Abraham Lincoln 12. februAija 1809 MfeUt» UmUáoOi din 9«l BoIMm [íto-year xj GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 'SS^jra Chlcago, lil., sobota, 12. februarja (Feb. 12), 1927. Uradniški la upravni** prostori t IUT S. Lawndal» Ava. Oftloo of PubMeaUoat WT South Lowndak Ave. Talonhono. Roelnmll 4V04. COOLID6E ZA N0V0IEHK-CIJO MORNAlK Poslal je noto Angliji, Franciji Italiji in Japonski za omejitev manjših bojnih ladij. Wa»hington, D. C., 11. febr. Predsednik Coolidge je včeraj informiral kongrea s posebno poslanico, da je poslal Veliki Bri taniji, Franciji, Italiji in Japon ski noto, v kateri predlaga novo razorožitveno konferenco v svr ho reduciranja bojnih brodpvij Konferenca naj se vrši v Ženevi in sicer ob času mednarodne kon ference Lige narodqv za razoro-ženje na suhem. Coolidge predlaga, da Združene države, Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska sklenejo dodatno pogodbo redukcije bojnih mornaric, ki se naj nanaša na manjše bojne ladje (križarke itd.), katere niso omenjene v washington-ski pogodbi. Delegat je teh peterih pomorskih sil, ki pridejo na razorožitveno konferenco Lige narodov v Ženevi, naj bodo pooblaščeni za sklenitev "omenjene pogodbe. Predsednikov^ ideja je, da pomorske sile sprejmejo isto razmerje 5-5-3 za kriiarke, rušilce in «ubmarine, kakršnega so sprejele za velike bojne ladje na wa-shingtonski konferenci pred par leti. Namen sugestije je, da preneha sedanje tekmovanje v gradnji križark, submarinov in rušilcev, katero vodi v vojno. Coolidgeva poslanica je zadela v kongresu na različna mnenja. Mnogi kongresniki in senatorji pravijo, da Coolidge trobi gluhim ušešoife, Icajti Anglija in Japonska, zlasti pa Francija, ne bodo pristale na omejitev svojih podmornic in drugih manjših bojnih ladij. Senator Borah je dejal, da se popolnoma strinja s predsednikovim predlogom. Prvi odmevi Coolidgeve noto vobsilam Francija je zadovoljna, Angleži se muzajo, Japonci oo se namrdnili in Museotini molči. j >'.„,■ , ''ari/, U. febr. — Oficijelni glasnik francoskega zunanjega urada je dejal snoči, da Francija pozdravlja Coolidgev predlog. Ako v«e države prenehajo graditi bojne ladje, preneha tudi Francija, dasi smatra submarf-ne in lahke kriiarke za defenzivno orožje. l-ondon, 11. febr. — Angleški uradni krogi pravijo, da morajo prej preštudirati Coolidgevo noto, preden kaj rečejo. Ampak * načelu je Anglija za nadaljno redukcijo na morju. Tokio. 11. febr. — Uradniki • tesedo, da lahko povedo, kaj so njih želje. Prav nič se ne boje povedati te resnice kompanijskim podrepni-kom, ki se trudijo ustanoviti kompanijsko unijo. V Fordovem podjetju, v katerem sestavljajo avte, še vedno odpuščajo delavce. Znižalo se je tudi število pisarniških uslužbencev. Nekateri preddelav^i, ki so prejemali mesečno plačo, morajo zdaj delati za dnevno mezdo v delavnici.; Na potu je navadno 27 moi, zdaj so pa samo še trije. ' Ogrska seokorožaje Jugoslavija je alarmirana. Dunaj. 11. febr. — Cehoslova iljl, Jugoslavija in so alarmirane vsled izjave ogr skega vojnega ministra, grofa ki je re^el te dni, da Öaagteolia v ofenzivi Csakyja. .----v Him, 11. febr. — Mussolini je Ogrska zopet začne izdelovati da mu zdaj še ni mogoče govoriti o Coolidge vem predlogu. KI DAKJEVE DIVIDENDE. fottnville. Pa. — Dva rudarja >ta bila ubita v četrtek pri ii plina v premogovni-kj IWnix Park v bližnjem j Min^rjivillu. ftest rudarjev se je r^ilo. '^nčni blagajnik ae ootreHI radi denarja. • K'dwood City, Cal. v provinci Homan, par sto milj neverno od Hankova. General bojni materijsl za "policijo in Ft.ngjuh»iang, poveljnik kuo- obmejne straže." Csaky je na- čunjl( ki sodeluje s kuomlntan. - w d 0llvna vo. znanii, da ne otvori tovarna za g(jrn, * nahaja s svojo armado smodnik v Furzfu, v Dios^yoru v provinci ftansi, zapadno od Jkvrtk Mende. bodo izdelovali topove in mine. i Honana. Budapešti strojnice in puški- l^mdon. 11. in naročenih je 52,000 plinskih j p^ianci v angleški zbornici so rpask ter 12 tankov. Ker je! bojkotirati vse ameriško blago ' t National bankfp^H toliko f*m J kovalo nad $20.000, se je petrolejsk» J" n/'n' blagajnik Frank K. Tow. jo novega mehiškega W n* k* jO bil obenem tudi pod-; zakona. Verekruške unije pod-^•dnik banke, uatrelil. Za- pirajo do zadnjegs moža alia-i> i't * ^tki in tri otroke. I sovo vlado. Mehiški delavci bojkotirali ameriško blago. Mexico City, 11.. febr. - De- a Ä ¡¿¡z ** p-- •^ STEV.—NUMBER 36 SLAK RAZMERE NAJI2MH FARMAH Povprečni letni pahižek sa prehran i te v drullnr ansae komaj nekaj malega več ko devet ato dolarje*. v New Orleaaa, ta. — Državni zdravatvenr department «poroča, da farmaraka družina izda na leto povprečno la svojo prehra-nitev samo devat sto štirinajst .dolarjev. V teh izdatkih je tudi vštetih $61.60 ta zdravniško pomoč in zdravila. Nekatere družine aploh ne Itdajo ničesar sa ohranitev ovojaga zdravja. Povprečne delavne ure na farmi so 11 do 12 ur na dan. Ako se zaalušek primerja i delavnimi urami in »e vrh tega vpošteva, da delajo Še otroci in lena, tedaj aa lahko reče. da farmarji delajo ca vbogajme. j. Veliko se govori o farmarju, kot o stebru današnjega roda, a bankirji, finančniki In denarni mešetarji v Wall Streetu se brigajo le za svoje interese irt dovolijo, da U steber kapitalističnega gospodarskega sistema počasi razpada. Bfnogo se tudi govori in pile o «jipomočl za farmarje, a vedno ostane le pri piaanju (h beaodah. In tako prihaja čaa, da ao bodo farmarji tudi nekšga dn< zavedli, da se morajo organizirati, ako hočejo kaj doseči. RaVnotako pa morajo spregledati, da io delavci njih naravni zavezniki-in se morajo zategadelj pridružiti delavstvu, da bodo delelat sadov svojega dela. «MBP ^ & Kadar se to zgodi, tedaj bodo zopet v Wall Streetu kričali, da je to sad boljševiške propagande, zanelene iz Rusije med pohlevne In trpljenja vajene farmarje na jugu. > zaj v Kanton. Revolucljoaarae čete so pripravljene za odločilni konflikt. Sangaj, 11. febr. — Odločilna borba med južnokitajskimi revolucionarji in reakcionarnimi diktatorji v Pekingu prihaja. Maršal Cangtsolin, mandžurski diktator, ki zdaj kontrolira Peking, je včeraj ukazal svojim četam pohod proti jugu. Cangtsolin je naslovil uitimst na Vupej-fuja, svojega zaveznika in bivšega diktatorja centralne Kitajske, da mu mora dati odprto pot čez provinco Honan, kamor se je bil umaknil zadnjo jesen po porazu njegove armade v dolini Jangtse; če ne dobi odprte poti izlepa. si jo naredi z orožjem, Je zagrozil Cangtsolin. Cangtsolin je dalje izjavil, da »ta takozvani kristjanski general FengJuhsiang In general Ciang Kajšek, vodja kantonske ljudske armade, boljftevlka In njegova naloga je, da pomet« z obema. Voditelji kuomintanga so pripravljeni na ofenzivo aevernoki-tajskegs diktatorja in pravijo, da se Cangtsolinov naval razbije fronta, na^^ '"»oči. ^^ da dvHne vojne in revije, bo r^v iaba nu.r^^i arzenal. Je etri rovoMjo V šeetih dnevih civilne vojne je bilo več kot 1000 oaeb ubitih in ranjenih. liondon, 11. febr. — Cenzura na Portugalskem je bila včeraj dvignjena in svet Je izvedel, ds je portugalska «noindvajseta ali triindvajseta revlucija, odkar je Portugalska postala republika I. 1910, končala z zmago diktatorja, generala Carmone. Carmona je predainočnjim s svojimi Četami osvojil zadnjo postojanko rebelev in jih prisilil na brezpogojno kapitulacijo. V šestih dneh revolte je bilo čez tisoč oeslb ubitih in ranjenih ter mnogo lefcrfh poslopij v Llsboni In Oportu porušenih s topovskimi granatami. Več vstašklh voditeljev je bilo ubitih, drugi so pa ujeti. Amerigo Oiava, bivši vojni minister, Je bil umorjen. .Boji v llsboni so trajali 4va~ Špekulaoije so krive visokih stanarin, pa ne mezde Pretakava Je dognala, da špeku-lantje previsoko ocenjujejo poaeatva. Now York, N. Y. (F. P.) — Visoke mezde stavbinsklh delavcev niso zakrivile visoke stanarine, ampak sa visoke stanarine v New Yorku, Chicagu, Detrol-tu in drugih velikih mestih ao odgovorni špekulantje. Te vrste ljudje so oni element, ki povzroča nepokoj v stavbinskt industriji. Stavblnski delavci in najemniki zdaj alede škandalu, ki Je prišel na dan glede zeml J ličnih obveznic v New Yorku. Ta ikans dal pokazuje, da so apartmenlne hiše, domovi ln hiše v predmestjih obremenjene z velikimi ob-reatmii na podlagi namišljenih vrednosti glede konstrukcije in vrednosti zemljišča. Najemnik je pa seveda grešni kozel, ki mo* ra nositi butaro. Ampak najemniki ao ae pričeli probujati. Nekaterim druibam, ki se pečajo i obveznicami na posestva In vkiijišenlm dolgom na injsestva, grozi bankrot. Vodilne tvrdke ao priznale ne-varnost, pa so lani v mesecu novembru Imenovale poseben odbor, kateremu je načeloval Franklin D. Roosevelt, načelnik Ameriškega konstrukcijskega sveta, da lidela bolj zdrav In pameten