| rt© 'pniiintm i!Miiitii«iiiiiiii)iiiiiiM!iiimKiitii»iiii!iii!iiiiiiii i>iii!iirKi)M«r
ŠTEV. 3.
SVEČENIKOV SV. PAVLA
: :
TISKA .NAKODNA TISKARNA*
mmm

IZDAJATELJ IN ODGOVORNI UREDNIK
FRANC BRATUŽ i:
S SODELOVANJEM DRUGIH DUHOVNIKOV UREJUJE
IVAN REJEC

Vsebina
St.
V.	Šček, Brez Kristusa in s Kristusom...................................45
Znanstvo :
Dr. J. Ličan, Katoliška cerkev in komunistična država..........• .46
B. Duhr S. J. — I. Rejec, Boljševizem..............................52
X., Socialni program krščanskega ljudstva .........................61
P. Butkovič, Ernest Psichari vnuk Renanov..........................63
Asceza In pastorala:
P. Celestin Lojk, Ascetična izobrazba duhovnikov ...................65
Leop. Cigoj, Boj za krščansko šolo..................................67
S.	S., Boj zoper podivjanost današnjih	dni.........................70
J. Dukic, Beseda o plesu .  ..............:........................71
Cerkveni razgled:
Po domovini.
Cerkvena statistika iz mesta Gorice...............................  72
Dr. J. Ukmar, Tržaško bogoslovno semenišče..........................72
Cerkvene razmere v Jugoslaviji......................................73
Po svetu.
Francoska (Nadaljevanje)..................}........................74
Vestnik „Zbora“...........................................................75
Pravila............................................................ 76
Odsek za pravno varstvo in gmotne zadeve (Preganjani svečeniki
krške škofije)............................................... 78
Odsek za šolstvo. (Akcija za verouk. — Katehetski sestanek) ... 80 Odsek za narodno politiko. (Socialni in narodno gospodarski program) 80
Poročila s konferenc................................................80
Na platnicah : Glasovi ob organizaciji in Zborniku — Ljubezen do knjig.
Uredništvo z Ivan Rejec, župnik, p. Sv. Križ - Cesta.
Uprava lista in blagajna Zbora t France Švara, vikarij, Šempolaj, p. Nabrežina.
Glavno tajništvo Zbora s Virgiiij Šček, ekspozit, Lokev pri Divači.
Pristopnina skupaj z letnino za 1920 znaša L 10; naročnina na list za 1920 znaša L 15 ; oboje skupaj L 25.
Brez	Kristusa in s Kristusom. V. Šček.	
IS iH §1	llPSilšiS SP3SKIE!	H (1 §!
Čudno, skoro nerazumljivo je bitje človekovo! ' Tako silno potrebuje Kristusa, pa ga ne mara! In vendar nas uči tisočletna skušnja, da vodi pot brez Kristusa v propad.
Svet ni maral Kristusa že za njegovo rojstvo. Domačine in tujce je Betlehem prenočil, le za Kristusa ni bilo prostora. Tudi današnji svet ima za vse časa in prostora dovolj, le za Kristusa ne. In vendar je prišel Kristus med svoje! Ali ni on sveta ustvaril? Ali ni on sveta odrešil? Propter nos homines et propter nostram salutem descendit de coelis. Ali ni on zveličar vseh ljudij? In vendar ga nočejo. »Nolumus hunc regnare super nos« (Luk. 19, 14) je klical tedanji svet in kliče tudi sedanji.
Ne le, da svet Kristusa ne mara, mariveč ga tudi s silo podi od sebe. »Tedaj pograbijo za kamenje, da bi je lučali- vanj« (Ivan 8, 59). Tudi-današnji svet je pograbil kamen. Vrgli so Kristusa iz šole, iz gledališča, iz zakonodajnice, vrgli so ga iz družin in mečejo ga iz src: iz javnega In zasebnega življenja.
In posledice? Gorje, strašno gorje!
Kako krasne besede je rajni dr. Krek zapisal v sledeči pesmi leta 1892.
Edinosti želja človeštvo navdaja, ta želja življenje njegovo preraja; edini še niso zemlje rodovi!
Tirani drugače, drugače robovi edinosti semena stresajo v svet zedinit človeštvo hoteč in otet:
Liberté, égalité, fraternité.
A vskaleč vscvelo je ž njih le gorjè, samo gorje in potoki solza in curki krvi in nezmerno gorja Oj, glejmo si prošle povesti strasné, da vidimo grozo bodočega dné.
Brez Krista ljudi ne zedinja svoboda, zdivjane jih strasti vihar le razgleda.
Brez Krista enakost zaman se poudarja, tirane in sužnje le nove nam ustvarja.
Brez Krista i bratstvo ne zbrati svetà; to bratstvo se v Črtu in boju skonča.
• Sejmo, sejmo semena vere v križ rešilni z golgotskega slemena mej upor grozilni!
Sejmo, sejmo semena Jezusove nade z golgotskega slemena, preden vse propade.
Sejmo, sejmo semena Kristove ljubavi z golgotskega slemena, da se svet ozdravi!
Smo že sredi gorja.
Kako lepo je rekel veliki Goethe: »Vse dobe človeške zgodovine, v katerih je vladala vera, so sijajne in rodovitne za sodobnike in poznejše rodove; nasprotno pa vse dobe, v katerih je kla-verno prevladovala nevera, izginejo pred poznejšimi rodovi.« Religiozno ljudstvo je močno ljudstvo, brezverno ljudstvo pa je zapisano smrt!: zakaj ljudstvo brez vere je ljudstvo brez morale; ljudstvo brez morale pa ne more obstojati.
Patres nostri peccavernut et non snut; nos autem onera eorum portamus. Že očetje so grešili, mi zato trpimo; mi grešimo: trpeli bomo mi in pozni zanamci. Peccatum peccavit Jerusalem zato vse gorjé. Človeštvo je sejalo veter, zdaj žanje vihar.
Blagor dobam, o katerih je veljalo, da sc »vsako koleno pripogiblje v imenu Jezus« (Fil. 2, 10), trikrat blagor dobam, o katerih se je reklo, da »vsak jezik pripoznava, da je Jezus Kristus Gospod« (Fil. 2, 11). Ko bi mogli to trditi tudi o današnji dobi, bi bilo sedanje socialno vprašanje kmalu rešeno.
Bratje, stojmo trdno! Naj gre svet še tako nizdoli, ne obupajmo, ampak glasno oznanujmo: rešitev je v Kristusu. Po velikem in neznanskem trpljenju se bo svet o tem prepričal; tedaj bo s Petrom vzkliknil: Domine, ad quem ibimus?
Mi pa ponavljajmo s prerokom: »Jerusalem, Jerusalem, convertere ad Dominum Deum tuum.«
Znanstvo.
Katoliška cerkev in komunistična država.
D r. J o s. L i č a n.
Dviga se važno vprašanje, v kakem razmerju stoji katoliška cerkev do komunizma. Le nekaj misli si usojam tu podati in sicer nekatere le v osnutku.
Pred vsem si moramo biti na jasnem glede teh dveh načel:
1.	) je-li zasebna last upravičena in li-je raba zasebne pravice neomejena;
2.	) v kaki obliki je komunizem dovoljen, in v kaki obliki ga je Cerkev zavrgla.
Iz tega bomo razvideli, v kakem razmerju stoji Cerkev do komunistične države prve (dovoljene) in druge (zavržene) kategorije.
I.
1.) Zasebna last je upravičena. O pojmu in vrstah zasebne lasti glej V. Cathrein: Moralphi-losophie, 1893, II. Ili nasi; I. 449. Namen je dvojen: neposreden: za ohranitev in razvoj posameznika in družine, posreden — za ohranitev in razvoj cele človeške družbe, človek je namreč »animai sociale«.
Upravičenost potrjuje:
a)	Razodetje:	V starem zakonu beremo:
»In Bog ju (Adama in Evo) je blagoslovil in le rekel: Naraščajta in množita se, in polnita zemljo, in podvrzita si jo, in gospodujta ribani v morji in pticam pod nebom in vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji. In Bog je rekel: Glejte, dal sem vama vse semensko zelišče in vsa drevesa, da so vama v živež in vsem živalim na zemlji.« (I. Mojz. 1, 28, 29.) Kajn in Abel sta imela že vsak svojo last (1. Mojz. 4, 2—4); »Abraham je bil silno bogat na posestvu srebra in zlata«, pa tudi Lot »je imel čredo ovac in goved in šotore«. (I. Mojz. 13, 1 nasi.) V okrožnici »Rerum novarum« pojas-nuje Leon XIII. tako: »Quod vero terram Deus universo generi hominum utendam, fruendam de-derit, id quidem non potest ullo pacto privatis possessionibus obesse. Deus enim generi hominum donavisse terram in communi dicitur, non quod eius promiscuum apud omnes dominatum voluerit, sed qui partem nullam cuique assignavit possidendam, industriae hominum relinquens In-stitutisque populorum permissa privatarum pos-sessionum descriptione.«
Torej pravica do zasebne lasti je bila dana od Boga človeku, dejanska razdelitev sama pa je odvisna od človeka po raznih pravnih naslovih.
Zasebno last varuje izrečno dekalog:	»Ne
kradi. Ne želi hiše svojega bližnjega, ne želi njegove žene, ne njegovega hlapca, ne njegove dekle, ne njegovega vola, ne njegovega osla, ne vsega, kar je n j e g o v o« (II. Mojz. 20, 17). In zopet zapoved: »Ne jemlji in ne premikaj mejnikov svojega bližnjega, ki so jih postavili pradedi v tvojem posestvu«. (V. Mojz. 19, 14).
Kristus Gospod je potrdil dekalog. (Mat. S, j 17), zlasti 7. zapoved. Bogatemu mladeniču je Gospod na vprašanje, kaj mu je storiti, odgovoril: »Ce hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi«. In nato jih je naštel: Ne ubijaj, ne prešestvaj, ne kradi (Mat. 19, 18). Sv. Pavel često povdarja veljavnost te zapovedi »ne kradi«, in svari pred vsako krivico (1. Kor. 5, 10, 6, 10, — Kol. 4, 4, Ei. 4, 16, Rom. 13, 8.)
2.	) Cerkev: obsodila je y III. stoletju »apo-stolike«, »qui se hoc nomine arrogantissime vo-
I caverunt, utentes coniugibus et res proprias possi-dentes«. (Sv. Avg.) Obsodila je sredi 4. stol. sinoda v Gangri Eustahijane, ki so bogate iz cerkve izločevali. Inocent III., je zavrgel v 13. stol. Wal-denze in Albižane, ker so odrekali zveličanje premožnim. (Denzinger — Ench. 373).
Moderni komunizem, ki uči nasilno odpravo lastninske pravice, je Cerkev v raznih izjavah zavrgla: v okrožnici Pija IX. »Quanta cura« z dné 8. decembra 1864 in v silabu 1. 1864 § 4,'t. 18; v alokuciji Leona XIII. z dné 28. marca 1878, v okrožnici Leona XIIL »Apostolici muneris« z dné 28. decembra 1878, ter zlasti v okrožnici istega papeža »Rerum novarum« z ’dné 15. maja 1891.
3.	Zgodovina, ki priča, 'da so od nekdaj vsi večji kulturni narodi poznali in spoštovali to naravno institucijo. Dokaz temu so nam, ne le Izraelci (glej Fr. Heil, Handbuch der bibl. Arhaeologie) temveč tudi stari Egipčani, Babilonci in Asirci. Gledé Egipčanov imamo dokaze že v sv. ptsmh (Gen. 39, 5, 41, 44; 47, 18). Svetna raziskovanja, isto potrjujejo. Že za časa kralja Seneiru-a (3000 pred Kr.) se čita o prodaji, menjavi in podedova-nju posestev, iz poznejše dobe govore spomeniki o veleposestnikih in kmetih. Glej izjave egiptologov Bircha, Maspera, Duncker-ja (Cathrein I. c.
II.	233). Iz starega Babilona so nam ohranjeni spisi na lončenih tablicah in nad 100 tablic govori o kupnih pogodbah glede vrtov, hiš, njiv. Najbolj važni spomenik je zbirka postav, ki jih je kralj Hamurabi (okoli 2000 let pred K.) objavil. Tu podaja natančne zakone glede zasebne posesti hiš in zemljišč (Glej Scheil O. P. »Elamitsko-semitski teksti« pri Ad. Tanquerey Synopsis Theol. mor.
III.	3 str. 46.). — Ni torej res, kar trdi E. de Lave-leye, da je še-le rimsko- pravo uvedlo zasebno pravico. Ta pravica se ne izvaja iz zgolj pozitivne zakonodaje, temveč izvira iz naravnega nagona !n naravne uredbe. »Possidere res privalim ut suas, ius est homini a natura datum«, uči Leon XIII: v okrožnici »Rerum uovarum« (Acta S. Sed. 23, 643).
3). Razum: a) človek ima naraven nagon in dolžnost «hraniti si življenje in to ne le za danes, ampak tudi za jutri, za bodočnost, ne le za čas zdravja, temveč tudi za slučaj bolezni, ne le za mlada leta, temveč tudi za starost. Tega pa ne more storiti, če nima pravice do imetja, zlasti stalnega.
b)	Človek nima dolžnosti le do sebe — temveč tudi do družine — do svojih otrok. »Filii sunt aliquid patris pravi Leon XIII. v omenjeni okorožnici L c. p. str. 646 — et velut paternae amplificata quaedam personae: proprie loqui si vo-lumus, non ipsi per se, sed per communitatem do-mesticam in qua generati sunt,'civilem ineunt seu participant societatem.« Ne mogel bi pa oče zadostno skrbeti za družino, ko bi ne imel pravice, pridobiti si kaj in izročiti svojim potomcem. — Iz istih razlogov kakor dolžnost se izvaja pravica človeka do samohranitve, pravica do družine.
c)	Bistvo dela ustvarja zasebno pravico: Sane quod facile est pervidere, ipsius operae, quam suscipiunt qui in arte aliqua quaestuosa versantur, liaec per se causa est, atque Ine finis quo proxime spectat artifex, rem sibi quarerere privatoque iure possidere uti suam ac propriam. Is enim si vires, si industriam suam alteri com-modat, hanc ob causam commodat ut res adipi-scatur ad victum cultumque necessarias idèoque ex opera data bis verum perfectumque sibi quae-rit_ non modo exigendae mercedis, sed et1 collo-candae uti velit. Ergo si tenuitate sumptuum quic-quam ipse comparsit, fructumque parsimoniae suae, quo tutior esse custodia possit, in praedio collocavit, profecto praedium istiusmodi nihil est aliud, quam merces ipsa alìam induta speciem: proptereaque coemptus sic opifici fundus tam est in eius potestate futurus, quam parta labore merces. Sed in hoc piane, ut facile intelligitur, rerum dominium Vel moventium vel solidarum consistit. lamvero cimi in parandiso naturae bonis industri-
"atii mentis viresque corporis homo insumat, hoc ipso applicai ad sese eam naturae corporeae par-
tem, quam ipse percoluit, in qua velut formam quamdam personae suae impressam reliquit; ut
omnino rectum esse oporteat, eam partem ab eo possideri uti suam, nec ullo modo ius ipsius violare cuiquam licere.« (Okrož. Acta S. Sed., 23, 642, 644.)
Izgovor, da razlog pod a) in b) ne drži, ker bo država iz skupne lasti vse preskrbela, ne velja. Bilo bi to uzurpacija državne oblasti, ki bi pravico, ki je primarno v poedincih, proti njih volji zatrla in sebi prisvojila, in vendar dolžnost države je »non ad se rapere iura civium, sed munire atque firmare insta debitaque tutela.« (Okr. I. c. str. 646.)
II.
Pravica do zasebne fasti ni absolutna, temveč
omejena,- Omejuje jo dvojno razmerje:	ozir do
bližnjega, ozir na skupnost. Ud telesa mora biti v skladu s celim organizmom ne sme ud udu škoditi, a tudi celoti ne, ali kakor pravi Leon XIII: »quantum incolumi bono' communi et sine cuius,-quam iniuria potest«. (Rerum nov. I. c. str. 658). To so naravne meje.	...
1.	) Vsled tega uče vsi moralisti, da je dovoljeno »in extrema necessitate« vzeti bližnjemu ali premoženju celote, kar kdo nujno potrebuje, da si življenje ohrani. Leon XIII. šteje pomoč »in rebus extremis« med »officia iustitiae« (Rerum novarum. 1. c. str. 651). Razlog je na dlani.
2.	) A če občni blagor zahteva, se zasebna last po javni oblasti lahko Omeji, seve proti pravični odškodnini.
To načelo — ki je v naravi utemeljeno, je Cerkev potrdila. Leon XIII. pravi:	»Ius enim
pošsidendi privatim bona, cum non sit lege hotni-num, sed natura datum, non ipsum abolere, sed taritummodo ipsius usum temperare et cum confinimi bono componere auctorltas puhlica potest.« (Okr: 1. c. p. 663). Zlasti nalaga papež, naj zakonodaje skrbe, da se zasebna last med kar največ ijudi razširi, da se tako doseže pravičnejša razdelitev zemlje. »Jus privatorum bonorum sanctum esse oportere. Quamobrem favere buie iuri leges debent, et quoad potest, providere, ut quamplurl-mi ex multitudine rem habere malint. Quo facto praeclarae utilitates consecuturae sunt, ac pri-mum certe aequiòr partitio bonorum (1. c. 653).
In tu je ključ za postavno rešitev socialnega vprašanja. Toda kapitalisti "in latifundisti se krčevito oklepajo onega, kar ni v občni blagor, temveč le neznosna tlaka nižjih slojev. Isti papež nalaga — ne le javni oblasti, temveč tudi zasebnikom dolžnost, ozirati se na javni blagor: »Qui-fcunque maiorem copiam bonorum Dei munerc ac-
ccpit____ ob hanc causam accepisse, ut ad per-
fectionem sui pariterque velut minister providen-tiae divinae, ad utilitates adhibeat ceterorum.« (I,
c. 652).....*Cuius doctrinae in eo est fundamen-
tnm posituin quod Justa possessio pecuniarum, Justo pecuniarum usu distlnguitur. Bona possidere
.....Jus est homini naturale.... At vero si illud
quaeritur, qualem esse usum bonorum, necesse sit, Ecclesia quidem sine ulla dubitatione respon-det: Quantum ad hoc non debet homo habere res exteriores ut proprias, sed ut communes, ut scil. de facili eas communicet in neccessitate aliorum. Ubi necessitati satis et decoro datum, officium est de eo quod superat gratificari indigentibus: Quod superest, date elemosinam.«
Kako bi se lepo premostil strašni prepad med kapitalisti in proletarijatom, ko bi svet Cerkev poslušal!
1.) Preveliko kopičenje bogastva v eni roki se Je smatralo že od nekdaj za nevarno. Celo pagan Salust trdi: »Ubi divitiae carae habentur, ibi omnia viha sunt: iides, probitas, pudor pudl-citia«. Naš božji Rešenik Je cesto poudarjal nevarnost bogastva za večni blagor: »Amen dico Vobis, quia dives difficile intrabit in regnum coe-lorum* (Mat. 19, 23.) Nazval Je pa bogastvo »ma-mona iniquitatis« (Luk. 16, 8). »quia divitiae sunt
adminicula Iniquitatis____faciunt iniquitatem, sunt
fallaces (in oppos. ad verum) et saepe iniquitate collectae sunt. (Knabenbauer — Com. in Lue. p. '467). Bogatinom nasproti so sv. Očetje — n. pr. Sv. Ambrož (De Tobia, de Nabuthe), Tertullian (De pat. c. 7) Sv. Gregor V. (Pastor, curae Ad-mcn. 22) — zabičevali načelo, da niso posestniki absolutni lastniki premoženja. — Nasproti Bogu so le oskrbniki, ki so dolžni upravljati premoženje po volji božji. Napram ljudem so sicer lastniki — a imajo do njih stroge dolžnosti. »Das Eigentum, pravi Heinr. Pesch v svoji knjigi »Die sociale Bcfahigung der Kirche«, 1899. str. 408 — was dem Menschen zustehen kann, vergliechen mit dem Eigentume Gottes, ist bloss im analogen Sinne Eigentum, kelne uverlierbare Herrschaft iiber das innerste Wesen der Dinge, vvie das Eigentum Gottes«. In sv. Tomaž (S. Theol., II. II. qn. 32. a. 5 ad 2) uči: »Bona temporalia, quae homini divinitus conferuntur, ejus quidem sunt, quantum ad proprietaten, sed quantum ad usum non solum 'debent eius, sed etiam aliorum, qui ex eis susten-tari possunt, ex eo, quod ei superfluit.« — Socialisti torej grdo obrekujejo Cerkev, ko trde, da Cerkev ščiti ravno z naukom o zasebni lastnini krivično pridobljene kapitale. Ravno nasprotno. Cerkev zahteva povrnitev krivično pridobljenega blaga, a tudi pošteno pridobljeno blago spada, kolikor ga lastnik ne potrebuje, — občnemu blagru. — »Dle Menschen verlangen — pravi Alf. Winterstein (pri H. Pesch. 1. c. str. 417) ihren Anthell an den Giitern der Erde. Diesem tiefsten
Grund und Wesen der socialen Prage____________ steht
die Lehre Jesu unmittelbar nahe. Jesu Lehre iiber
das Erdengut fasst... die Verweudung des Erden-gutes fiir die Gottesfamilie, die Menschheit ins Auge. Sie muss eben desvvcgen als einc cmincnt sociale Lehre — bezeichnet werden.»
III.
Ali Je Cerkev vsak komunizem zavrgla? Da
rešimo to vprašanje, ogledati si moramo:
a)	cerkvene izjave, ki obsojajo moderni komunizem, zlasti moramo poiskati razloge, zakaj ga Je zavrgla;
b)	Kakšen je komunizem, ki ga Je Cerkev pohvalila in odobrila, namreč komunizem prvih kristjanov in komunizem, ki še vedno obstoji v cerkvenih kongregacijah in redovih.
1.) Ad Primitm. Okrožnica Pija IX. »Quanta cura« z dné 8. dec. 1864. poudarja to-le: Hoc tempore non paucos reperir! (nostis), qui civili con-sortio impium et absurdum naturalismi, uti vo-cant, principium applicantes audent decere »opti-mam societatis publicae rationem civilemque pro-gressum omuino requirere, ut humana societas constituatur et gubernetur, nulla habito ad religio-nem respectu, ac si ea non existeret.« (Acta S. Sed. 3, 162)......
Etenim funestissimum ComuniSmi et Socialismi docentes et profitentes errorem asserunt, »societatem domesticam seu familiam totam suae existentiae rationem a iure dumtaxat civili dimanare ac pendere fura omnia parentum in fl-lios cum primis vero ius institutionis educationls-
que curandae______ Quibus_____ in id tendunt, ut
salutifera cath. Ecclesiae doctrina eliminetur.« (1. c. 164).	^
Papež torej zavrača komunizem vsled zmote, da se nima človeška družba ozirati na vero, in pa ker smatra komunizem pravico starišev do otrok zlasti gledé vzgoje ne za naravno, temveč le pozitivno človeško, ki jo torej lahko svetna oblast starišem odvzame.
Okrožnica Leona XIII. »Apostolici muneris«, z dne 28. dec. 1878 poudarja poleg drugih zmotnih načel v komunizmu zlasti te-le: »Naturalem viri ac mulieris unionem gentibus vel barbaris sacram dehonestant, ejusque vinculum, quo domestica societas principaliter continetur, infirmant aut etiam libidini permitunt. Praesertim... bonorum illeeti cupiditate, lus proprletatls naturah lege sancitum,
inpugnant et per immane facinus, quidquid.........
ingenii manuumque labore aut victus parsimonia adquisitum est, rapere et in commune habere con-
tendunt. Probe nostis infensissimum belium________
eo tendere ut omni revelatione submota et quoli-bet supernaturali ordine subverso, solius rationis inventis seu potius deliramentis, aditus pateret... nulla Dei etordinis ab eo praestituti habita ratio-ne... Futurae tandem aeternaeque vitae praemiis ac
poenìs oblivioni traditis, felicitatls ardens desi-deriura intra praesentis temporis spatium defini-tum est— lus novum, ut aiunt, contra natura-lem divinainque legem coniingi et sanciri coeptum
est____Dictitare non desinunt, ut tendunt nec ma-
iestati honorem ac reverentiam, nec legibus, nisi forte ab ipsis ad placitum sancitis, obedientiam deberi... Cum enim Socialistae ius proprietatis tamquam humanum inventura, naturali hominum aequalitati repugnans traducant, et communionem bonorum affectanctes, pauperiem haud aequo animo esse perferendam, et ditiorum possessiones ac iura impune violar! posse arbitrentur; Ecclesia ius proprietatis ac dominii______ intactum cui-
libet et inviolatum esse iubet: novit enim iurtum ac rapinara a Deo omnis iuris auctore ac vindice, ita fuisse prohibita, ut aliena vel conspicere non liceat____ (Acta S. Sedis 11, 369 nasi.)
Slednjič dokazuje okrožnica Leona XIII. »Rerum novarum« z dne 15. maja 1891 upravičenost zasebne lasti. O skupnosti imetja se izraža takole: »Socialistae_____ evertere privatas bono-
rum possesiones contendunt oportere, earumque loco comunia universis singulorum bonorum bona facere, procurantibus viris qui aut municipio prae-sint aut totam rempublicam gerant. Eiusmodi tralatione bonorum a privatis ad commune, me-deri se posse praesenti malo arbitrantur. Sed est adeo eorum ratio ad contentionem dirimendam inepta, ut ipsum opificum genus afficiat incommo-do: eademque praeterea est valde iniusta, quia vira possessoribus legltimis allert, pervertit officia reipublicae. (Acta. S. Sed. 23, 442.) »Nam etsi ad meliora contendere concessum est, at alteri, quod suum est detrahere, iustitia vetat nec ipsa communis utilitatis ratio sinit« (1. c. 659).
Papež obsoja uničenje družine: »Familia sen societas domestica perparva illa quidem, sed vera societas, ea'demque omni civitate antiquior, cui propterea sua quaedam iura officiaque esse ne-
cesse est quae minime pendeant a republica___________
Est enim homo, quam respublica senior, quo circa ius ille suum ad vitam corpusque tuendum habere
natura ante debuit, quam civitas ulla coisset--------
Velie, ut pervadat civile imperium arbitrati! suo usque ad intima domorum magnus et perniciosus est error (1. c. 646).
Quod igitur Socialistae posthabita providentla parentum, introducunt providentiam reipublicae, fa-ciunt contra justitiam naturalem, ac domorum compaginem dlssolvunt... (1. c. 647). Non civem, non familiam absorberi a republica rectum est: suam utrique facultatem agendi cum liberiate per-mittere aequum est. (I.c. 658).
Iz navedenega lahko povzamemo, da je Cerkev komunizem obsodila zlasti iz treh razlogov: 1.) ker sloni le zgolj na materialistiškem nazira-nju, ter se na verska načela ne ozira 2.) ker ruši
in uničuje podlago družbe: družino In zakon, 3.) ker hoče z nasiljem odpraviti zasebno last ter uvesti z nasiljem skupnost premoženja.
