Posamezna številka 6 vinarjev. siev. 35. Izvcn L^blJanc 8 vin- V lmm v sredo, 12. leUmaflfl !9ti Leto XLI. 35 Velja po pofitli sm Za oelo leto naprej . . K 28'— se en meteo „. .. > 220 ie Nemčijo celoletno . „ 29-— ie ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: X« celo l|to upre) ... K 24'» se ei meeeo „ ,. „ 2'— V nprivl prejemu hiihUm n 1*70 es Sobotna Izdaja: a sa oelo leto ...... „ T— ze Nemčijo celoletne . „ 9-— m oetalo Inozemstvo. „ U'— Boostolpna petltvrsta (7i mm): sa enkrat .... po 13 v ia dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnat. hnhiKHiiii. zafevatt.osmrtnice lil: enos olpna petltvrsta po 18 vin. enostolpna petltvrsta po 30 vin. lakaja vsak dan, isvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. oar Drednlitro Je t Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ae vrečajo; aeiranklrana pisma se ne ss sprejemale. — Uredniškega telefona štev. 74. *= Političen list za slovenski narod. Dpravnlitro je t Kopitarjevi nllol it 6. — Hačun poštne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bom.-hero.it. 7563. — Upravnlškega telefona it. ltJ8. S*" Dana?ti?a številka obsega 6 strani. Mir ali vojska? London, 9. februarja 1913. V »D a i 1 y T e 1 e g r a p h u« jc iz-8el včeraj sledeč zanimiv članek, ki ga je spisal nek star diplomat (»By an old diplomatist«): »Dozdeva sc mi, da se tukajšnja Javnost ne zaveda v pravi meri kritičnega značaja sedanjih dni. V diplomatskih krogih se ga zavedajo in pričakujejo vsled tega z neprikrito skrbjo odgovora ruskega cara na zasebno in osebno pismo avstrijskega cesarja. Vladarji se ne smatrajo samo kot kolegi po poklicu med seboj, ampak tudi kot krvni sorodniki, kot prvi bratranci. Prav nič nenavadnega ni, da si pišejo med seboj zasebna in osebna pisma. Zlasti o nemškem cesarju je znano, da prav vztrajno dopisuje s svojima cesarskima bratrancema ob Nevi in Donavi. Kadar pa kaka vlada urbi et orbi oznani, da je njen vladar pisal tako pismo, tedaj tp pismo izgubi svoj zasebni in osebni značaj, je nekako podpisano po državni in ustavni avtoriteti ter postane par excellence državni dokument. In prav to sc je zgodilo s pismom avstrijskega cesarja do ruskega cara. Napbloficielne dunajske izjave so tolmačile korak cesarja Franca Jožefa kot znamenje presrčnih odnošajev med obema dvoroma. V resnici je bil korak storjen prav radi tega, ker je postalo razmerje med Avstrijo in Rusijo skrajno kritično in ni bilo drugega sredstva, preprečiti vojsko med obema državama in vsled tega splošno evropsko vojsko, kakor osebno i>o-sredovanje po Cesarju. To jc samo po sebi pokazalo, kako skrajno nevarna je postala situacija. Izza Poincare j evega obiska v Petrogradu in Sazanovega po-seta v Balmoralu je bilo po evropskih zunanjih ministrstvih dobro znano, da je Rusija organizirala balkansko vojsko proti Turčiji in indirekt.no proti avstrijskim interesom na Balkanu. Med tem ko so hitre in odločilne zmage zaveznikov uničile turško cesarstvo v Evropi, jc Rusija takorekoč uničila vse politične in ekonomične aspiracije Avstro - Ogrske na Solun in Macedonijo, Sandžak Novi Bazar ter Srbijo. Albanija je postala poslednje pribežališče avstrijskega prestiža. Avstrija je z Bosno in Hercegovino v polni posesti in z Albanijo LISTEK. Ha sveia. Angleški spisal H. R. Haggard (Dalje.) »Jaz?. Jaz odjezdim nazaj v Aska-lon, da najdem Masudo.« »Zakaj?« vpraša Wulf. »Ali sc Masuda ne more sama rešiti, kakor je povedala svojemu stricu Arabcu, da se bo? In ali se ta ni povrnil tja, da io vzame seboj ?« »Ne vem,« odgovori Godvin, »vem pa toliko, da se je Masuda podala v strahovito nevarnost radi Rozamunde in znabiti tudi radi mene. Pomisli, kakšne volje bo Suladin, ko naposled spozna, da je izginila ona, v katero je stavil toliko nade ter pustila na mestu sebe strežnico, preoblečeno v njeno obleko.« »O!« se je oglasila Rozamunda. »Bala sem se tega, ali ko sem se zavedla iz nezavesti, sem bila že preoblečena, in ona me je pregovorila, da je vse v redu in da se vse to izvrši po Wulfovi želji, o katerem jc bila prepričana, da se gotovo reši.« »To je ravno najhujše.« je rekel Godvin. »Da izvrši svoj naklep, se ji je pod svojim pokroviteljstvom in političnim vodstvom in ostane balkanska država, in prav to je, kar Rusija hoče in mora na vsak način preprečiti. Da prepreči, da ne bi antagonizem njunih interesov zanetil iskre, ki bi povzročila splošni evropski požar, je sir Edvard Grey nasvetoval konferenco velejioslanikov v Londonu. Te konference so se izkazale v resnici jako koristne, ker so oživljenje od duha kompromisa odstranile več težav položaja. Največjo uslugo evropskemu miru sta storili Anglija in Nemčija. Poroča se, da je nemški cesar clejal avstrijskemu prestolonasledniku: »Ako začnete vojsko, vas naravno podpiramo z vso svojo močjo; ali čemu bi začeli vojsko, ako moremo zagotoviti vaše bistvene interese brez vojske?« In sodi se, da je sir Edvard Grey prav tako govoril Saza-novu. Odtod ti neumorni napori zagotoviti svetovni mir v jako naj>eti situaciji. A dospeli smo do nekakega »im-passe«, do situacije, iz katere je nad vse težavno najti izhod. Rusija .se jo zavezala zagotoviti Bulgarski Odrin, Čr-nigori pa S k a d e r. Tekom poslaniških konferenc je bilo že pred tremi tedni jasno, da so bilo sicer vse države edine v tem, da Turčiji priporoče, da preda Odrin, da pa-je kljub temu jirevladova-la dispozicija sprejeti nekak kompromis celo v tem vprašanju. Med tem je Rusija vztrajala na tem, da se Skader odstopi Č r n i g o r i, Avstrije pa je izjavila, da mora Skader še nadrt-le pripadati Albaniji in albanskemu narodu, kakor je pripadal izza pamti-veka in pripada še zdaj. Rusiji se je najboljši izhod iz teh težkoč zdel n a-d a 1 j e v a n j e vojske, ki bi dala Črnigori dobre in skoraj gotove šanco, da osvoji Skader, Bulgarom pa, da osvoje Odrin..To namero jo vzpodbujala revolucija in novi razpori med Turki. V tem kritičnem momentu je Rusija absolutno vsemogočna, v Sofiji, Bol-gradu in Cetinjii. Sedaj je jasno, zakaj so bulgarski. srbski in črnogorski delegati obstojali na tem, da pretrgajo mirovno konferenco prav pred prihodom koncilijantnega turškega odgovora. Grški delegati so osebno dvomili nad modrostjo tega koraka, vendar naravno niso hoteli komprimitirati popolnega edinstva balkanskega »bloka«. Namen Rusije je, postaviti Avstrijo preti »fait accompli« in s tem povečati svoj ugled, pa zmanjšati avstrijskega. Ka- zdelo potrebno lagati; mislim tudi, da jo govorila neresnico, ko je dejala, cla je prepričana, da se obadva rešiva, dasi je zopet resnica, da se je v istini tako zgodilo. Razodeti ti hočem, zakaj je govorila neresnico. Zgodilo se jc zbok tega, da bi mogla dati svoje življenje, da osvobodi tebe, da se snideš z menoj v Jeruzalemu.« Pri teh besedah ga je Rozamunda, ki je poznala skrivnost Masudinega srca, čudno pogledala, sama pri sebi pa se je Čudila, kako je mogoče, da bi so mogla v zavesti, da je Wulf mrtev ali vsaj v kratkem umrje, žrtvovati zanjo, za Rozamundo, cla bi jo mogli potem izročiti Godvinovemu varstvu. Vsekakor se to ni moglo zgoditi iz ljubezni do nje, dasi sta so prisrčno ljubili. Ali znabiti iz ljubezni do Godvina? Kako čuden način, cla to dokaže! A sedaj so se ji odprlo oči. Ta Ma-sudina ljubezen je bila tako resnična in vzvišena, cla je bila radi Godvina pripravljena iti v smrt, njega pa — sedaj, ko po njenih mislih tekmeca ni bilo več med živimi, — pustiti živeti ž njo, ki jo je on ljubil, in izročiti jo njenemu objemu za ceno svojega življenja. O, kako plemenita je morala hiti, ko je mogla narediti in izvršiti tak načrt, in kako čista in.vzvišena njena duša, najsi je bila njena preteklost taka ali taka! Zares, kor je dejal Mijuškovič, prvi črnogorski delegat: »Vzeli bomo Skader in kadar bomo v njem, kdo nas izžene odtod s silo? Nous sommes, nous y restons!« Ali nemogoče je Avstriji ponižno sprejeti poraz v njenem poslednjem pribežališču, namreč poraz v vprašanju Albanije, zlasti pa Skadra. Enako pa tudi Rusija ne more sprejeti poraza v tem vprašanju. Carjeve obljubo in ruskega, prestiža ni mogoče kompromitirati v Črnigori, in tu je m r t v a točka, kjer so se srečali vitalni interesi Rusije in Avstrije. Ali je kak izhod iz te. zagate? Ali bo mir ali ne bo? Carjevo pismo na avstrijskega cesarja poda odgovor.« ~~ Poslanec Sciiufemeier iislreljeo. Dunaj, 12. februarja. Zločin. Včeraj ob pol 11. uri zvečer se jc pripeljalo na Dunaj na severozahodni kolodvor iz Stockerau-a večje število udeležencev nekega socialno-demokraškega shoda., na katerem jo bil govoril tudi znani socialno demokraški poslanec S c h u h m e i e r. Ko je vlak ob pol 11. uri pridrdral v lopo kolodvora, je med drugimi tudi Schuhmeier izstopil in so podal proti izhodu. Tu ga vpraša finančni stražnik, ali ima kaj obdavčljivega pri sebi, na kar Schuhmeier smehljaje odgovori: »Nimam nič pri sebi.« V tem momentu se izproži za hrbtom Schuhmeierja Stre I, nek mož zakriči: »T o j e m o -j c m a š č c v a n j o!« in Schuhmeierja zadene kroglja, ki gre za desnim ušesom skozi glavo in prileti na levi strani vnn. To se je zgodilo okoli % na 11. Schuhmeier se je takoj zgrudil in ni niti glasu dal od sebe, le desno roko je vzdignil, nato pa bil takoj m r t e v. Na kolodvoru je nastala grozna zmešnjava, čul se je krik. eni so bili ogorčeni, drugi prestrašeni, vse so. je vrglo na morilca. Ta je držal revolver šo kvišku in klical: »Kaj hočete od mene? Jaz se bom že sam policiji izročil! Jaz sem so maščeval! Kakor divjo zver me je ta človek preganjal, izgubil som že vse svoje malo premoženje, moral sem od tovarne do tovarne, povsod pa so me pregnali!« Atentator. Atentator se piše P a v e 1 K u n -s c h a k, je 45 let star, po poklicu kovinski brusilec, brat krščanskosocial-nega poslanca Kunschaka. da bi bila živela, bi zemlja no nosila plemenitejše ženske, in če bi bila mrtva, bi nebo dobilo v njej svetnico. Rozamunda je pogledala Godvina, Godvin je pogledal njo in razumela sta se, kajti spoznala sta resnico veliko in grozno. »Mislim, da bi morala tudi jaz nazaj,« jc rekla Rozamunda. »To ne gre,« odgovori Wulf. »Sala-din te hi dal usmrtiti radi tega pobega., kakor je bil prisegel.