Letnik 2.
Maribor, sobota 7 junija 1919.
Stev 128
Političen Hst.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. Čp	četrtletno	K 16'50.
Pnde naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Pred sodnim stolom.
V	St. Germainu so pred par dnevi predložili zastopnikom Nemške Avstrije mirovne pogoje, o katerih se pa ne bodo dolgo pogajali in ki jih bo Nemška Avstrija takorekoč morala sprejmi- Najbolj značilno v teh pogojih je to. da se ne govori o Nemški Avstriji, marveč edinole o republiki Avstriji. Ali-iranci torej ne priznavajo nemškega značaja republike Avstrije, kar je tudi natančno razvidno iz nadaljnih določil glede različnih narodnostnih manjšin, ki so še v tem preostanku stare Avstrije.
Pod varstvom zveze narodov se neodvisni republiki Avstriji predpisuje, kaj mora storiti za plemenske, verske in narodnostne manjšine. Po teh določilih sme vsak Slovan v republiki Avstrija zahtevati, da se pred sodišči primerno poslužuje svojega materinskega jezika. Vsaka jezikovna manjšina ima pravico, da na svoje stroške ustanavlja dobrodelne, verske in družabne naprave, šole ali druge vzgojevalne zavode. V mestih in okrajih, kjer je pre-
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dal(e).	(8)
Posrečilo se mi je, priti do svojega strica Nedvomno je bil zelo zadovoljen, da sem bila zopet pri njem. Njegovo prijazno smehljanje ni1 JC dalo pogum, da sem mu predstavila gospoda Duranda. Moral je opaziti moje čudno °t>našanje; kajti z nemirnim Vprašajočim očesom je pogledal mojega spremljevalca. Nato mi je odločno podal svojo roko ter rekel:
. „Vsi bomo najbrže imeli neprijetnosti. Ne *Htslim) da bi policija komu dovolila, odstraniti ^e, predno je poiskala diamant. Mnogi menijo. 11:1 je morilec med gosti."
»Tudi jaz mislim", sem pripomnila. —
Zakaj sem bila tega mnenja in ga tako odiocno povdarila še danbes ne vJem
‘ m' me je začudeno pogledal, m	f*Se ^e’ ne izražamo nobenega
mnenja« je svetoval. „Dekle, kakor ti, bi o strašni zadevi sploh ne smela imeti nobenega mnenji. Vse svoje iivljenje se bom kesal, da sem te danes ponoč, se-m priV(,del 0b .
pr i.k,, se mi bo nudila, te povedem domov. Jdaj moramo pa se počakat,, kaj bo naš gosti-le|l z nami pričel."
cejšnje število nenemških državljanov, se mora otrokom teh državljanov nuditi na primeren način pouk v njihovem materinskem jeziku. Če je ta manjšina precejšnja, tedaj mora država primerno prispevati.
S temi določbami je popolnoma za-siguran obstoj in razvoj onega dela slovanskih narodov, ki je še ostal v šestmilionski republiki Avstriji. Tudi nas Slovencev je še mnogo v Gradcu in drugih delih Štajerske, pa tudi na Dunaju. In naša dolžnost bo, da. pazimo na te svoje brate in sestre kakor na punčico svojega očesa. \J naši državi ne bo treba vzdrževati manjšinskih šol za Slovence, ker bo to storila država, pač pa bomo morali gledati, da Slovenci v Avstriji ne bodo brez pouka v materinskem jeziku. Ogromne svote je dal naš narod v obrambne svrhe.
Naša šolska družba, naš Brani-bor sta storila mnogo dobrega, vršila sta nalogo, ki bi jo morala vršiti stara in razpadla Avstrija. Ves ta kapital bomo morali zdaj porabiti, da vzdržimo narodno in gospodarsko krepke one Slovence, ki ne bodo tako srečni, da
„Vendar ne more vseh teh ljudi dolgo tukaj obdržati", sem pripomnila.
„Ne, večina od nas bo kmalu odrešena. Ali bi ne bilo morda boljše, da greš po svoj plašč ?"
„Raje bi šo za hip pogledala ljudi v salonu", sem odgovorila. „Ne vem, zakaj bi jih rada videla, vendar bi pa piosila. In potem, stric, ti moram takoj zdaj povedati, da sem se danes zvečer zaročila z gospodom Durandom. To je oni gospod, ki je stal poleg mene, ko sva se sestala."
„ Ti si sc o — s tem gospodom •— ka-sem Prav slišal? — zaročila?"
Prikimala sem ter se hitro okrenila, da bi vedela, če je gospod Durund dovolj blizu, da naju sliši. To se pa ni zgodilo. V svoji navdušenosti sem hitro izpregovorila še par besed.
»Mene je izbral za svojo ženo«, sem rekla, »mene, najbolj neinteresaritno in najmanj zahtevajočo deklico v celem mestu!« — Stric se je smehljal. — »Menim tudi, da me ljubi. Na vsak način pa dobro vem, da ga jaz ljubim«.
Stric je vzdihnil ter me prisrčno pogledal.
»Zlo je, da sta se ravno danes ponoči zaročila«, je rekel, »bil je eden izmed prijateljev umorjenke. In popolnoma jasno ti
bodo uživali oživljajoče žarke svobodnega solnca Jugoslavije.