To so toraj tri glavne zapreke — ki jih stavi moderni komunizem krščanstvu na pot. — Potemtakem Cerkev ne zavrača vsakega komunizma, temveč le ‘onega, ki sloni na zgornji podlagi. — Ali bi bil toraj kak komunizem dovoljen? — Da, kiščanski komunizem, ki bi človeka ne odvajal od zadnjega cilja, ki bi ne razdiral družine In zakona tei bi bil prostovoljen.
O tem pa v drugi točki.
Ad Secundum. Kaj radi se moderni komunisti sklicujejo na komunizem prvih kristjanov. A ravno ta komunizem je obsodba njihovega sestava. Beremo sicer »da vsi, ki so verovali, so bili skupaj, in vse, kar so imeli, je bilo vseh. Lastnino in premoženje so prodajali, in so od tega delili vsem, kakor je kdo potreboval.« (Djan. ap. 2, 44) A to so storili ne prisiljeno, temveč popolnoma prostovoljno, iz ljubezni, ker so bili »enega srca in enega duha.« (Dj. ap. 4, 32) Prostovoljno so prodajali svoje imetje, kar potrjuje izjava apostola Petra do Ananije. Ta si je utrgal del skupička od prodane njive in je hotel apostola nalagati. Peter, ga je razkrinkal z besedami: »Ali bi ne bila (cena njive), ko bi jo bil obdržal, tebi ostala, in prodana ali ni bila v tvoji oblasti?« (Dj. ap., 5, 4.) Tesno so se oklepali nauka Gospodovega, ki jim v 'tem oziru ni dal zapovedi, temveč le svet: »Če hočeš popoten biti, idi, prodaj kar imaš in daj ubogim, In boš zaklad imel v nebesih, ter pridi in hodi za menoj.« (Mat. 19. 21).
Sploh pa komunizem prvih kristjanov ni bil v pravem pomenu gospodarski komunizem, ni slonel na organizaciji skupnih produkcijskih sredstev. Bila je bolj organizacija dobrodelnosti ali ubožna oskrba. Pripomniti moramo, da komunizem, opisan v Djanju apostolov, ni spadal k bistvu krščanstva. Bil je le začasen in lokalen. Razven v Jeruzalemu bil je menda le v Aleksandriji. Po vseh drugih apostolskih cerkvah (n. pr. v Antijo-hiji, Efezu, v Macedoniji, v Korintu, v Rimu, je bil nepoznan. To razvidimo iz pobiranja miloščine pri posameznih. »Prvi dan v tednu vsakteri izmed vas doma na stran deni in prihrani, kar se mu prav zdi, da se ne bo takrat, ko pridem, miloščina pobirala« (1. Kor. 16, 1.) »Slehern naj da miloščino, kakor je v svojem srcu namenil ne z žalostjo ali po sili, ker veselega darovalca ljubi Bog.« (2 Kor. 9. 7) Isto priča Rim, 15, 26, Gal. 2, 10. —
»Dass in der Tat — pravi H. Pesch 1. c. str. 403 — in vollendenstem Masse die Armenpflege geiibt worden sei, geht aus der Bemerkung 4, 34 hervor: Ncque enim quisquam egens erat inter illos«. —

Tudi vemo, da še med apostolskim kolegijem ni bilo komunizma, kako bi sicer Judeža imenovali »tatu«. Med učenci Gospodovimi so bile razne premožne osebe Nikodem (Jan. 19, 39) Jožef Arimatejec (bomo dives. Mat. 27 57) Cahej (princeps publicanorum et dives). Matej, (ki je veliko kosilo napravil Gospodu in svojim kolegom cestninarjem. L., 5, 24) Družina Cebedejeva, ki je imela več najemnikov (Mark 1, 20) za ribarstvo. Družina Lazarjeva v Betaniji je imela svojo hišo. (Luk. 10, 38) Da, v Jeruzalemu samem se omenja hiša Marije Jeruzalemske matere sv. Marka, In to ob času, ko se slavi ona skupnost imetja kristjanov (Dj. ap. 12, 12). Tudi apostola Peter in Andrej sta imela svojo hišo v Kafarnavmu (Mat. 8, 14).
V pismu do Hebrejcev (10, 92—34) opominja sv. Pavel Jeruzalemce na dneve preganjanja In omenja »rapinam bonorum vestrorum cum gaudio suscepistis.« Torej bile so med jeruzalemskimi kristjani glede zasebne lasti tudi izjeme.
Vsekako iz opisanega pojava prvih kristjanov lahko sklepamo, da je bila skupnost imetja — dasi le na dobrodelni in ne gospodarski podlagi — le prostovoljna. Možna pa je bila vsled velike njihove popolnosti in heroične ljubezni.
Isti znak krščanskega komunizma srečavamo v cerkvenih redovnih družinah. S prostovoljno obljubo se»vsakdo odreče pravici do zasebnega imetja, vse vkup mora pa družiti bratska ljubezen. Ko tista poneha, ko se urinejo nepravilnosti glede spolnovanja obljube uboštva — redovi razpadejo. To uči cerkvena zgodovina. — O tem komunizmu pravi Cathrein (»Der Socialismus«, 1894, str. 228): »Gevviss, wo Manner sich zusammenfinden, die alleni Irdischen entsagen und sich ausschlies-slich dem Dienste Gottes u. des Nachsten widmen wollen, da kanu eine Art Gemeineigenthum herr-schen oline dass Zwietracht u. Streit entsteht, da \vird sogar eine solehe Ordnung sehr fordelich sein weil sie die Einzelnen der Sorge fiir die irdischen Bediirfnisse enthebt«.
Vsled tega razumemo, zakaj so sv. Očetje govorili o komunizmu kot vzornem stanju človeka. Weiss Apologie 4, I. str. 279 — trdi na podlagi sv. Avguština : »Ware die Menschheit geblieben, wie sie aus der Hand Gottes hervorgegangen ist, und wie sie sein solite, so wiire Privateigenthum nicht notwendig und wiirde Gemeineigenthum mehr der Idee einer vollkommenen menschlichen Gesellschaft entsprechen.«
IV.
Pomislimo dalje, se li da zgraditi taka popolna komunistiška država na zemlji. Na to odgovarjamo: Da, če bi bili vsi v to potrebni predpogoji dani. Tako seve le v teoriji.
Človek ima — kakor smo v I. delu dokazali — pravico do zasebne lasti. Tej pravici se pa lahko človek iz višjih nagibov odpove — kakor so storili prvi kristjani in še vrše cerkveni redovi (III. del). Torej je možen slučaj, da se človeštvo — uvidevši pogubnost zlorabe imetja — na prid občnemu blagru tej pravici odpove n. pr. na podlagi sklepa pravilno in svobodno iz vseh slojev izvoljenih zastopnikov, kojemu sklepu pa posamezniki vsaj »tacite« z ozirom na splošnost pri-trdé. Imeli bi torej pravilno uveden komunizem imetja — brez vsakega nasilja. Seve ta komunizem bi se ne smel raztegniti na skupnost žensk, bi ne smel razdreti jedra družbe, posameznih družin, bi ne smel tirati človeka proč od zadnjega posmrtnega cilja.
A smelo trdimo, da bi se tako idealno stanje človeške družbe ne moglo vzdržati brez blagodejnega vpliva krščanstva in Cerkve. Če je sploh potrebno delovanje Cerkve in krščanstva za pro-speh vsake države, bilo bi eminentno potrebno za obstoj take države, ki zahteva popolne ljudi.
2c razdelitev posameznih dobrin, zemlje, stanovanj, dela itd. bi moralo sloneti na visoki pravičnosti. A prava učiteljica in vzgojiteljica pravičnosti je Cerkev; ki uravnava srca z nadnaravnimi sredstvi. Ne kruta sila, etična moč je v to potrebna.
Taka država terja od posameznikov veliko požrtvovalnosti. Vsak se mora za skupnost žrtvovati, vsak mora zatirati v sebi nagon sebičnosti. Katera sila to premore? Ne armada orožnikov, ne četa nadzornikov: Cerkev je zopet, ki preob-razuje notranjost človeško, puli plevel in nagiba k požrtvovalnosti. Pomisliti je treba, da 'odpadejo v komunistični državi drugi močni nagibi:	skrb
za lastno prehranitdv odvzame — skupna miza, skrb za vzdržanje družine — prevzame država. Ne bo se li velika težkoča pojavila, ne bo li to jemalo energije delu — in vsled tega povzročilo zmanjšanje produkcije? Saj je že delo samo na sebi žrtev. Sploh človek položi svojo osebno svobodo na oltar skupnosti. (Prim P. Val. Stecanella »Del Communismo esame critico«, 1882. str. 45 vol.) Kaj naj nadomesti one naravne nagibe", če ne moralna sila krščanstva in Cerkve? Brutalna sila bi povzročila le nezadovoljnost, človeka bi potiskala k uporu.
Taka država bi se zamogla razviti, le če bi sc brzdale vse strasti, ki motijo notranje ravnotežje: sloneti bi morala na pravi bratski ljubezni, na zmernosti, pravičnosti in brzdanju spolnega nagona. A le v Cerkvi je šola vseh teh potrebnih čednosti.
Komunistična država bi zahtevala popolnih Ijudij, ki jih svet brez moralne sile sv. Cerkve in nadnaravnih sredstev krščanstva ne more vzgojiti! Prav trdi A, Tanquerey (Theoh. m. IIP, str,
51): »Nec a'dvocari potest collectivismus, nisi prius honiines discant propria contemnere, et fra-tres seti concives plus quam seipsos diligere,
je.mvero caritatem, seu altruismum, ut dicunt, hucusque non vigere inter plerosque homines lu-genda sat constat experientia.
Če hoče moderni komunizem porabiti za svojo državo človeka, ki se ne zna brzdati, da, v katerem je razpalil vse mogoče človeške strast! — si je s tem sam že obsodbo podpisal. Njegova država, s takim človeškim materijalom in brez moralne sile — je prava utopija. Že narava nam v posameznih vzgledih črta pot. Pri čebelah n. pr. obstoja komunizem, a vidimo, da je Stvarnik pri njih zatrl in omejil one nagone, ki bi rušili komunizem. Čebela - delavka ne pozna spolnega nagona, vse svoje življenje živi deviško. In delavke so, ki vodijo in regulirajo ves notranji ustroj svoje države. Matica pa, ki skrbi za potomstvo, se oplodi le enkrat za celo življenje. Tako so vsi iz spolnega nagiba izvirajoči neredi izključeni iz panja. Velika je tudi požrtovalnost čebele, nam nepojmljiva. S kako pridnostjo in vztrajnostjo nabira med, s kako resignacijo žrtvuje življenje, ko brani svojo naselbino pred svražniki. Torej zopet ista poteza — na strasteh se ne da nikjer graditi komunizem.
Če stopimo iz idealnih na realna tla, moramo z A. Weissom —- (Sociale Frage u. soc. Ordnung Apol. 4, 1. 275) priznati:	»Razdelitev zemeljskih
dobrin na posameznike, torej zasebna last, ni le zgodovinsko in dejansko pravno uvedena, temveč filozofsko in teološko, nravno in ekonomsko v odnošajih, v katerih človeštvo sedaj že enkrat živi, edino primerno, da na sploh lahko rečemo, edino možno in potrebno stanje.«
»Komunizem ali skupno imetje — pravi Dr. K. Eberle v svoji knjigi »Grundziige der Sociologie« 1896, str. 131 — to je ustanova, v kateri ne obstoja osebna last, temveč pripada vsa last skupnosti, tako da ona skrbi za življenske potrebščine vseh — sama na sebi ni zavržljiva. Ta skupnost imetja je pa le tam možna, kjer vsi z resnim pobijanjem strasti po višji popolnosti streme, kar se navadno le v manjših skupinah udejstvuje, in kjer se vsi prostovoljno odpovedo lastninski pravici. Obsodbe vreden pa postane komunizem, kakor se ga navadno razume, s tem, da se ga v vseh okolnostih, vsem ljudem, celo s silo in proti svobodni volji nalaga in se ga proglaša le edinim upravičenim načinom imetja, zasebna last se pa kot »tatvina« označuje.« — Sv. Cerkev, ki računa z dejanskim človekom, kakor je na sploh v resnici, je vsled tega začrtala sanacijo bolne človeške družbe na tej podlagi. Odprave zasebne lasti Cerkev ne zahteva in ne predlaga, temveč po temeljnem načelu, označenem v III. delu te razprave, zahteva korenite odprave vsake zlorabe in izrodov ime-
tja. Veliki socialni papež Leon XIII. je v svoji nesmrtni okrožnici »Rerum novarum« podal pravi ključ za rešitev socialnega vprašanja. Preteklo bo kmalu 30 let po objavi te okrožnice in vedno bolj spoznavamo, kako jasno je videl papež stvari, ki se imajo razviti; zadel je v bistvo stvari, ko Je učil, da je treba poprej dušo ozdraviti, prepojiti človeško družbo s pravim krščanskim naziranjem. Pri tej misli se obširno mudi »La Civiltà cattolica«, 1920, I. str. 126 v članku »La restaurazione morale e la »Rerum novarum« ter piše: »Nessuno può dubitare, che le condizioni economiche dei celti inferiori siano oggi assai migliorate. Osserviamo solo il fatto ormai evidente. Le organiza-zioni operaie sono cresciute a tal numero e potenza da rendere talora il lavoratore arbitro quasi unico della distribuzione dei frutti del lavoro a suo maggior vantaggio. Una fitta rete di oper^. benefiche copre il mondo civile; opere che corrispondono a tutti i particolari bisogni della vita. Gli Stati stessi con una lunga serie di providenze legali prendono la tutela dei lavoratori e vanno costituendo una compiuta legislazione sul lavoro, talmente vantaggiosa di assicurargli una prosperità superiore a quella delle medie classi borghesi ed allo stesso ceto delle professioni liberali se si aggiunge l’aumento dei salari e la diminuzione delle ore di lavoro.
Eppure, con tutta questa trionfale ascensione del popolo, noi incontriamo maggiore frequenza negli scioperi, una febbre piu ardente di nuove rivendicazioni, un senso più vivo di malessere, che prorompe all’urto più leggero. Il male non deve essere dunque nella borsa, ne in altri materiali condizioni, ma deve avere scaturigini più profonde: il male é nell’anima!« — Kako prav je govoril papež — v okrož. »GraveS de communi« 18. jan. 1901. »Nekateri hočejo dati razumeti, da je tako zvano socialno vprašanje le zgolj gospodarsko, ko je vendar jasno, da je v prvi vrsti nravno in versko. Le pomnožite plačo delavcu, zmanjšajte mu ure dela, znižajte mu ceno živilom, toda če ga pustite, kar žal se dogaja, da se napije gotovih naukov ..., ki ga tirajo, da zavrže spoštovanje do Boga in ga moralno pokvarijo, ves njegov trud in imetje pojde pod zlo.«
In tako opažamo, da drve organizirane mase čim dalje bolj v to zlo. Nestrpno čakajo in pričakujejo, da uresničijo svoj komunistiški program. Po svobodi upijejo in hite kakor veša v žgoč plamen — v razmere, ki pomenijo grob osebne, družinske in socialne svobode.
In katoliška Cerkev?
Žalostno zre v te razmere — ponuja leka človeški družbi — ta sega rajša po strupu.
Vpraša se, ali pa pride res do moderne brezverske komunistiške države? Razni pojavi in dej-
stva na Ogerskem, in Ruskem so znana. — Če motrimo moralno popačenost, otrpnenje verske zavesti in verskega življenja, ki ga je vojska zakrivila, se skoro ne moremo ubraniti misli, da bo Bog dopustil tudi to poskušnjo. Dopustil bo pa Bog, da kaznuje brezsrčni kapitalizem in brezverske države, da pokaže enkrat za vselej človeštvu, kam zagazi — če Cerkve ne posluša.
Težki dnevi čakajo sv. Cerkev in njene služabnike.
Kako se pa bomo morali vesti mi duhovniki v brezverski komunistični državi?
1.	) Priznati bi smeli obstoječo oblast — vsaj kot aktualno.
2.	) Nikdar in nikoli bi ne mogli odobriti nasilja proti imetju in življenju zasebnikov. Noben duhovnikov, se rauime, bi ne mogel dejansko sodelovati pri tem razdiralnem delu.
3.	) Nikdar in nikoli bi ne mogli priznati izrecno zakonov, ki bi vero, katoliško bogoslužje, versko vzgojo mladine zatirali. Ne mogli bi priznati postav, ki rušijo krščansko družino in zakon. Če bi se kaj tacega od duhovščine zahtevalo, bi morali rajši življenje žrtvovati, kakor zatajiti svojo vero.
4.	) Duhovniki, katerim bodo najbrže odvzeti vsi dosedanji dohodki preživljanja, bodo morali takoj proučiti novi ustroj družbe ter se priklopiti skupini delavcev, kjer bodo lahko vršili svoj poklic. Če se nam zapro vrata pri skupini duševnih delavcev, se oglasimo pri skupini telesnih delavcev. Kakor sv. Pavel — bo našel vsakdo kako
opravilo, da se preživi in poleg tega bo vršil svoj vzvišeni poklic v krogu — ki mu ga nakaže Previdnost božja.
5.) Skrbeti bo nam treba, da najdemo sredstva in pota, da se bo javna služba božja — vršila — če ne drugače — v katakombah.
-	6.) Ljudstvo samo vnemajmo k zvestobi do
sv. cerkve v zavesti, da »portae inferi non praeva-lebunt.« »Če so mojo besedo poslušali, bodo tudi vašo besedo poslušali.« Treba bo nam velike potrpežljivosti v trpljenju. A ravno to trpljenje nas privede do vstajenja.
Itak bodo dnevi te poskušnje šteti. Nasilna in brezverska komunistiška država nosi v sebi kal razsula: sila na kateri zamore edino sloneti, bo rodila protisilo. Zatrla se bo osebna in družinska svoboda ter se rodilo novo suženjstvo — proti kateremu se bo prej ali slej dvignil odpor. Dosedanji nagibi za delo: potreba samoohrane, potreba skrbeti za lastno družino — odpadejo in boljših, bolj krepkih — nam ta komunizem ne more podati. Vsled tega se bo zmanjšala sama ob sebi produkcija živil. Naposled bodo spodjele korenine komunistiškega drevesa razne strasti.
Prej ali slej pride ta paganski poizkus do istega rezultata, ki so ga doživeli že 1600 let pred Kr. paganski komunisti na Kreti, in kmalu po La-kurgu — Špartanci. Zrli bodo razpad zgradbe — zidane na pesku. A po dobi ki se označuje z »re-ligio depopulata« nastopi nova doba, ki nosi ime »fides intrepida«!
Boljševizem.
Po Bernhardu Dulirti S. J. priredil I. Rejec.
Pričujočo študijo je priobčil 8. snopič 97. zvezka »Stimmen derZeit« (maj 1919). Ker sem bil od mnogih strani pozvan, naj podam zanesljiv pregled o boljševizmu, sem se odločil, priobčiti v »Zborniku« ta članek v prevodu, zato ker je res objektiven in mnogostranski, a nemški časopis je pač zdaj dejanski malokateremu naših sobratov na razpolago. Duhrovi podatki segajo samo do pred enim letom. Zato sem si dovolil pristaviti vložek o zbirki postav, ki se smatra za nekak »splošni državljanski zakonik« sovjetske Rusije. Upam, da bom mogel v eni prihodnjih števiiek podatke razširiti na gradivo o tem predmetu iz dobe zadnjega Jeta. — Ni treba šele opomniti, da so tu nanizani le objektivni podatki; kritika se večinoma prepušča samostojnemu mišljenju. Opozarjam tudi na moje članke v »Mladiki« o ruskem kmetu in boljševizmu.
I.	Boljševiški program.
Boljševizem ni eno izmed svetovnih vprašanj, on je edino svetovno vprašanje. Njegove razraščene korenike tičč v trpljenju, žrtvovanju in pomanjkanju med dolgo svetovno vojno, ki je presegalo vse človeške zmožnosti.
Fizične in psyhične odporne sile so vsepovsod omehčane. Tako dobivajo boljševiške ideje dobro pripravljena redilna tla pri vseh narodih: pri zmaganih, neutralnih, tudi pri zmagovitih.
Za Nemčijo (= Italijo*) je nevarnost postala že pereča. Zato je točna orientacija očitno v tre-notku nujna, tembolj ker boljševiki ne samo vse za bajko proglašajo, kar se neugodnega o boljše-
*) Lastne opombe podajam sè zvezdicami.
Rejec.
vizmu fàznasà, ampak svoj blodni nauk hvalijo kot zdravilo zoper vsa zla ter ga proslavljajo kot gotovo pot v nebesa na zemlji.
Zato bo pač na mestu pregled o dosedanjem slovstvu ter utegne najti zanimanje večine.1) Pred vsem nekaj opomenj o teoretični utemeljitvi in programatični 'določitvi boljševizma.
Poleg Leninovih in Trockega govorov, služi temu namenu posebno spis »Država in revolucija«, kjer skuša Lenin teoretično utemeljiti boljše-viški program ter hoče dokazati, da predstavlja boljševizem edino dosledno izpeljavo Marxovih idej.2) Tu se obrača posebno zoper Kautskega, »pomočnika svetovnih banditov,* *) ki se od svoje strani pa v prilog zmernega socializma tudi sklicuje na Marxa. — Oficialno ime stranke bodi zdaj »komunisti«.
V svoji knjigi o najbližnjih nalogah sovjetske vlasti Lenin tlači osebno delo na razino zgolj mehaničnega dela.3) To velja i za fizično i za duševno delo. Ta mehanizacija — tako meni Schiemann, Die Asiatisierung Europas str. 4 — mora vesti čisto v smislu Tolstega k uzvratni poti človeške prosvete in končno k opuščenju vse prosvete. Ta je — po sodbi istega kritika — ogromna in bistvena opasnost boljševizma, in je v zvezi z njegovim ruskim izvorom. Slojni boj boljševizma ni gospodarski, ampak prosvetni boj.**)
3)	O predzgodovini do revolucije 1905 daje bližjih podatkov: Angelo Rappoport, Pioneers of thè Russian Revolution (London 1918), in o dobi Kerenskega-Kornilova, od marca do oktobra 1917, E. P. Stebbing, From Czar to Bolschewik (London 1918).
2)	Staat und Revolution, Bern 1918 iil Berlin
1918.	— Za kritiko prim. Oerlich, Der Bolsche-
wismus als Konsequenz des Marxismus:	Siid-
deutsche Monatshefte Jan. 1919, 235 sl. O glavni sporni točki: demokracija ali diktatura, prim. Kautsky, Volksherrschaft oder Gewaltherrschaft (pod drugim naslovom: Der neue Staat, Demo-kratie oder Diktatur), Verlag der Weiszen Blat-ter, Berlin — Bern (46 str. brez leta), zlasti s. 28 sl. — V slovenščine prim. Naša pota I. Ljublj.
1919,	poglavitno pa:	Naša pota II, Ljublj.
1920: Al. Uše nič ni k, Uvod v sociologijo. — Prim. »Delo« štev. 5 in 6: Lenin, Meščanska demokracija ali diktatura proletariata?
*) O Kautskem in drugih »centristih« (Lon-gnetu, Vikt. Adlerju, itd.) prim. »Delo« št. 4: »Parlament in revolucija«.
3)	N. Lenin: Die nachsten Aufgaben der So-wjetmacht, Berlin 1918.
**) Poročevalci soglašajo v poudarjanju velikega deleža, katerega imajo neruska orientalska plemena na boljševizmu v Rusiji. V prvi vrsti so Židje: O Leninu samem vesti ne soglašajo, a Trocki je žid. Zinoviev, ruski Žid, prokonzul petro-
Schiemann je mnénja, da se vsemu Len>n°' vemu krčevitemu prizadevanju ni posrečilo, da bi boljševiško diktaturo preletariata prikazal kot udejstvitev marksističnih idej. Ce Lenina imenujemo marxista, bi morali tudi zdravnika - skazo, kateri Kochov za vbrizgavanje namenjen serum da bolniku v zavživanje, nazvati Kochovega učenca. V obče gre Lenin za tem, da državo, ki da je bila doslej zgolj naprava za zatiranje enega ljudskega sloja pa drugem, prepusti počasnemu odmiranju z dosledno izvedbo popolne komune. Za zdaj ni še moči pogrešati države, zato da je potrebna diktatura proletariata.*)
V svojem spisu »Ali bodo boljševiki obdržali državno oblast?«1) izjavlja Lenin: Kdor ne dela,
grajski; Radek, avstrijski žid; Rakovski, rumun-
ski žid itd____ boljševiški prvaki. Na kitajske
predhodnike boljševizma in kitajski vpliv opozarja v Révue de deux Mondes od 1. sept. 1919 Fanci Mury, str. 167 ss. — Frid. M u-c k e r m a n n, (ki se je lani jeseni vrnil iz ruskega jetništva), pravi v članku »Von Smolensk bis au die Polenfront (Stim. d. Zeit 1920. Marž) str. 500: »Mimogrede omenim, da so na vodilnih mestih komunistične Rusije večinoma Židje z jako ljubko zastrtimi imeni, zelo pogosto: Letti — ena lettiška divizija je v Moskvi telesna garda revolucije — često Litvini in Poljaki — skoro nikdar Rusi.« Muckermannov zelo aktualni članek prinese v prevodu »Mladika«.
*) Zanimiva je v tem oziru »Prva zbirka postav ruske socialistične federa-rativne republike sovjetov.« Nemški prevod nosi signaturo: Petrograd 1919. O knjigi poroča Dr. Jos Kausen v »Allgemeine Rundschau« 17. Jahrg. (1920) str. 95 sl. Kasneje se 5e povrnem k njej; a tukaj jo navajam radi predgovora, v katerem prireditelj nemškega prevoda, A. Hoichbarg, uči, da proletariatska oblast svoje zakonike kakor vse svoje postave gradi dialektično, tako namreč, da vsak dan njenega obstanka izpodkopava nujnost tega obstanka kot tvorbe sile, in da postavlja svojim zakonom nalogo, da delajo vse postave brezpotrebne, kakor je baje modroslovec Fichte postavil za smoter vsaki vladi, da stori vladanje sploh brezpo-trebnim. Zato da je tudi pričujoči zakonik samo prehodni predpis k proletarskemu idealu, ki bo doba brez postav. — Kristjan tukaj vidi, h kakšnim brezdanjim utopijam vodi preziranje razodetih resnic, v tem slučaju resnice o Izvirnem grehu in njegovih posledicah.
^ N. Lenin, Werden die Bolschewiki die Staatsgewalt behalten? Peterburg 1917. Lenin je dalje priobčil »Bericht und Schlussrede an die Ar-beiter- und Soldatenrdte auf deren dritten Kon-gress«, Petrograd 1918, kjer je natančnejše o sovjetih. O kmetskih komitejih: »Wie die Sozialnjvo-
mu tudi ni treba jesti. Vsaka grajanska družina prejme 'delovno knjižico, v katero vodstvo vpisuje deiovršbo družine ter krajevna sovjetska vlada overovlja. Ako manjka vpis ali overovljenje, se odreče izkaznica na kruh za tedenski delež in gotovina, če je dotičniku kaj ostalo, se zapleni.