načrt za financiranje poslopij, Odbor ja tri mesece prelakaval, nato je pa zaključil svoje mnenj*, a Ime' MM^lvi* denca je bilo zadržano iz brniških vzrokov.. Ta,izvedenec pravi, da se je Rooseveltov odbor zbal apopada s špekulanti, ki pretiravajo zgradbene stroške, vsdrfujejo visoke stanarine ln zagovornikom odprte delavnice dajejo pri- liko, da lahko znižajo mezde stavblnskim delavcem. Odbor jO prenehal s delom, ko je šest največjih tvrdfc, ki tržijo s obveznicami, podpisalo sporazum, ki odpravlja nečedne metode, omenja zdravo ocenjevanji itd. Zatem ta svedenec razpravlja, kako dela tipični špekulant. Špekulant da najprvo predujem na koa zemljišča ali ga pa kupi. Nato najame arhitekta, ki napravi naigrt za poslopje, ki bo stalo na lemljlšču. Na to naja mo ocenjevalca, ki napravi oceno, toda ne na podlagi aktualnih stroškov. Ta ocenjevalec oceni poslopje na podlagi najemnine ki se bo dala ikstisnitl Is najem pikov In stanovalcev, kadar bo poslopje dograjeno. Ocenjeval čeva naloga je, da poslopje oceni tako visoko, kot ga more oceniti. Na to se gleda, da se dobi posojilo od tvrdke, ki trii s obvez-nicami na posestva. Tvrdka pri stane na najvišje posojilo, dobi v komisijo razprodajo obveznic. Zvedenec pravi, da se tako včasl dogodi, da špekulant dobi višje posojilo, kot je plačal za avet ln kot ao aktualni stroški sa zgradbo poslopja, fieveda špekulant računi pri tem na pohlev nost najemnikov in stanovalcev, češ, da ne bodo godrnjali zaradi visoke stanarine. Finančniki se pa boje, da bodeta nekega dne stanovalce in najemnike minili potrpežljivost ln pohlevnost in ne bodo hoteli več plačevati visoka stanarine. Posledica bo, da bo polovica stanovanj praznih, in tiikfat ne bo ocenitev ocenjevalca toliko vredna, kot je papir, na katerega Jo bila zapisana. Polom Je neizogiben, ljudje, ki so a svojimi prihranki pokupili obveznice, ImkIo pa izgubili denar, ki ao ga izdali za obveznioe. Obenem pa tudi lahko pride polom za tvrdke, ki prodajajo te vrste obveznice. stiashe razmere med tekstilci v indiji FWmU MdM Mn- al iDrsiali komnromls VI wBvl VIWII IWi»»in W....W Vrnili ao oe na delo. — Sprejeli ao polovično znižanje mezde. Na »tavkl je bilo 30,000 delavcev. Vstašl so se podali, ko so vojaški letalci začeli metati nanje torpede Iz zraka. Tri ellne eksplozije so ubile .'K) mož in malo- Barboaa ln polkovnik febr. - Delavski ki sta zdaj Jetnika. Revol- to ao tvorili večinoma mornarji, T'Tr'r^Uaalida parlament tri kom pan I je republikanske' g*rde ln več tisoč oboroženih ci- lAI vV* __. . mm . ,líaé/tlf TkiU«at/>r firmoni i« "^IT-JTT- K it al »ko Za- villatov. DlkUtor Carmona J* ars £ Ä, - -rijÄ Manila. Flllplnako otočje. — Izdelovalci smotk v tem mestu so se (K) večmesečni stavki vrnili na delo. Stavkali so proti znižanju mezde. Podjetniki so hoteli vtrgati 10 odstotkov na mezdi onim delavcem, ki so zaalutili po tri peze (pezo 50 centov) «m dan, onim, ki so zasluži msnj kot tri peze na dan, pa za |>et odstotkov. Delavci ' so organizirani in njih organizacija 'šteje 30,000 članov. Ob čaau svetovne vojne so sprejeli znižanj* mezde, da dokažejo, da so patrljotični. Podjetniki-M večinoma same filipinske tvrdke, so na-glašali, da Je zadnje znižanje mezde potrebno, kar drugače ne morejo konkurirati a amotkarni na Ameriškem trgu. £a par mesecev je produkcija smotk skoraj popolnoma ustavljene in nato ao delavci eprejeli polovično znižanje mezde. Unija Izdelovalcev amotk pripada k onim trem unijam, ki niso združene z Ameriško delav-ako federacijo. Unija tiskar»kih delavcev je veliko manjša po ____številu članstva, a Je veliko bolj a takoj oopo- nä »vijUtra-! radikalna kot unija Udeloval^ v kliče vse čete. ki so bile odpo-| orožja ter strelivs ns svoj. |---^ _ ^ TT u Ine na vzhod. Njihov predlog nI, zato je zmagsl. Washington. D. C* II. feb.— Mornarični department j»roča. da Je ameriška lx>Jna ladja "Pe-feoa" S M pomorškai včeraj priplula v ftangaj, kjer bo čakala nadaljnih odred»*. Zračna policija. Palm Beach, Fla. — Prišla Je — zračna polkija. Tukaj ao bila ¡dodeljena polleijska letala ki I-majo paziti, da aportnl letalci na plovejo prenizko nad kopali-»ščem. / smotk. Njen predaadnik je Bal mori. ki izjavlja, da pravi konflikt med delavstvom in kspiu-lom šele pride, ko bo priznana Filipincem neodvianoat. Tretja neodvisna unija je unija farm- úfkaiftja iMpamka volil- Chlcago. — Kampanja za primarne volitve županskih ksndi-dstov v Chicagu Je v teku. TI* pičns kampanja starih strank kskor vedno: besedni dinamit, osebno blato, očitki sleparij, korupcije in nesposobnosti ter končno bombe. V Četrtek ponoči se je razletela bomba In porušila pročelje hiše bogatega avtomobilskega podjetnika F/mita J. De. nemarka. Sosednje hiše so bile tudi poškodovane. "To je delo polltišarjev," Je rekel Denamark. "MoJega očeta ao prisilili z grožnjami, da Je opustil kandidatu-ro za aJdermana v wardl In zdaj hočejo kaznovati še mt-n«'." Najnižja tedenaka meada je 8» centov, najvišja pa $2.84. — Ameriški tekatllnl baroni Izrabljajo te razmere kot propagando sa povišanje colnlne. New York. N. Y. — Tekstilni delavci, ki izdelujejo juto, is katere delajo v Združenih drŽavah vreče, so menda najslsbejše plačani delavci na svetu. Poročevalec "Dally Mail Stocka" poroča o mesdah, da je najnižja tedenska mezda 8U centov na talen, najvišja pa $2.84, ki Jo prejemajo tkalci. V prejšnjih časih so delali ti lelavci po dvanajst ur dnevno, •daj je delavnik znižan na deset ur dnevno. Delavci so ae organizirali v unijah in ao odpravili marsikatere šlkane v tovarnah, s mezde so ostale še vedno niz« ke, ki kriče po zvišanju. Ameriški tekstilni tovarnarji, ki izdelujejo produkte li bombaža, so zaradi tega zainteroaU rani v poročilo o mesdah tekstilnih delavcev v Indiji, da iarabl« jo te mezde kot propagandists* no sredstvo sa povišanje čolni* no. Ti tovarnarji ne obsojajo nizkih mesd, da so krivično* ampak izrabiti jih hočejo za po* množitev avojih profltov. Oni naglašajo, da ne morejo cenena* ga blaga it bombaža porabiti aa vreče, ker je bilo v zadnjih aad* mih letih is Indije importirano* ga 008,1)20,Z64 Jardov blaga aa iadelovanje vreč. Napredni delavci naaprotuja» Jo povišanju colnlne. Povišanja colnlne ne korlatl delavcem, am* pak poveča le dobiček tovarnar« Je v, a obenem draži blago za konzumente. Avtolzvottekl v New ^ Orleeae« io etavkafe Yellow Cab kom penija akuAa zlomiti stavko a atavkokaal. Državni delavaki komisar ee ms Io briga za potek alavke. Mezdna konferenca Miami. Fla. — V |>onde|Jek 14. februarja tukaj PtVOH mezdna konferenca med zastopniki rudarske organizacije in premogovniških baronov. Ns dnevnem redu Je novs mezdna l>ogodba, ki nadom«*tl staro, katera poteče 31. marca t. 1. PKKDMXJA. KI DAJE PKKD NOHT OZKNJKNIM DK-I.AVCKM. Pierre, Uo/iadr-trba, edina poalsnka v leginta turi Južne Dab^e, je 10. februarje predložila zakon, na podlagi ksteregs ne sme deloda-i Jalee dati dela nemškemu de-lavcu, dokler ni Izčrpana lista oženJenih prosilcev. Kotri>a Je ,to predlagala, ko Je neki poala- akih najemnikov na otoku J.u-'nec predložil, da morajo omo-zon. Ta unija ŠUje 40,000 čla- lene deUvke čakati, dokler niso M, \ u£ I u|jo«lene vse nemške delavke. New Orleana, La. — Izvoščokt Yellow Cab ke Naslov xa vso, kar i»s stik s listo*: "PROSVETA" 2457-59 So. Uwodala Aveaaa. Ckleago, «THE ENLIGHTENMENT Organ of tke Slovofio Natioaal Benefit *td*f. Owned by the glovona^Natlopa^Rsa^k Society. Advertising raias on agraaaam*. Subscription: United States (fxcept Chicago) and Canada »6 00 p* year; Chicago «6.50, an.1 foreian «ofrrt« Vfif im.wm._j,'. MKMBKI! of THE FEDERATED PRESS" Dalum v oklepsju a. pr. (Jsn. 91-l»t7) poleg vaftoga Imona na naslovu pomeni, da vs» |e s tem dnevoai poUkls aarotelaa. PsaevlU J» »ravoissno, Sa se vaai as ustavi Ust. > ..........„, . REAKCIJA NIKDAR NE POČIVA. ls' Reakcijonarji se ločijo le v tem, da so poteze bolj skrbno prikrite, kjer so reakcijonarji bolj zviti, prebrisani in inteligentni, tam kjer jim manjka zvitosti, pre-kanjenosti in inteligence, so pa poteze izigrane tako nerodno, da se takoj na prvi pogled spoznajo, da so reakcionarne. Namen reakcijonarjev je povsod enak; Pridržati in ustaviti napredek! Abraham Lincoln Reakcija se včasi uda navidezno v svojo usodo, ker nima primernega in pripravnega voditelja, da jo vodi, nikdar pa ne počiva. Reakciji je vsaka politična ali gospodarska odredba ali postava trn v peti, ki ga skuša izdreti, kadar so razmere ugodne za tako operacijo. Primarne volitve so ameriška institucija, jo niso zanesli v Ameriko radikalni tujezemci, ampakJp naprava, ki ae je razvila kot logičen princip samovladanja. To napravo so priporočali napredni elementi v ofceh starih strankah od leta 1890, dokler ni te naprave sprejelo pet in štirideset držav, in jo še danes zagovarjajo. 