Pavlami frank« v drfavi SNS.
28. Ste«.
V Ljubljani, v Četrtek 5. februarja 1920»
Leto IV.
Izhaja rasen psedsijfea te dneva p© prazniku v s ek dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica It. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K T80, osmrtnice in zahvale po K S*—, razglasi in poslano vrstica po K 2*60; večkrat, objave po dogovora primeren popust.
rŠteŠSS
I ■/-:
IH 1118®
Glasite i«g®§i®v. sodjalno - demokratične stranke.
Poiamem; Stav. stan« —— 00 vinarjev. »-*
Nat ačnina: Po poSti k c. »Javljanjem na dom z« celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8, Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacije za list so poštnine prosta.
UpravniStvo je t Ljubljani, Frančiškanska ulica St.Sl* Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 313.
B3SNB
Hanibal.
»Hanibal ante portas*. Hanibal pred vratmi: nikdar niso bile te besede bolj na mestu, da povdarijo važnost vojaške situacije kakor rav-. no v tem trenotku.
Angleški premijer, ki se mudi te dni v Parizu, je pozval nujno Iz Londona k sebi dva ministra, ki zavzemata najvažnejša resorta; amerikan--skl voini minister ie izjavil, da se mora zelo hitro ukreniti vse Dotrebno za obrambo: vse svetovno časopisje govori o dogodkih, ki lahko nastanejo.
Ruski ekstremisti, ki so sedaj pov tolkli Kolčaka, Denjilrina in Judeniča, imaio dvamilijonsko vojsko, o kateri se govori, da je sedaj nalvečla vojska na svetu: opoieni od svojih vspehov, ki so res občudovanja vredni, ruski ekstremisti nočejo mirovati: stavljeni pred vprašanje biti ali ne biti, uvidevši, da ne morejo dolgo vzdržati pod sedanjim bremenom gospodarske bede In vojnih štranacev. prepričani, da morajo propasti, ako ostanejo še nadalje v takem stanju, to se odločili, da bodo agresivni, ofenzivni, da bodo prodirali dalje; razočarani v svoli nadi na revolucijo proletarijata v drugih državah, so se odločili, da sami razširijo ogenj'soci-jalne revolucije in to s pomočjo svoje mnogoštevilne armade, ki le jako dobro organizirana in disciplinirana.
Požar se širi na vzhod: vsa Sibirija le osvojena In ostanki Drotirevo-hicijonarne armade že beže črez morje. Požar se širi na ing. Transka-spijska je osvojena in rudeča armada Je dospela na svojem pohodu na meje Perzije, da preko slednje vdari na Indijo, da tudi’njo zažge.
Prebivalstvo Indije komaj čaka na ta trenotek. pojavljalo se že vstale. katere se krvavo zadušuie: narod aa Kitajskem le zelo naklonjen komunističnim idejam: celo na Japonskem ie opažati znake, ki napovedujejo socijalni vihar.
Azija gori... Ta dogodek prinaša veliko spremembo v svetovno situacijo. Angliia na eni strani dela hitre
priprave za obrambo Indije, na drugi strani pa skuša z ruskimi ekstremisti napraviti mir. Tudi je opustila svojo namero glede vprašanja Carigrada v tem smislu, da bi iz nlega izgnala Turke: to je storila iz boiazni, da bi se Turki ne pridružili rudečim legijam, ki prodirajo iz severa.
Opasnost pa ne prihaja samo s te strani: vsi znaki kažejo, da priprav-Ilaio ruski ekstremisti silen nap^d na Poljsko in grozen strah je obšel poljske nacijonaliste radi usode nove republike in vse zagovornike sedanje Poljske.
Osvojitev Poljske ie želja celega ruskega naroda, ki še ni mogel preboleti razkosanja nekdajnega velikega ruskega carstva. In ruska rudeča armada, prodirajoča v dežele, k} so se odcepile od Rusiie, jih zopet vrača njihovi materi in s tem vrši patrijotično misijo, narodno delo. kakor pretečeno !eto rudeča garda na Madžarskem.
Antanta se pripravlja na obrambo Poljske. Tudi iz Amerike so že na potu veliki transporti orožia tn muni-cije za poljsko narodno vojsko. Obo~ rožulejo se tudi male baltiške državice, ki so tudi v nevarnosti, da Uh pritisne s svolo šapo rudeči ruski medved in da izgube svoio samostojnost. Rumunija se tudi pripravlja ne samo na obrambo marveč tudi na napad z namenom, da pomaga Poljski.
Azija gori. Pvropa isto tako. Svetovna vojna pričenja. Nasproti si sto-lita dva imperijalizma: buržoazijskJ in sociialistični. Mora se odločiti, kdo bo gospodar sveta: Lojd Žorž ali Vladimir Lenlin. Bodoči dnevi bodo pokazali, če {e med obema mogoč kak kompromis ail pa se bo borba vodila na življenje in smrt. kakor se Je pred kratkem vodila med Evropo in Nemčiio«.
Ta članek je priobči] v št 17 »Bel gradskega Dnevnika«, Krsta Cicva-rič, ki le eden najboliših jugoslovanskih novinarjev. »Beogradski Dnevnik« ie meščanski list.
T
„Protokol sporazuma" ni absurdnost
V »Napreju« z dne 30. Januarja *mo objavili članek »Uprave železn. organizaciie«, v katerem smo javnosti pojasnili dejanski položaj naših železničarjev. Povod Članka je dala tajna odredba triade, katero smo opravičeno smatrali za Izzivanje. Da pa tudi po drugi strani ne pride do napačnega pojmovanja, je bilo treba takoj pojasniti sitiivacijo vsestransko. Med tem so se pa napravili Se drugi koraki, te sicer v smislu sklepov plenarne seie zaupnikov »Saveza sanbračainih in transport-
nih radnika 1 službenika Jugoslavije«. Odposlala se ie deputaciia k ministrstvu saobračaia. da tamkaj po-lasni položaj in pouči gospode o razmerah na železnicah, ki se morajo nemudoma sanirati, ako sc hoče prihraniti državi in splošnosti ogromno škodo. Zaupniki železničarjev so obenem ukrenili potrebno, da odvrnejo od organizacije odgovornost, ki se 11 skuša naprtiti po elementih, ki radi ribarilo v kalnih vodah. Da so bile naše protipoteze umestne in potrebne. dnkaznle ves rargovor. ki se le
Spisa!
LISTEK.
GLAD.
Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
Q h	(Dalle.)
JL	stojim in gledam, kako se
ta zoprni prizor me silno
mati vse bolj
vsega razburja; ne morem se več vzdržati zato zakličem fantu, naj pride za trenotek k mVni J sobo. Zakličem dvakrat, samo da zmothT dl napravim konec temu nastopu, zadnjikrat zT kličem zelo glasno in mati se osuplo okrene in pogleda gori k meni. In v trenotku zadobi spet tvoj popoln mir. se vzre vame predrzno, tako sila zviška se ozre vame in se nato odstrani * očitajočo opazko svoiemu sinu. Iako glasno govori, da lo lahko slišim, ko pravi:
»Fej, sramuj se — da te vidijo ljudje, kako sl poreden I«
Od vsega, kar sem na ta način opazoval, mi ni ušla niti najmanjša podrobnost Moja pokornost le bila skralno budna, skrbno sem vdihaval sleherno malenkost in stal in razmišljal o vseh teh rečeh, kakor so se pač dogajale. Nemogoče torej, da bi bil mol razum količkaj v neredu. Kako nal bi tudi bilo kaf v neredu?
Cuješ, ali veš kaj, sem dejal hipoma; zdaj si se dovolj^časa ukvafja! s svojim razumom in ...®	v	tem	oziru;	zdaj	je	treba	napra-
viti tem norčijam konec! Jeli mar to znamenje blaznosti, ako vse reči tako natanko pojmuješ in opaziš, kot umeš to ti? Saj se moram skoraj smejati nad tabo; lahko si siguren, stvar ni brez humorja, kolikor morem presoditi. Skratka, vsem ljudem se pripeti enkrat v življenju da se kam zalete in to ravno vedno pri najenostavnejših vprašanjih. To Čisto nič ne pomeni, to je golo naključje. Kakor rečeno, za las manjka, da bi se ponorčeval iz tebe. Kar se tistega kramarskega račima tiče, tistih beraških šestnajstin ničvrednega sira, 'bi malone dejal. — haha. takšenle sir z nageljčki in poprom, sir, pri moli duši, po katerem bi človek, naravnost povedano, lahko skoraj otroke dobil, — kar se tega smešnega sira tiče, bi se prav lahko pripetilo naibolišernu, da postane bedast od tega; ze od samega duhS po tem siru bi se človeku ™*"ilo... in norčeval sem se iz vseh zeliščnih sirov na svetu... Ne, dajte ml ka) užit-nega J sem rekel, dajte mi, ako hočete, pet Šestnajstin dobrega masla. To Je čisto druga zadeva.
Hektično sem se smejal svojim lastnim domislekom in jih našel sila smešne. Res mi ni prav ničesar več manjkalo. Bilo mi le dobro.
vršil med našimi zastopniki in najvišjim zastopnikom saobračaia. ki je lojalno izjavil, da se le njegovo Izjavo pretvorilo, odnosno, da se jo Je nepošteno tomačllo ta da on ni mogel trditi nekaj, kar bi v prvi vrsti njega samega bilo po ustih.