V kratkem je Lenin posnel svoj nauk v »tezah o socialis.ični revoluciji in nalogah proletariata za čas njegove diktature v Rusiji.«1 2) Tukaj podaje tudi svoje kratke opredelbe, n. pr. o brambi domovine: ta ni nič drugega kot razširjanje mej roparske 'države; zagovarja zator pravic grajan-stva in vseh njegovih svoboščin kot ob sebi umevno posledico proletarske diktature itd.5)
Leninovi in Trockega spisi in govori so izšli v različnih (nemških) priročnih Izdajah. V curiški izdaji je posebno zanimivo Leninovo pismo v slovo švicarskim delavcem od 8. apr. 1917, ko je odhajal v Rusijo. Pismo končuje z besedami: »Prehod imperialistične vojske v grajansko vojsko začenja postajati dejstvo.«3)
Važna sta oba govora Trockega o upostavitvi dela in discipline (28. marca 1918)1) in pa govor Leninov o boju za kruh3) radi slike propadanja in lakote in priznanja, da je nujno spet upostavitl red in delo, potem ko je bilo vse porušeno.
Jasno se osvetljujejo boljševiški nauki po praktičnem programu za njih udejstvovanje, ki ga je sestavil Bucharin. Nemško izdajo Je priredil poleti 1918 curiški narodni svetnik Fritz
lutionare 'das Volk betrogen und was die neue Bolschewiki-Regierung dem Volke gab,« dalje »Rede ùber die Agrarfrage«. — Natančnejše določbe o »selskih komitéjih in selskem uboštvu« podaje »Odlok o organizaciji in preskrbi selskega uboštva« v J s v e s t i j ih od 15. VI. 1918; nemški prevod v Siidd. Monatshefte, Jan. 1919, 288 ss. O sovjetih je opetovano pisalo »Delo«.
D Tudi posebič tiskano kot agitacijski spis ta boljševizem.
2)	O Leninovi osebnosti se do zdaj vé malo zanesljivega. Njegovo pravo ime je Vladimir Uljanov, tako podpisuje zakone. Eden njegovih bratov je bil usmrčen radi atentata na carja. Prc! je spisal več gospodarskih in statističnih del ter ima zdaj okoli 50 let. Prim. Ed. Al. Ross, Russia in upheaval (Rusija v ustaji), New York 1918, str. 335. O njegovi karakteristiki glej N. Rubekin v Internationale Rundschau Marž 1918.
3)	Lenin und Trotzki, Krieg und Revolution — Schriften und Aufsatze aus der Krlegszeit (Zii-rich 1918, Grutli-Buchhdl.)
4)	Trotzki, Arbeit, Disziplin und Ordnung werden die sozialistische Sowjet-Republik retteti. Basel 1918. Verlag des Arbeiterbundes.
3) Lenin, Kampi um das Brot. Bern, Pro-machos-Verlag.
Platen.3) Splicujé se na Marxov komunistični manifest: »Naj vladujoči sloji trepečejo pred komunistično revolucijo, proletarci nimajo nič drugega izgubiti kot svoje verige«, izvaja program dosledne zahteve iz »diktature proletariata«, ki jo je Marx oznanjal. Sam proletariat ima pravico vladati, s to pravico se ne more družiti svoboda grajanstva. Zato grajanstvo ne sme imeti nobene svobode osebe, ne oborožbe, ne tiska, ne združevanja. V rdečo armado se iz grajanskih vrst ne smejo sprejemati. »Sveta sila« proletariata mora grajane tako uničiti, da se ne bodo več mogli geniti. Vsa oblast biva le v rokah sovjetov, katere delavci volijo v delavnicah. V poglavju »cerkev in šola« se vera naziva strup z ljudstvo, češ, da je moderna veda to dognala. »Vera v Boga je odsvit sramotnih zemeljskih razmer«:	robstva.
Zoper vero treba v boj, zato ne sme noben duhovnik dobivati plače niti se trpeti v šoli, kar da je v Rusiji že v veljavi.
II.	Boljševiška zakonodaja.
Kako se ta program izvaja, priča dalje najprej boljševiška zakonodaja, ki je velike važnosti za1 umevanje in ocenitev boljševizma. Tu utegne predvsem služiti spis justičnega svetnika Kliban-skega o komunizmu v Rusiji.4) Klibanski ocenjuje posebno zakonodajo boljševikov, ki jo hoče čim brže izdati deloma v sistematični obravnavi,, deloma v dosiovnem prevodu. Klibanski nanovo analizira spise Leninove in Trockega ter zraven osvetljuje uničevalni boj zoper grajane z izvršitvijo dotičnih postav, tako n. pr. s postavo glede »uvedbe stanovanjske komisije za mesto Moskvo in okolico od 14./27. junija 1918 (G. S. Nr. 48. Art. 571). Ta komisija ima nalogo, odpraviti »parasit-ske elemente«, t. j. grajanske prebivavce, ne le Iz njih stanovanj, ampak tudi iz mesta Moskve in okolice 25 vrst naokrog. Kako se ta naredba Izvršuje, poročajo osebe, ki so prav kar iz Moskve pribežale v Berlin4): v noči in megli se pojavijo v stanovanju oboroženi ljudje in izženo družino, ne da bi smeli ti kaj drugega s sabo vzeti, kot kar .imajo na. sebi. V tako izpraznjeno stanovanje, sestoječe iz sedem do osem sob, se naselijo trije ali štirje delavci, ki hišno opravo — ker 'manjka goriva — razbijejo in za kurjavo porabi-
3)	N. Bucharin, Programm der Kommunisten (Bolschewiki). Bern 1918. Primeri »Deklaration der Rechte des arbeitenden und ausgebeuteten Volkes«, Pravda 18. jan. 1918, nemški prevod v Siiddeutsche Monatshefte Januar 1919, 270 ss.
4)	Der Kommunismus in Russland und die Diktatur des Proletariats. Nach der Broschiirenlite-ratur ihrer geistigen Urheber. Von Justizrat Klibanski. Berlin 1919.
*) V nemščini je bil spis sestavljen zdaj leto.
jo. Pri vršiivi delovne dolžnosti oblast določa delu ne samo čas, ampak tudi kraj, in tako postane delovna dolžnost popolno suženstvo.
Od boljševiške strani je izšlo več publikacij o njih zakonodaji. Boljševik Aleks Schreider v Moskvi je objavil junija 1918 komentar o boljše-viški sodni organizaciji s priloženim besedilom postav od 24. nov. 1917, 21. febr. 1918 itd. Mej drugim obravnava osnovne postave, kompetence, pravdni in izvršilni red. Ta postavodaja se mu zdi zastavilo novega življenja in nove sreče.1)
Več gradiva podaje druga, anonimna objava aktov, ki tudi izhaja od boljševiške strani, kakor je razvidno iz kratkih komentarjev. Na malem prostoru je tu priobčeno besedilo 12 postav, med njimi so zelo važne, kakor o odpravi veleposestva, osemurnem dnevu, nacionalizaciji bank in o ločitvi cerkve od 'države in šole od cerkve.2)
Odkar je bil objavljen spis B. Duhra, je izšla >Piva zbirka postav ruske socialistične federativne republike sovjetov,« o kateri poroča Dr. Jos. Kausen v »Allgem. Rrsch,« 1920, 95 ss. Zakonik, je po svojem okviru približno to, kar v kulturnih državah »državljanski zakonik«. Obsega 246 členov; (nemški državljanski zakonik ima 2385 paragrafov).
Omenjeni zakonik je bil 16. sept. 1919 potrjen po izvrševalnem odboru sovjetov« in obelodanjen po »Komisariatu za ljudsko justico.« Podpisal ga je načelnik »Vseruskega centralnega izvrševalnega odbora sovjetov«; Sverdlov, in pa tajnik istega odbora: Avanesov. Prireditelj nemške izdaje A. Hoichbarg, »redni član socialistične akademije in urednik kollegija za zakonodajstvo,« si v predgovoru z očitnim prepričanjem prizadeva, sprijazniti občinstvo z uničenjem dosedanjih državljanskih pravnih nazorov po tej zakonodaji, ter se pri tem opetovano sklicuje na nemške socialistične literarne vire.
V prvem odstavku pričujočega zakonika spoznamo predpise o spisovanju sklada oseb (Personalstaridsakten). Krajne oblasti bodo začasno še beležile v knjige rojstva, smrti, po-grešance, poroke,-razporoke in osebe, ki menjajo ime ali priimek. A Hoichbarg upa, da bo že čez kratko moči opuščati vpise porok, pogrešancev, izpremembe družinskih imen, »ko se bode namestil rodbinskih imen vpeljalo bolj smotreno in pametno razločevanje posameznih oseb.« — Bol) razločno pač ni moči povedati, da bo v proletar-
‘) Al. Schreider, L’ organisation judiciaire de la Russie des Soviets (Genève 1918).
2) Recueil de documents et cU actes. L’ oeuvre sociale et politique du Gouvernement Socialiste' de Russie. Fase. 1. Décrets fondamentau.K. Genève, Imprimerie des Unions Ouvrieres, julij 1918.
ski vzorni državi posameznik potlačen za golo številko, za kos mašine.
Četudi socialistična družba »zakonito vklepanje (Fesselung) moža in žene« proglaša za brez-potrebno, je vendar v drugem odstavku za prehodno dobo podano nekako zakonsko prav o,*) ki ga Hoichbarg označa za »bojno sredstvo proti cerkvenemu verskemu vplivu na prebivalstvo«. Zakaj osvoboditev ljudstva od moči duhovščine, religije in cerkve ni samo naloga revolucije, ampak tudi vsega socializma, v svrho, da se temu ljudstvu olajša sprejemanje socialističnih idej. Socializem ne more trpeti poleg sebe nadnaravnega in nadzemeljskega, marveč tisto izganja tudi iz zadnjih kotov, kamor se je zateklo. Zato so predpisi (o zakonu) zgolj formalne narave ...Namen zakona ni več rojstvo otrok. Temelj družine pa tudi ni več zakon, kakor prej, ampak d e j a n s k i r o d. Ločitev (razdružba) Ijubavne-ga razmerja, ki je kakor »zakon« vpisano, se toliko olajša, da v to ne zadošča le vzajemno soglasje zakonskih, ampak tudi želja enega od njiju. Poglavitno je, da krajni sodnik temeljem tozadevne vloge sè strankama razpravlja ter na tej podlagi izda ločitveni list, s čemer se potrebnemu in za delo nesposobnemu zakonskemu za-, jamči uzdrževalnina.
Tretji del o družinskem pravu popolnoma izjednača ljubavna razmerja brezpravne oblike z zakonom. Nobenega razločka ni med zakonskim in izvenzakon-skim sorodstvom. Pravice in dolžnosti otrok in staršev so enake brez ozira nato, ali gre za vpisan zakon ali drugo zvezo. S tem »naj se zadnja tla izpodnèsejo filistrskemu zakonu z njegovim družinskim egoizmom, njegovim patriarhalnim-osebljevanjem in omejevanjem. (Tako Hoich-barg). Zakonska žena n. pr. more krajnemu od-„ delku za Vcgistracijo sklada oseb prijaviti spočetje otroka z drugim kot z vpisanim možem; od tedaj tvori s tema eno družino v smislu postave.
Predpisi o premoženjskih pravicah otrok in staršev kakor i drugih potrebnih in dela nezmožnih sorodnikov se nanašajo zgolj na uzdrževanje. Zakaj- dedno pravo je z odlokom od 27. apr. 1918 odpravljeno. Zasebna last je za prehodno dobo do čistega komunizma le še dosmrtna, a po lastnikovi smrti pripade proletarski državi. Odtegnejo se zgolj sredstva, potrebna za uzdrževanje zakonskega druga in sorodnikov, ki so v pomanjkanju. Izuzeta so le mala premoženja (vredna 'do 10.000 rubljev), ker država ne utegne upravljati velike množine teh malih premoženj.
*) Ideal komunistične države je — družba brez postav. Glej opombo *) str. 53.
Nravnim nazorom o zakonu, družini, rodu odgovarjajo tudi postavodajalčevi nazori o vzgoji otrok. Ideal proletarske vzgoje otrok je, da naj vzgajajo jerobi po poklicu. »Ce bi se bil pri nas že končno udomačil socialistični red«, piše Hoichbarg, >bi morali očetovsko skrb za otroke brez izjeme nadomestiti z javno oskrbo. Jerobstvo bi staršem pokazalo, da 'državna oskrba doseza veliko boljše uspehe od privatne, individualne, neznanstvene in neracionalne posameznih »ljubezni polnih« a nevednih staršev ...«
Brez pridržka se moramo pridružiti Kauseno-vi kritiki, ki pravi: Ti kratki podatki za poskus dovoli pričajo, da »Prva zbirka postav sovjetske Rusije« vpeljuje v živlienske razmere tak red, ki je pač le primeren, če imamo človeka za višje pleme živali - sesavcev. O čem duhovnem v človeku, o bogopodobnosti človekovi ni več noben? sledi. Eno pa smemo reči: postavodajna in izvršilna oblast v rokah takih utopistov uničuje in pustoši enako nesrečno, kakor britva v roki opice.*)
III,	Učinki boljševizma.
Najbolj odločilni so pač uspehi boljševizma. Ko navajamo slovstvo, izločamo vsa anonimna poročila. Na razpolago so pričevanja ljudi, ki so sami gledali in poslušali, mož iz najrazličnejših poklicnih stanov in narodov. Zato razvrstimo priče v ' dve vrsti: v nemške priče in posebe še priče iz vrst ruskih socialistov.**) Pred vsem pa se ozrimo na zanimivo
a)	razmerje boljševizma do Nemčije.
O njem je ameriški informacijski odbor izdal 70 listin. Iz teh listin bi sledilo, »da so sedanji voditelji boljševiške vlade, Lenin, Trocki in tovariši — nemški agenti; da je bil boljševiški prevrat od nemškega generalnega štaba pripravljen in od nemške državne banke financiran.« A nekateri teh dokumentov so gotovo nepristni. Eve-ning Post (16—18, 21. sept. 1918) je povdarila različne pomisleke, in tudi ameriški profesorji zgo-
*) V svrho boljšega umevanja boljševiške teorije prouči dr. Al. U š e n i č n i k a, Sociologijo, zlasti st. 282 ss: Moderni socializem; str. 433 ss: Izrastki komunizma in socializma. — Glede zgodovinskega razvitka socialističnih idej In teorij izza francoske revolucije je silno poučen Krekov Socializem, str. 260—500.
**) V tem odstavku sem si dovolil nekoliko odstopiti od reda, v kakršnem B. Duhr tvarino podaje; tudi sem izpustil nekatere njegove starejše slovstvene podatke, pristavil pa par navel-ših. Iz francoksega tozadevnega slovstva poda-jem v »Mladiki« posnetek po spisu Borisa Nolde-ta v Revue des deux Mondes.
dovine, katerim je bila poverjena preiskava o pristnosti, so v svoji sodbi od 18. okt. 1918 naglasili glede nekaterih listin, da »ne morejo podati zanesljive izjave o pristnosti teh dokumentov,«**) Marsikateri teh dokumentov pa so poučni za zvite poti spionaže in protispionaže-
Zastran obdolžitve, ki je v Rusiji in v inozemstvu močno razširjena, češ, da sta Lenin in Trocki od Nemčije plačana agenta, ie ameriški profesor Edv. Ross v sami Rusiji izvršil preiskave, a ni našel nobenega dokaza- Dokumente o nemških plačilih na boljševiške voditelje, kakršne jc prinesel neki francoski list, on smatra iz notranjih razlogov za clumsy forgery (nerodno potvaro).1)
b)	Nemške priče.
Od nemških prič zasluži pozornost hamburški veletržec Rudolf P e t e r s e n, ki ie v drugi polovici 1918. leta pet mesecev bival v Moskvi; vodil ie komisijo, ki je odpravljala domov ujetnike ter bil stalno v zvezi z boljševiško vlada Njegovi osebni stiki z zastopniki te vlade so bili prijetni. Na njegovo sodbo, kakor sam izrečno naglaša, ne vpliva nobeno osebno sovraštvo. Smatral ]e pa za dolžnost, izpregovoriti, da bi Nemčijo »obvaroval mučeništva, v kakršnem sem pet mesecev gledal krvaveti cel narod.« Ne gre le za gmotno blagostanje: »religija in svoboda sta na pogi-beli«.a) Posebič potem riše Petersen annullacljo vseh državnih posojil, obligacij in akcij; nasilno zaseženje vseh bank, tvornic, stanovanj itd. brez vsake odškodnine; razpust konstituante, popolni zator svobode tiska; usmrčenje stotin in tisočev celo oficialno za nedolžne proglašenih ljudi; razdelitev veleposestev med kmete, ne da bi bilo po-
**) Podajem v tej zadevi neprikračeno sodbo nemškega pisatelja, ki si pa upa ugovarjati le n e-katerim objavljenih dokumentov. Francoska in ruska sodba je v tem seveda za Nemčijo še manj ugodna. A nemška krivda— kolikršna že ie — se zdaj otepa ne samo Slovanom, ampak tudi Nemcem. — Tozadevno gradivo je v zbirki:	Die
deutsch-bolschewistische Verschwoning. 70 Dokumente «ber die Beziehungen der Bolschewiki zur deutschen Heeresleitung, Grossindustrie und Fi-nanz, nebst einer Anzahl photographiseber Repro-duktionen. Herausgegeben vom Committe on Public information United States of Amerika. Bern 1919.
‘) Ross, Rossia in upheaval 335 s.
-) Besedilo natisneno v berolinskem časopisu za banke in borze »Bank-Archiv« št. 5, 1, dec. 1918. — Za širše kroge je pisal Karl Liebherr: »Der Bolschewisinus in Russland und Deutsch-land. Nach seinem Wesen, Wirken und Werden volkstumlich dargestellt«. 71.—100. Tauspnd. Berlin, Kranz - Verlag brez letnice,
sestnikom kaj puščeno; kazenske pohode zoper kmete, ki nočejo iztočiti svojega žita; uničenje vsega proizvajanja v mestu m na deželi, splošno strašno lakoto.
Celo vrsto poučnih slik boljševizma imamo od neumornega Alzačana Dr. E. S t a d 11 e r j a, ki je v času 'dveletnega ujetništva v Rusiji dobro upoznal tamošnje razmere.1) V spisu »Boljševizem in gospodarstvo« Stadtler izvaja:	geslo je
bilo uničenje svetovne vojske po revoluciji, zadnji cilj svetovna socialna revolucija. Leninov program kaže besno drzno zasledovanje cilja: despe-rado - politika z marchiavellistično lokavostjo v izberi sredstev. Boljševiško gospodarstvo sc podrobno stavi pred oči: njegovo v divjem tempu in zoper boljšo sprevidnost izvrševano socializacijo, njegov popolni polom.
Po »Ruskem SIovu« od 19. okt. 1918 je bilo do tedaj že 1000 podjetij ustavljenih in do 400.000 delavcev brezposelnih. »Sarija Rosskije« od 25. jun. 1918 poroča: bogati okraj Bogoslovsk (v Uralu) je namestu mesečnih 250.000 pudov železa (pud = 16 kg) dobavil koncem junija samb 20.000 pudov, in tako vkljub temu, da je prejel od države predujem 18 miljonov rubljev. V nekem drugem uralskem okraju je bilo ob istem času vseh pet plavžev ugašenih. Enaka mizerija v železni-štvir) poljedelstvu, finančni in trgovski politiki. Delavci «a svoje visoke plače ne morejo nič ku-
4)	»Bolschewismus und Wirtschaftsleben. V zbirki »Revolutionare Streitfragen«, ki jo izdaja In zalaga: Generalsekretariat zum Studium und zur Bekampfung des Bolschewismus (antibolschewi-stische Liga), Berlin W 35, Liitzowstr. 107.) je izšlo od Stadtlerja poleg gornjega spisa še: »Der Bolschewismus und scine Ueberwirfdung« (1918, 20 str.). »Der kommende Krieg. Bolschewisiische Weltrevolutionspliine« (1919, 16 str.).
*) O železništvu v Rusiji 1. 1919 je priobčil
»Slovenec« (7. IV. 1920) poročilo po uradni boljše viški »Ekonomičeski žizni«. Posnemam sledeče: Prevozni troški so poskočili za 800%, in 1. 1919 je končalo za železniško upravo s primanjkljajem 8 miljard rubljev. Število vagonov je 1. 1916 znašalo še 540.000 kosov, a marca 1919 le še 277.000; lokomotiv je 9000. Tvornice za lokomotive so izdelala 1. 1917 še 520, 1. 1918 samo 191 novih strojev, a lani le 37. A te so bile tako slabega fabrl-kata; da so jih po vožnji za poskušnjo — polovico morali vrniti tvornicam.^č razpadanjem vozečega blaga gre vštric razpadanje mostov in poslopij. Vozno brzino so morali na sploh znižati za 75%, Na mnogih progah vozijo tudi osebni vlaki 8—10 km na uro. Železniška uprava predlaga uvedbo akordnih plač in prisilno delo kmetov, da se proge popravijo.
piti in trpe lakoto. Rusko gospodarstvo je uničeno; boljševizem je bil njegov pogrebec.
V »Boljševizmu in zmagi čez-enj« razvija Stadtler postanek boljševizma, dalje Leninovo politiko in taktiko. Ta nevarnost grozi vsemu svetu. S čim naj se ji ustavimo? S preobrazbo načina, kako se udejstvuj suvereniteta naroda. Došlej je suvereniteta naroda imela svoje korenine v masi, katero so aparati stranek razprševali v volivne atome. Ne več tako! Suvereniteta naroda poženi korenine v o r g a n i z 1 r a n i 'd r u ž b i!*) Nova državna tvorba se mora družabno, socia 1-n o zasnovati, in proletariat mora postati eden njenih osnovnih stebrov. Poleg proletariata, ki najde svoje organično mesto v družbi, morajo tudi drugi stanovi dobiti Svojo organično funkcijo: poleg zastopstva mase tudi zastopstvo stanov! Na polju socializacije je mogoče anarhični boljševizem le tako premagati, da izvojiijemo organično urejeno zmago nad kapitalom.**) Veliki poraženec v tej svetovni vojni — tako Stadtler — ni toliko Rusija, niti ne sistem centralnih 'držav, veliki poraženec je stari kapitalizem 19. veka. — »Sicer za hip še zmaguje kapitalizem entente. A to je Pyrrhova zmaga. Zakaj tudi kapitalizem entente bo po svetovni revoluciji — kot takšna se je namreč izkazala svetovna vojna — zdrman In zgodovinsko zavržen.« Čim bolj se bomo bližali miru in obnovitvi, tembolj bo tudi jasno, da se ententa vkljub smagi ne bo mogla izogniti železni nuji, da zavrže stari gospodarski sestev.
Caesar Schilling razpravi ja o imperializmu boliševikov.1) Ekspanzivni značaj ruskega boljševizma spravlja v zvezo z miselnostjo starih
slavofilov (Aksakova, Homjakova.*) Dalje tirajo
_________ •
"j Primeri krščanske in nekrščanske teorije o izviru socialne oblasti v A. Ušeničnika* Sociologiji str. 121 ss, posebno 129 in dalje.
**) Primeri v tem oziru prenovljeni socialni program SyL. S., objavljen v tej številki pod naslovom: Socialni program kršč. ljudstva.
*) Der Imperialismus der Bolschewiki von Caesar Schilling. (14 str.) Berlin 1919.
*) Nemški in francoski kritiki boljševizma se često v pojasnilo vzrokov zatekajo k »ruski duši« in h kulturnim idejam, katere so sejali značilno »ruski« pisatelji v nasprotju s »prijatelji zapada«. Med Rusi zlasti Merežkovski proslavlja boljevl-zem »kot mističen porod nepojmljive duše ruskega naroda.« — Umetniki »prijatelji zapada« (Be-linski, Turgenjev in mlajši) so občudovali liberalno Evropo. Zato so nekatere globlje nature instinktivno čutile, da v tej Evropi ni vse skladno, a ne poznavši katoliškega krščanstva, so se vdajali nezdravemu misticizmu (Gogol v zadnjih letih, Dostojevski), ali socialno kulturo ogrožujo-čim smerem (Tolstoj). Pot h katoličanstvu in glo-
v ekspanzivni nastop tudi gospodarske razmere v Rusiji. Te so po prenagljenih in nesmiselnih ukrepih skoz in skoz razdrte. Polom v notranjosti tira boljševizem s silo k ekspanziji na zunaj. Naposled pritiskajo k temu vojaške razmere. Brezposelne mase se uvrščajo v rdečo armado. Strahovanju , ki ne prizanaša, se je po splošnem naboru v jeseni 1918 posrečilo spraviti na noge dobro disciplinirano veliko armado, prvi čas za obrambo, zdaj ze za napad. Trdi pogoji, katere je enten-ta stavila v svrho premirja, so boljševizmu bistveno pomagali pri organizaciji armade; boljše-viki so namreč rabili te pogoje za agitacijo, pojasnjujoči množicam, kaj grozi narodu, če ga en-tenta premaga. Meje so zasedle močne čete, rdeče armade up na zmago je bil ojačen, prehranitve-na baza armade razširjena. Nasproti utrujenosti od vojske, ki je prevzela vse druge narode, stoji na boj pripravljena rdeča armada; to je okoliščina, ki vnanjo politiko boljševizma naravnost tira k ekspanzivnemu rezvitku.
K enakim zaključkom prihaja tudi Paul Schie-mann v obeh svojih spisih »Massenelend« in »Dle Asiatisierung Europas.«*) Schiemann, ki je bil v ruski armadi, riše propagando, vlado in ideje boljševizma. Ugotavlja, da pri opustošenju ruskega gospodarstva niso nič — ali pa najmanj trpeli — ravno ljudske pijavke, verižniki in vojni dobičkarji. Oni večji del oskrbujejo prehrano mest. Beda ni zadela samo grajanskih vrst, ampak v enaki meri tudi delavca, beda kakršne carska Rusija nikoli ni poznala. Vojni pohodi zoper kmete so pač napravili krvolitje, ne pa kruha. A nevarnost boljševizma sega daleč preko mej gospodarstva. On je velika nevarnost za vso kulturo; zakaj vznikel je iz asceiičnega svetovnega nazora aziatske vrste, zato zanika idejo napredka In žene naproti uničenju kulture nasploh; on prinese aziatizacijo Evrope. Boljševiški pojem oblasti (Machtbegriff) je drugačen od tega pojma v za-padni Evropi. Prodirajoči boljševizem prinese s sabo aziatski pojem oblasti, kakršnega sta nekoč
boko v njegove životvorne ideje je našel le V1. S o 1 o v j e v. — Prim. Dr. E. Grivec, Pravoslavje. Ljubljana 1918. — Isti, Ruski problem (Cas 1915, 121). — Isti, VI. Solovjev (Cas, 1917, 249). — Isti, Vzhod (Cas, 1917, 57).
‘) Massenelend. Russische Erfahrung und deutsche Besorgnisse, von Dr, jur. Paul Schiemann. Berlin 1918. — Die Asiatisierung Europas. Oedanken iiber Klassenkampf und Demkoratie, von.... Berlin 1919.
