	=
= Cena inseratom: 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====
Št. 4. in 5.
V Ljubljani, 25. aprila 1918.
Leto V.
Zvezne objave.
Kar smo s strahom pričakovali, se je uresničilo. Tiskarna nam naznanja, da mora vsled podraženja vsega, karkoli se pri tisku rabi, tiskanje našega strokovnega lista podražiti za 100 odstotkov. List naš mora nadalje izhajati na vsak način, ker če bi ga pustili zaspati, dvomimo, da bi ga bilo mogoče zopet v doglednem času vpoklicati v življenje. Kakor je danes potreben, tako bo po vojni še nujnejše potreben. Zato se je načelstvo odločilo, da v očigled temu, ker nima sklepa občnega zbora za eventualno zvišanje prispevka k zvezi in mora ostati pri sedanjih 2 K, da gre tedaj zvišek tiskovnih stroškov na račun velikosti lista, vsled tega bo izhajal odslej le na štirih straneh, s tem bo ostal strošek dosedanji in tudi dosedanji prispevek. Objavljale se bodo le najnujnejše in najaktualnejše stanovske vesti in zadeve, o čemer vedeti in znati bo gostilničarstvu neobhodno potrebno. — Opozarjamo še na listnico upravništva.
Načelstvo.
Dražbe in navijanje cen.
Uradna »Wiener Zeitung« z dne 15. marca 1918 razglaša naredbo skupnega ministrstva z dne 11. marca 1918, drž. zak. št. 94, katera je za promet z živilskimi potrebščinami velike važnosti. Naredba določa generalno prepoved dražbe bodisi javne ali pismene, ofertnim potom, in oddaje najvišjim ponudnikom vseh živilskih potrebščin. Kot take potrebščine veljajo premične stvari, katere posredno ali neposredno služijo kot živilske stvari ljudem in domači živali. Prepoved pa sega tudi čez premične stvari ven na nekatere nepremične, med drugim za sadje na drevesih. Ker se smatra vino in grozdje po določbah proti navijanju cen in tudi po tej določbi, za potrebščino, spadajo te stvari ob sebi umevno tudi pod s to naredbo določeno dražbeno prepoved. Po na-daljnih določbah te naredbe imajo javna
oblastva in. uradi ali oni, ki imajo dražbo vršiti, bodisi pooblaščeni uradniki, zavodi ali podjetja, predno tako dražbo podvzeti želijo, zadevo dotičnim krajevnim uradom za ljudsko prehrano naznaniti. Rok za potek take zahteve traja običajno štiri tedne, le če gre za pokvarjenosti podvrženo blago, je določiti krajši rok. Splošne izjeme sme za življenjska in krmilna sreds!)^, dovgjjti urad za ljudsko prehrano. Ako ni bilo izdano 'splošno dovoljenje, se mora izposlovati dovoljenje za licitacijo ali dražbo takih potrebščin pri politični okrajni oblasti. Če se pri dražbi dosežejo cene, ki presegajo uradno določene prodajne ali najvišje cene, zapade ves tisti skupiček ali prebitek čez maksimalne cene, državi. Isto velja, ako se pri takih dražbah prekoračijo ravnalne cene, vendar pa še v takih posameznih slučajih določa o vrednosti in visokosti prebitka urad za preizkuševanje cen. To so glavne določbe dotične naredbe. — Vino in že obrano grozdje se torej sedaj brez posebnega dovoljenja okrajnih političnih oblasti ne more prodajati potom dražbe. Znano je, da so se vršila na obsežnih vinorodnih posestvih raznih štajerskih grofov vsakoletno v gotovem času vinske dražbe, kajti ti mogočneži se niso menili, da bi prodali svoje pridelke takrat kakor drugi navadni zemljani, marveč so prirejali dražbe svojih vin in s tem seveda dosezali najvišje cene. Sedaj imamo ravnalne cene in smo radovedni, ali bodo oblastva dala tem grofom dovoljenje meni nič, tebi nič, in če, ali bodo zahtevala, dati obilna preplačila nad ravnalne cene državni blagajni?
Zadružne objave.
