123. številka.
(t Trato« t torek zjutraj dne 13. oktobra 1896.)
Tečaj XXI.
lakaja po trikra danjih ob Ooi
(■DINOIT"
trikrat na teden v loatth latite« Aatviklh la aoboteh. Zjutranje iidenje is-haja ob 8, ari ijutraj, večerno pa ob 7. ari vofter. — Obojno iidaaje stane: ■a Jedra aieeeo . t. 1.—, iavea Avatrije t. 1.50 M trt um, . . 3.— , . . 4,50
M tm lato ... 13.— . . .18.-NaraMM Je platevatl aapraj m aaraifce Ini prltoim laroiniia M ■ pravi aa
azlra.
Poaanaična itevilke ae dobivajo ▼ pro-dajalnioah tobaka v lrrtu po S nvi. laven Trata po 4 nvi.
EDINOST
Ogleai ao raiiaa po tarifa t petita; ta aaalove i debelimi irkaai ao plainje proetor, kolikor obeoga narednih vrati«, Poalana, oamrtnioe in jame aahvale, do* mafii ogleai itd. ao računajo po pogodbi.
Vei doplai naj ae poiiljajo uredništvu ulice Caeeroaa it. 13. Taako pteaao laora biti frank o veno, kor aefraakovana ae na aprejamajo. Bokopiai ao ne vrafiajo,
Naročnino, reklainaeije in oglaae apre-jeaaa upravniitvo ulice Molino pit-oolo hftt. 3, II. nadat. Naro&nino in oglaaa jo plaftevati loco Trat. Odprto rekleaaa cije ao proato poitnino.
81
MNiimM
Politiško rokovnjaštvo.
Iz nekoga kraja litre, ki se kolikor toliko odlikuje po narodni zavednosti svojega prebivalstva, smo prejeli minele sobote zvečer nastopno pisao:
„Hitim Van naznaniti, da Lahi strašno obre-knjejo nado stranko in naše poslance, posebno giedć na najnovejii zakon o Šolskih taksah. — Ker naši možje ne hodijo v mesto, zato Lahoni napadlo ženske (mokarice in kmharice) a te pripovedujejo dona, .koliko zla in nesreče so prizadeli našemn ljudstvu poslanci c r o a t i"! Prebivalstvo je zbegano. Vsaki hip hodijo k meni po pojasnilal Zapreti hočejo ce!6 tedanjo iolo in si ustanoviti privatno. Zate Vas prosimo is dna svojega srca, da priobčite kak članek v pojasnilo, kako je nastal istrski zakon o šolskih taksah (Seje že zgodilo. Op. nred.) In prosimo Vas, pošljite nekoliko iztisov „Edinosti*, da jih razdelimo med zbegano in razjarjeno ljudstvo po naših vaseh.
S pozdravom itd."
Po tem pismu je razvidno, zakaj smo razprtimi in debelimi črkami natisnili članek, ki smo ga bili priobčili v zjutranjem izdanju minole sobote o šolskih taksah v Istri. Kdor ni še čital onega članka, svetovali bi mu, naj ga prečita na vsak način, da mu stopi potem živo in plastično pred oči nqnoveje rokovnjaštvo in lopovstvo, katerim si ogreša svojo Črno dušo italijanska stranka istrska. Da bodo mogli naši Čitatelji pojmiti vso brezprimerno moralno propaiost naših narodnih nasprotnikov po Istri, navedeno bodi tu še enkrat:
VeČina deželnega zbora istrskega je naprtila ubogemu ljudstvu novo težko breme: uvela je zakonskim potom razmerno visoko takso za vse Šole v pokrajini.
Zvesti svojemu narodnemu in človekoljubnemu programu, da se treba boriti proti vsakemu novemu nepotrebnemu obremenjenjn itak že izmučenega naroda, borili so se naši poslanci po svojih najboljih močeh tudi proti u vedenju šolskih taks.
PODLISTEK. T" Dve, tri t odgovor gospoda Govekarju.
Bilo je treba ali napisati slike in podati pristnih slik ali se pa ravnati po naslovu in napraviti prave karikature. Zato so pa res Nemci kakor ustvarjeni, za ,Witze*; kdo jih prekaša ?
Vem, da se tudi sami strinjate z mano gledć tega in si tudi sami mislite: ,es irrt der Mensch solang' er lebt" zato pa oatavljam to stvar — ponesrečeno stvar — in grem dalje!