Mnogo tisoč in tisoč Slovencev bo morda ječalo pod laškim jarmom. Upajmo, da bo mirovna konferenca zasi-gurala tudi tem našim bratom one živ-ljenske pogoje, kakor jih je zasigurala bratom v Avstriji. Ti naši bratje, ki bodo skoro gotovo pripadli Italiji, ne tvorijo manjšin, marveč velike večine. Vsled tega bo delo naših obrambnih društev mnogo večje in težje, pa tudi bremena, ki jih bo moral nositi ves jugoslovanski' narod, bodo naravnost ogromna.
Nemci so upali, da jim bo mirovna konferenca podarila kar polovico slovenskega naroda, ki bi jo potom s svojo znano raznarodovalno politiko polagoma vtopili v vsenemškem morju. Toda ti računi so prekrižani. In morda pride čas, ko bomo na Dunaju in v Gradcu slišali precej več slovanske govorice.
< Političen pregled. R
Protest naše delegacije. Pariz, 4.
junija. („Slov. Narod ") Pariški ,Journal des Debats" prinaša vest, da dajeio nemški mi-
moram povedati, da se moraš tu od njega posloviti, če se odpeljemo. Vsi oni, o katerih se ve, da so bili danes ponoči v alkovnu, bodo morali tu ostati, dokler ne pride policija!« —
Potem sem šla v spremstvu svojega strica polagoma v veliko dvorano. Na potu tja sva prišla skozi knjižnico, v kateri je bila le ena oseba, Anglež. Sedel je pri mizi ter se tako držal, da je moral vsakdo takoj spoznati, da noče z nikomur govoriti. Njegov pogled je bil temen, njegovo čelo nagrbančeno, iz česar se je dalo sklepati, da je nenavadno razburjen. Ni bila moja naloga, razjasnjevati to razpoloženje, čeprav me je zelo zanimalo, in tako sem šla mimo, govoreč, kakor da bi ne imela prav nobenega nagnjenja, nekoliko postati.
Ne morem povedati, kako dolgo je trajalo, da me je stric potegnil za roko ter mi zešepetal:
»Policija je očividno že v večjem številu j tu. Pred eno minuto sem videl detektiva v j civilu, ki je pogledal sem notri. Videlo se je, kakor da bi se oziral po tebi. Tu je zopet. I Kaj neki hoče? Ne, ostani mirno tu, že . zopet je odšel«.
(Dalie prihodnjič.)
rovni pogoji Avstriji izredno povoljno mejo in druge ugodnosti. Naši delegati so izjavili, da So iznenadeni, da sc odobrava Nemcem na Koioškera več, nego so zahtevali. Delegacija je vložila energičen protest, da bi Nemška Avstrija dobila slovenske kraje okrog Beljaka, kakor tudi protest, da bi Italija dobila več, kakor ji daje londonski pakt. Izjavili so. da če s« sprejmejo taki pogoji, ostane Slovenija okrnjena na vseh straneh, kar bi značilo isto, kakor delitev Poljske. »Journal" izjavlja, da se nadeja v interesu miru, da dobe Jugoslovani več.
Trutnbičeva izjava. Naše zahteve.
Pariz, 4. junija. (Slov. Narod.) Trumbič izjavlja našemu dopisniku: Informacije iz avtoritativnih virov dajejo sledečo sliko položaja v jadranskem vprašanju. Prezident Wilson vzdržuje svoje stališče, pred kratkim izjavljeno, in je pripravljen, da sprejme kompromis, ki bi ga poprej sprejeli obe nasprotni stranki. Tudi soglaša s tem, da predloži ameriška delegacija jugoslovanski delegaciji laški predlog, ki ga je sprejel tudi Tardieu, predsednik centralne teri-torijalne komisije Ta predlog ustvarja vmesno državico z Reko, Italiji pa daje zunanje dalmatinske otoke (Vis, Biševo, Sušac, Lastovo, Svetac, Brusnik, Kamnik, Jabuku in Pelagruž) Naglašam, da razširja italijansko časopisje o tem predlogu krive vesti, ker ta predlog ne daje mesti Zader in Šibenik laški suverenosti, nasprotno, daje jih Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija je odgovorila na ta predlog, da v načelu sprejema misel reške vmesne državice, zato da vzdrži soglasje z zavezniki v sedanjih Okolščinah, toda pridržuje si izvestne korekture:
1.	Meje te državice smejo segati samo do Rečice in ne smejo obsegovati Sušaka in otoka Krka, marveč mora to ostati Jugoslaviji. 2. Državica naj bi obsegala vse sodne okraje Pazin, Labinj, Buzet, Volosko in otok Cres. 3. Zunanji otoki Dalmacije, ki leže pred Zadrom in Šebenikom, morajo pripasti Jugoslaviji. 4. Na-daljni zunanji otoki Lošinj, Vis in Lastova morajo pripasti Zvezi narodov, da dobi Italija strateške garancije. 5. Jugoslovanska delegacija je zahtevala kot kompenzacijo za te koncesije popravo meje na Koroškem, kakor tudi da dobe Slovenci komitate Zalo in Železno na Ogrskem. 6. Razven tega zahteva 250.000 ton bivše avstro-ogrske trgovske mornarice za Jugoslavijo. — O teh točkah se vrti diskusija. Ameriška delegacija je te točke sprejela kot temeljne in pri ostalih delegacijah zaveznikov so te zahteve bile prijazno sprejete. Laška delegacija se trdovratno upira zlasti glede obsega reške državice v Istri ji (Pazin) in glede suverenosti Zveze narodov nad zunanjimi otoki.