Tretji redni občni zbor gostilničarske zadruge v Kranju se je vršil dne 26. marca 1918 ob 1. popoldne v prostorih načelnika g. Franca Kuralta. — Po čakanju ene ure otvo-ri načelnik g. Kuralt občni zbor ter konšta-tira sklepčnost sklepov glasom pravil, pozdravi navzoče, sporoči čestitko predsednika deželne zveze. Imenuje se zapisnikarja gosp.
Jerneja Ručigaja, overovateljem pa gosp. Matevža Kerna in Mihaela Velkavrha, za preglednika računov Mihaela Velkavrha in Jerneja Ručigaja. 1. točka: Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora se odobri. 2. Poročilo gosp. načelnika: Leto 1917. je bilo v našem delokrogu nekoliko boljše od onega prejšnje leto, ter nismo dobivali toliko vladnih odredb in utesnitev, da bi nam omejevail obrt. Vsled tega smo imeli tudi bolj mirno poslovno leto in manj dela. V gospodarskem oziru je bilo tudi nekoliko boljše kot prejšnje leto, ker smo imeli v okraju več vojaštva, smo prodali lahko vse, kar smo imeli. Glede vina se nam je pred novo trgatvijo posebno težkočilo, ker so vse zaloge pošle, tako da je bila uganka, vina še kje dobiti. Istotako je bilo težko dobiti vino ob trgatvi, ker se nam je promet omejeval, da nismo mogli dobiti vina domov in to nam je precej škodilo, ker čim pozneje je kdo kupoval, tem dražje je plačal. Za kranjski okraj je dobivala pivo samo pivovarna Goss in še tega je skoro vsega samo zastopnik gosp. Mavril Mayer sam potočil, večinoma vsi drugi gostilničarji pa smo bili sploh brez njega. Zadruga je štela koncem leta 1917. še 155 članov, nekateri so začasno ustavili obrt. Vajencev ima zadruga še 16 vpisanih. Umrli so trije člani.
—	Zadruga je zastopala koristi svojih članov v svojih treh sejah iirz raznimi vlogami na obrtno oblast, dobiva sedaj saharin za 26 svojih članov za njihovo potrebo v obrti, dobiva ga le neredno in ne toliko, kolikor ga imajo člani predpisanega. Prošnja je že vložena za nadaljnjih deset članov, da bodo dobili saharin potom zadruge. Načelstvo je razpravljalo v svojih sejah glede novih koncesij ter je dovolilo'novo obrt dvema članoma v novi hiši, dvema pa še v stari gostilni in to vsled tega, ker so se izkazale krajevne potrebe. — Popolnoma izbrisale so se pa tri koncesije. Obrtna oblast je vse prošnje rešila po mnenju zadruge. Poslovnih spisov je imela zadruga 22. — Zborovalci so izrekli, naj bi zadruga skušala izposlovati tudi za gostilniško obrt ne^aj petroleja. Tudi glede piva naj bi posredovala, da bi ga le-
tošnjc poletje dobivali še posebno, ker je vino tako drago in se še vedno draži. Sadjevca pa tudi ni mogoče več dobiti. Končno odobre- zborovalci poročilo načelstva. — 3. Računski zaključek poroča naslednje:	V
letu 1917. je imela zadruga z gotovino lanskega leta 468 K 96 vin. dohodkov, izdatkov pa 250 K deželni zvezi za prispevke in 9 K 15 vin. pisarniških, skupaj torej 259 K 15 v, prebitka, gotovine v blagajni 209 K 81 vin.
