xie£aAxrka imajo samo svoje roke in svoje možgane in svojo medse Lojno življenjsko in delovno, interesno in socialno zavezo. In v zvezi, v sporazumu, v zdru-zitvi je njihova rešitev in nji-Lova mo'-, ki je ne premaga nobena sila. V združitvi, ki so v njenem bistvu rešena v: ^anja organizacije in ; nja, dela in kruha, ven rodnost1, civilizacije in demokracije in svobc predka m miru. Delavcem, kmetom in nim intelektualcem p0 S' ,kfor na l r®**, nl drugega izhoda spodarske krize, ki ž.e "J*6, i!rm ’ 4 1 rUge re*ltVe n... a Izkoriščevalcev r m inVL*ye?/’v bJlhovi i neločljivi zdni/itv m. Tržaško sindakalno vprašanje V novem okviru Združitev je bistveni pogoj za pošteno delo in užiten kruh Razvoj dela za sindikalni sporazum - Kdo zavlačuje ustvaritev skuone strokovne zvezr Ko je lani mirovna konferenca v Parizu odločila o sedanji usodi Tista in njegovega ozemlja, je postala poleg politične realizacije načel o miru v našem krogu bistvenega pomena tudi združitev vseh delovnih ljudi za skupno obrambo njih delovnih, socialnih in gospodarski pravic. Vsi ponovni prejšnji poskusi so ostali brezuspešni, sredi leta je nastala celo nevarnost, da se bed' z- jezuitsko razdiralno akcijo si.e tržaških sindikalnih vrst še bolj raz cepile in oslabile. V novem državno pravnem okviru so bili podani osnovni, Če že ni vsi pogoji, da se prepreči razkroj, da se nasprotno ojači, združi ves delavski razred in ž njim vsi kmetje in delovni intelektualci v eno samo družino, ki jo trdno vežejo skupni življenjski interesi v borbi za dokončno ureditev njih delovnih in socialnih odnosov s kio gbm njih delodajalcev. okoliščinah, po svojih narodnostnih posebnostih, po zemljepisni legi svojega gospodarskega in delovnega centra dejansko v take mpoložaju, da ni smela mimo njih. Znan je pariški sindikalni sporazum. Združitev obeh sindikalnih or ganizacij v roku nekaj mesecev, demokratična ureditev nove strokovne zveze na Tržaškem ozemlju, poro štvo medsebojnega spoštovanja In uveljavljanja vseh narodnostnih pravic, takojšnji pričetek priprav zu združitev v organizacijskem okviru osrednjega in kategorijskih skuri’, paritetnih odborov za sindikalni spo razum, to so bile njegove osno' •?. S to perspektivo se je v Trstu že v novembru pričelo delo za zenuu-tev in res se je kmalu ustanovil Osrednji odbor za sindikalni sporazum (OOSS). Toda že od vsega : j Čctkn so bili osnovni pogoji za svobodno in neutesnjeno delovanje in ličalo se je brezplodnega čakanja. Zaman so ostali vse dotlej njegovi nešteti pozivi OOSS, naj premaga vse ovire in pozitivno zaključi svoje delo. Brez velikih besed so se možje dejanj v škedeujski livarni, v milj-ski ladjedelnici in v rafineriji pri Sv. Soboti sestali in se odločili. Ideja sindikalne združitve je nastopila svojo zmagovito pot. Pred dnevi so se združili delavci v ILVI. Za ta teden je odločena zružitev pri Sv. Roku, napovedana je pri Sv. SobOU in ne bo se več ustavila pred vrati nobene tržaške tovarne in delavnice. Kdo sabotira Kaj pa OOSS? In JS? V „Voce libeia“ je izšlo v soboto čudno obeleženo ..opozorilo" JS, ki Proglaša iz občih življenjskih razmer in njihovega lastpega zavlačeva-hja izvirajočo odločitev delavskih Z današnjo 'sevillco gre strokovno glasilo naših slovenskih delovnih ljudi, naših industrijskih in kmečkih delavcev ter delavskih intelektualcev v svet v novem okviru. Naloga našega glasila ostane nespremenjena: borba za pravice našega proletariata. bratsKo združenega z italianskim, za njihovo socialno, gospodarsko in kulturno osvoboditev, ki jo bomo dosegli v dejansko demokratično urejeni politični skupnosti naše dežele. Zato bo utrjevalo zvezo naših delavcev po trlaSkih tovarnah in delavnicah, naših kmetov pc Krasu in Istri in naših delavskih intelektualcev iz mesta in z de-'ele. V skladu s tem si je videlo novo ime: Delavsko-kmerku enotnost. Prehodno bo izhajalo vsakih 14 dni. zato pa na S straneh, A z vso vnemo bo stremelo. da se 2' novem obsegu eimprej povrne k rednemu tedenskemu izhajanju. Toda ne glede na ime in obliko bo predvsem z vsebino in teto, odločno in vztrajno branilo m iteriaine Pariški sporezum že takoj tedaj se je sprožilo vprašanje, kako rešiti tržaški sindikalni problem. V drugi polovici oktobra so se v Parizu sestali zastopniki naših in Julijskih sindikatov. Splošne zveze italijanskih delavcev (CGIL) in Enotnih sindikatov Jugoslavije z delovnim vodstvom Svetovne sindikalne zveze (SSZ). Bil je to dokaz, kako močno je SSZ, ki združuje 66 milijonov delovnih ljudi z vsega sveta, pri srcu ravng tržaško sindikalno vprašanje,, ki zadeva končno komaj nekaj deset tisočev njihovih tovarišev, ki pa so po svojih posebnih Prva ovira: Pogajanja so. se zavlačevala v nedogled. Z največjo težavo, so se razvijali razgovori o novem statutu. Celi tedni so potekali od enega n‘orlovega poglavja do drugega. Nat.elnje se je delo zataknilo ob dveh \nra-Sanjih: ob vprašanju kandidatnih Ust in volitev skupnega sindikalnega vod stva ter ob poslovanju skupne organizacije obeh tržaških uradnih *ezi-kih. KS so zagovarjali v duhu osnovnega načela sindikalne enotnosti, ki naj bi prišla do izraza že takoj cb nastanku združene sindikalno trga nijacije, sleherno demoralizacl io m morebitno nadaljnjo, čeprav v jeli prikrito notranjo razdvojenost delavskih sil. JS pa so v Imenu frrmutl-stične demokracije celo za -eno poloma vztrajali pri dveh ločenih kandidatnih listah in proporčnem riste-mu porazdelitve izvoljenih zastopnikov. ES so v vprašanju narodnos neenakopravnosti zagovarjali načelo splošnega dvojezičnega poslovanja nove sindikalne organizacije. JS pa so se zapičili v razlikovanje med m o In drugo narodnostjo z občino italijanskim in pomožnim slovenskim poslovanjem. slednjim v toliki imri, padniki osebno uveljavljali. Prisnati Slovencem popolno enakopravnost hi po besedah nekega njihovega zastopnika pomenilo, „da manjšina ne bi l>ila več manjšina"! Nove zapreke Rok, v katerem bi bil moral biti dosežen sporazum, je že poteke’. SSZ je pričakovala ugodnih poročil. Ker jih m bilo, je poslala v Trst svojega zastopnika tov. Thomasa, ki je preučil položaj. Bistvo vsega sindikalnega vprašanja je združitev Zato so ES pristali na dvojne kandidatne liste tn pristali tudi na io. ukrepanje obeh sodelujočih stiani povsem različni. Enotni sindikati (ES) stoje na lastnih nogah, organizacljsk > in programsko neodvisni od r.unaniib . vplivov, delujoči po načelih dejar-ike enakopravnosti obeh narodnosti i»a Tržaške moz.emlju. Vrste ^ el u s se zbornice odnosno Julijskih sinclik-itov (JS) so včlanjene v CGIL. in njih vodstvo je paritetno sestavljeno i/ zaupnikov štirih političnih strani, delujoči hza popolno in .izključno r.Jir-macijo italijanskega narodn mirnega elementa. . Prav iz tega so nastale tudi v.-e ovire in vse težave, ki so se pojavile pri delu OOSS. dve vprašanji da kongres nove skupne oigam/acijc odloči o njenem popolnem poslovanju v obeh uradnih jezikih. Toda kdor bi bil pričakoval, da je bila pot do dejanskega sporazumi tedaj prosta, se je motil. Razlogi, ki so bili odločilni za vodstvo IS, niso bili samo volilnega in narodnostnega značaja. To se je pokazalo tudi v vprašanju kategorijskih paritetnih on borov .za sporazum, v katere so Ev že od vsfrga začetka imenovali svoj zastopnike, JS pa v dolgih štirih mesecih šele v u izmed 25. Tu vendar ni moglo biti nobenih ničelnih in stvarnih zadržkov. Se več! Da bi olajšala sporazum h: sprostila obe sindikalni organizaciji bližnjih zunanjih vplivov, je SS' sprejela s 1. januarjem obe, vsako »zase, za svoji neposredni članici, podrejeni neposredno njenemu osrednje mu vodstvu. ES so zlahka izvedli vse posledice, ki so izhajale iz tega. ker že prej niso bili vezani na nobeno drugo sindikalno organizacijo Možje deianj JS pa so bili organizacijsko povezani na CGII. in se s 1. januarjem niso sprostili teh vezi. niti jih niso zranljali. Nasprotno, prav te dni so posamezne njihove stroke pričele uh svojih zborovanjih določati svoje delegate za kongres OGIL, ki bo v kratkem v Firencah. - - Medtem je prvotni rok za sporazum potekel. Življenje je postalo v Trstu kakor drugod, še težje. Delavstvo je bilo prisiljeno tvegati stavke in krpati polovične mezdne sporazume s svojimi delodajalci, ki so ga spet. vedno bolj potiskali v brezposelnost in bedo. Od dne do dne je v težkih izkušnjah spoznavalo absolutno nujnost, da se strne v en sam granitni blok, ki bo edini odo-lel pritisku Izkoriščevalcev. In nave- j Tržačani, Hraštn/ni, Istrani | TEKMUJMO ZA iTmAJ iIji Im (ira/iiili hitlluriingu |inli:l;i naši! mlailim: praznih naši: zinagiii/tln (Inloi/tu: moči množic za sabotažo. Za sabotažo delavskih interesov, ki jih delavstvo sr mo najbolje pozna in občuti in zato tudi samo najbolje dejansko brani in uveljavlja? OOSS v resnici ne izpolnjuje svoje naloge. Naj mu mar delavstvo ostane pokorno, dokler n«-doseže papirnatega sporazuma, onu samo pa medtem doživi gospodarsko katastrofo? Mar je delavstvo na svetu zaradi OOSS ali narobe? Bistvo vsega sindikalnega vprašanja je sporazum, poslednji m j lavni pogoj za enotnost vseh delovnih Iju-d* v borbi za pošteno delo in užiten kruh. In delavstvo ga bo doseglo. Mimo vseh zavlačevalnih odborov in preko vseh umetnih ovir! Naše cene Posamezni izvod stane 8 lir, 6 iugolir ali 4 din. NaroTiine: mesečna 10 lir, 12 .iugolir ali 8 din. četrtletna 45 Ur, 35 jugolir ali 22 din, pollet. na 90 lir, 70 jugolir ali 44 din. celoletna 180 lir, 140 jugolir ali 88 din, in moralne, strokovne in občne interese slovenskih delovnih ljudi pred izkoriščevalci tujega in domačega porekla. Tolmačilo bo njih težnje in zahteve v borbi za delo, kruh in oblast, služilo njih delovni, strokovni in kulturni izobrazbi. Neomajno bo vztrajalo pri njih delovni, strokovni in politični onotnosti. Tovariši, delavci, kmetje in delovni intelektualci! Za nami je herojska vojna za narodno osvobajanje, za nami je prehodna doba drlavne in politne ureditve. Pred nami trda borba za delavsko oblast in srečo v naši deleli. z njenim neizbežnim uspehom bomo do-korvno uresničili jn za vselej utrdbi vse ono. za kar smo krvaveli in trpeli v vseh teli zadnjih velikih letih. — . Zato bomo ostali zvesti samim sebi in svojim Italijan-skim delavskim tovarišem. Zato moramo ostati neomajno enotni! Ccmu moro (udi Trst tlačiti neznosno breme italijanske inflacije? Politični pregled za demokratični mir Danes se prične v Moskvi novo vaino poglavje v pripravljanju mirovnih pogodb z bivšimi sovražnimi državami. Zunanji ministri štirih velesil bodo pričeli razpravljati o vprašanju Nemčije in Avstrije. Od pozitivne rešitve teh dveh vprašanj, zlasti pa od demokratičnim načelom odgovarjajoče bodoče ureditve Nemčije, je v veliki meri odvisna trdnost in vztrajnost mini v Evropi, pa tudi po vsem svetu. Reševanje teh dveh vprašani bo vsekakor zadajalo mnogo težav, ki jih smerno predvidevati, če upoštevamo vse okoliščine, sedanji položaj v Nemčiji in načrte nekaterih velesil. Dejansko sedanji položaj v Nemčiji ne zadovoljuje teženj delovnega ljudstva, ki si prav zato, ker je nosilo glavno breme vojne, želi izključitev vsake možnosti preporoda in ponovnega porasta nemške napadalnosti ter njenih gospodarskih in vojaških sredstev. Nemčija je danes razdeljena na štiri zasedbena področja, ki jih upravljajo vojne uprave posameznih velesil, čeprav predvideva potsdamski sporazum gospodarsko in politično enotnost Nemčije in čeprav je predsednik Truman nedavno izjavil, da bodo ZDA spoštovale ta sporazum, je vendar na zahodnih okupacijskih področjih opaziti čislo določene tendence, katerih cilj je ustvaritev posebnih vplivnih področij, torej razkosanje Nemčije na poedina območja, ki bi bila pod vplivom zahodnih velesil. Predvsem pa zasleduje ta politika izolacijo vzhodnega dela Nemčije, ki ie pod sovjetsko upravo. Posebno značilna ie gospodarska spojitev angleškega iri ameriškega področja, ki pa se ne omejuje na gospodarsko polje, temveč posega tudi v politično življenje