4 Kakašnih deset let nazaj so se reakcijonarne sile potuhnile, češ, da so se udale v svojo usodo. Ko je minila vojna za "ohranitev sveta za demokracijo" je pa reakcija zopet dvignila svojo glav* pod vod-stvom Dawesa, podpredsednika Združenih držav in ja pričela delati na vse kriplje, da se primarne volitve odpravijo. Resnica je, da so postave raznih držav aa primarne volitve nepopolne iri da potrebujejo spopolnjanja. Da se napake v teh postavah ne odpravijo, je pričela reakcija z bojem za odpravo postav, ki določajo primarne volitve. Primarne volitve niso nobena radikalna politična naprava. Te postave določajo, da ne morejo stare stranke več imenovati svojih kandidatov na svojih konvencijah ali zborovanjih, ampak da volilci odloČijo, kdo bo kandidat pri glavnih volitvah. Za delavske stranke nimajo primarne volitve dosti pomena, ker delavske stranke imenujejo svoje kandidate na demokratičen način in so kandidatje* obvezani, da zastopajo v postavodajnih zborih program stranke in ne svoje osebne interesne politike. Ampak pri starih strankah je drugače. Sa konvencijah se vdufti vsak opozicijonalni glas. Ako ne gre z lepa, tedaj gre z grda. Na teh zborovanjih zapojd, parni valjar in opozicijalni glasovi so vduŠeni. Kdo podpira odpravo primarnih volitev? ..Pred VBe-mi seveda Wall Street. Za njim so uvrščeni drugi bankirji, kapitalisti, veletovarnarji, veletrgovci itd. Vsem tem je ležeče na tem, da vtihne vsak glas opozicije v zbornici in da v njih vse gladko teče po njih željah. Ti interesi so se prav dobro počutili, ko so "politični gospodarji" odločali na konvencijah, kdo bo kandidat pri prihodnjih kongresnih ali pa državnih volitvah. Na teh konvencijah so se lahko izigravale poteze, prišlo je do podkupovanja delegatov, kar dokazujejo razna odkritja. Včasi so bili sami izbrani delegatje iz ene države, kajti Šlo se je zato, kdo dobi nominacijo za državnega poslanca ali senatorja ali kongresnika ali zveznega senatorja. Po vsem tem se pa reakciji zdeha. Z drugilfii besedami pomeni, da reakcija želi, da se vrnejo oni dobri časi, ko je samo par oseh za kulisami odločalo, kdo bo ljudstvo zastopal v državni zbornici ali senatu in v zvezni fbornlci ali senatu, ljudstvo pa ni imelo prilike, da izreče svojo voljo.--- "" Reakcija še ni odjenjala 7. bojem za odpravo primarnih volitev. V prihodnjih treh mesecih se bodo odi grali veliki boji v državnih legislaturah za odpravo primarnih volitev. Reakcija bo napela vse svoje sile, da jih odpravi. Za delavstvo je važno, da ta hoj opazuje in se i t njega uči. Spoznalo bo lahko, s kakAno zagrizenostjo se bojujejo reakcijonarji, kako vlačijo skupaj za lase argumente, ki so vse nekaj drugega kot resnični in logični. Ker v človeški družbi, v vsaki politični, cerkveni pa tudi v vsaki delavski organizaciji, pa naj bo politična, gospodarska ali strokovna, učinkujeta vedno dve sili: reakci-jonnrna in napredna, za to bodo delavci razumeli, a kak šnimi sredstvi se bojujejo nazadnjaške »ile proti naprednim, da poderejo to, kar so napredne silo zgradile z veli kim trudom, kajti metode nazadnjaških sil so povsod enake, pa tudi način njih boja je vedno enak. Delavci bodo spoznali, da ne marsikatera stvar dostikrat obleč* navidezno v napredno suknjo, da se odobri sredstvo reakcije, s katerim ne hočejo vzpostaviti stars razmere, v katerih je lahko ribarilo v kalnem. Dne 12. februarja proslavljajo Združene države rojstni da» svojega največjega predaednik» in najbolj proslavljenega človekoljuba. Lincoln ae je rodil 12. februarja leta 1809 na mali far. mi v Moline Creeku, Kentucky, ki je bil takrat Še takorekoč div-ji in docela nerazvita pokrajina. Njegov stari oče se je bil koncem revolucije proti Angliji preselty v kentukiške gozdove in »i tam v šumi ustanovil svoj pijoniraki dom. Imel je veliko bojev z divjimi indijanskimi rodovi, v katerih je bil tudi ubit Lincolnov oče je bil ravnotakc velik siromak, ki pa si je nekoliko pomagal po preselitvi iz zapuščenega kraja v Indiano, kjdr ja postal tesar. Zivijeiye ipod temi pijonirji, ki «> kupovali od vlade zemljišče po dv» dolarja za aker, je bilo vendrir trdo in revščina velika. Lincoln je odraščal v taki revščini, od svojii staršev, ki so bili nevedni in reV-ni, se ni mogel naučiti ničesar pač pa Je dobil nerednega poduk« kakih dvajset mesecev im vsega »kupaj, tako da se je na-, učil čttati in pisati. Čftal je nt-izmemo rad in je prečiUI vsa*c knjigo, ki mu je prišla v roke. Po^: tega je moral pomagati očetu pri obdelovanju polja in doatikrat je tudi bil oddan sosedovim, da je pasto val otroke. Da je Liaeoln lafrko tako veliko napredoval, je pripisovati najv»č njegovi Uvanredni modi. Hitro »e j» ratvfl v pravega or* jaka in je bil že pri svojih sedemnajstih letih veHk mladenič. Devetn ijst let star je meril *ost čevljev W štiri palce. Bil jc pravcat drvar, neroden, suh in dolg, toda na njegovem cbrusu je bilo vendar nekaj plemenitega, radi čeaar je bil priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Bil je tudi duhovit in dovtjpen, včasih izredno sentimentalen in sa-njav; njegov um pa je bil živahen in razsoden. Imel je prijeten dar pripovedovanja. V svojem dvajsetem letu »o ae Lincolnovi preselili v državo Illinois. Pridno so delali na novi farmi poaebno Lin oln sam, ki je posekal cel gozd, iz debel otesal hlode in z njimi o-gradil farmo. Ko je pozneje kandidiral za predsedniškima kandidata, so nasprotniki zabavljali čez njega s priimkom "The rail splitter from tbe West." Po svojem dvajsetem letu pa je Lincoln prenehal delati doma, ker dobil je delo na vlačil nem brodu na reki Mississippi, kateri je odvažal razno blago na jug, zlasti pa v New Orleans. Tu se je Abe (tako so ga zvali) prvič podal v tujino. Na jugu je videl, kake razmere vladajo na plantažah, kjer delajo sužnji. Poaebno ga je raz kačII neki dogodek na trgu, kjer so prodajali suženjske otroke. Brutalnost pri tem kupčevanju na javni dražbi je veliko pripomogla, da je postal prvoboritelj proti suženjstvu. Ko se je vrnil na sever, je dobil službo v vasici New Salem. Služil je kot prodajalec v trgovini. Radi Hv«je priljubljenosti, zgovornosti in bistrega razuma je bil Lincoln Že v 28. letu sv*w jega življenja postavljen za kandidata v legislature) države Illinois, ali bil je poražen. Nato j« s nekim Berry jem kupil tri prodajalne v New Salemu ter jih »družil v eno. Podjetje pa ni uspeta, ker je bil Berry pijanec ia ni nič delal. Po bankrotu je Berry umrl in ves dolg (1200 dolarjev) je padel aa Lincolna, ki se ja naslednjih petnajst let mučil, da je dolg poravnal. Lincoln je postal potftar v Salem u. Sklenil je, da mora postati odvetnik in ae jc doma vit raj no učil. Ko j» postal odvetnik, se je naselil v Spring field. Ril je trikrat isvoljen > državno legislaturo. Poročil ae je leta 1842 in «tiri leta je bi Izvoljen V svetni kongre* Tu je bil med prvoboritelj i. ki so asa t on j potegovali aa te, da bi države no uvajale suženjstva v novo okupirane teritorije na taped u. Takrat se je v kongre- su kakor tudi po državljansko vojno, ki se je vne\s med severom in jugom. Un)pa politika, doslednost ln poštenost Lincolna vse to je omogočil p, da so dolgoletne krvave kampanje uspele in da dežda ni izšla iz vojne popolnoma razbita. Navada pri izvolitvi (kakor je Še danes) je bila, da so politikaši pritisnili na predsednika, da mora dati službo njim prijateljem. Lincolna so nekoč silili, da mora dati službo človeku, kl je bil znan *radi svoje nepoštenosti. Pa jim je rekel: "Vse, kar sem na svetu, dolgujem mnenju, ki ga je imelo ljudstvo o meni, ko mo me nazivali "Honest Old Abe. Kaj bi ljudstvo mislilo o poštenem Abe ju, ako bi imenoval takega človeka." Civilna vojna je začela dne 12. aprila, 1861. ko so konfede-riranci prvič ustrelili v zvezno zastavo, ki je vihrala nad trdnjavico Sumter. Ker je prisega Lincolnu nalagala, je izjavil, da ae vojna bije za ohranitev Unije ;vedel pa je, da bi se z zmago severa suženjatvo ne obdržalo nič več. Državljanska vojna je trajala štiri leta. dokler niso južni konfederiranci IM J^l i» Ker ae je zmag» nagibala, na stran konfederirancev, je ob novem letu 1868 podpisal proglas osvobojenja vseh zamorcev. Vse ljudstvo na aeverti je bilo z njim, pomagalo je ie bolj ln vojna je končala z zmago severa v aprilu leta 1866. Tekom svojega predsednik©» vanja je Lincoln pokazal svojo veHkoduftnont ob neštetih prilikah. Številni citati it njegovin govorov najbolj jasno pričajo, da ni samo »a odpravo suženjstva. temveč tudi za odpravo vaak* kri v ion, kl se godi delav-rtv u od straši kapitalistov. Z veliko vetlno je bil Lineoln topat izvoljen ta predsednika leta 1864. Toda drugI rok predsednikovanja je trajal samo en mesec. Dne 14 aprila, ko je Vladalo velike veselje radi