Zakon o državljanstvu. Iz Beograda poročajo : Parlamentarni odbor za zakon o državljanstvu je v svoji seji, kateri je prisostvoval poleg vladnega referenta dr. Sagadina tudi minister dr. Kramer sprejel zakonski osnutek, kakor ga je predložila vlada, potem, ko je sama pristala na želje odbora in v tem smislu redakcijo revidirala. Po novem zakonu pripade državljanstvo vsem, ki so bili državljani Srbije, Črne gore ali pripadniki Bosne in Hercegovine in ki imajo domovinsko pravico v kaki občini bivše avstro-ogrske monarhije, ki leži v našem ozemlju. Oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki imajo domovinsko pravico v občinah našega narodnega teritorija, ki ne pripade naši državi (Trstu, Gorici |td.) in ki žive že sedaj stalno v naši državi ali pa se po pravu opcije priselijo, dobijo državljanstvo, če se pri politični oblasti prijavijo, da žele postati naši državljani. S tem se je ugodilo želji vseh onih naših sobratov, ki imajo domovinsko pravico v okupiranih krajih mšega narodnega ozemlja. Glede prebivalcev naše države drugih narodnosti se zakon postavlja na načelo narodne samoodločbe, vendar pa tudi v tem' pogledu vsebuje utemeljeno razlikovanje. Prebivalstvu slovanske narodnosti daje zakon pravico opcije	za državo	svoje	narodnosti v
roku enega leta. Prebivalstvo drugth, neslovanskih narodnosti, pa deli po tem, ali so zadobili domovinsko pravico	v občinah	našega	ozemlja pred
Jetom	l$7l. ali	pozneje	Od te dobe
se namreč začenja ona umetna in nasilna invazija Nemcev, Madžarov in Židov v naše pokrajine, kateri je šele zrušitev avstro-ogrske monarhije napravila konec. Onim, ki so se pred letom 1871. doselili v naše ozemlje (Kočevarji, Švabi v Banatu) se daje pravica, da v roku dveh let po sklepu definitevnega miru optirajo za državo svoje narodnosti in se izselijo, oni pa, ki So prišli kot avantgarda germanizacije in mad-žarizacije po letu 1871. v naše kraje, se morajo'v istem roku izjaviti, ali sprejmejo državljanstvo. S tem se jim ^torej a priori ne prizna našega državljanstva. Če se izjavijo za naše državljanstvo, še s tem niso postali državljani, ampak dobe državljanstvo šele tedaj, če pristojna oblast to prijavo vzame na znanje in jo odobri. Ako se ne odobri, se rrorajo izseliti S tem seveda ni rečeno, da se hoče vse te izseljence iztirati iz države. Hočemo ime i le proste roke glede onih, ki se ne morejo in nočejo vživeti v nov položaj od katerih ni pričakovati, da bi bili lojalni sodržavljani.
S
Dnevne novice.
-	-	- -	-.....- ■ ---‘V	A
Ranjencem v tukajšnji dom. bolnišnici v Melju priredijo dne 9. t. m. narodne dame pod predsedstvom gospe general Maistrove malo zabavo z vojaško godbo in petjem. Začetek ob 16. uri, Prosimo slovenske dame, da darujejo pecivo ali druge jestvine za naše ranjene junake!
Kako bo v Nemški Avstriji Mi smo vedno povdarjali, da je naša Jugoslavija dežela bodočnosti. Pri dobrem in razumnem gospodarstvu bo naša država sijajno uspevala. Njeni državljani bodo imeli dovolj dela, torej tudi kritha. V ničemer ne bomo navezani na soseda, posebna pa ne na Nemca. Razni Ornigovci so bili drugega mnenja in so zanašali med naše ljudi razne neresnice, da bi jih izvabili v svojo državo, kjer bi jih imeli za hlapce. Pravo sliko bodočnosti Nemške Avstrije nam podaje četrtkov »Grazer Tagblatt«, ki pravi: »Skoro polovica prebivalstva in ozemlja bo na ukaz štirih mož od nas odtrgana. So to najdragocenejši deli : mlade svobodne države. Nosijo njeno naj boljšo in najdostojnejšo industrijo, ki je za prepoved ne more pogrešati, vsebuje ogromne ; zaloge premoga, brez katerih naše delavnice ne morejo delati . . Plodovita polja na i jugu, ki jo obdeluje nemški (?) kmetovalec is pridno roko, solnčni vinogradi, ki jih oskr-Ibuje nemški (?) viničar, naj se nam odtrgajo.
