KATOLISK CERKVEN LIST.
..Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljA po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za »/4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izideDanica" dan popiej.
Tečaj XLVI.	VLjubljani, 24. listopadaTT893.	List 477
Kervavo djanje na mestu rojstva Kristu-	gospoda s kavasom (služabnikom ruske palestin-
sovega V Betlehemu.	ske družbe) in nagovoril je priljudno te tri, da
naj odstopijo s prostora, ker ravno prihaja pro-
Ze pred nekaj časom so časniki naznanjali	cesija in ge mora alUr incenzirati (pokaditi),
strahovito morijo v betlebemski štalici, zdaj pa	Nat0 tedaj odideta gospoda 8 kavasom. Ko pa
je „Pozavna S. Križa" na Dunaju v dopisu iz Je-	se je pr0Ce8ija bližala jaslicam, ki so nasproti
ruzalema od 1. t. m. prinesla obširen popis te	roj8tvenega mesta, se je kavas vernil in se
gnjusobe na svetem mestu, ktero bomo skusili	U8topil pred zvezd0i ki je na megtu rojgtva in
nekoliko stisnjeno podati dragim čitateljem. Pi-	8e mora incenziratL Br." Liberat (z Gosolda pri
8aI ,j6nČ\P.: Bonavent,ira Lugscheider, misijonar	Belu[m? na tirol3ki meji) ga zopet prosii da naj
v o. Deželi.	^ ¡z svetigča kar pa jc ta osomo odrekel.
Ostudnost izvira od gerskega razkolstva.	Vsled tega ga je prijel za ramo, da bi ga ven
Duplina Jezusovega rojstva je svetišče, ktero	spravil. Ta pa, ko bi trenil, potegne revolver in
časte in obiskujejo kristjani vsih narodov, ker	dvakrat nanj ustreli. Br. Liberat je sinil zadi
tukaj je bil iz Marije D. rojen Jezus Kristus,	Za kavasa in ga prijel za roke tako, da je imel
Sin Božji, in tukaj so angelji „Gloria" peli, mir	sicer roki prosti, pa ga vender ni mogel zadeti,
oznanovali, ter bi se morali vsi „narodi zedi-	Vsled tega hrupa odbeži en del mnihov, ki so
njati" in se kakor otroci enega očeta spoznavati	bili pri procesiji in ki niso vedeli, kaj se je
in nebeškemu Očetu čast skazovati. Pa ravno	zgodilo; nekteri drugi, ki so spazili, kaj da je,
tukaj so pobožni očetje sv. Frančiška že večkrat	80 pa prihiteli, in njim na čelu Br. Deodat z
kervaveli, ko so branili pravice katoliške Cerkve.	Molfette. Na tega nameril je kavas revolver.
Še le pred enim letom so listi naznanovali borbo	Da bi svojega sobrata rešil, šine Br. Liberat
med razkolniki in katoličani v tem svetišču,	pred-nj in tako je bil ustreljen v spodnji del
Vender taka strahota, kakor sedaj, je neslišana.	života, kar mu je zdajci vzrokovalo smert.
Tuje bila prava zavratna morija, namreč	Nato je napadnik strelil četertič na č. P. Ra-
tako-le:	faela s Kustel Demilia (pri Loreti ), kteri se je
Frančiškani v Betlehemu imajo vsaki po-	ravno sklanjal k molitvi pred mestom rojstva,
poldan procesijo na mesto Gospodovega rojstva,	Tega šest- in sedemdesetletnega, zarad detinske
k jaslicam, in na druga ondotna svetišča, kakor	p^božnosti od vsih ljubljenega in češčenega
je znano. Sakristan gre naprej, da prostor vrav-	starčka, ki je imel roke pred persi sklenjene,
nava za procesijo. Med raznimi verstvi tukaj	je zadela krogla v levo roko, sterla mu komolčni
je namreč taka zveza, da med tem ko eno ver-	členek in šla skoz ledje v berbtanec, kjer je
stvo ima procesijo, ne sme pričujoč biti noben	ostala. Revež v groznih bolečinah leži v fran-
spoznovalec drugega verstva.	čiškanski bolnišnici v Jeruzalemu.
Ko se je tedaj 26. oktobra t. 1. frančiškan-	Se peti strel je apotekarja Fr. Roman-a
ska procesija bližala duplini rojstva Gospodovega,	oplazil na levi roki, samostanskemu kuharju
je naprej stopajoč sakristan našel dva ruska	Benavnutu pa je zdrobil palec levi nogi. Prednjj^^S^'
je morivee mogel šestič ustreliti, se je posrečilo Br. Deodatu, da mu je revolver iz roke iztergal, potem je strahopetni morivee pobegnil. Se ve, da ta slučaj je obudil silovito grozo. Brez odloga so poslali sporočilo v Jeruzalem, od koder so poslali vojakov jezdicev, kteri so še tisti večer ob i)ih hudodelnika zasačili in zaperli. Spoznal je hudodelstvo brez ugovora. Prebivalstvo je bilo strahovito razdraženo in še v noči je piiderlo v samostan kacih 1000 mož. Gotovo bi se bilo kaj groznega pripetilo, toda kustos S. Dežele P. Jakob Castell Madama je še o polnoči po francoskem konzulu jeruzalemskemu pasu poslal sporočilo. ki je sam ob 2eh po polnoči prihitel v Betlehem mirit razdražene prebivalce. Betlebemci so hotli merliča v slovesnem obhoda spremiti v Jeruzalem kljubu razkol ni kom. P. kustos v to ni privolil.
Zjutraj ob Tih, pravi dopisnik, sem odrinil z jeruzalemskim pevskim zborom in mnogi so-brati v Betlehem na pogreb. Napravili so slovesen „Requiem." Cerkev je bila prenapolnjena, vender se je veršilo vse v resnobnem miru in slovesnosti primerno. Nepregledno dolg obhod je spremljal merliča skoz mesto na pokopališče: ves Betlehem se je vdeležil. Naprej so šli ka-vasi in turški častniki, za njimi frančiškani iz Betlehema in Jeruzalema z merličem, ki so ga nesli v odperti rakvi. Zraven pogrebcev so šli turški vojaki io mestni vradniki. Nazadnje ne-š te vil no ljudstva. Pokopoval je kustodijalni kustos francoski frančiškan P. Jeronim iz Sigeana.
Zveršilo se je vse mirno, dasiravno so bili lietlehemci silo razdraženi in celo na pokopališču sta se dva hudovala, zakaj da se niso zdaj ker-vavo zmaševali nad greki, ko je bila prilika.