« »To ne more biti,« pristavi Godvin. »Ali naj bo žrtev krvi zaman ? Vrh tega. je najina dolžnost, da to preprečiva.« Rozamunda ga je vnovič pogledala zajecljala: »Ako — ako — se jo ta strašna stvar zgodila, Godvin — ako žrtev — oj, kaj ho koristila?« »Rozamunda, ne vem, kaj se je zgodilo; grem pa pogledat. Ne brigam se za to, kaj sc utegne zgoditi. Jaz grem. Jezdil pa bom skozi življenje in smrt in če treba, skozi ves peklenski ogenj, dokler ne najdem Masude in pokleknem pred njo v znak spoštovanja --« »In ljubezni,« je vzkliknila Rozamunda, kakor da. bi ji proti volji besede ušle čez ustnice. Med tem ko so atentatorja zasliševali, je prišla na kolodvor okoli 11. ure 42 minut rešilna družba, a zdravnik je mogel le konstatirati, da je Schuhmeier mrtev. Morilca so odvedli na deželno so« dišče. Motiv dejanja. Pavel Kunschak je sam priznal, da je Schuhmeierja iz maščevanja ustrelil. Ril je pred leti kovinar v tovarni SiemensS c h u c k e r t, pa je moral delo zapustiti, ker so organizirani socialno - demokraški delavci bili proti njemu in izposlovali, da so ga odpustili. Kunschak je zato dva socialno - demokraška delavca sodniji vsled nasilstva n a z n a-n i I (menda se je razprava vršila lani, če se prav spominjamo) in sta bila na dva meseca obsojena. Socialni demokrati so so na ta način maščevali, da so Kunschaka odslej v vsaki delavnici bojkotirali, da mu ni bilo obstati. XXX Franc Schuhmeier je bil po« slanec 6. nižjeavstrijskega mestnega volilnega okraja Dunaj. Leopoldovo 2. Pri zadnjih volitvah 1911 je dobil pri ožjih volitvah 8615, krščanski socialec 7862 glasov. Bil je po poklicu tvorniški delavec, imel samo 6 razredov ljudske šole, a se po svoji izredni inteligentnosti kmalu visoko povspel nad svoje sodelavce. Bil je zgodaj socialni demokrat. Začel je z žurnalistiko in ostal d« zadnjega urednik dunajske »Volkslri-biine«, kjer je dajal izbruha najdiv-jejšim strastem in se s tem med političnimi nasprotniki zelo osovražil. Postal je tudi občinski svetnik, od leta 1901 pa član poslanske zbornice. Pokojni je bil izboren ljudski govornik, sploh najbolj markanten sorialno demokraški poslanec, sila delaven, pa tudi jako izzivalen v svojem političnem nastopu. Njegovo zadnje delo v dunajskem občinskem svetu je bilo, da je povzročil odstop župana Neumavorja. V zbornici jo zlasti preganjal vojno upravo zaradi trpinčenj vojakov. Kot oseba io bil med kolegi priljubljen in kot inteligenten človek zelo vpoštevan. Zavratni zločin je treba seveda najodločnejše obsojati, čeprav nosijo krivdo na razmerah, ki so Kunschaka nagnili do tega dejanja, tudi socialni demokrati s svojim terorizmom v delavnicah. Stvar se bo seveda politično zolo izrabljala. »Morebiti,« odgovori Godvin bolj sam pri sebi nogo pa nji. Ko pa, sta onadva videla izraz njo« govega obraza, odločne besede in bliskajoče se oči, ga nista hotela zadrževati. »Z Bogom, Rozamunda,« reče Godvin, »moja vloga je doigrana. Zapuščam te v božjem varstvu v nebesih in v VVulfovem na zemlji. Ce se ne vidiva več, je moja želja, da se poročita tukaj v Jeruzalemu, se vrneta domu na stee-plski grad in živita tam v miru, če varna jc usojeno. Brat Wulf, z Bogom tudi ti! izza. rojstva sva živela skupaj in se ljubila, izvršila skupaj marsikatero delo, ki moreva zreti nanje brez sramote; danes pa so ločiva prvikrat. Radosten hodi svojo pot z ljubeznijo in veseljem. ki ti ga je dalo nebo, živi kot, dober in krščanski vitez, vedno pa misli na koncc, ki so hitro približuje, in na večnost, ki pride za njim.« »O, Godvin, ne govori,« reče Wulf, »take usodepolne besede mi trgajo srce. Tako i zla lika so ne bova ločila. Najina gospica tukaj bo v samostanu popolnoma na varnem — bolj varna nego pri meni. Daj mi uro časa, da jo spremim tja, potem pa se ti pridružim. Oba sva mnogo dolžna Masudi in ni prav, da. bi samo ti poplačal ta dolg.« »Ne,« odgovori Godvin, »poglej Ro- Bokanska vojska. Trte lazi razkrinkane. Turki so tudi ob začetku druge balkanske vojske začeli s svojo dobro-znano taktiko laži, zavijanja in pre-slepljevarija javnosti. Včeraj in danes listi kar mrgole turških laži o položaju na bojišču in nemška publika se je že začela zibati v prijetnih naclali, da bo Turek morebiti le Slovana premagal. Da so se tega veselili tudi dunajski diplomati, ni potreba posebič omenjati. Turške laži pa so bile tako debele in nerodno sestavljene, da jim pametni ljudje niso mogli prav verjeti. Danes je položaj jasen in sicer: Bulgari so Turke na Galllpoliju strahovito porazili in jih tam oklepajo, da ne morejo nikamor. Kar Turki o Gallipoliju pišejo, jc čisto izmišljeno, izz raka vjeto in s te strani več kot naivno — sicer pa turške vesti iz Galli-polija niso oficielne, ampak vse fantazijo časnikarjev. Na Čataldži se Bulgari prostovoljno i7. taktičnih razlogov umikajo; že vedo, zakaj. Turke, ki so jih nekaj nadlegovali, so pa dobro nabili. Turško vojno ministrstvo pa je tako priprosto, da praske med poizvedovalnimi oddelki proglaša za zmage! Izkravalna puzkusa Turkov pri šaskoju in Podimi sta se izjalovila in kar Turki pišejo o drugih posrečenih izkrcevalnih poizkusih, je gola laž. Turki se pa znajo s tem, da rinejo za Bulgari, ki se iz Cataldže odmikajo, zelo opeči in se vjeti v nalašč jim nastavljeno past. Goltz paša je Turkom svetoval, naj v Čataldži ostanejo. Če ga ne ubogajo, jih zna v kratkem doleteti katastrofa. Ko Bulgari Turke na gallipoljskem polotoku porazijo, lahko turški čataldžki armadi padejo v hrbet, ako se bo preveč naprej pomaknila. Sicer pa Turki sami svoje »zmage« dementujejo s tem, cla se z Bolgari zopet začenjajo pogajati za mir! X X DEMENTI TURŠKIH POROČIL. Sofia, 12. februarja. (Uradno.) Turki razširjajo vesti o svojih velikih uspehih in izkrcevanjih ob Marmar-skem in Črnem morju, če bi se tem vestem verjelo, bi Turki bili na vseh točkah zmagoviti. Da se tem tendenčno izmišljenim bajkam napravi konec, izjavlja bulgarski glavni stan kategorično, da se Turki razun pri Podimi in pri šakoju, kjer so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj, niso sploh nikjer drugod poizkušali izkrcati. Kar se tiče Ča-taldže, ni tam dozdaj prišlo do nobenega pomembnega spopada. Kako smešne so trditve turških listov i zmagah Turkov na Gallipollju, če pomislimo, da Turki pri Bulairju niso izgubili nič meuj kot 15.000 mož. Naj si torej Turki zmage izmišljujejo dalje, Evropa se ae bo dala od njih preslepiti. XXX URADNO TURŠKO POROČILO O BOJIH PREDSTRAŽ PRI ČATALDŽI. Carigrad, 12. februarja. Neko uradno poročilo vojnega ministrstva izvaja: Dne 9. t. m. se ni na desnem krilu pri Čataldži nič izpremenilo. Naše desno krilo je zapodilo sovražnika, ki je stal zamundo pa pomisli, kaj pride nad to mesto. Ali jo moreš zapustiti v takih časih?« Wulf povesi glavo, Godvin pa, ki si tudi ni upal govoriti dalje, je zajahal svojega konja in je odjezdil, ne da bi se sploh ozrl, v ozko ulico in skozi vežo in kmalu potem izginil v daljavi in puščavi. VVulf in Rozaumnda sta molče gledala odhajajočega; dušile so ju solze. »Nisem pričakoval, da se bom na tak način ločil od brata,« izpregovori Wulf z debelim, srditim glasom. »Pri Kristusovih ranah! Raje bi umrl ob njegovi strani v bitki nego ga pustil oditi, da doleti usoda samega.« »Pa prepusti mene moji usodi samo!« je zašepetala Rozamunda in pristavila: »O! Rada bi, da bi bila mrtva, ko sem živela le zato, da sem prinesla vse to gorje nad vaju in to veliko Ma-sudino srce. Po pravici ti rečem, VVulf, da bi rada, da bi bila mrtva.« »Kaj verjetno je, da se ti izpolni želja, predno bo vse končano,« odgovori VVulf; »v tem slučaju samo prosim, da smem umreti s teboj, Rozamunda, kajti Godvin je odšel, bojim se za vedno in samo ti si mi še ostala. Ne toživa, vse razmišljevanje naše tuge nama ne more pomagati In hvaliva Boga, da sva vsaj za nekaj časa svobodna. Pojdi z menoj, Rozamunda, v samostan, da najdeva zavetja tam, če mogoče.« Zemljevid k obleganju Skadra. 'Dalje.) nasproti oddelkom, odposlanim od naše 9. divizije, v smeri proti Akalanu. Ob napadu nekega bulgarskega poizvedovalnega oddelka v smeri proti našim prostovoljcem na levem krilu, je bil sovražnik poražen. Neki poizvedovalni oddelek je ob jutranji zarji vdrl v Ča-taldžo in zasedel vas. Sovražnik je zapustil griče pri Buluku, ki nadvladajo Čataldžo na zahodu. Naše čete so s hrabrim bajonetnim napadom zasedle griče, ki leže zahodno od Babasburga-sa. Samo deset Bulgarov je pobegnilo; enega bulgarskega častnika so Turki vjeli in nekaj pušk zaplenili. Turška kavalerija je zasedla Bigaclos. Bulgari se umikajo proti zahodu. IZMIŠLJOTINE TURŠKEGA ČASOPISJA IZ GALLIPOLIJA. Carigrad, 12. februarja. Turško časopisje trdi, da je obrežje ob Mar-marskem morju popolnoma od Bulgarov očiščeno. Najvažnejši dogodki vojske so boji v okolici Gallipolija, kjer je zemeljska ožina le 4 do 6 km široka. V bojih ni bilo na obeh straneh nad 30.000 mož. Med premirjem so se Bulgari počasi pomikali iz Malgare in Ke-šana po ravnini do vhoda zemeljske ožine. Takoj, ko se je premirje odpovedalo, so še nekoliko prodirali in zavzeli postojanke, ki leže nasproti Gallipoliju. Utrdbam pri Bulairju so se približali na gričih 7 do 8 km. Griči od Bulgarov zasedeni so do 270 m visoki. Boji o katerih se je 8. in 9. t. m. poročalo, so se na teh gričih bili. »Tanin« ne potrjuje, da so turške čete do Kešana prodrle. Bulgari so se umaknili čez reko Kadis-koj nazaj. Nimajo druge možnosti, kakor da se umikajo po gorskih potih ob Marmarskem morju. Ker so Turki v Šarkoju dovolj vojakov izkrcali, se morajo Bulgari umekniti na ravnino, ki se razprostira med Šaroškim in Bora-mičkirn zalivom ob desnem bregu Ka-vaka. TURŠKE LA2I O IZKRCEVANJIH. Carigrad, 12. februarja. Istočasno, ko