| Izgubljeni pohorski gozdovi, izgubljena mesta in trgi, ki so jih pred neštetimi generacijami zgradili nemški (?) meščani, ne da bi drugega izpodrinili nego gozdove ali razvaline«. Seveda se »Grazer Tagblatt« v enem moti, namreč, da je to ozemlje takorekoč nemško. Pač pa je nekaj ljudi, ki so se dali vsled | dobro organiziranega germanizatoričnega delovanja stare avstrijske vlade in raznih nemških društev zapeljati v nemški tabor. , Sicer so pa ti najdragocenejši deli, ta plodovita polja, ti solnčni vinogradi, ti pohorski
1 gozdovi naši — slovenski in ostanejo slo-i venski. Vemo, da imamo v naši Jugoslaviji i ogromne zaloge premoga, velikanske vodne ! sile — glavne predpogoje nastajajoče industrije. Morda bo ono zapeljano ljudstvo zdaj ' izprevidelo, kam jih je hotela izvabiti Ornigova in Wastianova družba. Mi tej družbi privoščimo njihovo šestmilijonsko državico njihov lačni Dunaj, Gradec in druga mesta in pa one krofarje po raznih nemških hribih lin gorah. Nam pa ostanejo naša lepa polja, ' naši solnčni vinogradi, naši zeleni goz-
! dovi ....	^
»Grazer Tagblatt" se zgraža, ker so ,2. t. m. orožniki in srbski vojaki aretirali v Mariji Snežni in na Sladki gori štirideset 'oseb, ki so izdajale naše postojanke ter * streljale na naše ljudi. Med temi aretiranci sta bila tudi nadučitelj Bandhauer in poslovodja Scheff. V Gradcu najbrže mislijo, da bodo ti nemški roparji in plenilci dobili še pohvalo od naših javnih organov.
Trdi finanžni pogoji Nemški Avstnli.
V	dunajskih parlamentarnih krogih govore,
da bodo finančni pogoji Nemški Avstriji mnogo trji nego so dosedaj znani. Da plača Nemška Avstrija antanti živila, bo morala zastaviti ves državni zaklad, kakor tudi vse kovano in nekovano zlato (lišp), razentega bo morala dovoliti, da se antanta intabulira na posestva in hiše v mestih, ki štejejo več nego 50.000 prebivalcev. Lepo bo zgledalo v Nemški Avstriji!
Napredovanje častnikov. V kratkem objavi vojno ministrstvo ukaz o napredovanju častnikov. Štirje polkovniki bodo imenovani za generale
Monopol na alkohol. Osrednja vlada pripravlja poseben načrt za monopoliziranje alkohola, dalje uvede davek na zabavišča in takse na vso noč odprte kavarne.
Spomenica Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani glede znižanja carine za uvoz živeža in drugih dnevnih potrebščin ter surovin. Ker se je vpeljala pri nas vsled uvedbe srbskega avtonomnega tarifa neznosno visoka carina, je poslalo načelstvo J DS. beogradski vladiin svojim poslancem sledečo spomenico in predloge : Vse naše javno življenje je hudo prizadeto,- ker se je upeljal pretekli teden srbski avtonomni tarif za uvoz in izvoz napram sovražnim državam. Kakor odobravamo, da se trgovske vezi z Nemško Avstrijo pretrgajo, vendar smatramo, da je upeljava srbskega avtonomnega tarifa za slovenske razmere silno oteži ji va Ta tarif obdačuje celo vrsto živil in predmetov, katerih v naši državi primanjkuje in kateri se morajo zato uvažati, na pr. sladkor, sol ali papir, pisarniške potrebščine, stroji itd Vse to podražuje življenje in sili nasprotno državo, da mora dovoljevati svojim nastavljencem vedno višje dravinjske doklade. Vsled tega seveda oni dohodki, ki jih ima država iz vpeljave carin, izginejo v obliki dravinjskih podpor in državi popolnoma nič ne koristijo. Z uvedbo carine se je mislilo udariti nepriiateljske države, doseglo se je pa nasprotnp. Udarjeno je naše prebivalstvo, ker mora ona plačati carino, dočim je neprijateljskim firmam vseeno, ali obstoja tu carina ali ne, ker prodajo blago za isto ceno kakor če bi ne bilo carine. To plačuje le naš človek in ; prevali na konsumenta. Odločno protestiramo, : da se je ta srbski avtonomni tarif- upeljal, ne da bi se vprašalo za mnenje narodno i predstavništvo, ali zaslišalo lokalne činitelje. Da se vsi ti nedostatki odpravijo, predlagamo:
1. Uporablja naj se stari avstrijski avtonomni j tarif brez poviška, iz, njega naj se pa črta ;vse, kar obdačuje dnevne potrebščine in
uvoz vseh surovin. Glede pol in celotnih fabrikatov predlagamo, da naj se da tukajšnjemu finančnemu poverjeniku pooblastilo, da sme po zaslišanju interesentov predla-: gati finančnemu ministru znižanje carine sorazmerno z razvijajočo se domačo industrijo. Uvedena carina je -popolnoma fiskaličnega značaja. Vzgojnega nima ničesar na sebi. Trgovskih zvez z antanto še ne more povzročiti, ker promet za enkrat še ni mogoč.
2. Predlagamo, da se izroči carinsko vprašanje trgovskemu ministru in odvzame finančnemu. Le pobiranje carine je stvar carinskega urada, ki pa naj bi se uredil popolnoma samostojno.
Podružnica ljubljanske kreditne banke
V	Mariboru in Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) naznanja, da ima v soboto i dne 7. t. m. (dan pred Binkoštih) svojo ! menjalnico celi dan zaprto.