—	Bilanca pa izkazuje: Aktiva: Vojno posojilo 800 K, v knjižici Mestne hranilnice 124 K 68 vin. in gotovine v blagajni 209 K 81 vin., skupaj 1134 K 49 vin., terjatev na pristojbinah 30 K, na prispevkih 182 K. — Pasiva: Deželni zvezi na prispevkih 115 K, čisto premoženje 1346 K 49 vin. — Razdelitev na razne zaklade je: Inkorporacijski zaklad se je povišal za 17 K 50 vin., skupno torej 356 K 50 vin. Vajeniški zaklad se je zvišal za 2 K, torej skupno 44 K. — Nato predlagata pregledovalca računov, da sta našla račune v redu, absolutorij blagajniku, kar tudi zbor soglasno sprejme in sklene. Za proračun za leto 1918. izjavi gosp. načelnik, da je zadruga aktivna ter je imela že toliko dohodkov, kot stroškov in vsled tega zadruga ne potrebuje nobene letne naklade, pač. pa ostane prispevek ali članarina deželni in državni zvezi ter za list »Gostilničar« za sedaj, 2 K za člana. Tudi zborovalci so potrdili izvajanjem in predlogom, da naj deželna zveza sama izterja članarino od članov. — K zadnji točki pa zborovalci sklenejo, da naj načelstvo napravi našim težnjam odgovarjajočo izjavo na naše poslance na Dunaju, na Jugoslovanski klub, da bodo tudi naše interese zastopali ter da bo izjava izrekla tudi popolno zadovoljenje Jugoslovanskemu klubu ter slonela v smislu majniške deklaracije z dne 30. majnika 1917. Izjavo naj potem podpiše gosp. načelnik in dva odbornika v imenu vsega gostilničarstva kranjskega okraja. — Nato izjavi načelnik, ker se nihče več ne oglasi k besedi, da je dnevni red izčrpan ter zaključuje občni zbor. Zahvali se zborovalcem za udeležbo ter jih pozdravi.
Stanovske zadeve.
Na tozadevno prošnjo zadruge naznanja mestni magistrat ljubljanski, da je poraba elektrike za ventilatorje in razsvetljavo v gostilniških in kavarniških obratih od dne 1. aprila 1918 letos zopet neomejeno dovoljena.
C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani razglaša z dnem 15. aprila '1918 sledeče:
Št. 8854.
Razglas.
Vsled ukaza c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 9. aprila 1918, št. 10.584 se razveljavi razpis taiste z dne 25. aprila 1917, št. 12.883, oziroma tuuradni razglas z dne 27. aprila 1917, št. 10.496, glasom katerih« se smejo v gostilniških in krčmarskih obratih (tudi izkuhih ali kavarnah) v okolišu občin Moste, Zgornja Šiška in Vič dajati jedila in pijače vojakom brez šarže, Izvžemši enoletne prostovoljce, za dobo veljave poletnega: časa t. j. do 15. septembra 1918, le do 8. ure zvečer in da se ne sme trpeti, da bi se take osebe po tej url v lokalih zadržavale. — Opomba: Ako prav razumemo, ker so gori navedene naredbe razveljavljene, bo torej vojaštvu prosto biti v gostilniških in kavarniških lokalih, kakor je to po drugih krajih brez ovire, kadar ima dovoljenje svojih predpostavljenih.	,
Št. 5409.
Razglas-
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je določila za dobo, pričenši s 15. aprilom do vštetega 15. septembra 1918, da smejo biti odprte gostilne v Ljubljani do 11. ure, kavarne pa do 12. ure ponoči. To se v smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 12. aprila 1918, št. 9925 javno razglaša.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. aprila 1918.
Št. 5304.
Razglas.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je razveljavila svoje, z razpisoma z dne 8. januarja 1915, št. 36.686/14 in 25. aprila 1917, št. 12.883 vpeljane utesnitve glede zadrževanja vojakov brez šarže v gostilnah in kavarnah po 7. uri, oziroma 8. uri zvečer.
To se daje v smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 9. aprila 1918, št. 10.584 javno na znanje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 13. aprila 1918.
Razno.
* Jajca iz Ukrajine. Dunajski preku-povalci jac imajo svoj strokovni list. Ta list piše: »Mirovni sklep z Ukrajino hant no prinese samo kruha, nego tudi dovolj jajc, tako da nas ne bo predolgo več stiskala odvisnost od Ogrske in Galicije. V mirnih časih je dala Ukrajina na leto 10.000 do 15.000 vagonov jajc. Ker odpade konkurenca antantnih držav, ki so dobivale od ondot velike množine, nam jajc ne bo manjkalo.« — Ce bo le res tako! Doslej je jajca silno težko dobiti. Celo na deželi jih je treba plačevati po 50—70 vinarjev, v mestih celo po 80 vin. do 1 K. Najraje pa jih zamenjavajo kmetice za sladkor, a tega nima danes nihče preveč.