Gledć realizma pa mislim, gospod Govekar, da ste se tako segreli, da ste med tem pozabili cel6, da pišete — meni!
Lepo Vas prosim, čemu sem pisala o Turge-njevu, o Tolstem, o Dostojevskim v našem ,81. svetu", ako ne zato, ker sem bila zanje tako oduševljena, tako polna občudovanja!?
Meni, vneti čestilki in občudovateljici Suder-manovih in Hauptmannovih umotvorov, Pierre Loti-ja, Alfonsa Daudet-a, predbacivati, da sem za pretirani idealizem! Jaz, ki sem poslušala najboljšega italijanskega umetnika v Ibsenovili „Gespen-ster", sled* misli o podedovanji, slušaje do konca brez težkega napora, med tem, ko so nekatere dame padale v nezavest in soje morali odnašati iz
V	ten slučaju pa tem bolj, ker to breme ni Ie nepotrebno, ampak tudi neizmerno škodljivo v kulturnem pogledu. V deželi, katere šolstvo je toli grozno zanemarjeno, morali bi državna in deželna uprava poskušati vsa mogoča sredstva in v ta namen se ne bi smeli plašiti nobenih žrtev, da se ljudsko šolstvo, — ta prvi in glavni vir splošne narodne izobrazbe — povzdigne iz kaluže nečnveae zanemarjenosti s tem, da se narod, ki po taki ia-lostni minolosti sam nima in ne more imeti pravega zmisla za svoje kultoma potrebe, dovede do ljubezni do šolstva in do pridnega obiskovanja dol.
V	dosego tega plemenitega in vzvišenega namena ■orali bi državna in deželna uprava uvajati vse možne olajhščave za obiskovale šol.
Državno upravo pustimo tu na strani. Ali kq je storila deželna uprava ? Mesto olajhščav je u-vela še novo breme, šolsko takso, tako visoko, da je ne bode mogel plačevati velik del prebivalstva.
Po večini deželnega zbora istrskega sklenjeni zakon dovoljuje sicer milostno, da smejo občine plačati takso za take otroke, ki sami ne morejo plačati. Ali kjer je obubožano prebivalstvo na sploh, tam ne mote biti drugače, nego da so siromašne tudi občine. In občine istrske so večinoma tako siromašne vsled nezaslišanih zamud dosedanje deželne uprave, da ne morejo pokrivati niti svojih najnujnejših potreb. Od kodi naj jemljejo te občine, da bi pokrivale šolsko takse za svoje siromašne otroke ?! Da, da, saj nam tudi to pravi omenjeni zakon: iztirjajo naj potem, kar so morale plačati — in če treba prisilnim potom — od istih ubogih s t a r i Š e v, ki ne morejo plačati takse!
V	takih slučajih bode razlika le ta, da bodo morali siromaki plačevati poleg takse še narasle eksekucijake stroške.
Ta dežela istrska je res unicum v naši državi : le zato, da se ovira nje kulturni razvoj, nalagajo se ljudstvu materijalna bremena!
Proti takemu zakonskemu načrtu so morali biti naši poslanci in to tudi bili besedo in deja-
gledališča •) jaz naj bi bila brezmiselna idealistka — ter da bi prav po nemško pletla dolgočasno nogavico ?!
Ne, ne, gospod Govekar, jaz sem se že davno otresla Harlittinih in enakih spisov, predno sem poznala Vas in Vaše spise in takih del, bodisi možkih ali ženskih, niti ne čitam več, ker so samo za kratek čas in ni v njih nič globokega, nič ta-cega, da bi morala misliti. V onih mojih dveh slikah pa, katere hvalite, nisem posnemala Vas, ampak posrečil se mi je vsaj mali namen, kojega imam vedno pred očmi. Sploh pa mislim, da mi ne morete očitati „tako hudega idealizma", ako ne v prvih mojih povestih (»Prijateljica" in „Na obali"), katerih niti ne vpoštevam in ne govorim o njih, kakor tudi drugim ni treba govoriti, ker so le sad mlade fantazije.
O Stanku-Jankotu pa Vam je govoril nekdo, ki ho č e videti v mojih spisih, če je le kakov lep in dober značaj združen z lepo osebo — velece-njenega našega književnika, kar ste tudi Vi povedali, in katerega on ne more trpeti.