Osnutek reforme zakona o delavskem bolniškem in nezgodnem zavarovanju, ki ga je izdalo ministrstvo za socialno politiko v Beogradu, je dala Zveza bolniških blagajen prevesti na slovenski jezik in izide prihodnje dni v natisku. Knjiga bo obsegala do 100 strani in bo veljala 20 K s poštnino vred, na kar se opozarjajo zlasti bolniške blagajne, ! strokovne organizacije, uradi, zdravniki in vsi, ki se bavijo s socialnimi vprašanji. Naročila je nastavljati: Zveza bolniških blagajen v Ljubljani, Turjaški trg št. 4|I.
Neznosne razmere glede uvoza in izvoza so na poti e načelstvo Jugoslovanske demokratske kttanke v Ljubljani, da je poslalo
beogradski vladi in Demokratskemu klubu v1 Beogradu sledečo spomenico: Glede uvoza in 'zvoza so izgli nasprotujoči si ukazi. Finančni. minister je na eni strani prepovedal vsak promet 2 Nemško Avstrijo toraj tudi uvoz Trgovski minister enakega ukaza ni izdal. Na podlagi prepovedi finančnega ministra, je začel carinski, urad v Mariboru 2 meseca po prepovedi! Ustavljati vse blago, ki je prišlo iz Nemške j Avstrije. Tako se je ustavljalo pošiljatve slad-1 kurja, premoga, pa tudi selitveno blago naših uradnikov in drugih Jugoslovanov, ki beže iz Nemške Avstrije. Trgovci, ki so pred meseci kupilj blago, ga plačali in imeli pravilne uvozne dokumente od provincijalnih uradov še iz časa, ko so bili ti kompetentni, ne morejo tega blaga sedai spraviti naprej, tako, da so vsi kolodvori yec manj prenapolnjeni. Obmejni policijski omisar, k, je podrejen neposredno ministru
u°banje zadeve, razglaša, da je uvoz Popolnoma prost. Istočasno pa pošilja juz.ua železnica vozove s pohištvom nazaj y Gradec, ker ne smejo čez Maribor proti lugu. Vsled tega kaosa južna železnica ne Sprejema več v nemških postajah blaga za Jugoslavijo brez beogradske uvoznice. Te uvoznice pa niti za najpotrebnejše blago, niti za kompenzacijo, niti za preselitev cele mesece ni mogoče dobiti. Tudi z izvozom je nastal kaos, kajti dasi je ministrstvo izjavilo da so izvoznice Pokrajinskih uradov za kupčije sklenjene pred “D marcem t. 1. še veljavne, vračajo obmejne komisije vse blago brez izjeme. Veliko blaga Se zaradi tega ustavlja in kvari. Slovenija je zlasti prizadeta, ker je dobila iz dunajske kompenzacijske pogodbe silno malo, iz češke pogodbe pa niti 1 gram,	med tem,	ko	je neka
privatna družba v Ljubljani preko	glave do-
mačih uradov dobila jako veliko množino blaga za izvoz. Vse polno je predmetov, ki se kvarijo in ker ni mogoče čakati	na	to,	da	počasno
poslujoči centralni urad	reši	prošnje,	kar je
toliko težje, ker nima nobenega poznanja položaja. Samo z osebno intervencijo v Beogradu se še kaj doseže. To pa obratovanje silno podiaži. Solidnemu producentu in trgovcu preseda antišambrirati in zato imajo uspeh le spretni verižmki. Da se ti nedostatki odpravijo predlagamo:	1.	da naj trgovski in
finančni minister izdajo skupne lahko razumljive predpise glede uvoza in izvoza in da naj se aparat tako poenostavi, da bode trgovec vsaj tekom 3 dni vedel pri čem da je. Večje pogodbe naj se rešujejo po brzojavnih predlogih pokrajinskih podružnic centralne uprave, katerim naj se pritegnejo komisije interesentov., Manjše stvari pa naj v okvirju stroge kontrole in po navodilih centrale rešujejo ti uradi sami. Vsako zlorabo samostojnosti naj se pa eksemplarično kaznuje.
Pojasnilo. Jutri zvečer se priredi v Narodnem domu" veselica in burka „V civilu", spisal G Kadelburg. Sklenili smo čas burke prestaviti in dejanje se vrši ravno ob osvobo-jenju „Jug--slavije , ko nosijo vsi častniki še avstrijske uniforme, le mlademu VValdovu se po Slovenskih znakih na kapi in postopanju pozna, da je, že po naravi demokrat, takoj z veseljem pozdravil mlado Jugoslavijo." „Civil" predstavlja v tem slučaju nekak demokratizem, k.1 ga pa aristokratski polkovnik Harten sovraži Zato se tudi ne mara spominjati slike, na ka-teri je fotografiran v civilu, ker avstrijski militarizem mu je nad vse.	To v	toliko, da se bo
bu>ka lažje razumela.	G- Strniša.
Državna gimnazija v Mariboru. Spremni izpiti za 1. razred državne gimnazije v Mariboru se bodo vršili	dne	7.	julija od 10.
hte dalje. Vpisovanje	za	nje	bo	dne 6. julija
°d 9. ure dalje; komur je neprilično ta dan priti osebno, ta naj pošlje do 5. julija gimna-zriskemu ravnateljstvu krstni list in zadnje šol-r o lzpnčeva'o (naznanilo) in pride dne 7. ju-• laravuost k skušnji. Iz nemščine se ne bo izpra. tvao; zahtevalo pa se bo dobro znanje slovenščine in računstva v obsegu snovi 4 ljudskosolskih razredov, ter katehizma.