Toda, Bog kristjanov, pravi dopisnik, ni Bog maševanja, in nasledovavci Njega ki je še umirajoč na križu za svoje morivee molil, poznajo le maševanje odpuščanja. Davi. ko sem hudo ranjenega P. Rafaela obiskal na postelji bridkih bolečin, sem ga hotel tolažiti: toda on sam je imel več tola-živnih besed, kakor pa jest. Rekel je: „V vsem naj se zgodi volja Božja. Res ne vem, s čim sem zaslužil, da sem od svojega ljubega Jezuščka tako plačilo dosegel. Prav na mestu njegovega rojstva mi je bilo dano kri prelivati. Pa tudi zmeraj molim za njega, ki me je ranil"...
P. Rafael je bil rojen v Castell-Demilio 1. 1818 in je že od 1. 1*48 v S. Deželi v misi-jonu. On je v resnici redovnik in mašnik v duhu svetosti. Detinska njegova pobožnost in serčna dobrota do vsili brez razločka kakoršne koli narodnosti je kdo. to ga je vsim priljubilo.
Ko so Nj. Veličanstvo cesar Avstrijanski bivali v Betlehemu, se jim je prav ta pater posebno priljubil in pogovarjali so se z njim z vso priljudnostjo.
Naj ljubše od nekdaj je bil njemu Jezušček, njemu je posvečeval vse svoje djanje. V svoji celici v Betlehemu je imel prijazne jaslice 8 pre-ljubeznjivim Jezuščkom. Tega je sam bil položil v štalico Zveličarjevo in ga blagoslovil. Te jaslice imel je v svoji celici postavljene leto in dan. Pred jaslicami je opravljal svoje pobožnosti in prav velikrat je na malem harmoniju igral Jezuščku ginljive pastirske pesmi. Že celo pa je bilo o Božiču njegovo veselje veliko. Kadar smo mi pevci na Sveti večer prišli (iz Jeruzalema) v Betlehem, pripoveduje dopisnik, smo njegovemu Jezuščku pred jaslicami zapeli in zaigrali ne-ktere pesmi, in vselej sta bila nazoča prečastiti P. kustos in jeruzalemski patrijarh, ako sta bila tamkaj. Pa vsaki pot nas je tudi prosil, da naj gotovo to storimo ljubemu Jezuščku na čast, ne pa njemu (P. Rafaelu). Zdaj pa je od ljubega Jezuščka prejel plačilo, se ve, da kervavo, ktero se bode pa kmalo spremenilo v zveličavno v nebesih, kjer bode svojega Jezuščka obličje v obličje gledal v večni „Gloriji" in zveličanji.
Tukaj naj opomnimo za bližnji Božič. Šolska in druga mladina, ki že morebiti zdaj mislite na jaslice, zapomnite si dogodbico o tem častitljivem patru in njegovih jaslicah v Betlehemu. Dobro storite, ako si dogodbo prepišete in pri jaslicah pričujočim pripovedujete, deklamujete, ali četudi kteri spretniših pesem zloži o Patru Rafaelu, kako je ljubil Jezuščka, kako zanj terpel (morebiti celo že zanj umeri, krogla namreč, ki se mu je vsadila v herbet, v začetku novembra ni bila še najdena). Molite zanj, bodi si že, da je še živ in terpi v bolnišnici v Jeruzalemu, ali pa če je že umeri.)
Zdaj pa še nekaj groznega tudi za nas v tej dogodbi. Človek, ki je doveršil omenjeni člo-vekomor, je avstrijanski podložnik, še več: od je Slovan, menda iz Dalmacije, po imenu Ni kola Jurič. Bil je hudodelnik izročen ces. kr. avstri-janskemu konzulatu, da bo v Avstrijo poslan, ker je sam rekel, da je avstrijski vojak in je svoj dopust v to obernil, da je šel v S. Deželo. Ce je vse to res? Praša se namreč, če sme avstrijski vojak iti na dopust v dežele, ki so pod Turkom, in pa, če sme avstrijski vojak na dopustu stopiti kot kavas (berič) v rusko družbo in v tej službi ostati, četudi konzul to ve?
„Pozavna" piše, da se je ruski konzul na vse kriplje potegoval za morivca! Misliti je, da mu je bila vsa stvar napačno poročena ali mo-
goče, da se vedel ni, da je morivec Avstrijan.
Se ponoči je sel namreč v Betlehem, da bi mo-rivca kavasa iz ječe rešil; toda turška straža ga je krepko zavernila. Potem je od pašata zahteval, da naj odstavi turške vradnike, kteri so se vdeležili, da je bil morivec v zapor odpravljen. Kaj porečejo k temu drugi konzuli? (Poznejša naznanila pravijo, da sta ruska popotnika sama sla nazaj v Jeruzalem, ko je bil morivec zapert. Ta dva sta najberž konzulu poročevala, kaj se je godilo.
Pa ni še konec. Ruski konzul hoče zadol-ženje zvreči na frančiškane, češ, oni so rogo-vileži; oni so kavasa napadli in nanj streljali! Prederzna lisičnost! Grejo mar frančiškani z revolverjem k procesiji? In ko bi bilo to, bi se gotovo ne bili dali postreliti — njih toliko proti enemu!
Le še! Er« pripis k vsemu temu dostavlja: Reč je še na hujšem, kot se vidi. Včeraj je zahteval ruski konzul, da naj se denejo v zapor vsi italijanski frančiškani; očitno v obraz nam govore: „Zdaj konečno bodete gotovo pregnani iz svetišča'1 (betlehemskega). Očitno, vse je bilo (prekanjeno) nastavljeno rusko kovarstivo, in ako ne bo nagle pomoči, je Betlehem zgubljen (za katoličane).
Še drugo pismo od meščana Salem Džirzis-a iz Betlehema dostavlja, da sakristan frančiškanski je prijazno dvakrat prosil kavasa in ruska obiskovalca, naj bi počakali z obiskovanjem, da se procesija opravi, in ko je sakristan v drugič zahteval, naj odstopijo, je kavas bodalo potegnil iz žepa, da bi mahnil po frančiškanu, ker ga je sakristan od tega odvernil prijemši ga za roko, se je napad ni k šiloma iztergal, izvlekel revolver, s kterim je frančiškana brata v spodnji život zadel, da se je mertev zgrudil na tla. To ne zadosti, je morivec še štirkrat ustrelil na frančiškane v njih opravilu, s čimur je P. Rafaela smertno, nekega tretjega lahko ranil itd. Morivec je bil še tisti večer odpeljan v Jeruzalem. Ruski konzul je še drugi dan nadlegal v turškem Se-railu, da naj izpustijo morivca, pa brez vspcha; temveč izročen je bil avstrijanskemu konzulatu, ker so se pri zaslišanji prepričali, da je avstrijski podložnik.