so Turki svoje čete pri Sili vri ju izkrcava li, so jih tudi ob Črnem morju zahodno od Derkosa. Med turškimi četami, ki so jih Turki v Midiji izkrcali, je bilo tudi 900 prostovoljcev pod poveljstvom Doga Ahmeta, ki je bil v nevarnosti, cla ga Bulgari obkolijo in pobijejo. Prostovoljci so pa metali na Bulgare ročne bombe in jih prisilili, da so se morali umakniti. Navzočnost teh prostovoljcev v Midiji dokazuje, da so tu osnovali koncentracijsko pisarno za guerila-vojsko, ki ima namen, da se ovira bulgarski armadi preskrbovanje z živežem. Turške čete v Vizi in Bunar-hisarju so tudi signalizirane. Sodi se, da je car Ferdinand zato Dimotiko zapustil in odpotoval v Dedeagač. ker je ogrožena bulgarska umikovalna črta. Tu se jc govorilo o veliki zmagi Turkov pri Gallipoliju in da so Turki po izkrcanju pri Šarkoju obkolili 10.000 Bulgarov. Carigrad, 12. februarja. Četudi se o operacijah pri Rodostu uradno še ni poročalo, potrjujejo oficielna poročila uspehe turških izkrcavanj. Z Bulgari so se bili že boji. Bulgari so se umikali. Na Porti čakajo le še končnih uspehov, cla poročila objavijo. Trdi se pa že zdaj, da Turki pridobivajo teren in da so že nekaj Bulgarov vjeli. Tudi pri Gallipoliju se boji nadaljujejo. Turški vojaki so napadli griče pri Kamilu in pregnali sovražne posadke. Turki so dva bulgarska lopa zarit-bili. Pri Čataldži je položaj za Turke popolnoma ugoden. »Isliam« poroča o vehementnem napadu turških prostovoljcev na bulgarske postojanke. Sovražnik je imel izdatne izgube. Ko je dobil sovražnik ojačenja, je poizkusil obkoliti prostovoljce, a se jim je posrečilo, da so ušli in vzeli seboj ranjence in mrliče. XXX BULGARI SE SAMI OD ČATALDŽE ODMIKAJO. Siiia, 12. februarja. (Oficielno.) Bulgarske čete pri Čataldži so se 9. t. m. umaknile nazaj v nove postojanke, ki so 5 do 6 km od starih oddaljene, ko so prej vse turške napade na celi črti odbili izvzemši na skrajnem desnem krilu, kjer so bili Bulgari izpostavljeni streljanju iz turških ladij v Marmarskem morju in v zalivu Bujuktmediže. Bulgarske izgube so znatne, Turki pa so vsled streljanja s šrapneli izgubili več tisoč mož. Pred Bulairjem so se Bulgari v svojih novih postojankah utrdili. Dne 10. t. m. se sovražnik ni pokazal. Bulgari so očistili bojišče, kjer je še ležalo 5000 do 6000 mrtvih turških vojakov in 50 častnikov. Sodijo, da jih je še enkrat več ranjenih. Levo bulgarsko krilo so turške križarice cel dan obstreljevale. Turki so ubili enega Bulgara in ranili enega. Bulgari so turške čete, ki so se 8. in 9. t. m. v Šarkoju izkrcale, obkolili. Turki, ki so bili presenečeni, so v paniki in v največjem neredu bežali na morsko obrežje in so se pod obrambo ladjinih topov zopet vkrcali na ladje. Bulgarska pehota je na sovražnika neprestano streljala. Pasti je moralo več tisoč Turkov. Pri tej operaciji se je gorska artiljerija odlikovala z drznim prodiranjem in je kosila s šrapneli Turke, ki so kakor snopje padali. Bulgari so izgubili samo 100 mrtvih in ranjencev. TURŠKA KATASTROFA PRI BULAIRJU. Sofia, 12. februarja. Po donolnil-nih poročilih je bil boj pri Bulairju za turške vojaške čete katastrofalen. Bulgari so dozdaj pokopali 2500 turških mrličev, nad 3000 jih pa še bojišče pokriva. V ŠarkOju so Turki približno 2 diviziji izkrcali. Turki so vojake dva dni izkrcavali, tretji dan so pa Bulgari ob 6. uri zjutraj Turke napadli; okolu 3. ure popoldne so bili Turki obkoljeni iu so v paniki bežali ter komaj z veliko težavo došli na obrežje. Turki so se vkrcali v velikem neredu pod obrambo topov turških vojnih ladij, ki so pora žene turške čete hitro odpeljale. Drzno postopanje bulgarske gorske artiljerije, ki je peljala med napadom svoje topo vo proti obrežju in s šrapneli izdat no otežila, zopetno vkrcevanje Turkov, je vzbudilo občudovanje, ker je to edini slučaj, ko se je upala gorska artilje rija b jevati z vojnimi ladjami. BULGARSKA TAKTIKA. Budimpešta, 12. februarja. »Pester Lloydu« se brzojavlja iz Sofije dne 1. t. m.: Današnja poročila iz glavnega stana, cla se je bulgarska fronta pri Čataldži za 6 km nazaj umaknila, ob činstvo živahno diskutira. Merodajna mesta zagotavljajo, da gre za taktična naradbj in da ostane vojni položaj za bulgarsko armado slej ko prej ugoden Poročila iz glavnega stana označujejc poraz Turkov pri Gallipoliju za kata strofalen. Car se jc vrnil iz Dedeagača in jc z operacijami zelo zadovoljen. POROČILO »SLOVENČEVEGA« POROČEVALCA O POLOŽAJU NA BOJIŠČU. S o f i j a, 9. februarja 1913. Na Galipolskem polotoku turška armada le slabo nasprotuje bolgarskim konjikom, kateri nastopajo brzo proti notranjosti, Znaten del polotoka j« že popolnoma očiščen in močni kavalerijski oddelki napadajo prednje turške vrste. Na č a t a i d Š k i liniji niso več na« pravili Turki novega izpada, odkar so se jim predvčerajšnjim kar trije zaporedoma ponesrečili in jim prizadeli tolike izgube. Podpirani od morske artiljerije od Bujuk-Čekmedže, so bili pri Arnautkjeju tudi vrženi nazaj do mosta pri Bujuk^Čekmed-žeju. Pri GjukČeliji je nastopil turSki polk s kartečami in planinsko baterijo. Nanj so se vrgli Bulgari z bodali (na nož!) in moral se je umakniti v največjem neredu, zapu-stivši na bojišču vse ranjene in mrtve, kar store Turki le v največji stiski. Pri Papas-Burgasu, kjer so bili Turki že pred tremi dnevi izišli iz trdnjave Bul-garom nasproti, so se morali pred artilerijskim in infanterijskim ognjem umakniti nazaj na ono stran reke Kara-su (Črne reke), ne da bi dočakali udarca bulgarskih čet. X X X POROČILA IZPRED ODRINA. Carigrad. Oficielno se poroča: Dne 9. februarja je močan turški oddelek izpadel iz Odrina in z bajonetnim napadom zasedel sovražnikovo pozicijo pri Dali-denu. Turški oddelek se je nato v svojo prejšnjo postojanko vrnil. Carigrad. Neki list poroča, da je ukazal odrinski poveljnik odstraniti na cestah tlak. da tako zmanjša učinek bulgarskih granat. X X X PRED SKADROM. Belgrad. Po poročilih ki so došla v vojno ministrstvo in ki so tajna, so Turki pred Skadrom združene srbsko-črnogorske čete baje porazili in so Črnogorci izgubili 3000 vojakov. X X X POROČILA IZPRED JANINE. Carigrad. Neki oficielni komunike izvaja: Dne 8. t, m. so Grki zopet napadli brezuspešno Janino. Turki so jih prisilili, da so se umaknili. Atene. Vojno ministrstvo objavlja sledečo prestolonaslednikovo depešo iz Sili-apiadera 10. t. m.: Ponoči od 9. na 10. t. m. so naše predstraže pričele na turške utrdbe streljati. Po dveurnem boju je prenehala turška artiljerija z ognjem, nato je pa tudi turška pehota prenehala streljati. Grške izgube so neznatne. Danes ponoči so Grki celo noč iz topov polagoma streljali. Sovražnik je v odmorih odgovarjal. Divizi-jonar polkovnik Mathiopulus je bil lahko ranjen, a poveljuje naprej in kljubuje rani. Sovražnik je poizkusil zasesti prelaz Zev-roko, a je bil z znatnimi izgubami vržen nazaj. Zaplenili smo veliko vojnega mate-rijala. Atene. Poročilo nekega carigrajskega lista o velikem uspehu turških čet pri Janini, oh katerem naj bi bilo 1800 Grkov ubitih, je izmišljeno. X X X SRBSKA OJAČENJA. Belgrad. Sofijski poslanik Spalajkovič se je pripeljal v Belgrad, kjer je konferiral s Pasičem in z vojnim ministrom. Nato ga je sprejel kralj v avdijenci. Sodijo, da so konference v zvezi z novo bulgarsko proš> njo za srbsko vojaško ojačenje. XXX »ZMAGUJOČA TURČIJA« ŽELI MIRU. Sofija. Trdi se, da se po laškem zgledu že med vojsko kmalu prično mirovna pogajanja v Niči in sicer po inicijativi Turčije. Hakki paša je zato v Evropo odpotoval. Bulgari se najbrže turški želji odzovejo. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 11. febr. 1913. . Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar. Overovateljema zapisnika imenuje obč. svetnika L o ž a r j a in Trnkocija. Predsedstvena naznanila. Vzame se na znanje Županovo poročilo o dopisu deželne vlade na pre-vzetje ljubljanske mestne policije z ozirom na prispevek pokojninskemu zakladu občine za tisto moštvo, ki je bo vlada prevzela. Županovi odgovori na Interpelacije občinskih svetnikov S. L. S. Obč. svetnik Tomaž Novak je sestavil interpelacijo v prepotrebni ureditvi struge Malega Grabna, Po Županovem mnenju je to stvar močvirnega osuševalnega odbora. Struge Ljubljan-činih pritokov se bodo pričele šele trebiti, ko se izvede regulacija Gruberjevega prekopa in Ljubljanice. Z ozirom na interpelacijo obč. svetnika Marinka o nedostatkih trga »Tabor« se je vse potrebno ukrenilo. Glede interpelacije obč, svetnika Š e r j a k a o nedostatkih pri pobiranju smeti odgovarja župan, da se to važno vprašanje proučava že dolgo vrsto let, a se še ni nič ukrenilo, ker bi to preveč stalo. Potrebno je pa, da se vsaj za notranje mesto uredi vprašanje o pobiranju smeti. Z ozirom na slučaj, o katerem je interpeliral župana obč. svetnik II o -j i n a , da naj se policija pouči, da bo znala razločevati med bolnimi in pijanimi osebami, poroča župan, da je v dotičnem slučaju policija pravilno postopala, ker je bil bolnik prepeljan na stražnico in so takoj zdravnika pozvali. Šolanje po želji interpelanta se vrši. Volitev v magistratni gremij. Voli se po ključu in je odposlala S. L. S. v magistratni gremij v zmislu § 24. občinskega reda občinske svetnike: Lilleg, Kregar, Štefe; narodno-na-predna stranka: dr. Trillerja, Kneza, Franchettija, Pustoslemška in Kristana; »Deutsche Partei« pa obč. svetnika Pammerja. Za praktičen gospodinjski pouk ina mestnem dekliškem liceju predlaga poročevalec finančnega odseka, da naj se dovoli kredit 800 kron. Obč. svetnik dr. Zajec: Občinski svetniki S. L. S. bodo za ta predlog glasovali, a pričakujejo, da se bodo vpo-števali tudi drugi zavodi in organizacije, ki vzdržujejo praktične tečaje za gospodinjski pouk. (Odobravanje.) Državni želoznični svet in mesta. Z ozirom na dopis mestnega sveta Gradcu glede na izposlovanje zastopstva deželnih stolnih mest v državnem železničnem svetu, se priznava, da je zastopstvo v interesu