Gospod minister saobračaia M. Draškovič trdi, da ni nikoli Izjavil, da ie »Protokol sporazuma«, katere* ga ie on sain podpisal absurdnost, oač pa le trdil, da le velika absurdnost. če ga nadrejena ravnateljstva nočešo uvaževati. odnosno, če ea niso Izvršila in se tudi niso potrudila, da se Izvrši.
Po tej iziavi Je sltuvacija povsem jasna. Kdo sedi v železniških direkcijah. odnosno, kdo ima vso železniško upravo v svojih rokah? Železničarji to dobro vedo. ker to tudi bridko občutijo. Ne ve pa tega širša javnost, ki mora biti informirana, da bo mogla ves položaj objektivno presojati. Po preobratu se le polastila neka klika takozvanih »strokovnjakov« železniškega aparata in ga še danes povsem obvlada. Vsi organi teh uprav, s prav malimi izjemami, so zvesti člani »bele garde«, tako-zvajie »Zveze« ali »Udruženja«. Ta klik^ si Je prevzela nalogo, terorizirati vse, kar ji Je hotelo preiskati nc-? koliko obisti in pregledati račune, in to se ii le tudi deloma posrečilo, vsaj od tistega časa. ko so železničarji kategorično izjavili: Dotlei in niti ko* raka naprej! Prišlo ie tako do »Pro tokola sporazuma«, ki le uničil diktaturo belih teroristov. In da so potemtakem beli teroristi skušali rešiti. kar se le še rešiti dalo. ie povsem umevno. Posledica tega ie bilo. da je prišlo v času odsotnosti gospoda ministra saobračaia. do nekaterih nelju“ bih incidentov, ki bi iili sedaj gospodje Iz belega tabora radi naprtili poštenim železničarjem. Ne spuščamo se zaekrat v detajle, ker se nam bo v kratkem itak nudila prilika, da javnosti obširno poročamo o raznih zakulisnih spletkah. Danes nas vse bolj interesira takojšnja povoljna ureditev stvari same. Kakor dogovorjeno se na uradno povabilo gosp. ministra saobračaia prično 5. t. m ponovna pogajanja med našimi delegati in ministrstvom saobračaia v Belgradu, katerih namen ie da se trdim glavam lugoslovanskih železniških uprav pravilno raztolmači posamezne določbe »Protokola sporazuma«, ker prizadeti gospodje v svoii duševni omejenosti tega sami ne morejo. Ker stoji gospod minister na stališču, da se mora dogovor uveljaviti in izvršiti, potem ni nobenega dvoma, da se bo to doseglo. Za to bo skrbela tudi železničarska organizacija sama. Naša lavnost in maloštevilni pristaši »Zveze« pa naj vedo, kje je iskati krivce sedanjih težkoč v našem železniškem prometu in tu-memsss- mmmmsmmmmmtsm
dl težkih službenih In gmotnih ra®-mer osobja. Ti gospodje so v prvi vrsti krivi, če se železničarjem ne dovoli. da bi mogli tudi sami odločevati o svoii usodi. Kdor ni popolnoma
slep, je pač iz sedanje situacije Izpre-
videl, da Delavski razred ne mora rešiti nihče drugi kakor delavstva samo.	  J.	P.
1
Vabilo
na
veliki protestshod
ki se vrši
v nedeljo, dne 8. februarja 1920 točno ob 10. uri dop, na KREKOVEM TRGU pred Mestnim domom odnosno ===== v veliki dvorani „MESTNEGA DOMA". =—-J
DNEVNI RED:
Proti nameravnemu krivičnemu volilnemu redu za občino in država
VSi NA SHOD!	Odbor.
Po shodu se vrli manifestaeijski obhod po mestu do deželne vlade, kjer bo na shodu voljena deputncija predložila deželnemu predsedniku zahteve delavnega ljudstva glede nepotvorjene, splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice v parlament, v pokrajinske, občinske in druge javn« zastope za moške in ženske od 20. leta starosti dalje na temelja najpravi& nejšega proporca.
Prvi letnik
Dolgo smo morali Slovenci čakati na leposloven, res umetniško ure-ievan list. ki bi bil namenjen našemu delavstvu in delavskim družinam. »Svoboda«, prvi m edini slovenski list te vrste, le te dni s skupnim snopičem zaključil svol prvi letnik. Mislim, da lahko trdim, da ie uredništvo svolo, v prvi številki lista dano obljubo, izpolnilo v vsakem oziru; »onim, ki so utrnjeni od fizičnih naporov dneva, nuditi po storjenem delu v preprosti, a umetniški obliki zabavnega in poučnega čtiva in na ta način buditi in netiti v niih hrepenenje po nekalienem, večno živem užitku literarnih lepot in umetnosti ter poglabljati niih srčno naobrazbo. širiti njih duševno in idejno obzorje.« In reš Je postala »Svoboda« takoj s svojimi prvimi zvezki ljub in prijazno sprelet gost pod vsako proletarsko streho in dobra prijateljica niih. ki so najdovzetneiši in najpristopnejši. fan-tov-delavcev tn delavk-mladenk.«
šele če pregledujemo kazalo, vidimo kakšno bogastvo le nakopičeno aa teh 224 straneh. Med sotrudniki »Svobode« najdemo imena malone vseh naših naibolj znanih in priliub-llenih pesnikov in pisateljev. Zastopani so poleg urednika Frana Al-brechat. ki le napisal poem »Mladi liire«. fino opazovani in podani odlo-
razvola štlrt«
mnogoštevilni
„Svobode“.
mek Iz življenskega naistletnega dečka, naiboljšl reprezentantie naše literature. Sodelovali so: Ivan Albrecht, ki nam le v verzih in v prozi naslikal par otožnih koroških skic. potem pohorski poet Janko Glaser in Pavel Golia s svojimi ruskimi impresijami. Igo Gruden je prispeval troje primorskih motivov, zastopan ie tudi Etbin Kristan ta Radivoj Petruška-' Peterlin. Poleg teh še cela vrsta drugih.
Med prozo opazimo poleg mnogitf izvirnih prispevkov tudi prevodno literaturo. ki le izbrana z velikim okusom; beremo imena večnega revolucionarja L. Andrejeva, proletarskega barda Maksima Gorkega. H. Barbussa in Anatola Franeea. zagovornika vseh bednih in užaljenih.
Med članki so zanimive in poučna razprave vseh kulturnih Danogj Članki o zadružništvu, o temeljnih' naukih socilalizma, o naših izobraževalnih organizacijah, zgodovinska črtica o Husitskih vojnah, kratek obris življenjepisa Ernsta Haeckla. Tudi zdravstvu ie odkazan primeren prostor: dva zanimiva članka pričata o tem. Umetnost Je zastopana a daljšim člankom o razmerlu sedanje in bodoče države napram umetnosti, dvole zanimivih člankov nam pred-
g»»«refaxLiaiiu
Bilo ml Je takorekoč lako dobro l Bil sem bistra glavica: bog bodi zahvaljen in češčen, ničesar ji ni manjkalo!
Moja živahnost le naraščala, ko sem hodil po sobi in govoril s samim seboj; naglas sem se smejal In se počutil silovito vzradoščenega. Ampak resnično 'le bilo tako, ko da sem bil potreboval zgolj tega veselega kratkega hipa. te minute svetle očaranosti brez vsakršne skrbi, da mi je postala glava spet delazmožna. Sčdel sem k mizi In pričel spet s svojo alegorijo. In šlo le zelo dobro, tako kot že davno ne; ne po-sebno hitro, ali zdelo se mi je. da le bilo tisto malo, kar sem napisal, čisto izvrstno. Ne da bi se utrudil, sem delal celo uro.
Pravkar sem bil pri Jako važni točki te alegorije, pri požaru v knjigarni: to se mi Je videlo tako važno, da se mi Je vse drugo, kar sem bil nanisal. zazdelo ničevo poleg te točke. Ravno sem hotel sila globokoumno oblikovati svojo misel, da niso bile knjige, kar le tu gorelo, marveč lobanje, človeški možgani, hotel sem napraviti iz teh gorečih lobanj pravo pravcato Jernejevo noč.
Tedal so se moje duri hipoma z vso silo odprle in priveslala le moja gospodinja. Niti na pragu se ni ustavila, prišla ie prav na sredo sobe.
Izvil se mi Je kratek, hripav vzklik: bilo ja res, ko da me le kdo udaril.
»Kaj?« le vprašala, »mislila sem. da ste nekaj rekli? Novega potnika smo dobili in rabimo zanj to sobo; čez noč morate spati spodai pri nas; da, svoio posteljo boste tudi Imeli.« In ne da bi čakala molega odgovora, ie hrez drugega pričela brskati moje papirje z mize in vse spraviti v nered.
Kakor bi ga odpihnil. Je izginilo moje veselo razpoloženje, bil sem srdit in obupan in s« takoj dvignil. Pustil sem Jo, da je pospravila mizo In nisem rekel ničesar; niti besede. Nata mi je dala vse papirle v roko.
' Nič drugega mi ni preostala ko da zapustim sobo.