*) To okolščino soglasno poudarjajo vse priče, ki se dotaknejo te rane; navedem le Rusa Borisa Noldeta spis: »Le regne de Lenin« v Re-vue de Seu Mondes od 19. nov. 1919,
Atila in Džingis-Kan prinesla do vrat germanskega sveta ter sta ogrožala kulturo Evrope.*4)
Živo sliko boljševikov izza prvih 14 mesecev njihove vlade podaje socialist K. Rysto v svojem »Boljševiškem zrcalu«.5) Rysto je desetletja imel tesne stike z ruskim delavskim gibanjem ter je osebno občeval z radikalnimi voditelji. Sam pov-darja, da mu objektivnosti v sodbah ne ovirajo ne slojni predsodki niti razlika političnega mišljenja. Boljševiški diplomati, njegovi prijatelji, so mu boljševiško vlado proslavljali za pravi eldorado. :A ko je prišel v ta eldorado, je našel tam vse ikaj drugega; »Prejšnji srečniki so pognani v propast, a nesrečniki niso nič srečnejši postali. Črta brezupnosti označa lice ruske zemlje, v vsem javnem življenju diha potrtost, zija praznota, vlada fatalizem, kar se more vse tako izobličiti le pod korobačem nasilne diktature«. »Ako hoče kdo izkusiti,, kaj se pravi diktatura, kako človeka ponižuje, ko mu silo dela, kako zavira vso produktivnost in stvariteljnost v človeški družbi ali jo celo ubija, kako vzbuja le zle instinkte, kako vzreja brutalne ljudi in prilizovavce, svobodne in ponosne pa v osamljenost odbija, kako vobče dviga na površje vse podlo in umazano, — ako hoče kdo vse to izkusiti, pojdi v boljševiško Rusijo.« To ni diktatura proletariata, kakršno hoče Marx, ki naj se snuje na večini, marveč je diktatura čez proletariat, in ta zadnja ima zopet diktaturo čez - se, katero izvršuje »Izredna komisija za pobijanje protirevolucije«.
Rysto pokaže na množino zločinov te komisije in dalje posamič razkazuje, kako je boljševizem v vseh področjih ustvaril le otrpnenje, propadanje in ruševine.1)
Silno zanimiva so poročila Frid. Muckerman-na, zato ker so iz zadnjega časa in pa ker je po-ročevavec socialno veleizobražen duhovnik.5) Jezuit Muckermann je kot vojni kurat nemške armade prišel v rusko vjetništvo. V dobi boljševiške vlade je uspel, da je v Vilni v kratkem času zbral organizacijo več ko 12 tisoč katoliških delavcev. Zato je bil zatožen, da pripravlja protirevolucijo.
**) Primeri, kar je zgoraj rečeno o velikem deležu, ki ga imajo v prednih vrstah boljševizma ravno neruski aziatski in obmejni evropski narodi.
5)	Bolschewisten-Spiegel... Erlebnisse und Beobachtungen... von K. Rysto. Hamburg — Berlin 1919.
‘) Posameznosti o teli izrednih komisijah, ki so organi strahovlade, podajeta Hans Boršt v Berliner Tagblattu št. 563, 3. nov. 1918 in Alfons Paquet v Frankfuter Zeitungi št. 335, 3. dec. 1§18.
5)	Fr. Muckermann S. J., Von Smolensk bis an die Polenfront. Stimmen der Zeit, Marž 1920, 499 ss,
Smrti je ušel le, ker se je vse mesto zanj potegnilo in grozilo z vstajo. Bil je v ječi v Minsku in kasneje v Smolensku. Po papeževem posredovanju je bil zadnji dan oktobra I. L izpuščen ter je skupaj z mohilevskim nadškofom E. Roppom dospel v Varšavo 27. nov. 1. 1.
V risanju splošnega poloma in grozot se Mu-ckermann strinja z drugimi poročevavci. Posebe zanimiv je njegov pogovor z inteligentnim in prepričanim boljševikom dr. Marhlevskim. Glede razmerja krščanstva do ruskega boljševizma pravi Muckermann: »Saj ne gre zgolj za gospodarstvo. Tu bi krščanstvo kot vera siromakov v slučaju lahko daleč vštric šlo,' saj so komunistična načela o lastninski pravici in o splošni enakosti ljudi i. pod. v praksi popolnoma opuščena in služijo le še v vedno prežvekovanje slovstvu. A ne gre za gospodarstvo. Gre za marksistično brezboštvo, ki naj se izvede v šoli, družini, uinetnosti, vsem dejanju in nehanju, v celi novi tvorbi.« »Kdo na! izboljša propalo nravnost? Kdo obrne ljudstvo nazaj k poštenju, če ne vera? Na to odgovor (dr. Marhlevskega), da boljševizem nima nič zoper vero, da preganja pope, ker bolj služijo carju kot Bogu; da nastopa zoper katoliško duhovščino, ker bolj podpira grajanstvo kot pa ljudstvo; vrhu tega da je poljska, torej v vojski s Poljaki vendarle nevaren element. V odgovor sem naštel slučaje, kateri se morejo vendar le z najbolj divjim fanatizmom razložiti. Katoliški duhovniki, često starejši gospodje, so bili v koncentracijskem taborišču v Smolensku siljeni k najnižjim in najtežjim delom, in sicer z grožnjo, da se jim sicer hrana odtegne. Moj dobri prijatelj, dekan slonimski, je bil ustreljen, in še mrtvemu so ušesa in nos odrezali..... Koliko ruskih duhovnikov so v Smolensku usmrtili brez vsake obravnave! Ko je na smrt obsojeni tamošnji pravoslavni nadškof še zadnji hip nagovoril vojake, komandirane na strel, so ti pol divjaki, prevzeti od hipnega spoštovanja, nagnili puške. Le Žid med njimi je cerkvenega kneza ustrelil...
Muckermann piše: »In vendar ni uzreti, kdaj in kako bi na Ruskem drugače postalo. Carski generali, ki so prodirali od Baltika proti Petro-'gradu in iz Sibirije in zapadne Ukrajine proti Moskvi, so poraženi ali vsaj ustavljeni. Finci, Estonci, Letti, Litvinci, Poljaki, Ukrajinci še vojskujejo bolj za lastno neodvisnost kot pa zoper boljševike in tudi niso v vsem edini med sabo. Vrhu tega jim je v dobiček, da ostane Rusija šibka, dokler se sami ne ojačijo. Zato tudi ne morejo iti skupaj s carskimi generali; zakaj ti sanjajo o stari Rusiji, kar moči z vsem, kar se je drži. Ententa je mej tem s svojim polovičarstvom prišla na sum, da izrablja brezvladje v to, da bi Ukrajino in Sibirijo temeljito oplenila, se povsod gospodarsko ugnezdila in tako nazaj polovila mi-
Ijarde, potrošene za Rusijo. Iz notranjščine Rusije ne more priti rešitev. Atentati z bombami več ne pomagajo; taki se izplačajo samo, če je uspeh na celi črti gotov. Sicer eno maščevanje le drugo kliče. Kmetje so preveč pasivni, po nekih pokrajinah jih boljševiški jarem prehudo ne tišči) vrhu tega imajo v dnu srca izza vekov nakopičen gnev, ki ga umemo, če beremo kmetske povesti Puškinove in zlasti Turgenjeve. Ti ne bodo z mezincem genili za stari sistem knute, če bi se tudi novega srčno radi odkrižali. Kar tiče precejšnjega števila tistih, ki umejo Citati, so po Tolstem, Dostojevskem in drugih novejših tako zelo razorani in prosvetljeni, da o stari uradniški državi nočejo nič več slišati; v verskih rečeh pa so po dogmatični strani zapadli racionalizmu, skepticizmu in nihilizmu, po mistični strani pa so zgolj sanjarji, ki pač izvajajo lepe govore, a nobenih dejanj. Sicer pa se vsak poskus vstaje zaduši z barbarsko grozovlado. V guberniji smo-lenski se je vsak hip spuntala kakšna tolpa. Oddelki rdeče armade so liki vedno zaprežena požarna bramba imeli zdaj tu zdaj tam gasiti. Doslej se nikdar ni razgorel velik požar.
Muckermann sodi, da uradna ruska cerkev ne more pomagati. Temeljito bo mogla pomoči le katoliška cerkev, in Rusija bo postala — njena mi-sjonska dežela.*)
c)	Ruske socialistične priče.
Pričevanje pravih Rusov, zlasti takih, ki so bili navdušeni pristaši in netivci revolucije, zasluži posebno pozornost.
Tu je pred vsem stari ruski revolucionar B u r-c e v, ki ga je bila ob marčni revoluciji začasna vlada pooblastila, naj preiskuje arhive tajne policije. Ko je ta vlada padla, so ga boljševiki zaprli, a se mu je posrečilo ubežati. Ko so boljše-viške grozote postajale večje in večje, je objavil boljševikom odprto pismo, kjer jih mnogokratno proklinja.1) Tu imenuje boljševike svestne zločince, tatove, morivce. »Veliki večini se zde obdol-žitve, ki se zoper vas glase, neverjetne,, skoro nemogoče«, a vse je resnica. »Ko sem pred letom prvič zoper vaša dela protestiral, ste se v zapeča-čenem vagonu vozili v Rusijo, in vedel sem, da pravo govorim; a priznavam, da bi sam ne bit mislil, da bo vaša krivda brez primere večja, kot sem tačas pisal.« Kaže na to, kako je nemški veliki generalštab sredi vojne pomladi 1917 organiziral pot ruskih revolucionarcev skozi Nemčijo, da bi zdrmali socialno skupnost Rusije in njene arma-
*) Muckermannov spis se objavi preveden v »Mladiki«.
‘) B. L. Burcev, Seid verflucht, Ihr, Bolsche-wiki! Offener Brief an die Bolschewiki. (H str.) Bern 1918.

de: »Na čelu teh emigrantov , ki so se v zapeča-čenem vagonu peljali v Rusijo, so bili: Lenin, Na-tanson, Zinoviev, in od teh 200 do 300 oseb so Skoro vsi kasneje postali voditelji boljševizma. Objavil sem pred bljševiškim državnim sunkom popoln seznam njih imen ter ga komentiral: Lenin, Trocki, Lunačarski in drugi so opetovano — kakor ugotovlja Burcev — izjavili na velikih zborih in v tisku, da so obdani od apašev. Dalje pokazuje, kako sodnije in odbori poneverjajo in izsiljujejo; miljarde rubljev so pokradene, in z njimi so leninovci postali novi bogataši in novi posestniki.
Tistih »60 tepcev in 39 zločincev«, katere Lenin računa na enega prepričanega boljševika, hoče Burcev bolj pravilno Spremeniti v 60 zločincev in 39 tepcev. Boljševiki poznajo samo moralo Hotentotov: dobro je, kar mi koristi; zlo je, kar mi škoduje. Boljševiki so lažnivci. Mesece in mesece se zdijo pristaši konstituante, a po prvi seji jo razženejo. Vedno so se razvnemali zoper smrtno kazen in zoper ječe, zdaj so natrpali ječe in Rusijo z mrliči pokrili. Vsak njih odlok konča z grožnjo ustrelitve; svobodo tiska, katero so sami zahtevali in proslavljali, so zadušili se strogostjo, kakoršnp Rusija še nikoli ni doživela. Rezultat: »Rusija je uničena, s krvjo ognušena, prodana in izdana.«
Še bolj v živo prijemlje drugo odprto pismo ruskega social-revolucionarja Kharitona H a v ih-v i 1 e g a, z datumom Bern, 18. septembra 1918.1) Podrobno dokazuje, kako je idealist Kerenski šel po zlu, ker se je držal načel tolstojizma. Še na predvečer boljše viškega političnega sunka je Kerenski izjavil, da ima začasna vlada zato toliko težkoč, ker »zameta in bo tudi v bodoče zame-tala, rabiti sredstva, ki nasprotujejo idealu svobode« t. j., postaviti moč zoper silo. V isti čas pa ni bila boljševikom preslaba nobena laž, nobena nasilnost, da bi dospeli do svojega cilja. Lenin in Trocki obetata mir, kruh, delitev vseh premoženj, sploh, izpolnitev vseh ruskih idealov. Socialistični strančni voditelji niso hoteli videti ognja med svojimi lastnimi štirimi stenami, in tako so jih boljševiki naglo in lahko vrgli, parlament razgnali, svobodo tiska udušili. Neposredno so zaprli in pomorili glavne voditelje delavcev. Zadivjaloje pravcato preganjanje delavcev. »Gotovi evropski socialisti naj bi, tako mislim, to žalostno zgodovino temeljito proučili in iz nje prave posledice Izvedli.« Osrednji odbor socialdemokratiCnc ruske
*) Khariton Chavichvily, Ottener Brief an den Genossen Jean Longuet, Abgeordneten des Departements Seine. Zur Beurteilung der Bol-schewiki nach Aiisserungen der russischen so-zialdemokratischen Parteipresse. (38 str.) Bern 1919
..	» -,	ó««. V .	C.- is*»».-;...	» i f) 13 •^*4'
stranke je zaman ugovarjal, da boljševiki »pod zastavo socializma vrše regiment samovolje, nasilja in strahovanja, ki miljonom zamrzuje že samo ime socializma,« Z izreki boljševiškega tiska Havihvily dokazuje, da boljševiki trpe na vodilnih mestih nepoštene ljudi, ki kot politični pustolovci počenjajo zločinske eksperimente v škodo dežele. Po besedah socialdemokratičnega »Echo von Russland« moč sovjetov zastopa le malo skupino pustolovcev, ki se opirajo na rdečo gardo ter so večinoma obdani od razbojnikov in čete najbolj sumljivih špekulantov. Zadnji čas — tako piše Havihvily — streljajo boljševiki nevšečne jim socialiste in poštene demokrate kar na stotine in tisoče, in sicer brez komedije revolucionarnega sodišča.*) Tem pokolom dodajo še usmrtitev kakega nerabnega ministra izza carske vlade, kar potem imenoma objavijo svetu, imena socialistov pa skrbno utajé.
Dušeslovno najgloblje posega in zgodovinsko je najbolj dragocena študija, katero je podal o boljševizmu ruski socialrevolucionarec Dimitrij G a v r o n s k y, ki se je 16 let udejstvoval v ruskem socialističnem pokretu.1) V predgovoru, ki je datiran z januarjem 1919, pravi: »Kot prepričan internacionalist sem se aktivno udeležil Zimmerwaldskega pokreta in sem bil eden od oficialnih zastopnikov v Kienthalu.*) A prav zato, ker mi je socializem tako zelo na srcu, sem prepričan nasprotnik boljševizma. Vse gradivo četrtega poglavja (»bilance«) je povzeto izključno iz autentičnih boljševiških virov.« Podobno in z dušeslovno poglobitvijo riše Gavronsky genezo ruske revolucije: delomržnost, divje stavke, nenaravno visoke plače, razpad armade. Vse je vpilo po nagli odpomoči. Boljševiki so obetali vse, podžigali sovraštvo ubogih na bogate, lačnih na site. Svojih obljub niso mogli držati. Zdaj je sle-
*) Sovraštvo boljševikov proti socialdemokratom, ki odklanjajo anarhijo in hočejo organično urejeno zmago nad kapitalizmom, se kaže tudi v tržaškem »Delu«. Št. 3. od 5. marca t. 1. piše v članku »Sklepi tretje moskovske internacionale«; »Odpreti oči vsem delavcem, pokazati jim izdajalsko delo social-šovinistov, napraviti — z orožjem v roki — to protirevolucionarno stranko neškodljivo —- to je ena najvažnejših nalog proletarske internacionalne revolucije.« — Videti je, da boljševiki v Rusiji to najvažnejšo nalogo — z orožjem v roki — izdatno vrše.
‘) Die Bilanz des russischen Bolschewismus, Auf Grund authentischer Quellen dargeatellt von Dimitry Gawronsky, Delegiertem der russischen sozialrevolutiondren Partei zur internationalen sozialistischen Konferenz. (88 str.) Berlin 1919.
*) Zimmerwatd — Kienthal: zborovališča internacionalnih socialistov med svetovno vojno.
diló nasilje čez nasilje, grozodejstvo čez grozodejstvo. Celo tezalnica je spet oživela. A sodnik in rabelj od danes sta postala žrtev drugega dne. Gavronsky sklepa z besedami: »Boljševiki niso imeli strpnosti počakati, da bi cvetoče drevo novega življenja____ više iti više rastoče doneslo
človeštvu svojega žlahtnega Sadu. Ne da bi ga gojili, so Sklenili, organični proces nasilno pospešiti. In niso nehali, nategovati ga kvišku s tako silo, S tako »revolucionarno energijo«, da só ga izruli iz tal. Zdaj leži na tleh, s koreninami na soncu, uvelo, usehlo, umrlo.«
éi
Kakor je boljqsevizem uničil Rusije vnanjo kulturo ter jo v puščavo spremenil, kakor je province ob Vzhodnem morju s krvjo pordečil, tisoče in tisoče na morišče peljal, trahovito lakoto miljonom ljudi nakopal: tako hoče tudi vsepovsod do kraja iztrebiti najimenitnejši palladi) človeštva, človeško svobodo, in najdražji biser človeške duše, vero v Boga. Ako ta načrt uspe, bi to ne bilo nič drugega kot svetovna anarhija in konec evropske kulture.
Socialni program krščanskega ljudstva.
x.
Danes priobčujemo študijo o boljševizmu. Vsak misleči človek iz podatkov razbere, da udejstvovanje teh idej pomenja zator religije in kulture v človeški družbi. A prav tako nujno je drugo spoznanje: danes obstoječi, v svojih t e-m e 1 j i h sicer nujni družabni red, vleče s sabo toliko krivične navlake, da tira v tabor svojih nespravljivih sovražnikov ne samo sebičnežev in zločincev, ampak neredko tudi idealne nature, ki jih pogled na zlorabe in krivice tako slepi, da od njih ne ločijo nujnih in edino blagonosnih osnov družbe, ki imajo ostati, ker imajo svoje nespremenljive temelje v človeški naravi in v njenem Stvarniku. Na gori omenjene zlorabe treba zastaviti oster nož.
Problem je nujen in pereč. Sovražniki celega družabnega reda so z vso energijo na delu. Njih cilj krvave in krivične sile — ne more nikdar v celoti postati naš cilj — ne more nikdar v celoti postati cilj našega ljudstva, ako naj ostane krščansko in kulturno. Zoper kapitalistične krivice na eni strani — in zoper cilje krvave revolucije na drugi strani moramo dvigniti program krščanske solidarnosti. Tak krščansko-socialni program, ki popolnoma odgovarja velikim sodobnim nalogam družbe, je sprejela S. L. S. v Jugoslaviji na zboru delegatov in zaupnkiov G. in 7. aprila t. 1.
Posamni sobratje in naše konference imajo dvojno nalogo: 1. da vsebino programa študirajo,
2.	da ga zanesejo v organizirani narod. — Temu problemu bosta »Zbor« in njegov »Zbornik« poslej posvečala posebno skrb.
Evo besedila socialnega programa S. L- S.
Splošne socialne politične zahteve.
1.	Popolna rešitev socialnega vprašanja Je mogoča le na temeljih krščanskih načel, zato nobena socialna struja, ki temelji na podlagi mate-
rialističnega svobodomiselstva ne bo zmogla popolne rešitve socialnega vprašanja.
2.	Socialna blaginja zahteva, da se v zakonodaji bolj in bolj uveljavi veliki socialni zakon dela: splošna dolžnost dela, delu pošten zaslužek; kdor pa ne dela, naj tudi ne je.
3.	Na vse dohodke brez dela naj se uvede piogresiven davek. Mesto dosedanjih indirektnih davkov, ki zadevajo v prvi vrsti delavne produktivne sloje, naj se uvedejo progresivni dohodninski, premoženjski in zapuščinski davki. Davčni minimum teh davkov naj bo ražmerno visok. Nujno je, da se čim preje modernizira in reformira davčni sistem neposrednih davkov — ker dotični davki ne odgovarjajo niti daleko sedanjim razmeram in potrebam časa. Predvsem je nujno — da se eksistenčni minimum zviša od 1600 K na 12.000 K in začetna obdačbena meja za plačarino od 640Ò K na 18.0Ò0 K, ker drugače bi moral plačati Že vsak delavce — hlapec etc. dohodnino in plačarino. Plačarina naj bo za v s e osebe — doklad prošta!
Odmera davkov naj se ne vrši več na podlagi poročil tajnih zaupnikov, marveč naj občine volijo svoje zastopnike v komisije, ki tìà] določajo odmero davkov. Isto velja za prizivne komisije.
Nujno je, da se postavijo novi davčni zakoni, ki v višji meri pritegnejo K obdačbi one osebe, ki si pridobe visòke dohodke brez dela, lé potom špekulacije v Škodo dfugih pióduktivno delujočih slojev.
4.	Država ■— ki bodi sdcfalnó pravično urejena — naj s pametnimi sočialnimi zakoni preprečil je vsako izkoriščanje. Nad kapitalističnim gospodarstvom naj izvršuje strogo socialno kontrolo; skrbi naj ne le za varstvo delavčev in' na-sfavljèncév, temveč naj nadzoruje in ufeja tudi proizvajanje in promet, plače in cehe.
5.	Načelno naj se prizna uslužbencem industrijskih podjetij pravica, da sodelujejo pri upravi ter so udeleženi na dohodkih.
6.	Premogovniki, rudniki, plavži in, kjer kaže socialna korist, tudi druga podjetja, naj se podružabijo. Njih uprava naj se pa izroči upravnim odborom, sestavljenim iz zastopnikov ìavnih oblasti ter iz zastopnikov delavcev, uradnikov in konsumentov. Zastopniki naj se volijo po proporcu. Ce je podjetje primerno za zadružen obrat, naj se pozadruži. Zasebne zavarovalnice naj se podržavijo.
7.	Uvede naj se splošno socialno zavarovanje, ki bo združevalo vse vrste socialnega zavarovanja (bolniško, nezgodno, starostno, one-moglostno, brezposelno ter zavarovanje nepreskrbljenih svojcev) in ki bi veljalo na splošno za vse državljane, ki jim iz kakega posebnega razloga ni že vnaprej zagotovljena dosmrtna popolna oskrba v kakem javnem zavodu (hiralci, reveži etc.).
8.	S posebnim okvirnim zakonom naj se ustvari podlaga, da bodo pokrajinske oblasti uspešno mogle 'delovati na to, kolikor možno vsaki družini omogočiti, da si ustanovi lasten dom. V tem smislu naj se izvaja tudi agrarna reforma. Da bo razdelitev veleposestev celoti ljudstva res socialno koristila, je potrebno, da se onemogoči špekulacija z zemljišči.
Nekaj nujnih delavskih zahtev.
1.	Ustanovi naj se čimprej delavska zbornica, ki imej nalogo, proučevati in nadzirati delavske odnošaje v podjetjih, ki naj izreka svoje mnenje o vladnih načrtih za delavske postave in ki naj postavodajnim zborom tudi sama predlaga načrte za delavsko postavodajo.
2.	S sodelovanjem vladnih organov naj se ustanove posebne paritetne komisije, obstoječe iz zastopnikov javne oblasti, delavskih organizacij ter delodajalcev, ki naj proučuje cene življenjskim potrebščinam ter temu primerno določa minimalne plače za delavstvo. — Na podoben način naj se ustanove delavska razsodišča, ki naj razsojajo spore med delavstvom in delodajalci.
3.	Varstvo žensk in otrok v obrtnih in industrijskih podjetjih ter v domači industriji oziroma obrti naj se nasplošno razširi in ojači. V industrijskih in obrtnih strokah, kjer delo mater izključuje, da bi mogle v polni meri izvrševati svoje materinske in gospodinjske dolžnosti naj se jim delo načelno prepove. Začasne izjeme naj se dovolijo samo za slučaje, kjer bi vsled dejanskih razmer taka prepoved ogrožala preživljanje delavskih rodbin.
4.	Za celo državo naj se določijo glavne smernice enotne, vsem modernim zahtevam od-
govarjajoče socialne zakonodaje. Pri tem naj se skuša doseči, da čimprej dobimo enotno delavsko pravo, ki naj vsebuje vso zakonodajo, ki se tiče delavskih zadev.
»Večerni list« d 7. IV. t. 1. priobčuje ta socialni program z naslednjim zagovorom:	Danes so
se zbrali -zaupniki krščanskega ljudstva, da dajo smer in pravec bodočemu delu ljudskih organizacij. Včeraj ves dan so zborovali delegati v posameznih odsekih. Za delavsko stvar najvažnejši je bil pač socialno politični odsek, ki je sprejel načelno važne resolucije, ki izražajo najodločnej-šo napoved boja vsemu kapitalističnemu gospodarstvu. Celotna stranka, katere zaupniki so danes odobrili te resolucije, se je postavila na stališče socialne d r ž a ve, ki naj izvaja nad kapitalističnim gospodarstvom najstrožjo socialno kontrolo.
Celotna ljudska stranka je sprejela kot eno svojih najvažnejših zahtev: socializacijo, podrti-žabljenje industrijskih podjetij. Pri tej priliki se je z največjim povdarkom izrekla misel enotne fronte vseh delovnih slojev v boju proti izkoriščevalcem dela. V to enotno bojno vrsto spadajo prav tako duševni delavci, kakor kmetje in obrtniki, kakor spadajo v to protikapitalistično vojsko industrijski in drugi delavci.
Razume se, da bodo gotove razlike med temi stanovi še dalje obstojale. Zato bo stvar vsakega teh stanov, da s svojo lastno stanovsko, strokovno in politično organizacijo udejstvuje svoje posebne težnje. Vendar sta današnji in včerajšnji dan pokazala, da življenjska potreba vseh teh kosov delovnih slojev zahteva skupnega nastopa, skupne odločnosti in skupnih žrtev do zmage.
Mali človek, naj se že nazivlje kmet ali obrtnik, se proletarizira. To ni treba, da bi še pov-darjali. Življenje nam dovolj jasno kliče, da v sedanjih razmerah padata samostojni kmet in obrtnik vedno bolj na položaj proletarca. Med tem pa se dviga moč kapitala z orjaško silo. Ta velekapital, ki pije kri vseh delovnih slojev brez razlike, pomeni danes, tisto skupno nevarnost, pred katero se morajo združiti vsi pošteni in delovni stanovi. To smo mi vedno povdarjali. Toda potreba je danes postala očitnejša ko je bila kdaj poprej.
Cisto dobro razumemo, da to zbiranje delovne fronte proti organiziranemu velekapitalu ni vsem po volji. Razumemo srd kapitalističnih priganjačev in plačancev, ki nam očitajo, češ, da smo boljševiki. Ta gospoda meni, 'da bo oplašila koga poštenih pred. korakom, ki meri na nova pota naše organizacije. In vendar je jasno za nas da današnji in včerajšnji sklepi naših delegtov in zaupnikov ne pomenijo drugega ko dosleden korak dalje, korak na poti, na katero smo stopili najpr-vo pod dr. Krekom s svojim zadružništvom in s
svojim bojem proti oderuštvu in izkoriščanju. Tudi takrat so nas ovajali navzgor in navzdol, a mi smo rasli. Tudi sedaj rastemo in se jačimo, kot stranka krščanskega ljudstva, kot stranka socialnih idej in dela.
Slovensko ljudstvo je po svojih tisočerih zaupnikih danes sklenilo, da na poti, započeti po dr. Kreku poidemo dalje, da si bomo utirali nove poti v metežu socialnih zapletkov in bojev. Naše
delavske in kmetske množice prešinja zavest, da bo krščanska organizacija s širokim socialnim obzorjem kljubovala vsem viharjem socialnih bojev, ki nas čakajo. Naš program in naša disciplina in organizirana armada delovnih slojev nam so porok, da bomo ostali, ko bodo drugi ležali strti in zmleti na tleh.