končane vojne je Llnc<>lnova druži-na akupno s prijatelji odšla v giedaltšče. Proti koncu predstav* je v Lincolnovi loži na-rtal šum. počil je strel in z lože Slovenski dom. Milwaukee, Wis. — Mogoče je že kateremu izmed čitateljev dolgčas, ker že precej časa ni bilo nobenega poročila o delovanju za slovenski dom. AJi mogoče si nekateri mislijo, da smo na glavni seji pokopali in zapečatili ideje za slovenski dom? Well, naj si je kdo mislil karkoli, tukaj danes podajam resnično poročilo, kako stvari stoje. Nekaj sej proti koncu lanskega leta je bilo tako slabo obiskanih, da je v resnici izgledalo, da bo vse skupaj zaspalo. Na vrhu tega je prišel ng' dan še urednik milwauikega "Vestnika", z ne preveč spodbudilnim dopisom glede Slov. doma. Se tako navdušen človek, pri takih okoliščinah postane malodušen in omahljiv. Ni joraj čudno, da sem nesel knjige na glavno sejo, v nekakšnem bojazljivem razpoloženjem, da jih bomo za vedno zaprli. Moja bojazen se je pa hitro razpršila, kajti aeja je bila tako polnoštevilno obiskana, kakor že dolgo ne. Zastopanih je bilo sedem različnih družstev, in manjkalo je le par zastopnikov. Se bolj razveseljivo in upa-polno dejstvo pa je, da so se vsi navzoči brez izjeme izjavili, da se mora akcija za slov, dom nadaljevati, in sicer feptj energično kot do sedaj. Obljubili so tudi, da bodo delovali v prid doma, kolikor se bo dalo. Izvolili so si odbor iz svje srede, ki je tudi obljubil, da bo posvetil kolikor mogoče svojih moči in možnosti za napredek slovenskega doma. Da pa ne bom piaal o samih sklepih in obljubah, naj tudi povem, da se radi inkorporaclje že menjavajo pisma z odveni-kom v Madisonu. Ce ne bo posebnih ovir, bomo imeli do prihodne seje že čar-ter in inkorporacijo Slovenskega doma. Potem pa vai'z največje vnemo na delo. Pred kratkim sem dobil poročilo od nekega .podpornega društva, ki je lansko leto od poklicalo svoje zastopnike, da je za tekoče leto zopet izvolilo zastopnike. Razveseljivo in posnemanja vredno. Drugo ugodno poročilo je, da je pevski klub "Danica" sklenil prirediti v tem letu veselico ali piknik v prid Slovenskega doma. Dan še nI določen, ker v to izvoljeni odbor še ni prišel do pravega zaključka, kako in l*e-daj bo najbolje. Vea čisti dobiček omenjene prireditve, se bo dalo v sklad Slovenskega doma. Bravo! Takih je še več treba! Zadnji izkaz podpisanih obveznic je bil . Po zadnjem izkasu podpisali, oziroma sem prejel podpise: Sloga št. 16. S.N.PJ. . Setan Frank ........ Sare John ---- Zajber Leopold Kambič Jos TT] Uršič Frank . Marr Louis .. ~ Skupaj do sedaj podposanih obveznic za $6200.00. Na glavni seji dne 21. Januarja so bili izvolejni sledeči v odbor: Frank Uršič, predsednik. — Frank Lustik, podpredsednik.— Ciril Muikatevc. blagajnik. — Joe Matoh, tajnik. — Frank Ve-ranič, zapisnikar. — Nadzorni »odbor: Lovrenc Perko, Mary Lustik, Joe Kračnlk. — Ooepo-daraki odbor: Frank Lustik, Louis Marr, Viktor Puncer. Za Slovenski dom — J. Matok. tajnik. Reorganizirano drtrflv*. PhIHppl. W. Va. — Dolgo časa ni bilo glasu iz naie okolice. Vsi smo nekako bolj tihi, odkar «mo pod odprto delavnico. Ne bom pa veliko poročal. Delo $6860.00 160.00 60.00 26.00 26.00 r>0.00 državah na svoji konferenci 50.00 50.00 je vsaki dan po nekod pa po par dni na teden. Sedaj, ko ae je zopet več Slovencev naaelilo, hočemo reorganizirati prejšnje društvo št. 487 pod okrilje S. N. P. J. Dosti naa je starih Članov tukaj, ki vsi spadamo k največji organizaciji S. N. P. J. Koli-kor aem inforasiran, bomo dobil iprecej novih članov, kar vse kaže, da bo lep napredek v bodočnosti. Pričakovati je, da se povrnejo zopet bolje razmere in da bo društvo uspevalo, kakor je nekdaj. Seveda, nekoliko požrtvovalnost i bo treba in slož-nosti, pa ne bo dolgo, ko bomo lahko vsi Slovenci ponosni v tej okolici, da zopet zborujemo skupno pod okriljem S. N. P. J. Na stare člane apeliram, da si preskrbijo prestopne liste in jih prineso na 24. t. m. na zborovanje, kl se vrši v prostorih Franka Gaaarja. Vabljeni so tudi vsi drugi, nečlani, da nas posetijo omenjenega »dne. Čim več nas too, toliko bolje! Vsem članom S. N. P. J. lep pozdrav. — Poročevalec. Žensko državljanstvo. Meon Run, Pa. — Iskreno čestitam zavedni rojakinji Ivanki Kokelj, ki se je potrudila in dobila državljansko pravico, dasi je tulckj v tej obljubljeni deželi šele od leta 1621. Želeti je, da bi imela še več poenemalk. Kakor je znano, je bila sprejeta nova določba v naturaliza-cljskem zakonu, kl je v veljavi od 22. septembra 1922 in določa, da si morajo ženske od tedaj naprej same iskati državljanstvo kakor možki, drugače ostanejo inozemske, čeprav je soprog a-merižki državljan. Ameriška državljanka pa obratno ne izgubi svojega državljanstva, če se omoži z inozemcem, ako se sama ne odreče državljanskim pravicam. Na podlagi te točke je ženska postala enakopravna moškemu in ne sme biti radi svojega spola aH zakonskega stanu prikrajšana na pravicah, če hoče biti državljanka Združenih držav. Pozivam vse one rojakinje, ki še niso državljaake, da se pobri gajo za državljanske papirje, da ne pridejo morda v kake neprijetne zadrege. Saj ni tako težko. (Sem sama skusila.) Seve da se je treba malo učiti. Pregovor pravi: Brez mu je se še čevelj ne obuje. — F. Mahovne. Evolucija zmaguje DTugi dve domači zbornici porazili antlevolucijsko pred logo. Metediati so se izrekli za svdbeto peaka. Little Reek, Ark. — Predloga, da se izključi znanstven pouk o razvoju človeka iz javnih šol v Arkansasu, ki je bila v sredo sprejeta v nižji zbornici z enim glasom večine, je bila v četrtek poražena v senatu. Predloga je zdaj ubita za to zasedanje legislature. Concord, N. H. — Nižja zbornica države New Hampahire je v četrtek zavrgla predlogo proti poučevanju evolucije v šolah. Mephia, Tenn. — Bigotski fundamentalizm, ki zlasti v tej državi ošabno dvi&a glavo že nekaj let, je dobil 10. t. m. hud udarec, k« j«- izobraievalmt /veza metodietične cerkve v južnih ŽARKOMET tem mestu sprejela resolucijo, v kateri izjavlja, da ne bo več ovirala pouka o znanstvenih resnicah v javnih šolah. Resolucija se glasi, da me tod isti ne bodo več agltirali za zakone proti evoluciji. Značilne so besede, ki jih je izrekel na tej konferenci dr. J. C. Roper iz Južne Karoline: "Jez sem za to. da vlada v naših šolah popotna svoboda znanosU. -Ako nam more veda dati več luči kakor kristjsnsks vera. sejn jM za v«do.M Mogočr ho M Unije, ne I Toronto, Ont. — Večja možnost je. da bi Kanada aneksira-la del Združenih držav, kakor pa da bi zadnje aneksirale Kanado, je dejal na združenem sestanku imperialne zveze magistrat W. C. Mlktf. Stric »nacionalni Kellogg sedi v svojem eu" in gleda, kje bo izbruhnil." kaka revohicija, da brz I)0g|Je tja ameriške bojne ladje. Zdai opasuje Portugalsko s črnim J gledom. Ne vem, kako bo z našo floto kadar izbruhne revolucija v Švici. • * * Velsdukovi iz jsaznega v«ka. Župnik — dela načrte za ie-leznice. Tesar — kritizira drame, tra-gedije in sonete. Čevljar — šiva srajce in suknje. Krojač — se razume na kopi. Političar — piše leksikone. Gramatfkar — profesor poli-tike. Bolniška strežnica — primi-dona. e • * Orna zvezdica. Cenjeni K1. T. B.! Zvezda pri A. S. pravi, da sveti duh govori iz papeža, kadar papež govori o veri, tako da ne more biti zmot-ljiv. Dobro. Kaj pa tisti hu-dobni papeži, ki jih zvezda ne taji? Kadar papež dela greh, govori iz njega hudobni duh ali satan kot iz vsakega grešniki! Torej »ta v "svetem" očetu lah-ko naseljena sveti in hudobni duh skupaj! To pa je čudež!-Se nekaj. Povej tistemu "Članu S. N. P. J.", ki te je tako "sfik-sal" v A. S., da naj kaj piše o K. S. K. J.—Tone iz farovii, Terre Haute. 1 V $ * * Se vedno Kajn. V najboljšem slučaju se je Kajn oženil s svojo sestro, haha l—Tončka VraniČarjeva. • • ♦ Vesti iz Moroni je. Manila, Filipinsko. — Častiti gospod Ignac Kilometer iz Minila je dne 27. m. m. t. 1. zapustila Manila. Odpotoval je Kobila, ki je tri milje od Manili. Zbogom Manila! Tatata! a a a Odgovor bratu. Kolikor je meni znano, ni imd 'Progresivni blok' ofica v Union-townu, pač pa je bilo Um neluj Mi novcev.—"Koruzni socialist" a a 'm Odgovor Krtačici. V "jjarkometu" z dne 4. t. a je "Krtačica" iz Glencoeja, 0 prispevala uganko, ki se glas V katerem mesecu moški nij* manj klepetajo? Moj. odgovor: V februarju. To velja tudi a klepetave ženice, ne samo u moške klepetulje. — Johanii Tone. » • • Dve uganki za Krtačico. Dragi Žarkomet! Tista tvoji "Krtačlca" iz Glencoeja, 0, j« pa res dala debelo uganko. Mo odgovor je, da moški najmanj klepetajo v meaecu februarju, ki je najkrajši. Zdaj ps ni) "Krtačica" ugane tile dve: Kd* pa moškim ni do govorenji Štiri noge ima pa še po g^ hodi, kaj je to?