Torej ie bil tudi ta dragoceni trenotek zamujen! Novi pasažir me Je'srečal že na stopnicah, mlad človek z modrim sidrom na rokavu j nosač z ladllskirn zabolem na ramenih mu la sledil. Gotovo ie bil tujec pomorščak, torej samo slučajen potnik za eno noč; deli časa bi gotovo ne rabil mole sobe. Nemara bi imel lutri, ko ta človek odpotuje, enega svojih srečnih hipov: manjkalo ml Je samo še InsnJraclle petih minut, nato bi bilo moie delo dovršeno. Moral sem se tedaj ukloniti usodi...
(Dalje prih.)
Stavila umetniške razmere v Rusiji pod boljševiško vlado; ob štiristoletnici smrti Leonarda se ga }e »Svoboda« spomnila s člankom, ki nam g« Skuša predstaviti kot umefcnlka-znan-stvenika in človeka.
V pregledu čitamo obilo zanimivih malenkosti iz leposlovnega in umetniškega polja. Vsaka številka ima društveni vestnik »Svobodin«, kjer poročajo posamezne podružnice o celotnem svojem delovaniu.
V splošnem moramo priznati, da je list zadostil nadam. ki smo jih stavili vanj. Tekom prvega leta svojega obstoja se je povspel do tako častne stopnje, da smo lahko ponosni nanj. Pomisliti le treba, da je bilo treba pričeti čisto na novo, z malenkostnimi sredstvi (sai ie znašala naročnina »Svobode« do zadnjega samo 12 K letno!) in da se je bilo boriti zoper razne ovire, neumevanje in odkrita nasprotja.
Prva letošnja številka le že v tiskarni in izide v kratkem. Uredništvo je pripravilo za tekoči letnik še boljše in raznovrstneiše gradivo. Po-
skrbelo Je za dober daljši pripovedni spis, golilo bo lepo pesem in skrbelo za poučne in zanimive članke. Stari sotrudniki ostanejo listu zvesti novi so se oglasili in se še bodo. Ideja lista ostane: mlada In bolevlta.
Pomen »Svobode« je velik, njen cilj lep in visok: buditi zanimanje za vse, kar je lepega med onimi, ki so lepote nalbolj potrebni in ki le najmanj vžijejo v današnjem svetu. Drugi listi so v primeri z našo »Svobodo«. ki nam ie kakor vsakdanji kruh, večalimanj luksus. Samo z izobrazbo duše in duha ie možen napredek, se odpira proletarcu pot v pravo svo" bodo. Zato: v vsako kočo. v vsako rodbino, povsod, kjer bivalo delavci, naj se razširi »Svoboda«. List se mora razširiti in povečati, soopolniti. Zato ponavljam na tem mestu vnovič urednikove besede, s katerimi Je šla v svet prva številka tega plodovitega letnika: »DelavcI-delavke, oklenite se svojega leposlovnega lista, ld je prvi v tega naroda kulturi!«
 	—I,	•—a.
Dr. Franc6 Goršlč:
Prvo leto našega pravosodstva.
(Dalje.)
V, Spandau.
Po sodišču v Spandavf nazivlje Ernest Fuchs za spandavske sodbe (Spandau-Urteile) sodbe brez ostrega vida in z Izledki, ki so nenaravni, gospodarsko neustrezni. So to re-mek-dela pojmovne kulture, ki ogra-žalo pravno varnost in ki ob vsaki besedi kaželo konstruktivno hromo-to, a hkrati so ekstrem konstruktivnega vsegamogoštva in žive priče, da je pravilen rek: gospodje pri sodniji imajo prav tako učene nazore kakor duhovni gospodje, razumeti Uh nihče ne more. če ni študiran. Tudi svobodni Slovenci imamo že svojo Spandavo.
Sodnik Je obdolženca obsodil zaradi prestopka razžaljenja časti, ker Je na Veliko soboto leta 1919. na Javnem potu proti spremljevalcu (priči) rekel, da le na obtožitelia jezen, da ima velik nož doma, s katerim ga bo zaklal; iz ritnika da bo eno klobaso naredil ra Jo nlemu (priči) dal, — češ. da je na ta način zasebnemu ob-tožitelju na očitnem kraju na glas ta da bi ga drugi slišali s hudim ravnanjem žugal (§ 496. k. z.). Priča, ki Je tožene besede potrdil, je šel z obtožencem in še z enim fantom v sprednji gruči od blagoslavljanja jedil domov, tik za niimi pa so šli drugi lju-dle. ki so mogli besede slišati, ker Je obdolženec glasno govoril. — Oproščen na drugi stopnji le bil ta obdolženec. Razlogi so znameniti. Navedem jih do besede, a komentar glej pod črto.
»Priča Je Izpovedal, da Je obtoženec, ki Je šel ž nlim in še z enim fantom na iavnem potu iz C. domov, inkriminirane besede sicer na glas izustil, ne ve pa, če so lih slišali tudi drugi fantje, ki so šli za njimi In ni dognano po dokazovanju, če Jih Je slišal dotični fant. ki le šel s pričo In z obdolžencem.1) Določba § 496 k. z. zahteva, da storilec z grdim ravnanjem žuga lavno in pred več ljudmi
glasno In 'da ga drugi slišijo.*) Kakor navedena priča potrdi, le obtoženec govoril Inkriminirane besede na Javni cesti, ko sta šla iz cerkve domov v navzočnosti še enega fanta.1) Te besede so se govorile med pričo ln obtožencem v medsebojnem pogovoru, kakor se ljudje Iz cerkve pogovarjalo.*) To priča okoinost. da priča ne ve, če so te besede slišali drugi fantje.*) Ne glede na to, da cesta sama na sebi še ne ustanavlja Javnosti § 496. k. z., se iz načina, kakor je obdolženec izustil te besede, ne more trditi, da lih ie izrekel v namenu, da bi ga drugi slišali, ker priča sam pravi, da ne ve, če so besede drugi slišali.') S tem pa odpade bistvena zahteva § 496. k. z., ki zahteva8), da storilec izgovori besede glasno In da ga drugi slišijo.*), za kar se pa cestni pogovor med vaškimi fanti, ki gredo iz cerkve domov, ne more smatrati
*) Res le. da »po dokazovanju« to n! bilo dognano, a vedeti moraš, da zato ni bilo dognano, ker razen enega fanta (»priče, ki le izpovedal«) nikogar niso bili zaslišali Pazi, kaj pride sedal!
*) Scilicet: da b I ga drugi slišali. Nemški Izvirnik pravi: um gehort za werden.
*) Corona Je že eskamotlrana. L« gruča treh ljudi Je Še. Cesta Je še Javna. To Je celo že drugič ugotovljeno.
*) Jezikovno krasen obrat In kako duhovit! Toda ne prezrl da glasnost eskamotlraio.
*) Da priča ne ve, ali so drugi sli-SaH ta »okoinost« ie dokaz, da »so se besede govorile med pričo In obdolžencem v medsebojnem pogovoru. kakor se ljudje Iz cerkve grede pogovarjajo.« S tem je logično In Imenitno cilj dosežen. Priča je sicer povedal da le obdolženec glasno govoril toda ta preklicana »okoinost«...
*) Cesta Je sedaj naenkrat le pogojno lavna. Za javnost ie treba »okoinost!«. Kdor glasno govori, tudi ne govori »po načinu« in z »nam-nom«, da bi ga drugi čull, čim edina zaslišana priča priseže, da ne ve, ali so besede dru^i zares čull...
‘) Kako lepol
*) Prav: da bi g* drugi slišali! Ali so zares slišali ta moment ni bistven.
Dr. Jos. C. Oblak:
Krpanova kobila.
(Dalje.)
Dr. Tavčar vidi pri tem »diktatorje in diktatorčke« in literarne bolj-ševike, on vidi neko kliko, »ki hoče bičati vsakeg^ ki ne prisega na gotove teze in nazore«. Treba le precej fantazije, da se morelo roditi v očl-gled mojega skromnega snom inske-, ga člančiča take misli. — besede pretiranosti. ki moralo gotovo boleti tistega bolj. ki lih le zapisal, nego onega, ki jih bere naravnost z nekim sočutjem.
Vse to pa gre na rovaš tiste impulzivne narave, ki Je rodilo dr. Tav-čarlu že toliko nesrečnih ur in ki mu ne pripušča, da bi našel tisti trajni mir in mirno raznoloženie. ki nam je rodilo eno nallepših del naše literature. tisto nežno jesensko cvetje njegove še vedno mlade duše . . . Prosim, laz ne pretiravam 'm »pošteno trdim o poltenih stvareh«, da. ako bi Emil i^eon ničesar druKega ne zapustil, kakor samo »Cvetle v jeseni«, bi bil zdal eden naših najboljših pisatellev; le škoda, da ne nalde več takih momentov, dt. Ivan
Tavčar, ki so ga dostikrat docela absorbirali tisti večni tudi nekulturni in malovredni osebni boli na škodo slovenske literature, ki bi bila sicer za marsikako cvetje Emila Leona bogatejša.
Kar pa Je dosegel Emil Leon v svoiem cvetju, to le dosegel In še neizmerno več Ivan Cankar v svojih »Podobah iz sanj«. — Vsakemu svoje: Emilu Leonu, njegovo »Cvetje«, Cankarlu »Podobe z sani«. — »delo svetovne višine« — njegovo — prosim za svobodo okusa! — Belo krizantemo, In še toliko In toliko drugih nesmrtnih del!