Vrednik lista „Posavne" je bil 7 let v S. Deželi, pa nikoli ni videl, da bi bili frančiškani prišli k procesijam z revolverji ali z drugim orožjem; njih orožje je križ in njih bramba so molitve, dasiravno bi ne bilo čudo, ako bi se pri večkratnem divjem napadanji razkolnikov branili tudi z orožjem.
Kako se bo vse to izšlo, je prašanje. Fran-
cija je varhinja S. Dežele; pa kako jo bo branil Francoz, ki še doma zatira katoličanstvo in ki se je ravnokar tako serčno objemal z razkolni-kom Rusom ? Kaj bo storila mlada Italija za katoličanstvo v Betlehemu, ki sama doma tako gerdo dela s sv. Cerkvijo in s papežem? Kaj bo storil nemški cesar, ki ravno zdaj v Jeruzalemu zida nemško protestanško cerkev na zemlji stare katoliške cerkve Matere Božje, s ktero je bila zedinjena benediktinska opatija? Kaj bodo storili ali pomagali framasoni, prostomišljaki, ki kerst teptajo in se veselč preganjanja svoje lastne Cerkve? Svoje Cerkve Bog ni in je ne bo zapustil; pa bati se je še hudih časov pred veliko zmago! Blagor mu, kdor verno derži s svojo sveto Cerkvijo; goije pa mu, kdor v njeni vojski pobegne pod sovražnikovo zastavo in se bojuje zoper lastno mater! Zveličan bo, kdor bo stanoviten do konca!
Cerkveno leto,
ali letni sveti časi in dnevi.
Spisal Ivan Komljanec.
Peto poglavje.
Še nekateri znameniti cerkveni časi In
godovi.
§. 43. Nadaljevanje.
Izmed manjših, pa vendar bolj pomenljivih praznikov svetnikov še omenjamo: 1) god sv. Janeza Kerstnika (24. junija in 29. avgusta); 2) god sv. Cirila in Metoda (5. julija); 3) god sv. Herma-gora in Fortunata
1.	Spomin rojstva sv. Janeza Kerstnika se obhaja v dan 24. junija vsaj že od 5 stoletja. Cerkveni zbor Agatonski (:>Ofi) šteje ta praznik celo med največje prazniške dneve. Bil je nekdaj zapovedan praznik, kakor spričuje n. pr. pismo papeža Nikolaja I. na kralja bolgarskega, Mihajla. kjer se imenuje med prazniki, ob katerih je treba zder-žati se težkih telesnih del. tudi dan sv. Janeza Kerstnika.')
Na večer pred godom sv. Janeza Kerstnika zažigajo že od nekdaj kresove. Sv. Janez je namreč pot pripravljal Njemu, ki se imenuje Juč v razsvit-Ijenje narodov."
V dan 29. avgusta se obhaja spomin smert; ali obglavljenje sv. Janeza K.
2.	God slovanskih apostolov — ss Cirila Metoda se je najberž že zgodaj cerkveno prazno-Berila v zgodnjicah tega godu. v dan 5. julij? namreč pripoveduje, da je bil pogreb sv. Cir' Rimu za papeža Hadrijana II. podoben bol» goslavnemu obhodu, nego merliškemu sp Truplo njegovo je bilo položeno v grob, k pripravljen za papeža Hadrijana II. sameg-nako častjo, s kakoršno je pokopal Rim pokopala je pozneje Moravija sv. Metoda.
Slovanski narodi so praznik stolov obhajali že davno. Papež Leor	/
----p
') Bercastel, zgod. cerkv. zv. 9. str. 6«.
s pismom „Grande munus" z dne 30. septembra 1880 ta god zapovedali v dan 5. julija obhajati — se ve, samo notranje — po vsi katoliški Cerkvi. Do tje se je obhajal samo po nekaterih slovanskih škofijah, in sicer v dan 9. marcija.
3. Godú sv. Hermagore in Fortunata omenjamo radi tega. ker škofija Kranjska časti ta dva svetnika kot svoja varha, s praznikom I verste, in z osmino.
Sv. Hermagora je bil učenec sv. evangelista Marka. Po sv. Petru posvečen za škofa, skazoval je svojo škofovsko delavnost v Akvileji (Ogleju). Ker so pervi žarki svete kerščanske vere na Kranjsko prisijali od Akvileje, in je bila dežela Kranjska več stoletij tesno združena s cerkvijo Akvilejsko; perve ondotne oznanjevalce kerščanskega blagovestja smé po pravici šteti med svoje posebne dobrotnike. V znamenje hvaležnosti dežela Kranjska imenovana svetnika časti kot svoja zavetnika.
§. 44. Praznika najdenja in povišanja sv. Križa (3. maja, in 14. septembra).
1.	Zgodovinska podlaga prazniku najdenja sv. Križa je naslednja dogodba: Rimski cesar Hadrijan je dal iz sovraštva do kerščanstva kraj, kjer je stal na gori Kalvariji križ Kristusov, zasuti s perstjo. Da bi ime Kristusovo osramotil še bolj, dal je na tistem kraju postaviti celó tempelj v Čast poganski malikinji Veneri. Cesar Konštantin pa je hotel napako svojega prednika popraviti s tem. da je sklenil na tistem mestu postaviti kerščansko cerkev. Izveršitev tega sklepa je prevzela mati Kon-štantinova, sv. Helena, ki je v ta namen prišla 1. 32G v Jeruzalem, in dala tempelj Venerin podreti. Ko so dotično zemljo razkopavali, našii so tri enake križe, ki so ležali eden zraven druzega. Da bi spoznali, kateri izmed križev je tisti, na katerem je visel Kristus, ukazal je Jeruzalemski škof Mak ar i j križe prinesti k neki bolni ženi, da se jih dotakne. Prosil je zajedno Boga, da bi blagovolil milostno razodeti pravi križ Kristusov. Ko se je napominjana bolna žena dotaknila tretjega križa, ozdravi pri tej priči. Iz tega so spoznali, da je bil ta križ oni, na katerem je bil Kristus križan.
To dogodbo pripovedujejo sog^sno sv. Ambrož, Ciril Jeruzalemski, Rufin, Sozomen, Teodore t idr.
Jeden del najdenega križa se je hranil v Jeruzalemu, drugi del v Carjigradu, in tretji v Rimu.
Praznik v spomin te dogodbe se je nahajal že v 6. stoletju. Po Francoskem in Nemškem ga naj demo v 9. stoletju. Po Nemškem je ta god posebno zaslovel od 1. 872, ko je bil gerški cesar Bazilij košček križa Kristusovega poslal kralju Ljudoviku.