most nujno potrebno. Zazidava trga »Tabor«. Poročevalec stavbnega odseka predlaga, da naj sc delno opusti park na trgu »Tabor« ln določi regularični načrt za stavbišče na tem trgu. Obč. svetnik Jeglič: Mene veseli, da se je vendar enkrat začelo misliti na ureditev parka. »Tabor«. Toda, če sem prav razumel g. poročevalca, se namerava del tega za park odločenega prostora zazidati. S tem pa stanovalci v oni okolici ne bodo zadovoljni. Pomisliti je namreč, da so vsi hišni posestniki tam okrog stavili svoje hiše v trdni veri, da jim ostane prost razgled na park, odkoder dobivajo tudi stalno svež in čist zrak, a sedaj se jim hoče to zapreti. Dvoje jako lepih javnih poslopij, cerkev Srca Jezusovega in vojašnico imamo tam. Zakaj bi se pogled na te zapiral! Če jc že ves za park namenjen prostor prevelik, bi bilo pač jako umetno, da se del tega prostora porabi za naprave otroškega igrišča. Tako bi se vsemu tamošnjemu občinstvu ustreglo, ker bi otroci dobili v bližini pripravon prostor za svojo zabavo, starši pa bi imeli otroke bližje sobe, da bi jih nc bilo treba iskati po vseh mogočih kotih, ker zdaj nimajo pravega prostora za svoje igre. — Z ozirom na to predlagam, da naj se ves akt vrne odseku, ki naj študira, kako bi se priredilo otroško igrišče na »Trgu Tabor, a zazidava naj se sploh opusti. Bončar vstane in pove, da sc lastniki hiš ob trgu »Tabor« ne strinjajo, da bi se igrališče zgradilo (?!) Iz Zelene jame bodo hodili otroci na igrališče, ki bodo svetilke razbijali, (štefe: Ta pa govori kot stari Blei\veis, ki jc dejal, da je višja dekliška šola samo za bogate otroke.) Saj je za otroke na Ljubljanskem polju dovolj pro-. štora. (Splošna veselost; obč. svetnik Ložar: Na polje otroci ne smejo! Obč. svetnik Štefe: Bončar, pa naučite otroke po strehah letati. Veselost.) Bončar gleda srborito okoli sebe, oči mu zažarc in obsedi. Župan: Stvar ni tako huda. Regularične zadeve. Odkloni se ponudba Friderika Koširja za. odkup njegovega posestva Pred Prulami št. 25 v regularične svr-he, ker zahteva ponudnik za svet pretirano vsoto 50.000 kron. — Glede na ponudbi Davorina Rovška in Angele Češnovar za odkup njunega sveta v Kolodvorski in v Pražakovi ulici se sklene, da se ponudba sprejme, če sta stranki pripravljeni, da občini polovico sveta brezplačno odstopita, ker bosta, če se nova cesta napravi, lahko svet parcelirala. Nova mestna mrtvašnica. Poročevalec finančnega odseka obširno poroča o županovem dopisu glede na zgradbo nove mestne mrtvašnice. Zadeva se vleče že 10 let, a. se še ni rešila. Mestni fizika t priporoča mrtvaške veže. Po drugih mestih so mrt- vaške veže zgrajene večinoma na pokopališčih. V Ljubljani bi kazalo, da se napravijo celicc za premožnejše, za revnejše pa mrtvaške dvorane. V Ljubljani bi zadostovala mrtvaška veža s 5 celicami in za 10 infekciozuih bolnikov. Kar tiče zgradbe mrtvaške veže, bi prišli v poštev Hrvaški trg, Tabor in prostor za prelazom na Martinovi cesti, najboljše bi pa bilo, da se zgrade mrtvaške veže na pokopališču pri sv. Križu ali vsaj blizu sv. Križa. Zupan se v celoti strinja k načrtom, meni pa. da naj bi se. mrtvašnica zgradila na lastnem zemljišču, in sicer tako, da bi bilo sčasoma mogoče uvesti tudi obligatno polaganje, mrličev na mrtvaški oder v mrliških vežah. Poročevalec predlaga: Županu se naroča proučiti vprašanje o zgradbi lastne mestne mrtvašnice, ki naj se zgradi kolikor mogoče blizu novega pokopališča in naj se mrtvaške veže čimpreje zgrade. Nadalje predlaga: Županu se naroča, da prouči vprašanje, če ne kaže s higieničnih in sanitarnih ra zlogov, da .se poobčinijo pogrebni zavodi. Obč. svetnik Ivan Štefe izvaja: Mi smo zato, da se reši to vprašanje kolikor mogoče ceneno za mestno občino ljubljansko. To, kar pa namerava predlog odsekov, pa ni ceneno, ampak predrago, zato nismo v polnem obsegu za odsekov predlog, ki hoče, da se zgradi takozvana. »mrtvaška veža« na s e d an j e m mestnem svetu. Gosp. poročevalec je omenil, da sta projek-tovaua zato Hrvaški trg in trg Tabor. Mislim, da bode.te sami lahko previdni, da s takimi predlogi ali namiga-vanji ne bodete več prišli, ker se vam bodo prebivalci okoli Hrvaškega trga in trga Tabor , za to prav lepo zahvalili. Tam je taka mrtvašnica, oziroma mrtvaška veža že s stališča infekcij izključena. Precej isto je s stavbiščem pri Kolinski tovarni, kjer bi se morali tudi precej umakniti od ceste, isto bi bilo tudi na kakom drugem mestnem svet.u v bližini pokopališča. Po novi regulaciji tega dela se bo raztezala nova Ljubljana do pokopališča sv. Križa, torej bi imeli lahko kmalu sredi mesta mrtvaško vežo. V načrtu pokopališča sv. Križa je bilo določeno, da se zgradi ondi mrtvašnica, kejr je sedaj v obzidju otlprtnina, pa celo o tem prostoru je izjavila zdravstvena oblast, da je iz sanitetnega stališče neprikla-den, ker bi bilo občinstvo v nevarnosti, okuženja. Zato se projektira sedaj na novem pokopališču mrtvašnica, v severnem delu pokopališča. Gotovo se jc tudi s tega stališča mestni fizika l jako pametno izrazil, da bi bila mrtvaška veža najpripravnejša na pokopališču. Mi smo odločno zalo tudi s stališča stroškov. Če se ne zida, mrtvaška veža na pokopališču, imeli bomo nakrat dve mrtvašnici in vendar bi sc dala po pametnem dogovoru s cerkveno oblastjo napraviti skupna mrtvaška veža is> mrtvašnica. Cerkvena oblast bi mestni občini gotovo šla na roko. Mrtvaška veža bi sedaj veljala mestno občino najmanj iO.OOO do 50.000 K če ne več, pod prejšnjo mestno upravo bi morda veljala celo 100.000 K, ker bi sc tedaj projektirala morda tudi grobnica za veliko ljubljanske župane. (Dr. Ta.v-I čar: Če bodete tako govorili, vam vza-! mem besede, pustite prejšnjo mestno j upravo pri miru.) Štefe: Vaša je bila in prilično taki projekti so bili takrat, na dnevnem redu. Vsa mesta, ki imajo res moderne mrtvaške veže, jih imajo na pokopališču .V MonaJkovent n. pr. so mrtvaške veže na vseh pokopališčih. Tako je tudi najceneje, ker mrtveca prepelje tja lahko navaden voz in so, potem na pokopališču vrši pogreb. Če že moramo v Ljubljani drago živeti, pa vsaj pustite, da bomo ceneno pokopani. (Obč svetnik dr. Novak: Cerkvene pristojbine!) Štefe: Pustite vi, g. odvetnik, cerkvene pristojbine pri miru. Tc niso tako visoke kot na primer Turkove. (Ložar: Dr. Novak bo lahko brezplačno pokopan.) Zdi se mi, da pri pogrebu vendar ni treba, da bi mrtveca vlekla cela vrsta konj, da bi bila pri pogrebu cela me-nežarija. Ker smo pa zato, da »truplo v domači nam zemlji leži«, smo za to, da občina zgradi mrtvaško vežo res na svojem svetu, a zato naj se pokopališče sv. Križa inkorporira mestni občini ljubljanski. Stavim predlog: »Gospodu županu sc naroča, da stori takoj korake, da so v najkrajšem času pokopališče sv. Križa inkorporira mestni občini ljubljanski.« Dokler so to ne izvrši, naj se z zgradbo mrtvaške veže počaka. Dr. Tavčar: S svojega stališča moram naglašati, da gre prod vsem zato, da sc župan pooblasti, da bo lahko odposlal uradnik« v druga, mesta, proučevat, vprašanje mrtvašnic in poobčinje-nja. pogrebnih zavodov. Kar tiče stvari same, na hočem delati s posebnim pre- vdarkom. Deželni odbor mo sili, da moram poročati, kaj se jo,glede mrtvašnice ukrenilo. O zadevi sem konferiral tudi r upraviteljem pokopališča gospodom kanonikom Sušnikom in lojalno priznavam, da je gospod kanonik jako lojalno postopal. Nič se ne prepirajmo sedaj, ko mora župan vso to drago stvar preštudirati. Gospodu kanoniku sem rekel, da naj skrbi, da se pokopališče mesta inkorporira. Med tem naj pa tudi uprava pokopališča vso stvar preštudira. Če bo sprejet predlog o poobčinje-nju pogrebnih zavodov, bom poslal uradnike v druga mesta stvari preštudiral. Kar se tiče predloga občinskega svetnika Štefeta, se tudi lahko sprejme. Pri glasovanju so sprojmejo poročevalčevi predlogi in dodatni predlog obč. svetil. Štcfeta. Hlriroclektrična centrala na regulovaai Ljubljanici. Poročevalec direktorija, mestnega vodovoda in elektrarne predlaga, da naj se vzame naznanje županovo poročilo, ki je vložil prošnjo za napravo Iliri roelektrične centrale na regulovani Ljubljanici. Vodna centrala bi nadomeščala parno. Občina mora zastaviti vse moči, da pride vodna moč v njene roke. Zdaj ne gre za drugo kot za lo, da se naknadno odobri, kar jo sklenil magistrat. Dr. Ivan Zajerc izvaja: Po toči zvoniti je prepozno. Gospod župan je žc vložil prošnjo za koncesijo, in ni dvorna, da bo večino ia korak županov tudi odobrila. Z obžalovanjem pa moram konsta,tirati, da ni župan prejo vprašal občinsk. sveta, za mnenje o elekiriškem vprašanju. Saj je gotovo, da bi imel gospod župan v tem oziru veliko lažje stališče, ako bi slišal preje mnenje vseh strank v občinskem svetu. Glede elekiriškega vprašanja stoji klub S. 1L. S. v občinskem svetu na sia-lišču, »Ia naj gradi občina elektriške i centrale, ako more zadoščati konsumu mesta in prebivalstva bolje kot drugi, seveda pod po0ojem» da so Interesi občinstva in pr. konsumentov brezpogojno varovani. Za take zgradbe pa. seveda ne moremo preje glasovati, dokler ne dobimo zanesljivega odgovora na razna vprašanja, ki pridejo v poštev. Prvo vprašanje je, kako vrednost predstavlja sedanja mestna elektrarna. Ne jaz. niri noben Član mestnega sveta ne ve na to odgovora, ker vn bilancira po posebni metodi. To pa moramo vedeti brezpogojno, ako hočemo vedeti in presojati vrednost bodoče, naprave, kateri naj služi ta parna elektrarna kot rezerva. Drugo vprašanje: Kako jo omrežje obstoječe elektrarno? Ali jo in ho kos omrežje, ki jo prirejeno za enakomeren tok vsem potrebam, ki jih bo stavi' nanje od dne do dne rastoči konsum v mestu in predmestjih? To vedeti jo važno že zategadelj, kor sem prepričan, da je; sedanjo, m orožje za napeljavo oloktrikc na daljavo nc.prikladno. Saj bi morali kabelji, ako hočemo veliko množine elektrike izpeljati uia veliki; daljave, biti tako močni, da bi to povzročilo ogromnih stroškov, vsled česar hi seveda