Cisto naravno Je. da le moj spominski člančič omenlal ono najzna-čllnelše delo Cankarjevo, in se sukal. — ker so se ravno ob tej obletnici Igrali »Hlapci« — okoli teh. — pri čemur sem se spominjal Cankarja kot našega največjega dramatika.
Dr. Tavčar pa s« Je spravil na — Krpanovo kobilo! In utls imam, da Je Tavčar, kJ so mu Cankarjeva dela prešla že nekoliko iz sporni n a in Je torej »vzel kobilo« — znova v roke (ipslssima verba!)«, — po tej »kobili« meril In Izmeril celega Canfcarla «L
In radltega se Je moral obtožene«
oprostiti7)
Fuchs bi rekel da se temu primeru — paragraf ne prilega. Fant, ki )• bil oproščen, )e bil zelo vesel, da so
ga oprostili To Je res. Skoraj tako vesel ie bil kakor takrat ko mu niso bili dokazali, da Je on zažgal obtoži-teljevo hišo, ki Je do tri pogorela. On bo še naprej ogrožal rodbino obtožitelia, da sl ne bo upala na polje niti po dnevi niti po noči. Ne svetujem vam, da greste vprašati njega, ki Je nasprotnemu advokata plačal 223 kron, kaj misli on o pravosodju naše mlade države. Naraven človek Je Jn ne pozna okolnosti in potvarjanja. K meni je prišel zaradi odmere odvetnikovih troškov. Prvikrat sem se sodnik sramoval, ko mi Je krepko rekel da tako ne bomo dolgo sodili. Povedal mi Je. da govore ljudje njegovega kraja, da se bodo odslej rajši pobijali ko tožili Meni se ne zdi čudno. da na Gozdu vedo, čeprav niso študirani da Je ventil zaprt. »Gospod,« Je deJaJ, »jaz ne bom nikdar več tožil« Jaz tudi ne, sem mu odgo-
*) Glasnost in slišnost »odpadeta« tudi »brez okolnosti«, kadar gredo vaški fantje iz cerkve domov po cesti, ki postane nejavna s tem, da se pogovarjajo, nekoliko pa tudi s tem. da zaslišiš eno samo pričo, ki kajpada potrdi, da ne ve, ali so drugi čull Ni-Ii tako? »Ne glede na to«, da si zaman prizadevam ustaviti vrtenje v glavi razumem te stvari vendarle toliko.
vorH. K«! sl Je misli, Ser sem wm
čas gledal v tla?
A sedal k pendanta prejšnjega primera. Upravitelj hiše v Ameriki bivajočega sodnika pride s svojim bratom kot pričo terjat najemnino od stanovanja, katero Je bil »najemnik« brez dovoljenja uzurpiral V sobi najdeta uzurpatorta In njegovo ženo. Došelca ga razžalita ob odprtih oknih (okna sta bila sama že dalje časa poprej snela, da bi »najemnika« pregnala, a to jima ni uspelo), da je ničvreden ln da nikjer stanovanja ne plača. Eden od njiju mu prisoli, da Je »hribovec« in »baraba«. Kazenski sodnik vzame vse žalitve za celoto (§ 491. k. z.), ali on oprosti oba obdolženca, ker sta to reč odvršila v zasebnem stanovanju in vpričo ene same osebe (Žene zasebnega obtožl-telja). Neki mož, ki je bil v hiši krtače prodajal. Je bil že poprej odšel, nego sta obdolženca vstopila. Kraj pa tudi ni bil očiten. Obdolženca sta mogoče zares na glas govorila ali kričala, vendar pa ni dokazano, da sta žalitev Javnosti namenila, niti da bi bilo besede slišale več Hudi. Žena obtožitelja izpoveduje, da je neka soseda slišala vpitje, besed pa da ni razumela. ObtožitelJ niti ne trdi, da pride še kdo v poštev razen te sosede. Momenta javnosti ni. — Tako je sodbo utemeljil prvi sodnik. Vzklicno sodišče Je oba obdolženca obsodilo, PFvega po I 491., drugega po §8 491. in 496. k. z. Čuimo razloge.
(Dalje prih.)
Črna knjiga slovenskega klerikalizma.
(Dalje.)
ne besede: »Sedanji vojskini čas Je preizkušnja krščanske ljubezni« čeprav so tisti čas na stran Avstrije, pristopili s svojo »sveto« vojsko kot zavezniki tudi — Turki, katere je cerkev dosihdob smatrala za svoje naihuiše verske sovražnike. Menda pa le mogel tako reči tudi zato, ker so se v navijanju cen vneto preizkušali dobičkarji, trgovci, vojni dobavitelji in ktnetiški posestniki. Bodisi kakorkoli, tudi na ta način ie bilo treba govoriti k vernemu ljudstvu, ter ga tako odvračati od vsakega kriterič-neca razmišHevania.
Militarizem in politične oblasti so utrievale patriiotizem in gojile vojno razpoloženje med ljudstvom s silo. korupcijo, protekcllami in privilegiji, cerkev pa je na drugi strani prevzela nase hvaležno nalogo delati v tem smislu v svoiem delokrogu med priprostim ljudstvom s primernimi duševnimi sredstvi Dokazov m bilo treba navajati, ker vera dokazov baje ne rabi in so bile za neverne Tomaže itak pripravljene tudi prisilne dokazovalnice. Reči je bilo treba ljudstvu samo tole: »Volna, ki Jo vodita Avstrija m Nemčija le sveta in pravična, poslana od Boga samega. Zato bomo tudi za gotovo zmagali. Verska misel se bo po vojni ogrela, tista nesramna in grda vojska proti veri pa bo temeliito oslabljena. Pokazalo se bo, kako potrebuje svet papeža. Gospodarske razmere se bodo povsem izpremenile, ker bo tudi Avstrija dobila prostora na solncu. Zavladalo bo kmečko in delavsko Hudstvo in avstrijski narodi zadobe enakopravnost.«
S takimi »argumenti« so slovenski klerikalci delali za Avstrijo in vojno med narodom. Prirejali so v ta namen o teh tematih predavanja v svolih posvetnih in cerkvenih or-
Ker si ne upam trditi, da se dr. Tavčar ue zanima za naše literarno življenje in naš literarni pokret, pravim, da je pozabil na vse liste različne pravične in nepravične kritike o Cankarlu. Cankar le doživel kritike
— tudi nepoštene, tako. da se le moral braniti. In prav je bilo. da jih Je doživel, ker sicer ne bi Imela naša literatura enega najlepših njegovih umotvorov »Bele krizanteme«, ki ie kot polemičen spis prava in resnična umetnina.
Sploh Je dr. Tavčar v svoiem pre-mišlievaniu načel vse polno vprašani, od kterih pa nobenega ni rešli,
— kakor lih ne bom rešil iaz na skromnem prostorčku podlistka ter prepuščam to zmožnejšemu duhu in spretnejšemu peresu.
»Podobe Iz sanj« ta »Prešernove poezije« — pa sta dva granitna mejnika v naši literaturi — dokončno In nezmotljivo ugotovllene vrednosti! »Krpanova kobila« pa Je in ostane kulturni dokument prve vrste in važnosti prav tako kakor »Nova pisarila«. Kdo bo iskal v »Podobah iz sani« — duševni nihilizem, kdo ue more čutiti in razumeti tiste globoke filozofije, ki leži v triih In more videti y istih samo Cankarja dobrega sti-
Udanostne brzojavke, ki so Jih slovenski klerikalci v imenu ljudstva pošiljali cesarju in nadvojvodom, so se vrstile ena za drugo. »Slovenec« in »Domoljub« sta o njih redno poročala. pristavljala potrebne patrilotič-ne komentarle in priobčevala životo-plse cesarskih slavljencev, polne po-vellčevalnih hvalospevov, samo da populazirata dinastijo in ukrepita na ta način avstriisko patrijotično misel med ljudstvom. Umllivo je. da so se udanostne JzJave in častitke ponav-liale tudi ob raznih zmagah. V kakem hlapčevskem tonu da so bile take izjave in častitke pisane, kaže sledeči primer, v katerem častita kranjski deželni odbor nadvojvodi Frideriku. naiboU znanemu grozovitežu in go-ilufu. kar iih ie menda bilo med nadvojvodi. Castitka se glasi: »Kranjski deželni odbor, ustrezale vzvišenim '”:utom vse dežele, častita Vaši cesarski in kralievi Visokosti in preslavni cesarski armadi na sijajni zmagi v Krasniku, v prvem velikem uspehu na ruskem bojišču. Ponosno in zaupno zremo na svojo volsko vseh narodov. naltrdnele prepričani, da Ji bodo naklonjene z Božjo pomočjo pod modrim in krepkim vodstvom Vaše cesarske in kraljeve Visokosti nadaline odločilne zmage do srečnega konca.« — In ne samo to! Da se poveča tudi zaupanje vojaštva in ljudstva v razne vojskovodje, Je klerikalno časopisje v svoji patrijotičnl ekstazi tudi v ta namen napisalo veliko neresničnega, pa malo resničnega. Znano ie namreč, da so avstrijski vojskovodje, povečini sami nadvojvode in plemiči, posebno prve mesece svetovne volne, radi svojih gorostasnih nezmožnosti žrtvovali smrti cele armade. NI čuda. da Je »Domoljub« potemtakem mogel Izustiti velepomembne in zelo resnič-
* Mirno je prezrl »Podobe iz sanj« in vsa druga dela in zapisal tezo, da je Cankar duševni nihilist. In zakaj? Zato ker Je raztrgal sedanjega m bivšega sourednika »Slovenskega Naroda« Frana Govekaria in ker je napisal tisti konec predgovora v »Krpanovi kobili«, v kterem se obregne ob rodoljube in dolgo vrsto siov. politikov in tisti — šernov spomenik ... Zato dr. Tavčar ta konec iztrga in doslovno citira — čeprav je teža in višina te »visoke pesmi« vse kje drugje-------
Diktatura in diktatorčkl, Fran Govekar in Krpanova kobila, rodoljubi in rodoljubarstvo — to so poglavja zase in o vsakem bi se dalo napisati knjigo. In knilge se bodo pisale o Ivanu Cankarju prav tako. kakor o Prešernu ali tud! Levstiku. — in prav speclielno o »Krpanov! kobili« (kakor o Prešernovi »NovJ pisariji«), ki čaka svojega — Žigona, kakor ga čaka tudi poglavje, kako Ja sijajni Cankarjev talent vplival na sodobnike — literate — tudi na — dr. Tavčarja — kar mu ne šteje v — slabo ...