Na koncu naj Vam povem, g. Govekar, da
sva popolnoma istih misli do — Zole, tu se pa ločiva.
*) Ako bi predstavljal kuj tacega umetnik nrednje vrednosti, bilo bi naravnost — stnefino, to je treba loftiti!
Op. pia.
njem, v Poreču In na Dunaju, kakor smo dokazali v svojem članku od minole sobote.
V	Poreču so propali se svojimi človekoljubnimi in naprednimi nameni: njih glas je udušila večina italijanskih glasov.
Danes je oni zakonski načrt postal zakon. Zakone pa moramo spoštovati vsi. Vsako fizično nasipe zoper zakon znači zločin. A jedno je dovoljeno: da ljudstvo samo in žnjim njega zastopniki delajo na to, da se zakonitim potom premeni zakon. To svojo dolžnost bodo vršili naši hrvat-ski in slovenski poslanci neumorno vztrajnostjo. Na to sme računati naše ljudstvo: naši zastopniki
store vse, kar je možno po njih silah.
* *
S tem smo označili še enkrat pomen zakona, ki ga je sklenila italijanska vsčlna deželnega zbora
iotrtkoga. Sedaj pa nam je preiti k drugemu delu svoje naloge današnje, k onemu delu, ki opravičuje naš gorqji vsklik o rokovnjaštvu !
Pošteni ljudje in poštene stranke imajo vsikdar toliko poguma, da ne zatajujejo svojih lastnih del, da se ne izogibajo odgovornosti za to, kar ao storile po svojem prevdarku, bodi že to dobro ali Blabo. Ako je koja stranka storila greb, mora imeti tudi toliko duševne sile in morale, da nosi posledioe svojemu grehu: odgovornost pred javnostjo !
Stranka, ki se strahopetno izogiblje tej dolžnosti, je moralno propala ; stranka, ki se ne upa nositi odgovornosti za to, kar je storila — bodisi iz lastne volje ali po pritisku od druge strani — taka stranka ni vredna, da živi.
A kaj naj rečemo o italijanski stranki v Istri?
Ne po kakem pritisku, ampak izključno is svoje volje je sklenila zakon o šolskih taksah, sklenila vzlic protestom zastopnikov večine prebivalstva v pokrajini. A tudi na vladni strani so bili taki pomisleki zoper oni zakonski načrt, da isti ni bil predložen v cesarsko potrjenje.
Načrt se je vrnil v deželni zbor in Italijan-
Čitala sem Dostojevskega .Hudodelstvo in kazenu ter njegove zapiske .Iz mrtvega doma", kar je menda dovolj realno, in sicer dvakrat: najprej prevod italijanski, a potem original; nekatera mesta prečitala sem cel6 po večkrat ali od Zole sem le z naporom prečitala eno celo knjigo, a hott citati njegov ,1'Argent", gabilo se mi je in ostavila sem knjigo že v začetku.
Ločiva se le v tem: Vi ste občudovatelj in cel6 velik občudovatelj Zole, ki opisuje in išče le slabih, pokvarjenih Ijadij in značajev, le grdih prizorov, jaz sem pa za one realiste, ki kažejo med slabim in grdim tudi kaj dobrega in lepega.
(Vi ste mi dejali, da je ves svet zloben in pod temi nazori je pisan Vaš roman).
Z iskrenim veseljem sem pa pozdravila tendenco Vaših spisov, kjer kažete revo in nesrečo trpinov, kjer imate preblag namen pomagati in kazati na nedostatke v družbinskem življenju. Ako Vas v tem posnemam, ni mi žal povedati; ugajate mi, z eno besedo, v .Socijalistu" kakor človekoljub. — V ta namen in zato: živi Vas Bog!
V	Trstu, dne 9. oktobra 1896.
Marica.
(Zvršetek.)
ska večina oa vsprojela zopet ;ifa '.lenavzcčnosti hrvatskih in slovanskih poslancev !
< it i tak !i< stanju stvarij se wi'*najo izvrstni italijanski agitatorji ne le odktanjftti odgovornost pred ljudstvom za t >, kar so storili posvoji volji, ampak razburjajo ljudstvo proii istim našim poslancem, ki so storili vse, kar je bilo v človeški inoči, da ne bi se bil vsprejel zakon o šolskih
taksah; češ: vidite jih croate, kako nesrečo so prinesli nad nas !!