* Še manj sladkorja? Z Dunaja poročajo, da se meseca junija ali koncem julija zopet zniža količina sladkorja na osebo. To pa baje zato, ker primanjkuje sladkorja zaradi zmanjšanega nasada sladkorne pese. Oudno je, da vlada ne zabrani izvažanja sladkorja, ko nam ga tako primanjkuje. Sicer pa naj se sladkorne pese dovolj pridela, da bo dovolj sirovin; vojnih ujetnikov, invalidov ter brezposelnih ljudi za tako delo ne primanjkuje. Treba je le manj birokratič-nega pisarjenja in brezplodnega posedanja, a več praktične delavnosti. Brez mesa, brez moke, brez sladkorja, brez obleke naj vztrajamo? Naj se zave gospoda pri vladi, da prenapeta struna kmalu začne pokati!
* Voini muzej gostilničarstva. Kuratorij višjih strokovnih šol za gostilničarstvo na Dunaju je sklenil ustanoviti vojni muzej za gostilničarstvo cele Avstrije, v katerem naj bi se shranile vse spominske vrednosti gostilničarstva, kavarnarstva, hotelske obrti in prometa s tujci za časa svetovne vojne. Ta muzej naj bi kot historičen dokument hranil potomcem vse dokaze sedanjih težkih časov gostilničarstva in pričal, s kakimi težavami se ima dandanes gostilničarska obrt boriti. Kuratorij se obrača s prošnjo na vse zadruge in njih načelstva, da bi s prispevki za ta muzej doprinesli svoj delež. Važno je vse, karkoli spominja in dokazuje o sedanji mize-riji, bodisi jedilni listi, ceniki, fakture, slike, karte za živila, razne okrožnice zadrug, ukazi oblastev, razglednice, razglasi o utesnitvah obratovanja, patrijotična dejanja zadrug, vojna posojila, vrsta in kvaliteta živil, ki so se silila gostilničarstvu, brošure, strokovni časopisi itd. Vse naj se zbira, hrani in po končani vojni odpošlje na Kriegsmuseum der osterreichischen Gastgewerbetreibenden in Wien, I., Kurrentgasse 5, 4. Stock, ali pa direktno na ravnatelja Evgena Messnerja,
ravnotam, ki jc z aranžiranjem tega muzeja poverjen.
* Hoteli in gostilne na Goriškem.
»Osrednji odbor za vrnitfev beguncev in obnovo Primorja« na Dunaju, 1. Bankgasse 2 je pred časom pozval lastnike hotelov in go-stilen ter morebitnih najemnikov na Goriškem, ki so večinoma ali vsaj deloma namenjeni tujskemu prometu, naj prijavijo svoja imena in sedanje bivališče. Na to se je prijavilo veliko število prizadetih hotelirjev in gostilničarjev, ki dobe v kratkem pojasnila in navodila, kaj jim bo storiti, da bodo deležni podpor, ki so določene za povrnitev škode, nastale vsled izostalega tujskega prometa med vojno. Načeloma, se jim priznava obrestovanje in morebitna odplačila vknjiže-nih dolgov doslej že za dve leti, zdaj pa se namerava priznati jim vse to še za tretje leto. Pri velikih podjetjih, kakor n. pr. »Parkhotek v Gorici, bo znašala ta odškodnina že visoko svoto. Teh podpor utegnejo biti deležne celo manjše gostilne, ki sicer nimajo sob za tujce, ali so služile tujskemu prometu, n. pr. gostilne blizu železniških postaj itd. Kdor meni, da more opravičeno zahtevati take podpore, a doslej svojega naslova še ni naznanil, naj to čim prej stori.