Radi te diktature se baje »dosedal še ni spisala niti ena objektivna sodba o Cankarju«, Bog se usmilil —
ganlzadjah, duhovščina Je pridigo* vaia na lečah, klerikalno časopisje pa Je dajalo navodila in bodrila. Cer* kev kot taka je poleg vsega tega prirejala tudi še mnogoštevilne pra* šnje in zahvalne procesije in sloves« ne službe božje v tolažilo in vzpodbudo ljudstva. Tako ie »10. septem-bra v Ljubljani vodil sam ljubljanski knezoškuf velikansko procesijo jj zahvalo za dobljene zmage Jn v prošnjo za vojskujoče se vojake, procesijo. ki je šla od stolnice na Kongresni trg in le bila pol ure dolga (toliko časa se ie premikala).« Še prej, t. J, dne 24. avg. je bila v Ljubljani velik* procesija za srečen izid vojne. Enako procesijo ie ljubljanski knezoškof vodil tudi dne 6. sptembra, da »izprosi vrlim voiakom vztrajnost ter popolno zmago nad številnim sovražnikom.« Pa ne samo v Ljubljani; po vsej slovenski zemlji so se po tem vzgledu prirejale patrijotične procesije, obhajale mladinske pobožnosti in molile posebne »vojne molitve« za vero, dom, cesarja. »In kako se bi tudi ne,« piše duhovnik v »Slov.«* »ko vndar molitev za sreč«! izkf vojne prihaja tako Iz srca, ker Je ta vojna, ki jo vodi Avstrija, tako sveta in pravična in so šli naši možje, bratje in sinovi kakor levi v bol za vero.« Knezoškof ljubljanski Je meseca avgusta l 1914. izdal, kakor smo ž» omenili, obširen Dastirski list, ki Je prežet avstrijskega velepatrijotizma in opravičuie vojno kot sveto in pravično — dokaz, da so se klerikalno stranke osrednjih držav predobra zavedale svojega kapitalističnega poslanstva v službi nemškega to avstrijskega imperijalizma in avstrijske krščansko-katoliške ekspanziv-fiosti, ter da so pred ljudstvom to svoje poslanstvo tudi previdno zamolčale. Vsak priprost človek danes ve, da ta vojna ni bila nobena križarska vojna za krščansko vero, »bo| proti frainasonstvu«. ali kal podobnega, s kakršnimi frazami so klerikalci nasipali ljudem oči. marveč da le ta vojna bila le izključna posledica neravnovesja Jn nesoglasja v svetovni kapitalistični nadnrodukciji. da so torei »božji« v tej vojni bili samo kapitalistični interesi posvetne in cerkvene gospode. Kako so se ujemale v bolu za svoje interese vso meščanske stranke, ni potrebno še posebej omenjati: sal ie znano, da se je slovenski klerikalizem bratil celo z vsenemško svobodomiselno stranko, vsa katoliška Avstrija pa z mohamedansko Turčijo, prote^tansko Nemčijo in pravoslavno Bolgarijo proti katoliški Italiji In Franciji. In kakor ne bi mogli dvomiti n. pr. o resničnem patrijotizmu ljubljanskega župana in njegove občine, ki Je pre-iela za svoi lojalni nastop ob mobilizaciji posebno pohvalo, tako tudi glede patrijotizma katoliške duhovščine v Avstriji ne more biti najmanjšega dvoma. Ko ie vsenemška gonja po nedolžnem spravila par slovanskih, med njimi tudi slovenskih katoliških duhovnikov v zapor in je kardinal Piffl na Dunaju izposloval njihovo Izpustitev, je ljubljanski škof poslal kardinalu tole zahvalo, ki bo gotovo tudi iamčila za resničnost naše trditve: »Boe naj Vam tisočkrat povrno uspešno Javno obrambo Bogu In cc-sarju zveste slovanske duhovščine v Avstriji . . .« Sicer pa so slovenski avstrijski patrljoti javno kazali svoje prepričanje s tem. da so nosili v gumbnicah čmo-rumene kokarde, ki so se na drobno in debelo dobivale v vestibulu Kat. tiskarne v Ljubljani*
lista? Zato bi prosil g. dr. Tavčarju in nikar mi naj tega ne zameri, da naj »vzame znova v roko« razun »Kobile« še »Hlapca Jerneja«, »Na klancu«. »Križ na gori«, tudi »Martina Kačuria« in »Hlapce« pa seveda tudi — »Podobe iz sani«, ki so mu najbrže tudi prešle — iz spomina...
Ako bo potem še trdil, da ie Cankar samo naš naiboliši stilist in sr,mo talent — potem je seveda najin »ukus« in pojem o lepoti in globokosti umetniških del tako različen la nepremostljiv, da Je težko razprav-
Ijati.	_	_
Prepričan sem, da bo orlsei z drugimi vred do sklepa, da ie Cankar, do danes nalvečii Jugoslovanski ge-nij, — in ne samo talent, ki bi se eventuelno mogel še le razviti nego talent, ki le dosegel svolo višina ktere dozdai še nikdo videl ni... AH pa mi na! imenuie kteregakoll Slovenca. Hrvata ali tudi Srba. ki bi so mogel po tej višini vzporedltl s Cankarjem! Bratie Hrvatje ln Sr sami to radi pripoznalo in se klanjajo temu velikemu duhu. ki 1c poveličal ndo svoi mali narodič nego celo Jugoslovanstvo ,,. ln tega mnenja so tudi Cehi	(Dalje prih.)
Stev. 28.
NAPRB i.
Stran 3.
MINISTRSKA KRIZA.
LDU. Belgrad, 2. Na ministrskih sejah zadnje dni se je razpravljalo največ v volilnem redu. Kakor se do-znava, so socijalistični ministri kr. . Kristan, Bukšeg in Korač poslali danes ministrskemu predsedniku Davi-doviču pismo, v katerem zahtevajo žensko volilno pravico, kakor tudi proporc, a to ne po srbskem načinu temveč po Fontovem sistemu. Kon cem pisma so zapretili z ostavko, ako se ministrski svet ne bi strinjal z nji hovim stališčem.
VPRAŠANJE ŽENSKE VOLILNE PRAVICE.
LDU. Belgrad, 3. V nedeljo dopol dne je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o nekaterih tekočih vprašanjih ter med drugimi pretresali volilni zakon. Razprava o tem vprašanju še ni končana. Kakor se čuje, so razpravljali tudi o ženski volilni pravici. V tem vprašanju so mnenja še različna, ker so nekateri ministri za to, da se rešitev te važne reforme prepusti - ustavotvorni skupščini in eventualno da se za sedaj da volilna pravica le samostojnim ženskam, med tem ko so drugi za to, da se dajo ženskam iste pravice kakor moškim.
POGAJANJA Z OPOZICIJO.
LDU. Belgrad, 3. Kakor dozna^-vatno, do včeraj popoldne vladi še ni bii izročen definitivni odgovor opozicije. Domneva se, da med vlado in opozicijo ne bo prišlo do sporazuma. Govori se, da so načelniki opozicijskega bloka v nedeljo na seji sklenili. da ne sprejmejo vladnih zahtev.
RAZPUST ZAČASNEGA NAROD*
NEGA PREDSTAVNIŠTVA.
LDU. Belgrad. 2. Uradniki in nameščenci narodne skupščine so dobili danes plače samo do 15. februarja. V narodnem predstavništvu lini je bilo naznanjeno, da je računati s tem, da vlada 15. t. m. parlament razpusti. Zato so uradniki, stenografi in tipkarice ostali sedaj brez mesta, ker za njih v zakonu ni predvideno, da bi se iim zagotovili dohodki.
PROTI D’ANNUNZIll?
LDU. Amsterdam, 3. (DunKU.) »Telegraaf« poroča iz Trsta: Italijanska eskadra, ki je štaciionirana v Anconi, je dobila povelje, da odplove proti Reki ter zlomi eventualen odpor d’Annunzia in njegovih čet. Tudi Italijanski pešpolk, ki ie nastanjen v Benetkah, je dobil povelje za odhod Ga Reko.