Mi gremo naprej, mi korakamo po novih potih v boj za ljudstvo in njegove pravice.
Ernest Psichari, vnuk Renanov.*)
(Odlomek iz sodbe francoske konverzije). Peter Butkovič.
»Francija, Francija, vrni se zopet k veri najlepših dni! Biti zapuščen od Boga, je toliko, kakor biti izgubljen. Ne vem, ali doživim juteršnji dan; ali prisiljen sem reči svojim drugovom: La-vredan se ne drzne umreti brez vere; peklo me ne straši, teži me le misel, da živi Bog in ti si tako daleč od Njega. Ukaj in poskakuj od veselja, moja duša, da sem zamogel priklicati ta trenutek, ko morem reči na kolenih: »Verujem, verujem v Boga, verujem, verujem!« Ta beseda je svit ljudem. Kdor je ne pozna, živi le v temi.«
Tako je pisal med vojno znani atheist in taji-vec večnih resnic, Lavredan.1) Tudi marsikateremu drugemu Francozu je vojna odprla oči; prepričaš se iz čtiva številnih sodobnih romanov. Prišla jé treznost, ko je prišla domovina v nevarnosti moralne in fizične smrti. Danes vrača verski duh mladeniče in starce, može in žene spet družini, dela posameznikov hite k nravnim tradicijam družine, vse življenje posameznikov se ogreva v ognju družinskega duha.
On, ki propagira povratek k družinskemu ognjišču in je Franciji kakor nanovo odkril pojem o družini, katera vedno osvežuje in čistuje življenje, ta mož je Henri Bordeaux. V vseh njegovih spisih, ki so v Franciji zelo priljubljeni, se zrcali novo, čistejše življenje in nazor o življenju. Tudi v francoski mladeži se pojavlja boljše delovanje; kajti francoska družina je imela še zdravo jedro, gnilobo pa je vojna otrebila. Mladež se vrača h Bogu in katolicizmu. Bordeaux piše: »2e pred vojno se je pojavilo pri mladih ljudeh prf-prosto življenje. Nova mladež hoče služiti (servir). — Ena vera, ena ljubezen, en cilj. Veli-
*) Posnemam po obširnem članku Z. Fr. Cer-nega v »Archi« 1919 št. 1 in'2/3.
H Prim. Mitteilungen der Zentralstelle d. Ka-tholiken Deutschlands III. 1. (Diisseldorf).
ka noč, ko stopamo v življenje s to trojno opo rol«2)
Tudi Emil Baumann poudarja v svojih spisih, da se je treba oprijeti Boga v socialnih potrebah, da bi tako vscvetelo novo življenje zatajevanja samega sebe v prospeh celote. Novi socializem naj bo socializem »krščanske ljubezni In prostovoljnega žrtvovanja, povratek k bratovstvu v Kristusu!«3) Zato veruje v preporod ljudstva, le v slučaju, ako se povrne k mlademu, svežemu duhu prvotne cerkve, k čisti dobi predkonštant!-’ novi, k žaru iz katakomb. Trajna radost se dviguje nad vsakršnimi žrtvami (»la joie du sacrifi-ce«). Evharistična žrtev združena z molitvijo v rednem hrepenenju po milosti je resnica, ki nas vodi vedno in povsod do jedra usmiljenja, kažo-ča na žrtev na Colgati! Za to novo epoho kulturnega in socialnega življenja v Franciji zastavljata svoje pero tudi Ernest Hello in Leon B 1 o y.
Med temi se odlikuje znamenita osebnost Ernesta Psichari, vnuka Renanovega, katerega je žaF prezgodaj dohitela smrt v svetovni vojni.
Že v mladeniču je vsplapolala njegova po očetu grška kri, da se je jel trgati od tradicije domačega ognjišča. Njegova mati Noemi (hči Renanova) ga je vzgojevala v duhu očetovem in ga tudi silila nadaljevati započeto delo očetove filozofije (Renanove). Mladenič se vpre. Zatoži se mu po pristnem, natančno umerjenem življenju vojaka, po trdi disciplini. »Čutil je, da so vse velike osebnosti, postale velike le zato, ker so se prostovoljno vklenile; človeku je dana le ena pro-
a) Bordeaux, La Jeunesse Nouvelle, roman,
Paris. 1916. Plon - Nourrit & Cie.
3) L’Immolé, roman, Paris 1911. Bernard Orasset.
stost, voliti razuzdanost in pogubo, ali pa pokoro,
vero, službo_____*) Torej »servir«! Zato je bilo
veliko začudenje, ko je vnuk Renanov, sin Ivana Psichari, izstopil iz Sorbonue (univerze) in si izvolil vojaško življenje. Že v prvi knjigi pesmi: lerres de Soleil et de Sommeii (Paris 190i8), ki je bila odlikovana od fran. akademije, opeva pripro-stc življenje v pustinji, katero je preživel na vojaških pohodih. Trajna družba in veden Stik s smrtjo, na vojaških pohodih v Afriki, so vzbudili v njem nove pojme o življenju v vseh pojavih. Potrebno se mu je zazdelo asketično življenje, katero ga je odvrnilo od kulta telesa, h kultu dtiše.
Kot 261eten poročnik je 1. 1909 zapustil vojno šolo versaillesko in se vrnil v Marokko; ostal je tu do 1. 1912. Napisal je v tem času roman: L’ Appel des Armes,5) ki priča o globokih razporih in duševnih bojih. Njegov životopisec Grand-maison6) naglaša tri vplive, ki pojasnjujejo upor vnuka proti dedu: poganski, pacifistični in kozmopolitični. V tem romanu nosijo njegove nazore tri osebe: Stotnik Nangès je vtelešena preteklost, učitelj Sebastian Vincent, mož sedanjosti, ki prisega na neodvisnost svobodnega razumevanja in se bojuje proti cerkvi in vojni. Sin njegov, Maurice, up bodočnosti, vzljubi bodočnost, dasi je njegov oče antimilitarist, ker se je stotnik Nangès vrnil k stari veri. Maurice je vojak proti volji očetovi, se navduši za vojaško disciplino in boj, ki zahteva žrtve in požlahtnuje srce. Tudi Psichari gre v vojno z upom, da uide dvomom in lažem, da najde mir in pokoj. A tudi ljubezen do do.movine ga sili storiti ta korak; boji se, da bi Francija razpadla. Da se to ne zgodi, je treba domovinske ljubezni, ki mora biti združena z versko. Francija brez vere in katol. cerkve, Je nezmisel. Jasneje izpoveda to v dopisu do' Henri Bordeaux-a: »^na ali dve generaciji morete pozabiti zakone božje in se obtežiti z verolomnostjo in nehvaležnostjo; toda pride čas, ko se zaveš velikosti in spet prižgeš v svojem domu brlečo lučko.« Prijatelju Maritain-u pa: »Ce služim lojalno Cerkvi in njeni najstarejši hčerki Franciji, ali nisem do cela izpolnil svoje dolžnosti? Spričo
naukov Cerkve, ni mogoče biti hladen_________ Vse,
kar imamo lepega in velikega v svojem srcu, smo
prejeli od katolicizma_____ Opustimo krščanstvo,
nam ostane le lažniva veda in lažniva moralka. Ali dasi to spoznavam, nimam vere;'je to sicer protislovje, da sem katolik brez vere.«7)
*) F. X. Salda, Dčlnici a loutki boži II. 110.
5) L’ Appel des Armes, Pariš. g. Audin & Cie.
e) De Grandmaison: L’Aieul et le Petit-Fils. Etudes. 1916.	S
7) Henri Massi: La vie d’Ernest Psichari. (Libraine de l’ Art tatholique. Paris 1916. str. 16, IS, 19.)	...	' ,
V	tem duševnem stanju je bil Psichari 1. 1911, ko je napisal roman »L’ Appel des Armes«. Hrepenel je po nadnaravnem žaril milosti, dasi je bil še oddaljen od življenja in resnice krščanske. V Parizu je pustil prijaielja, kateremu je bila tudi nekega dne milost božja odprla Oči. Ta prijateljska duša, ga ne zapusti tudi v pustinjah, vedno misli nanj in moli zanj na sv. gori Lasalette. »Molili smo za te na vrhu svete gore. Zdi se mi, da joče nad teboj sveta Gospa, ki je tako lepa in sl te želi. Ali se ji ne odzoveš?« 8)
V	1. 1912 se je spet vrnil v Pariz in je bil zdaj že bliže kat. cerkvi. Da ni prestopil, je bila vzrok njegova mati Noemi, ki mu je z vsemi silami za-branjevala ta korak. Tešil se je s tem, da ni popolnoma ločen od cerkve, ker je bil krščen po grškem ritusu. Težko mu je pa bilo; prijatelju piše: »— zdi se mi nemogoče, da bi še dalje motril krščanske ideje kakor tujec.« Goreče je začel obiskovati božjo službo in se sestajal z duhovnim prijateljem P. Clerissac-om O. P., in se tako bližal zadnjemu koraku do prestopa. Kako vneto se je pripravljal na prestop, je razvidno iz dnevnika njegovega prijatelja, ki je zaznamoval najglavnej-še momente Psichari-jeve konverzije. Posnamem le en ganljiv moment:
»Torek 4. svečana 1913. — Peter in Ernest prideta okoli 4h. Naša kapelica je vsa okinčana; sveči sta prižgani, dve lepi, nedotaknjeni sveči, v nedeljo blagoslovljeni. Klečč pred Gospo Marijo Lasalettsko cita Ernest Psichari z lepim glasom
—	dasi zelo drhteč — veroizpoved Pija IV. in Pija X. Pater stoji kakor priča pred Bogom. I. — in jaz poslušava kleče, drhteča od ganutja. Ko prečita, odidemo, in spoved se začne. Med spovedjo ne prestanemo v molitvah. Slednjič nas pokličejo. Vidimo Ernesta popolnoma spremenjenega, žarečega od veselja. Je to ura blaženosti za vse.
—	»Vidite pravi nam pater, »človeka udanega Bogu...« »In kateri je srečen« rečemo. »Ah, da, srečen sem«, odpove Ernest, in ni težavno td verjeti ...«
8. svečana je prejet zakrament sv. birme od škofa versàilleskega Gibiera. Kesa se svojih do-sedaj izgubljenih let in radostno pravi: »Monsignore, zdi se mi, da imam drugo dušo.« Dan pozneje prejme Sv. Rešuje Telo. Evharistična žrtev je zanj višek vseh milosti.
Temeljito je započel nato načrt za novo življenje: posvetiti se Bogu. Edini in določeni cilj je: odpovedati se svetu in stopiti v red sv. Dominika. Pravi: »Čakam, da me ljubi Bog spozna sposobnega in me pokliče: Vstani in pojdi! Bojim se sicer, da nisem izvoljen in da nisem še pripravljen, vem pa da se moram podati in jasno slišim notranji glas: »Alius te cinget et dueet, quo tu non
8) H. Massi, 1. c. 17.
: i.. ..L, •••
vis«, Zgodi naj se volja Gospodova, ne moja!«8) Nastopil je spet vojaško službo. Misli vstopiti v red, pa ni opustil. O Veliki noči 1914 je obiskal velikega superiorja v semenišču v lssy, kjer je njegov ded Renan doživel mladostne spomine. Za vstop v red pa se ni še odločil. Izbruhnila je nato svetovna vojna. Psichari je moral v bran za domovino, kateri je žrtvoval tudi življenje dne 22. avgusta 1914.
Glavno delo Psicharijevo je roman »Le Vo-yage du Centurion,« katerega je končal spomladi 1. 1914. in je obenem tudi njegova izpoved. »Drhteč piši v navzočnosti presv. Trojice!« je bilo njegovo geslo. Nositelj idej v tem romanu je Maxence, ki je Psichari sam; zrcalijo se v njem dolžnosti krščanskega življenja in ljubezen do domovine. Samota in pustinja vplivata blagodejno nanj. »Puščava je blagoslovljena zemlja. Naš Gospod in Odrešenik jo je poiskal. Tisoči vernih so tam postali sveti.« Molk ljubi in mu je potreba: »Nesrečni, ki niso poznali molka. Molk je kos nebes. Pride iz take daljave, katere ne poznaš, pride iz velikih nadzvezdnatih prostorov, iz dalj motne, mrzle lune. Pride od tam, kjer so bili prej svetovi, pride od tam, kjer ni svetov. Kako lep je molk!...«10) Tudi molitev prinaša mir in pokoj: »Glej, oj Oče, moje srce, ki hoče Tvojega miru; glej tudi na moj duh, ki zavrača ta mir, ako je laž! O, Oče nebeški, naj ne iščem drugega miru;
sanje mi ne dajo tolažbe v tem velikem boju, v katerega sem se vrgel.«11) Njegov cilj je resnica: Jezus. »Za Maxenca ni bilo poti k Bogu, kakor le Jezus. Jezus, ogenj ljubezni; Jezus, ki nam le poln ljubezni razodel vse tajne svojega srca; Jezus žar vseh čednosti, predmet ljubezni vseh svetnikov. Jezus, naša žrtev od početka sveta. Samo z Jezusom moremo spoznati Boga samega, z Jezusom, ki je Bog in človek skupaj...« Njegova molitev je neprestani klic k Bogu: »O moj Bog, ki si me pripeljal, da bi gledal Tvoj obraz, ne zapusti me zdaj! Ražodeni se mi cel; le Ti mi moreš pomagati, brez tebe ne morem ničesar ... Moj Bog, k Tebi govorim, poslušaj me. Hočem vse poskusiti, da bi te našel. Imej usmiljenje z menoj, moj Bog! Vidiš, da se nisem učil moliti, a govorim k Tebi, kakor nas je Jezus učil, da naj k Tebi
molimo: Oče naš, ki si v nebesih_______ zgod! se
tvoja volja...«.
Vojna je strla vse nade, in kat. mladina francoska je izgubila v njem velikega bojevnika.
Znani pisatelj Paul Claudel je zapisal o njem prelepe besede: »Gledam vnuka Renanove-ga. — Kaj dela? — Leži na zemlji, objema z rokama križ s potrtim srcem, in njegov obraz je obraz angela. Ima nad seboj znak družbe sv. Dominika. — Gledaš njegovo telo, toda kje je njegova duša? — Sveti Dominik jo zagrinja v svoj veliki plašč z ostalimi menihi.«
Asceza in pastorala.
Ascetična izobrazba duhovnikov.
P. Celestin L o j k, O. C.
Življenje duhovnikovo mora biti v najtesnejši zvezi z ascezo. Prva stoletja je cerkev največkrat v duhovnike posvečevala a s c e t e, to je one, ki so bogoljubno živeli med svetom, ali pa s p o z n a v a v c e, ki so svojo vero v mukah preizkusili. Asceza je oni žrtvenik, na katerem se užiga ogenj velikodušnosti, pri tem svitu si riše svečenik uzore vzvišenega svojega poklica v po-snemo.
Asceza je dvojna, praktična in teoretična. Navadno pomeni »asceza« samo praktični del, teoretični se imenuje pa ascetika. Kakor je asceza dvojna, tako je tudi izobrazba ascetična dvojna, praktična in teoretična; obojna je duhovniku neobhodno potrebna. Najprej se mora duhovnik vglobiti v teoretično ascezo, potem jo
») H. J. Terhiinte (Hochiand XV. 4.)
ie) Le Voyage du C. str. 148,
bo dobro praktično izvajal; če je plitva teorija, bo plitva tudi praksa. Komur je ascetika dostopna, pa jo zanemarja, prezira — zida ascetično poslopje na pesek. Teoretična asceza ali ascetika je pa tudi dvojna, višja in nižja. Ascetika v znanstveni obliki se imenuje ascetično bogoslovje; ascetika v poljudni obliki, prikrojena za Širše sloje ljudstva se zove ljudska ascetika.
Ascetika, na katero naj se naslanja ascetična izobrazba svečeništva, mora biti znanstvena, to je ascetično bogoslovje, ki temeljito vsa ascetična vprašanja razpravlja. Ascetično bogoslovje mora duhovnik v celem obsegu in prav dobro poznati, poleg tega pa tudi važnejša vprašanja iz mistike. Ascetika pojasnuje redno pot duhovnega življenja po vseh stopnjah do popolnosti; mi-
u> Le Voyage du C. str. 118.	. *
stika se pa ozira nà izredne pojave. Papež Benedikt XV. je dne 10. novembra 1919 celo ascetično-raistično bogoslovje duhovščini najtopleje priporočil. Poslal je namreč profesorju ascetično-mi-stičnega bogoslovja na gregorianski univerzi v Rimu, p. Oktaviju Marchetti-ju, družbe Jezusove, ob prvi obletnici te stolice — pismo, v katerem s^. z velikim priznanjem in pohvalo izraža o ascetično-mističnih študijah. Papeževo pismo je prinesel list La Civiltà Cattolica od 6. dec. 1919. zv. 1667. str. 455—7. Pismo se začenja: »Z živim zadoščenjem smo gledali preteklo leto, da se skupno s toliko primerno iniciativo zavoda za modroslovno in versko kulturo laikov, zgradi tudi nič manj primerna in enako potrebna stolica za asce-tično-mistično bogoslovje, ki ima namen preskrbeti duhovščini globokejšo religiozno izobrazbo vsled znanstvenega in praktičnega proučevanja poglavitnih vprašanj, ki se tičejo krščanske popolnosti.« Namestnik Kristusov sluti že naprej izbrane sadove pobožnosti in gorečnosti, ki bodo sledili tem študijam. Posebej pohvali sv. Oče načrt, da se otvori na gregorianski univerzi ascetično mistična biblioteka, ki naj bo dostopna vsem slušateljem. Taka knjižnica more vzbujati nove, velike pisatelje v tej stroki.
Sv. Oče povdarja, da ascetično mistično bogoslovje ni samo duhovnim voditeljem potrebno, ampak sploh vsem duhovnikom, ter navaja trojen razlog. Prvi je nekako historičen. Nekdaj je imelo ascetično-mistično bogoslovje med bogoslovnimi disciplinami odlično mesto, kar se zdaj pogreša. V srednjem veku se je v sistematičnem bogoslovju po Summah enakomerno poučevala dogmatika, moralka in mistika z asceti-ko vred. V novi dobi, ko se je morala bogoslovna znanost boriti s krivoverstvom, si je apologetika počasi priborila svojo stolico med bogoslovnimi vedami; razvilo se je cerkveno pravo, zgodovina biblične vede. Vsaka teh ved je ubrala svojo samostojno pot. Ascetično-mistično bogoslovje pa je ostalo prepuščeno privatnim študijam, ali ga je pa moralka v miniaturni izdaji gojila. Kljub temu so izšla v isti dobi največja ascetična dela n. pr. Alvarez-a de Paz, De vita spirituali; Ludovik De Ponte, Rodriguez, Scaramelli, Neudecker itd.; tako tudi največja mistična dela, kakršna so spisali Godinez, Reguera, Schram, Anton in Jožef od Sv. Duha, ter Filip od presv. Trojice. Da se ta veda tudi v najnovejšem času ni zanemarjala, dokazujejo nam imena pisateljev kakor so: Ribet, Sandreau, Poulain, Vives in drugi. Zato papež Benedikt XV. dviga svoj glas ter kliče duhovščini, naj to vedo neguje. Sveta je ta veda in vodi k svetosti.
Kar se je izvedlo v Rimu, bi se prikladno moglo izvesti še drugod. Zaenkrat je pa duhovščina
navezana, da se bavi z ascetično-mističnimi študijami deloma doma, deloma naj se na to važno disciplino ozirajo konference. Pri teh je prilika z izpodbudnimi govori gojiti a f e k t i v n o ascetiko, ter se medsebojno vnemati; z ascetično-mističnimi razpravami pa obravnavati, d i-rektivno ali vodilno ascetiko in mistiko.
Drugi razlog, katerega sv. Oče navaja v prilog ascetično-mističnega bogoslovja, je ta, da ima duhovnik s to jzobrazbo izdaten pripomoček samega sebe in druge posvečevati. Kakršna je knjižnica duhovnikova, tak je navadno duhovnik sam; iz knjižnice odseva njegov idealni svet. V knjižnici gorečega duhovnika je zastopano bogoslovje v vseh svojih disciplinah, zato ne sme manjkati tam ascetično-mističnega bogoslovja. Nikakor ne zadostuje, če bi hranil duhovnik v svoji knjižnici za to stroko samo nekoliko zvezkov premišljevanj, Hojo za Kristusom in Filotejo. Pred vsem je potrebno duhovniku kakšno temeljito delo ascetično-mističnega bogoslovja, kjer se najde tvarina zbrana, razvrščena in znanstveno obdelana.* 1 *)
Tretji razlog sv. Očeta, da naj duhovščina ascetično-mistično bogoslovje marljivo neguje, je ta, ker morajo duhovniki vernike nadzorov a-t i, da ne zaidejo- od prave poti popolnosti. Duhovniki so poklicani za čuvarje na Sionu. Dobesedno govori papež tako: »Ta šola ne namerava samo, usposobljati učene duhovne voditelje, ki bi bili zmožni voditi duše po raznih in čudovitih poletih na višave svetosti, ampak je tudi namenjena za sedanji čas sam, da popravi oni nejasni in sentimentalni ascetizem, in oni napačni misticizem, katera sta ali prosto izmišljena po individualni poljubnosti, ali pobarvana iz sumljivih virov, vendar pa tudi dandanes ne jenjata plaziti se med ljudstvom v veliko nevarnost duš.«
Napačno ascezo imenujejo tudi ascetizem, katerega je več vrst; napačna mistika se nazivlje pa misticizem in je raznovrsten. Prava asceza je jasna, ve za svoj smoter in pozna pripomočke, da svoj namen doseže. Po trojni poti duhovnega življenja: očiščevanja, razsvetljevanja in zjedinjevanja si prizadeva ascet priti do popolnosti; z molitvijo,
') Za knjižnice duhovnikov je priporočljivo naslednje slovstvo: Iz ascetike: Scupoli, Duhovni boj. Izdala družba sv. Mohorja 1914. — Dr. F. H. Mutz, Christliche Aszetik3 Paderborn, Schòningh 1913. — Alf. Rodriguez. Vježbaj se u savršenosti
i krščanskim krepostima. Sa španjolskoga preveli oo. kapucini na Rijeci 1904/5	— Za mistiko:
Dr. Jos. Zahn:	Einfiihrung in die christl.
Mystik. Paderborn, Schòningh. — Poulain: Die Filile der Gnaden. Herder. — In starejši: Scaramelli: Anleitung zur myst. Theologie, 2 Theile. Regensburg.
zatajevanjem in drugimi pripomočki spopolnjuje nad naravno podobo božjo v sebi. Korenina ascezc je borba zoper huda nagnenja. Ta duhovna vojska se ne more ugodno odločiti,’ če se zatajevanje ali pa molitev podcenjuje ali zametuje. Nejasni a s c e t i z em se boji besede zatajevanja, molitev mu je izguba časa, išče pa nadomestil in vrže vso svojo moč, ali v zunanje oblike, ali v enostransko karitativno delovanje itd. Se n t i m e n t a 1 n i a s c e t i z e m išče nadomestila v čustvovanju in njegovo vrednost pretirava. V odurnejši obliki je sentimentalni ascetizem podoben ognjeniku, ki je sicet s pepelom pokrit, a v svoji notranjosti skriva grozilen ogenj, ki so neustrahovane strasti.
Misticizem je še nevarnejši od ascetizma. Prava krščanska mistika izhaja iz posvečujoče milosti božje; tu je njena korenina. Ako duša v milosti božji raste, je bolj in bolj dopadljiva Bogu, zato včasih dobi izredne znake božje naklonjenosti, kateri jo z višjim bleskom ožarijo: to so gratiae gratis datae et divini favores, kakor jih mistiki imenujejo. V molitvi se duša povzdigne do kontemplacije, ki ima zopet svoje stopnje.
Misticizem pa ni nikaksen odsev posvečujoče milosti božje, duše ne vleče k Bogu, temveč k hudemu; ne razsvetljuje je, ampak mrači ter izpostavlja veliki nevarnosti pogubljenja. Prvo zna-
menje misticizma je, če ni v popolni skladnosti z vero, kakor je n. pr. panteistični misticizem, ki uči, da popolni človek božje bistvo že tu na zemlji gleda. Taki so bili v srednjem veku »bratje svobodnega duha«; v 16. stoletju Alombrados, »razsvetljenci«, ki so zametavali ustno molitev, če tudi z notranjo združeno, in pa dobra dela: trdili pa so, da popolnih nobena strast ne omadežuje. Drugo znamenje misticizma je, če ni v soglasju s cerkvenimi določbami. Tako se je kvietizem večkrat ponavljal, dasiravno je bil po papežih obsojen. Papež Inocenc XK je v konsituciji »Coele-stis Pastor« z dne 19. nov. 1687 obsodil 68 stavkov Mihaela de Molinos. Prvi se glasi: »Oportet hominem suas potentias annihilare, et haec est via interna.« Kakor je pa I. Škot Erigena učil pol pan-teističen misticizem,-tako je Fenelon vzbudil pol kvietističen misticizem, ki je bil zavržen po papežu Inocencu XII.
V najnovejši dobi se širi nove vrste »sumljiv misticizem«, sklicujoč se na skrivne moči. Z različnimi imeni nastopa kot okkultizem, spiritizem in pod. Kar ni na njem sleparstva, rabi- tajne moči narave, ali pa utegne biti tudi kaj naravnost demoničnega zraven. Z nadnaravnimi močmi, ki so iz Boga in vodijo k Bogu, pa la misticizem nima nič skupnega.
Boj za krščansko šolo.
Leopold Cigoj.
»Religija in nravnost«, je dejal lepo veliki Washington na kongresu i. 1789, »sta dve nujni opori državne blaginje. Ne bil bi domoljub, kdor bi skušal porušiti ti dve opori«. To so spoznali že stari pogani. Zato je bila poganskim državam prva skrb — skrb za religijo. Brez religije si državniki niso niti mogli misliti! države. Aristotel je kratkomalo izrekel:	Próton é perì the-
ion epiméleia. (Polit. Vili. 8). Prva skrb države bodi religioznost! Celo sam Rousseau (Contfat social IV. 8) priznava, 'da brez nekih dogem (brez vere v bivanje božje, v božjo previdnost, v posmrtno življenje) ni mogoča država.
Kaj pa moderni državniki? »Pravijo« — tako piše Leon XIII. v okrožnici »Tametsi futura« (1. nov. 1900), — »da ima država sama v sebi dosti moČL Zato hočejo, naj se izloči iz javnih vprašanj vsak ozir na religijo. In res so v 'državnem in javnem življenju sledi religije vedno redkejše. Toda, ne mislijo na 'usodne posledice takega početja. —-Čim ne bo več božje sankcije nravnega zakona^ bo propadla tudi avtoriteta državnih zakonov in pravičnosti. Avtoriteta in pravičnost pa sta najmočnejši in najpotrebnejši vezi vsega socialnega
življenja. Poleg tega pa: če bodo ljudje z religijo izgubili upanje večnih dobrin, bodo željno zahle-peli po zemskih dobrinah; vsak si bo skušal kar največ prilastiti. Posledice:	zavist in mržnja,
upornost, blazne prevratne ideje; brez miru na zunaj, brez miru v notranjščini, od zločinov razdejano družabno življenje_________« Slika naše ma-
terialistične dobe.