2.	Praznik povišanja sv. Križa ima svoj pričetek v tem, da so nad grobom Kristusovim zidali cerkev, in v njej postavili najdeni križ Kristusov. Vse to se je zgodilo za cesarja Konštantina V.
Slovesnost tega praznika se je še višje povzdignila 1. 629. Perzijani so si bili namreč v letu 614 mesto Jeruzalem osvojili, in pri tej priliki tudi iz svetišča odnesli sveti Križ. Gerški cesar Heraklij je 1. 628 Perzijane premagal, in sv. Križ zopet nazaj dobil. Z veliko slovesnostjo so prenesli to neprecenljivo svetinjo v novo sozidano cerkev na gori Kalvariji.
Ugrabljeno cerkveno blago ne prinese
sreče.
Umeri je nedavno bogati vojvoda Bedfordski, drugi najbogatejši človek na Angleškem; samó vojvoda Westminsterski ima še večji premoženje.
Jurij Russel, vojvoda Bedfordski, je umeri še-le 35 lét star. Živel je kot pravi pravcati čudak: sovražil je vse ljudi brez izjeme in se jih ogibal,
Rodovina Russel obogatela je tako zeló po premoženji. katero je samosilni Henrik VIII, angleški kralj, vzél katoliškim cerkvam in samostanom ter ga njim podaril.
Nesreča je v tej rodo vini postala že takorekoč dedna, zlasti pri onih njenih članih, ki si nadevajo naslov vojvoda Bedfordski. Deveti vojvoda se je usmertil sam, sedaj umerlega desetega ugrabila je smert v najlepši dobi, v cvetu življenja nenadoma in nepričakovano.
Ljudstvo — ne samó katoliško, temveč tudi protestanško — méni, da je to posledica prekletstva, katero je izrekla v dobi verskih bojev hči nekega katoliškega lorda, katerega je grozoviti tedanji načelnik rodovine Bedfordske preganjal do smerti in ga naposled ubil. „Hči je preklela Russelje!" In to prekletstvo spolnuje se še dandanes.
Vzrok nesreče v rodovini Russel pa ima naj-berže čisto drugačen izvir, namreč v reku: „Cerkvi ugrabljeno blago ne prinese nikdar sreče!"
(Galantuomo.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V	Novem mestu je 18. t. m. zveččr ob >/* 9 umeri preč. gosp. kanonik Jan. Ne p. Vovk; preselil se je v boljše življenje po dolgi hudi bolezni, po večkratnem prejemanji ss. zakramentov, v 74 letu svojega življenja. Pokopan je bil 21. t. m. z vsimi mertvaškimi slovesnostmi po 1 lih dopoldne. Bil je ranjki rojen na Jesenicah 6. maja 1819, posvečen 30. maja 1844. V službi je bil kot kaplan na Polšniku in v Poljanah nad Loko pa v Breznici, kot župnik v Kamni gorici, na Ljubnem, in poslednjič 17 lét kot kanonik v Novem mestu! Janez Vovk je bil močno pobožen in ena najbolj blagih duš, priljubljen povsod ljudstvu in duhovstvu. Bog mu daj večni mir!
Solun. 5. novembra 1893. (Dobrotna previdnost Božja v prid bulgarskih sirotic.) Prečastiti gospod kanonik! Po Vašem dobrotljivem prizadevanju so blagi dobrotniki po Slovenskem veliko že storili in darovali za misijon v Macedoniji za zedinjene Bulgare, zato sem se namenil Vam, prečastiti gospod kanonik, in čitateljem Vaše drage „Danice" o neki napravi, ki je gotovo pomenljiva za bulgarski misijon, nekoliko sporočati in sicer po sporočilu, ki ga imam od našega dragega sobrata g Alloatti a, in spoznali bodete, kako ljubeznjivo je Jezus, pričajoč v najsv. R Telesu, pomagal na prošnjo Lurške Matere Božje in sv. Jožefa v neki zadevi, ki ima velik pomen za dobri vspéh bulg misijona.
V	zadnjih letih se je število katolikov Bulgarov precej pomnožilo, tako sporoča omenjeni č. g. misijonar, zato so sv. Oče vstanovili apostoljski vikarijat v Macedoniji in imenovali milstl. g. Lazarja Mlade-nova za apostol, vikarja in škofa. Da pa ne bi ze-
dinjeni Bulgari to ostali, kar so prej bili, le senca pravovernih katoliških kristjanov, smo spoznali, da bode posebno potrebno zedinjene Bulgare dobro učiti, da Jezusa v najsv. R. T. bolj spoznajo, Častijo in ljubijo in da njim v tem nauku tudi živi nauk dobrih zgledov vedno pridiga, drugo kar se je nam dozdevalo, je lahko razumljivo, da je potrebno mladino dobro podučevati in tako sčasoma kerščanske družine, obitelji, popraviti in v pobožnem življenju vterditi.
To nam je dalo povod, da se je vstanovila družba sester „Evkaristink" ali sester sv. R T. Poglaviten namen njihov je: Jezusa v najsv. R. T. častiti in kolikor mogoče k temu pomagati, da se Jezus tudi od njihovih rojakov (sestre so večinoma Bulgarke) bolj in bolj spoznava, časti in ljubi v najsv. R. T Dalje, da po svoji moči skerbijo za vse to, kar je za sv. službo Božjo potrebno, za mašno obleko, za perilo svetih oblačil itd. Kajti v tem se ubožne cerkvice silno zapuščene, zanemarjene in milemu Jezusu v najsv. zakramentu se v vsakem oziru prav slaba godi, zato si prizadevajo pobožne sestre, mu nekoliko za vse to žaljenje zadostovati in mu po svoji moči njegovo presveto Serce razveseliti.