* Osebni promet v zasedeno ozemlje Italije. Ker se še vedno dogaja, da potujejo civilne osebe iz monarhije v zasedeno ozemlje Italije brez predpisanih potovalnih dokumentov, se potujoče občinstvo opozarja, da je treba poleg od politične oblastnije izgotovljenega lista, še posebno dovoljenje od vojaške oblasti, katero izgotovi edino-le urad za izdajo prehodnih listov (Passiersclieinstelle) pri c. in kr. poveljstvu F. M. pl. Boroevič (k. u. k. Heeresgruppenkommando F. M. v. Boroevič) vojna pošta 239. Civilne osebe, ki žele potovati v zasedeno ozemlje, morajo tedaj prositi najprej z navedbo vzrokov in predložitvijo potnega lista dovoljenje za potovanje pri uradu za izdajo prehodnih listov (Passiersclieinstelle) v bodoče bodo osebe, ki se jih zasledi v zasedenem ozemlju brez tega dovoljenja, zaradi prestopk^ potnih predpisov kaznovane, in se bodo morale nemudoma vrniti: slučajno v njih posestvu nahajajoče se blago, jim bode brezobzirno odvzeto.
* Žito iz Ukrajine. Podpredsednik dunajske borze za gospodarske produkte M. Kohn piše o važnosti miru z Ukrajino za prehrano Avstrije. Izvaja, da izpolnitev tega, kar pričakujemo, je odvisna v prvi vrsti od tega, koliko žita je v Ukrajini na razpolago. Ker je Ukrajina bogata zemlja, pričakujejo trgovci, da morajo biti tam zaloge več žetev, ker se žito vsled prometnih težkoč ni moglo odpravljati v velikem obsegu. Isto se pričakuje od Besarabije, ki je še bolj odda-ljenja od bojišča. Ako bodo vserusko raa-mere ugodne, bi prišlo žito v Avstrijo že koncem marca, ali glede dovoza, ki se mora vršiti v glavnem vodnim potom, se treba sporazumeti z Romunijo, ker bi mogla ona transporte na svojem področju uničevati. Ako bi se vršil promet povsem gladko, bi moglo dnevno skozi Železna vrata okoli 1000 vagonov. Toda najprvo treba pričakati, kdo ima oblast v Ukrajini, koliko je zalog in koliko se more tega žita odpraviti k nam. — Sama kijevska gubernija pridela na leto okoli 10 milijonov meterskih stotov pšenice, okoli 5 milijonov meterskih stotov ovsa, 1,850.000 meterskih stotov prosa, 1,600.000 meterskih stotov ječmena, ne oziraje se na koruzo, krompir, zelenjavo. Podolje je tako plodovito, da potrebuje zase samo 10 odstotkov pridelkov, ostalih 90 pa izvaža. Ista-tako bogata je volinjska gubernija, te tri so žitnice Rusije. Ako se pravi, da je v Rusiji lakota, pomeni to, da vsled prometnih razmer ni moglo biti žito odpravljeno v dotične kraje, nikakor pa to ne pomeni, da ni žita. Radovedni smo, kdaj se bo spekel prvi hlebec iz te pšenice.