ren-tabiliteta. veliko trpela. Treba hi bilo, da so postavijo novi stroji za vrtilni tok v obstoječi elektrarni, in celo omrežje bi bilo treba vsled toga preustrojiti. Ti izdatki pa bi po moji sodbi bili tako ogromni, da skoro dvomim, da bi mogli producirati cenejšo elektriko. Iz tega sledi seveda tretje vprašanje: Ali bo mogoče vporabili sedanjo parno elektrarno kol rezervo za projek-tovano napravo, ne da. bi bilo treba investirati ogromno vsote za nove vsoto, za. nove stroje in za. preosnovo omrežja, ln potem, kako visoki bodo ti stroški, ki bodo odločilno vplivali na rcntabili-teto hidroelektriške centralo in na cono elektrike? Daljno vol o važno vprašanje je, ali ho zgradba te napravo znižala ceno električnega toka in koliko? Ali bo mestna elektrarna mogla vspešno konkurirati s cenami električnega toka, iz deželnih cen tra 1 ? Gospodje! Gotovo smo prepričani vsi skupaj, da dežela z vso važnostjo obravnava vprašanje električnih central. Ravno tako jc pa tudi gotovo, da čakajo ljubljanski konsumenti z veliko nepotrpcžljivostjo na deželno elektriko. Saj je gotovo, da ho elektrika iz deželnih central veliko cenejša, kakor je mestna elektrika. Za razvoj industrije in obrti, za trgovino iu za druge kon-sumente ima pa elektrika eksistenčen pomen. Saj jo vendar danes elektrika danes ravno ta koga pomena, kakor so ceste in šolo, brez česar bi vsak kulturen in gospodarski napredek bil nemogoč. Zato je pa za razvoj mesta vitalnega pomena tudi cena elektrike. Vsakdo mi mora. priznati, da pri naših razmerah ne bo koristno za občino. ako bo hotela na vsak način kon- kurirati z deželo. Deželna elektrika ho izpeljana v doglednem času do Ljubljane, in konsument jo bo hotel tudi imeti, ker bo brez dvoma cenejša od mestne. Vsled tega sodim, da bi bilo pametno, da stopi občina v rosno pogajanje z do-žolo, da si zagotovi za svoje in svojih konsumentov potrebe čim cenejšo električno moč. Seveda je stvar težavna, ako se pri pogajanjih izjavlja za vprašanja o mestni elektrarni, da je to uradna tajnost. Pri takih vprašanjih no srne biti nobone uradne tajnosti, ker sicer ni mogoče priti do nobonih rezultatov. In konečno pride v poštev tudi vprašanje: Če zgradimo na Ambroževem trgu hidroelotrično centralo, za kako dolgo bo zadoščala ta elektrarna, ljubljanskemu konsumu? Saj vendar moramo gledati, da so elektrlška mizo-rija reši definilivno, no da bi občina vsak trenutek lahko prišla v neprijetni položaj, iskati vodnih sil za rastoči konsum. Saj ho vendar žc nova. naprava, nepopolna že vsled tega, kor bo dajala na lo.to, kakor je oznanil gospod poročevalec, lo skozi dvesto dni tisoč štiristo konskih sil, ves drug čas veliko manj, včasih celo nič. Zato izjavljam konečno, da ne moremo odobriti županovega koraka, kor so vedno ta vprašanja ostala brez odgovora, in nismo prepričani, da bi bilo to v korist občine in ljubljanskih konsumentov, ako se rešuje na tak način. Izrekam pa. svoje prepričanje, da bodo ljubljanski obrtniki in drugi konsumenti storili primeren pritisk 'na občinski svet, da se to velevažno vprašanje rešuje z vso resnostjo na vse strani povoljno. P a m m c r izjavi v imenu »der deu tsehen Partei«, da ho glasovala njegova stranka za predlog, ker gre za to, da dobi mesto koncesijo za vodno moč. Poročevalec R e i s n e v naglasa, da če bo šla dežela občini na roko, le ta deželi no bo konkurirala. Občinski svetnik dr. Zajec stvarno popravlja, da so ni izjavil proti mestni elektriki in tla le želi, da v tem vprašanju dežela in mesto skupno postopata. Župan dr. Tavčar odkrito prizna, da jc električna naprava s parom dražja kot. pa na vodo. Jasno je, da sedanji' elektrarna ne bo zadoščala, več kakor za tri ali štiri lota. Občina pa da t"žko iz rok napravo, ki ji prinaša dohodkov 10% čistih doklad. Predlog direktorija je večina nato sprejela.. Odseku nakaže župan samostojni predlog obč. svetnika Tomaža Novaka o znižanju pasjoga. davka za pso čuvaje po vseh predmestjih. Vsebino predloga smo že v poročilu zadnje seje obč. sveta objavili. Interpelacija občinskih svetnikov S. L. S. na župana. Župana interpolira občinski svetnik Kregar o nedostatkih na Stari poti, Jeglič o nedostatkih razsvetljavo v Ravnik a rjovi ulici. Štefe želi, naj bi župan dal vsem občinskim svetnikom litogra-firan p r e g I e d o v s p e h u ko m i -sije z a p r e g 1 o d malih stanovanj, da vedo občinski svetniki natančno, koliko ima kdo sob, pritiklin itd. in koliko jo plačal prej in koliko bo plačal po pregledu. Župan: Šodaj bo Še soja odbora meščanske imovino. — Tomaž Novak o nezadostnem posipanju Cesto v mostni log in Zeleno poti kakor I udi trebljonja parka ob Jorasovem posestvu. Tajna ssja, Meseni stavbni nadkomisar gospod P r e 1 o v š c. k je v tajni seji pojasnjeval načrte arhitekta K o. 11 e r j a o ohranitvi novih obrežnih zidov Ljubljanico ter so jc županu naročilo, naj KoRcrjevo načrte zastopa, v seji komisijo za osušitev barja. O obrežnih zidovih poročamo med ljubljanskimi novicami. —• P e I e r n o 1 Albert, stavbeni pristav, se definilivno nastavi in sicer velja delinitivnost. od i. januarja 1913. — P o d k r a j š o k l"ršuli, vdovi magistralnega uradnika F. Podkrajška, so, zviša vdovnina od HUj na 800 kron. — Prošenj za cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici je bilo vloženih sedem, in sicer so vložili prošnjo sledeči prosilci: D e b e v e c Franc, Čer one Ludovik, D o k t o -r i č Andrej, P o o k Franc, V a v p o t i Č Alojzij. Večerni k Jožef. Vovk Ignacij in Z a d n i k Ludovik. Župan je nastavil V a v p o t i č a. Alojzija, češ, da jc med prosilci najsposobnejši. Občinski svetnik Ložar je toplo priporočal V o č orni k a Alojzija, ki ima najboljša izpričevala. Pripoznan je kot najboljši strokovnjak. Občinski svetnik P u s t o s 1 e m šok je pa V a v p o t i-ča priporočal, češ, da je Vavnotič strokovnjak, Večernik pa ni. Ložar je odgovarjal, da je Vavpotič v enem tednu v 31 slučajih previsoko cenil. Večina se jo izrekla za Vavpotiča. — Občinski »vel jc nadalje sklenil nrinoročati mestnemu magistratu v ugodtio rešitev prošnje sledečih prosilcev: I zla kar Viktor, prenos krčmarske koncesije iz Rimske ceste št. 5 v Židovsko stezo. K o r i n š e k Viki, prenost kuharskega obrta iz Radeckega ceste št. 1 v Ko-menskega ulico št. 34. Sitar Valentin, gostilničarska. koncesija iz Velike Čolnarske ule iešt. 17 v Hradeckega vas št. 76. K u n č i č u Simonu naj sc podeli sodovičarska koncesija v hiši št. 45 na Sv. Petra cesti. Zlasti je ta Poročila vreden, ker je tvrdka Fischer izjavila, da sodovičarsko koncesijo od-glasi. Tvrdki C a m e r n i k Karel in W o 1 f naj se podeli fijakarska koncesija za avtomobile. Postaviti hočeta dva avtomobila in sicer eden bo stal pred Slonom, drugi na južnem kolodvoru. Fijakarska zadruga se je izjavila proti tej oddaji, vendar ie poročevalec obč. svet. F r a n c h e t t i bil mnenja, da se v Ljubljani ne sme zavirati tako prometno sredstvo in naj se prošnji imenovane tvrdke ugodi. Sprejeto. Dnevne novice. -f Nesramna judovska klika. »Zeit«, glasilo propalega velikomestnega judov-6tva, piše o konkordatu Srbije z Rimom in z nečuveno predrznostjo pripominja, da bo treba »ostro paziti« na tok teh pogajanj, da bi se Vatikan ne dal od Srbov kaj preslepiti! Človeku zastaja spričo tega hrezstid-nega pisanja sapa. Vatikan razpolaga pač z močmi, s katerimi se šmoki, ki Zeit« krparijo, še primerjati ne dajo, in bo že sam pazil na interese Cerkve. Katoliška Cerkev pri tem gotovo prav nič ne rabi fra-masonske kompanije, ki vzdržuje »Zeit« in hoče zdaj konkordatna pogajanja med Sveto Stolico in Srbijo, ki absolutno nobenega nič ne brigajo, kakor ta dva faktorja, kontrolirati. Ljudje, ki sicer mečejo na katoliško Cerkev svoje portugalsko blato, nimajo mandata vtikati svojega krivega nosu v tako zgolj cerkveno zadevo. »Zeit« naj se zanima za sinagoge na Dunaju, če hoče; konkerdat Rima s Srbijo pa jo čisto nič ne briga. Še tega se manjka, da bo glasilo, ki ga vzdržuje neka judovska banka, Vatikanu dajalo svete. -j- Vsi bosenski poslanci proti vladni jezikovni predlogi. Iz Sarajeva poročajo: Vsi saborski klubi so soglasno sklenili, vladno jezikovno predlogo zavrniti ter zahtevati službeni jezik sr-bo-hrvaški v vseh področjih javne uprave brez izjeme notranje službe pri železnicah in pri privatnih šolah. De-putacija sestoječa iz štirih Hrvatov, štirih Srbov in štirih Mohamedancev pojde s predsedništvom sabora na Dunaj in v Budimpešto tolmačit, to stališče celotnega bosenskega sabora in zahtevat, da se mu ugodi. Zakaj je vlada mestne goriške volitve suspendirala. Goriški mestni svet je imel v ponedeljek zvečer sejo, v kateri je f>rotestiral proti temu, da je občinske vo-itve v mestni goriški zastop vzela vlada sama v roke. Navzoč je bil tudi namestni-ški svetnik Rebek, ki je pa kmalu gospodom zaprl sapo. Povedal je namreč, da je pregledal volivni imenik in našel da je od vpisanih 500 volivcev 400 takih, ki sploh nimajo volivne pravice. Sicer pa bo že še bolj natančno poročal. Seveda je začelo gospodom mestnim svetnikom po teh razkritjih kar vroče prihajati. — Polet iz Trsta v Rim. Tržaški aviatik Jožef Vidmer namerava s svojim letalnim strojem 23, t. m. iz Trsta poleteti v Rim. Na 630 km dolgi progi namerava polet petkrat prekiniti. — Vljudni Slovenci. »Dolenjske Novice« pišejo: Na novomeški gimnaziji, kjer je v spodnjih razredih slovenski učni jezik, sedita v prvem razredu dva trda Nemca privatista. Ta ali oni profesor jima tudi razlaga lekcije nemško. Skušnja koncem tečaja se je seveda vršila tudi v nemškem jeziku. — Nemcem gotovo privoščimo izobrazbo, vprašamo samo tole: Ali bodo na kaki nemški gimnaziji v naših dvojezičnih deželah tudi Nemci tako vljudni, da bodo kakemu slovenskemu privatistu razlagali lekcije v materinščini in ga koncem leta izprašali slovensko? — Mož stare kranjske korenine jc umrl v Srednji Kanomlji župnije Sp. Idrija, prava posebnost daleč naokrog