—Krtačar Acoste, Pa. a a a Dobra novica iz Jugoslaviji. Slovenski kmetje so volili rikalno zato, da jim ne bo tre» hoditi v Ameriko. O. zlmti v* zdaj Katuzam pride? • • • Tristoprocentno: Dol s Kitajci na Kitajske»-' a a a Kon test as krstke prispel 71- Mojzes je posušil jf je in odpeljal Izraelce po na drugo stran. Volstead kon je posušil Atlsntični 12 milj od ameriškegs oW da lahko pridejo "butlegsrjr r- suhem ns to strsn. — Ksns. m g. T. UM sobe, fes ss je egatt Chicago. — Daniel A hen ss js itognii. ds t» ■ nekega dečka a svojim s«*« jc pri tem ssvozil v grajo ter »e ubil. Obletfet zmmbNIi Amerikancev i. .1. februraja 1869. — Rojstni dan Ni k t or ja Hprberta, proslavljenega ameriôkega glasbenega dirigenta in skladatelja. Rodil ^ je v Dublinu na Irskem. V rani mladosti se je učil glasbe jia Nemškem in bil je nekaj časa celist v dvornem orkestru v Stuttgarts ki je prirejal kon certe jx> vsej Evropi. L. 1886 je prevzel mesto soloČeMsta Metropolitan orkestru v New Yorku in je potem nastopil bodisi kot solist ali kot dirigent z glavnimi orkestri Združenih dr žav. Od 1. 1904 do svoje smrti je vodil svoj lastni orkester. Njegove večje skladbe so ora torij "Captive" in razne komične opere, po katerih je najbolj zaslovel, kot na pr. "Prince Ananias", "Serenade", "Babes in Toyland" in druge. 7. februarja 1800. —» Predsednik Millard Fillmore. — Millard Fillmore, 9. predsednik Združenih držav, se je rodil v Summerhill, New York. Učil se je prava in posvetil se je odve-niâtvu in politiki. Postal je odličen prvak v takozvani Whig stranki (politični stranki, ki je zagovarjala zaščitno carino in je bila predhodnica današnje republikanske stranke). L. 1848 ga je njegova stranka postavila za podpredsedniškega kandidata in bil je izvoljen. Novi predsednik general Taylor je nastopil svoje mesto v marcu 1849, a umrl je že v juliju 1£50L Tedaj je podpredsednik Fillmore postal predsednik Združenih držav. Bila je tedaj doba izredne napetosti med severnimi in južnimi državami radi suženjskega kprašanja. V svoji poslanici se pe predsednik Fillmore izjavil za hkon o ujetbi pobeglih sužnjev (fugitive slave.law) in priporočal visoko carino. Za časa njegovega predsednikovanja je bila California sprejeta v Unijo kot država. L. 1856 je bil Fillmore predsedniški kandidat ta-kozvane American party, kl Je bol j znana pod pridevkom stranke "Know-Nothings" (onih, ki ničesar ne vedo). Ta stranka je bila odločno nativistična (t. poveličevala je tukaj rojene Amerikance), nasprotovala je priseljencem in katoličanom. L. 1855 še je dozdevalo, kot da be la stranka zmagala povsod, in prestrašeni konservativci obeh Hariajočih strank (demokratov In whigov) so trumoma prestopali k novi stranki, da bi se tako zognili glavnemu političnemu '•pra.šanju suženjstva, ki je si-ilo narod na rob propada. Pred-ledniske volitve pa so pokazale, taki> puhlo strašilo je bila ta itranka: Fillmore je dobil elek-«ralne glasove v eni sami drža-ri- Ko se je umaknil iz politična življenja, je živel v Buffa-kjer je umrl 1. 1874. f. februarja 1773. — William knry Harrison. — William fenry Harrison, deveti predsed-lik Združenih držav, se je rodil r Berkeley, Va. ' Po očetovi mrt' j<' zapustil študije medici-* ¡n se jjosvetil vojaAki kari-[ri- Značilno za ono dobo je, L1«' lia je Washington imeno-< astnikom, je Harrison po-t>\;gre* kat pry| de)wt tako_ • «verno-zapadnega te-,,0r'ja. Tekom onega zaseda-JS kongresa je bil iz dela tega ^torija ustvarjen Territory of aru'- Ta teritorij je obsegal pnili"-'t tli lave "Indiana, Illi-P*1 r .n. Wisconsin in del te in ie imel poleg In-civilizirano prebival-kakih 5000 duš. Harrison '«»tal prvi governor novega Mnogo važnih vpra-zahtevalo njegovo po-ali najtslsvnejše in ' kočljivo vprašanje je bi-'; » lotoljnost in končna so-Indijancev pod vod-'•lovitega Tecumseh. Har-« z r. nodušnostjo in po-1 ^'«tikrat preprečil voj-l,u,'jsnci. Končno pa so Prakofliorski telefon neprestani napadi s strani Indijancev prisilili Harrisons na strožje postopanje. Odmarširal je z 900 možmi, da kaznuje napadalce. Ko se je 6. novembra 1811 ameriàka vojska vtaborila blizu Tippecanoe, prišli so Indijanski odposlanci v svrho pogovora. Sklican je bil tak pogovor za prihodnji dan. Ali-že ob 4. zjutraj so Indijanci napadli Harri&onov tabor. Boj je trajal do zore in Indijanci so bili poraženi z velikimi zgubami. V vojni leta 1812, je bil Harrison imenovan glavnim poveljnikom severo-zapada z naslovom major - generala. Blizu reke Thames je ujel vso angleško vojsko in popolnoma porazil Indijance, ki so bili zavezanci Angležev. Na tak način se je vojna v zgornji Kanadi končala. Dobo med vojno leta 1812 in predsedniškimi volitvami 1. 1840 je Harrison deloma posvetil službi za domovino, deloma pa življenju bogatega farmarja. V decembru 1. 1839 ga je narodna konvencija whig stranke imenovala svojim kandidatom za predsednika Združenih držav. Volilna kamenja je bila ena izmed najživahnejših v zgodovini Združenih držav. Politični javni shodi in parade so prvič prišli v rabo in volilna gesla in znaki so bili prvič vporabljeni z velikim uspehom. Ta volilna agitacija nosi ime "log-cabin and hard cider campaign". Vzhodni del hiše generala Harrison v North Bend blizu Cincinnati je obstojal iz kolibe, napravljene iz hlodov, in pravilo se je, da je imel doma dobro zalogo jabol-kovca mesto vina. "Log cabin" in "hard cidfcr" sta tako postala volilna znaka in simbol republikanske 'priprostosti. Nasprotniki niso mogli nič doaeči proti populariteti "junaka od Tippecanoe in Thames" in Harrison je bil izvoljen z velikansko večino. Umrl pa je že 31 dni po svojem vstoličenju. Sledil mu je kot predsédriik John Tyler, ki je bil skupàj z njim izvoljen podpredsednikom. Benjamin Harrison, 23. predsednik držatr, ki je bil inavguri-ran 1. 1889, je bil vnuk predsednika William Henry Harrisona. 11. februarja 1847.—Thomas Alva Edison, slavni iznajditelj in električni wizard, se je dne 11. februarja 1847 rodil v Milanu v državi. Ohio. Kot deček je bil raznašalec časopisov, kasneje je postal telegrafist. Zanimal se je toliko za ta svoj novi poklic, da je kmalu postal znan kot najhitrejši telegrafist družbe Western Union. L. 1869 je dobil mesto superintendents pri Gold and Stock Telegraph Co. Tu je napravil raznejzume, ki jih je družba kupila od njega za $40,000. S to glavnico je ustanovil električno delavnico v West Orange, N. J., ki je kasneje postala po vsem svetu ravno toliko slavna kot njen lastnik. V tej delavnici je on izvedel večino svojih eksperimentov. Njegove iznajdbe so preveč številne, da bi jih tu vse našteli. Zagotovil si je več tisoč patentov tukaj in v inozemstvu; njegovim iznajdbam n? čez miljon ljudi v Združenih državah ima zahvaliti za svoj zaslužek. Naj tu navedemo le malo izmed njih: izumil je mimeogrsf, izboljšsl pi«âlni »troj, iznrfel fototfr»/ ^!____M_Jkmatlka M gramofon, audofun za gluhost.f***"* „J podmorsko torpedo itd. Äforda največja izmed njegovih, iznajdb pa je električna žarnica, nadalje njegov kinetoskop. iz katerega se je razvil modemi kinematograf, ki se nasanja na Edisonove patents. Ni gs imena modernih fznajditeljev, ki bi bilo bolj proslavljeno po vsem svetu kot ime Edisons. Dane« Je otvorjena brezžična črta Chicago-1/ondon, seveda za bogatine. Chicago. — Telefonična, ali bolje radiofonična, zveza med Chicagom in Londonom je uradno otvorjena danes (12. februarja), na Lincolnov rojstni dsn ob 7 :30 zjutraj. Prvi bo govoril P. O. Hale, podpredsednik in upravitelj Illi-yois Bell Telephone Co., ki pokliče urad American Telephone 4 Telegraph Co. v Londonu ob omenjeni uri, nato pa bo telefonična služba na razpolago vsakomur. ki se posluži kateregakoli telefona v lllinoisu in pokliče katerokoli telefonsko številko v Angliji, Škotski in Wale-su. Do New Yorka gre glas po žici, od New Yonka do Londona po zraku, od .tam pa zopet po žici do poklicane stranke. Kliče se tako, kakor da bi kdo klical Milwaukee. Vprašaš za "long distance", poveš kraj in številko, nato govoril in — plačaš račun. Pristojbina za Anglijo znaša $78 za prve tri minute, potem pa $26 za vsako nadaljno minuto. Govoriti moreš največ 12 minut, če kdo drugi čaka na linijo. Za vseh 12 minut, če kdo drugi čaka na linijo. Za vseh 12 minut govorjenja plačaš $812. Za nas Slovence ni ta naprava posebne važnosti, ker prvič nimamo bogvekoliko prijateljev in sorodnikov na Angleškem, drugič je pa med nami malo bogatinov, da bi plačali to ceno. Prekomorski telefon je važen 1« ?a ameriške podjetnike, velike tvrdke in take, ki ne vedo, kako bl zapravili denar. Med New Yorkom ln Londonom posluje radiofon že en mesec, in poročajo, da se dobro izplačuje. Nas bo ta napredek bolj zanimal, kadar se radiofon raztegne na Jugoslavijo — in to vsekakor pride v par letih. A moral bo biti cenejši, drugače se naj gre solit. zgodovina POD DELAVSKO