obeh con. Pogodbe o spojitvi kažejo jasno na namen, da se iz obeh področij ustvari gospodarska enota, ki bi zadostovala sama sebi in katere glavni gospodarski viri bi bili pod kontrolo anglo-ameriškega kapitala. * • »> š* Jasno je, da pomeni razbijanje Nemčije na več skoraj samostojnih federalnih držav, torej načrt federalizacije Nemčije, ki jo v bistva za govarjajo vse tri zahodne velesile (čeprav vsaka s svojimi posebnimi interesi v ozadju), slabitev zavezniške kontrole, ki bi jo v zahodnih predelih izvajal angleški, predvsem pa ameriški kapital. Jasno je nadalje, da bi bil lak položaj v škodo tako nemškega delovnega ljudstva, ki je nosilec dela za demokratizacijo, kot svetovnega miru in pravične ureditve sveta. Neposredno pred moskovsko konferenco sta bili podpisani dve pogodbi. ki sta nedvomno v zvezi s konferenco oziroma z reševanjem nemškega vprašanja. Pogajanja za anglo-francosko pogodbo so se vršila dalj časa, pričel jih je še Blum, ko je bil predsednik vlade. Zaključek liogajaiija je bil ta, da je Anglija v bistvu pristala na francosko formulacijo besedila pogodbe, ki daje v nasprotju z angleškimi predlogi Franciji mnogo več jamstva, Angliji pa nalaga v neki meri celo žrtev. Poročali smo že o odboru za povratek primorskih državnih nameščencev iz Italije, ki se je ustanovil pod vodstvom dr. Zbogarja-Brocchlja pred Iremi tedni, da omogoči vrnitev okrog 2000 državnim nameščencem in njih druž.inam, ki so vsi po rodu iz Trsta in Primorja in ki so bili večinoma pred 20 leti iz političnih razlogov premeščeni v Italijo. Kljub njihovim že skoraj 2 leti vztrajno ponavljanim zahtevam, da jih premestijo nazaj na njih prvotna službena mesta, jim tako De Ga-speiijeva vlada kakor ZVU postavljata vse mogoče ovire na pot. Odbor pa je svojo akcijo močno razvil, tako da je zlepa ne bo mogoče ustaviti. Nič ne bo nazadnje pomagalo, če se g. Fonda iz pokojnega ČI,N cinično neumno izraža za njih povratek, ..ko bo Julijska krajina pripadla Ilali.ji“. Se manj bo pomagalo, če stari M.r Puecher podtika dr. Žbogarju, da sili prav vse naravnost v-Trst, medtem ko se nameravajo vsi vrniti v one primorske kraje, odkoder so bili jtač pregnani, že „Voce libera“ Je motala priznati u-temeljenost odborovih teženj, ko jo je dr. Žbogar pošteno okrecal za njeno že v decembru, ko so sklepali nove sporazume o mezdah, ki naj bi se prilagodile obči draginji, so sindikalni zastopniki naših delavskih množic ponovno opozorili pristojne zasedbene oblasti, ga ne bodo prav nič hasnili nikaki poviški mezd in plač, če končno ne bodo pričeli kontrolirati cene življenjskih potrebščin, povečale obroke v racio-nirani preskrbi in tako ustalile obči indeks cen. Tako oblasti kakor delodajalci so tedaj pristali na novo ureditev mezd in plač ter že kar očitno računali s tem, da bodo cene neutegoma spet narasle, tako da jim ,,izguba“ pri višjih Izdatkih za delovno moč že v prvem tednu po ,,sporazumu" ne bo povzročala niti najmanjših preglavic. Položaj se je še posebej spričo letošnje izjemne zime hudo poslabšal. Ko so delodajalci in sedanje oblasti pristajali na sporazum, so dobro vedeli, da se položaj delovnih ljudi zares zlepa ne bo spremenil vse dotlej, dokler bo Trst vezan na gospodarski sistem, ki so ga sami priklenili nanj, dokler se mesto in njegovo ozemlje ne bosta izločila iz gospodarskega okvira vojaško in gospodarsko propadle Italije, v kateri sta dejansko pričela propadati že Zadeva s podporo državnim nameščencem Zc pred meseci je italijansko zakladno ministrstvo oddelilo fond 77 milijonov lir /.a izredno podporo po 5000 lir vsem državnim nameščencem V Julijski krajini. Dr. Callipari, ki je zastopal notranje ministrstvo v Julijski krajini in imel nalogo poskrbeti za razdelitev (ter ga je k sreči za vedno odplavilo zadnje deževje), pa se je postavil na stališče, da je treba tako podporo izplačati samo onim, ki so včlanjeni v Delavski zbornici ali so kakorkoli ..italijanskega duha“. V Kirn so poslali posebnega zastopnika Delavske zbornice, ki pa, kakor kaže, ni ničesar opravil. Na pošli so spočetka res izplačevali podporo vsem po vrsti, po drugih državnih uradih in posebej pri železnici le članom Delavske zbornice, medtem ko oni, ki so ES ali izven sindikatov, podpore sploh niso bili deležni. Na zahtevo izločenih in posebno poslednjih so odgovorili, da spričo velikega števila nakazil vsa še niso podpisana. S tem so jih pa le malo prepričali, ker še prav nobeden od njih ni prišel na vrsto. šele pred nekaj dnevi je bilo končuj odločeno, da bodo prejeli vsi omenjeno podporo. Toda še vedno so poskušali varati ljudi. Vsi naj bi dvignili denar v Delavski zbornici, .lasno je. kaj so hoteli s tem doseči: Špekulirali so na slabe gmotne razmere državnih nameščencev in jih skušali pripraviti do tega. da se vpišejo v Delavsko zbornico, da bt mogli prejeti podporo. Namena niso dosegli. Zavedni nameščenci so pazili, da jih niso splavili med svoja kolesa. In so se borili, da so bile podpore razdeljene pravično in brez ogabnih špekulacij, lactj. zavijanje in potvarjanje. Toda ne bt zaslužila svojega zloglasnega slovesa, ko ne bi takoj spet nastavila novo ,.čisto nedolžno41 past: Neka ,.upravna komisija" naj bi sedaj dognala upravičenost njih zahteve, da se vrnejo v domače kraje. Pa se moti kakor vedno! Komisija bo morda u-brala podobno pot kakor njen gospodar De Gasperi, toda nazadnje naših ljudi, slovenskih in italijanskih, nihče ne bo zadržal, ker bodo sami in s podporo svojih rojakov nazadnje izsilili priznanje in spoštovanje svojih pravic. Pa tudi conski svet s svojim Pue-chevjem bo kmalu izpel pesem, čeprav se sedaj v svojem onemoglem besu še tako zaganja proti antifašističnim nameščencem, da jim niti v Trstu ne popravi krivice, kakor se je to zgodilo trem bivšim nameščencem tvrdke Trezza, ki so izgubili pri njej svojo službo, ker so bili iz političnih razlogov konfinirani. Postavili jih bomo nazaj na njih mesta In jim priznali vse pravice, ne pa položaja dnevničarjev, kakor jim ga milostno ponuja posebna conska komisija. pred 2» leti. Trst se mora postaviti na lastne gospodarske osnove, ki so podane v razvoju njegove industrije, ločiti se mora od valute, ki nima nobene cene, izločiti mora vso pezo upravnih in finačnih bremen, vso nadlego političnih, dejansko pa delomrznih in nesposobnih elementov, ki ga tudi tlačijo k tlom. Izključno in samo tedaj, ko bo osvobojen vse te dediščine fašistične ,.civilizacije", ko bo navezan na lastno delo, ki bo nujno plodovito in donosno, če se bo oslonil na svoje naravno zaledje, ki mu je dejansko pred dvemi stoletji tudi dalo vso njegovo rast. bodo tržaške delovne množice mirno lahko zrle v bodoč- Tržaška bolniška blagajna je brlog, v katerem se uporno In z vednostjo pristojnih zasedbenih oblasti zbirajo bedni ostanki tržaškega in z juga priseljenega fašizma. Tržaški delavci »n nameščenci, ki se dobro zavedajo, da bo morala biti ta socialna ustanova v polni meri v njihovi službi, ker tudi od njih živi vsa njena pestra uprava, spričo lega posebno v zadnjem času odločno izražajo svojo voljo, da se hlev v ul. Nordio očisti, ustanov« demokratizira in vzposobi za resnično službo njenim zavarovalcem. Vse poslednje tedne se po vrsti sestajajo delavci in nameščenci po tovarnah in uradih ter s protesti opozarjajo ZVU in druge pristojne Činitelje na nevzdržno stanje v u-pravi blagajne. Posebno živahni so bili sestanki v tovarnah Dreher, Salda, Ommsa, v delavnicah Stavbne zadruge in podjetij Narciso, de Angeli, Antonini, Crismani, SlnareJii, F ecanoni in dr. Na njih je delavstvo ne »lovilo, da ZVU namerno odlaga rešitev tega vprašanja in da skuša velo < l novi-ti fašistični zakon fz leti :f:43, spričo katerega je blagajm »/krvavela. V upravi blagajne je V. s-edaj nameščenih 18 nekdanjih fašistič-uin hierarhov. ki so se izmuznili operacijski komisiji. Iz blagajne kradejo te pijavke milijone za svoje 807o Tržačanov odklanja nove najemnine Pred kratkim je zasedbena oblast izdala ukaz M o povišanju najemnin, že drugega, odkar vedri in oblači v naši deželi. Določal je v bistvu: 1. najemnina za stanovanje ali lokal, kakor smo jo plačali v januarju, se se s februarjem poviša za 70%; 2. stroški za vzdrževanje poslopja se prevalijo na vse najemnike, kolikor so se povečali po 8. sept. 1043 in sicer sorazmerno na vsakega najemnika po številu stanovanjskih prostorov, ki jih ima v najemu; 3. podnn-jemnine se povečajo na vsak prazni stanovanjski prostor za 30, na vsak opremljeni »pa za 100%» od poviška podnajemnine pa mora najemnik odvesti hišnemu lastniku v pivem primeru polovico, v drugem pa tretjino poviška. Ta ukrep je upravičeno sihio razvnel vse tižaško prebivalstvo, posebno pa vse revnejše sloje, ki jim neznosna draginja že ne dopušča več. da bi se do sitega najedli. Vsakdo si je na jasnem, da je uka/, pomenil dober pose! za hišne posestnike in stanovanjske prekupčevalce. Novim stanarinam so se uprle v imenu svojih družin predvsem žene. Iz vse spodnje okolice pa tudi iz celih predelov osrednjega mesta so kar deževala njih protestna pisma, Osrednji odbor za sindikalni sporazum je naglo ukrepal in zahteval pri ZVU, naj ukaz ponovno preuči in najemnine razpodeli po stopnjah, kakor jih pač premorejo najemniki, ter o vrednosti in udobnosti stanovanj. Ker ZVU ni odgovorila na njegovo zahtevo, je pozval vse prebivalstvo, naj ne plača nobenih poviškov, dokler odgovorne oblasti ne bodo spremenile svojih odredb v skladu z dejanskimi plačilnimi sposobnostmi prebivalstva. Zveza hišnih posestnikov jalovo brani svoje interese in še to le glede najemnin, medtem ko o stroških za vzdrževanje stanovanjskih poslopij previdno molči. Toda dejstvo je, da doslej 86% najemnikov i*! plačalo povišane najemnine. nost, sproščene najhujših skrbi zase in za svoje potomce. Vse dotlej pa jim ne bo preostalo nič drugega, kakor da se od sporazuma do sporazuma krčevito bore za skorjo vsakdanjega kruha. Koncem tega meseca zapadejo zadnji sporazumi. Znova bo treba spraviti plače in mezde vsaj približno v sklad s povprečnimi cenami življenjskih potrebščin. Pričela se bo ista pesem od kraja kakor pred dobrimi tremi meseci. In ta pesem se bo po-vračala vedno znova, dokler Trst ne bo našel svojih naravnih gospodarskih osnov in razvojnih pogojev. O-blasti in kapitalisti to dobro vedo. Zato bodo izkoristili še zadnje prilike. Nihče pa jim ne bo pozabil, da so v teli časih sklepali sporazume, o katerih so vedeli, da bodo dan kasneje pomenili dejansko prevaro vseh delovnih ljudi. Nordio nezaslužene plače na račun tržaškega delavstva. Delavci zahtevajo svobodne volitve upravnega odbora blagajne, v katerem bi bili zastopani neposredno zavarovanci sami. Vznemirjenje v tovarnah In delavnicah je tako naraslo, da je pričelo ponekod celo delo zastajati. ** Medtem pri blagajni rovarijo dalje. Pred nekaj tedni so poskusili stari lisjak Puecher, ki plaši tudi v tej ustanovi, ravnateljski tajnik dr. Bradamante, podna čel nik oddelka Novic in dr. Chiercgo vzajemno podeliti si službena napredovanja in nove mastne plače. Po prizadevanju KS jim je nakana klaverno izpodie-tela. Kmalu nato so sklenili odpustiti iz službe nekatere nameščenke, ki jim politično niso za rabo, da bi jih nadomestili z neofašisti, ki so se zadnje čase ..izkazali" z vandalskimi podvigi po mestu in so jih prepleskali v ,,partizane". Noben vrag p« se medtem ni brigal za vso zmedo in bedo zdravstvene službe, ki sta jo zavozila dr. Fabricci in dr. Gom-bardella. Znano je po vsem mestu, kako bedno je ravnanje v blagajni /. bolniki, kako piškava so zdravila, ki jim jih predpisujejo. Zato pa prejema samo prvih 6 zdravnikov in uradnikov blagajne na leto pol drugi milijon lir plače. Pa tudi račun s ..popartizanjenimi" fašisti je bil Jari blagajniški gospodi prekrižan. Nazadnje je iztuhtala še nov poskus, da izvede svoje zle načrte. Blagajna noj bi kar tako — zaradi izpopolnitve kadra — najela kakih 15 tolovajev, ki jih „Unita Opera ia" tudi delno našteva: kapetan