»Kdor torej pouk tako uredi« — pravi isti veliki Leon v okrožnici »Ecclesiae militantis« (1. avg. 1897) — »da ga odtrga od religije, ta bo uničil seme dobrega in pravega v mladih srcih In tako ne bo prinesel domovini moči, marveč fe pogubo in razdejanje. Če vzamete mladini Boga, kaj jo bo držalo v mejah dolžnosti, kaj jo bo zavrnilo s polžkih poti strasti na pot kreposti?« (Primeri: Ušeničnik »Sociologija« str. 141 in dalje).
Tega pa žal nočejo uvideti novodobni državniki, ki v svojem sovraštvu do vere in Cerkve z raznimi dekreti in šolskimi postavami nameravàjo iztrgati religijo že iz nežnih src mladine, četudi s tem početjem silijo državo samo v propast. Naravno potem, da so se strnile krščanske čete v mogočno falango, ki naj z vsemi dovoljenimi
sredstvi odbija napade tramasonov na najsveteS-še dobrine krščanskega ljudstva, zvestega Bogu in domovini. — Po vseh evropskih državah divja danes organiziran boj za krščansko šolo in prot! njej. Ponekod — kakor v Nemčiji. — zavzema že skrajne dimenzije. Vse politične, stanovske in kulturne organizacije obeh taborov zavzemajo svoje pozicije v tem boju.
Nemški katoličani tako odločno, a tudi z uspehom nastopajo, da so nam lahko v zgled. Zato na! podam v naslednjem nekaj razgleda črez ta boj v
Nemčiji.1)
Vojska v Nemčiji je končala z revolucijo, ki hoče uveljaviti svoj vpliv na vse socialne in kulturne naprave. Velikanski preobrat se ni ustavil uiti pred šolskimi vrati, prizanesel ni niti vzgoji. S? je bilo vse ozračje prenapolnjeno z gosto meglo smodnika in ekrazita, še predno se je moglo nemško ljudstvo, ubito od nečloveške vojske in strašnega poraza, malo razgledati in razjokati nad državnimi razvalinami, pa so mu njega domačt osrečevalci zadali hud udarec naravnost v srce. Zadonel je zopet bojni rog. Nemčija je postala torišče najhujših, notranjih kriz in zapljetljajev, In v tem ..že dovolj strašnem političnem metežu je koj prve dni po razsulu nemške armade frama-sonstvo razvilo še svojo kulturnobojno zastavo. Smer napadov pa je veljala krščanski, vzgoji In šoli. Veronauk je postal tarča najbesnejših sovražnih pušic.
Tako je pruski minister »za znanost, umetnost in ljudsko izobrazbo« Haenisch že začetkom novembra 1918 napovedal ločitev cerkve od države. Deloma pa jo je izvedel s svojo naredbo dne 27. nov. istega leta. — Glasom naredbe Je odpravljeno na Pruskem duhovno šolsko nadzorstvo, ki naj preide že s 1. jan. 1919 v roke okr. šolskih nadzornikov. »Germania«, ki izhaja v Berlinu, pa je že 4. dec. prinesla program pruske vlade: Molitev v šoli odpade. Šolska mladina ni dolžna vdeleževati se verskih vaj. Nobeno šolsko slavlje ne sme imeti verskega značaja. Verstvo ni več izpraševalni predmet. Nobenega otroka se ne sme siliti k obiskovanju veronauka. Pri otrocih pod 14. letom odločajo starisi oziroma njih postavili namestniki. Ni dovoljeno veroučiteijem, nalagati učencem naloge za na dom, kakor memo-riranje katekizma etc.
Katoličani so stopili takoj na plan. Pred ministrstvom se je zbrala velikanska množica 60.000
r) Porabljeni viri: »Tharus« — Kath. Monat-schriit fiir Orientierung in der gesammten Pdda-gogik. — Donauworth — letnik 1919 in štev. 1./2-1920. Dr. Kausen. Ailgemeine Rundschau« — Wo-chenschrift fiir Politik und Kultur — Mtinchen — letnik 1919. — »Vzajemnost« 1919 — št. 2. in 3.
katoličanov in protestantov, ki šo zahtevali preklic dekreta. V imenu pruskega episkopata je protestiral pri pruski vladi dne 16. dec. 1918 kardinal Hartmanu. Protesti so prihajali od vseh strani dežele. In že 28, dec. potem je Haenisch moral izdati naredbo, da naj se do končne določitve narodnega predstavništva ne urgira izvršitev prejšnjega dekreta, kjerkoli se pokažejo resne težkoče. Kako v živo je zadel vladni odlok — pa tudi protest pruskih katoličanov, priča dejstvo, da so se volitve na Pruskem vršile pod geslom: Za ozir. proti kršč. šoli. To pomeni pa nekaj več, kakor da bi bila vera zaseBna stvar. —
Bavarska vlada je 15. nov. v svojem proglasu na narod razvila svoj delovni program — precej nejasen in veri nenaklonjen. Bavarski katoličani so takoj zaslutili, kam pes taco moli, in so se organizirali na odpor. Vsa kat. pedagogična društva so zborovala v Monakovem, kjer so sklepali o skupnem nastopu. Že 26. nov. so potem izročili vladi spomenico, kjer povdarjajo svoje pravice In zahteve »V imenu 6000 učiteljev, učiteljic in vero-učiteljev ter 300.000. drugih prijateljev mladine.« Spomenica povdarja veliko važnost religije za povzdigo morale med mladino, ki je itak morala doživljati med vojsko vse mogoče duševne pre-tresljaje, ter svari pred novotarijami. Podobno so se izrazile tudi vse kat. politične in cerkvene organizacije. Navzlic temu je minister Hoffmanu že 2. dec. naprej razvil svoj program, ki je določil za cilj: Streti v šoli avtokratični duh cerkve in militaristični duh države. — In dne 25. januarja Je izšel odlok, ki ponižuje veronauk med neobvezne predmete; verske vaje so na poljubo. Tako približno kakor pri nas.
Takoj drugi dan je protestiral celotni episko-pat in sicer iz pravnih, nravstvenih, socialnih in vzgojnih razlogov. Svoj lastni ugovor pa je sestavil monakovski nadškof Faulhaber ter ga poslal V obliki pastirskega lista vsem duhovnikom, da so ga prebrali ljudstvu. Nadškof povdarja, da je ministrska odredba pred Bogom hujša, nego morfini ukaz trinoga Heroda — potem pa nadaljuje: »V vesti ste, kršč. stariši, slejkoprej zavezani, navajati svoje otroke, da obiskujejo kršč. nauk, prav-, tako da hodijo k službi božji in prejemajo sv. zakramente.
Ta vestna dolžnost Je tako stroga, da se mora tistim, ki se izjavijo v zmislu nove odredbe* zabraniti prejem sv. zakramentov, sv. obhajilo, po smrti pa cerkveni pokop. Tisti otroci, ki niso obiskovali vsega kršč. nauka, seveda tudi ne bodo smeli k slovesnosti prvega sv. obhajila in • ne k birmi. Če morejo brezsrčni stariši to prenesti iri odtrgati otroke od teh najlepših mladinskih dni, se ne smejo pritoževati, če bodo sami kot očitni grešniki izključeni od sv. zakramentov.« Sklepa
pa tako: »$e nikdar v zgodovini ni naše ljudstvo tako nujno potrebovalo Izveličarja sveta in socialnih moči sv. vere kot danes. Še nikdar ni bilo verstvo v vsemi zveličavnimi in krepilnimi viri tako nujna državna potreba kot danes. Še nikdar ni bil kršč. nauk za naraščaj tako nujno »obligatni predmet« kot danes, če hočemo, da ne bo bodočnost zarezala še hujših ran in ustvarila še večjih razvalin kot so sedanje.«
Te krepke besede, izgovorjene v zavesti velike odgovornosti so imele tolik uspeh, da so stopili na plan še celo Cerkvi nenaklonjeni krogi. — Neki neodvisen šolski veščak je zapisal v »Piidag. VVarte« štev. 2, 1919: »Šola brez verstva je večja nesreča kot izgubljena vojska.«
Oktobra preteklega leta pa je bavarski epl-skopat izdal podobno pastirsko pismo. Med drugim slove: »Nobena državna postava ne veže v vesti, ako nasprotuje božjim zapovedim. Nobena postava ne more prisiliti kršč. starišev, da bi pošiljali svoje otroke v državno, šolo, ki je zakrivila' nad otroci božji rop in podira, kar sta oče in mati zgradila. Elternrecbt bricht ScUulrecht. Gewis-sonsrecht bricht Staatsrecht.«
Nasproti Pruski in Bavarski je veliko zmer-. nejše strune ubrala vlada na Badenskem in V/ir-temberškem. Tako je n. pr. na Badenskem ver-stvenl pouk ostal obligaten predmet na vseh ljudskih in srednjih šolah. Oskrbuje in nadzoruje ga dotična verska občina. Vdeležbo pri verskih vajah pa pripušča naredba »prepričanju«, kar pa kaže nedoslednost nasproti prvi točki; pouk verstva brez praktičnega udejstvovanja je nezrnisel. — Non scholae sed vitae discimus. —
Na Virtemberškem pa se drži šolska zakonodaja že bolj leve:	Nobeden učitelj ni primoran-
učiti, noben učenec ni dolžan obiskovati krščanskega nauka proti volji vzgojnih upravičencev«. Verstveni pouk je reden predmet. Predlog: »obligaten« je bil odklonjen.
Predaleč bi šlo, ako bi hote! opisovati ves odpor nemških katoličanov in protestantov proti vsem kulturnobojnim napadom raznih vlad. Eno pa bodi pribito! Nemec ne kloni ne duha ne vratu. Kako odločen in neupogljiv je samo slog navedenih odlomkov iz pastirskih listov! Tudi se Nemec ne zadovolji z enkratnim protestom. Ne! Vlada nima nikoli miru, kajti dan na dan prihajajo novi protesti, nove spomenice, nove zahteve, že sto in stokrat ponovljene. Hočeš, nočeš, vlada je prisiljena sleherni dan premišljevati protipo-stavnost svojih odredeb. In to je prav. Danes protestirajo politiki, jutri cerkvene družbe, potem stanovske organizacije katehetov, učiteljev, kmetov, za temi zopet škofje, akademiki, nato protestantje itd. itd.
Dne 11. marca 1919 se je obravnavala v narodnem predstavništvu tozadevna interpelacija
m
*
poslanca Arnstadt-a in tovarišev. Pri utemeljevanju interpelacije je mogel poslanec M u mm brez ugovora od strani nasprotnikov opozoriti na dejstvo, da je nevolja in ogorčenje'nad vladnimi namerami zajela že najširše dimenzije. Tako je n, pr. en sam protest na Saksonskem izkazoval nič manj kot 1,079.449 podpisov. In ob sklepu te Mumm zaklical: Naj bi dobil po zveznih državah širom Nemčije veliko posnemovalcev badenskl ustavni odsek, kjer so se izvzemši socialnih demokratov vse stranke izjavile za veronauk kot obligaten predmet. •
Razvnela se je debata, v kateri je očital učitelj Hellmann govorniku »den Geist dcr Unduld-samkeit« in »unbevvuBten Herrschertums des Kirchenmannes iiber die Erzieherfragen«. Hellmann misli: Biblične zgodbe imajo le literarno — estetično vrednost. Staroizraelska legenda o stvarjenju sveta in lepa legenda iz Betlehema naj se zato uvrste v leposlovna in zgodovinska berila in ne med verski pouk!
Mausbach pa je zagovarjal zahtevo katoličanov s teologičnega stališča. Med drugim je rekel:	»Eine solche Antastung der Gewissens-
freiheit vare eine schlimmere VergewaUigmig a!s der alte Bismarcksche Kultitrkampf, wei! sie nicht ausgeiibt wiirde von eine u ausgesprochenen Macht- und Realpolitiker, sonderà in Namen der
Freiheit und des freien Volksstaates........ Em
geistreicher Franzose bat einmal gesagt:	»Man
kanti eine Enahrungskrisis nicht losen durch Pfaffenfresserei« ... und ebenso erst recht nicht ein christlich gesimites Volk mit Begeisterung fiir die Republik erfiillen, wenn man es zwingt, sehic Kinder in kirchen-und religionsfreie Schulen zu schicken.« V nadaljnjem je zahteval pravic verstvu radi njega neprecenljivih socialnih in kulturnih dobrin ter mogočnega vpliva za ohranitev notranjepolitičnega miru kakor tudi v imenu prave svobode, toli hvalisane od nove vlade. Apo-strofiral je z velikim povdarkont dve, izjavi ministra Haenischa izza prvih dnij njegove službe — z dne 3. nov. 1918: »Es ist unser aller Ebrgeiz, In dieser Verfassung ein Mail voti Frejbeit zu ver-wirklichen, wie es kein anderes Volk der Welt kennt.i «Solange wir eine soziai fundìtrte Etbik nicht haben, solange sind auch die starken sit-tiichen und reli aids en Antriebe der Vergangenheit nicht zu entbehren bei der sittliclieu Erziehung des Volkes.« »To naj se udejstvi« — zakliče Mausbach, »in zadovoljena bo naša najvažnejša kulturna zahteva!« — Kakor povsod: Eno obljubljajo, drdgo delajo.
Dobrega zagovornika je našlo verstvo pri tel debati tudi v osebi mestnošolskega ravnatelja W e i fi a iz Norimberga. Tudi on povdarja — dasl demokrat — neprecenljivo vrednost verstva zu odgojo. WeiB meni:	Rop izvrši na otroški duši
vsakdo, kdor mu trga religijo iz srca. Neprecenljiva je socialna in kulturna sila religije, ki je zajemala v preteklih stoletjih vse znanstvo in umetnost, leposlovno in upodobljajočo. Vse te umetno-nosti, vsega kulturnega razvoja preteklosti ne moremo .niti dostojno ceniti še manj primerno umevati brez verskega znanja in verskih doživljajev. V imenu kulture torej in znanosti kakor posebno v imenu svobodne otrokove vesti, v imenu pravic, ki jih imajo starisi do soodločeva-nja pri vzgoji svojih otrok, zahteva Weis, da ostani verstvo važen faktor vzgoje. —
Mož je dal lastnim tovarišem — kričačem — hudo a pravično lekcijo. Res je: Le ignorant ali zlobnež more nasprotovati konfesionalni šoli — Vsa zgodovina govori zanjo.
Boj za krščansko šolo v Nemčiji še- ni končan. Vršijo se priprave za državnošolsko konferenco, ki bo zborovala letošnjo pomlad. Izdelati ima novo šolsko postavo. Vseh udeležencev število je določeno na 400 oseb: vladnih zastopnikov, zastopnikov posameznih strank in strokovnjakov. Stranke se strastno potegujejo, da jim bo zagotovljeno po razmerju pravično število zastopnikov.
Že v dneh od 20. do 22. okt. preteklega leta se je sešla v Berlinu nekaka predkonferenca vseh
ministrov za uk in bogočastje ter njihovih referentov. Izvoljen je bil odsek, ki ima dovršiti vse predpriprave za glavno konferenco. Zadeva šolskega kompromisa pa je bila poverjena posebnemu odseku 34 članov. — O sklepih tega odseka je le malo znanega. V splošnem pa so že določene te le smernice:
«
Ureditev verstvenega pouka naj se prepusti posameznim deželam. Veronauk naj ne bo prln-cipielno izločen iz učnega načrta. Glede vdeleže-vanja otrok pri verskih vajah naj se ne zahtevalo še posebne izjave starišev. Starisi smejo zaprositi za oprostitev otrok od veronauka. Ločitev cerkve od države je zahteva posameznih dežel. Takoj naj se sestavijo načela, po katerih odpade za državo obveznost dajatev raznim verskim družbam!
Kako bo konferenca izpadla, je pri današnji nejasni konstelaciji v Nemčiji težko prerokovati. To je gotovo, da se že močno čuti vpliv enotnega in energičnega nastopa nemških katoličanov in protestantov za krščansko šolo.
O državnošolski konferenci bomo na tem mestu še poročali.
Boj zoper podivjanost današnjih dni.
s. s.
Vsepovsod tožijo resni ljudje o moderni podivjanosti mladine. Temu sodobnemu pojavu ni treba iskati vira bogvekje ampak v ravno končani vojski. Mladeniče je pokvarila vojska in vojaška družba, dekleta pa nepopolnost družinskega nadzorstva in preobilica tujih moških elementov, ki so leta napolnjevali več vasi. Počasi se vračamo v normalno življenje, ki pa ne bo nikdar več — vsaj v doglednem času ne — kakor je bilo pred vojsko. S tem dejstvom moramo računati. Prvo sredstvo pa, ki bi res pomagalo k poštenemu življenju, je zopetna vpostavitev resničnega verskega duha in življenja med narodom. To duhovniki skušajo že leto in dan pa uspeha ni, ker se ravno tisti, ki bi te duševne obnove najbolj potrebovali, zvesto ogibljejo cerkvenih vrat. Kaj početi? Treba je začeti to delo tudi izven cerkve. Treba si je priboriti dostop v to družbo in potem izzvati ločitev skrajno pokvarjenih boljševiških elementov od navadnih brezbrižnikov, agresivnih od pasivnih — in pri teh zadnjih se začne šele vzgojno delo narodnega vzgojitelja. Vprašanje seveda nastane, kako naj človek začne svoje delovanje. Nato je pač težek odgovor. Vsakdo, ki
se čuti za to narodno delo, ima osebna svojstva, ki ga usposobljajo za ta ali oni način, za to ali ono taktiko. Zato je svetovati težko. Pevec bo začel s petjem, šaljivec s šalo, vesel družabnik s svojo družabnostjo, tudi darežljivosti ne izključuje praktičen človek, če mu nese. Poznam pa eno sredstvo, katero ima vsak inteligent kolikortoliko v oblasti, in to je aranžiranje ljudskih iger. Kolikor imam do zdaj skušenj, ima naš narod na Goriškem, posebno mlajši rod, do tega poseben nagon, posebno veselje, če drugih poti ali sposobnosti nimaš začni s tem. Skliči skupaj po fantu, ki ima dostop do vseh, v ta ali oni lokal fante Iz vasi izvzemši notorične barabe. Povej jim zakaj gre in nežno povdari krščansko življenje. — Razvij načrt, po katerem hočete vprizarjati igre in predstave. Ta ali oni bo ugovarjal proti tvoji zahtevi, da se mora krščanski živeti, češ, da ili treba hoditi k spovedi in k maši itd. Povdari da tudi tl ne maraš farških podrepnikov, da pa izrecno želiš, naj tisti ki hočejo pri nameravanih predstavah sodelovati, izpolnjujejo krščanske dolžnosti, če tega kdo ne sprejme, naj se pa loči iz te družbe. In ločila se bo potem morda petina morda tretjina,
morda pa tudi samo dva ali trije. To so agresivni elementi, ki so se na tak način ločili od pasivnih. Zavedaj se pa, da tudi ostali niso svetniki. In ne zahtevaj od početka od njih prav nobenih popolnosti, ampak dobro vedi, da te boš šele vzgojil, da to je šele tisti materija!, katerega hočeš počasi in korakoma privesti do krščanske stanovske in narodne zavesti. Iz preostalih organizira! stalen dramatični krožek, in okupiraj jih kolikor mogoče vse in pogosto z vajami, ki pa naj tudi privedejo do faktičnih dramatičnih predstav, In pri teh vajah in predstavah začni korakoma opozarjati na nedeljsko sv. mašo, n£ velikonočno spoved, na molitev, na nevarnosti plesa, na pijančevanje, svari jih pred družbo teh in teh itd. Seveda bo še vedno kdo odpadel, pa tudi ostali ne bodo morda vzgledni in zato se nikar ne prenagli z izključitvijo. Kar je vojska v petih letih razdrla, ne moreš ti v enem večeru popraviti, a s časom gre vse. Pri izbiri iger pazi na privlačnosti istih za igravce in gledavce. Poštenih iger za začetnike pa tudi lahko dobiš v naših zbirkah. Vsaj dve ali tri moraš od tamkaj vzeti, potem sežeš pa 2e tudi po enem ali dveh dramatiziranih Jurčičevih romanih, ki ne zahtevajo veliko scenerije, ali po čem sličnem. Med tem pa že tudi lahko misliš, če si bil požrtvovalen, vstrajen in če si svoj vpliv utrdil, od tistih, ki so ti do zadnjega ostali zvesti, da imaš v njih svojo gardo, ki pomnožena z ostalimi dobrimi elementi v vasi, trosi seme ali kvas novega krščanskega družinskega in socialnega življenja. Z njimi začneš potem lahko novo katoliško društveno življenje med nami; v teh ljudeh imaš potem tudi podlago za nadaljnje delo. Prvi so pa vredni posebne pažnje šoli odrasli otroci, kajti ti bodo potem šele tisti, ki ne bodo šli skozi blato v življenje.
Kaj pa ženska mladina, kaj dekleta? Splošno rečeno je ženska nravnost korelativna z moško. Moški dobri — tudi ženske ne bodo ravno slabe, moški slabi — pa bodo tudi ženske stopicale za njimi. Vendar to je le splošno. Tudi ženska mladina nam mora biti na srcu, kajti kljub vsej svoji labilnosti, ima vendar neizmeren vpliv na druge, če je dobra, če je krščanska. Toda ozdravljenje ženskega spola, ako je padel, je veliko težje, nego
moškega. Gotovo imamo še povsod veliko dobrega materijala. Tega skušajmo spraviti v Marijine družbe. Seveda morajo biti Marijine družbe živi organizmi. Treba jim je dati življenja, treba jim je dati živahnosti; šele ta ima privlačno silo. Enkrat na mesec shod in enkrat skupno sv. obhajilo, to je za današnje razmere evidentno premalo. Vpeljati se morajo pobožnosti, shodi izven cerkve poleg cerkvenih, mala romanja, nedeljske zabave, igre in veselice. Posebno važnost polagal na predstojništvo. Nikar ne pripuščajmo v odbor starih pobožnjaških tet, te zelo odbijajo. Skrbimo, da sedijo v odboru mlada, snažna dekleta če le mogoče iz uglednih družin, veselega, odkritega značaja in z neomadeževano preteklostjo. Te dajo družbi čisto lice in novo privlačno silo. Kaj pa z dekleti, ki ne marajo v družbo? Dobro sredstvo ie, te zbirati tu pa tam v cerkvi, prirejati za ta dekleta združeno z Marijinimi hčerami posebne stanovske shode z govorom in litanijami Srca Jezusovega v farni cerkvi, v kaki podružnici, ali tudi na kakem drugem kraju. Govor naj tiče deklet, pokaže hudobijo greha z ozirom na Boga, narod in družino, razlože naj se nasledki nečistega greha, pripravlja naj se jih na bodoče posvečenje družin Srcu Jezusovemu itd. Vrši naj se to v domačem tonu in ne iz visokega stolpa pridigarskega. Namen bodi vedno vzbuditi versko zavest, in pripraviti jih do tega, da bodo imele še kak drug ideal razven plesa. Kaj pa naj začnemo s padlimi dekleti? Kako hočemo te pritegniti zopet h krščanskemu življenju? Ne govorimo tu o dejanskih vlačugah, ampak o tistih, ki so le tu pa tam padle in imajo morda nezakonske otroke. Prvo menda bi bilo to, da jih »post peccatum evt-dens faetum« ne priziramo, omalovažujemo ali morda sovražimo. To pelje še, v nadaljnje grehe, ampak skušajmo jih spraviti zopet s cerkvijo, z družino, z družbo, z Bogom. Tu se odpira duhovniku veliko polje za delo v spovednici. Rešimo, kar se da, vedno obsojajoči greh — a ne osebe.
Sicer so to le skromne misli, in nočemo nikogar s temi mislimi prejudicirati, a eno si zapomnimo, kajti to je neogibno pri vsem vspešnem delu — milost božja ali z drugimi besedami — brez molitve ni rešitve.
Beseda o plesu
u 1. broju posvema je na mjestu. Bio sam uvek jednakih misli, te 'sam i privatno i javno rekao: »Može se plesat, ali u svoje vreme, na svoj. primeren način i do prave mere.« Ovuda u srednjoj
Istri više manje pleše se tako. U pusno doba i par puta kroz godimi drži se ples, ali započinu o podnevi traje do 8, 9 ure na veče s prekidom za vreme blagoslova posle podne u nedelje i blagdane.
n
Prijaštije oblasti su ples U torti smislu dòzvolia-vale. Opažam, da u tom pogledu najviše odluča-ju mesni župani svojim ugledom i uplivom na op-cini. Zato ce svečenik najviše uspet, da se prečesto
i po Čitave dneve I noci ne pleše, ako se bude oslanjao na nje.
Ivan D u k i č.
Cerkveni razgled.
Po domovini.
Cerkvena statistika iz mesta Gorice.
x.
Na sistemiziranih duhovskih mestih so nastav Ijeni danes v goriškem mestu duhovniki v sledečem narodnem razmerju :
I.	V kne z o-nad ž k o fi js ki pisarni: 3 ital. dnhovniki in 2 Slovenca.
II.	V stolnem kapitelj u: je 8 sistemizi. ranih mest, od teh so oddana 4 duhovnikom ital. narodnosti, 2 duhovnikom slovenske narodnosti, 2 mesti sta izpraznjeni. — Častnih kanonikov je skupno 4, 2 sta ital. narodnosti, 1 slov. narodnosti in eden je podeljen drugorodcu. — Kornih vikarjev je sistemiziranih 6, dva sta podeljena duhovnikom ital. narodnosti, 1 duhovniku slov. narodnosti, 3 mesta so prazna.
III.	C e n trai n o duhovsko semenišče; 1) v vodstvu so nameščene 3 osebe ; 2 ital. in 1 slov. narodnosti; 2) v profesorskem kolegiju je 8 oseb, 4 ital. in 4 slov. narodnosti. Vlada je zahtevala, naj se dva slovenska profesorja odstavita, če se hoče, da se centr. semenišče na vladne stroške verskega zaloga popravi in otvori.
IV.	Mestne župnije: 1) v stolni župniji je: župnik Slovenec; 2 ital. stolna vikarja in 1 Slovenec. 2) pri sv. Ignaciju : župnijski upravitelj ital. narodnosti, kaplana nobenega. Tu opravljata službo božjo za Slovence dva slov. semeniška profesorja. 2) pri sv. Vidu na Placuti: župnik-Italijan, kaplan Italijan. 4) pri sv. Roku: župnik Italijan, kaplana nobenega.
Torej v dušnem pastirstvu v Gorici je na slavij en en sam Slovenec, ki zamore dejansko vršiti svojo službo. Edini slov. župnik je bolehen.
V.	Moških samostanov, ozir. zavodov imamo pet: 1) frančiškanski samostan z redovniki slov. narodnosti. 2) kapucinski samostan z redovniki po večini slov. narodnosti. 3) jezuitski samostan z redovniki ital. narodnosti. 4) usmiljenih bratov bolnišnica z redovniki po večini ital. narodnosti. 5) salezijanski zavod z redovniki po večini ital. narodnosti.
Tržaško bogoslovno semenišče
Dr. Jakob Uk m a r.