VLADO V AVSTRALIJI POJENJAVA BREZPOSELNOST. Izmed 48 držav ao samo tri, ki nimajo nikakaga napredka v kooperativnem gibanju. Washington. — Kooperativno trgovanje sadja in druge se-lenjave se zadnje čase zelo hitro množi po vsak državah U-nije, razen v treh državsh, katerih pa poročilo ne imenuje. _ Kooperativno gibanje v trgovanju farmskih produktov se je od leta 191ft pa do lanskega leta pomnožilo sa 40 odstotkov. To poročilo je uradno, ki gs je objavil državni kmetijski department. ' Poročilo se glasi: "" Četudi ne povsod, pa je ta napredek trgovanja kooprativ s sadjem in zelenjavo zelo zanimiv. Zadrugi so aadnje čase postale močne. Vse evidence kažejo, da so nenavadno uspešne v evolviranju novih načrtov organizacijske strukturo, v novih metodah trgovanja z njihovimi produkti svojih Članov. V mno- C slučajih so se te zadruge iz-ale pijonirje v kooperativnem načinu prodajanja. Kooperative so sedaj že razvite v vseh drŽavah razea v treh, kot se je uradno doznalo. Kooperativa« zveze, ki se pečajo s prodajo selehjave ln Badja so Še posebno razvite v Kaliforniji, Floridi. New Yorku, Ar-kansasu. Michiganu, Washing-tonu in Teicaau. Število kooperativnih zvez se je pomnožilo v desetih letih od leta 1915 do leta 1925 ravno sa ttirideset odstotkov; število članstva pa ss je v tem Času pomnožilo za šsstdeset odstotkov. Leta 1925 Je bilo uradno naznanjenih 1237 zadrug s 180,000 člani. Kupčija v njih trgovini je znašala v prometu za leto 1925 $280,000,000. Države, ki imajo najbolj razširjene kooperativne zveze, so: New York, Kalifornija in Florida. UMU želi imeti zrnat Brezposelnost Je padla za več ko sedem odstotkov. * Sydney, Avstralija. — Ko je nastopila delavska vlada pred osemnajstimi meseci v New South Walesu je bilo brez dela štirinajst odstotkov in pol delavcev: Kapitalisti so seveda za-gnali krik, da se brezposelnost poviša, ker so delavci prevzeli vlado. Zgodilo se je pa narobd. Brezposelnost je pričela takoj padati in po osemnsstih mesecih je še sedem odstotkov delavcev brez dela. Cootidge zahteva penzijsko, aprofriscijo. Washington. — Predsednik Coolidge je v pismu vprašal kongres za 37 milijonov dolarjey, da se povita zakonito peozijo vojakom, deset milijonov pa za uničenje bolezni med Indijanci. IZVOZ RUSKE PftENICE. Carigrad. — Teden, ki se je konča) s 4. februarjem, je za znamoval, da je bilo Izvožene ruske pšenice skozi Carigrad 1,-141,000 bušljev; ječmena 48,000 bušljev; koruze 246,000 in skoro toliko rži in ovsa. Tozadevno poročilo je došlo iz Carigrada trgovskemu departmentu od vladnega uradnika H. B. Smitha. žita is Aa*rike narasel. Wsahington. — Zadnji t*den je bilo izvoženega žita iz glavnih ameriških pristanišč nad tri milijone bušljev, prejšnji pa nekaj nad dva. Kanadski izvoz je pa bil ravno v tem času Še precej večji. Washington. — Lansko leto je bilo uvoženih raznih umetnin v Ameriko za $41,000,000. Vse umetnine so bjle stare več kot sto let. Ce se pa vključi vea u-voz starinskih vrednosti in u-metnin, tedaj znaša U vsota 58 milijonov dolarjev in pol. Lita 1026 pa je bilo uvoženih v Ameriko za približno 49 milijonov dolarjev umetnin in starinskih predmetov. Kakor vse zgleda, bo Amerika imela v nekaj Jetlh. seveda če lx> Šlo tako naprej, vse glavne umetnine in stsrinske vrednote. Polovica dijakinj aevemozapeJ-se univerze kadi. Chicago — Uradni dijaški dnevnik Northwestern univerze je objavil uvpdnik. v katerem pravi, da polovica dijakinj kadi ter zahteva, da šola napravi po-iM»bno sobo alf dsmsko kadilnico ter a tem prizna uradno, da al proti kajenju dijakinj. Riga naj M bila postaja Berlinom in Moakvo. med Riga, Latvija. — Pogajanja so sedaj vršijo med vlado Lat vije in dvema nemškima druž bama, ki imata zračne zveze med Moskvo in Berlinom, l^atvija Želi imeti zračno poetajo v Rlgi V ta namen je vlada ponudila o-menjenima družbama razns pri ložnosti, a|u> pristansta, da se eroplani vstavljajo v Rigi. Nemško-ruska zračna zvezs "Deruluft" kakor tudi zračne zveča "Luft Hansa" sta ssdaj tozadevnih pogajanjih. Dosedanja zračna pot js bila čez Kovno in Koenigsberg v Moskvo. Dosedanja pogsjanja kažejo, da bodo ua pašna ter da prične operirati ta zračna črta po novi poti Že meseca aprila. Poleg tega pa bo druga črta Šla v skan dinavske država, ki bo imela tu dl postajo v Ritfi. "VLJUDBN" PODJETNIK. Udsril Js atavfcarico in JI prebil ustnice. New Yoi4, N» V — Herman Travin, škstlarski podjaUiik. apada msd one sirovim?, katerih al sram peslspsti lanskih. Napadel Js stavka rico Jeannett* Lianetti in Jo udaril, da Ji Je prebil uatniee. Prizadjal Ji js pa šs druge poškodb«. BiPJs aretiran in ko Je stavkarica prišle na aodišče, da priča proti tej si-rovini, Js Imela pn4Hte ustnice, oteče* nos in zvit" roko. Hodnik Je odložil obravnavo In v nekaj dneh Izreče kazen Travin se Je priznal krivim. / Baaditi ustrelili policaja. Chicago. — Banditi so snočl napadli policaja J. A. Benderjs ko Je bil na potu «lomov iz plužr be., Hladili so mu z avtom do hiše, mu ukazali, saj dvigne roke. kar pa ai hotel ter se Jim Je uprl. a is upor plačal s smrtjo. Oči vidno ao imaili baaditi nanj piko že od prejšnjih napadov. pri katerih jih Je zaalado-val. 14. februarja. — St. Valentini» Day je dan. ob katerem moški pošiljajo svojim prijateljicam pozdravne dopisnice, takozvane "valentines". Ta ame« riška navada, ki izvira iz Angle-*kega, sega nazaj v pradavna Čkse. Ljudje so zdavnaj verjeli, ia se tega dne, ob sv. Valentinu, ptice začnejo pariti. Na pre Trfcll 5? Tony « ^ U. ^TJakMteaTkrVlft Fraak Podboj, Roí SI, Park HUI, Ps.j Anton talsr. Hol IM, OrooTtías! __BOLNIAKI ODSEK t Avt^aJl¡?NJfi|0K B,M NoV,l,, pr#*#dll,k' H,T W •• Uwsdsle VXNO|!n() OKROZJKi Jraosk «arkn, K. F. IX t. Hos IN. Wool Newton. Pa.i Aataa Akra«, I1M K. 7«tk SU Clovolaad. Ohle. ZAPADNO OKROŽJE: Jecob Bslok, R. R. I, Bas II, IHttsbara, lese, « Jag^Mi Frask Klaa. Bo« 15», CkUkd«, Miss, ss rav. .sai Ms 0«. lob, Dos 144, Rock Springe. Wyo, Nadzorni odbor: Frank Zal«, pradoodalk. Ml» W. Mtà St, CMsago, IIUi Ladvlk Nsdvo- B4M St. Clsir Avr., t'lcvcl.nd. Ohio; Albort Rrral. MS Su. PloNs SU Mlhrsokoo. Wlo. Združitveni odbor: Frank Vldmsr. predsodalk. T4S4 W. Mrd St, Arga, Ill.j Joka Olla, MM ^Clifton Pork Ave, <*lcor». III.» l«oUr Orabol, IMI Bo. ^w.^Vor, POSOR I—Koraopoadcnco s flevnJod odboralki ki šolajo f ils sreda, aa vcfel Iskalci , y»A kl eo aaaašaio aa N4t f L prodoedalks. ee assiérai Prad- NdaÄte ¡. N^ J^MÄT^I So. Uwndslo Ave, CUtesgo. IU. VSR »ADKVE HOI.NIAKR POD|H»bk BR NASLOVRi Beta«* tajal-•toa B. N. PJ MH7-AV se. Low sds le Ato, Chicago, RI ^^ DKNARNR POAiUATVR IN STVARI, kl se tifejo «I. Uvr«mlao«s a-, M Maiovti N, P. J. MAf-M Bo. Leva. dala Ava, Cbteage, III. VBR XAD8VR V ZVKZI I M.AGAJNlAldlrf POBU so pošlllaje M aaslovt Rlofolalštvo B. N. P. J, MIT-M So. Uwadslo Ave, CUesgsTm. Vso prltaftbc gl«xU poolovoajo f gl. livršoeolaeio odbora oo asi sira. pradsodalko aadsoracvo odbora, štgst Wslev |e ogara. Vsi prilivi aa gl, porotni odook so noj polHjoio aa aoslavi Joka Oorštk, 414 W. Rar St., Spring field, 111. Vsi dopisi la drogi ipkd. nous alls. ogioaL nara4alao la aplsh rae, ha? je v svesl s glo.llom Jtdaoto, n«J so pošilja ns asalevi -PROSVWA," MiT-M Se. Uwadslo Ave, C^lcogo, 1IL VteK b Jifoelavlje Nekoliko sUtlstlks o vojsških pokopališčih. Po statističnih podatkih, sbranih v ministrstvu sa vere, je v naši državi 8119 vojsških pokopališč s 87,608 grobovi. V Inozemstvu Je 1284 vojsških pokopališč z 60 tisoč 831 grobovi; pri tem pa niso vraču-njsni grobovi naših vojakov v Bolgariji, katerih Je približno 15,000. Hkupno šlevilo naših vojnih grobov doma ln v inozemstvu stiaša torej okroglo 160,000. V Sloveniji se nahaja 81 vojsških pokopališč t 8821 grobovi. Razen tega je v Jugoslaviji okroglo 23,000 grobov tujih vojakov, zlasti Nemcev, Rumunov in Cehoslovakov. Nesreča pri delu. V Westnovi tovarni v Oabcrju se Je zgodila 24. jsn. tsžka nesreča. Delavec Maks Vovk Je prišel pri delu z roko pod atrojno rezilo, katero mu J# čez dlan odrezalo roku. Kakor se Čuje, je zakrivil to nesrečo neki sodelavec vsled ne-(»revidnostK Samomor uradnika radi bede, Dne 19. Jan. se je v Pobrežju pri Mariboru ol>esil .'