To seveda ni več strahopetstvo, to je političko rokovnjaštvo in iopovatvo. Naši čitatelji nas poznajo, da ne rabimo radi krepkih izrazov in da nam je blaga oblika v polemiki tudi najmileja; ali v tem slučaju ne moremo drugače: poseči smo morali po najkrepkejem izrazu.
Iu to ubogo ljudstvo! Ohranili so je ti njega »prijatelji" v temi neznanja ; ono ne zna čitati, ono ne more vedeti, kaj se godi po svetu, ono nima pojma, kako se ustvarjajo zakoni — in zato se rado da nahujskati od svojih sovražnikov zoper svoje prijatelje in zagovornike. In gori označeno lopovstvo je tem odurniše, ker se je lotilo slabih in nevednih žensk.
Vendar pa je stvar v tem slučaju tako jednostavna in jasna, da se nadejamo, da se ljudstvo skoro spameti in da obrne potem vso svojo nevoljo proti onim brezvestnim in brezdušnim agitatorjem, ki je hujskajo in razburjajo takimi drznimi lažmi.
Ti ubogo ljudstvo naše, pomisli vendar, da so naši poslanci v deželnem zboru v Poreču v manjšini. Sklepe delati more pa le večina. Tam se štejejo glasovi. Po takem se v deželnem zbora ne more skleniti ničesar brez volje veČine; večina, velika ve&inn, pa je v rokah Italijanov. Kdo je torej mogel skleniti zakon o šolskih taksah? To je vendar jasno: le italijanska večina je mogla skleniti tudi zakon o šolskih taksah! A naši poslanci ne bi mogli skleniti ne tega ne druzega zakona, tudi ko bi hoteli.
Tako se pripravljajo naši nasprotniki za prihodnje državnozborske volitve — z bunjanjem, hujskanjem in obrekovanjem. Stvar je preresnaia našo stranko.
A stvar je resna tudi v drugem pogledu in la druge ljudi. Iz gori objavljenega pisma je razvidno, da se je srd ljudstva obrnil tudi zoper Inetltucijo šole.
V nevarnosti so torej še ti mali začetki ljud-skega šolstva po Istri. Že verujemo, da je to po volji našim nasprotnikom — saj oni hotć, da bodi neumno naše ljudstvo, in se vsled tega drže načela: Čim manje šol med „Hrvati*, tem bolje — ali ne more in ne sme biti po vojji onim, kojim je sveta naloga, da širijo pouk in naobrazbo. Tndi slavna vlada, oziroma šolske oblasti ne bi smele mirno gledati te brezvestne agitacije, tega hero-stratskega početja, ako nočejo, da se ndnši med ljudstvom istrskim zadnja iskrica ljubezni do šolstva. Tn so torej v pogibelji najviša dobra človeštva.
Oni pa, ki toli radi vihajo nosove na naših nevspehih, bo dobili sedaj eklatanten izgled, kakim rokovnjaštvom se nam je boriti. Tn doli pri nas treba res najidejalnejega patrijotizma in brezprimerne vztrajnosti, da ue obnemoremo v tej mučni borbi. To trpljenje naroda po Istri pa Bi malo ne moti gospode na Kranjskem, da ne bi se srdito bojevali med seboj na jedni strani za .katoliška načela", in na drugi strani zoper »klerikalnega zmaja*.
K^j d6 tudi, če med tem politifiko rokovnja-štvo ugonoblja tisoče in tisoče naroda ob periferiji! Še smejejo se nam tu pa tam, kakor da igramo komedijo, kadar nam mogočno plujejo prsi ob pogledu na to tužno naše pozorišče.
Jezik, najlepša dika narodnosti in domovine.
(Po knjigi župnika JemerSića: Bog i Hrvatska.)
(Zviietek.)
Ko sem leta 1880. potoval po Italiji, a leta 1894. po Ogerskem, ugajal mi je najbolj med vsem — italijanski in madjarski ponos. Povsodi, na ulici in po gostilnah, so me nagovarjali le italijanskim oziroma madjarskim jezikom. Zame je bilo seveda malo sitno — »nichta deutsch".
Tako j'i prav, tuko je iep j ~ mtslil sem si vendar. IVtoj sem se s;k l«il svoje douioviue sli.venske, kfja bi m oral a uriti ud t u i c e v, v oem sestoji narodni p o n o s, In Kaj je najlepša dika vsakega naroda in vsake dežele.