do Gorice, poznan kupčevalec, Janez Podobnik, star 90 let. V svojih mladih letih je bil tihotapec. Prenašal je iz Trsta. po najgrših stezah in gozdovih, skrivajoč se pre »iblajtarji«, v idrijsko In tolminsko dolino tobak, kavo, sol in drugo prepovedano blago. V poznejših letih pa je prevažal razne domače naravne pridelke, kakor smolo, v Gorico. Tam je nakupil drugega blaga, ki ga je potem prodajal po Tolminskem in po naših krajih, vprežen v voziček. Vsako leto je šel, ni ga zamudil do 89. leta! Še na smrtni postelji je bil vesel, da je vedno ušel srečno »iblajtarjem«. — Darov! za žrtve »Titanica«. Po Aalogu Mansion House Comiteeja v Londonu je Public Trust izročil avstro-ogrske- mu generalnemu konzulatu v Londonu za svojce »Titanicovih« žrtev iz naše države znatne darove. Kakor znano, so na »Tita-nicu« ponesrečili tudi trije Slovenci: Jakob Pasič, Ivan Vovk in Ivan Mrkun. Za njihove družine so odposlane naslednje vsote: Ivanu Pasič v Štrekljevcu, okraj Črnomelj, 50 funtov šterlingov, to je 1201 K; Frančiški Merkun na Srednji Beli 130 funtov šterlingov, to je 3122 K, in Uršuli Vovk na Savi pri Jesenicah 50 funtov šterlingov, to je 1201 K. Navedeni dobe denar v kratkem. — Umor na osebnem vlaku v Ameriki. — Slaboumni pismonoša ustrelil med vožnjo svojega spremljevalca. — Baje oba Slovenca. Iz Mihvaukee, Wis. v Ameriki poročajo: Ko se je peljal slaboumni pismonoša Aleš Shutte (Šute?) preje uslužben v Mankatoo, Minn. v spremstvu oddotnega stražnika Josipa Budeta, proti postaji West Allis, nedaleč od tukaj, je ustrelil s samokresom svojega spremljevalca na vlaku, kasneje si je pa še sam pognal krogljo v glavo. Oba sta bila na mestu mrtva. Morilec Shutte je bil na potu v nek sana-torij; Bude mu je bil pa določen za spremljevalca. Bude je sedel mirno v kadilnem kupeju; ni se dosti zmenil za svojega sopotnika, ki je naenkrat pomeril s samokresom na njegovo glavo. Stražnik je takoj spoznal nevaren položaj slaboumnega ter se je z glavo odmaknil v stran; med tem pa pomeri iz neposredne bližine slaboumni Shutte na svojega varuha v glavo do smrti. Morilec je nato oddal tudi sebi tri strele, enega v glavo, enega v srce in zadnjega v prsa. Na lice mesta došli zdravnik je mogel konečno konstati-rati samo smrt obeh potnikov; prenesli so ba v okrajno mrtvašnico. Policija je spoznala žive po pismih. V Shutteje-vem žepu bil je še 25 krogel za 38 kalibrov velik simokres. Shutte je moral zapustiti svojo službo, ker ni bil popolnoma pri zdravi pameti. Budo zapušča ženo s sedmimi otroci, a prvooznačeni je bil samec. Iz imen nesrečnih žrtev posnemamo, da sta bila oba najbrže Slovenca; kajti Schuteji in Budeti se nahajajo po raznih vaseh blizu Kočevja na Dolpnjskem. — Bončarjev mlin. Prejeli smo sledeči dopis: Kot zastopnik g. Jožefa Kuralta, posestnika in mlinarja v Domžalah, Vas prosim, da sprejmete sledeče pojasnilo: Glede g. Jožefa Kuralta krožijo vesti, da jc kupil od štajerske eskomptne banke Bončarjev mlin in da ga toži eskomptna banka na priznanje kupne pogodbe ter plačilo velike kupnine. Ker utegnejo te vesti škodovati g. J. Kuraltu na kreditu, izjavljam vsled njegove prošnje kot zastopnik v tej zadevi, da je ta zadeva popolnoma in za g. J. Kuralta definitivno povoljno rešena, da se je kupna pogodba sporazumno razveljavila in da ne zadene g. J. Kuralta razun plačila vsote 1000 K kot od-stopnine, nobena druga obveznost. — Z odličnim spoštovanjem dr. I. C. Oblak, odvetnik. — Največja bolniška pristojbina v AvstrijL V tržaškem mestnem svetu so zvišali bolniško pristojbino, in sicer na 3 K 52 vin. na dan, tako da je ta bolniška pristojbina sedaj največja v celi monarhiji. ljubljanske novice. lj Elektrarna ob Ljubljanici. Pod novim šentpeterskim mostom se bo zgradil jez, ki bo držal Ljubljanico na potrebni višini, da se barje preveč ne osuši po popolnem odtoku vode. Pod tem jezom nastane vodni padec, o katerem se je govorilo že v deželnem zboru, ko so se obravnavali dr. Lampetovi projekti. Tedaj je bilo sprejeto na predlog barona Codelija, da naj se izkoristi tudi ta vodni padec, kar se bo primerno ceno izvršilo v zvezi z regulacijo Ljubljanice. Ta predlog je bil od cele zbornice soglasno sprejet in deželni odbor je takoj dal narediti projekt, ki ga je predložil vladi s prošnjo za podelitev koncesije. V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta pa smo izvedeli, da je vložil župan konkurenčni projekt. Deželna elektrarna je projektirana na levem bregu Ljubljanice, župan je pa svoj projekt položil na desni breg. Ker ni župan nič o tem povedal, je moral prositi v včerajšnij seji za indemniteto. Zastopniki S. L. S. niso mogli glasovati za indemniteto, ker je župan v tako važni stvari, v kateri je stališče občine že prejudicirano vsled sklepa deželnega zbora in projektov deželnega odbora, postonal, ne da bi predložil stvar občinskemu svetu. Projekta občinski svet niti videl nI in je popolnoma neznano, ali je sploh tehnično sposoben za obravnavo. Vsa stvar se je delala s sumljivo tajnostjo in mi se bojimo, da je stvar tako nerodno započeta, da sc ne bo končala za občino tako ugodno, kakor bi ne bila gotovo razvila, če bi bil župan nastopil pravilno pot. Kaj se pa to pravi, ako na liberalni strani namigujejo: To so uradne tajnosti, deželne- mu odboru ne smemo pokazati kart! in ako pri tej igri župan napove deželnemu odboru pagat ultimo pri upravnem sodišču? Mi se bojimo, da bo župan pa-gata izgubil, ker ima dr. Lampe več tarokov. Kdo bo pa to igro plačal? Namesto, da sc poda občina v brezupno pravdo z deželnim odborom, bi bilo pametneje, da se skupno reši vprašanje ljubljanske elektrike. Deželni odbor ima že pripravljene projekte za celo Savo od Gorenjskega do hrvaške meje in jih bo po potrebi konsuma zgradil tekom časa. To ni nobena tajnost. Vsakdo pravi, da je ta velikopotezna akcija, ki ima namen, čimveč prebivalstva z obširnim omrežjem preskrbeti, največje gospodarske koristi. Samo po sebi je umljivo, da je za ljubljansko mesto naj koristneje, ako pride v sredo tega omrežja, ne pa da se loči od skupnosti. Ljubljanska hiclroelektrična centrala. ki se bo morala ustaviti pri vsaki \isoki vodi, pa more delovati samo kot član v zvezani vrsti drugih central. Ako se to pomisli in preračuna, mislimo, da ne bo težko priti do sporazuma. lj Obrežni zidovi Ljubljanice. Vsled osuševalnih del ljubljanskega barja se v sredini mesta projektujejo oporni zidovi. In sicer se bodo pričeli ti oporniki na Bregu (tik pod Obrezovo hišo) ter nehali pod Frančiškanskim mostom na istem kraju kot dandanes. Na desnem bregu obstoje taki oporniki že dandanes, medtem ko ima levi breg večina le navadne bre-žine. Ti oporniki so projektovani iz navadnega betona, le spodnji, v vodi ležeči del bo na zunaj obložen s kamenitimi kvadri. Struga Ljubljanice pa se po regulaciji občutno zoži in vrhu tega pa še poglobi za približno 2 do 2 m 50 cm. Med zidovjem podobna bo sedaj tako Široka struga Ljubljanice le ozkemu kanalu, katerega bodo na obeh straneh omejevali visoki, sila dolgočasni betonski zidovi. — Najvažnejše in za mesto Ljubljano najdalekosežnejšega pomena pa je vprašanje arhitektonične rešitve teh novoprojektovanih opornih zidov glede na njih okolico. Ni vseeno ali se postavita v Ljubljaničino strugo 2 paralelna, okrog 9 metrov visoka gladka betonska zidova, ki bosta za vse večne čase pokvarila dosedaj nje idiličen pogled na Ljubljaničino obrežje, ali pa se obrežje projektira tako, da se golega zidovja sploh ne opazi. Resnica je tudi, da se večina Ljubljančanov ne zaveda in ne vč presajati vtisa, katerega bodo v bodoče napravili novi obrežni zidovi. Kakor hitro pa bode delo vsaj do polovice izvršeno, našlo se bode nebroj poklicanih in še več nepoklicanih kritikov. Kakor omenjeno, projektovani so obrežni zidovi kot štokani beton. Da more ta zunanjost pokvariti vso Ljubljaničino okolico, to ve vsak strokovnjak, ki si le količkaj predoči bodočo obrežno sliko. Že komisija za osušitev barja je, uvidevajoč tu naštete nedostatke, sklenila na vsak način napraviti ličnejšo fasado kot v prvotnem načrtu. Deloma je že odobrila od tvrdke »Alpenlandische Baugesellschaft« predloženi načrt faijadiranja obrežnih zidov, vkljub večjim stroškom. Naglašalo se je pa tudi, da se bode v okviru proračuna oziralo tako glede faijade, kakor glede situ-iranja stopnjic na želje mestne občine, kakor hitro slednja predloži tozadevni načrt. Pridobitev tega načrta je bila torej prva skrb mestnega magistrata. Ker je pa vsled nedostajanja časa razpis za pridobitev potrebnih načrtov skoraj nemogoč in ker je poverjenje izdelave tako velevažnih načrtov samo stvar zaupanja, se je stavbni odsek na predlog g. občinskega svetnika ravnatelja Pammerja zedinil na to, da naj se povpraša priznani arhitekt Alfred Keller na Dunaju, ako bi ne prevzel on to delo v izvršitev. — G. arhitekt Keller se je temu povabilu odzval in je v kratkem, odmerjenem mu času izgotovil načrt za zazidavo obrežij Ljubljanice, in sicer na način, kateri se more imenovati naravnost genijalen. Prvi pogled na te načrte je razpršil vse one dosedanje pomisleke glede dolgočasnosti obrežnih partij, kajti ako se izvede Kellerjev načrt, izpremene se zidovi v promenade in vrtove. Velikanske, neprijetno učinkujoče betonske ploskve je g. arhitekt Keller kolikor mogoče navidezno odstranil. Ni jih porazdelil, kakor običajno, v navadne čveterokote in označene oboke ter tako v vertikalni smeri označil arhitektno, ampak je prerezal vse zidove v vodoravni smeri. Glavna in vodilna misel njegove arhitekture stremi za tem, da približno 40 cm nad bodočo napeto vodno gladino opornike v toliko umakne nazaj, da pridobi okog 1 m 30 cm široko polico, na katero bi se zasejalo travo ali cvetlice. V razdalji 6 m pa projektuje 2 m široke kamenite stebre, na katerih so postavljene velike betonske košare, napolnjene z živo-barvnim cvetjem. Da se ozka bodoča struga Ljubljanice vsaj umetno nekoliko razširi, se naj