Bilo je na veliki četertek — 18. aprila 1. 1889, ko so milosti, vladika in apostl. vikar majhno kapelico in zraven eno ubožno hišico tukaj v Solunu blagoslovili. V to hišico, kakor v svoj samostan, so došle na veliko nedeljo — 21. aprila — 4 sestre Ev-karistinke in se tukaj kakor v ubožnem Betlehemu naselile. Komaj so se nekoliko privadile služiti svojemu nebeškemu Ženinu v presv. Zakramentu, kar jim previdnost Božja odloči še en nov namen, novo delo njihovega poklica, da bi bilo vstanovljenje bolj doveršeno. Bil sem meseca januvarja leta 1890, pripoveduje dalje č. gospod, ki ima tudi skerb za to napravo — v hiši evkaristink, kar neka uboga šest let stara sirotica bulgarska, MariČka po imenu, dojde v samostan, neka oseba jo je pripeljala ter prosila, ako bi bilo mogoče, da sestre sprejmejo to ubogo deklico, ki nima več staršev, ter skerbijo za njo; jest pokličem sestro načelnico (prednico) ter rečem, da naj določi, kakor misli, da bode prav; ona pa nasproti meni določbo prepusti; hoče tako ravnati, kakor se meni dozdeva, da odločim, ali bi sprejeli deklico-sirotico, ali ne; jest pa sem bil neodločen, kaj bi storil? Silno težko mi je bilo pri sercu, odpraviti to sirotico, kajti nič dobrega nima med raz-kolniki, svojimi rojaki, in med neverniki pričakovati. Na drugi strani se pa nisem upal ubožnim sestram nove skerbi in stroškov nakladati. V tej dvombi začnem v Sercu moliti ter prosim Boga za razsvetljenje, da spoznam, kaj bi bila sv. volja Božja; tudi sestra moli, in ni še minulo 5 minut, kar neprevidoma pri vratih močno pozvoni; sestra odpre, in bil je tukaj poštni sluga, ki je donesel nakaznico na 100 frankov ki mi jih je neki dobrotnik poslal za novo napravo; sedaj pa rečem sestri načelnici: to je slučaj, ki ga je previdnost Božja naklonila — dovolj znamenja, da sprejmemo sirotico. Tako je bila Marička sprejeta in našla tukaj svoj novi dom blizo Jezusa in dobre pobožne kot starše — sestre Evkaristinke.
Tako se je pa pričela sirotišnica za bulgarske deklice; — za fantke je bilo skerbljeno v Zeitenliku, blizo Soluna. — Bodočnost me je učila, da se nisem
zmotil, ko sem otvoril sirotišnico, in da je res ljubi Bog hotel, da se sestre Evkaristinke tudi s tem pečajo, kajti nekako čudno se nam je dozdevalo, kako je previdnost Božja skerbela za uboge sirotice. ker nam je dozdaj po dobrotnikih vedno pomagala za vse to, kar je za priprosto življenje — hrano, obleko itd. teh sirotic potrebno, in to še je posebno čudno, da skoro vsakokrat, keiar je bila nova sirotica sprejeta, je nekaj dni prej ali pozneje došla večji miloščina od dobrotnikov iz daljnih krajev, tako, da so sestre nekterokrat prednici rekle: „Kedar bi bilo pomanjkanje veči, morale bodemo zopet eno novo sirotico sprejeti in pomoč bo gotovo došla.- Hišica je bila kmalu pretesna za družino, ki je vedno se množila, in morala se je sirotišnica povekšati, da je bilo mogoče nekoliko bolj tudi za sestre novinke skerbeti.
Kakor je pa previdnost Božja vse tako vrav-nala, da se je tukaj v Solunu pričela družba Evkaristink in sirotišnica otvorila, tako je zopet ista ljubeznjiva previdnost Božja nam dala zopet znamenje, iz kojega lahko spoznamo, da se naj sirotišnica in z njo saj nektere sestre dalje od Soluna, bolj v sredini Macedonije, kjer je tudi v okolici isti več katoliških občin, preseli in tako z večjim vspe-hom pomaga tudi za razširjenje in vterjenje sv. katoliške vere in poštenega kerščanskega življenja.
Kako je to prišlo? — Kaki dve uri od železniške postaje Ge\vgheli je bilo na prodaj veliko posestvo (deloma pusto in gorato); neki turški bej je bil posestnik te zemlje. Turki imenujejo tako posestvo na deželi Ciftling; turški bej je pa dal v najem svojo zemljo bulgarskim kmetom, in da bi ložej jih tamo obderžal (ker to je bil njegov dobiček), je dovolil, da so si kmeti na njegovem posestvu za sebe in za okolico cerkev postavili 1. 1857. Ta kraj je pa že od nekdaj pri Bulgarih imel ime: Pavlortsi (v spomin na sv. Pavla); tudi sedaj ima to ime: naselniki na tem posestvu so bili razkolniki, kakor po drugih krajih v Macedoniji; okolo 10 let je že minulo, da so se vernih v katol. Cerkev in so tudi do zdaj zvesti ostali.	(Konec sledi )
O. FeJicijan.
Od severa visokih pohorskih planin, med ko-njičko goro, od juga pa straničko zapadno vitanjsko, se razteza prekrasna zrečka dolina, proti jugu okro-žena z lepo obdelanimi vinogradi, proti severu ob-rasčena s smrekovino. Po dolini teče potok Drana, ki goni kolesa mlinarjem in Žagarjem Deske vozijo v Celje in Poličane Pred nekterimi leti je tolklo težko kovaško kladivo, da je donelo po vsi dolini. Prebivavci so večidel umni poljedelci, ki vsaki kos zemlje izkoristijo. Plemenita so jabelka, ki jih pošiljajo na vse kraje, celo v Berlin. V gornjih Zrečah stoji župna cerkev sv. Egidija. župno stanovališče. dvorazredna šola, „Zrečki dvor;tt druge hiše stoje po holmih in gričih med vinogradi. Vsa duhovnija ima 1600 duš in 3 podružnice. Perva je pol ure od župnega stanišča na gori sv. Martina, posvečena sv. Martinu, onemu, ki je odrezal siromaku pol svojega plašča, ki je zavoljo svoje dobrodelnosti po-vzdignjen v cerkvenih urah nad onega, ki je bil papež in mučenik. Druga podružnica stoji na Brinjevi gori, pod varstvom Matere Božje, imenovana „male