fašistične republikanske vojske pri fašističnem vojnem okrožju Vittorio Orbani, agent civilne policije in sin fašističnega skvedrista Aldo Orsani, fašista Bruno Ive in Carlo Battaglia, agent civilne policije in kolovodja vandalskih in terorističnih podvigov Fer-ruccio Aviani. Tak je režim pri bolniški blagajni pod zaščito ZVU. Zato so pa tudi desetkrat utemeljene zahteve zavarovancev, da se mu napravi konec. Ko je bilo končno odločeno, da se Delavskim zadrugam omogoči na osnovi njih nekdanjih pravil iz leta 1922. demokratična osvoboditev izpod jarma, ki jim ga je naprtil prod 21 leti fašistični režim, čeprav so se temu ob potuhi zasedbenih oblasti upirale šovinistične italijanske skupine od socialistov do demokristjanov, je bilo že po prvih zborovanjih delavskih zadružnikov jasno, da so kakor en mož sklenili postaviti vse parazite, kar jih je še bilo za dediščino iz zlepa nepozabnih Črnih časov, na hladno in se trdno polastiti ustanove, ki je nastala pred desetletji. da bi lajšala in boljšala z vzajemno organiziranim gospodarstvom gmotni položaj vsakega izmed njih. Socialisti in demokristjani so se kmalu o vedli svojega neizbežnega poraza. Pa so zasnovali čisto advokatsko izlisičeno intrigo, da bi pripravili ZVU do tega, da bi se premislila in ne priznala od zadružnikov soglasno izvoljenih delegatov, ki naj bi še ta mesec izvolili novo demokratično vodstvo svoji veliki zadružni organizaciji. Na lepem je po predzadnjem tržaškem zborovanju delavskih zadružnikov, socialistični general Puecher globoko užaljeno podrl ostavko na svoje mesto predsednika Delavskih zadrug. Dan za dnem Novi tečaji ES. — Od oktobru pr. J. vzdržujejo ES vrsto večernih tečajev. V njih se tečajniki pripravljajo na zrelostne izpite na gimnaziji, učijo se stenografije, slovenččlne, srha. hrvaččine, ruSčine, francoščine, angleščine in nemščine, v kratkem bodo otvorjeni novi tečaji slovenščine, angleščine, stenografije ter posebna večerna šola, ki bo učencem nižjih srednjih šol v pomoč in izpopolnitev v njih rednih šolskih predmetih. Doklade. ZVU je z ukazom štev. 1125 pokrenila spremembe v dokladah k osnovnim plačam. Mesto dosedanjih družinskih doklad uvaja v breme delodajalcev odgovarjajoče draginjske doklade. Državni prispevki za družinske doklade se ukinejo pričenši od 31. dec. 1946. Ukaz podrobno navaja spremembe družinskih doklad v ožjem smislu. Namestitev bioših partizanov in internirance«. Z ukazom 324 je ZVU spremenila dosedanje ukrepe. Posebne komisije bodo predlagale izločitev nestalnega osebja iz posameznih služb in njih nadomestitev z bivšimi partizani in interniranci. Na te mor« sedaj v večjih zasebnih podjetjih odpasti po eno mesto od vsakih 10 u-službencev, ki so jih imela koncem leta 1945. Kontrolo brezposelnih bo opravljal Delovni urad odslej vsak mesec. Zato se bodo morali brezposelni redno prijavljati v tem uradu, če naj ne izgube veljave njih nezaposlen-ske izkaznice. Zaulačcoanje odškodnine kmetom. Za škodo, ki so jo povzročile zasedbene vojaške oborožene sile, je že lani 2500 kmetovalcev prijavilo ZVU svoje poravnavne zahteve. Doslej je bilo izplačanih te (100 izmed njih. Mezdna pogodba 'tamešeenece C-penshega tramvaja. 26. februarja j« bil sklenjen pri Delovnem uradu ZVU mezdni sporazum za nameščence openskega tramvaja. Od 1. oktobra pr.l. do 1. marca t.l. so bile po tem sporazumu mezde zvišane za 55%. od 1. marca dalje pa za «0%. Tako prejmejo na uro specializirani delavci v prvem razdobju po 32.60, v drugem po 3*. kvalificirani delavci 29.50 odnosno 51, specializirani težaki 27.80 odnosno 29, navadni težaki 25.65 odnosno 27 lir na rrro. Sporazum določa za vsaka štiri leta službe povišanje plače in sicer petkrat v vsej službeni dobi. V celoti se lahko v tem okviru plače zvišamo za 26.6. odnosno 25".' Začasno osebje je izenačeno rt starim. Najnižji dopust ie določen na P' dni. V tržaški splošni bolnišnici vladajo gorostasne razmere. 500 bolničark In čistilk je prisiljenih delati v bednih okoliščinah, ki jim zlepa ni primere. Nenehno so izpostavljene kužnim boleznim in zastrupitvam, da niti ne omenimo občih nevarnosti za zdravje. Pri tem pa jim ne dajo ne mrla ne dovoljenja, da bi se okopale ali oprhale; ne primerne delovne obleke in obutve, ne zados*rte ' 'C. Spričo njih službe, posvečene občemu blagru tržaškega prebivalstva in zdravstvu do drugačne oskrbe nimajo le polne pravice, marveč jo narekujejo tudi obči interesi javite zdravstvene službe. Da bi vsaj malo podkrepili svojo intrigo, so organizirali ..opozicijo'' na zborovanju, ki je bilo predzadnjo nedeljo v dvorani Terpsihore. Pa so se neznansko ušteli. Ostavka Tuecberja ni mogla po ugotovitvi tov. Ferjančiča prav nič vplivati na veljavnost volitev, ker so bila napovedana vsa zborovanja v sporazumu z njim že pred mesecem dni. In ko je nazadnje na zborovanju prišlo do volitev, so pueirerjevci propadli s 675 proti 12 glasovom (S zadružnikov ni volilo), že posebej sta oba člana dosedanjega predsedstva razkrinkala odv. Puecherja v pismu, ki sta ga poslala ZVU m v njem pojasnila vse njegovo nepošteno ravnanje. Tako je menda sedaj vsa Stvar razčiščena in likvidirana tudi zadnja intriga proti delavskim zadružnikom in njih veliki ustanovi. Za bližnjo soboti' odnosno nedeljo pa je napovedan izredni občni zbor. na katerem bo izvoljeno novo vodstvo Delavskih zadrug. Tako bodo končno po dobrih dveh desetletjih delavci postali sp«t gospodarji svojih zadrug, hi imajo tako velik delež v vsem demokratičnem delavskem gibanju na Tržeškem ozemlju. (Nadaljevanje na 1. str.) Bodo se vrnili Fašistični brlog v ulici Borbe za Delavske zadruge Tako je sedaj naše življenje KAKO DOLGO ŠE? Razmere v zavetišču brezdomcev na Kolonkovcu Na KoionKovcu, na hribu za pokopališkem, sta dve enonad. stropni hiši, ki služita za zavetišče tistim, ki sta jih beda in stanovanjska kriza vrgia na cesto- Ni lahek dostop do njih. Pozimi mora biti človek akrobat, da lahko prepleza zaledeneli klanec, kjer ti lahko zdrsne pn vsakem koraku. Spomladi in v jeseni pa vse poti, ki vodijo tja gori, plavajo v vodi in blatu. Poleti — no da. tistih nekaj • mesecev je edini čas v letu. ki ga je narava oddelila revnemu človeku, da mu vsaj pomaleu olajša njegovo' gorje- Vojna tudi tem oddaljenim hišam ni prizanesla. Ko so za-vezniki bombardirali bližnjo železniško progo, so bombe po-^kodovale obe, zlasti spodnjo, ki je bila precej razbita. Železnica je seveda ostala ce'a. Kakor vreme nanese Zgornja hiša, ki je bila manj poškodovana, je še vedno v ta-k,m stanju, kot je bila ob kom-cu vojne. 2e od daleč se sliši vpi. tje otrok po hodnikih in sobah-Takoj pri vstopu skozi glavna vrata v vežo, ti udari v nos duh po vlagi, plesnobi in zaprten prostoru. Nasproti vratom, na stopnišču je vhod v stranišč«. Sest ali osem zamazanih lu. kenj; smrad se širi naokoli in in prodira na stopnišče. Ce je tako sedaj, ko je še zima kakšno neki mora biti v poletni vro. čin'. ^ «To je zaradi vode, s katero imamo velike težave,* razlaga čuvar hiše, ki ga je občina postavila semkaj. «Precej na visokem smo in kadar je bolj suho, dobivamo vodo samo po dve uri dnevno Včasih je sploh oi bilo in ljudje so jo morali znašati iz vodnjakov nižje ob Večkrat so se stanovalci pritožili na občini. Sedaj je malo bolje v tem oziru * Izboljšanje Pa je treba pripisati zgolj deževju, ki ž.e nekaj mesecev namaka vso okolico, da Politični pregled (Nadaljevanje z 2. str.) Dejstvo, da je britanska vlada kljub vsemu pristala na tak sporazum, kaže. kako ji je vsaj delno francosko pomoč na konferenci potrebna. Francosko ariKloškn pogodba je lahko v svojem bistvu zdrav pojav, kolikor stremi za preprečenjem novena nemSkesa napada. Po drugi strani ba je lahko nezdrav pojav ustvarjanje bloka, v tem primeru prvi korak k uresničenju starega načrta zahodnega bloka. Po tem. kako bo pogodba izvajana in kakšne bodo njene neposredne posledice, bo svet presojal njeno vrednost. Druga pogodba je bila sjdenjena med Poljsko in CSR, med dvema slovanskima državama, ki sta si ves čas med dvema vojnama zaradi neznatnih ozemeljskih sporov stali skoraj sovražno nasproti. Ta pogodba bo nedvomno utrdila enotnost med miroljubnimi, edmokratičnimi slovanskimi državami, ki imajo največji interes. da se za vselej uniči nemška napadalnost, in je v tem primerit važen doprinos k utrditvi miru. davni cilj moskovske konference •ie ta, da uredi nemško vprašanje lalto, da da maksimalne možnosti demokratičnega razvoja v Nemčiji, ki je ne morejo nadomestiti zgolj kontrolni ukrepi, pa naj bodo še tako ostri, je mogoče uničiti korenine nemške napadalnosti. ce bodo zahodne velesile to spozna-c’ e bodo opustile svojo dosedanio po rtiko, ki ni dajala nobene podpo-ee-r e™0kratičnim silam na svojih področjih, temveč jih je raje ovi- a. potem ni nobenega dvoma, da v m°slcovska konferenca uspela, vsekakor so se razmere v svetu to-hko spremenile, da j. ,eiko skleniti Ka.l dokončnega proti miroljubnemu demokratičnemu hotenju ljudstev si^fa, SVeta' Nosi|eč teh pozitivnih lavni' pa ž* P° vsem svetu de-orvnini N1fstvo' kj se preko svojih l>ul' za pravičen, dervro-kf*i«*n rn ,čajen mir. dere voda vsepovsod kar v potokih v dolino. Po dolgem, od enega konca hiše do drugega je hodnik- Na enem koncu je okno. na drugem vhod v pralnico. Cementna korita so vsa umazana in zanemarjena. Mnogo cevi je pokvarjenih, pipe manjkajo. V kotih se 'nabirata blato in nesnaga. omet odpada z stropa. Nekje je v enem prostoru, kakor vidite tukaj.« »Kaj pa te hi?e še ne mislijo popraviti?« »Odkar sem tukaj, nam obetajo. naredili pa niso še ničesar,« je trpko pripomnil tramvajski uslužbenec in se ozrl po otrokih. »Komaj čakam, da bo Acegat zgradila one hiše v ulici Broletto za svoje uslužbence in da se rešim te tesne luknje. Vsaj to, mislim, sem si zaslužil v nemških taboriščih.« Nekdo izmed prisotnih je kritiziral. da so preselili v prenovljeno hi-o po večini družine brez otrok- Tam so uredili stanovanja tako, da ima vsaka družin., po eno sobo s prizidkom za štedilnik in ločenim straniščem. Rečeno je bilo, da bo vsako stanovanje za tri do štiri ljudi; pa jih je tudi tukaj ponekod preveč, drugod pa samo po ena oseba. »Vse številne družine so pustili tukaj in če morajo otroci ponoči ma stranišče. jih morata mati ali oče peljati po dolgem hodniku na drugi konec hiše. Zato pa so vsi bolni, le poglejte jih.« je zaključil svojo grajo. Tako živijo brezdomci na Kolonkovcu. Res, da plača vsaka družina komaj po 50 lir msečno, s čimer ne krijejo stroškov niti čuvaja- Toda to je občinska pod porna ustanova, ki bi morala skrbeti, da tudi najpotrebnejši dobijo tako stanovanje, da ne bo v nevarnosti 'njihovo zdravje in še posebej zdravje njih otrok. Ko bi se pa oblasti pobrigale, da bi gospoda, ki to zmore, popravila in pozidala svoje porušene hiše v mestu, vsega tega ne bi bilo treba. Tako pa — kako dolgo še? I. M I našin in! Enakopravnost vsem ženam, ki so zanje njih vrstnice padale 8. marca 1871 na pariških ba. rikadah in 1909 po ameriških mestih in 1917 na moskovskih cestah! Enakopravnost materi in ženi, ki čuvata naše domove in vzgajata naše otroke! Enakopravnost delavki ki kmetici, ki se plemenito žrtvujeta za rešitev vseh delovnih ljudi iz socialnega in gospodarskega suženjstva! Enakopravnost naši delavski in kmečki ženi, kj sta krvaveli v borbi, umirali v ječi in taborišču za našo politično svobodo! Enakopravnost tržaškim že. nam, ki jih mednarodni izkoriščevalec izžema v suženjskem delu. ki jih bedna soldateska ponižuje v blato razvrata, Iti jim tuja oblast odreka njih državljanske pravice! Enakopravnost vsem ženam, da bodo ojačile in utrdile enotnost vseh svobodnih ljudi! nja Seozi zid; tam je drobec granate prebil zid in treščil r a stopniščf • Po hodniku in stopniš u se podijo otroci. Umazani so od blata in razkuštrani. Obleko imajo zelo slabo. Nekateri so bosi. drugi v copatah- «Kaj ti nimaš čevljev?