na najširjem obrežju, to je med Frančiškanskim mostom in Dvornim nasipom napravite dve terasi. Prva se projektuje zopet tik nad napeto vodno gladino, a druga pa za približno 2 m 80 cm višje. Spodnja terasa bi služila kot priftajališče za čolne, brodove, motorne čole itd,, kar je za bodočo aprovizacijo mesto najvažnejšega pomena, a druga vrhna terasa, katera bi bila v celi dolžini okrašena s takoime-novanimi pergolami, pa je namenjena, kakor ostalo obrežje na teh mestih, za promenado. Preskrbljeno je tudi za razne pripravne dohode k vodi, kakor tudi za zveze sosednjih višje ležečih ulic z obrežjem. Sploh je cela fasada pro-jektovana z najbolj jednostavnimi in ceni-mi sredstvi, pa vendar na tak način, da ne učinkuje finost materijala, ampak razpre-delba ploskev opornega zidovja v zvezi z živobarvnim cvetjem in zelenjem. Ako se ta projekt uresniči, kar je najtopleje priporočati, se bode Ljubljana mogla ponašati s slikovitimi obrežnimi partijami, kakor jih je malokje videti. lj Vevški delavci v Ljubljani. Včeraj jo prišlo kakih 300 vevških delavccv in delavk v Ljubljano. Zbrali so se na dvorišču deželnega dvorca in se pritoževali, da se orožništvo uporablja od strani tovarne proti mirnemu delavstvu. Med delavstvo sta prišla deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zajec, ki sta delavstvu priporočala, naj bo no-, polnoma mirno in se naj ne da po nobenem izzivanju in žaljenju zapeljati do nasilja. Sestavila se je spomenica na deželno vlado, ki obsega pritožbe delavstva glede na nastopanje orožni-štva. Vse delavstvo je potem korakalo pred poslopje deželne vlade. Tam je de-putacija delavcev, ki sta jo vodila dr. Lampe in dr. Zajec, izročila dvornemu svetniku grofu Chorinskemu spomenico in pojasnila položaj. Delavstvo je popolnoma mirno kljub temu, da je stavka že stopila v peti mesec. Vsak dan bi se lahko pričelo delo, ako ne bi tovarniško vodstvo bilo tako skrajno nerodno. Delavstvo hoče imeti samo garancijo, da ne bo vodstvo brez vzroka metalo ljudi na cesto, kakor se ie godilo doslej. Do vlade se obrača delavstvo, ker je vlada poslala orožništvo nadenj. Ako pritiska vlada z baioneti na delavstvo, ima dolžnost, da pritisne tudi na tovarniško vodstvo. Ako se pusti svoboda ravnatelju delavce zatirati, naj se mu pa nikar ne daio na razpolago orožniki. Mir se ni kalil ves čas stavke; razburjenje nastaja šele sedaj, ko delavstvo vidi v orožniški sili hrambo tovarniških interesov. Od deželne vlade se je vrnilo delavstvo proti večeru mirno domov. lj O smrti bivšega ljubljanskega mestn:ga policijskega svetnika Podgorška se še poroča iz Amerike: Vsled prigovarjanja zdravnikov podal se je pokojnik v znano new-yorško nemško bolnišnico na iztočni 77. ulici. Nad vse opasna operacija na vratu se je vršila s tem, da so mu zdravniki izrezali gla-sotvornice iz grla; tudi če bi se bila operacija posrečila, bi ne bil mogel več glasno govoriti. Ker so ga po prestali operaciji pustili zdravniki v preveč mrzli sobi, na zraku, je nastopilo vnetje pljuč, za kojim je moral podleči. Pokojni Podgoršek je volil v svoji oporoki, naj se po smrti njegovo truplo se-žge. Tako so ga torej prepeljali v Fresh Point, krematorij v Brooklynu, kjer se je izvršila poslednja želja. Sprevoda udeležila se je njegova soproga in edini sin Dušan. Poleg tega izkazalo mu je zadnjo čast tudi mnogo prijateljev Slovencev in Hrvatov, Nemcev in Američanov. Prah, oziroma pepel, pokojnika, so vsled želje pokojnikove odposlali njegovemu 80 let staremu očetu v Ponikvo na Sp. Štajerskem. Pokojnik zapušča v Ljubljani pri sorodnikih še 2 hčeri v starosti 14 in 16 let.. V Ameriki jc bival osem let. N. v m. p.! lj »Glasbena Matica« pripravlja št za letošnjo sezono dva velika koncerta. V mesecu marcu se bo izvajalo DvoFa-kovo delo »Mrtvaški ženin«, v aprilu pa velik koncert skladateljev Ipavicev. lj Nova žrtev smrdljivih mlak pr! tovarni za lep? Dne 8. t. m. je padel sin g. Pibrovca iz Zelene jame v smrdljivo mlako pri tovarni za lep. Le še malo živega je rešila iz ostudne vode Marija Kušar. Dečka so prenesli v deželno bolnico in je malo upanja, da bi okreval. To bi bila torej že druga neposredna žrtev nesrečnih smrdljivih jam pri tovarni za lep; toda koliko je pa drugih žrtev in nadlog radi tega nezaslišanega škandala v neposredni bližini mesta Ljubljane! Vodnjaki v moščanski občini so vsi okuženi po teh smrdljivih lužah, ki se iztekajo iz tovarne in stoje deloma na površini, ker nimajo nobenega odtoka, deloma pa na vse strani pronicajo v zemljo in vodnjake, tako da danes prebivalstvo v Mostah nima pitne vode. Kaj bo, ko zopet nastopi toplejše vreme? Komaj je legar nekoliko ponehal, pa se nam z gotovostjo zopet obeča. Ali res ni nobene pomoči, da se napravi enkrat red v tej škandalozni in pereči stvari? Kolikor nam je znano, je župan Oražem že na vse plati trkal in prosil, a doslej zaman. Stvar kriči po rešitvi! lj V inseratu g. Polaka o prodaji polenovke naj se. pravilno čita: Sv. Petra cesta številka 7. lj Iz garnlzljskega zapora je dne S. t. m.pobegnil kanonir Fran Lombar. da. O njem še nimajo nobenega sledu. Štajerske novice. š Legar v Trbovljah. Med trboveljskimi rudarji je izbruhnil legar. Dozdaj je 60 oseb zbolelo, pa ne nevarno. Iz Gradca so poslali dve baraki »Rdečega križa«, iz Ljubljane pa eno. š Avtomobilska nesreča. Iz Hošnice pri Laporju: Dne 10. t. m. je šel neki posestnik z vozom po okrajni cesti proti Poljčanom. Nenadoma prisopiha za njim avtomobil, ki mu vola tako splaši, da vržeta posestnika v cestno ograjo in potlačita v cestni jarek, vsled česar je dobil občutne poškodbe na rokah in nogah. Naj vendar enkrat oblast kaj ukrene, da ne bodo avtomobili tako divjali po naših okrajnih cestah. Telefonska io brzojavno poročila. RUSKA BOJNA LADJA IZSTRELILA KROGLJO NA CARIGRAD. Carigrad, 12. februarja. Včeraj zjutraj /e bila z druge ruske štacijske ladje pred Carigradom, križarke »Rostislav« izstreljena kroglja na obrežje predmestja Topha-ne in je napravila veliko škodo ter dve osebi ubila.v Ruski poveljnik se je kmalu podal k turški mornariški oblasti ter se opravičil, češ, da je kroglja le slučajno priletela na obrežje, ko so se vršile vaje s topovi. Proti tej opravičbi se seveda ne more ničesar reči, samo zelo čudno je, da je ruska štacijska ladja izvrševala pred Carigradom vaje z ostrimi patronami, kar ni običajno. Dogodek je napravil jako vznemirljiv vtis, turška vlada pa je časopisju prepovedala, da o njem piše, da se ne bi ljudje preveč razburili. IZPRED ODRINA. Carigrad, 12. februarja. Obstreljevanje Odrina se nadaljuje. 10. t. m. so Bulgari zavzeli višino Bujuk, a so jo vsled turške atake morali z velikimi izgubami zapustiti. Konzuli so v tretjič proti nehumannemu obtreljevanju protestirali. Pariz, 12. februarja. »Havas« poroča, da francoska vlada energično zahteva, da se tujcem dovoli izhod iz Odrina. Carigrad, 12. februarja. Neki list poroča, da je turška odrinska garnizija neke od oblegovalcev osvojene redute zopet osvojila. IZ ČATALDŽE. Carigrad, 12. februarja. Orientska železnica namerava železniške mostove med Hademkojem in Čataldžo, odkoder so se Bulgari umaknili, zopet zgraditi. TURŠKO POROČILO O POLOŽAJU NA GALLIPOLIJU. Carigrad, 12. efbruarja. (Oficielno.) Okoli Bulairja vlada zdaj mir, Bulgari utrjujejo zdaj svoje pozicije pred mestom. Dve grški ladji, polni vojakov, ki sta hoteli pristati pri Ainadčiku, sta se morali vrniti. TURKI PRIZNAVAJO, DA SE NISO MOGLI IZKRCATI. Carigrad, 12. februarja. Govori se, da So se zadnji izkrcevalni poizkusi Turkov izjalovili. / BULGARSKI NAMENI. Sofija, 12. februarja. (Oficielno.) Iz Odrina in Čataldže ni podrobnih poročil. Izve se, da je glavni namen Bulgarov za-zdaj uničiti turško armado na Gallipoliju in bombardirati neprestano Odrin. TURŠKA BOJNA LADJA ZAVOZILA NA KOPNO. Pariz, 12. februarja. »Havas« poroča via Constanza, da je turška bojna ladja »Assar i Tevfik« pri rtu Karabu-run zadela na kopno in se nahaja v obupnem položaju. XXX HAKKI PAŠA PRIZNAVA, DA GRE V LONDON POGAJAT SE ZA MIR. Carigrad, 12. februarja. Hakki paša je včeraj ob 8. zvečer odpotoval v London. Hakki paša je pred svojim odhodom ko-responaentu »Giornale d Italia« izjavil, da sicer ne potuje v London oficielno, da pa bo tam turški vladi lahko izkazal kako uslugo v pogledu miru, če se bo pokazala ugodna priložnost. Vojaški položaj Turčije je zelo ugoden in je zato upati, da bo Evropa vpoštevala že storjene žrtve Turčije. ~ ZAKAJ SE TURKI LAŽEJO ? Rim, 12. februarja. Turška zmagovita poročila, o kojih neistinitosti ne vlada tu noben dvom, imajo namen olajšati mirovno misijo ▼ London odposlanega Hakki paše, da bi velesile na Bulgarijo pritisnile, da privoli v nevtralizacijo Odrina. * X V USPEHI IN NEUSPEHI PRED SKADROM. Belgrad, 12. februarja. Semkaj došle vesti pravijo, da so izgube Srbov pred Skadrom neizmerne, ali da armada napreduje na zapadni in vzhodni strani Skadra. Naskok na mali Taraboš in Brdanjol je uspel, naskok na Brdico se je pa izjalovil in so Srbi morali nazaj. Turki so Srbe pri-morali, da so ostavili pozicije na Busatiju. Srbi in Črnogorci imajo okoli 6000 mrtvih in ranjenih. (Ta brzojavka je jako verjetna.) Dunaj, 12. februarja. Turkofilna »Sudslaviseho Correspondenz« poroča, cla so Srbi pri naskoku na Brdico pred Skadrom naleteli na tak odpor, cla so morali nazaj in se utrdili za Busatijem. Malisori se Črnogorcem niso pridružili. Turki so Srbe z ognjem iz strojnih pušk kar obsuli. ŽALOST NA CETINJU. Cetinje, 12. februarja. Vsled velikih izgub pred Skadrom vlada tu velika žalost. Nekateri bataljoni so bili popolnoma uničeni. Noč in dan dohajajo transporti ranjencev. Boj se okoli vseh pozicij ljuto nadaljuje. Dospela je v Cetinje soproga velikega kneza Petra Nikolaje-viča. Milica. Rim, 12. februarja. Oficiozna »Tribuna« obžaluje žrtve pred Janino in Skadrom, češ da vojaško zavzetje teh dveh mest ne more tvoriti razloga za njuno definitivno pripadnost. SEDANJI