Represalije Italijanov v Dalmaciji.
LDU. Split, 2. (DDU.) Represalije s strani italijanske voine ladje »Puglia« v Splitu se nadaljujejo. Vsak promet z zasedeno Dalmacijo je ustavljen. Parniki, ki prihajajo iz okupirane Dalmacije se ustavljajo pred luko, predajo italijanski vojni ladji pošto in nadaljujejo nato po njenem nalogu svojo pot. Na obali pa ne pristanejo. Tako je zasedena Dalmacija še bolj odrezana od ostale Jugoslavije.	-	|
Italijanske toroedovke v Splitu.
LDU. Split. 2. (DDU.) Danes Je dospela v Split še ena italijanska tor-pedovka. V splitski luki so sedaj štiri Italiianske vojne ladje.
POKRET KI-INlCNIIi ASISTENTOV IN ZDRAVNIKOV NA DU-,	NAJU.
LDU. Dunaj, 3. (DunKU.) Kakor poročajo listi, so klinični^ asistenti in pomožni zdravniki na včerajšnjem zborovanju sprejeli sklep, v katerem se povdarla, da so klinični asistenti In pomožni zdravniki po prizadevanju svojih zastopnikov in gospodarske organizacije zdravnikov prejeli od vlade ustne obljube in principijel-rar£rv.?litve’ k! jih pač nikakor ne Dzirorn a*°’ navzl|c temu Pa so z Zdravniške
Ida razširi svoje obliube ^^Kres-niči.
Abraham Izstopil Iz madžarske vlade.
LDU. Budimpešta, 2. (DunKU.) OKU. Javlja: Neodvisna stranka Je Imela pod predsedstvom Lovassyja »ejo, na kateri Je sklenila, da z ozirom na izid volitev izstopi iz koncentracije. Demisija državnega tajnika Abrahama, ki pripada stranki, Je Dna vzeta z odobravanjem na znanje.
RDEČA armada PRED RUMUN-SKO MEJO.
LDU. Berlin, 3. (DunKU.) »BOr-genzeitung« poroča iz Hamburga: Kakor Javlja hamburški »Fremden-
blatt«, doanava »Asociated Press« Iz Bukarešte, da stoje močne boljševl-ške čete ob romunski meji. Boljševl-kl nameravajo baje ponuditi Rumu-nijl mir. Ako bi ga pa Rumunija ne hotela sprejeti, tedaj bi bojševiki takoj pričeli ofenzivo.
MIROVNI PREDLOG RUSIJE POLJSKL
LDU. Pariz, 3. (DunKU.) O mirovnih predlogih, ki jih je sovjetska Rusija stavila Poljski, poroča »Ma-tin«: Prevsem zagotavlja sovjetska vlada,da ni sklenila nobenega tajnega dogovora z Nemčijo ter priznava neodvisnost Poljske. BoljSeviki predlagajo nadalje, naj se med Poljsko in sovjetsko Rusijo sklene premirje na ‘fronti, kakršna je danes, in naj se začasno določijo meje. Ukrajinska sovjetska vlada naj se prizna kot neodvisna od ostale Rusije, vendar pa kot njena zaveznica.
Poljska odklonila mir.
LDU. Nauen, 2. (Brezžično.) Poljski, minister za zunanje posle, Patek. je na potovanju iz Londona v Varšavo na Dunaju podaj izjavo, ki naznanja odklonitev mirovne ponudbe sovjetske vlade Poljski. Izjavil Je, da mora vojna trajati tako dolgo, da Poljska doseže svoje cilje.
Judenič uiet.
LDU. Berlin, 2. (DunKU.) »Berli-ner Tageblatt« javlja iz Revala: Generala Judeniča so prijeli njegovi častniki, ko je hotel s Kolčakovlm denarjem odpotovati na Švedsko. Moral je oddati 200.000 mark za 17 tisoč ruskih vojakov, obolelih na Estonskem za pegavico.
NEMIRI V CARIGRADU.
LDU. London, 3. (DunKU.) — Reuter.) Iz Carigrada poročajo, da so poslednjo sredo nacijonalisti oropali materijalno skladišče v Gailipo-Iiju ter odnesli 80.000 pušk. 500.000 nabojev in 53 strojnic. Sklepajo, da ie to orožje šlo v Aziatsko Turčijo.
WILSONOVE TEŽAVE Z MIROVNO POGODBO.
LDU. Amsterdam, 2. (DunKU.) »Telegraaf« javlja iz Londona, da »Times« nikakor niso poročali iz Wa-shingtona, da je Amerika sklenila pristopiti k zvezi narodov, marveč, da je to popolnoma izključeno, ker se je konferenca obeh strank izjalovila. Mogoče pa je gibanje v prid posebnemu miru z Nemčijo. Predsednik Wilson se mora podvreči ali ratifikaciji mirovne pogodbe s pridržki, ali pa odgoditvi pristopa k zvezi narodov do časa po volitvi predsednika.
Železniška nesreča.
LDU. Pariz, 1. (DunKU.) »Agence Havas« javlja iz Burlingtona: Brzo-vlak v Montreal je skočil s tira. Dva spalna vozova sta padla v Cham-plainsko jezero, ki je bilo zamrznjeno. Prebila sta led in izginila v jezeru.
Glose.
Uspeh železničarske stavke v Italiji. Železničarska stavka v Italiji se je končala 30. jan. o polnoči. Prometni minister Je sporočil glavnemu železniškemu ravnateljstvu v svrho izvršitve naslednje vladne ukrepe: 1. v se osobje, ki se Je udeležilo stavke. se sprejme na mesta, kjer Je bilo prej. 2. Mezde za čas stavke se vložijo v obrokih v prvo skupno glavnico, last železničarjev. 3. Pritrjujoč načelu osemurnega delavnika za vse delavce v privatnih in državnih podjetjih. se udejstvl osemurni delavnik za strolnike še pred 30. aprilom, za osobje na vlakih še pred 30. junijem, a za druge katesroriie po veljavnih določbah v najkrajšem roku sporazumno z upravnim svetom. 4. Način udejstitve osemurnega delavnika določi upravni svet. pri katerem bodo sodelovali trije člani vsake kategorije. ki bodo imeli pravico do svetovalnega glasa. Te člane izvolijo kategorije same z Jamstvom manjšinske pravice. 5. Upravni svet bo poskrbel za ureditev organičnlh seznamov, vkliučivši v plače in mezde nagrade in doklade, izkliučivši dra-ginjske doklade in začenši s proučevanjem vprašanja akordnega dela.
V	seznami s spomenico železničarji« k ^eze „se oredlože zbornici v britev 6. V upravnem svetu bc zastopanih pet zastopnikov, izvoljeni v razrednih volitvah z jamstvom manjšinskih pravic. Upravni svet bo poskrbel pri sestavi nove ureditve za ustanovitev krajevnih komisij. Mezde za čas stavke se ne Izplačajo. Tozadevne dnevne plače se nalože dvakrat na mesec v skupno glavnico. Minister priporoča največjo nag-
lico In točnost v izvrševanju vladnih določb in pošilja glavnemu ravnateljstvu spomenice vseh železničarskih udruženj. ki se bodo morale predložiti zbornici. — Veselimo sc nad uspehom, katerega so dosegli italijanski sodrugi železničarji po dolgi stavki. Vzlic nekaterim stavko-lomcem in vzlic fiasilstvom s strani vojaštva so si priborili znatne pridobitve.
Zbor sovjetskih narodnih gospodarjev. Iz Moskve: K prihodnji otvoritvi zbora sovjetskih narodnih gospodarjev je Bucharin v »Pravdi« na ta način formuliral zborove naloge: Osrednji odbor komunistične stranke je popolnoma odobril stališče sodru-ga Trockega, da je za največje izrabljanje žive delavne sile nujno organizirati delo tako kakor vojstvo, kjer sila in hitrost izvedbe, kakor tudi odgovornost dajejo največio expansiv-nost.
Dnevne vesti.
Zopet lažll
V	zadnejm času so gotovi poznani politični nasprotniki, ki jim ie nepošten boj proti socijalistom glavna skrb, najprej pritajeno, potem pa glasnejše govorili, da Je sodrug Kristan v ministrskem svetu nasprotoval izvedbi znane ubožne akcije v prid vsega revnega jugoslovanskega prebivalstva, in speciielno še slovenskega. Sodrug Kristan naj bi bil delal proti taki akciji! Vedeli smo, da gre zopet za laž najhujšega kalibra, ki bo zelo kratkih nog. In res imaino sedaj tu kategorični dementi ministra Kramerja, ki zadevo primerno pojasnjuje. Včerajšnji »Slovenski Narod« piše namreč naslednje:
»Minister Kristan in ubožna akcija. Ljubljana, 3. februarja. V Bel-gradu se širijo očividno od elementov iz Slovenije, katerih interes je. izpodkopali delo v vladi, neresnične govorice, kakor da bi minister Kristan nasprotoval državni ubožni akciji. Gospod minister za trgovino in industrijo, dr. Alb. Kramer, nas prosi, da konštatiramo. da so te govorice prosta Izmišljotina in grda laž. nasprotno ie istina, da ie gospod minister Anton Kristan zastavil vse svoje sile naienergičnele v to. da se čim nainxreie izvede državna ubožna akcija. Med obema slovenskima ministroma vlada v tem pogledu popolno soglasje, kar se sicer razume samo ob sebi. ker državna ubožna akcija ni in ne sme biti predmet kakršnekoli uolitike.«
Izvoznice za živila.
Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel ie odredilo, da sme odslej izdaiati izvoznice za maniše količine živil le odsek za prehrano v Ljubljani. Politična okrajna oblastva ustavijo izdajanje izvoznic z dnem 10. februarja t. I., z 11. februarjem začne izdaiati izvoznice izkliučrro odsek za prehrano. S 15. februarjem izgube veljavnost izvoznice, ki so bile izdane od političnih okrajnih oblastev do vštetega 10. februarja t. I. Oasek bode izdajal izvoznice le na pismene, pravilno koikovane proS-nje, katere morajo vložiti stranke pri pristojnem političnem okrajnem ob-lastvu. Prošnji mora biti priložen ovitek z naslovom stranke ter t znamkami, pravilno kolkovan bankovec za 10 K ter popolnoma vidiran potni list. Izvoznice, oziroma rešitve bode dostavljal odsek strankam neposredno po pošti. Osebne intervencije v zadevi izvoza živil bode odsek dosledno odklanial in se stranke tozadevno ne bodo sprejemale, nakar se opozarjajo posebno stranke z dežele.
* 4
Olstro streljanje. Vojaštvo ljubljanske garnizije bo Ojstro streljalo od 3. do konca februarja t. L dnevno razen nedelj na tukajšnjem strelišču (Dolenjska cesta). Iz varnostnih ozirov se na to onozaria prebivalstvo Ljubljane in ljubljanske okolice.
Z fiuhiianske cestne železnice. Prejeli smo in priobčujemo: Marsikaj bi bilo treba urediti pri naši cestni železnici. Predvsem pa bi bilo treba donovedati nekaterim višjim uslužbencem cestne železnice, da postopajo s svojimi podrejenimi dostopnejše, ter da lih ne smatrajo za hlapce, s katerimi se more tako surovo postopati, kakor ie to stori! preglednik g. Oswald v pričo mnogoštevilnega obč. pred mestnim magistratom. kjer je kričal in razsajal z »bolj-ševiki« in enakimi besedami. Več dostojnosti torej in manj domišljavosti!
Himen. Dne 2. t. m. se Je poročil sodrug Albin Prepeluh s sodružlco Pavlo Pirkerjevo iz Ribnice. Bflo srečnol
Povratek Jugoslovanskih ujetnikov Iz Itatlje. V nedeljo, dne 1. t m. dopoldne se je povrnilo Iz Italije 52 Jugoslovanskih častnikov in 18 mož. Vkrcani so bili v ital. pristan. Brindisi in se peljali na Dubrovnik, od tu preko Broda na Zagreb v Ljubljano. Vsi opisujejo težko življenje ujetništva. Moštvo je kratko dejalo; »Glad nas Je mnogo pokončal, a kar lih ni glad, to pa žice ograj, kajti mnogo jih Je tudi popolnoma znorelo!« Pripovedujejo, da so jih Dalmatinci zelo radostno sprejeli. Na kolodvoru je bil samo oficijelen sprejem.
Občinski svet ljubljanski. Seja občinskega sveta ljubljanskega se vrši v sredo, dne 4. t. m. ob petih popoldne z dnevnim redom: Javna seja: Naznanila predsedstva, mestnega magistrata poročila o prošnjah za podelitev domovinstva, personalno-pravnega odseka poročila, finančnega odseka poročila, policijskega odseka poročila. Tajne seje.
Popravek. V včerajšnjem podlistku »Krpanova kobila« naj se bere v drugem stolpcu mesto: »Krizanteme sjromaka, ki je pa ostala« pravilno »Krizanteme siromaka, ki je postala«.
Dobava oglja za kovaško obrt. Ker so se čule pritožbe, da primanjkuje domačim kovačem po deželi oglja za njihov obrat, kar se občuti posebno pri nujnih popravah kmetijskega orodja, obrnilo se Je poverjeništvo za kmetijstvo na merodajne faktorje in dobilo sedaj odgovor od državnega nadzorništva veleposestva kneza Auersperga, da Je del zaloge oglja in even. tudi del nove produkcije na razpolago domačim kovačem. Radi naročil naj se obračajo domači kovači na Slovensko kmetijsko družbo (potom podružnic), na družbo Ekonom, na Gospodarsko zvezo v Ljubljani ali na Zadružno zvezo v Celju, ki bodo posredovale dobavo.
Tržaški verlžnik. Poljski žid !z Trsta, Izak Livers, sin Benjamina, je po Ljubljani verižil s sukancem, svilo in zlatimi urami. Blago Je ponujal tudi policijskemu detektivu, ki pa ga Je povabil na centralni urad zoper na-viialce in verižnike. kjer je preje! v plačilo dvakrat po 8 dni zapora in 1000 kron denarne globe.
Oddala učiteliskib služb. Višji šolski svet ie sklenil, da se ukine s podeljevanjem učiteljskih služb kratkim potom, ker se le pričelo z uradnimi razpisi služb. Izvedelo se le Se one premestitve, ki so v teku. Le v najnujnejših slučajih, ako ni kje učne osebe, ali ako šola. oziroma vzgoja trpi, se sme učna oseba premestiti kratkim potom.
Mestne njive za Bežigradom se oddajo potom dražbe v zakup dne 5. februarja 1920 ob 10. uri dopoldne na licu mesta.
Gledališka komisiia bo hnela v sredo, dne 4. februarja ob 18. uri sejo v običajni posvetovalnici.
Vsi ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da si nabavijo dimnikarski red. Dobi se po 1 K izvod v mestnem ekspeditu. Mestni trg štev. 27, III. nadstropje.
Na sobotni železničarski veselici v »Ljudskem domu« se ie izgubil moški klobuk, vreden 600 kron. Kdor ga Ima, naj ga izroči vratarici v »Ljudskem domu«.
Kultura.
Iz gledališke pisarne. I^adl obolelosti g. Rumsola smo primorani spremeniti operni reper.toir, »Mignon« v sredo na E in »Boheme« v četrtek na C odpade. Vprizori se v sredo, dne 4. t. m. »Boheme« za abon. »C«.
V	četrtek, dne 5. t. m. »Rigoletto«, uradniška predstava izven abon.
»Rigoletto« je tretja uradniška predstava, ki se vrši v četrtek, dne 5. t. m. ob pol 8. uri zvečer v opernem gledališču. Vstopnice po znižanih cenah se dobe v predprodaji pisarne »Društva zasebnega uradnt-štva«. Gosposvetska cesta št. 12. H. nadstropje., ob navadnih uradnih urah.
Marljonetno gledališče. Običajna
torkova predstava se danes ne vrši. Prihodnja predstava v četrtek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne v »Mestnem domu«.
Iz stranke.
Za up niški sestanek vseh rediteljev, fcl so sodelovati pri majski in drugih manifestacijah, se bo vršil v četrtek, dno 5. t. m. točno ob 6. ur! zvečer v Mahrovl hiši 1. nadstropje. Prosi se vse zaupnike, da se tega sestanka zauesljvo udeleže, ker bodo dobili navodila za nedeljski protestni shod.	Odbor.
Odborova sela podružnice »Svobode« za Ljubljano se bo vršila v če-
trtek. dne 5. t. m. ob pol 8. uri zvečer v tajništvo »Svobode«. Šelen-burgova ulica 6, II. nadstropje.
Prireditve.
Seja pripravljalnega odbora »Na* rodne Matice« se ne vrši danes k&» kor naznanjeno, ampak šele v petelj dne 6. t. m. ob 6. uri zvečer v Mestni posvetovalnici, na kar opozarjamo vse vabljene.
Motorni klub. Dne 3. februarja o$ 9. uri dopoldne se vrši v restavracij »Novi svet« v Prešernovi sobi, obenem z občnim zborom kluba slovenskih kolesarjev »Ilirija«, ustanovitev motornega kluba, na katero se vabijo vsi motociklisti.
Iz Slovenije.
Brežice.
Samostojna kmečka stranka fa priredila nedavno svoj shod, na katerem Je g. Urek v ostrih besedah protestiral proti temu, da bi morda kak hlapec ali sicer kak delavec zasedel županski stol, ker nobeden !*• med njiju ne plačuje davka. O tem seveda ni govoriL da je pravzaprav hlapec in delavec, ki delata, davkoplačevalec in da bi veliki »gruntarJI« sploh ne mogli plačati davkov, ko bi jim hlapec in delavec s svolim delom ne polnila malhe. Dalje Je g. Urek tudi pravil, da Je delavec kriv draginji, ker vedno stavka In ker dela sam« osem ur na dan. kar Je pa premalo. Kmet da dela po 16 ur na dan. G. Urek Je pri tem previdno zamolčal, da kmetu povprečno letno delo tudi ne znese več kakor osem ur na dan, ker kmet pozimi kolikortoliko počiva. veliki »gruntarJI« pa tako sam! ne delajo, med tem ko mora delavec v tovarnah In rudnikih delati skozi vse leto vsak dan osem ur napornega dela. G. Urek je očitno uporabljal v svojem govoru vse tiste fraze, s katerimi operira liberalna In klerikalna stranka In s tem lasno pokazal, kaj se skriva pod to lažikmečko stranko »samostojnih«. Zavedni kmetski trpini brežiškega, sevnlške-ga in kozjanskega okraja bodo volili sociJalne demokrate, g. Ureku pa bodo pokazali hrbet in mu rekU: »Poslanec ostane! doma pri — pečll..«
Protest Tržičanov.