Enakopravnost želodca. V »Domovini« čitamo: Kakšna enakopravnost vlada v naši državi po civilnih in vojnih uradih, šolah in železnicah, vemo vsi. Toda da niti želodci ne smejo biti enakopravni, dokazuje način, kako se razdeljuje moko ali žito med narode in dežele. Vse dežele skupno (brez Bukovine) so dobile 94% pokritja. Dunaj sam pa 117°/«, cela Nižje Avstrijska z Dunajem 111%, Gorenje Avstrijska 133%, Salcburška 124%. — To vse so izrazito nemške dežele. Na drugi strani pa jugoslovanska Dalmacija dobi le 80%, jugoslovansko Primorje 80%, slovenska Kranjska 66%, slovanska Galicija celo le 46% potrebne moke. — Druge dežele so dobile več ali manj pravični delež, toda večina teh je narodno mešana. In lahko si mislimo, kako je nemški uradnik po teh deželah delil kruh, če si predrzne osrednja vlada nad deželami delati tako krivično in vnebovpijočo krivico. Naša jugoslovanska žitnica so Hrvatska, Slavonija in Banat. Kam gre to žito? V Bosno? Tam jedo ljudje kruh iz brezovega lubja, iz vinskih tropin, iz koruznih storžev in ovsenih plev. Pa še vesel je, kdor ga dobi. Prodaja se tak kruh po 3 krone kilogram. V Dalmacijo in k nam, posebno v Istro, to žito iz jugoslovanske žitnice tudi ne pride. Sicer bi ne bilo treba Dalmatincem in Istrijanom jesti trave in bi ne bilo treba celim družinam na otokih umirati za Iakotjo. Prav je povedal poslanec dr. Tresič - Pavičič v državnem zboru: »Mučeništvo jugoslovanskih dežel bo najtemnejša in najbolj krvava stran svetovne zgodovine. Povsod srečamo le anarhijo od znotraj. Boljša je smrt, kakor da bi dosedanje razmere ostale še naprej.«
* Označba cen pri živilih. Uradno se razglaša: Opazilo se je, da trgovci živila, katerih cen nočejo splošno objaviti, odstranijo iz izložb v napačnem mnenju, da so potem oproščeni vsake označbe cen. Po obstoječih predpisih mora pa vsak, ki obrtoma prodaja živila, v svoji odjemalcem dostopni prodajalni na vidnem mestu in v dobro čitljivih črkah ali številkah označiti cene za posamezna živila po njih vrsti in z ozirom na njih kvantiteto in kvaliteto. Interesentje se na to izrecno opozarjajo, da se obvarujejo strogih posledic neupoštevanja teh predpisov (kazen, zaplemba, odtegnitev obrtne pravice.)
* Varstvo odjemalcev zoper prevare v blagovnem prometu. Te dni izide ministrska naredba, ki vsebuje odredbe, ki naj odjemalca ščitijo pred prevarami o kakovosti in načinu izdelave blaga. Okolnost, da so se v zadnjem času večkrat ničvredni predmeti, zlasti na polju nadomestkov pod varljivim naziva-
njem ali označbo spravili v promet, je dalo občinstvu češče povod do upravičenih pritožb. Vlada je vsled tega na eni strani prepovedala taka nazivanja in označbe blaga, ki so sposobne, da varajo odjemalca o kakovosti ali načinu izdelave, na drugi strani je stavila to prepoved ob namenoma ali lahkomiselno izvršenem nasprotovanju pod kazen. Določbe te naredbe se porabljajo na vse vrste blaga, toraj tudi na vino.
Iz tovariških krogov.
Z 1. majnikom se preseli iz Ljubljane v Gradec g. Karl Oto Šmidt, bivši dolgoletni re-stavrater hotela »pri Slonu«. Kupil je v Gradcu, Grazbachgasse hišo v kateri obstoji že dolgo časa lična kavarna ter bo isto nadalje vodil. Gospod Šmidt je bil veščak v gostilničarski stroki, natančen računar in strog glede reda v gostilniški obrti. V njegovi restavraciji je bila prvovrstna postrežba, kuhinja, katero je vzorno vodila gospa soproga, rojena Slovenka, je bila par excellence, gulaš iz njene kuhinje nepozaben.
V dobi šestnajstih let kar je bival tu, je izšlo iz njegove šole nič manj kot 19 izučenih pomočnikov, kateri se morejo ponašati z dobro šolo gospoda Šmidta, čigar dobri nauki o redu in eksaktnosti bodo vsakteremu prav služili, ako se bo po njih ravnal. Gosp. Šmidt ■ je bil tudi pri svojih gostih zelo cenjen in je mnogim žal njega odhod.
Želimo odhajajočemu tovarišu, da bi svojo lepo urejeno kavarniško obrt vodil z zadovoljstvom, uspešno in mirno brez onih napornih štrapacov — kateri so sicer v zvezi z gostilničarsko obrtjo. Bilo srečno!
Listnica upravništva.