Proti bo Sevizmu. Belgrajske »Službene ovine« prinašajo nastopni razglas ministrstva za notranje stvari. Ugotovljeno je, da se v jicroplanih in tudi drugače prinašajo v naše kraljestvo m razžirjajo poleg »Crvene zastave«,
ki se tiska v Budimpešti, tudi razni proglasi-pamfieli z naslovi:	»Tko su bolševici«, »Sva-
komu«, »Radnici, vojnici, seljaci !« »Bračo Bač-vani i Banačani!« »Vojniči?« »Svimal« »Dru-govi radnici!« »Jugosloveni! Srbi, Hrvati, Slovenci i Bugaril«, »Drugovi radnici!« »Arbeiter Bauern, Soldaten, Deutschsprechende Genossen!« »Munka, fegyelem, reud! »La vie en France« itd. Ugotovljano je tudi, da so došli v deželo in da se nahajajo v njej agenti, ki te pamflete in proglase razdeljujejo in širijo defetistično in boljševiško propagando, ki se rodi iz sovražnih dežel z namenom povzročitve nereda, upora, razkroj in podobno, vojaško in državno nemoč, da bi se potem Sovražnik s tem okoristil in se obvaroval I posledic zasluženega poraza in naše s težko muko pridobljene zmage. Opozarja se prebivalstvo, da bodo civilne in vojaške oblasti razširjatelje takih proglasov in agente vsakršne sovražne propagande obtoženi kot krivci činov iz prvega dela § 85 kaz, zak, in točke 2) istega paragrafa, ki določa najtežje v zakonu previ-dene kazni.
Kritika „Sveta“. SZSA Maribor je pozvala v »Poslanem« dne 27. maja t. 1. gosp. kritika komedije »Svet« v »Straži« z dne 23. maja 1919 naj popravi krivične napade na dame, katere so igrale vloge Nade in Jelice, kakor tudi naj pride z imenom na dan. To se do danes ni zgodilo. Zato vpraša nevtralen gledalec g. kritika, kaj pravi k temu?
B. C.
Nova slovenska gostilna. Gospodična Valerija Schvveigerjeva, hčerka pisarniškega ravnatelja tukajšnjega magistrata, je v Viktrinjski ulici otvorila novo slovensko gostilno »Maribor«. Priporočamo jo prav toplo.
Kdo ve kaj izpovedati o kadetnem apirantu desetniku Ivan Pavalec, 15. bojne stotnije pešpolka št. 47, ki je pri 11. soški bitki pri žel predoru St. Giovanni baje prišel v italijansko vjetništvo dne 21. junija 1917? Tozadevna pojasnila se naj blagohotno naslovijo na staiiše Johan in Marija Pavalec v Mariboru, Urbanova ulica 12, za kar prosita in plačata rado-voljnjo vse izdatke in tudi trud.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico. V preteklem tednu (od 26. maja do 31. maja) je iskalo delo 78 moških iu 36 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 55 moških in 22 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 29. Od 22. februarja 1919 do 31. maja 1919 je iskalo delo 1650 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 1679 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 231. Delo iščejo pis. moči (67), trg. sotrudniki in prodajalke (84), ekonomi in oskrbniki (40), železostrug. in kovači (41), raehan. in elektrotehn. (29), krojači, šivilje (14), natakarji in natakarice (24), strojniki in kurjači (36), kuharice, služkinje, sobarice (71) itd. V delo pa sprejme posredovalnica izvežb. pis. moči (10), zid. mizarje, tesarje, žagarje (32), ževlj. (15), težake, zidarske strezače, hlapce, viničarje (74), opekarske delivce in delavke (27), gozdne delavce (8), vajence razi. strok (12), kuharice, sobarice, sluškinje (38) itd.
Protestantovski pastor Mahnert obsojen na dva meseca zapora.
Danes dopoldne se je vršila pred senatom okrožnega sodišča obravnava proti mariborskemu pastorju in propagatorju vele-nemške misli dr. Ludoviku Mahnertu, rojenemu 1. 1874 na (Vestfalskem. Obtožnica (ki jo priobčimo jutri natančnejše) opisuje v uvodu nastopanje in delovanje pastorja Mahnerta, tega strastnega sovražnika Slovencev. Pod obtožbo je njegov govor povodoma pogreba poročnika Gugla, v katerem je slavil ob priliki razoroženja zelene garde ustreljenega Gugla ter hujskal k uporu proti Jugoslaviji. Mahnert k razpravi ni prišel, ker jo je pravočasno popihal čez mejo. Na vprašanje dr2. pravdnika dr. Jančiča, kje da je Mahnert, odgovori njegov zagovornik dr. Janeschitz, da ga ni več v Mariboru. Zastopnik obtožbe zahteva, naj se to zabeleži, ker je dal Mahnert častno besedo, da ne bo ubežal. Po preči-tanju izpovedb prič, ki so eklatantno dokazale, kako velik hujskač je bil Mahnert, je predlagal drž. pravdnik v daljšem govoru, v katerem je iz besed Mahnerta dokazal hujskajočo tendenco, da se obtoženec obsodi. Zagovornik se je trudil opiati zamorca s splošnimi frazami. Sodni dvor je obsodil Mahnerta v zmislu § 355 kaz. zak. na dva meseca zapora.