svete Višarje," uro hod& na verhuncu. Opravljena je tako prijetno, da te budi nabožnost, in Marijina podoba je tako mila, da te silno gane. Razgled je čudovito lep. Oko ti sega tje k sv. Uršuli pri Sloven-Gradcu. in tje na krasno Pohorje, posuto s cerkvicami in hišami. Tretja podružnica je na drugem oglu Brinjeve gore, četert ure odtodi, sv. Neže. starodavna cerkev, mogočna in olepšana kakor prestol niča. Serce se mora tu ogreti, bodi še tako hladno. Odtodi se ti odpira celo Pohorje, Čadramlje, lepi konjički terg, Ptuj. Če pogledaš na jug, uzreš sv. Hemo, uašarvar nad Klanjcem v Hervaški. V krasno to dolino vodi samo ena cesta iz Konjic, v spodnje Zreče. Tu je bil rojen Anton Matavž v hiši med samimi jabolčnimi nasadi, danes obširno znan ko „P. Felicijan." V onih burnih časih je hodil v šolo na več krajih. Osoda mu ni gladila poti v življenje; deržal pa se je zmeraj na pravo, in naposled se je vendar odločil ubirati stopinje za sv. očakom Asiškim. In zdaj, skoro na koncu svojih dni. se ne kesa. Pri šibkih in navadnih moččh je storil veliko dobrega, več ko mnogi drugi pri izverstnih zmožnostih. Po končanih bogoznanskih naukih pošljejo ga 1. 1849 v Kamnik v šolo 3. razreda fante učit, izmed kterih se z veseljem spominja 1 kanonika, 1 župnika, 1 re dovnika. Drugi njegovi učenci so prav pridni rokodelci, verli možje, ki mu delajo vso čast. Zraven šole je imel mnogo opraviti v cerkvi na vse zgodaj; ob nedeljah in praznikih pa iti v drugo duhovnijo obhajat službo božjo. Ljudje so ga radi poslušali, in on je bil tega vesel, pa ne dolgo. Konec 1. 1850 se mu naloži odriniti v Karlovec, oskerbljevat c. kr. bolnišnico. Toliko bolnikov in s tako raznimi boleznimi, to ga je plašilo. Spomnivši pa se ljubega Odrešenika, ki je rekel: „bolan sem bil, pa me niste obiskali/ se je premislil in oserčil, in z veseljem je stregel bolnikom celih 9 let, da mu nihče brez svetih tolažil ni v večnost odpotoval, — bilo podnevu, bilo ponoči Verhu tega se je trudil na prižnici doma in v sosednjih duhovnijah. V samostanu je zasnoval „detinski vertec," kjer so se otroci učili, in bili pozneje sami izverstnjaki. To pa nekterim, ki so vsi že pod zemljo, ni bilo po volji. Na jesen 1. 1859 jo Felicijan briše v Klanjec. Razloček je bil res velik, zato pa njegovi delavnosti odpert nov in"\ffci delokrog. Ljudstvo je bolj ubožno. otroci tudi, brez šole, brez knjig brez vseh šolskih potrebščin. Samostan je dal sobo za šolo; kar jih je iz te šole, vsi so dobri gospodarji in izverstne gospodinje, ker se P. Felicijan ni zadovoljeval samo učiti jih brati in pisati, ampak tudi delati. Šolski vert je z otroci tako obdeloval, da je imel na vsaki roki kervave žulje. V gori je kopal divjake, presajal, cepil, župljanom dajal, da so z letmi občudovali lepa drevesa, in Klanjčani so dobili na zagrebški izložbi zavoljo prelepega sadja nagrade v cekinih. Iz te šole šteje o. Felicijan 5 duhovnikov in več učiteljev, ki bi bili brez nje ostali seljaki. In delal je še veliko dobrega v prid ubožnega ljudstva. „Non sibi vi vere, sed aliis proticere/ Celo na bližnjo Štajarsko je zahajal s šolsko mladino požlahnjevat drevesica. L. 1866 se vrača spet proti Karlovcu, ter obstane v Jaški kot predsednik, kjer se mu odpre novo delo, in kjer si pridobi novega zasluženja. Streha samostanske cerkve je porazderta; 17 posod je lovilo dež, da se strop ni premočil in poderl. Treba je bilo truda in prošnja
in s pomočjo vis. vlade postavi novo streho, popravi ves samostan, prezida studenec (šterno), napravi dervarnico. L. 1869 se vrača v Klanjec. 1. 1872 v Jasko, 1. 1873 gre v Samobor, kjer ostane 9 let v pomoč dušnim pastirjem in baveč se doma z vert-narstvom, in kjer sem 6 let mirno preživel, veseleč se ves čas njegovega prijateljstva in njegove zanimive družbe. L. 1883 se napoti tretjič v Jasko, vodeč domače gospodarstvo in pomagajoč okoličnim župnikom, kjer prebiva vsega skupaj 16 let Potoval je največ „transiens benefaciendo" in to večidel po okolici svojega bivališča: po Bizeljščini 7 let, po Draganiču 6 let, po Jaskanščini 6 let, v Krašiču 2.
„Omnia vanitas et praesumptio spiritus." Vse je ničemurnost in derznost duha govori Modri. Tako more govoriti imenovani prečastitljivi gospod, kader pogleda nazaj na velik kos 50letnega v večnost preteklega življenja. Vredno je, da se taka doba zaznamenuje, da se človek ustavi pri takem mejniku, do kterega redki prispé, ker današnji svet prehitro živi. Vredni zlatomašnik je videl sošolce padati na levi in desni; njega burja lét še ni odnesla, glavi tudi ni prizanesla, pobelivši mu jo in potervši mu telo. V nedeljo, 29. okt. je g. Niemčic, podarhidjakon in župnik Jastrebarski, dovolil dopoldanjo službo božjo v samostanski cerkvi. Hram Božji je bil natlačeno poln pobožnega naroda. Pridigal je v. č. g. župnik Svetojanski, Radočaj, globokoumno, ginljivo in pretresljivo. Porabivši rek, da je slavljenec kakor „Memento ex antiquo testamento" razpravljal je važnost onega memento o pepelnični sredi. Svetojanski gospod Val. Radočaj slovi kot spreten govornik, ali o tej priliki je prekosil samega sebe; Hervat ne pozná solzá, ali zdaj nisi videl očesa nerosnega. Dasi je bila nedelja, prišlo je vendar 16 duhovnov, ki so s samostansko družino jubilanta spremljali k altarju. S pozlačeno palico v roki, z vencem na glavi, klečal je slavljenec, ter ponavljal Bogu, kar je obetal pred dolgimi 50 letmi, kar je dajalo pretresljivi prizor. Med svečanostjo so pokali topiči, pri obedu so se čule vzviševalne zdravice, in da bi doživel še zlate maše čez dve leti. v čemur ga usliši Bog, predno mu blaga duša pobegne proti nebeškim višavam.	P. H. M.
Po sv. Obhajilu.
Bogu sem postal nezvest, Greh težil je mojo vest — Brez veselja, brez pokoja Bila pred je duša moja.
Zdaj mi lahka vest je spet, V duši vlada pókoj svet, Serce lepo je svetišče. Ker je Božje bivališče.
F. X-r.
Prošuja.
I tebe, bratec moj miljeni! Vzel je k sebi Večni Bog; Spomin ostavil si le meni, Kako da sam sem krog in krog.
Ljubezen naji je družila, Kar ti si bil, to bil sem jaz;
Prehitro sreča je minila, Pogrešam vedno Tvoj obraz.