* »Ne. Oče je brezposeln pa nima denarja. Čevlji so predragi,« se je v zadregi izgovarjalo deset letno dekletce in steklo za drugimi otroci v blato za hišo. Plačilo za Dachau Na obeh straneh hodnika so vrata v sobe. Na levi so večje sobe, približno 4x4 m, na drngi strani manjše- Vsa vrata in vse sobe so si enake, kakor samotne celice v zaporu in človek nehote pričakuje: Zdaj. zdaj se bo pokazal izza vogala ječar s težkim svežnjem ključev v rokah. Vstopil sem v eno izmed ve-<"j ih sob. Dve železni postelji ob eni steni- Nekdaj sta bili emajlirani, sedaj ’je ostal od emajla le tu pa tam še kak drobec. V enem kotu je kuhinjska omara. Stekla so razbita in les je že plesniv od vlage. Poleg vrat je štedil nik in v drugem kotu pobarvan zaboj, ki ga stanovalci imenujejo otroško posteljo. Na postelji je sedel gospodar »Pozno ponoči sem prišel z dela. sem poležftl,« se je opravičeval. V službi je pri Acegatu. Pred vojno je stanoval v Rocolu. Tam je imel stanovanje s tremi sobami. Ni bilo razkošja, a dobro in mimo je živel z ženo in šestimi otroki; v primeru s sedanjim stanjem pa je bilo zares pravo razkošje. MEd vojno so ga odpeljali v Nemčijo, v taborišče. zena je ostala sama -z otroki, katerih najstarejši je imel nekaj nad deset let. najmlajši pa je šele shodil. Beda . se je naselila v hišo. Kes za ko. som pohištva je šel od hiše, da so imeli otroci za pod zob. Nazadnje je zmanjkalo vsega. »Ko sem se vrnil domov, sem jih našel tukaj- Vseh sedem je bilo natrpanih v tem majhnem, zatohlem in vlažnem prostoru. Otroke sem komaj prepoznal, tako so bili suhi,« je zaključil delavec svojo povest. Ozrl sem se po otrokih. ki so se gnetli okrog postelje in hotel pripomniti, da tudi sedaj ne izglodajo mnog« bolje. Pa sem raje molčal. Če ima človek otroke »Do pred kratkim je živelo v tej hiši 70 družin. Skoro vse so imeit mnogo otrok ,«je razlagal čuvar. «Sedaj ko so popravili ono hišo tam spodaj, se je 20 družin odselilo tja in ne bo več treba, da bo po 8 do 10 ljud« STAVKE IN MEZDNO GIBANJE Pri vsem prizadevanju sindikalnih organizacij, da >se izognejo poslednjemu srei. tvu de-lovnlih množic v obrambi njihovih pravic v delovnih odnosih, kakor vladajo sedaj na pod ro*ju Tržaškega ozemlja, so po-samezne skupine delodajalcev kljub širokemu področju špeku-lantskega koristolovca, ki jim ga nudi naraščajoča inflacija, le pritirali delavstvo do novih delnih stavk. p0 poslednjih stavkah brivcev in. grafikov, sta se v zadnjih 15 dneh zvrstili še dve stavki, ena v pristanišču, druga pri Selvegu. Prvo je izzvala direkcija Javnih skladišč, ki se jo proti vsem nasprotnim odredbam pri razkladanju blaga s pontonskimi žerjavi poslužila pomorščakov namesto ene ali druge skupine pristaniških težakov. Ti so se temu uprli v upravičeni obrambi svojih pravic, tembolj ker so se taki spori redno ponavljali že vse poslednje poldrugo leto. Stvar se je še bolj zaostrila, ko je posegla v spor, ki je bil povsem sindikalnega značaja, na zahtevo direkcije razvpita civil. na policija. Direkcija je menila, da bo ob uporabi stalno plačanih pomorščakov prihranila izdatke za akordne težake. De lavci pa so odgovorili z enourno protestno stavko ki protestom pri ZVU. Ta je začela stvar zavlačevati z znano in že davno spregledano taktiko o pristojnosti. Zato so delavci tudi naslednjega dne za eno uro odložili delo. In tudi še dan potem so ponovili svojo enourno protestno stavko in so le v zavesti, da gre za interese vsega prebi-valstva in mednarodnega prometa, opustili večjo stavko. Spor pa so predložili Uradu za delo. Drugo stavko je sprožila manjša skupina delavcev pri Selvegu. ki se je hotela tako so-lidalizlrati z delacvi beneškega elektrarniškega podjetja SADE. Ti so zahtevali poleg zboljšanja mezd tudi umestitev svojega sveta v podjetju. Tudi tržaški delavci so postavili enake zahteve. Ko je prišlo da razgova rov v Benetkah, so nadaljevali belo stavko še celih 24 ur. dokler ni prišlo končno do sporazuma. Stavka je prišla razen v Trstu posebno do izraza tudi v Pulju in Gorici. IMniiapisaiiH pravica ahurdnili delavcev Akordno delo ima svoje dobre. toda nedvomno tudi svoje slabe strani, če ni urejeno, kakor to zahteva dejanska zaščita delovnih in socialnih interesov prizadetih delovnih ljudi. V stvarnem primeru se je to po-kazalo v poslednjih tednih, ko so bile cele vrste akordnih delavcev spričo neprestano slabega vremena prisiljene v brezdelje. Neakordni delavci so prejemali svoje mezde iz dopolnilne blagajne, akordni so ostali na cedilu. Dokler so taki prislini odmori kratki, utegnejo izgubljeni zaslužek sicer res še nadomestiti z naknadnim delom, kadar pa trajajo po cel teden. postane položaj akordnih delavcev nevzdržen. Zato je ES stavbnih delavcev načel to vprašanje pri delovnem uradu ZVU in postavil zahtevo, da se tudi akordnim delavcem prizna pravica do namestitve izgubljenih mezd iz dopolnilne blagajno. čim bi bili prisiljeni počivati delj ko teden dni. Osleparjeni i/n/.niiti Pred dnevi so zborovali vozniki s konjsko vprego, z e od pamtiveka se s stisnjenimi zobmi bore za svoj grenki kruh. Njih sindikalni organizaciji je pred dobrima ((remi meseci u-spelo premakniti z mrtve točke njih življenjsko vprašanje in doseči zanje v okviru novega sporazuma mezdo po 500 lir dnevno poleg draginjskih doklad ip ostalih dodatkov na isti osnovi kakor za industrijsko delavstvo. Mezda jim je bila za. gotovljena po 5 dni v tednu. Delodajalci pa so sporazum prekršili, ze takoj spočetka so jim odrajtal: le po 5 dnevnih zaslužkov, čeprav so delali tedensko tudi po 6 dni. Pred me. sečem dni so jim kljub obvezno, sti odrekli še zvišane draginjske doklade (povišek skoraj 100 lir dnevno). Končno so pristali na slednje, toda šele s 1. marcem. Vozniki pa odločno vztrajajo pri svojih pravicah. ES prevozniške stroke se sedaj pogaja za njih uveljavljenje. Eno izmed posebno perečih vprašanj v tem okviru je problem mezd uslužbencev pri ACEGATU. Tudi pri tem podjetju so se pogajanja pričela že pred meseci. Vse do konca februarja so se skušali sindikalni zastopniki nameščencev sporazumeti neposredno s podjetjem, a zaman. Predzadnji torek so bila pogajanja prekinjena in so nameščenski zastopniki sklenili nadaljevati borbo pri delavnem uradu ZVU. I\la |ir;it>ii piimlaili Ena izmed hudo prizadetah strok našega delavstva so nedvomno dninarji in na pol stalni kmečki delavci. Se zmerom niso prejeli pripadajoče jim enkratne zimske doklade. Podobno usodo je doživela skupina delavcev, ki je v službi ZVU. Slednja je poslala do oblasti po, sebno zastopstvo, ki je v svojih zahtevah poleg vsega ugotovii-o. da so bi delavci med naj-slabše plačanimi uslužbenci. De-jansko smo že na pragu pomla. dl, cene življenjskih potrebščin so spet znatno narasle, tako da bi jim doklade že tako malo hasnile. Zato je tem večja sramota. da se ravno gmotno najšibkejšim vrstam delavstva odreka izplačilo za vse delavce in nameščence enako priznan« doklade. Prvi otroci, rojeni na Svobodnem tidaMtem ozemlju" Da bo naše delo obrodilo obilen sad Parnik na električni pogon ZA LETOŠNJI PRVI MAJ Izpopolnjen vrtalni stroj «««««« terih bi sc rezili brez težave premikali. Toda vsi so bili mnenja, da se bodo rezila piav kmalu pokvarila. Tako sem rezilno dolžino zmanjšal, ne da bi bil bistveno spremenil obliko orodja. Ker je bil kot, v katerem je orodje delovalo, pretop za material, ki pa je bilo treba obdelati, sem rezili primemo naravnal s ploščicama, ki sem ju zataknil v njuni oprijemali. Tildi na Reki tekmujejo v okviru prvomajskega tekmovanja. Po vseb tovarnah se delavske množice žrtvujejo ž naporom svojih mišic, da ustvarijo osnove resničnega blagostanja, da utrdijo temelje svoje delavske države. In še posebej s svojimi izkušnjami in dognanji, ki jim bodo prihranila njih telesno moč, pa vendar v vse večji meri pripomogla do enakih in dvojnih in boljših rezultatov. V reški ladjedelnici je dosegel tehnični delavec Marino Chiodini, ki je zaposlen v oddelku za orodje, uspeh, spričo katerega bodo v bodoče pri vrtanju železnih plošč v kotlih opravljali dosedanje delo v še enkrat krajšem času, prihranili dragoceno jeklo Našim kmetovalcem Mnogo so pisali in govorili na raznih sestankih ter pošiljali razne rezolucije pristojnim oblastem glede stanja Pokrajinskega kmetijskega udruienja (Consorzio Agrario Provincia-le) v Trstu. Kakor je večini naSih ljudi znano, je to udruienje zraslo na razvalinah našega zadružništva-Sesalo je bogastvo iz - žuljavih rok kmetov v tržaški okolici in na deželi. Koristi od vsega tega pa je imelo največ 15 veleposestnikov, ki imajo posestva v Furlaniji. Nasi ljudje pri upravi PKU niso imeli nikdar nobene besede niti niso mogli postati njegovi člani. V njem je vladal popolnoma fašistični duh, ki Se dandanašnji prevladuje kljub navidezni, demokratizaciji udrti, žen j a- Se danes imajo konzorcij v rokah isti ljudje kot za časa fašizma in njih duševnost se ni v ničemer spremenila. Saj je bil sin sedanjega ravnatelja Morandinija med pobalini, ki so napadli Zafredovo pekarno v ulici Udine in je bil ob tej priliki tudi ožgan s kislino. NaSi kmetovalci so ukrenili vse, da bi dosegli sporazum s konzorcijem in da bi ta ‘■ode-loval s Kmetijsko nabavljalno in prodajno zadrugo. Ravnatelj Morandini pa je prav tako u-krdnil vse, da bi do tega sodelovanja ne prišlo- Zaslugo, da ni prišlo do sodelovanja ali celo do združitve s Kmetna-prozo ima tudi referent za kmetijstvo kapetan Weil pri ZVIJ. ki je rad nasedal natolcevanjem Morandinija. Cosola, Brunne-rja in drugih. Saj so bili skoro vsak dan pri njem. Za naše kmetovalce je imel kapetan Weil lepe besede in polno obetov. Toda ne samo, da ni izpolnil niti ene dane besede, marveč je večkrat celo odredil prav, kar je bilo v nasprotju z njegovimi obeti- Ko je Kmetnapro-za odprla v Trstu svoje skladišče, je ravnatelj Morandini sklical uradnistvo PKU in ga opozoril na to, ter mu deljal, da bo sedaj vzdržal le oni, ki je sposobnejši. Torej na mesto sodelovanja je napovedal zadrugi boj! — Treba je, da si naši kmetje to zapomnijo! V konzorciju vlada Se zmeraj fašizem, ki je poln sovraštva nasproti svemu, kar je ljudskega, kar je demokratičnega, in e posebej, kar je slovenskega. Stanko Cok Jn pridobili cele serijo železnih ploščic, uporabnih za vsakovrstno drobno obdelavo v tovarni. Ko so Chiodinija obiskali reški novinarji, jim je sam razlagal in pripovedoval: Treba je bilo izvrtati v ploščah na obeh straneh kotlov 1500 širokih lukenj za plamenske cevi. Toda zmanjkalo jo jekla za orodje, da bi bilo mogoče delo opraviti. Navadna železna rezila bi se namreč spričo svoje širine nedvomno polomila. Zaradi tega sem se domislil, da bi bilo mogoče nadomestiti doslej običajno orodje neposredno z njegovimi nosilci, na katere bi se pri-tidila ožja in izmenljiva rezila. Dosedanje orodje je bilo sestavljeno iz jeklenega droga z dvemi tesno stisnjenimi rezili pri glavi. Vsako od teh je bilo široko kakor polovica premera luknje, ki jo je bilo treba izvrtati skozi ploščo. Vzporedni rezili sta bili naravnani vsako v dru go smer. S tem orodjem 3e šlo dole počasi od rok in tudi vrtalni stroj se je spričo večjega napera znatno obrabi. Moj namen je bil pritrditi na drog, podoben dosedanjemu, vodilki, v ka- ’ Sedaj ima orodje nosilni drog iz navadnega jekla in je nanj privarje-no dvojno oprijemalo, vanj pa sta zataknjeni na vsaki strani po eno rezilce po 10)x(I0)><70 mm. Rezilce se pričvršča v oprijemalo s tremi pri-čvrščevalnimi vijaki. Vsako rezilce je na spodnjem robu priostreno v dolžini 5 mm. Ostružki odpadajo izpod vsakega nožiča posebej. Na nosilni drog je pritrjena tudi vodilka iz ojačenega in točno naravnanega jekla. Vodilko bom še izpopolnil tako, da bo imela na koncu obliko svedraste konice, tako da ne bi samo uravnavala orodje, marveč tudi prevrtala železno ploščo. Z dosedanjim orodjem je ves material v izvrtani luknji razpadel v ostružke, medtem ko se bo v te razdrobil odslej le oni kolobarasti del, ki ga izvrta sveder. Iz plošče se bodo na ta način izreza vale okrogle železne ploščice, v sredi