Bogoslovno semenišče za tržaško-kop. škofijo
obstoji v Skednju pri Trstu že od oktobra 1919. Ker okupacijska oblast ni hotela ukreniti potrebnega za obnovitev goriškega osrednjega bogoslovnega semenišča, so posamezne škofije primorane poskrbeti na svojo roko za lastne bogoslovce. Tržaški bogoslovci so bili v šolskem le.u 1918/19 razkropljeni vsak na svojem domu. Bližnji so se shajali po trikrat v tednu v stanovanju dr. Jak. Ukmarja, ki jih ie 'privatno poučeval in pripravljal na izpite, ki so jih polagali pred goriškimi bogoslovnimi profesorji.
Ker ni bilo upanja na goriško bogoslovnico, se je proti jeseni 1919 svetovalo tedanjemu škofu dr. Karlinu, naj spravi tržaške bogoslovce v svo-
jo vilo v Skednju pri Trstu. Škof je na to pristal ter določil, da se rečena hiša priredi za to šolsko leto kot bogoslovno semenišče. K sreči smo imeli še od nekdanjega škofijskega konvikta neka! mo-bilij in nekaj gotovine na razpolago. S tem kakor tudi s prispevki cerkva in duhovščine živimo.
Za disciplinarnega ravnatelja je bil imenovan* prof. dr. Jakob Ukmar, za spirituala prof. dr. Ivan Tul. Ta dva gospoda sta se lotila potrebnih predpriprav. V drugem nadstropju so odkazane bogoslovcem 3 spalnice in 2 učilnici, v prvem nadstropju kapela, stanovanja obeh vzgojiteljev tn obednica. Pozicija hiše sredi parka na gričku tik morja je krasna, le žal še preblizu mesta.
Dne 22. oktobra 1919 so bogoslovci vstopili in s tridnevnimi duhovnimi vajami pričeli šolsko leto. Naše diecezansko bogoslovno semenišče ]e bolj vzgojevališče nego učilišče, saj za reden pouk nimamo dovolj profesorjev. Pa tudi se nočemo ločiti od Gorice, kjer de nomine še vedno obstoja bogoslovno učilišče s skoro vsemi profesorji, pred kojim polagajo izpite tudi naši bogoslovci. Glavni cilj, ki ga imata oba vzgojitelja pred očmi, je vzgojiti bogoslovce v zdravem m resnično katoliškem duhu, da postanejo res prav! katoliški duhovniki, polni ljubezni do Boga, goreči za blagor duš in pravični do vsake narodnosti.
V ostalem sta si oba gqspoda razdelila bogoslovne predmete tako, da dobivajo bogoslovci vsak teden v vseh predmetih redne instrukcije in navodila za tekoče študije. Poučujejo se pa tudi deželni jeziki slovenščina, hrvaščina in italijan-
ščina. Pouk v cerkvenem petju #e blagohotno sprejel č. g. Jožef Križman.
Dnevni red je približno isti, kakor po drugih bo&jpslovnih semeniščih. Vsako jutro meditacija, maša, obhajilo. Predpoldne instrukcija oziroma studium, popoldne v presledkih zopet studium. Ob četrtkih spoved, spovednik je preč. g. prelat Ivan Buttignoni. Ponedeljek in četrtek popoldne izprc-hod ali kak večji ekskurz. V stolnico gremo samo na pontifikalne funkcije.
Bogoslovcev je devet. En tretjeletnik, pef drugoletnikov, trije prvoletniki. Po narodnosti štirje Slovenci in pet Italijanov. Prvi semester smo zaključili proti koncu februarja, z drugim hitimo, ker ne vemo, kaj nas še čaka.
Prosimo gospode sobrate, da bi blagovolili po možnosti za vzdrževanje semenišča prispevati ter isto tudi vernikom priporočati.
Cerkvene razmere v Jugoslaviji.
Meje kraljstva SHS še vedno niso 'določene, zlasti ne proti Italiji v Primorju in ne proti Nemški Avstriji na Koroškem. S tem se družijo tudi v cerkveno-političnem oziru marsikatere nevšečnosti. V italijanskem zasednem ozemlju sta nas na cerkvenem polju najhuje zadela poznata dva dogodka: odstranitev slovenskega tržaškega škofa msgn. dr. Andreja Karlina in pa dolga internacija krškega škofa msg. dr. Antona Mahniča.
Za del koroške škofije, zaseden po Jugoslo-venih, je doberlaveški prošt imenovan generalnim vikarjem. Po odloku mirovne konference je pripadlo Jugoslaviji Prekmurje, ki spada cerkveno k sobotiški škofiji. Začasno imata tam dva dekana potrebne oblasti.
Škofje so naglo drveče dogodke zadnjih let s paznim očesom opazovali, da bi čuvali verske koristi naroda in cerkve. 2e 27. nov. 1918 je zagrebški nadškof dr. A. Bauer povabil vse jugo-slovenske škofe v Zagreb na posvet. Izdali so skupen pastirski list. 2 njim so narodu pojasnili novi položaj, svarili ga pred napačnim umevanjem in rabljenjem modernih rečenic o enakosti, samoodločbi, demokraciji, ter ga opominjali k zvesti pokorščini katoliški cerkvi. Objavili tudi nekatere sklepe: ozirom na vprašanje agrarne reforme in nekaterih cerkvenih zemljišč so izpovedali pripravljenost, izposlovati od sv. stolice privoljenje, da se agrarna reforma — proti pravični odškodnini — razširi tudi na nekatera cerkvena posestva. Druga resolucija se obrača na državo z izraženo nadejo, da se sklene dogovor med novo državo in sv. stolico. Tretja končno izreka željo škofov, da bi v miru živeli z vsemi v Jugoslaviji priznanimi veroizpovedmi, zlasti pa
s pravoslavno hierarhijo in pravoslavnimi verniki. —
Obenem je bil zagrebški nadškof pooblaščen, zaprositi v Rimu dovoljenja za staroslovenski jezik v liturgiji.-To se je tudi zgodilo.
Lani od 15.—20. julija so se škofje zopet sestali h konferenci v Zagrebu. V 9 dolgih sejah so se posvetovali o aktualnih cerkvenih in cerkve-no-političnih zadevah. Mej drugim so sklenili: v Rimu zaprositi, naj Zagreb postane reprezentančno središče katoliške hierarhije v kraljestvu SHS; naj se čim bolj pospeši sklep dogovora med Vatikanom in Belgradom; da bodo zastran agrarne reforme postopali v sporazumu s pravoslavno hierarhijo. Tudi vprašanje zjedinjenja so razpravljali. Zavoljo slabega gmotnega stanja duhovščine so se škofje obrnili na vlado. Po dolgem čakanju se je proti koncu leta v tej zadevi vendar nekaj doseglo:	duhovščina dobiva zdaj mesečno
draginjkso doklado 450 ali 500 K. — 6. nov. 1919 je sv. stolica končno formalno priznala kraljevino Srbov, Hrvatov, Slovencev; zastopnikom kraljevine pri Vatikanu je imenovan dr. Al. Bakotič; v Belgrad pa je prišel koncem marca t.l. papežev nuncij msgn. Cherubini. Upanje obstoji, da bo razmerje med cerkvijo in državo ostalo ugodno To je da se pojavljajo poskusi kulturnega boja, toda bolj od demokratičnih in socialističnih straneh in časopisov, ki katoličane pred pravoslavnimi sumničijo, ali pa vsako priliko porabijo, da zahujskajo proti Rimu (slučaj imenovanje Akšo-moviča — škofom djakovskim). O šolskem načrtu demokratično - socialistične vlade, ki je imel ost proti cerkvi, smo poročali že v zadnji številki.
Upanje za bodočnost sloni zlasti na organizaciji katoliškega ljudstva. Ta dela v Sloveniji
dobro, kakor gred vojno: politično S. L. S. — izvenpolitično prsvetna društva — med mladino »Orel« in Marijine družbe. Na Hrvatskem je bila katoliška organizacija pred vojno na slabšem; a izza enega leta se tam uspešno širi Pučka stranka, in uspeh se je tam že lepo pokazal pri prav kar izvršenih občinskih volitvah. — Utegnejo pač priti tudi za Jugoslavijo težki časi, in tedaj se bodo morale postaviti organizirane množice kmetov, delavcev in obrtnikov.
Reformni pokret duhovščine je na Hrvatskem našel nekaj tal. Cilji prizadevanja so v bistvu isti kakor na Češkem: odprava celibata, fakultativen brevir in razne druge reforme v kleni. Izhajal je tudi časopis »Reforma«. Škofje so ga prepovedali in so duhovnikom, kateri bi sodelovali, naročali in brali, zagrozili se suspenzijo. — »Reforma« je prenehala, a sledila ji je »Nova reforma«, izdana od društva »Reformator«, v čigar odboru so večinoma protikatoliško misleči laiki. Koliko duhovnikov se prišteva k reformatorjem,
ni znano. — Ni dvoma, da bi nekatere reforme,zlasti na Hrvatskem, bile zelo koristne; a med nje ne spada odprava celibata in brevirja,
! mariveč zvestoba do teh dolžnosti.
Tudi klici po narodni cerkvi so se oglasili. Knjižica »Vox populi — vox Dei« je poskusila sunek proti Rimu za narodno cerkev. »Proč od Rima«, je njen klic. Narodna cerkev da hoče širiti čist nauk Kristusov, nauk ljubezni in bratstva. — Ven iz cerkveno-duhovskega robsvta! — No, | ideja narodne cerkve ostane vernemu jugosloven-skemu ljudstvu še bolj tuja kot ljudstvu češko-slovenskemu. Ljubljanska bogoslovna fakulteta je imela v zimskem semestru 101 slušatelja; 90 od njih za ljubljansko škofijo. No, v Sloveniji — hvala Bogu! — ne bo še hudega pomanjkanja duhovnikov. Slabše je na Hrvatskem. A z izboljšanjem nekaterih cerkvenih razmer in z razmahom katoliškega življenja se utegne tudi tam k dobremu obrniti.
(Po »Kath. Kirchzt.« 1920, št. 14.)
Po svetu.
Francoska.
(Nadaljevanje).
■2.
Da bi v tem okviru poročal o teološko-znan-stvenem delu francoskih katoličanov, bi bil sme-šno-otročji poskus. Zakaj to delo je v vseh panogah tako narastlo, da bodo edino strokovnjaki mogli od časa do časa nam dati nekaj orientacije o posameznih strokah. Močno pa nas zanima obrat v cerkveni politiki Francije, ki se tačas vrši. Diplomatska zveza z Vatikanom, ki je bila 1. 1904 pretrgana v zvezi z dogodki, ki so užalili katoličane ne samo v Franciji, ampak po vsem svetu — ta zveza se danes obnavlja. In ni dvoma, da bo obnovitev uspela in v najkrajšem postala dejstvo.
Kateri so vzroki? Kako daleč sega pomen tega novega koraka francoske vlade?
Bivši državni poslanec De Monzie (framason — pisec knjige »Rome sans Canossa«) je zadnja leta v zbornici in zunaj nje razvijal smotreno agitacijo za zbližanje z Vatikanom. On je lani meseca maja v dvorani družeb Sociétés Savantes razkril mnogokaj iz predzgodovine sedanjih dogodkov. Pooblaščen po Vivianiju je izjavil, da je Francoska koncem leta 1914 pregovorila Anglijo, naj pošlje v Vatikan oficialnega zastopnika, ki bi tam čuval interese entente. Ne dovolj. Francija je
tačas imenovala svojega tajnega oficioz-nega zastopnika pri sv. stolici Charlesa Loiseaus-ta, katerega je sam Clemenceau za njegove zasluge imenoval za viteza častne legije. Clčmenceautovo ministerstvo je bila zapreka, da razvoj v tej smeri ni prej dospel do cilja.
Lanske volitve so razvoj pospešile. Sicer trdijo, da je bilo katoliških glasov pri volitvah le približna petina. Vendar so se volitve vršile z geslom koncentracije stranek, ki so za red proti boljševizmu, in pa z geslom religioznega pomirje-nja domovine. — Merodajni vpliv na francosko politiko namreč tačas izvaja tako zvani »Comitč Mascuraud«, ki je osrednji svèt za gospodarske interese trgovine, industrije in veleobrti v deželi. Mascuraud je bil dolgo časa njegov predsednik. Ta se je odločil zoper Clémenceauta — ki je res šel.
Iz tega je očitno, da ima okret vlade proti desni in v vatikanski smeri politično situacijo za svojo podlago. — Novi predsednik republike Paul D e s c h a n e 1 se je rodil 1855 v Bruslju, kjer Je živel njegov oče, izgnan po Napoleonu III. Listi (tudi nemški) ga imenujejo »dostojnega človeka«, to se pravi: njegova preteklost ni omadeževana ne z gospodarskimi ne političnimi škandali. Bogat
je — a politično brez posebno izrazite smeri. To ga vsekakor priporoča za mesto, katero je zavzel.
Bil je izvrsten predsednik poslanske zbornice ter je odkritosrčen pristaš socialne reforme. To pa na Francoskem — v domovini rentičjev pomeni več kot n. pr. v Nemčiji.
Katoliška »La Croix« je z izpremembo relativno zadovoljna. Marsikaj ve povedati v pohvalo Deschanelove strpnosti. Že to na Francoskem nekaj pomeni, da je cerkveno poročen.
Za ministerskega predsednika je odbran M i 1 ! e r a n d — izrazita osebnost. Neki poroče-vavec pravi o njem, da je videti kakor Francoz, a ima značaj in manire Angleža.
Rojen 1859, je postal že 1885 poslanec. Bližal se je bolj in bolj socialistom ter se je 1893 odločno izrekel za kolektivizem. Leta 1899 je postal minister za trgovino pod Waldeck-Roussenautom.
Od tedaj se je oddaljeval od oficialnih socialistov, ti pa so ga jeli napadati. Sam pa se ima za »neodvisnega socialista«, kar na Francoskem pomeni »zmeren in nadstrankarski«.
Posebno nepoštenih dejanj mu tudi njegovi mnogoštevilni sovražniki ne morejo očitati; kvečjemu, da je zaslužil pri »obiranju« cerkvenih redovnikov, ko se je njih premoženje likvidiralo. A to se na Francoskem mnogo ne pošteva. — Smatrajo ga pa za zelo zmožnega, nekateri pravijo »najzmožnejšega« Francoza, zlasti v socialnih in gosp. rečeh. Kot minister 1899 se je bil energično lotil zakonodaje v varstvo dela ter je bil skupno z Nemci med ustanovitelji mednarodnega društva za socialno reformo. _ »To Millerandovo j
stremljenje je pač bilo odkritosrčno; mednarodni stiki in mednarodne pogodbe o pravu dela so se začele ter so same po sebi tvorile uspešno kontrolo za socialni napredek. Bila je slutnja prave in praktične zveze narodov.« (Allgem. Rundschau. Miinchen, XVII, 66).
Tudi Francoska je danes v težkih socialnih in gospodarskih razmerah; v tem položaju stavi velike nade na Millerandove zmožnosti.
V francoski zbornici je baje okoli 100 poslancev — Židov! Notranje ministerstvo upravlja ra-dikal-socialist Sfeed, tedaj mož iz protiverske vrste. On ima v rokah upravo dežele; s pritiskanjem, z naklanjanjem ugodnosti, s snovanjem zvez bo pač držal politiko v svoji smeri. Iz istih vrst je minister kolonij Sarraut, ki izvršuje vpliv v inozemskih misjonih. Naučni minister Honnprat je radikalec.
Iz tega pregleda bi sledilo, da mora biti naše upanje na politične uspehe francoskih katoličanov še zelo previdno. Vendar se od vseh strani priznava, da sb pri lanskih volitvah francoski katoličani prvič žčli sadove svojega neumornega dela na polju cerkvene organizacije, na polju socialnega udejstvovanja. In prav zato, ker je politični uspeh sad takega dela, smemo upati, da ne bo mimogredoč, ampak organiceli in trajen. Na vsak način je vpeljana obnovitev brutalno pretrganih odnošajev z Vatikanom — vesel triumf francoskih katoličanov in papežev,
® a e
Vestnik „Zbora“.
W\W\W,
Pravila „Zbora svečenikov sv. Pavla".
(Nadaljevanje.)
Starešinstvo. § 21. Starešinstvo vodi delovanje društva. Starešinstvo sestoji iz staroste in 5 starešin, ki jih voli sobranje na eno leto. Takoj po sobranju se starešinstvo konstituira ter izvoli iz svoje srede I. podstarosto, II. podstarosto, blagajnika in dva tajnika. — § 22. Kadar je starosta zadržan, nastopa kot njegov namestnik v vseh stvareh I. oziroma II. podstarosta. Vsi starešine so dolžni vselej, izlasti pa na poziv staroste, sodelovati v vseh stvareh društva. — § 23. Ako tekom leta kateri starešina izstopi ali umre, voli starešinstvo v svoji seji na njegovo mesto novega starešino do prihodnjega rednega sobranja, ako iz-
stopi ali umre starosta ali nadzorniki, skliče I. podstarosta, oziroma starosta izredno sobranje v 1! dneh po izstopu ali smrti za volitev novega staroste ali nadzornika. — § 24. Starosta sklicuje seje starešinstva naznanilom pribitim v društveni pisarni ter pismenim vabilom naznanivši kraj, dan, uro in dnevni red vsaj 8 dni poprej; v nujnih slučajih sme ta čas skrajšati. Tako vabilo se mora vedno dostaviti tudi nadzorniku, sicer so seje neveljavne. Sejam starešinstva sme prisostvovati nadzornik posvetovalnim glasom. — § 25. Ako trije starešine zahtevajo pismeno sejo starešinstva, naznanivši dnevni red, mora jo sklicati sta-
rosta v 8 dneh. Ako ne bi hotel tega storiti starosta, sklice tako sejo na pismeno zahtevo dotičnih starešin nadzornik. — § 26. Sejam starešinstva predseduje starosta ali njegov namestnik, ako je tudi ta zadržan, pa najstarejši starešina. Da so sklepi starešinstva veljavni, morajo biti navzočui vsaj trije členi starešinstva, vštevši starosto ali njegovega namestnika.
§ 27. Na sejah starešinstva glasuje tudi starosta; on določa način in red glasovanja. Sklepati pa se sme samo o takih rečeh, ki so na dnevnem redu.
§ 28. Vsak sklep je veljaven, ako je zanj glasovala večina navzočih starešin. V slučaju enakosti glasov odločuje glas staroste, ki se samo v tem slučaju šteje dvakrat. — § 29. Ob sprejemanju in izključevanju sodrugov zahteva se za ukrepoščenje sklepa večina navzočih členov starešinsfva. — § 30. Seje starešinstva so kole-gialne. Zapisnik seje starešinstva mora obsezati brez posameznih podrobnosti vse stvari, o katerih se je sklepalo. Zapisnik se piše med sejo, ter ga podpišejo vsi pričujoči starešine. — § 31. Vse seje starešinstva so tajne, ter so dolžni starešine in nadzornik varovati v vseh razpravah in stvareh strogo tajnost. — § 32. Starešinstvo določuje v svoji seji podpore posameznim sodrugom iz društvene blagajne, sklepa o izdavanju društvenega glasila in sploh o vseh stvareh, katere niso pridržane sobranju. —	§ 33. Starešinstvo vodi
imenik sodrugov ter dan njihovega pristopa in izstopa. — § 34. Blagajnik prejema vse denarne zneske. Izplačuje pa redne in izredne stroške le na ukaz staroste ali njegovega namestnika. Uknji-žuje društvene računer predlaga pred sklepom leta starešinstvu natančen račun in je odgovoren za svoje uredovanje.	V3
Nadzornik. § 35. Nadzornik je »oko« sobranju; on ima pravico vsak čas pregledati delovanje staroste, blagajnika in starešinstva. Ob takem nadziranju se mora vselej sestaviti zapisnik. Na sobranju poroča nadzornik o svojem poslovanju.
Upravno leto. § 36. Prvo upravno leto traja od ustanovitve društva do 30. junija 1900; poznejša upravna leta bodo pa od 1. julija do konca junija vsacega leta.
Podpis društva, razglasila. § 37. Opravilne spise podpisuje starosta in eden tajnik. Vsem spisom se pritiska društveni pečat.
§ 38. Razglasila se objavljajo s tem, da se nabijajo v društveni pisarni. Važnejše sklepe prijavlja starosta tudi pismeno posameznim sodrugom.
§ 39. Društvo zastopa na zunaj starosta in eden starešina.
Razsodišče. § 40. Vsak spor med posameznimi sodrugi kakor tudi med sodrugi in starešinstvom, oziroma starešinstvom in nadzornikom, poravnava ali sodi posebno razsodišče, čigar členi sodijo
po najboljši vednosti in prepričanju brez priziva. Razsodišče sestoji iz členov, voijenih na eno leto v sobranju, kateri se takoj po sobranju med seboj konstituirajo. Člani starešinstva in nadzornik ne morejo biti členi razsodišča.
Prenehanje društva. § 41. Društvo preneha: a) ako to sklene sobranje; b) ako ga razpusti državna oblast. —■ O razdruženju more sklepati sa-mo v ta namen sklicano sobranje in samo kedar je navzočih 3/to vseh sodrugov in kedar glasuje za razdružneje “U vseh navzočih členov. Ako društvo preneha, pripade njegovo premoženje »Zavodu sv. Nikolaja« v Trstu. — § 42. Uredovni in poslovni jezik sta slovenski in hrvatski. - -Društvo ima svoj pečat z napisom: »Zbor svečenikov sv. Pavla v Trstu«.
§ 43. Ako je 15 svečenikov javilo osnovalne-mu odboru, da vstopijo v društvo, skliče isti osno-valno sobranje, na katerem se izvrši volitev društvenih organov.
Odsek za pravno varstvo in gmotne zadeve.
Odsek za pravno varstvo in gmotne zadeve je
prejel naslednje podatke o preganjanju duhovnikov v krški škofiji:
I.	Biskup Dr. Antun Mahnič bio je dne 4. aprila 1919. iz Krka na torpedolovcu »Espero« talijanske ratue mornarice, odveden, mjesto u Senj (Hrvatska), u Jakin (Ancona) i odanle u Rim. Kuči se vratio dne 11. 2. 1920. Dotle je bo-ravio u Eremo Camaldoli kod Frascatti i u Rimu.
II.	Mate Polonijo, bisk. kaucelar, bio je dne 9. IV. 1919. na motoscaffu br. 259, što je u Krku stajao na raspoloženju talij, zapovjedništva kvarnerskih otoka, iz Krka odvezen preko Rijeka— Rabac u Pulj,, a odanle u Mletke—Civitavecchia na Sardiniji! u selo Tresnuraghes, gdje je ostao do 9. XI. 1919. Potoni je proboravio do 11. Xtl. 1919. do oslobodjenja u Rimu. Vratio se kuči sa svojim biskupom dne 11. II. 1920. Plače nije prl-mio od marca 1919.
III.	Pilepič Antun, koralni kapelan u Krku, bio je uapšen u Krku, dne 8. II. 1919. i na tor-piljarki br. 15 dne 1. febrara odvezen u Pulj, gdje je proboravio u vojničkoj tamnici pet dana. Po tem je 11 dana bio u tamnici sv. Marka u Mlecl-rna, otkuda je poslan na Sardiniju, te ostao u Igle-sias do konca oktobra. U Sieni je ostao do svog oslobodjenja i vratio se kuči dne 19. XI. 1919. Za vrijeme internacije nije dobio plače.
IV.	Pisinič Simun, kapelan u Malom Lošinju, uapšen je dne 5. XII. 1918. i odvezen u Pulj, bio je najprije u Mlecima, držati u temnici do 15. I. 1919., onda ondje interniran do 22. IV. 1919., a potom u Rimu, odakle je utekao preko Francuske u Jugo-slaviju, gdje se još i sada nahodi (Zagreb). Plače nije dobio,
V.	P. Baričevič Benardin, zamjenik kapelana u Velom Lošinju, bio je uapšen i interniran zajed-no s Piciničem. Pobjegao je iz Rima koncem nov. 1919. u Jugoslaviju, gdje se još nahodi (Karlovac).
XXI. Pavačič Josip, umirovljeni župnik belejski, uapšen u M. Lošinju u početku talij, okupacije g. 1918., deportiran na Sardiniji! živio je u Serrama-na pa u Iglesias do konca oktobra 1919., a kasnije u Sieni, odakle je polovicom novembra 1919. ute-kao u Jugoslaviju, gdje se jo$ nalazi (Selce).
VI.	Fugošič Grgur, župnik u Cunskom (na o. Lošinju), bio pod vojničkom pratnjom izagnan iz župe dne 4. XII. 1918. Potom je živio u rodnome mjestu Omišalj (na o. Krku), ali boječi se deportacije dne 13. III. 1919. pobjegao u Jugoslaviju, gdje se još nalazi. Plače ne vuče.
VII.	Dr. Boneiačič Kvirin Klement, dekan i župnik u M. Lošinju, potjeran u rodno mjesto Baška (na o. Krku) početkom jenara 1919. gdje se još nalazi. Plaču prima.
Vili. Hlača Karlo, župnik u Martinšici (na o. Cresu), bio izgnan dne 7. I. 1919 u svoj rodni kraj Grobnik (kod Rijeke), odakle se vratio u svoju župu 1. III. 1919. Plaču povukao.
IX.	Grškovič Ivan, župnik u Unijama kod Lošinja, istjeran iz župe dne 12. IV. 1919,. došao k roditeljima u Vrbnik, odakle je iza malo dana boječi se deportacije umakao u Jugoslaviju, (Ste-njevac), gdje se još nalazi. Plače ne prima. Prije njega bio isto odanle po karabinijerima dne 23. XII. 1918. maknut privremeni provizor Antun Fa-bijanič.
X.	Volarič Vjekoslav, župnik u Belom, na otoku Cresu, pobjegao dne 4. III. 1919. u Jugoslaviju, gdje se još nalazi (Novi). Plače ne prima. Ured zaposjeli t. vojnici i uništili arhiv.
XI.	Turato Luka, kapelan y Omišlju, od straha pobjegao 20. I. 1919. u Jugoslaviju, gdje se 1 dauas nahodi. Plače ne prima.
XII.	Grškovič Jerko, kapelan u Vrbniku, od straha dne 13. III. 1919. pobjegao u Jugoslaviju, odakle se vratio 25. XII. 1919. Plaču povukao.
XIII.	Trinajstič Ivan, župnik u Dobrinju, od straha pobjegao dne 14. IV. 1919. u Jugoslaviju (Crikvenica), gdje se još nalazi. Plače ne prima.
XIV.	Kraljič Pavao, upravitelj župe Draga Baščanska, od straha pobjegao dne 8. V. 1919. u Jugoslaviju, gdje se još nalazi. Plače ne vuče.
XV.	Zahija Petar, provikar (dekan) i župnik u Rabu; istjeran uz pratnju iz župe dne 19. XI. 1919. i konfiniran u rodnom mjestu Vroniku, gdje se još nalazi. Plaču ne prima.
XVI.	Oršič Ivan, župnik Barbata na Rabu, za-dobivši 27. IV. 1919. dopust da može poči na Rije-ku na liječenje, nije se smio vratiti u župu, jer su mu riječki karabinijeri oduzeli legitimaciji!, pa je pošao h Jablanac (Jugoslaviju), gdje je ostao sve do danes. Plače ne prima.