V nebesih Rajko zdaj domuješ, Pri mamici se veseliš; Li prošnje moje tihe čuješ, Pri Bogu z&-me govoviš?
Bogastva nisem nikdar cčnil, Zlato, srebrč, kaj meni mar! Za jedno vedno sem se mčnil: Postati vredna božja stvar.
Služabnik enkrat Božji biti, Služiti Kristusu, ljudem. Ljubezen pravo jih učiti, To želel vedno, vedno sem.
Oj bratec, prosi, prosi za-me, In mati zlata naj s taboj, Da Ivan mašnik kdaj postane, Ta stan le sreče vzor je moj.
ban.
Razgled po svetu.
Leon XIII in Avstrija. Po tem naslovom ima „Vaterland" 21. t. m. daljši spis proti listu „Neue Freie Presse" in pravi v začetku, da ta liberalni list se je zopet prav naravnost pokazal, kakor prav mednarodni mavrarski organ, ki je prav zvijačno in lažnjivo pisal o vatikanski politiki. Sploh poterja „Vaterland," da lastnost framasonskih listov je: zoper papeža trositi nezaupnost, vest katoličanom begati, vlade in narode hujskati zoper naj višega po glavarja sv. Cerkve; posebej pa zvijačno vodi na to, da naj bi avstrijanska vlada sovražljivo postopala proti rimskemu Stolu. Po tem judovskem listu ravno tako počenjajo tudi liberali; časniki druzih jezikov, zato je prav, da je „VaterU ndu to reč živo pojasnil. „N. Fr. Presse" čenča, kako zelo prizanašljiv, češ, je papež do francoske republike in do Rusije, kako osorno neprijazen pa da je do Avstro-Ogerske in na teza ogerske kal vinske naredbe, tako imenovane medpotne kerste itd., v čimur Cerkev po svojih temeljnih naukih nikoli ne more prijenjati. Toda ju-dovsko-framasoeski list se je pri tem sam v jezik ugriznil, kajti sain kot zaderžek nekako priznava katoliško dogmo, pri čemur ni nobenega prašanja več, ker Cerkev v tem — bodi prijatelju ali ne-prijatelju — nikoli ne more in ne sm6 odjenjati. Tedaj je lisičje in čisto lažnjivo terjenje, da Vatikan s tem kaže sovraštvo do Avstro-Ogerske, ker se ne more zlagati z deržavnimi naredbami, ki so naravnost zoper nauke katol. Cerkve. To tedaj ni nika-koršno znamenje sovraštva papeževega proti avstrijanski vladi.
Druga laž „N. Fr. Presse" je terditev, da je rimski Stol kriv, da se tako dolgo odlaša škofije s škofi previditi. Pa tudi to krivičenje se framasonski „N. Fr. Pressi" ni posrečilo. Zakaj papeški „Indulti" ali privilegiji, ki so od sv. Očeta oziroma na predlago os6b za škofe dani t^akemu vladarju, dani so samo in izločno vladarjevi osebi in ne morejo se na drugo
osebo pretakniti, tudi ne z drugo osebo deliti, naj že je v kakoršni koli službi ali časti v deržavi; ti „Indulti" so namreč naj više osebne pravice in neopravičeno djanje ogerske vlade je, ako ne bi -najviše osebne pravice apostoljskega kralja pustila nedotakljive, ter jo hotla svoji politiki služno storiti. V tem pa tiči vozel, od todi prihaja, da se najvišemu poglavarju sv. Cerkve predlagajo kandidati za škofovske sedeže, kterih on ne more sprejeti, ako noče svoje najviše dolžnosti prekeršiti. Dogma (verska resnica) je namreč, da naj višja vlada in vodba vsih cerkva gre papežu, eno najtehtniših djanj cerkvene vlade pa je nastavljenje škofov po škofijah z novimi pastirji in zato gre to nastavljanje v papeževo iz ločno kompetenco ali pravico; ta pa mora nad tem čuti, da se vredni in zmožni višji pastirji dajejo škofijam. Kaže tedaj, pravi dalje članek v „Vaterlandu." o teh krogih gospodujočo nevednost (ignorancijo), ako bi kdo papežu očital, da ga ne vodijo cerkveno-dogmatični, ampak politiški nagibi, kadar se branijo tej ali uni osebi zaupati kako škofijo. In to počne „N. Fr. Pr.tt, ako blede o razločku med „cerkvenim glavarjem vernikov4 in „svetnim pretendentom na cerkveno deržavo."
Namen „N. Fr. Presse" gre na to, da bodi Avstrija težakinja Italiji v trenju in preganjanji kato/. Cerkve na Laškem, pravi „Vaterland" in skazuje nadalje. kako pridna „Neue Freie Presse14 tudi Poljce šunta zoper papeža. Mislimo pa, da tudi čitatelji imajo že dosti o teh liberalnih in antikristovih naukih. kakoršni se dandanes ne pogrešajo celo v domačih časnikih.
Francosko. (Čudovito ohranjenje svetih ho s tj i.) V Pezillada Reviere, v škofiji Perpignanski, so te dni obhajali stoletnico čudovito ohranjenih ss. h o s t j i, in to pričo kardinala Bonneta in več druzih škofov. Leta 1793 je moral takratni župnik pred obsedenimi prekucuhi bežati na Španjsko in ni imel več časa, da bi otčl posvečene hostije iz tabernakeljna Mlada deklica je slišala župnika žalovati in hitela je k dobremu županu (maire-u) tiste vasi. in ta je 7, svečana 1794 z deklico in z nekterimi drugimi pričami » l v cerkev in našel je tabernakelj nepo-škodovarili k.?šli so veliko hostijo v monstranci in 4 male v ciboriju. Ti predragi zakladi so se skerbno ohranili bili v družini županovi 8 let in o pover-njenji župnika v grudnu 1. 1800. so bili slovesno preneseni v župnijsko cerkev. Preiskava je poterdila, da so prave in do današnjega dne kažejo, da so popolnoma nestrohnjene, kar je vsaki škof ondotne dieceze poterdil in dovolil njih češčenje.
Španjsko. V tej ubogi deželi framasonstvo močno rogovih, tudi druzih pregrčh se ne manjka, dasiravno je narod včren in bogoljuben. Bog ga hoče očistiti in prihrule so vse hujave na deželo: kuga (kolerai, lakota, viharji, povodnji. vojska.
Švicarsko. Genevski deržavni svet je zopet dvema srenjama privolil, dve tako imenovani starokatoliški cerkvi rabiti za rimo-katoliško božjo službo. Vzrok je, ker ni nobenega (odpadnika) starokatoliškega pastorja in nobene starokatoliške občine več.