preluknjane, ki jih bo mogoče uporabiti Sc v Prihraniti bo mogoče dokaj jekla, ker je dosedanje rezilno orodje iz ojačenega jekla tehtalo 2,5 kg. medtem ko bo pri novem le 0,4 kg ojačenega jekla. Delo bo šlo še enkrat Praktični nasveti našim kmetovalcem za mesec marec Travništvo NaSemu kmetu ------------vsako leto primanjkuje krme za živino. Glavni vzrok je suša. Toda Škodljivi vplivi suše je mogoče ublažiti in povedati donosnost naših travnikov z gnojenjem in njih pravilnim obdelavanjem. Ce pogledamo na*?e travnike, opazimo, da jim v večini primerov ne posvečamo tiste pozornosti, ki bi jim jo morali. V tem mesecu je čas, da počistimo s travnikov kamenje in razno trnje. Travnike moramo pobra-niti s travniško brano ali železnimi grabljami. Na ta način zravnamo mravljišča in krtine, a obenem vsaj delno odstranimo in uničimo najhujšega zajedavca (parazita), naših trav-jtikov — mah. Ze več let nismo gnojili travnikov, ker je primanjkovalo umetnih gnojil in tudi hlevskega gnoja. Brez gnojenja ne moremo doseči velikih pridelkov pri nobeni kulturi. Izčrpani travniki n,e morejo dati velike množ.ine dobre krme. pa čeprav je bilo poleti dovolj padavin. Najboljši gnoj za travnike je kompost, gnojnica, a od umetnih gnojil superfosfat in Tomaževa žlindra- Vinogradništvo 06 nism« -----=---------- vinograd prekopali ž.e v jeseni, ga moramo prekopati in pognojiti sedaj-Pri novih nasadih pazimo na pravilno razdaljo med posameznimi trtami in vrstami! Pazimo občnem na vrsto (sorto), ker bo kakovost (kvalitela) vina v bodoče igrala va/no vlogo. Cim nam vreme dopusti, moramo začeti obrezovati in odstranjevati trsne poganjke. Sadovnjak Se je ,as za M _ - stenje sadnega drevja. Odstraniti moramo z dreves vSe suh: veje, razne poganjke, staro drevesno skorjo, lišaje in mah. Drevesa in veje moramo poškropiti z drevesnim karbollnejiem ali vsaj z apnenim mlekom, ki mu dodamo 20% zelene galice (železni sulfat) ali 4% modre galice. Ne smemo pozabiti na škropljenje bričskev s 4% raztopino modre galice proti kodravosti. Ne zamudimo si pripraviti dobrih cepičev! Poljedelstvo Pomladanska ---=---------- setev je .na pragu- Napeti moramo vse sile, da ne ostane niti košček zem- lje neobdelan. Obilno deževje v zadnjih mesecih nam obeta, da nam suša ne bo prizadejala toliko gorja kot v zadnjih letih. Z globokim oranjem in plitvim okopavanjem, branjem in ple-venjem bomo preprečili čezmerno izhlapevanje vlage iz zemlje. cini se zemlja posuši in žito Ukorenini, moramo njive po-braniti in pognojiti z nitrati (10 do 20 kg apnenega dušika, kalcijevega nitrata ali čilskega solitra na 1000 kv. m). Vrtnarstvo Se Je '"as.,..za ------------ setev peteršilja, korenja, čebule, česna, paradižnika, paprike, zelenč', solate-Razmnožujejo se z vršički di-savna zelišča (majoran, žajbelj, rožmarin, pehtran). Belimo zeleno solato z zakopavanjem in endivijo na ta način, da jo vežemo v šopke. Sadimo zgodnji krompir in grah- Sadimo tudi v okrasna lehe čebulice zlatice, vetrnice (anemone) v vrstah z razdaljo po 30 cm in 5 cm globoko. Tem okrasnim rastlinam je pogodu najbolj rahla in dobro pognojena zemlja. V zavetnih in toplih legah sejemo levkonije, petunijs1, astre. 250 hektarjev nove plodne zemlje Hudournik Lijak je povzročal v spodnji Vipavski dolini mnogo škodo. Zato ga bodo z regulacijo in poglobitvijo struge u-krotili, a na 230 ha nerodovitne, s kislico poraščene zemlje, bo nas Vipavec zasejal poljske pridelke in jih pridelal v lepih množinah. Da bo uspeh pop,)In, bodo' poskrbeli, da bodo nove njive v času suše umetno namakane. lako naglo od rok, ker bo treba po novem 4 do 5 minut za vrtanje predpisane luknje skozi ploščo, meltem ko jih je bilo treba doslej $lev-2t. In vrtalni stroj sc bo spričo manjše;-'a odpora v plošči tudi mno^o menj izrabil. Pojasnila: plošča plasira la- miera; kotel - caldaia, rezilo _ ta-gliente, nosilec (orodja) barra por-ta-utensili, izmenljiv -_= intercam-biabile, vrtalni stroj — macchina perforatrice, drog barra, vodilka -— guida, dolžina rezila ---- superficie taglio; kot, v katerem deluje orodje angolo dl lavoro delVuten-sile, pretop troppo ampio, pri-čvrščevalni vijak vite da bloccng-gio, ostružek trucciolo, ojačeno jeklo — acciaio temperato, naravnano jeklo acciaio rettificato, svedrasta konica _ punta elicoidale, druge svrhe. Pred kratkim je dovršila poskusne vožnje potniška ladja z električnimi Dicselovimi motorji „Rusija“. Dvakrat je ladja preplula Atlantski ocean, se ustavila v mnogih evropskih, afriških in ameriških pristaniščih ter preplula 20.000 milj. Ideja, da bi se električna energija uporabila za pogon ladij, je vznikla in se tudi uresničila v SZ. Prve take ladje so bile tam zgrajene za plovbo po Kaspiškem morju in Volgi, „Rusija4* ima izmed vseh takih ladij najjačje stroje. G Dieselovih generatorjev z izmeničnim tokom žene dva elektromotorja. Na ladji so instalirani razni avtomatski aparati za na-ravnanje in premikanje strojev. Z električnim telemotorjem je mogoče kontrolirati in voditi vse stroje 3 poveljniškega mosta. „Ruslja“ je te dni na svoji prvi redni vožnji priplula iz Evrope v ZDA. Zimsko škropljenje našega sadnega drevja škropimo sadno drevje zato. da uničimo različne bolezni in škodljivce, k j napadajo razne de: le našega sadnega drevja, oziroma da preprečimo razvoj teh bolezni. Raznovrstne so bolezni in mnoffo ie mrčesa, ki delajo znatno škodo v naših sadovnjakih-To škodo opazimo navadno le poleti na listih in posebno na sadju, ki ga škodljivci več ali manj pokvarijo, včasih pa sploh uničijo. Hudujemo se nad letino in nad drevjem, češ da ni donosno in da se sploh ne izplača saditi ga in gojiti. Kako naj si tedaj razlagamo dejstvo, da vidimo na trgu in tudi že pri skrbnih sosedih toliko lepega in zdravega sadja? Napredni sadjarji posvečajo svojemu sadnemu drevju vso potrebno skrb in nego. Ni dovolj, če drevje po potrebi obrežemo, okopljemo in pognojimo. Skrbeti moramo tudi za njegovo zdravje, kajti kakor je rečeno, različne so bolezni, ki ga napadajo in raznovrsten je mrčes, ki uničuje ali oškoduje razne njegove dele od brstičev (popja) preko listov pa do debla in tudi do korenike- V naših sadovnjakih povzročajo največ škode kodravost Jes-nascus deformans) na koščiča-stem drevju — breskev in češplje — ter škrlup na peškastem drevju — hruške in jablane — iz vrst gljivičnih bolezni. Kodra-vost povzroča tvorbo kodfravih listov ražnate barve na breskvah in .,rožičkov“ na češpljah. Skr lup se najlaže pozna po črnih pegah na listih in na sadju. Izmed mrčesa pa škodujejo našemu sadnemu drevju razne gosenice oziroma metulji, listnate uši. kaparji ter cvetoder. Tako kodravost kakor škrlur uničujemo najlaže s škropljenjem z raztopino modre galice katerim smo primešali zadostne množino apnenega mleka, ki g? poznamo pod imenom ..bordoška zmes“- V praksi se je najbolje izkazala 4 do 5 odstotna zmes to ie raztopina, za katero smo u porabili 4 do 5 kg modre galice in (po možnosti) ravno tolike sveže gašenega apna na 100 litrov čiste vode. (Mislimo, da n potrebno navajati tukaj peidrob nosti v načinu pripravljanja te zmesi, ker so nasplošno že zna ne, vsaj našim vinogradnikom, ki so pe> večini tudii sadjarji). to zmesjo pa smemo škropiti sa mo pozimi, ko sadno drevo po Hva, ko je torej drevo brez list ja, dokler spomladi ne začne poganjati. Zaradi tega imenujemo tudj škropljenje zimsko". Čeprav sc omenjeni dve bolezni pojavljata poleti, vendar ju tedaj ne moremo uničevati, kajti listi in sadje prizadetega sadnega drevja so občutljivejši za bor-doško zmes kot glivice teli bo- lezni- Ako bi škropili v poletnem času s tako močno raztopino, po; sebno pa še v primeru, da ne bi dodali dovolj apna, tedaj bi naše drevje popolnoma ..osmodili". Saj imajo nekatere breskve n. pr. tako občutljive liste, da jih poškoduje že 1 % zmes, s kale; ro škropimo trte, med katerimi so večkrat tudj breskve. Poleg tega imamo pni zimskem škropljenju možnost, da poškropimo dobro vse dele drevesa, posebno pa v krakih med vejami, kjer so trosi kali ali glivičnih bolezni še najbolj številni- Kakor proti gljivičnim boleznim. tako je zimsko škropljenje tudi proti škodljivemu n V cedi na sadnem drevju najbolj uspešno. Proti mrčesu pa nam ne služi bordoška zmes. ampak moramo uporabljati druga sredstva. Izmed teh se najbolje obnesejo v vodj raztopljeni karbolinej o-ziroma na podlagi tega pripravljene tekečine. kot so n. pr. neo-dendrin in tifodrin- V splošnem uporabljamo ta sredstva razredčena s čisto vodo v razmerju od 8 do 10 kg sredstva ali preparata na 100 litrov vede. Natančnejša navodila 0 rabi teh preparatov pa dobi sadjar pri prodajalcu navadno že tiskana. Večji uspeh zimskega škropljenja v primerjavi s poletnim, v kolikor je to sploh mogoče zaradi velike občutljivosti nekaterih dreves nasproti nekaterim sredstvom, je pripisati še dejstvu, da je v zimskem času v splošnem število noedinih škodljivcev, bodisi glivičnih, bodisi mrčesa znatno manjše kot poleti. Zaradi tega jih pozimi tudi laže u-ničimo in tako tudi preprečimo množevanje. Letcšnjo zimo ie bilo škropljenje zaradi slabega vremena zelo težko in ga marsikod ni bilo mogoče opraviti tudi zaradi pomanjkanja modre galice ,K še vedno časa dovolj za zimsko škropiienje. dokler drevje ne začne poganjati. Finančni načrt jugoslovanskih sindikatov V času, ko prehaja Jugoslavija v načrtno gospodarstvo, so jugoslovanski Enotni sindikati pripravili svoj proračun za to leto. Tako se je tudi v njihovem okviru prvič v zgodovini sindikalnega pokreta uveljavila načrtnost. Po proračunu bodo znašali dohodki :i38, izdatki skoraj 328 mili' Jonov din. Med dohodki so največje postavke 227 milijonov pri članarini* dobrih 92 pri dotacijah za organlza-cijsko-upravne stroške, pri izdatki)1 pa podpore članom, stroški za delavske počitniške ustanove in za kol'* turno in flzkulturno delo po 22.7* plače nameščencem 58, 25% kvot* za centralni odbor 56.7 in' dotacij4* za glavne odbore U3.G milijona din* Proračun kaže prebitek dobrih ^ milijonov din. Dekiv&fco tafteoiea e-noUiost «?»- -r. ........... — ■ '■■ ' --—v-—~ _==. • Naša delavska kulturna stran « kari mane :-:~z 5. 5. 1818 DO 14. 3. 1883 Ko je v s(an rimski državi trpljenje sužnjev doseglo višek, /V vstal Spartak in vodil izkoriščane, brezpravne množice v boj, df b' doseule življenje. Moderni bpartak. mož, ki je V,., naših časih vzdignil proletariat iz mezdne sužnosti, je Karel Marje. Prav te dni se povrača njegova, smrtna obletnica — u-mrl je 14. marca 1883 v Londonu, kjer je njegov grob. V čem je veličina Karla Marsa? V' teni. da je pokazal delovnemu ljudstvu, ko je še tavalo v temi. iK>t k svobodi, k odrešenju, k zmagi nad kapitalističnimi silami- Že ..Komunistični manifest sam, izdan pred 100 leti, je delo, ki zagotavlja Marsu nesmrtnost. Ko je L 1867. izšel prvi zvezek njegovega ,, Kapi ta-la“, je dobil proletariat največje znanstveno delo, kar jih pozna svet. Utopični socializem, socializem, ki je poznal le izkoriščanje in težko življenje delavca, ne da bi iskal izhoda z znanstvenimi dogajanji, je našel genialnega nwža, ki je videl v prihodnost, ker je preiskal ra razvoj človeške družbe- Mars je preučil zakone, po katerih se je razvijala človeška družba. Preučil je zakone, im katerih je nastajal, se razraščal kapitalizem, dosegel svoj vrhunec m se nagnil k zatonu. Mars je našel, da je zgodovina človeštva v resnici zgodovina proizvajanja vseh dobrin, ki Uh potrebuje človek, hrane, vblačila, strojev itd. U-golovil ie. da gospodarsko življenje določa človekove misli, njegovo duševnost, njegovo znanost in umetnost, da je gospo- darska proizvodnja, ki določa celo državno obliko samo. Dokazal je, da ie država sila zatiranja. kjer vlada kapitalist, ki je ustanovil mezdno suženjstvo- Dokazal je, da plačuje delavcu le. del zaslužka ter si drugi del pridržuje, da veča svoje bogastvo, kar ustvarja med ljudmi razrede, razred lastnikov in nemani-čev. S tlačenjem delovnega ljudstva povzroča kapitalizem