POLOŽAJ PRED SKADROM. Muričan, 12. februarja. V ponedeljek je vladalo premirje. Turki in Črnogorci so odnesli ranjence in pokopali mrliče. V torek ni bilo bojev, ampak so se nadaljevale priprave za nadaljnje naskoke. SRBSKA ZMA^A PRI SFADRU? Budimp' šta, 12. februarja. »Buda-pester Tagblatt« javlja iz Zemuna, da so Turki 11. t. m. srbsko armado pri Skaclru ljuto napadli. Po triurnem boju so Srbi Turke vrgli nazaj. AVSTRIJSKE LADJE POMAGAJO PRI SKADRU TURKOM? Cetinje, 12. februarja. Od najbolje informirane strani se trdi, da so oni turški monitorji, ki so nanadli Črno-gor e pr;d Skadrom od Skaderskega jezera, parnaki »Avstrijskega I.'oyda«, ki imajo na krovu turške t ipove. (Tu bo treba točnega pojasnila od strani avstrijske vlade.) XXX ALBANSKO VPRAŠANJE SE UGODNO REŠI? Pariz, 12. februarja. Konferenca poslanikov v Londonu je glasom pariških listov več točk albanskega vprašanja ugodno rešila, cel kompleks albanskega problema pa še ni rešen, toda upravičeno se pričakuje, cla se bo našel zadovoljiv način končne rešitve. Lond ;n, 12. februarja. Poslaniki so se včeraj zopet zbrali k seji. VPRAŠANJE AVSTRIJSKEGA PRO-TEKTORATA NAD KATOLIŠKIMI ALBANCI. Rim, 12. februarja. Italija se te dni prizadeva doseči, da se Avstrija odpove protektoratu nad katoliškimi Albanci, ako bi pa Avstrija v to ne privolila, bo Italija zahtevala, cla se ta protektorat enako razdeli med Avstrijo in Italijo. Albanija pride pod varstvo vseh evropskih velesil, vendar pa se vrše še pogajanja v Londonu, kako posebno pozicijo naj v Albaniji zavzemata Avstrija in Italija kot najbolj interesirani velesili. XXX AVSTRIJSKA DIPLOMACIJA VEDNO NA STRANI SLOVANOV. RUMUNIJA PRITISKA NA BULGARIJO. Sofija, 12. februarja. Rumunska vlada je sporočila bulgarskemu kabinetu, da zahteva v najkrajšem časn ugoden odgovor na rumunske propozicije, ker Rumunija ne more več čakati. To obvestilo sicer nima oblike in značaja ultimata, zato pa pomen ultimata. Dunaj, 12. februarja. »Neue Freie Presse« poroča, da se je obrnila rumunska vlada do Avstrije s prošnjo, naj intervenira v Sofiji, da bodo bulgarsko-rumunska pogajanja kmalu končana. Intervencija Avstrije, katero bosta podpirali tucli Nemčija in Italija, se v kratkem izvrši. Sofija, 12. februarja. Rumunski delegat knez Ghika in bulgarski delegat Soratov sta samo to sklenila, da počakata, dokler se vrne z bojišča dr. Danev. x x Bakarčič. Bulgarska vlada je ponovila svojo prošnjo, naj odide v Bulgarsko kolikor mogoče veliko zdravnikov. XXX UMOR POSLANCA SCHUHMEIERJA. SPLOŠNO OGORČENJE IN OBŽALOVANJE. ATENTATOR MOREBITI NI NORMALEN ? Dunaj, 12. februarja. Zupan dr. W e i s-k i r c h n e r je, ko je za zavratni umor izvedel, dejal: »Kri mi je zledenela, ko sem to čul.« Brat morilca, Leopold Kun-s c h a k, ja danes prišel jokajoč in ves potrt na magistrat in je hotel odložiti vse svoje mandate v stranki. Dejal je, da ne razume, kako je njegov brat mogel kaj takega storiti. Kolegi so Kunschaka tolažili, ker ne more nič za to, da je njegov brat storil tak zločin. Dr. Sylvester je kot predsednik poslanske zbornice izrekel klubu nemških socialnih demokratov svoje prisrčno obžalovanje. Danes dopoldne je vodstvo krščansko - socialne stranke sklenilo sožalno izjavo, v kateri pravi, da odkrito obžaluje smrt poslanca Schuh-meierja, spričo katere morajo utihniti vsa strankarska nasprotstva, in sočuvstvuje tako z osirotelo rodovino rajnika, kakor z nedolžnimi svojci moža, ki je storil ta blazni čin. Poslanec Schraffl je kot poslovni načelnik krščansko-soci-alnega kluba v državnem zbor u poslal klubu nemških soc. demokratov izjavo, v kateri je rečeno, da klub strašno dejanje, ki je soc. demo-kraški klub oropalo enega njegovih najodličnejših članov, najostreje obsoja. Kabinetna pisarna cesar-j a je prosila za obširno poročilo o grozodejstvu. Sožalno izjavo je sklenil tudi klub krščansko-socialnih deželnih poslancev. Ocl mestne hiše vihra žalna zastava; pred parlamentom so zastave obešene na pol droga, žalne zastave vise tudi iz hiš 2. in 16. o k r a j a. Leopold Kunschak je poslal kondo-lenco vdovi rajnika. Pogreb Schuhmeierja se vrši v soboto. Delo bo na ta dan počivalo. Na grobu Schuhmeierja bo v imenu dunajskega mesta govoril župan dr. Weis-kirehner. Morilec je proj^ktil na koncu štirikrat preklal, da bi imelo večji učinek in res je kroglja glavo Schuhmeierje-vo skoro popolnoma raztrgala. Morilec je dejal, da je načrt za umor Schuhmeierja že pred mnogimi meseci napravil in na Schuhmeierja vedno prežal. Izjavil je, da je vse dobro premislil in se vseh posledic svojega dejanja zaveda. Kesanja n? čuti nobenega. Na vprašanje, zakaj je ravno Schuhmeierja sklenil usmrtiti, jc dejal, da so mu preganjanja od strani soc. demokraških delavcev življenje tako zagrenila, da se je rodil v njem sklep se maščevati nacl tistim, ki sc mu jc zdel nekako poosebljenje principa svobode. Kunschaka so oddali deželnemu sodišču, porotna obravnava proti njemu pa se bo vršila koncem prihodnjega meseca, izvršila se bo pa na odredbo oblasti tudi psihiatrična preiskava. Tretji brat Kunschakov je nor in se nahaja v »Steinhofu«. Vest, da je zločin Kunschaka. sad k o m p l o t a, je popolnoma neutemeljena. Pavel Kunschak bo obtožen zavratnega umora. SVETI OČE PRIKLJUČUJE BUT.GAR-SKE KATOLIŠKE KAPUCirTP^ MI- SIJONE HRVAŠKI PROVINCI. Reka, 12. februarja. Sveti Oče Pij X. je odredil, da se kapucinski misijoni v S ofiji in Plovdivu podrede hrvaški kapucinski provinciji. Vsled tega pride okoli deset bulgarskih mladeničev v kratkem na Reko v kapucinski samostan se izobraževat. Delokrog hrvatske kapucinske provincije se s tem razširi od Reke do Carigrada. SESTRA SV. OČETA UMRLA. Rim, 12. februarja. Najstarejša sestra Sv. Očeta Roza S a r t o , stara 72 let, je umrla. Svetega Očeta jc vest o njeni smrti zelo potrla, ker jo je imel izmed vseh sestra najrajši. V Vatikanu so odpovedali sprejeme. x HRVAŠKI ZDRAVNIKI V BULGARIJO. Zagrsb, 12. februarja. Danes so odpotovali k bulgarskemu Rdečemu križu primarij dr. Mašek, dr. Figatner in clr. Butorac. Iz Opatije je odšel clr. OBSODBE V SLAVONIJI. Osjek, 12. februarja. Ravnatelj podružnice prve hrvaške hranilnice v Vinkovcih Ferdinand Kurilovič je obsojen na pet mesecev težke ječe. OPROŠČEN POIZKUŠENEGA UMORA. Reka, 12. februarja. Porotniki so oprostili 20 let starega Ivana Logarja, ki je kakor smo poročali, streljal na svojega očma Gasparja Mance. Mnenje gosp. dr. H. K r e m e r j a , splošne klinike na Dunaju. Gosp. J. Serravallo Trst. Čast mi je odgovoriti na Vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z Vašim železnatim vinom kina Serravallo, pri slabokrvnosti, anorežiji in pri posledicah malarije. Dunaj, 6. 9. 1911. Dr. H. K r e m e r. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 12 februarja 1913. Pšenica za april 1913.....11-58 Pšenica za oktober 1913 . . . 1216 Rž za april 1913.......9"89 Rž za oktober 1913.....9 64 Oves za april 1913......1029 Oves za oktober 1913 .... 8 91 Koruza za maj 1913.....7'74 Koruza za julij 1913.....7'94 V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci ICžgTse r a nt i raj o najhitreje in popolno diskretno in se tudi denar preskrbi. VpraSanja pod »Filialka Ljubljana« na upravo „Slovenca". 466 20 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem. 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm ! c i Ca s opn- zovanja Stanje barometra v tntn Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S X s i ■-t; t ~ T3 n j a- s- llj 9. zveč. 745-1 40 sr. jvzh. jasno 1 7. zjutr. 12 o j 2. pop. 744 7 - 1-4 si. svzh. jasno 00 743-3 8-0 p.m.svzh. i> Srednja včerajšnja temp. 3 5°, norm. — 0'6°. 'za pcmlaMo in poletno mm 1913. Kupon. 310 meir.ilolg, za j \ « lTZ Kompletno mosKo odigko t kupon 15 kron (suknjo, hlače, telov- I 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane lo \ 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K 20* —t kakor tadi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn in blago za darnsko obleko, pošilja po tovarni&ki oeni kot reelna in solidna, dobroznana zaloga tovarniškega sukna Slegel-Moi Brno, Morava. Vzorci zaston) in tronko. Vsled Katoliška Bukvama« preskrbela novo prestavo teh premišljevanj, ki so ravnokar izšla izboljšana, na mestih, ki se docela ne vjemajo s svetim pismom. Koristno in lepo knjigo prav toplo priporočamo. Pridno prebirajte ta pretresujoča premišljevanja in deležni boste velike duhovne koristi. — Velika prednost te nove izdaje je, da ima, četudi je izredno obširna, zelo priročno žepno obliko, ker je tiskana na fin, tenak papir; dodan je seveda tudi popol molitvenik. Blagajničarka z večletno prakso, vešča knjigovodstva, želi svoje mesto premeniti. Prijazne ponudbe pod: »Sprememba« 407 na upravništvo ..Slovenca". ob lepem sprehajališču, s solnčno lego, se pod ugodnimi pogoji proda. Vprašati je na Cesti na Rožnik štev. 41. 408 Hovozidana hiš se proda; zraven spadata dva vrta, 15 mernikov posetve polja. Hiša ima 4 sobe, eno kuhinjo, dve kleti. Proda se za 5000 kron in se nahaja en četrt ure od postaje Podgorje v Rožu na Koroškem. Pojasnilo daje Franc Smole, kovaški mojster, Podgorje. 441 Spreten organisi, pe-vovodja in cerkvenik želi sredi aprila t. 1. službo prcmenili. Gre tudi na Koroško ali Štajersko. Naslov pove uprava lisia pod št. 376. (Znamka za odgovor!) 376 v trgovino z mešanim blagom, katera je dovršila 6. razred. Glavna stvar je, da ima lepo pisavo, ter zmožna v računstvu. IVAN ŽARGI, trgovec, Kamnik. 42(3 (strojne) za izdelovanje zabojev sprejmemo v trajno delo. Ponudbe: Knezoškotijske žage v Vrbovcu p. Mozirje, štajersko. Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik In Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. kir. odd. dež. bol n. X Hienitria P onu iba. (§r^ovec v zelo prometneir^ primorskem mestu, samec 45 let, zbrav, E^repak ter prijetne in rr^irne zunonjosti, soltber|, s 1000 meseo. bokob^a se v svrno žerjitve želi seznaniti z