(Mletnl Mijo Marksžič, rodom iz Srenja v Istri. Bil je uslužben kot zvanič-nik pri srsskem pogiavsrju Maribor, lavi breg z meaačno plačo 000 Din ter Je zaman prosil zs službo uradnika, čeprav Je imel predpiaano izobrazbo. Tako daleč smo torsj že, ds morajo naši uradniki v smrt, ker ne dobijo službe. AMKRIAKI BOGATINI NA POTOVANJU V JUtNBM MORJU. Zapravljanje denarja cevorl, da ti bogatini niso služili šs nikdar denarja a svoji» delom. H>deey, Avstrslljs. — Ladja "Corinthia", s katero potuj« 800 ameriških bogatinov, Js bUa v avstralskih vodah v mesecu januarju. Način, po katersm so ti bogatini metali ukoli sebe s dolarji, govori, ds niso nikdar sno-jill za densr, ki tvori njih bo-gaatvo, Nekateri kapitalisti ns tej ladji so ss širokoustili glede socialističnih in delavskih problemov. Ko ao Jih pa unije R*va-bile na debsto, so pa stisnili rep med noge in so se vrnili v svoje kabine ns Isdji. vzhodni del Klorids, ki ps js bil; HTARCKK, KI JK LAIIKO ZA l<- mal«' koristi /a njo. Predsednik John Quine? Adams se js pogajal s Apaajsko sa poravnavo vseh sporov in dne 22. fe» brus rja js bils podpisana pogodba, s katero Je Španska odstopila vzhodno Florido Zdru ž« • aim državam sa približno pet miljonov dolarjev odškodnine. r. L. L M. ZQLBD._ Mornar, atar 70 1st, ni botel po-stati slavkekaz. Ne* Vork, N. Y. Kapitan Jeramiah Minner, atar smiem-de»at Ist, ni hotel stsvkokazlti, ko J« bils v letu 11122 proglašena stavka na n«wyorških brodih, /uradi toga je izgubil 87 let Norveika be gradila nove eesu »l«žbe. ki bl se mu imels šteti OeK Norveška. - NorvsSks! Jg-Odšsl v pokoj, Wsst J«» m prejel a načrt, ds izboljša i žaieznlca mu Je priznala tranoportseijske metoda v no-1 lat službe, ko Je v|*ikoJIJa trsnjoati detel«. Ceete, ki so ^B» starega mornarja. Po kon-sedaj že nerabna ali pa Is delno «eni stavki mu Je štela službena rabn«, bodo popravljana ali jm lata la kot novomu ualužliencu nove zgrajene, da bodo lahko U po končanj stavki, notranjosti dežsle fsrmarjl iz* Ko Je U stsrl mornsr odšel v vsžsli produkta tudi po esstah , i*#koj, Je izjavil, ako bi danes TranaportscU^ka sredstva S" bils proglsš«>na stsvks. bi iopet veJike važnosti za vsako državo,; stavkal, akorsvno bi ne prajel KANADA JK ZVIJALA IZVOZ PAPIRJA. V sadnjem letu ga Je lavesMs ss 14 milijonov dolarjev vsi kot prejšnje lete. Moalrsal, Kanada. — Isvoz papirjs is Ksnads sa preteklo leto Je prekašsl prejšnjega ta celih 14 milijonov dolarjev, kakor poročajo državnemu trgovskemu 'Uipartmentu. Vsega papirja rasnih vrst Je bilo v preteklem letu Isvolstiega za $121,414,518. To Je ravno 14 milijonov dolarjev več kot prejšnje leto. Največ tega papirjs ja bilo lasopisnegs Io sploh tiskovnega. ki hoče nspredovstl ter postsN i ti fsrmarstvo na boljše nog'. Delavci pridejo brez dvoma tem tudi vpoštev, ker grajenje rest pač zahteva veliko dela v-cof. noben* pokojnine. AB šcMfe ona il pracuao pical I oka-arglcšfc* Olocnloo dole la boc oe aie liro B. N. P. J. IMP kolera |p Is 11 gejMocae Vonj |o pi M1 še ae sadsatajc. Wssbinglon. — Neko poročilo pravi, da se js vršita obrsvnavs radi n«praviini imenu/ Petrov ain in konjaki mešeter, ki je slišal, da so konji v Napolju zelo ]K>ceni. Vtaknil Je peUto zlatih v avojo denarnico in odšel tja z drugimi trgovci, dasi ni bil dotlej še nikdar z doma. Dospel je v NapolJ neke nedelje zvečer. Drugo jutro je odšel na sejem, kakor ga je krtmar napotil. Tam je videl mnogo konj in mnogi so mu zelo ugajali. Pogajal se je za več konj, a za nobenega se ni mogel pogoditi. Da bi pokazal, da misli kupiti, pa je v svoji za-robljenosti in neprevidnosti pred očmi onih, ki so prihajali in odhajali, večkrat povlekel na dan svoj mošnjiček zlatov. Medtem ko se je Andreuccio pogajal za konja in kazal svoj mošnjiček, se je zgodilo, da Je prišla tik mjmo, ne da bi jo vi-del, prelepa' mlada Sicilijanka, ki pa je bila pripravljena za majhen denar ljubiti vsakega moškega. Zagledala je mošnjiček in rekla brž sama pri sebi: Kdo bi se počutil bolje kakor jaz, če bi bili ti-le denarcl moji! In odšla je po svoji poti. Z omenjeno mladenko je bila neka starka, tudi Sicilijanka, ki je, zagledavši Andreucija, pu- stila mladenko, da je šla naprej, in pričela mladeniča ljubeznjivo objemat. Mladenka ni rekla ni-čeaar, temveč začela jo je od strani opazovati. Andreucci se je obrnil k starki, jo spoznal ter jo z velikim veseljem sprejel. Ona mu je obljubila, da pride k njemu v gostišče, ni se marala tam predolgo razgovar-jatl in se je poelovila. Andreucci pa se je začel pogajati, toda tisto jutro nI kupil ničesar. Mladenka, ki je videla najprej Andreuccljev mošnjiček in nato starkino prijaznost z njim, je začela previdno izpraševatl, kdo je ta človek, odkod je, kaj dela tu in kako ga ona pozna. Hotela je dognati, ali se ne bi mogla polastiti vseh ali vsaj nekaj tistih denarcev. Starka ji je vse natanko povedala o An-dreuccijevih zadevah, skoro tako kakor bi bil mdgel povedati on sam, kajti stanovala je dolgo z njegovim očetom v Siciliji in nato v Perugl. Povedala ji je tudi, kje se je nastanil in po kaj je prišel. Ko je bila mladenka natanko poučena o njegovem sorodstvu in njegovih imenih, je na te podatke oprla svoj načrt, kako bi z zvijačno premetaaoatjo utešila svoj pohlep. Vrnivši se na dom, je vea dan zaposlovala starko, da se ni mogla vrniti k Andreucci ju; zvečer pa je poklicala neko svojo deklico, ki si jo je za take posle izborno vzgojila, Ur jo poslala v gostišče, kamor se je moral vrniti Andreuccio. Prišedši tja, je deklica slučajno našla njega samega na pragu ter ga vprašala po Andreucci ju. Ko jI je povedal, da je to on, ga je povlekla na stran in rekla; "Gospod: neka plemenita gospa iz tega kraja bi prav rada govorila z vami, če bi vam bilo všeč." * ' Jedva je Andreuccio to zaslišal, je postal zelo pozoren; ker se mu je zdelo, da je lep in zastaven dečko, je presodil, da mora biti ta ienska vanj zaljubljena, kakor bi razen njega ne bilo tedaj nobenega lepega mladeniča v Napolju. Odgovoril je, da je brž pripravljen in vprašal, kje In kdaj teli gospa govoriti ž njim. Deklica je odgovorila: "Gospod, čaka vas na svojem domu, kadar vam bo všeč priti." Ne da bi v gostišču kaj povedal, je rekel Andreuccio takoj: "Hajdi, atopaj pred mano, jaz ti Bledim." Deklica ga je odvedla na mla-dfenkin dom v ulico z imenom Malpertugio (Huda luknja); I-me kaže, kako pošten je kraj. Toda Andreucci ni o vsem tem ničesar vedel ne sumil, misleč, da gre v zelo pošten kraj in k dragi gospe, in vstopil je za deklico v hišo. Ko ata šla po atop-nicah navzgor, je deklica že poklicala gospp in rekla: "Andreuccio gre!" Ta jo je zagledal vrh atopnic, kjer ga je pričakovala. Bila je še zelo mlada, visoke postave in prelepega obraza, jako gosposko oblečena in ozaljšana. Ko se Ji Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje Češki spisal Svatoplnk Cech—PoelovenU Stanko Svetina. (Dalje.) Tam ima eden grbo na hrbtu, prav tako kot hišo in tukajle krevlja siv ded; morda bodo tudi naši domobranci izgledali drugače! Pri tem je prišlo gospodu BrouČku na um, da bi pravzaprav moral vedeti, kdaj se bode končala ta vstaja proti kralju Sigmundu. To bi mogel dobiti v vsaki češki zgodovinski knjigi. Toda tukaj nima zgodovinske knjige in v svojem spominu najde samo površna in nedoločena da-ta, iž katerih ve z gotovostjo • samo to, da je slednji vodnik Talboritov mnogokrat natepcl Nemce in da ni t*il sam nikdar poražen. Toda obenem mu je prišla na misel tudi storlja, kako je baje dal nekoč 2lžka, ko je prišel na neki gori v zadrego, prikovati konjem podkve narobe in je v trni utekel sovražnikom, ki ga niso mogli slediti po stopinjah njegove konjiče. Kdo ve, či ni bilo to prav na ti Vitkovi gori in če se ne izmuzne Žižka zvito s svojimi Taboriti Sigmundu in ne prepusti Prage sami sebi, katero pa potom križarska vojska igraje dobi?! Gos-|kk1 Brouček je bil sedaj silno nezadovoljen, ker ni dobil v šoli dobrega pouka o domači zgodovini in prisegal je, — ako se vrne v devetnajsto stoletje — da naščuva Klapzuba, naj spiše "Poslano" za novinu, v katerem pozove češki poslanški klub. da bi prldjal v novi Liech-tensteinov šolski zakonik odstavek, da se mora na čeških šolah posebno temeljito poučevati husltsko zgodovino. Janko od zvona je pokazal gostu nekatere odlične hetmane, kneze In druge osebe tam doli v gruči it; mu je na njegovo vprašanje pojasnil, da Je ono svetlo kolo z žarki, ki moli žrdi nad malim številom knezov, veličastna svetost. Gospod Brouček je zmajal z glavo in se je čudil husitski monštrancl, potem |>a je vprašal dalje, kake poveljnike ima ta vstaška vojsks in ko ga je Domšik čudno pogledal, mu je razložil svoje vprašanje z jasnejšim dodatkom, v kakem jeziku zapovedujejo husitski čaatnlki (pri tem naslovu se je zaničljivo nasmehnil) svojemu moštvu. Tu pa se je še le Staročeh ves zavzel. "Air se ti je pamet zmešala, da vprašuješ take stvari?" je zaklical. "V kakem jeziku naj nam bi za|>ovedali, če ne v našem? Reci. kje na širnem svetu govorijo hetmani vojaštvu v Jeziku, katerega ne razume njih Ijudutvo?" (iospod Brouček je potihoma in sumljiv«» zažvižgal, t od it spomnit *e je, da boj s pošteno vajeno in Isvežbano* vojsko ne bode igrata. l»omMk pa je dt^a**!; tis lx»de boj nejbrie težaven radi velik«' premoči sovražnikov In je l»oučil gosta, da praško ljudstvo v vojnih utva-reh ni tako neizvešbano, kakor on misli. Saj