razredno borbo, pa tudi gospodarske krize, dan za dnem težje življenje. V neizmernem pohlepu po bogastvu gre kapitalizem čez državne meje. hoče deliti svet ter jjovzroča največje nesreče človeštvu s krvavimi vojnami. Karel Marx pa je povedal delovnemu ljudstvu tiuli to, da si kapitalistični red sam koplje grob, ker v resnici ustvarja proletariat in njegove obupne razmere. Prav s tem povzroča sa Skleda krompirja v oblici; kadi se; Se mala molitev, potem pa sc vzame in jej. In molk. In okoli družina. Na steni je velik molek, spomin na očeta. In fant vzame jopo in gre na vas. Ostali molijo. Kras. Ta pesem, ki ji je naslov «Ve-Cerja», podaja v skopih besedah podobo kraske družine. Njeha lepota je v nazornosti, preprostosti, in globoki ob<'utenosti kraškega človeka, v slikovitosti prizora. Takih pesmi o Krasu, o njegovih ljudeh, o borih, o skalah, o samotnih kratkih poteh ima Srečko Kosovel še nebroj. Nad tisoč pesmi je zapustil pesnik, ki ga je še ne trindvajsetletne-ga pobrala smrt. Mnogi smo ga poznali kot mladega Študenta, izredno simpatičnega fanta, a komaj je kdo slutil, kakšna pesniška sila se skriva v njem. In še preden je 'mogla iziti njegova pesniška zbirka «Zlati čoln*, ki jo je s tolikšno skrb- moobrambo ljudstvu, ki je končno z vstajo prisiljeno, da spremeni obstoječi red, kapitalistično proizvodnjo- Marx je povedal, da je revolucija tisto dejanje, ki more rešili človeštvo izkoriščanja. Le z revolucijo je mogoče odpraviti krivične razmere med ljudstvom, spremeniti proizvodne odnose tako. da bo človek lahko živel življenje redno človeka. Treba je zrušili buržoazno državo s lem, da delavstvo prevzame vodslyo proizvodnje, državno oblast samo. Na ta način nastane nov, socialistični gospodarski red, ki v njem ni več ne izkoriščevalca, ne izkoriščanega, red, v katerem doseže delovno ljudstvo svoje končno vstajenje. Po Marxocih naukih je proletariat v Rusiji dosegel, kar je bil ob lasu smrti velikega proletarskega učitelja še nadaljni ideal- K temu idealu stremi proletariat vsega sveta in prišel bo veliki dan, ko ga bo uresničil s svojimi lastnimi silami. Marxov genij, vodi _ človeštvo iz sužnjosti v življenje vredno življenja, k soncu svobode. ih- nostjo in stalno velikimi nada-mi pripravljal, je moral kloniti pred smrtjo, ki je pobrala toliko naših najboljših ljudi v njihovem prvem razcvitu. Rodil se je 21. marca 1904. v Tomaju na Krasu. Zgodaj je okusil bedno življenje slovenskega študenta, ki ga je želja po znanju in spoznanju pognala v svet na pot do višje izobrazbe. ze na realki je skušal, Srečko Kosovel pesnik Krasa, buditelj množic in oznanjevalec vere v človeštvo S&ran 5 —--- — z Četrt stoletja je poteklo, odkar je pričela izhajati beograjska „Borba,,) glasnik vseh jugoslovanskih delavskih in kmečkih množic. Bila je politični mobilizator vsega našega delavskega razreda, vseh kmetov in delovnih intelektualcev. Bila je najtrdnejša vez najširših ljudskih slojev v temnih dneh suženjstva, oznanjevalec svobode v zadnjih letih herojskih bojev in smrtnih mučilnic. ,,Borba" jc danes budni čuvar pridobitev narodno-osvobodilne vojne, utrjevalec bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov, je vzgojnih in organizator ljudiskih množic na poli njih gospodarskega, političnega in kulturnega napredka. Ko sledimo njenim zgledom, zatrdno vemo, da bo modro utirala pot v bodočnost tudi vsem našim tržaškim delovnim ljudem. prepoln doživetij in notranjega ognja, izraziti to svoje bogastvo v pesmih. Postal je sredlSčo in duša majhnega literarnega krožim, priobčeval je svoje prvence v dijaških listih in si pridobil med svojimi mladimi sošolei in prijatelji sloves nadarjenega pesnika. A tega slovesa mu dolgo ni hotela priznati takratna ofi-cielna literarna bratovščina. Odklanjali so ga kot «nedozore. lega», «nedodelanega», «nedo-raslega». In vendar je Srečko Kosovel vitki daleč naprej, dalje kot skoraj vsi njegovi sodobniki v domovfini. Po krivdi takratnih vlastodržcev in njihove cenzure skoraj nismo vedeli, da sc skriva v Srečku Kosovelu tudi zaveden proletarski pesnik z veliko borbenostjo, ki je jasno videl, da ne bo množica delavcev in delovnih ljudi drugače prišla do svojih pravic razen z uporom. V «Rde če m atomu* pravi; Plamen žareč bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil z uporno nogo. A požrtije pri Trimalhijonu z opojnim vinom smrti je končala, in kdor kraljuje danes, je v zatonu, ker pomandrana množica bo vstala. Ne prosi, brat, kdor prosi, ne zasluži, za nas velja parola naj zahteva. In ta parola, bratje, naj nas druži in v naših močnih dušah naj odseva. Ali pa pesem, ki je polna dinamike: NE PROSI, BRAT In kadar delavnike se odšteva in naše delavce se podkupuje, naj eno vaše srce ne vzdrhievu, naj eden izmed vas ne obupuje. Zaprimo tvomice. Zaprimo pii!!, elektriko in vodovod iz gor, postavimo mejnike svoji/i straž, . da tam spoznamo, bratje, kdo je nas, kdo stopa preko naših bolečin. In takrat mislimo na upor. Končno, 1» dvajsetih letih odkar je umrl, je Srečko Kosovel dobil popolno zadoščenje: Državna založba Slovenije je izdala lansko leto celotno njegovo pesniško tvornost v debeli knjigi 450 strani; letos bosta izšli v isti Založbi še dve knjigi: njegovi prozni spisi in nje-gova biografija in literarna o-cena. S tem je dobil pesnik, ki je moral že triindvajetsleten v grob, najvišje priznanje: prešel je v vrste slovenskih klasikov, Viharna doba teh zadnjih dvajset let, predvsem še doba narodnoosvobodilne borbe je bila težka preizkušnja: pometla je z marsičem, z vsem, kar ni ime-h> globokih človeških in umetniških elementov. Srečko Kosovel je danes bolj živ kakor kdajkoli. Katerokoli njegovih pesmi bereš, v vsaki je živa misel, živo čustvo, živ duh. A najbolj sodoben je v svojih upornih, proletarskih pesmih. Oe je kje njegova oblika ekspresionistična, takoj začutiš, da je to izraz pristne notranje dinamike, kot na primer pri Maja-kovskem, in ne hlastanje za ekstravagantno obliko. Zakaj, aa vsem onim. kar je bilo zgolj afektirana oblika, iskanje novo-tarske zunanjosti, je neusmiljeno pometel čas. Pesem Srečka Kosovela pa živi in deluje med nami, močnejša in aktualnejša kakor kdaj koli. VI. B. TitcduLm. (j&Jd —y ^ =■ lWXVUA> V tistem mestu je bilo vse čudno, nerazumljivo. Vrsta cerkva je dvi-nebu svoje okrogle, bleščeče se kupole, toda sivina zidov in dimnikov tovoren, ki so segali Še preko zvonikov, ter pročelij industrijskih stavb, je zagrinjala svetišča, tako da so se izgubljala v težkih mrežph kamnitih zidov, kakor fanta-siičiie rože v prahu in grušču ruševin. žh kadar so zvonovi cerkva ki ljudi k molitvi s svojimi bronas glasovi, ki so drseli preko žele streh, so se njih valovi izgubljc tesnih hodnikih med hišami. Hiš de ogromne, ponekod lepe, Judje v njih spačeni in čudni. ju ra do mraka so možje kakor tisi nemirni tekali po ozkih in ,U!iCah tCT 3 Srabežljiuimi I V *' eni kruhn- ^ugi : " , rCt?i: so sPet mirno post , erbeiscih jn se ozira(1 sol„ . Pre'eie po slabičih, ni bi ki m se vaali Polji mogočnih. Mogoče so imenovali bogatini O mislili, da je le 'v denarju k svoboda človeka le v denarju Sl ieleli moči, ker so vsi ječ. suženjstvu. Bogastvo mogočnih je vzbujalo zavist in sovraštvo revnih in nihče ni poznal lepše godbe kakor cvenket zlata in zato je vsakdo sovražil drugega in zato je vsem vladala krutost. Včasih je na mesto sijalo sonce, toda življenje je bilo zmerom oblačno in ljudje vedno podobni sencam. Ponoči so prižigali mnogo bleščečih luči, toda po ulicah so se pojavljale gladite ženske in prodajale svojo ljubezen. Od vseh strani je silil v nosnice ostri duh po pijai in od povsod so se pobliskavale tihe in lakomne, žalostne oči lačnih. Počasi se je dvigalo v zrak zadržano ječanje . neskončne nesreče, ki ji je manjkala moč, da bi se oglasila z odločnim glasom. Vsi so živeli naveličani in nemirni, vsi so bili sovražni in krivi. Le malo jih je čutilo, da imajo prav. pa še ti, divji kakor zveri, so bili najbolj kruli. Vsi so hoteli živeli in nihče ni vedel kako. Nihče ni mogel svobodno slediti svojim težnjam in na vsakem koraku v bodočnost je bil proti svoji volji prisiljen okreniti se v sedanjost, ki je z rokami, jakimi in mogočnimi, kakor lakomen nestvor zaustavljala človeka na njegovi poti in ga oklepala v svoje zle objeme. V stiski in zmedi se je človek izčrpan zaustavljal pred tistim strašnim obrazom življenja. S svojimi tisoč očmi, neozdravljivo ždlostnimi, mu ja gledalo v srce in ga nekaj prosilo. In tedaj so vstajale v duši jasne slike bodočnosti in slabotno ječanje človeka se je izgubljalo v zglašenem zboru vzdihov in krikov vseh nesrečnežev, ki jih je mučilo življenje. Povsod se je čutila naveličanost, zmerom jc bil nemir, včasih tudi strah. In okrog ljudi je stalo neomajno kakor ječa In odbijalo žive žarke sonca tisto mračno in dolgočasno mesto, tiste razvrščene, neokusne skupine kamenja, ki je zraslo preko svetišč. Pesem življenja v njem ni bila nič drugega kakor zatajen vzdih bolesti in sovraštva, globoko mrmranje prikrite ■ nevolje, rezek krik surovosti, strastno vpitje sile. In sredi žalostnega in ničevega prelivanja bolesti in nesreč, sredi zue-rižene zmesi grabeža in potrebe, po blatu nizkotnega egoizma, po najglobljih kleteh, ki je v njih živeta beda, otrok bogastva tega mesta, so tavali neopazni sanjači, samotni, polni vere ti človeštvo, ločeni od vseh; propovedniki upora, vabljive iskro daljnega ognja resnice. V kleti In podzemlje so tajno prinašali drobno, a zmerom plodno seme čisto enostavne, toda visoke vede. Ponosno, s hladnim bleskom v očeh, toda nežno in z ljubeznijo so sejali neoporečno in žgočo resnico v mračna srca suženjskih ljudi, ki sta jih sila lakomnežev in volja nasilnežev prekovala v slepo in molčeče orodje njihovega dobička. In mračni, potlačeni ljudje so z v.t aupanjem prisluhnili godbi novih besed, pesmi, ki je srce že dolgo kakor v omotici koprnelo po njih. Počasi, počasi so dvigali glave, trgali verige pretkanih laži, ki jih je vanje uklonila sila skopuhov in mogotcev. V njihovo življenje, polno topega in potlačenega nemira, v srca, zastrupljena z neštetimi žalitvami, v zavest, zapeljano z bleščečimi lažmi znanosti mogočnih, v to težko, in žalostno življenje, polno grenkobe in ponižanja, je iegta ena sama enostavna beseda: — Tovariš .. Beseda ni bila nova zanje, culi sc jo in izgovarjali, toda vse do tistega trenutka je bil njen zvok prazen in brezizrazen kakor vse znane besede, ki . jih jc mogoče pozabiti, ne da bi jih bilo komu žal. Toda sedaj je imela ta beseda, jasna in močna, drug zvok, drugo du- šo: V njej je bilo čutiti nekaj trdnega, nekaj bleščečega, kakor da jc briljant. Sprejeli so jo in previdno so jo pričeti izgovarjati in so jo pozibavali s sladkostjo v srcu kakor mati, ki občuduje in pozibava svojega novorojenca v zibeli. Kolikor globlje so prodirali v jasno dušo te besede, toliko ljubša, toliko pomembnejša in svetla se jim je zazdela: — Tovariš, so dejali. čutili so, da jc ta beseda prišla, da bi združila ves svet, da bi dvignila vse ljudi v višino svobode, da bi jih povezala z novimi močnimi vezmi medsebojnega spoštovanja, spoštovanja do človekove svobode, ljubezni do njegove odrešitve. Ko se je ta beseda ukoreninila v srcih sužnjev, niso bili več sužnji. In nekega dne so razglasili po mestu na vse strani veliko človeško besedo: NočeinJ Tedaj se je življenje ustavilo. Ker je bila v njih vsa moč, ki ga premika, v njih in v nikomur drugem. Ustavil se je tek vode, ugasnil je ogenj, mesto je treščilo v temo iti mogotci so bili kakor otroci. Strah je popadel dušo nasilnikov. Potlačiti so morali izbruhe svoje jeze. Splahniti je morala njihova ne-volja nasproti upornikom. Bili «o negotovi in v strahu spričo njihove moči. (nadaljevanje na e. strani) Iz krajev, ki so na pragu novih dni s lzvirna mise| Zemljo onemu, ki jo Davne skrite želje so postale stvarnost- Istrski kmet, še včeraj kolon, je danes na svoji zemlji svoj gospod. Delo svojih žuljev bo