Tržiškl Slovenci, zbrani ut lavnem predavanja v meščanski šol dne 27. Januarja 1920, kar naj odločnejše protestirajo proti amputaciji našega naroda, kakor Jo zamišlja mirovna konferenca v Parizu. Zahtevamo. da nas narod sam odloča « svoji usodi.	Tržičanl.
Tržič.
Smejali smo se, ko smo pred nekaj dnevi brali v »Večernem Listu« nek izvanredno duhovit dopis lz Tržiča, naperjen proti tržišklm sodru-gom. Posebno zanimiv je oni del, kf Izraža prikrito željo, da bi prišla v predilnico ln tkalnico, ki začne zopet obratovati, na mesto nekega sodruga kaka prenapeta klerikalna oseba. Morda si želi celo župnik sam prit! na to mesto, da bi lažje pasel svoje zveste ženske ovčice. Omenjeni dopis govori tudi nekaj o vodiški Johane!. kar pa je le nesramna laž. Toliko odgovarjamo, na druge obnemogle pobesnele neumnosti klerikalnega dopisnika pa se sploh ne izplača odgovarjati.
Križ pri Tržiču.
Vs-im klerikalcem Iz Križa in Tržiča svetujemo, da sc prele Informirajo or! socilallstlh, da bodo polem vede'i poročati vsaj v tem oziru pravilno in resnično, kdo da ie socijalist in kdo da ni. Ce bodo to storili, se iim v »Večernem Listu« tudi tega ne ho treba Iacrati. da je molster Brejla socijalist. Sicer pa se poznamo. Vemo namreč, da je »Večerni List« ustanovljen samo za to. da operira a lažmi .proti socijalistom, ker drugače snlnh re more.
Troite na revmatizmu in gibUčnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fel-lerjevim Elza-fluldom je tako rekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ah 2 velild špeciialni steklenici 24 K.
Rabite milo - odvajajoče sred* stvo? Fellerjeve prave Elza-krog-ljice Izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 12 K. — Zagorski sok zoper kaSelj ln prene bolečine 1 steklenic« 4 K. — Želodec okrepčujoča tinktur« 1 steklenica 12 K. — Omot ln po$t* nina posebej, a najceneje. Eugeu V, Fellcr. Stubiea donja. Eizatrg it 252, (Hrvatsko).	—E—	930
Izdajatelj Ivan Mfthar.
Odgovorni urednik: Rudoii Oolouti, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da je naš srčnoljubljeni, nenadomestljivi in predobri oče, oz. sin, brat, svak in stric, gospod
arhitekt, mestni stavbenik, posestnik in tovarnar, načelnik zadr. stavbenikov v Sloveniji po dolgem mukepolnem trpljenju danes v soboto 81. januarja mirno preminul, zapustivši mnogo prezgodaj svojo ljubljeno deco. Pogreb našega blagega pokojnika bo v pondeljek ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Šelenburgova ulica 6 na pokopališče k sv. Križu. Blag spomin in večni mir ljubljenemu pokojniku.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1920.
Valerija, Zdravko, Roman,	Ana	Scagnetti,	Franc	in Karel,
otroci.	mati.	'	brata.
Rozalija Kunej, Katarina Tomažič,
<	sestri.
Margareta Scagnetti, Ivana Scagnetti,	ostali	sorodniki.
svakinji.
Kranjska industrijska dražba.
Vabilo
ki se bo vršil
v petek, dne 27. svečana 1920 ob 11. url na Dunaju I, Tet faltstrasse štev. 8.
Dnevni red:
a) Poročilo in sklepanje o uspehu preteklega poslovnega leta.
b) Poročilo preglednikov.
c) Volitev preglednikov (§ 25. družb, pravil).
d) Volitev Slanov upravnega sveta (§ 17. družb, pravil).
P. t. gospodje delničarji naj blagovolijo položiti delnice najkasneje do 20. svečana pri Allg. osterreichische Boden-Credit-Anstalt na Dunaju, podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Banca Comerciale Italiana in Banca ltaliana dl Seonto v Trstu (§ 10. družb, pravil), kjer dvignejo odgovarjajoče izkaznice.
Predsednik upravnega sveta.
Razširjenje selske službe.
Z dnem 1. februarja 1920 se razširi pri kr. poštnem uradu Žužemberk dostavljanje poštnih pošiljatev po sel-skem pismonoši v sledeče vasi: Budganja vas, Dešeea vas, Poljane, Vrh, Goniji in Dolnji Križ, Vrhovo, Reber, Zalisec, Cvibel in Prapreče. Dostavljanje se bo vršilo vsak torek, četrtek in soboto.
V	Ljubljani, dne'27. januarja 1920.
Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: i69	Dr.	Debelak	s.	r.
Uvrioje najhitrejSe fotonraf H a g o n
H i b š e r, Ljubljana, Valvasorjev trj?
Sl. 7, nasproti Križanske cerkve.
tonil'itn rHfft (Chromatische Konzert-rlulidul lllliS GuiUrm-Zither), fine, velike. skoraj nove, na 74 strun, brez kasete. Cena 700 K. Kračun, Poljčane.
Dober izvežban priden
„Falzer“
za „Falzstroj“ s takojšnim nad-stopom se išče:
ALEKS PODVINEC,
tovarna u&nja,	171
Radeče pri Zidanem mostu.
sledeče vrste:
ItOlJliejii
priporoča na debelo: „Upanus Papirnica"
LJtab!fona, Mesti?! trg Štev. tl.
Sprejmeta se dve služkinji prva kot sobarica druga za vsa hiš*?a dela, / proti dobri hrani in visoki P^a^# !63 Ponudbe Emonska c. 8/II.
Mi niže podpisani osnivamo pozivom na § 150 t. z. dioničarsko društvo pod naslovom:
»Jvornica pokučtva i industrija drva d. d.
ga tom opazkom, da konstituirajuča skupština može odrediti i drugo sjedište društva. — Dionička glavnica ustanovljuje se sa
8,000.000 K slovom osam milijuna' kritna.
Ovo društvo osniva se na neograničeno vrieme te mu je svrha, da kupuje i prodaje šume te izradjuje i prodaje pokučtvo i drvo. Rečeno društvo preuzima moderno uredjenu tvornicu pokučtva u Krapini te sa istom spojene i najmodernije uredjene pilane, koje su sada vlastništvo „tvornice pokučtva i industrije drva Lamer drugovi u Krapini", koje poduzeče jest javno trgovačko društvo. — Novo osnovano dioničarsko društvo preuzimlje svekolike postoječoj tvornici spadajuče zgrade i to koli zgrade za stanovanje toli i gospodarske zgrade, pre-' uzimlie sav materijal, nadalje na ptlanama se nalazeče izradjeno i u šuniama nalazeče se posječeno drvo, preuzimlje sav živi i nartvi inventar, na roči to sve predmete spadajuče šumskoj željeznici i svekotiko vozno blago. — Novom dioničarskom društvu ustupajo se sve pogodbe, temeljem So e su kupljene šume od Franje baruna Ottenfelsa, centralne banke u Krapini odnosno Ivana grofa _D.irifcov.ca to kneza Wmd.sc igrate.-, u Rogatcu. - Ove šume leže u Maclju te imadu cirka 200.000 m* drva i to vecmom jekmne i bukovine — Ustupa se novom društvu pravo prvo-kupa na šume Franje baruna Ottenfelsa ležeče u Kranjsko] odnosno na cjelo njegovo dobro „Goriane kraj Novog Mesta u Kranjs*oj lezoče.
Izdaje se 40.000 komada dionica uz tečaj od 500 K po komadu.
Dionice glase na donosioca, a nominalna vriednost se ustanovljuje po dionici sa 200 k runa. *— Subskribcija na ove dionice se danom 8. siječnja 1920 - te traie do 20. veij»če 1920. - Subskribcija imade se obaviti kod centralne banke d. d	^njene
podružnice u Varaždinu, zatim hrvatske eskomptne banke, te podružnice francusko-srpske banke u Zagrebu se kod podptea teade qetiznos uplatiti najednom i to sa 5% kamati od 1. siječnja 1920. - Dionice participiraju na čistoj dobiti za godmu 1920. Svakom subskribentu izdat če se medjutimnica temeljem koje če kasnije dobiti dionicu. - Utemeljitelji pridržavaju si pravo reparbcije supskrib,ranih dionica. -Konstituirajuča glavna skupština sazivlje se na dan 25 veljače 1920 za U. sati prijepodne u piostonjama centi ulne banke u Krapini.
Krapina, mjeseca prosinca 1919,
Franjo barun Ottenfels, velevlastelin, Fo/puec.
Villini Schrenger, ravnatelj pilane, Krapina.
Ferdo Lamer, veletržac, Krapina.
Bogdan Barbot, odvjetnik i kr. Javni blliežnik, Krapina. Dr. Rudolf Bltthweiss, odvjetnik, Varaždin. Julijo Schwarz, trgovac, Varaždin.