I. Br&tovske zadeve
molitvenega apostol jst va.
Nameni za mesec listopad (november), a) Glavni namen:
v
Sv. Cerkev na Spanjskem in Portugalskem.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII
prihodnjič.)
b) Posebni nameni.
1.	grudna. S. Ednmnd ln tovariši in mnčencl. Vse ne še
uslišane a'i nenadne prošnje in zadeve. Angleško in Irsko.
2.	S. Blbijana. Zelo važne volitve. Vodniki kerščaaskega ljudstva. Hudo bolni in umirajoči. Pervospovedenci.
H. 1. Adventna nedelja. S. Frančišk Ksaver*J. Spoznanje lastne nezmožnosti. Pogorelci :n brezdomovci.
S- Barbara. Da bi se prekucijski duh ne vgnjezd 1 med kmečko ljudstvo.
5. S. Peter Llzolog. Nezmerna revščina na Laškem. Pripravnice. Kešitev iz nevarnega zalezovanja.
H. S. Nikolaj. Neka bogoslovna naprava. Kerščanške že-nitve in možitve. Djanja sv. Frančiška Regis-a. Razdjanje v posestvu.	(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. 1J. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Družina priporoča hudo bolnega očeta, da bi se na priprošnjo N. Ij. Gospe in sv. Jožefa zopet ozgravil. — Prippro-čena molitev k sv. Antonu, da bi neka tatvina na dan prišla in se ustavila. — Oseba, kteri se je huda bolezen poverila, bodi serčno priporočevana N. Ij. Gospej. sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. za ozdravljenje, če je Božja volja. — Družina v bridkih okoliščinah priporočuje mladenra Mariji, sv. Jožefu, sv. Antomi Pad. in sv Fortunatu. da bi se domu povernil in mogel sken ti za svoje domače.	n;i ^
Zahvale
Serčno zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serea. ker sem dosegla srečo redovnega stanu, za kterega sem prosila.
- Iz. Ribnice	•	F. P.
Preserčna zahvala Mariji, usmiljeni Materi, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad.! Po njih priprošnji je moja prijateljica prišla toliko k mori. da se je mogla duhovnih vaj vdeležiti.
Listek za raznoterosti.
Ljnbljana. Za župnijo Naklo je predlagan v. č. g. Jakob Mrak, župnik v Železnikih; za Bohinjsko Belo č. g. Janez Kačar, kapi v Radoljici; za Bohinjsko Bistrico č g. Sim. Ažman, župnik v Fužinah; za Želimlje č. g. Anton Lesjak, kapi. na Dobrovi.
Ljubljana. Vmeščen je bil 20. t. m. č. g. Janez Sternad na faro Knežak. Že prej pa č. g. Jan. Mikš na župnijo Planino, dosedaj ekspozit na Razdertem.
Na Primorskem je umeri č. g. Anton Fain, ki je bil postavljen za vikarija v Rutaršču. R. I. P.
V Giahovom, v tolminskih hribih, je nagle smerti umeri ondotni vikar, č. g. Fr. Moškat, zelo pobožen gospod. Bog mu daj večni mir!
Tridnevnlca bi. Leopolda v frančiškanski cerkvi se je prelepo doveršila med velikimi slovesnostmi s krasnimi govori itd. Veliko vernikov je prejelo svete zakramente.
Zbolel je č. g. župnik Alojzij Kumer v Re-tečah in se vernim čitateljem prav serčno v molitev priporoča.
t V Škofji Loki v uršul. samostanu je 21. t. m. ob 2. zjutraj po prejetih ss. Zakramentih umerla č. M. Marija Ana Emerika iz Tersta, stara 43 let 18 let po slovesni obljubi. Priporočena v molitev.
Telegram iz Jeruzalema 20. nov. naznanja, da Nikolo Jurič, ki je v Betlehemu Frančiškane moril in bi bil moral v Avstrijo oddan biti, je v Aleksan-driji ušel. — (Je pač mogoče, vprašanje pa je, če bo tudi Božji roki ušel?!)
Gorica Monsignor dr. Anton Mahnič je postal pravi član preč. nadškofijskega konzistorija v Gorici. Enako monsign. prof. D. Al p i. Slava!
Judje imajo polovico vsega premakljivega narodnega imetja na Francoskem, ki ga je blizu 80.000,000 000 frankov. In vendar je Judov samo 300.000; kristijanov pa 36,000.000. Tako poroča „Bulletin de la Société de Statistique*.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: V Škofji Loki priporočeno je bilo fara-nom z leče, naj blagovole potrebnim pridnim dijakom kaj darovati za dijaško mizo, in — z'ožili so z duhovščino vred 100 kron. Vivant sequentes. Župnik Iv. Tomažič. (Bog plačaj t»suč in tisuč-krat velečast. duhovščini in blagim našim Ločanom vel'koserčni dar in tako lepo misel! Živeli z vsimi drugimi dobrotniki! Vr.) —* Č. g. župnik Jan. Eder 5 gld. — Neimenovani v imenu in za dušni mir okoli L 1892 umerle Cecilije 1 gld. — C. g. kapi. Jan. Kačar o gld. — J. A. 1 gld. 50 kr. — A. R. 1 krono. — Iz Št. Jerneja č. g. župnik J. Frankheim 3 gld — Č. g. župnik Jan. Ev. Vovk 3 gld. — Neimen. 1 krono. — Dobrotiica po č. P. Angeliku, da naj ,.d'jaki zanjo molijo." 2 gld. — Neimen or-ganist z Dolenjskega 2 gld. — Nekdo 2 kroni. — Č. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld. — Gpdč. Ivana Zakotnik 10 kron.
Za sv. Detinstvo: Č. g. Jan. Kačar nabirk 8 gld. — Neimen, 5 gld. — J. K. iz Begunj pri Cirknici 1 gld. — lz St. Jerneja po v. č. g. župniku Frankheimu 10 gld. — Iz Kr?nja 25 gld. — Notranja šola nunska v Škofji Loki 20 gld. — Novakovi 2 gld. — Iz Naklega 22 gld. 3 kr. — 0. g. M. Malenšek. župnik pri sv. Petru v Ljubljani 100 gld.
Zu afrikanski misijon: Preč. g. dekan Jakob Rus 8 gld. 50 kr. — S Topola č. g. župnik Fr. Dolinar »i gld. — Iz Žuženi berga 1») gld.
Za sr. Očeta: Č. g. župnik J. Vovk 2 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Č. g. župnik Mart. Barlič
5 gld.
Za bratovščino sv. Leopolda: Iz Žuženberga 3 gld. Za misijone itd.: Iz Žuženberga 31 gld.