Okrožno sodišče.
Pavel Ornig iz Ptuja na zatožni klopi.
Maribor, 6. junija 1919.
Danes se je vršila obravnava proti Pavlu Ornigu, rojenem leta 1894 v Ptuju. Obtožen je, da je dne 19. januvarija 1919, v vlaku med Špiljem in Mariborom rekel: »Es ist eine Schvveinerei, dass die Deutschen nicht anfangen, sie sind ftir nichts. Warum gehts denn in Karnten, das ganze Volk ist wie ein Mann. (Vas konnen die Jugoslaven machen ? nur geharnischte Proteste, um die sich nie-mand kiimmert«. S tem se je pregrešil proti § 305 kaz. zak., prr-grešek zoper javen mir in red. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Jančič, obtoženca pa dr. Janeschitz.
Obtoženec je govoril le nemško ter trdovratno tajil, da bi bil govoril inkriminirane besede, priznaval pa je, da se je hudoval nad graško vlado, ki ničesar za Nemce na Spodnjem Štajerskem ne stori. Predsednik senata sod. svetnik Dev je predlagal z ozirom na dejstvo, ker so priče sami častniki, ki so zdaj na fronti, naj se samo pre-Čitajo zapisniki prič. Temu se je zagovornik protivil ter predlagal, naj se preloži obravnava, da se obtoženec konfrontira s pričami. Senat je temu predlogu ugodil ter preložil obravnavo.
S
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Položaj na Koroškem.
Ljubljana, 5. junija. (Poluradno.) Naše hrabre čete, prevzete navdušenja, so v skupnem splošnem jurišu zavzele Velikovec, Rudo, Grebinj in Sv. Andrej. Prednje čete so dospele do leke Krke, Djekš in Sv. Ivana. Sovražnik meče orožje in se podaja. V Celovcu vlada panika.
Narod onkraj Drave pričakuje osvobojen j a.
Naš mnogo preizkušeni narod onstran Drave najsvečanejše pričakuje našo vojsko, brate svoje in odrešitelje.
Nečuvena barbarstva Nemcev.
Nemci so počeli nečuvena barbarstva v Velikovcu in ostalih krajih, odkoder so morali pobegniti.
Pogajanja za nas ugodna.
Kranj, 5. junija. (Poluradno.) Pogajanja z nemškimi delegati teko za nas ugodno. Tekom jutrišnjega dneva moremo pričakovati končni rezultat,
Naša demarkacijska črta na Koroškem.
Ljubljana, 6 junija. Po sem došlih informacijah pojde demarkacijska črta od stare štajerske demarkacijske črte pri Soboti čez Krko pri Malem Št. Vidu čez Ih hov hrib (10 km severno od Celovca) proti Vrbskemu jezeru, ki je doseže pri Pričicah, in gre potem čez jezero do Sv. Marije oh Vrbskem jezeru. Nemci bodo torej izpraznili Celovec. Nevtralna cona pa bosta neposredno pri Št. Vidu in ob južni železnici Št. Vid—Beljak.
Nemško poročilo s koroške fronte.
Celovec, 5. junija. (Nemško uradno poročilo.) Dopoldne smo odbili napade sovražnih patrulj, ki so skušale prodirati proti Tre-brišnjam. Ponoči je bil posebno prostor na obeh straneh ceste pri Rake—Tinjah pod težkim uničevalnim artiljerijskim ognjem. V odseku Grabštanj obstreljevanje naših opirališč. Severno od Drave še nadalje mir.
Šlezijski deželni odbor razpuščen.
O	p a v a, 6. junija. (ČTU). Notranje ministrstvo je razpustilo šlezijski deželni odbor ter imenovalo posebno upravno komisijo, da reši njegove zadeve.
Nissen-Levinič usmrčen.
Monakovo, dne 6. junija 1919. Danes so usmrtili na smrt obsojenega Nissen-Leviničja.
Stran 4.
..rf i
Dramatično društvo v Mariboru je
oVerjeno, da bo v slovenskem Mariboru treba stalnega sl 'Venskega gledališča Naravno se more to slovensko gledališče razviti le iz tačas-nega dramatičnega društva Da pa se to čim prej omogoči, je v prvi vrsti potrebna izdatna glavnica. Začasni dohodki so preskromni, da bi v doglednem čaru udejstvili to željo ; zlasti število (pravih) podpornih članov je razmeroma preneznatno. Dramatično društvo prosi zato vse svoje prijateljice ni prijatelje, ter apeluje na njih Zavednost, da se blagovolijo saj kot redni podporni člani priglasiti. Članarina znaša mesečno
1	krono.
Marija.«*, dne 6. junija l y 19
—----------------  .4-..	i	.	j*.	|.
Sp. flebosla v Rukovec
naznanja, da se nahaja odslej njegova odvetniška pisarna v
Celju, Prešernova ulica 3
(Ferjenova hiša).	2—2
♦♦♦» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦	♦♦♦♦
Mizarski učenec
se sprejme v Grajski ulici 36.
2—1
©I©;®;«
mmmmm
Meščani, okoličani!