mogel svobodno p>> lastni uvidevnosti obrniti v korist sebi in svoji družini. Mogotec pa, ki je doslej užival sadove kolonovega potu, si naj poišče drugffh življenjskih možnosti... Agrarna reforma v deželi ljudske oblasti je, zvesta svojim demokratičnim načelom, napravi, la Črto čez gospodovo izkoriščanje ffin kolonovo garanje. Kaj čudno, če se je uresničenje stoletnih ljudskih sanj glo boko dojmilo vseh prizadetih, če je dan razdelitve veleposestev med kolone postal zanje velik praznik, dan narodnega slavja, dan narodovega veselja. Po vsej deželi so se razjasnile v delu otrdele črte na obrazih o-nih. ki so jih do včeraj smatrali le za napol ljudi, za moderne sužnje, ki jih je bilo treba hraniti le zato. da so lahko garali— tudi njegovih posledic. Zavedali so se, da morejo postati velike ljudske pridobitve trdne in trajne le z neomahljivim nadaljevanjem borbe. Borbe v obnovi! Borbe v dvigu in utrjevanju nove ljudske oblasti! Borbe proti mnogim sovražnim silam, ki skrivajo pod demokratsko po- obdeluje barvanim plaščem bodalo, da ga zahrbtno porinejo v narodovo srce! Treznim razglabljanjem je sledilo rajanje, pravo ljudsko rajanje, preprosto, a zato tem prisrčne je. Tega dne narod ne bo pozabil. Porisšlfi ribiči M L Cene obakraj črte Da dobimo jasno sliko razmer, kj danes vladajo na trgu v naši «obljubljeni dežeii», coni A. bo dobro, da se ozremo malo na trg tam preko plave črte. Naj kar suhe številke vzbudijo pravo sodbo! Meso v coni A 700 metrolir. v coni B 128 jugolir, surovo maslo 1100, odnosno 340 do 380, domača slanina 760. odnosno 180 do 190. jabolka 00 do 120, odnosno 30, kruh 70 do 90. odnosno 20. žagana drva 760. odnosno 240 za stot. konjsko meso 400 do 440 metrolir, odnosno v coni B 60 do 72 jugolir kg. Morda bo koga zanimalo, kako je delavstvo tu in tam plačano. Kvalificiran delavec prej. me za osem ur dela v coni A 503 metrolir, v coni B pa 340 Dobra znamenja za razne ■»begunce*. ki se «zatekajo» v varstvo ZVU. kaj? Želimo jim vsekakor kar najboljše. Nabava raznih življenjskih potrebščin je danes povsod eno najbolj perečih vprašanj. V Spodnji Idriji je bila oskrba prebivalstva s tekstilnim bla-gom težka stvar za naše ljudske oblasti. Se vse bi nekako šlo. čeprav zelo trdo. toda odkod kredit? Pa so jo modrijani le pogrni4.^ tali! Na zboru voiiiše ' sta odbor OF m krajevni LO ljudstvu obrazložila položaj in pojasnila svoje misli. Edina rešitev je v. enoletnem brezobrestnem poso, jilu, ki naj bo temelj nadaljne-’ mu delu. Ljudstvo je seveda ta-j koj razumelo ugodnosti take akcije, saj gre za njegovo korist. Skratka, KLO v Spodnji Id! Mi je razpisal enoletno brezobrestno posojilo, a vaščani so že v prvih treh dneh podpisali za 155.000 lir. Ta vsota pa je ras: la iz dneva v dan in ker so prostori že pripravljeni, je zadeva v glavnem rešena. A O I N S K A PROGA Višek je ljudsko veselje doseglo v Bujah, kjer se je zbralo nad desettlsoč novih kmečkih svobodnjakov, da dajo duška svojim silnim notranjim čustvom. Od blizu in daleč so se zgrnile množice, da se udeleže proslave svojega zgodovinskega dne. Keka posebna prazničnost je bila izražena v njih licih, v bogato okrašenih vozovih, na katerih so se pripeljali, v njihovih pesmih, v vsem njiho. vem razpoloženju. Spregovorili s<> predstavniki ljudskih organizacij, hrvaških in italijanskih, kajti v ljudski državi razlika v jeziku ne pomeni razlike v pravicah. In besede govornikov niso bile ljudstvu tuje, osovražene gospode marveč resnični glas ljudskega čustvovanja. Nihče ni podvomil o dejstvu da je tak praznik sad dolgotrajne, mučne, žrtev polne, toda zmagoslavne osvobodilne borbe. Ravno tako jasno pa je bilo vsakomur, da je megla biti ta borba zmagoslavna le zaradi tesne povezanosti vseh ljudskih slojev, ne oziraje se ne na vero, na narodnost, ali na stan, kajti edini pogoj novega človeka sta njegovo postenje in njegova trdna volja do dela v korist skupnosti. Kakor so se vsi globoko zavedali vzrokov zgodovinskega dogodka. tako So se vsi zavedali sn si iislanoi/ili svojo zadrugi) Zadružništvo zavzema v novi Jugoslaviji vedno večji obseg. Seveda je pravo zadružno življenje mogoče Je v ljudski državi, kjer je odvzeta vsaka beseda vsem onim, ki postavljajo svoje osebne interese nad skupne. Nedavno se je 36 ribičev iz Poreča dogovorilo in si osnovalo svojo zadrugo ter so prenesli v njo tudi ves svoj ribiški inventar. Tako razpolaga danes z 2 motornima, 14 m dolgima ladjama, 20 čolni po 5 do V m, 2 plavajočima mrežama, s 500 m stalne mreže itd. Vrednost vsega tega sega preko 7 milijonov Ur. Razdeljen na 36 ribičev bi la inventar ne pomenjl baš mnogo. Skupno zadružno delo in racionalno izkoriščanje inventarja bo pa po mnenju zadružnikov zagotovilo dnevni zaslužek vsakemu posamezniku, kar je bilo glavni razlog, da so u-stanovili zadrugo. Ribolov je razdeljen v skupine v zimski in letni sezoni. Vsaka skupina Ima svojega vodnika, ki ie obenem tudi član upravnega in nadzornega odbora zadruge, Zadružniki so šii Ha delo načrtno. Predvsem so jim ljudske oblasti ob-* ljubile pomoč in potrebne kredite, ki naj zagotove čim večji !n čim boljši razvoj zadruge Drugi uspeh zadruge je v tem. da delajo skupno, zaradi česar je odpadla vsaka medsebojna konkurenca. Končno bodo ljudske oblasti poskrbele, da riba ne bo uni'prana, kakor doslej — Zgled poreških ribičev ni c, al brez uspeha. 2e se zanimajo za delo zadruge tudi ribiči iz drugih krajev. Kaj pa naše Primorje ? „Štejemo si v čast, da se lahko pridružimo graditeljem Mladinske proge“ Gradnja mladinske proge Sa-mac-Sarajevo je razgibala vso jugoslovansko mladino Da Slovenija ne zaostala za drugimi republikami, kaže že dejstvo, da bo da-ia 15.000 mi a d hi delovnih mo*"i. ki naj odpro pot bogati Bosni v svet. Pa tudi naši kraji ne zaostajajo v ničemer za ostalimi v Jugoslaviji. Vzhodno-primorsko okrožje bo poslalo na Mladin- TEKMOVANJE solkanskega delavstva Kako globoko je zajela misel tekmovanja naše delavstvo, se kaže te vsepovsod. Solkan seve. da nikakor no-'e zaostajati! Tako je delavstvo Združenja mizarskih obrtnikov sklenilo delati tedensko po eno uro v korist tekmovalne komisije, kar je v mesecu februarju dalo čedni znesek 24.180 lir. Delavci apnenice pri Rdeči zvezdi pa so pripravili cestni material. Njihovo prostovoljno delo je dalo 25 kub. m gramoza, postavljenega na cesto, kjer bo uporabljen v smislu načrta tekmovalne komisije. sko progo 2500 mladincev in mladink, Istra celo 3000, Goriška pa 1000. ki bodo tvorili popolnoma opremljeno delovno brigado. Tudi se goriška mladina že pridno pripravlja po raznih tečajih: kulturnih, fiz-kulturnih, traktorskih, miner, skih itd. Tako je mnenje mladine v Bukovici pri Gorici. Bukovica ni velik kraj -dala bo pa že za prve dni pri gradnji nove Mladinske proge sa-mac- Sarajevo 10 mladincev. Saj bi vse rado tja, da se nav/ije velikega skupnega dela in življenja skupno s tisoči mladine iz vseh delov velike in tako mnogolične Jugoslavije, kakor je to le malokatera druga država na svetu. 9«t llv Mladina v Volčah si je na pustni torek omislila kaj zanimivo zabavo! sla je od hiše do hiše in po stari navadi zbirala, kar ji je kdo dal. Nabrali so precej blaga in denarja. Vse tako po starem običaju. Toda ostalo so opravili po — novem: mesto v gostilno, da «pospra-vljo* darove, so blago in denar shranili za tovariše, ki gredo na Mladinsko progo. Zve- čer so na plesni prireditvi zaslužili se nekaj, kar je obeutad) povišalo denarni znesek, namenjen za nabavo opreme prve goriske delovne brigade. Vse skupaj pa je zopet imelo za po-i sledico, da je volčanska mladina rastno prekoračili a obvezo. ki jo je svojčas sprejela. Iz Pcljubtna na Tolmin.sK.em se je za delo na progi prijavila 22 mladincev in mladink. Oni pa. ki bodo ostali doma, bodo pri delu pomagali njihovim družinam. Dijaki slovenske gimnazije v Kopru so se kar 100 odstotno prijavili za Mladinsko progo. Je pa tudi zadeva taka. da sme na progo le oni dijak, ki j<* v -.tli na pravem mestu. Svoje delovno bnguao za Mladinsko progo bo postavila todf Slovenska Istra in je zato s;;i nila prirediti «Teden naših brij gad», ki naj omogoči opreme mladini za delo na piogi. Z t° je bil določen pretekli tem n iw 2. do 8. t. m. Poročil o izidu in uspehu te akciji* še ni.a tudi ne dvomimo, da je «teden naših brigad > dosegel popolni u-speh, saj drugače med naštn? ljudstvom ne gre! MalaivH : T>wa\is (Nadaljevanje s 5. strani) Hiše in svetišča, ki Jih je obdajala tema, so se zamotala v zmes kamenja in ielezja brez duše. Zlokobna tišina je kakor smrtna megla legla na ulice 'Muljenje se je ustavilo, kajti sila, ki ga je ustvarila, je našla samo sebe in človeški suženj Je našel skrivnostno nepremagljivo besedo, da izrazi svojo voljo, osvobodi/ se je zatiranja in je spoznal svojo moi\ mov stvaritelja. Dnevi s<» bili dnevi sirske za mo-gotce. za one. ki so mislili da so gospodarji življenja. Vsaka noč je bila za tiskč noči, tako je bila temna, tako medlo in boječe so sodile Inči v mrtvem mestu, in ta stvar, ki sc jo stoletja gradili v neznanski nesiva)', ki je sesal kri ljudi, se jim je prikazala o vsej svoji neznanski ničevosti kakor beden kup kamenja in lesa.Slepa okna hiš so mrzla in mrtva zrla na ceste, po teh pa so pogumrio korakali pravi gospodarji življenju. Bili so lačni bolj kako? drugi, toda bilo jim je zadoščeno in Dpljenje teles zanje ni bilo tako boleče kakor za mogotce in v njih duši plamen ni ugasnil. V njih je gorela zavest lastne moči in v njih očeh je blestelo čustvo zmage. Korakali so po ulicah mesta, tiste mračne in tesne ječe, kjer so jih zasipali s prezirom, kjer so njih dušo pokrivali z žalitvami. Jn prepoznali so neskončni pomen svojega dela. To jih je navdajalo z zavestjo svete pravice, da so gospodarji življenja, da so njegovi zakonodavci, njegovi stvaritelji. In tedaj se jc z novo silo, v novem blesku, ki je vid jemal, pojavila pred njimi beseda, ki je imela moč ustvarjanja in spajanja: — Tovariš: . . . Odjeknila je sredi lažnivih besed sedanjosti kakor napoved bodočnosti, napoved njihovega življenja, v.-em enako odprtega. — Ali bo daleč ali blizu? so se vpraševali in so spoznali, . da je to odvisno od njihove volje, ker se sami lahko približajo svobodi ali pa tudi sami lahko oddaljijo njen prihod. Vlačuga, ki je bila do včeraj zver, napol mrtva od gladu, in ki je v strahu čakala na svoji umazani poli, da bi se ji kdo približal in ji odku pil njeno izsiljeno ljubezen za maj-hen denar — tudi vlačuga je čula to besedo, toda ob zmedenem nasmehu ni vedela, ali bi se odločila, da jo ponovi. Neki moški, ki ga dotlej Se nikoli ni srečala, se ji je približat in ji položil roko na ramo ter ji z bratskim glasom dejal: — Tovarišica. In se je pritajeno in bojazljivo nasmehnila. da ne bi izbruhnila v plaz srečnega joka. Kajti bilo je prvič. da je njeno užaljeno srce občutilo toliko veselja. V njenih očeh, ki so do včeraj gledale v svet izzivalno, z neumnim izrazom lačne živali, so se zalesketale solze prve čiste sreče. To veselje ob združitvi zavrženih z veliko družino delavcev vsega sveta, se je lesketalo po vseh cestah in zmerom bolj mrzlo in zmerom bolj zlokobno so se ozirale nanj motne oči mestnih hiš. Berač, ki so mu metali bedne stotinke, rla so ga pregnali od hiše. ceno, ki so jo plačevali vsi, kar jih je bito sitih, za občutek sočustvovanja — tudi ta je tul to besedo in zazdela se mu jc kakor edina miloščina, ki je zanjo lahko občutil resnično hvaležnost v svojem revnem srcu, izmozganem od bede. In voznik, smešen mladič, ki ga je gospoda z bičem udarjala po hrbtu. da bi prav tako z bičem oplazil in pognat dalje mršavo kljuse, človek, ki je bU tolikokrat tepen, ki je ogln-šel ob ropotu koles svojega voza na razritem mestnem tlaku, se je oglasu mimoidočemu, razprl ustnice Ui ga z iskrenim nasmehom povabil: — Ali naj te popeljem, tovariš? Dejal je tako, a se je bal in je nategnil vajeti, da bi pobegnil, a se jc še ozrl na mimoidočega, ker mu ni šlo, da bi na svojem širokem