m* tu vnak od mladega uri v orožju in meščanstvo mora ne le braniti avoje mesto, ampak ima tudi dolžnoNt udeleževati m domaČih bojev, v manjših z najetimi plačanci, v teijih vnak zase, Ze za u«ispo«klh uporov, za kralja Vacla\s. se je morslo večkrat zagrabiti za orožje in od njegove smrti naprej »e zdi. da je postsla Praga skoro stalen volni tabor; lani in letos so po-. kazali meftčani svojo hrabrost v l*»jih s kraljevskimi i * »sad kam i na Praškem gradu in na Višegradu, in v tvm mesecu slavijo obletnico zmagovitega »popada z Vojsko, Prago oblega-jočo 1>idi kmečko ljudstvo se je že izvežbalo v boju in čeprav je imelo samo cepce in sulice.' vendar se je že vekrat z uspehom uatavljalo močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Izmed vodnikov pa se je posebno izkazal 2ižko, ki Je porazil lani a tremi atotinami svojih ljudi dva tiaoč vojakov Svambergovih pri Nekmeru, letos v marcu ravnotako ogromno premoč prevzetnih železnih gospodov pri Sudomeru in v msju trojno vojsko krsljevo na Poriču ob Sazavi. Gost je večinoms preslišal to razlago, ker je obrnil pozornoat drugam. V sobo te je vrnila namreč Kunka, ki >e prinesla posode za obed in velik, sncžnobel, z všitimi okraski in s čipkami obrobljen prt in je začela pogrinjat! mizo v kotu. Goepod Brouček si je šele sediu pozorneje ogledal mladenko In je opazil, da Js prav ljubka. Bralke, ki so morda gospoda Broučka u-vrstile iz nejevolje med trdovratne nasprotnike dam, ao mu storile krivico. Kes je, da se mu ne ljubi biti v damaki družbi, toda vzrok temu tiči prej v gotovih ozlrih in formalnostih, ki so bile navadno združene b tako družbo, kot pa v damah samih. .Te — seveda, če so krasne! — obračajo dostikrat nase njegovo simpatično pozornoat, čeprav le iz odmerjene daljave in kjer se ne gre za dame v strogem smislu besede, kjer namreč ni potreba dotičnih ozirov in formalno-stij, tam zna biti V občevanju z ženskami naravnost prisrčen; Kajti priznal je že v svojem potopisu na mesec, če se ne motim, da je "napravil v svojih mladih letih marsfkako neumnost" in da sedaj, "ako opazi kako brhko dekletce, marslkaterikrat ne premaga izkušnjave, da je ne bi prijel za okroglo bradico ali jo vščipnil v rdeče ličice." Zakaj je oatal vkljub temu samec prav do teh moških let, nočem podrobno opisovati. Zagotovo morem trditi le toliko, da ni prisegel niti večne zvestobe kaki umrli ljubici, niti ni bil odtujen najalajšim radostim življenja vsled neozdravljivega gorja preverjene ljubezni. Za take stvari nima smisla. Skoro se mi zdi, da ga je poleg misli na mučeniški stol v pafadnl sobi, pred kupico čaja s piškotom, v družbi zabavnih starih tet z ponarejenimi kodri in o-strimi jeziki, poleg misli na večno poljubljanje rok mamic In na vaestranske poklone, na neprestane prošnje in zahvale z dolgim, blaženim nasmehom, na prenašanje vsakovrstnih pokrival in kuftkov, na prisiljeno veselje pri dolgočasnih družabnih igrah in na hlinjeno zamaknjenost pri napačno igranih komadih na piano, na tesnobo v elegantni črni obleki in na zaspanost na plesih, na troške in na mnoge ne-prilike na krasnih, nepozabnih izletih — da ga je poleg misli na ves ta ženitovanjski predpe-kcl. odtujila od rodbinkega pristana bojazen pred vsem blaznim klpenjem čutov, preko katerih je treba plavati k cilju: zskaj prišli so mu na misel vadihi in mili pogledi, šopki rož In ljubezni polna pisma, šepetanje o lilijah in zvezdah, klečanje na kolenih, goreče prisege in druge podobne stvari, o katerih je čital v romanih. Konečno ga je pregovoril morda tudi pogled v različne prijetnosti zakonskega stanu samega; vendar ta stvar je zame vpričo zalih bralk preveč kočljiva in se torej nočem v njo poglobiti, kakor sem že povedal. Naj bo že kakor hoče. čaru ženske krasote same na sebi moj junak ni nepristopen. Seveda za privlačno ljubkost že bolj, manj za eter-nost. katere nedosežni vrh je spoznal na mesecu. se ne zna navdušiti; ampak drugače pa ima mnogo smisla In priznanja za vse različne vrste ženske vabljivosti. je Andreuccio približal, mu je šla z odprtimi rokami za tri stopinje naproti, ga objela okrog vratu in obetala nekaj čaaa brez beeede, kakor da ji velika ganje-noat brani govoriti. Nato ga je jokaje poljubila na čelo in rekla z nekoliko pretrganim glasom: "Mili Andreuccio, bodi mi dobrodošel!". On je odvrnil ves presenečen, čudeč ae tako nelnim ljubeznivostim: "Gospa, bodite mi dobro najdeni!" Ona ga je prijela za roko ter ga odvedla gori v avojo dvorano, odkoder je stopila brez drugih besed v ^vojo sobo» ki je vsa dišala od rož, oranžnega cvetja in drugih vonjav in kjer je Andreuccio zagledal prekraano posteljo z zavesami, mnogo oblek po drogovih, kakor je tam navada, in mnogo drugih prelepih in bogatih predmetov. Zato je kot novinec trdno verjel, da mora to biti zelo visoka gospa. Sedla sts vkup na skrinjo ob vznožju njene postelje in ona je začela takole govoriti: "Andreuccio, jaz prav gotovo vem, da se ti čudiš mojim lju-beznjivostim in moji« solzam, ker me ne poznaš in slučajno nisi še nikdar ališal mojega i-mena. A takoj boš nekaj slišal, o čemur ae boš morebiti še bolj čudil, kajti Jaz sem tvoja sestra. In ker mi je Bog izkazal to milost, da sem pred svojo smrtjo videla vaaj enega izmed svojih brstov (kskor si želim, da bi vas videla vae), ne bom u-mrla nepotolažena,, naj mi zadnja ura odbije kadarkoli. In če niei ti tega še nikoli slišal, ti hočem zdaj vse povedati. Peter, najin oče, je bival dolgo čaaa v Palermu, kakor ai, mi-alim, gotovo Že lahko ališal, kajti zbog njegove dobrote in pri-jaznoatl je bilo mnogo ljudi — in jih je še danes — ki ao ga poznali in zelo ljubili. Toda med vaemi, ki ao ga selo'ljubili, ga je najbolj ljubila moja mati, ki je bila plemenite gospa in takrat vdova; ona ga je tako ljubila, da je ppstila v nemar strah pred očetom in brati in avojo Ča8t ter postala »njim tako domaČa, da sem prišla jaz na avet in ostala tali o kskor me vidiš. (Dati* prihodnjič.) ALI IZ (Dalj* HlSA NA PRODAJ. u-._ v..... , Proda sel:S-nadatropna, zidana hiša z podstrešjem, pritljič-je, garaža, furnace, gorkota v prvem nadstropju. Pridite oseb-no k lastniku: Kodi, 2514 So. St. Louia A ve., Chicago. (Ady.) ŽENITVENA PONUDBA. ■ j » Slovenec, star 49 let, se želi seznaniti a Slovenko ali tudi žensko druge narodnosti v svrho Ženitve. Mora pa imeti nekaj denarja aH pa premoženja. Jaz imam $7,400.00. Kesne ponudbe se pošlje na naslov: Zapadni Ženin, 2657 So. Lawndale A ve., Chicago, 111. — (Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem tužno veat, da je neiz-proana smrt utrgala nit življenja moji ljubljeni ženi oziroma materi MARY NUCICH. Umrla je po dolgi in mučni bolezni za revmatisem in pljučnico dne 28. januarja 1927. Zapustila mi je aedem nedoraatlih otrok, najatarejši 16 in najmlajši pa' 6 let atar. Prav lepo se zahvalim društvu št. 422 S N. P. J. iz Standard v lila, Utah in društvu št. 296 S. N. P. J. iz Ewel, Utah, katerih članstvo jo je spremilo v ob i km številu k zadnjemu počitku, čeravno ni bila članica nobenega društva, ker ni bila trdnega zdravja in valed tega 'ni mogla postati članka S. N. P. J. Srčno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za krasne darovane vence in za obilo udeležbo pri pogrebu. Tebi, nepovabljena draga žena moja In mati, naj Ti bo lahka ameriška gruda, počivaj v miru. Ostala nam bo« za vedno v spominu. Žalujoči ostali: Joseph Nucich, soprog, in o-troci. vsi v Častit Gate, Utah. JUGOSLAVIJE Je potovanj« preko Bremena na največjih in najhitr«jših parnikih družbe NORTH GERMAN LLOYD K ras m in ufodae III. razreda kabine. Za pojasnila vprašajte va-ftega domačega zastopnika ali na: NORTH GERMAN ; LLOYD "l00 N. La «al* St., Chicago, IIL Zaiistavite prehlad predno je prepozno Red Croes obliž hitro pomaga. Nevarno Je pustiti prehladu, da gre svojo pet. Kaj latyto se razvijeta influença ali pljučnica, če ste prehla-jeni ali če mislite, da boste, takoj na delo! Kupite sanesljiv in hitro delujoč Johnson's Red Gross oblii za le-diee ter ga prilepite na prsi. Ta, dovit, pomoč prinašajoč obliž kot navadenf obHž ter ni prosojen. V obliki ledic, da se prilega. Skoro takoj pomaga—greje, pomiri, IČitl,—pomaga prebavi ter uredi cirkulacijo. Lekarnarja gotovo vprašajte za Johnson's Rad ross obliž s rdečim flanelastim osadjem. —Adv't. SOBOTA, 12. FEBRUARJA, 271 t PLUMBAR Upostavlja parne In drag« naprave sa gretje ia vsa druga plumbarska dela. Prevzame delo tudi na mesečno izplačilo od enega do dveh 1st. Vse delo jamčeno. Izvršuje plumbarsko delo v poslopju 8. N. P. J. 2704 So. Avers Av.. Chicago. HL Telefon: Lawndale 0485 all pe Lawndale 8311 Agltirajte za "Proaveto!' Ima dober spanec in je |J _ si poželi. NiICM-ToM Mi Je a*lo MBU,,,, I* Nanul* (Jurriii. a*». "KS. *MlJ *N» mM* Muli U> «aravilo ni Pl