Nekaterim članom zadrug smo na željo njih načelstva poslali tozadevni opomin in položnico ter prosimo prispevek za leto 1917. na to vplačati. Vsa načelstva pa prosimo, da poskrbe za poravnavo računov, osobito glasno trkamo pri tistih, ki imajo dolg še za leto 1916. in kateri so bili že
i
od zveze pismeno na to opozorjeni.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. Ljubljana.
Restavracija
Hotel „Slon”
v Ljubljani
se s 1. majnikom odda v najem.
Ponudbe:
Motel »Slon11 v Ljubljani.
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino* in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, Jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Avgust yfcfnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 30 za gostilne; hotele in kavarne.
m
ti U
m
89
«1
m
m
ne
'k
m
II
m
pekarija, slaščičarna in &§
kavarna3i 25-24 h
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trgStev. 6 Kolodvorska ulica fttev. 6.
m
!*
m
m
P?
fe
P
&
redovalnica za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, —-	z	dežele 1 K. =====
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike!
26 23—24
Največja slovenska hranilnica
ia Im" ’
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1916 vlog . . K 66,200.000’—-hipotečnih in oblinskiii posojil . . „ 27,000.000*—
rezervnega zaklada............. 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4°/o, večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je pupllarno varna in
stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične " domače hranilnike. ——
Posoja na itmlilSa In poslopja na Kranjskem prali 5 °/o, liven Kranjski pa proti 5 */« °/o obrestim In prati najmanj 1 °/°
----------Mir.	i/V/v	odplainanlu	na dolg.---
V podpiranji trgorav in obrtnikov ima ustinoiljeno
Kreditno druitvo.
»»««»»««
(vehe in čepinci) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
JOS. $REYU,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje.
»»<<<•!»»««
Tovariši! Tovarišice! TCupnjte le pri tvrdkah, ki poipirajo in oglašajo v ..Jostilničarju", v Vašem glasila.
I
Z vsemi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh VTst namiznimi In buteljskiml vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
= Velopražarna za kavo z električnim obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih voda. .i.. a i— =
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk
Fr.Kolimann
11
v £jubljam
24—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
m
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija ; Tržaška cesta 34?
v Ljubljani.£
'vV
0''®
S
Mazilo zoper „$rbeSico“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo. ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Tmkoczy, Ljubljana.
■ Vinska trgovina in rosfavracija
: Peter Stepič
0 Spaflnja liska itn. 256
H priporoča p. n. gostilničarjem svojo _ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških', istrskih EC in štajerskih vinskih goric. b	Telefon	št.	2B2.14	25-24
B
H
US
&
&
priporočata svoja najboljša piva: ikakor:
%
X
& \ , / marčno carsko, vležano A In bavarsko v sodcih in
steklenicah. 27,23-24 Specijaliteta Reininghansovo dvojno sladno
pivo „St. Peter" v originalnih steklenicah,
Telefon it. BO. v Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90.
[xirrirrrrmrrB-g-g;
M
N
N
M
H
*
K
M
)*
Pivovarna Gfiss
priporoča svoj priznano priljubljen! »sdeSek
marčno pivo
v sodžkih in stsitlenlgah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne G6«s, Ljubljana VII. (Spodnja Siska)
M Istotam se nahaja zastopstvo preblavska slatine.
M
M
M
M
M
K
H
k
M
N
M
M
VINO
Kislo vodo
belo in nudeče
od 56 litrov dalje.	I!
za brizganec in namizno zdrav, slatino •£*
od 25 steklenis dalje. RazpoSilja:
A. OSET, Guštajn, Koroško.
;''Mi*-}''	];v-^|;(
Kupim vsake vrste steklenice, zamaške in sode.
BI
•.*—<+ K^VttCVUKUUirM^IVirilMHKMINMi
3 EH
se dobi po primerili ceni pri
Franc na Brceu
pošta Borovnica, Kranjsko.
KLEIN0SCHE6- 5
Derby seg
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ——— Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd.	-
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
— Ljubljana, Židovska ulica 1.	-
Pivovarna
»UNION« v Ljubljani 1
(Spodnja Šiška)	|
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobo se tndl tropine In sladne cime, ki so kat živinska krma zelo priporočljive.
3 24—24
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk „Narodne tiskarne".