in rdečem obrazu skril veseli, iskreni nasmeh Mimoidoči pa ga je pogledal z dobroto v očeh in mu prikimal: — Hvala, tovariš. Peš grem lahko, saj nimam daleč. O, mali brezmadežna:? . . je vzkliknil voznik, ki se mu je življenje vrnilo v žile, se okrenil na kozlu, veselo pomežiknil in glasno oddrdral. Ljudje so stopali v sklenjenih skupinah po hodnikih in med njimi se je kakor iskra zmerom bolj pogost ) užigala velika beseda, ki ji je bilo odločeno, da združi ves svet: — Tovariš. Na obrazih vseh, ki jim je ta beseda vzcvela v srcih, ki so ji dali meso in kri in pomen poziva k združitvi, je blestelo čustvo ponosa mladih ustvarjalcev in bilo je jasno, da sile, ki so jo polagali tako na široko v to živo besedo, ni ?nogoie uničiti. te so se ponekod zvrstile proti njim sive iti slepe množice oboroženimi ljudi, ki so se molče razporedili v ravne vrste. Nevolja nasilnikov se je pripravljala, d« odbije valove pravice. Toda v gostih in temnih ulicah ogromnega mesta, med mrzlim tihim zidovjem, ki so ga zgradile ke neznanih ustvarjalcev, jc ras,li zmerom bolj in zorela velika vd" ljudi v bratstvo vseh z vsemi: Tovariš . . . Zdaj je tu, zdaj tam zažarel 7>l mentek, ki mu je bilo usojeno, < poslane plamen, ki bo zemljo * objel z življenjskim čustvom brc stva vseh ljudi. Objel bo vso zemljo in upepelil ,,jJ< sovraštvo, i»so krutost, vso jezo, ^ nas kazijo, objel vsa srca in jih v eno samo srce sveta, srce pri»v&' nih in plemenitih ljudi, v druiM neločljivo prijateljskih, svobod^* delavcev. Po ulicah mrtvega mesta, ki so 0* sužnji zgradili, po ulicah rnesta, kjif je vladala krutost, je tedaj zro*1* zvestoba elooeka in se jačila v pl nad njim samim in nad svetov' nim zlom. In v zmedenem kaosu razrvah* življenja, hi ni poznalo veselja, kakor svetla zvezda, kakor svetil11 bodočnosti, zablestela enostavna, ^ kor srce globoka beseda: Z vzhoda in zapada Mladina utira pot svobodnemu razvoju jugoslovanske industrije Ogromne množine premoga leže danes neizkoriščene pod plaščem bosanskih gorskih gozdov. 2e davno znani, prebogati premogovni bazen med Sarajevom in Zenico, ki obsega celih 900 kv. km površine, sc že zdaleka ne izkorišča, kakor to zahtevajo potrebe domovine. Na vsem tem ogromnem nodročju delujejo komaj trije premogovniki: v Zenici, Knknju in Brezi. In vse to zaradi skrajno pomanjkljivih prometnih zvez. Tudi ogromno železne rude je v Bosni in do danes jo prav tako kopljejo le v Vareču in v Ljubiji. Pri Pribiniču, Teslici, Cešlju, Ma-glaju, Žepču, Novem šeheru, v Kritji Planini, pri Seljakovi, Zarudju, Sijenokosi. Pogarah. Cevljanoviču in Srednjem bi lahko nastali novi ogromni jaški in rovi, ki bi se iz njih iztekala premog in železna ruda v topilnice in livarne. Okrog bevljanoviča, Borovice, Vranjkovea, Prnjavora, v dolini Krivajc in v I-jubič Planini so poleg tega velike rezerve manganove rude, okrog Du-boštioe in Tribije so našli kromit na področju celih 114 kv. km površine, pri Tesliču, Žepču in Maglaju je mnogo magnezlta in lapora. Pa da lesnih zakladov niti ne jemljemo v poštev. Ko bi bilo mogoče v polni meri izkoristiti vse te ogromne zaklade, bi Jugoslavija na mah imela izpolnjene osnovne pogoje za svobodni razvoj svoje industrije, vira svoje boljše bodočnosti. Utreti pot do teh zakladov je naloga, ki si jo Je zastavila jugoslovanska mladina, ko se je odločila, da bo zgradila drugo mladinsko progo od Samca na Savi do Sarajeva — normalnotirno progo, ki jo bodo pozneje podaljšali do morja, tako da se bo končno rešil tudi veliki problem ugodne in racionalne povezave jugoslovanskega Podonavja z morjem. Z izgradnjo te proge se bo v polni meri razvilo bosansko rudarstvo, se bodo ostvarili pogoji za industrijsko predelavo surovin, ki so nujno potrebne ne le jugoslovanski težki industriji, marveč tudi industrijam barv. oblačil, papirja, gume, linoleja, razstreliva, stekla, usn^a, zdravil itd 180.000 graditeljev 180.000 mladincev se pripravlja na to veliko gradnjo. Na skoraj 240 km dolgi progi bodo letos odkopali 3.8 milijona kub. m zemlje in kamenja, izvrtali pri Vranduku 1550 m dolg predor in morda še drugega na področju med Maglajem in žepčem, ki bi bil še daljši (okrog 2700 m) m ki bi se ž njim proga skrajšala za 14 km. čez Savo bodo razpeli začasen most. In vse delo bo mladina opravila z domačim orodjem, ki ga sedaj v tekmovalnem poletu pripravljaj! po .raznih tovarnah in delavnicah. Predor pri Vranduku so pričeli že vrtati te dni. Mladinci bodo delali na progi po 6 ur dnevno. Ostali čas bodo posvetili učenju, fizkulturi in zabavi. Cele skupine prosvetnih delavcev, književnikov in irtnetnikov bodo nastopale vzdolž proge. Vsa jugoslovanska gledališča bodo gostovala pri mladini, ki se je 20.000 že sedaj v strokovnih tečajih pripravlja na orjaško delo. In pomagala ji bo kakor lani demokratična mladina iz vsega sveta. DOKAZI MIROLJUBNOSTI Podatki iz letošnjega sovjetskega drž. proračuna Pred dobrima dvema tednoma je bil na na skupni seji Vrhovnega sovjeta ZSSR v razpravi novi vsezvezni proračun. O njem je podal finančni minister Zverev izčrpno poročilo. V skladu s petletko se je industrija lani v glavnem preusmerila ca mirnodobsko proizvodnjo. V primerjavi z letom 1948 se je povečala za 20%. V skladu z razvojem gospodarstva, je dejal Zverev, se je novi proračun v primerjavi z lanskim povečal pri dohodkih za 21.3, pri izdatkih za 21,1%. Prvi so preračunani na 391,5, OD VSEPOVSOD _ ljubljanskim sindikatom, ki štejejo nad 30.000 članov, bodo v smislu sklepov glavnega odbora in mestnega plenuma OP poverjene nadvse važne naloge. Ker je treba zastaviti vse sile za uspeh petletke, bo OP opravljala odslej svoje delo neposredno preko strpkovnlh. gospodarskih. stanovskih, kutlurno-prosvct-nih. mladinskih in ženskih organizacij. Da bi bilo mogoče slehernega delovnega človeka mobilizirati za težko in vztrajno delo v okviru načrta, so odpravili sedanjo organizacijsko razdelitev OP v Ljubljani in ho mesto v bodoče razdeljeno na 4 lajone. Ljubljanska sindikalna organizacija bo prevzela vodilno vlogo v udejstvovanju ljudskih množic tam, kjer so vključene v delovni proces. Tako bo OF izvajala večino svojih halog preko sindikalnih podružnic in le v posebnih primerili, kakor v vprašanjih oblasti ali gospodarstva, na širši osnovi. ANGLEŠKO PRIZNANJE. Pred kratkim je bii gost jugoslovanskih Enotnih sindikatov znani angleški dirigent Alan Bush. Ob tej priliki je izjavil: Vi gradite novo življenje. Mi v Angliji smo pri kraju preteklosti. vi na začetku bodočnosti. Marsikdaj prvi drugim ne morejo verjeti. Toda to, kar ste že ustvarili in kar gradite, vliva nadc vsem narodom. Pozdravljam vas z željo, da bi z uspehom dovršili veliko delo, ki sto ga započell pod vostvom vašega velikega maršala Tita. ZA STANOVANJSKO PETLETKO. Centralni odbor jugoslovanskih Enotnih sindikatov je izdal pred kratkim okrožnico, v kateri ugotavlja osnovno važnost delavskega stanovanjskega vprašanja, ki je ostalo v stari Jugoslaviji docela nerešeno, ker so hišni lastniki gledali nanj zgolj z vidika visokih najemnin In nagle amortizacije svojih naložb. Vojna je to vprašanje še bolj zaostrila. Celi predeli Beograda. Zadra, Reke, Splita, Jesenic, THovgrada, Skoplja, ihača, Niša m drugih mest so bil, ‘“rjiC'ianL v okviru petletke se bo ‘•1° . ra
  • se preslano gorje. To je plod borbe in zmage. To ;c uspeh ljudske oblasti. Kaznilnice in mučilnice naših ljudi se spreminjajo v delavnice. Odstranjena so tudi Znamenja ječe: nič več 7ii želez na oknih in na vratih. Sonce prosto sije v delavnice, kjer mizarji izclelujujejo pohištvo za novoporočcnce, kjer delajo klopi za šole, opreme za urade in mize in omare. Po hodnikih, kjer so preje stražarji z juga rožljali s ključi in preklinjali in zmerjali, kadar niso pretepali naših ljudi, na teh hodnikih je vse polno desk in izdelanega pohištva. Brnenje strojev sc sliši tam, kjer je bilo preje stokanje in vzdihovanje ljudi po luči, po soncu, po svobodi. V drugem nadstropju je mizarska delavnica, zgoraj pa tkalnica in predilnica. V pritličju so razne pisarne in skludi&a Preroda (prehranjeval-nega urada). Od tod razpošilja hrano po vseh vaseh v okraju. Veliko notranje dvorišče je bilo vse prezidano in razdeljeno na več malih dvorišč. Zgoraj na sredi so pazili čuvaji na kaznjenec med dnevnim sprehodom. Desno spodaj so tesno luknje. Vstopim. Prižgem vžigalico. V zid je pritrjena železna veriga. Sem so priklenili zanje najbolj nevarne, tu je v temi in vlagi končalo marsikatero mlado življenje. Grozen kraj! Iz sosednjega dvorišča greš v velike celice-samice. Nešteto je napisov po zidovih. V dnevih brez konca so cul z nohti vtisnili v zid svoje ime in datum, drugi so 7iarisali peterokrako zvezdo. Povsod: Živel Tito!, W lu iiberta! V neki celici je nad vran krasen ?iapis s svinčnikom. Napisat f/a je italijanski protifašist, ki je bil tu zaprt zadnje mesece pred osvoboditvijo. Tako pravi: ,,Amiamocl, non parliamo piu di razze, non sia-mo cavalli, ma amico sangue delta medeshna umanilu“ — Ljubimo se, ti e govorimo več o rasah, saj nismo konji, pač pa kri enega in istega človeštva!1* V trpljenju so je skovalo v ječah —* kot v hribih v borbi slovensku-llulijonsko bralstvo. Celice so sedaj prazne, skrajno globoka tišina vlada tu notri, toda prazne ccltcc ti povedo vedno kaj novega, tudi če ostaneš tu ves božji dan, o Kalvariji primorskega ljudstva na poti k svobodi. Pustimo celice in se vzpnimo na stolp. Zgradtfh ima 7ia obeh straneh proti morju kot dim srednjeveška stolpa. Krasen je razgled po Kopru in okolici. Od tod vidiš Kopru do obisti, do mozga, nc more se ti skriti. če hodiš po Kopru, vidiš stare palače, lep trg, povsod na pročeljih same grbe in kipe. Odtod, z vrha pa vidiš ob morju nakopičene hišice. Tam je Bcšadraga, ribiški kvart mesta. Siromašna stanovanja, tesne ulice, kamor ne posije nikdar sonce. Sredi, mesta, od pomola do glavne cerkve, preko trga Brulc, od zapada proti vzhodu, proseče Koper edina širša ulica. Ob njej ima svoje, hiše koprška gospoda, razni bivši grofje svoje palače. Na južni strani prah kopnemu je kmečki kvart. Tudi tam nakopičene hišice, tesne ulice, brez azhoda, streha pri strehi. Kmet jma lam svojo družino, orodje, vino, pridelek, osliča, voz, kokoši in drugo. Poleti ob hudi vročini je tod neznosno. Toda kjer je grofova palača, je tudi velik vrt, so trte, fige, grede za radie in zgodnjo solato. Ošabno se šopirijo te srednjeveške palače, vrtovi izpodrivajo revne hišice, ki se boječe tiščijo skupaj. Eni imajo tu. sredi mesta, ves božji dar, za druga pa ni niti sončnega žarka. Gospoda se sonči v lepih zimskih popoldnevih, stari ribič in kmet pa gresta na trg. Tam ob cerkvi so mali prizidki. Srednjeveška koprika gospoda je milostno dovolila revnim meščanom, da si tu ogrejejo svoj* kosti. že stoletja posedajo lu Koprčani lepih zimskih dnevih, škrilje na kl^ peh so že izguljene od platnen*1 hlač. Gruče otrok se igrajo na BV lu. Starčki pa uživajo zadnje pri zidu ob glavni cerkvi. V njiho^ stanovanja ne prlsije sonce, tu no čakajo konca. Toda po Koprščini 7 eje ?iov vet^' Grofje, ki so imeli v mestu ratkoŠm palače in vrtove, poleg revnih bOl na deželi pa najlepša posestva, nW plodnejšo zemljo in so jim kolom morali hlapčevati, ti grofje i?i runi**, pravi izkoriščevalci ljudstvi so bili pred kratkim razlaščeni. Z?**1-fja je sedaj last kmeta, ko jo etod*' tuje. V bivših zaporih so sedaj d* lav niče. Padajo rešetke z zapoedj ških oken, ruši sc stan doba, slJf so zadnje verige zatiran/m. pojni*'*? sc bodo duhovi padlih', vseh oni ih ^ so trpeli v teh zaponh nd BidpnC’ do Tomažiču in še vsa/leta pot^, Istrsko ljudstvo, ki sc je borilo svobodo, je odstranilo znake vož^° sti in zatiranja. Ne bo ve': kolon0, v Slovenski Istri, v Kopru pa ne bo več tistih groz vh ječ. izgi^ sla hkratu ječa in grof. Pri vratih je konjič z malim ^ zom. Mlad mož je prišel po pohi^1, za svojo družinico, Izdelali so tntt prav v teh zaporih, kjer je bil nekaj leti zaprt tudi on — A.