Stanovska zveza slovenskih akademikov v Zagrebu, podružnica Maribor, priredi 7. in 8. junija pod pokroviteljstvom gospe general Maistrove in z prijaznim sodelovanjem narodnih dam in gospodičen
cvetlična dneva
v prid »Akad. domu« v Zagrebu.
V soboto 7. junija ob ]/2 20. uri je
V	veliki dvorani Narodnega doma
družabni večer.
na vsporedu je burka »V civilu«, petje, godba, šaljiva pošta in prosta zabava.
Vstopnina za osebo 2 K.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
Raznasalci časopisov
invalidi« dobe lep zasluZek. Zgiase naj se v upravniitvu,.Mariborskega delavca**.
Jožef Tratar, mesar
Nova vas pri Mariboru
prodaja
teletino...............K	11 in K	14
govedino	....	K	12 in K	14
povojeno meso . .	K	28 do K	30
Prodaja se	v soboto	cel dan, tudi
popoldne.
f! e V V
I f/% H 1-2, | 'a ^
Razglas.
ostane od 8. t. m. nadalje zaradi sna-ženja kotia približno deset dni zaprto.
Mestni njislral Mar, Sas S. junija m
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, s. r.
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	14_13
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
Dožeina vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt, je stavila pod državno nadzorstvo sledeča društva in imcnova-ia sekvestrom gospode: Frana Repič-a, nadrevidenta južne železnice v Mariboru, za imetje „Spar- und Vorschusskassa d- r Siidbahnbedensteten" v Mariboru, Maksa Hro\atin-a, tiska mar ja v Ljublj.mi, za vse imetje „Deutscb Oester-reichb-cher Alpenverein" v območju Slovenije, Karla Gsellmann-a, Ratzerhof pri Mariboru, za imetje „ Podružnice graške kmetijske družbe v Mariboru", Antona Petek-a, nadrevidenta južne železnice v Mariboru, glavni kolodvor, r.a imetje „Lokalausschuss des I. allgemeinen Bf-amtenvereines", Pf rrrhofgasse, Maribor, „Reichshund deutscher Eisenbahner, Orts-gruppe Maribor, koroški kolodvor", „Karaerad-schaftsverband-a" v Mariboru in „Lokomotiv-fiihrerverein-a" v Mariboru.
Itelai magistrat Maribor, it s. joniji 1919.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, s. r.
Svoji k
VOZNI RED
osebnih vlakov na Južni železnici v Jugoslaviji veljaven od 1. maja 1919.
Maribor gi. kol.—Ljubljana gl. kol.
37	35a		39					3(1	36a	228b	42	
5-35|	1013	1-25	4-30		let Maribor . .			9 11	3-04	5-32	10311	
6-21	11-04	214	506			9 Pragersko .	1	8-40	2 33	4-55	9 58l	
7 4.	12-25		S-30J	.		Celje . . .			• 7 12	1-10	9-27	8-291	
838	114	.	7-15J	.		Zidanmost .		1	G-29	12-28	815	7-35|	
10-15	2 51	•	8-54j	•		, Ljubljana .		fl	4 43|	10-41	•	6-55	•
Maribor gl. kol.—Gradec (Dunaj).
50	34	40b	52	32			51	35	Gib	31	
5-33J 6-05	5-231 5-51| 800 3 35	1-10 1-46 3 15	. . O* rf*. : — j O 1	9-141 11 37| 7 00	f ^laribor gl. k. . ‘ Spilje	 I Gradec	 y Dunaj	\	i	9-30 $•58	7-53 7-01 5-291 9-40|	12-23 11-52 10 25	ep cc	•
Maribor gl. kol.—Ljutomer.
1801	1803							1802	1826				
523 615 7-50 8-46	4-47 5-29 6-561 7'52|	•	•	•		1 Maribor	' Spilje	 Radgona 	 r Ljutomer	|	k \	9 30 8-53 7-33 6-22	8 401 8-0t 647 5-31		*	•	■
Maribor gl. kol.-Velikovec (Sinčavas).
415	419					416	414			
5-05| 7-44 9 21	3-29 5-20 6 44J	•	*		i Maribor		 f Sp. Dravograd .... j. Velikovec-Sinčavas . . g	9 04 7-26 610	6 14| 4-35 3'16	•	•	•
Maribor gl. kol.—Ptuj—Čakovec—Kotoriba.
35b	205	229	207			224	270	36a	228b
8 33 905	9-20 10-01 11-36 1224	6 55« 7-303 817|	10-25J 11-03) 12-49) 1-53j	_ F	Maribor gl. kol. . . . tP Pragersko	 ?tuj	 Čakovec	| ^ Kotoriba	g)	6 59 6 22 5 43J	9-11 8 30 7-57 4--3J 307|	5-32 4-55	5-87 4-48 4-09 2-20 105
Zidani most—Zagreb.
604
5-351 7 20 7-50
508	502
7-38	1-10
9-45	3 15
1005	3-38
510
I
7-401 9 9
•401
•39)
-59|
Zidan most Zaprcšič . . Zagreb . .
507
7 39 6-21 455
509
11-50
9-33
859
503
3-45
1-30
1-10
511
9-03 6’ 32 6-U5
Udij*: Tiskovna zadruga.
Odaovornl ureduik Fr. Voglar.
Tiskarna: Karl Rabitacfc V Maribora,