XVII.	O. Augustin Juničič, franjevac u Košlju-nu (kod Krka), radi jedne propovijedi držane n Baški Djevojačkomu Društvu stavljen pod vojni-čku istragu, pobjegao 9. 2. 1919. u Jugoslaviji!, gdje se još nalazi.
XVIII. Milovčič Mate, župnik u Baški
1.	) pod Austrijom bio uapšen u Baški dne 28. VII. 1914., odveden u vojnički zatvor u Trst, Rl-henberg i Ljubljanu, onda u policajni zatvor u dDoreč,' gdje je bio od tribunala riješen i 9. XI. 1914. pušten kuči. Plaču je primao;
2.	) pod talijanskom okupacijom uapšen u Baški 20. III. 1920., odveden u Trst i stavljen pred vojnički sud, u čijim se uzama još nalazi.
XIX.	Andrijčič Antun, umirovljeni župnik ba-ščanski, prisjednik zemaljskoga odbora u Poreču, aretiran u Poreču dne 29. VII. 1914 i odveden u vojnički zatvor u Trst, Rijienberg i Ljubljanu, odakle je bio otpušten dne 22. X. 1914. Potom je do 20. II. 1916. bio konfiniran u Poreču. Došavši u rodni kraj Pirnat bio je od 14. II. do 14. VII. 1917. konfiniran u Beču. Mirovinu je primao; odštete za progone nije dobio.
2.) pod talij. o)<upacijoni. Dne 19. 1.1919. pri-bjegao u Crikvenicu, gdje se još nalazi. Mirovine ne prima.
XX.	P. Karlo Brajkovič, gvardijan u Dubašnf-ci, bio je koncem g. 1916. aretiran pod Austrijom i prosjedio je pol godine u istražnom zatvoru u Pazinu, Pulju i Voloskom.Jcojega ga je oslobodila amnestija careva.
XXI.	Brehler Ivan, župnik u Dubašnici, bio je u septembru 1919. uapšen i predveden slijedeči dan pred vojn. komandi! u*Krk, ali bio pušten Slobodan.
XXII.	Mužina Mihovil, dekan i župnik u Omt-šlju, bio uapšen, no na zahtjev župljanka isti dan oslobodjen.
XXIII. Parčič Nikola, izloženi kapelan u Ne-rezinama (o. Lošinj) bio uapšen 16. IV. 1919. i odveden u zatvor u M. Lošinj, no nakon 15. dana pušten kuči.
XXV.	Bogoslov Nikola Žuvič iz Omišlja, Reseca oktobra 1919. pobjegao u Jugoslaviju. Uči u bogoslovnem sjemeništu u Ljubljani.
XXVI.	Šabalja Pavao, župnik na Susku i Josip Papič, upravitelj župe Punta-križa, bili su u počet-ku okupacije odvedeni u M. Lošinj, no iza par dana vračeni kuči.
XXVII. Franjevac- konventualac O. Srečko Auer, vjeroučitelj na družbinoj školi u Cresu, dne
3.	II. 1919. odveden u Trst i odsudjen na 1 godinu tamnice, jer je širio hrvatske novine. Poslije bio amnestiran pa pobjegao u Jugoslaviju.
XXVIII. Samostan oo. konventualaca u Cresu: Svi oo. s djacima dne 8. II. 1919. istjerani Iz Ciesa posebnim parobodom poslani u Crikvenicu,
gdje još oskudno žive. Ista sudbina zadesila njihov samostan u Piranu.
XXIX. Osim toga kako pod Austri-jem tako pod okupacijonom vlašču svi su naši svečenici i večinoma redovnici pod posebnom po-licajnom paskom i nemaju slobode putovanja. — Vlakančič Dinko nije mogao nastupiti kapelansku službu u Novalju, jčr mu preko dva mjeseca nije-su htjeli izdati putnice. Isto tako profesura Ivanu Butkoviču. Pod Austrijom bili su nekoji takodje/ stavljeni pod optužbu (kao dekan-župnik vrbnički Jakov Maradič, župnik poljički Toma Kraljič, be-lejski župnik Josip Pavačič,) no bili su od kot. su-dova riješeni.
Seja starešinstva Zbora v Trstu dne 29. apr.
je v prospeh pravnega varstva in gmotnih koristi sklenila sledeče: Najel se je v Trstu pravni zastopnik, kateremu se izroče zadeve du-hovnikov-članov, kateri so gmotno ali pravno oškodovani. V ozira vrednih slučajih prevzame pravdne stroške zbor v celoti, ali vsa! deloma, z ozirom na to, da so ravno taki duhovniki večkrat najbolj potrebni pravne pomoči, ki so gmotno najbolj na slabem.
Zato naj se zaupljivo izroče — z dokumenti podkrepljene — (naslovljene na sbr. starosto Ignacija Valentinčiča, dekana v Komnu) naslednjih vrst zadeve:
1.	Ako se je potom pristojnega ordinariata do konca zaman «poskusila v dosego plače upravna pot.
2.	Duhovniki, kateri so bili internirani, zaprti, pregnani, naj pošljejo podatke, da se vpelje'zahteva najmanj za naknadno nakazilo plače za ves čas internacije, zapora, pregnanstva.
3.	V svrho povrnitve izgnanih duhovnikov se vpelje v sporazumu s pristojnimi ordinariati primerna akcija. (V to svrho prosimo podatkov na naslov sbr. staroste iz poreško-puljske škofije.)
4.	Prav tako naj duhovniki, kateri upravnim potom ne dobe »nulla osta« za nastop službe, zadevo predlože Zboru.
^Ddseku za pravno varstvo sta se poleg že imenovanih (gl. 2. st.) še pridružila sbr. Malalan France, kapelan v bolnišnici v Trstu — in Škrbec Matej, župnik, Krkavče (p. Buje).
Odsek za šolstvo.
Odsek za šolstvo se je konstituiral sledeče: Leopold Cigoj, vikar v Štomažu, načelnik; Josip Fon, župni uprav, v Ajdovščini; I. Hočevar, župni uprav, na Ustju; Franjo Črnigoj, župni uprav, v Kamnjah; Alojzij Pavlin, kaplan v Vipavi. — Vsi v bližini iz edinega razloga, da se laže sestanejo na posvete.
Odsek je takoj uvedel akcijo v zadevi vero-nauka in verskih vaj v vseh šolah zasedenega
ozemlja. — Ciuffelijev dekret še ni odtegnjen. Na protest starišev vlada molči. Zato moramo spo-v d a r k o m ponoviti svoje zahteve.
O zadevi je poročal sobr. Cigoj na konferenci Sod. Ss. C. J. za črniški dekanat v O s e-k u, dne 8. aprila t. 1.
Soglasno so bili sprejeti sledeči predlogi: Deputacija cerkvenih, političnih, stanovskih iu kulturnih organizacij v slovanskem delu zasedenega ozemlja izroči čimprej gen. civilnemu komisarju v Trstu spomenico, ki naj vsebuje naše zahteve glede veronauka in verskih vaj. Istočasno nastopi naš episkokat, ki je o akciji že obveščen. Sobratje v italijanskem delu naše pro-vincije se naprosijo, da organizirajo na svoji strani enako akcijo. Nastopimo paralelno — a ločeno.
Spomenica je podprta z naslednjimi razlogi, ki jih prinašamo v izvlečku:
1.	) Po mednarodnem pravu haaške konvencije morajo veljati za zasedeno ozemlje še zakoni bivšega režima. Odlok pa je v najstrožjem nasprotju z osnovnim državnim šolskim zakonom, v nasprotju z raznimi ministrjalnimi odredbami in deželnimi zakoni, ki so bili doslej v veljavi.
2.	) Izdan je bil proti volji starišev. In dasi je naš narod kompaktno protestiral, dekret še ni bil odtegnjen. Narobe! Dobili smo šolska naznanila, kjer je verpnauk izpodrinjen po laični morali in pouku o ustavodajstvu.
3.	) Naredba zapostavlja najvažnejši faktor dobre vzgoje, ki je verstvo.
4.	) Zapostavlja tudi največjo oporo javne morale in tako jemlje državi sami najtrdnejšo bran zoper nered in anarhijo.
5.	) Je nedemokratična. O tako važni zadevi bi smelo odločati edino le ljudstvo po svojih zastopnikih v parlamentu, ki pa za naše kraje ne furtkcijonira.
6.	) Pomeni pravo provokacijo starišev. Pripušča jim odločitev; a četudi so stariši s svojimi protesti že davno in kompaktno odločili za veronauk kot obvezen predmet in se izrekli za versko-nravno vzgojo otrok, dekret še vedno ni bil preklican.
7.) Naredba posega v pravice Cerkve, ker si civilni komisar prilastuje kompetenco v popolnoma verskih, zadevah.
8.	) V Trentini! naredba sploh ni bila razglašena. — Dvojna mera! Zahtevamo iste pravice za vse. —
9.	) Sklicujemo se tudi na ponovne obljube ministerskega predsednika Nittija v italijanskem parlamentu glede avtonomije in svobodnega narodnega in kulturnega razvoja.
Zato zahtevamo takojšnjo in popolno odtegnitev obsovraženega dekreta ter uveljavljenje dose-
datljih postav z vso postavno garancijo za versko-nravno vzgojo otrok.
Odseku je poslal sobr. Luka Smolnikar, poverjenik postojnske dekanije, sledeče poročilo: Konferenca v Slavini dne 6. apr. t. 1. je sklenila, da v taka spričevala, kakor so jih sedaj izdali, noben katehet postojnske dekanije ne bo vpisal reda iz veronauka.
Obenem je konferenca soglasno protestirala proti temu, da se verske vaje ne dovolijo.
Sobratje katehetje! Nova doba nas je postavila pred nove naloge. — Človeštvo je moralno propadlo. Gre za to, 'da pokažemo, da vera In edino ona s svojimi inštitucijami more človeštvo zopet dvigniti in poplemenititi. Zato je veronauk v današnjih dneh najvažnejšega pomena. Dobro 'znani Dr. Ignac Seipel razvija v »Christiich-piidagogische Bltitter« — 1. 1919 — zvezek 1./2. pod naslovom: »Aufgaben der Katecheten in der neuen Zeit« — sledeče misli: Z novimi naredba-mi je padla mnoga opora za kateheta. Spoštovanje do avtoritete izginja čimdalje bolj. Zrušili so sc mogočni državni sestavi’— žal da izginja tudi zaupanje v avtoriteto Cerkve. In ravno mladina je tako dovzetna za vse novotarije in po naravi nagnjena k prevratom.
Ker države ne dajejo več postavne garancije za versko-nravno vzgojo otrok, ker razni šolski zakoni in ministrske naredbe kratijo veronauku prejšnjo sankcijo šolskih postav, postal je katehet enak du-šnemu pastirju, ki sme le z moralnimi sredstvi skrbnega pouka in ljubeznivega opominjevanja ter potom starišev priklepati mladino nase in na svoj predmet ter jim tako prikupiti veronauk in verske vaje. — Navezan je katehet na samopomoč, ker mu šola vso podporo odreka.
Odtod velika nevarnost za pesimizem, ki se polašča katehetskih krogov, češ: »V takih razmerah ni mogoče ničesar doseči.« — Drugi bi zopet hoteli pričakovati pomoči le od politične organizacije in splošnega zboljšanja razmer. — Prvo je slabo, drugo pa nezadostno.
Najprej krščanstvo sploh ne sme poznati pesimizma. »Quid estis timidi modicae fidei?« (Mat. 8, 26.). »Zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jan. 16, 33.). — »Super petram aedificabo Ecclesiam meam et portae inferi non praevalebnut adver-sus eam.« (Mat. 16, 18.) Dvatisočletna zgodovina sv. Cerkve nas potrjuje v neomajnem božjem zaupanju. — »Christus beri, et hodie, ipse et in saecula.« (Heb. 13, 18.)
Na drugi strani je sicer moč politične organizacije res velika — a tudi ta ima danes velikanske težave, ker novodobni duh v vseh panogah človeškega življenja je veri nasproten.
Zato smo in bomo še morda skozi dolgo dobo let navezani na samopomoč. — Prej je bila avtoriteta že eo ipso združena z našo službo, danes si bo treba to avtoriteto v.premnogih slučajih šele priboriti. — Zato je potrebno, da se tega zavedamo in temu primerno svoje delovanje tudi uredimo. — Če kdaj, stavi katehizira-nje danes na nas važne zahteve. Svet zametuje vero in noče spoznati, da je Kristus pot, resnica in življenje. S smehom in krohotom zapušča verski tabor in s svojimi protiverskimi idejami trga vero že iz src nedolžnih otrok. Na nas je, da veronauk mladini omilimo. Ura katehetova mora postati otrokom najbolj zaželena, najljubša. Ve-' ronauk je treba podajati s toliko pripravo in ljubeznijo, da veže, prepričuje in pridobiva mlada srca za Kristusov nauk in za življenje po božjih postavah.
Angeli varuhi naših otrok zahtevajo od nas, da podvojimo svojo skrb za njihove duše, kaj še da bi se vdajali pesimizmu, ki je prava m a n u s m o r t u a.
Primum vivere — to je bila skozi pet let skrb evropejskih držav. Pomanjkanje je ravno otroke še v večji *meri nego odrasle učilo te materialistične modrosti. Skrb za vsakdanji kruh je mučila celo našo nezavedno deco, ki so ji podobne skrbi drugače popolnoma tuje. Te skrbi se otroci če niso otresli. Iz lastne skušnje vemo, kako globoko je ta skrb začrtala svoje sledove v njihove duše. Ali ni, kakor da bi jih morali popolnoma nà novo pridobivati za vzvišenejše misli in težnje?
Kateheza o božji previdnosti, ki modro pripušča najhujše poskušnje nad človeštvom zato, da je more očistiti v ognju trpljenja ter je potem dvigniti k svojemu božjemu Srcu, ta kateheza zavzemaj v verouku odlično mesto!
Države razpadajo. Povejmo otrokom:	Le
Kristusovo kraljestvo na zemlji stoji že dva tisoč let. Le Petrov čolnič klubuje vsem viharjem, le Cerkev stoji, zidana na skalo. — Mladina se čuti varno le v okrilju močnih, — rada se zateče v varstvo starišev in drugih prijateljev, o katerih ve, da jo morejo braniti. — Mogočna a ljubezniva mati, ki brani svoje otroke pred vsemi nevarnostmi, ko odpovejo človeške moči, je sv. kat. Cerkev. Zato učimo otroke spoznavati in ljubiti to mogočno in dobro Mater, ki je niso mogli premagati in uničiti vsi njeni sovražniki. Cesarstva izginjajo — a Cerkev stoji. — Z njo stoji tudi vera.	f
To so le nekateri migljaji, ki jih podaja Dr. Seipel. Odpirajo pa se katehetu še mnogi drugi vidiki. Katehetično vprašanje je danes eno najaktualnejših vprašanj, vredno, da bi se po skrbni pripravi obravnavalo na posebnem katehetskem sestanku.
Šolski odsek namerava sklicati tak sestanek prve dni počitnic. — Sobratje! Imamo dogovoriti med seboj mnogo stvari,' naj se že zahtevam naše spomenice ugodi ali pa ne. Poleg splošno ka-tehetičnih vprašanj moramo ventilirati vprašanje naše taktike, učnih knjig, razredovanja itd.
Šolski odsek zato prosi, naj vso zadevo vzamejo v pretres tudi naše konference. — Sklepe glede časa, kraja in programnih točk prosimo Sporočiti na znani naslov!
Odsek je vzel v roke le začasno iniciativo. Programatično delo bi pa čakalo katehetsko organizacijo, ki se osnuje na sestanku. Delo za procvit kateheze in verske vzgoje moramo razširiti črez celo zasedeno ozemlje. Naloga je tako vzvišena, da zasluži, da se ji posvetijo najspret-nejše moči širom slovanskega ozemlja v Julijski Benečiji. —Zato prosimo, naj bi konference poročile odseku po možnosti imena sobratov referentov in ternata o katerih bi eventualno hoteli -razpravljati na sestanku. Tako nam bo možno sestaviti obširnejši program in se bo lepše zrcalila na zborovanju tista vez, ki nas druži v Zboru svečenikov, ves bratske ljubezni in vzajemnosti.
Na bratsko svidenje! Leop; Cigoj.
Seja starešinstva Zbora v Trstu (29. IV.) z velikim odobravanjem sprejme na znanje marljivo delo odseka za šolstvo ter ukrene posameznosti zastran izročitve pripravljene spomenice.
Seja želi naj bi se odsek za šolstvo uredil v okvirju katehetskega društva, kakršno že pravno obstoji za vse Primorje. Sbr. Milan Š a š e 1 j, župnik v Klancu (pri Kozini), sprejme nalogo, da v sporazumu z načelnikom odseka zadevo uredi.
Odsek za narodno politiko.
Seja starešinstva Zbora v Trstu (29. IV.) je razpravljala o političnem položaju, zlasti kakor ga je ustvarila v deželi boljševiška agitacija.
Sbr. župnik Andrej Cink poroča o početku in razmahu boljševiškega pokreta v Trstu in okolici. Vsi poudarjajo nujno potrebo, da stopimo nasproti načrtu, ki vodi deželo v nasilno in krvavo revolucijo, s pozitivnim socialnim in gospodarskim programom, ki nudi pogoje za boj proti kapitalističnim zlorabam z organično urejenim postopom.
V tem oziru dajejo članki današnje številke nekaj načelne orientacije. Nadaljnji bodo sledili.
Popoldne se je vršil v tej zadevi prvi kratek pogovor z zastopnikom društva »Edinosti«. Dogovor se bo nadaljeval. A duhovščini vest in dolžnost velevata premišljen in složen nastop.
Konference.
Konferenca za trnovsko-banjško planoto na
Lokvah 23. 2. 1920. A. Poročilo o konferenci v Batujah, kjer so se ustanovili razni odseki. B. Sbr. Filipič o boljševizmu na Ogerskem. C. Sbr.
Butkovič o cirilmetodovi ideji v okvirju češke »Arche« z ozirom na literaturo. Tudi naši ideali naj bodo: Dante (vera, pobožnost), sv. Frančišek (demokracija), Sv. Ciril in Metod (narodnost). D. Čimprej začni izhajati nabožni in družinski list.
Na zborovanju »Sodalitatis« v Trstu 8. 4.1920. se je razpravljalo o »Zboru«, nakar je sledilo poročilo sobr. dr. Ukmarja v našem začasnem semenišču v Skednju. .
Po živahni diksijsiji je prevladalo pozitiv-n o mnenje o klasifikaciji redov iz verstva v šoli in to posebno radi otrok in starišev, ki hočejo na vsak način vedeti'napredek tudi iz verstva.
Pozdravljena je bila ideja preč. msgr. gen. vikarja Slavca ter dr. Ukmarja, naj se župnijski izpiti nekoliko reformirajo v tem smislu, da se razdele v dva dela ali pa naj se polagajo le ustmeno pri enodnevni skušnji pred profesorji-stro-kovnjaki.
Zborovanja se je udeležilo preko 30 sobr.
Konferenca Sodai. SS. Cord. J. za črniško dekanijo se je vršila 15. IV. v Oseku. — Starosta Zbora dekan Valentinčič je podal poročilo o važnem delu starešinstvi. — Sledilo je poročilo načelnika odseka za šolstvo, kakor je v tej številki priobčeno. — Nato se je vršila važna razprava o upostavitvi cerkvenih razmer v zasedenem ozemlju. Zadeva je bila v razpravi tudi na seji starešinstva v Trstu. Sklepi in ukrepi ne spadajo v okvir lista.
V odsek za socialno in kulturno iniciativo vstopi sbr. župnik Ignacij Leban v Batujah (p. Črniče) in prosi, naj bi se sobratje na njegov naslov obračali s predlogi v svrho oživljenja »Cicibanskega društva« za zasedeno ozemlje.
Konferenca za svetogorsko pogorje III. v Grgarju, 15. aprila 1920.
Poverjenik poroča o konferenci in njenih sklepih v Oseku. (8./4. t. 1.) Naši sklepi: 1. Zbor sveč. sv. Pavla naj poskrbi, da se bodo tudi drugod vršile konfrence (Brda, Kanal, Cerkno, Tolmin, Kras etc.). — 2. Naša sodalitas se bo odslej imenovala: Konferenca za svetogorsko pogorje, — 3. Stalni naš tajnik bodi sbr. Butkovič, blagajnik sbr. Filipič; vsak član naj plača pri sestanku še, à 2 L, za tajnikove in poverjenikove stroške. —
4.	V šol. odseku hočemo tudi mi enega, in sicer bodi sbr. Pisk. — 5. Ker je naša konferenca »sve-togorska«, želimo to le radi sv. Gore:	Ordinarij
naj takoj imenuje osebo, ki prevzame v oskrbo lastnino svetogorsko, začne naj se takoj s pobiranjem miloščine. Do enega izmed praznikov v poletju, naj stoji že baraka na Sv. Gori. Tajnik naj to sporoči Ordinariju. — 6. Leposlovna stran »Mladike« je revna. Pozivljeta se sbr, Belè in Butkovič v pomoč, ki naj tudi sprejmeta to prilogo. — Člani plačajo »Zbornik«. Prihodnja konf. v Lokovcu 20. maja. Tajnik.
Glasovi sobratov ob organizaciji in Zborniku.
Kako neobhodno potrebna nam ie bila organizacija, pričajo nam soglasna in navdušena priznanja od vseh strani zasedenega ozemlja. Organizacija pa brez glasila je mrtva stvar; to spoznanje je prodrlo do zadnjega kotička naše zemlje, zato so svečeniki s toliko navdušenostjo in ljubeznijo sprejeli svoje stanovsko glasilo. — Naj navedem tukaj samo nekaj izjav:
I.	Oojtan: Vrlo rado se pridružujem društvu kao član. Ujedno se predbrajam na mjesečnik, koji
če izdavati društvo, koji nam je više potreban, nego svakdanji kruh: od svakuda nas led bije, a od nikuda sunce grije, — ergo grijmo se sami!
Hvala Bogu, da nam se ipak jednom vruča želja ispunila!
ì. Vrbka: Sa bratskim pozdravom želi bla-goslovenog uspjeha!
C. Sedej: Na delo za sveto stvar!
A. Mi kisa: Samo napred!
>F. Peršič: Srdačno pozdravljam i kličem: samo odvažno napried!
J.	Kos (Otalež): V pričakovanju silno potrebnega
glasila do zmage naših pravic!
L- Halat: Sv. Pavle, moli za nas, da budemo pravi kršteni Židovi kao što si i Ti bio!
1. Kalin: Daj Bog obilo blagoslova!
I. Žiga n to: Bratski pozdrav sa najboljim željama za napredak i ustrajnost!
Janko A.: V daljšem pismu promatra iz široke-• ga vidika z bistrim očesom stališče svečenikov dotične škofije, ki je »zlo, da ne može biti gore« ter »bilo bi uputno, da bi se poduzeli korači, da par Vaših požrtvovnih svečenika
predje u našu biskupiju. —----Lijepo bi bilo,
da to društvo postane moralna jedinica, sko-jom bi morali računati i neki viši faktori.«
I. Livič: Bračo! Stiskajmo redove: svi za jedno-ga, a jedan za svili. Živila naša sloga, rad i žrtva za naše vjerske i narodne ideale!
I. Vuga: List, kolikor sem ga prebral, mi ugaja; tako je prav, le trdno se držite Kristusa v Cerkvi. Bog blagoslovi delo in trud!
I. Krančič: Zbornik je zelo lep. Bog daj blagoslov. Le krepko in radikalno naprej!
I. Cecinovič: S veseljem dočekah prvi broj našega staleškoga glasila, od kojega očekivah svetlost i toplotu.
S.	Žvaček: Nastojati moramo, da se što više učvrstimo a ne razbijamo i da ako nas jošte nema u dovoljnom broju združenih, da glasilo ipak uzdržimo. — Jer bolje ništa ne počinjati, nego nakon kratkog životarenja u ništavilo propadati. Osobito nama svečenicima u okupiranim zemljama valja poslovica: »Uzdaj se u se i svoje kljuse«. Per aspera ad astra. Nakon borbe svanut če i nama bolji dani.
A. Pilat: Preostaje nam vjera u Boga praved-noga i ljubav do naroda, s kime se s lahka nečemo djeliti. Bog če pomoči joŠ na vrijeme! Tako diha plemenita duša v »zboru svečenikov sv. Pavla organiziranih svečenikov. Dokler so s takim duhom prepojene naše vrste, kdo naj še dvomi o končni in pravični naši zmagi! Sva-nula zora, svanuo dan!
Fr. Švara.
Ljubezen do knjig.
Kakor pišejo »The Catholic fireside« 1919 je nadškof irski v nagovoru na svoje bogoslovce izrekel te pomembne besede, ki se tičejo tudi nas duhovnikov: »Današnja veda je sovražen pojav. Bilo bi zločin stopiti pred neverujoči svet, ko smo odvetniki Kristusa, brez zaloge znanosti in brez zmožnosti v rabi jezika in peresa. To bi bil zločin proti Bogu in Cerkvi. Mislim, da je mogoče presoditi človeka po njegovi knjižnici. Stopim v učno sobo duhovnikovo in vidim mnogo knjig in slišim, da zna o njih tudi govoriti, to rečem, da Je nekaj v njem. Išče si znanosti, jo zna tudi pora-
biti. Srečate pa človeka, ki ne govori nikdar o knjigah, — morda bi rekel kdo, da je to skromnost, — a jaz Tečem, da ima prazno glavo. Moj nasvet je, gojite vneto ljubezen do knjig. One vam nudijo orožje v sporih. Ljubezen do knjige zabranjuje zlo, obvaruje človeka pred lenobo. Študij prinaša duhu trajno svežost večne resnice; ožarja dušo z žarkom, ki ni od tega sveta. Zato ljubite študij; ljubite ga danes, ljubite ga jutri, ljubite ga vedno!«
(Po »Archi* 1920, št. 1. — P. Butkovič.)
.Narodna Tiskarna"
v Gorici
ULICA VETTURINI št. 9
tiska: časopise, knjige, trgovske račune, zavitke s firmo, posetnice, osmrtnice, poročne liste, plačilne liste za gostilničarje, vabila in plakate za veselice itd. V zalogi ima tiskovine za županske in cerkvene urade.
Zaloga knjig: Burke in šaljivi prizori, Veseloigre, Pravljice, Mladi gozdar, 5. Gregorčičeve poezije IV. zvezek, 5. Gregorčičev Job, Veliki punt, Pesmi in kupleti, Livško jezero itd. itd. :: :: :: :: « " :: :: :: :: :: :: ::
se.
csa csoEsor^acsae^aoaBsac^acsaM s Nis<ai>ac>aB<ais<3B>sBsac>S3Cs<ic>9
P Knji


—
štva $


Knjigarna Kat. Tisk. Društva
GOUICA, Mentova hiša.
Zaloga na drobno in na debelo pisarniških in šolskih potrebščin Zaloga tiskovin za cerkvene urade ;
Slovenske leposlovne knjige, slovnice, slovarji i. t. d. Cigaretni papir „Abadie“, .,Excelsior“, „Union“ i. t. d. Svalčice za cigarete.	>
Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje, i. t. d



L4