Ako govorim, kako treba ljubiti svoj rojstni jezik nad vse druge, nikdo naj ne smatra tega kakor preziranje tujih jezikov ali mržnjo do drugih narodov; jaz povdarjam samo pravičnost in spoštovanje, ki smo je dolžni svojemu jeziku ; kajti vsakdo mora na svojem najbolj ljubiti svoje I
Če tudi bi znali vse jezike sveta, materinski jezik nam mora biti vendar najsveteli in najmileji! Ako sami nismo ponosni na svoje, potem nas ne bode cenil nikdo na svetu in nikdar se ne otre-semo roganja tujincev, trdečih, da smo same pleve, ki je raznaša veter, in da smo črvi, ki lazijo pred drugmi, brez vsake zavesti in samostalnosti.
Človeka zazebe v srce, ko čuje vse to in ko vidi, kako v našo domovino od severa sili nemščina, a od juga hinavska italijanščina. In poleg tega imamo domačo uš, ki se sramuje svojega jeziku in svoje domovine. Od vseh strani pritiskajo na nas neprijatelji; in mi Slovenci sami pa naj še podpiramo neprijatelje naše?a jezika in naše domovine. Oj ne — tega ne smemo!
* *
Zaljubimo se v svoj slovenski jezik — tako goreče, da ga bodemo čuli ne le v šoli in v cerkvi, ampak povsod iu ob vsaki priliki, v najpriprostej-ših kmečkih kočah in v sijajnih dvoranah bogatinov; po gostilnah in na ulicah, v privatnih in javnih društvih, med vsemi stanovi naroda in po vseh uradih domovine. — Naučimo se vendar enkrat biti gospodarji v svoji hiši, da ne bodemo vedno le tuji sluge in žoga v rokah tujcev. In da ne bodemo vedno delali le na voljo drugega in na svojo lastno škodo in sramoto.
Ljubimo svoj jezik, govorimo v njem, bogatimo ga, oplemenjujino ga, gladimo in popol-njujmo! Vsaki izobraženi Slovenec treba, da zahaja med narod in da se prijazno razgovarja z istim. Zakladnica našega jezika in narodnega blaga je bogata. Pojedine besede, izrazi, flnost govora, vse to bi se moralo prenašati v knjige in spise, da nam naša slovenska književna dela postanejo odsev narodne duše, pravi biser iz naroda za narod. — Narod ljubi samo ono, kar ume. Zato se narodni spisi nikdar ne izgnbe v narodu, oni žive, dokler živita narod in jezik.
Vsi slovenski pisatelji bi morali pisati jedrnato in pravilno; jeziku bi morali dati perot, zlogu živahnosti in mikavnosti. Govorniki bi morali poznati vse podrobnosti slovenskega jezika, narodne reke in pregovore; vsikdar in ob vsaki priliki bi morali govoriti jasno in umljivo, sladko in ugodno. Kdor svoj narodni jezik ljubi in aspoštuje kakor najdragocenejo last svojo, ta kaže že s tem, da ljubi in spoštuje svoj narod, k^jti jezik je najlepši dika narodnosti in domovine.
Torej naj živi naš mili slovenski jezik, kajti brez istega smo, kakor pravi pesnik: brez imena, brez dedov, brez unukov, v prošlosti sama senca, v bodočnosti pa niti senca ne — po njem smo vse, kar smo.
Zvršeno je! Hotel sem, in napisal. Žeiim, da vse bodi na čast Bogu, a na dobro mile domovine!
Bila z nama: Bog in domovinal
Politlftke vesti.
V TRSTU, dne 12. oktobra 1898.
Državni zbor. (Gospodska zbornica.) V soboto je imela gospodska zbornica svojo sejo. Člen grof (K u e f s t e i n je predlagal poseben zakon, po katerim naj bi bili jednaki italijanski podaniki z avstrijskimi glede pristojbin od realnega premoženja, ležečega v tuzemstvu. — Zakon o izseljevanju se je izročil posebni komisiji. V razpravi o davčni preosnovi se je izpodtikal G o m p e r z na tem, da se je povišal pridobninski davek onim podjetjam, ki morajo javno polagati svoje račune, in na tem, da bodo davčne listine javno razpoložene. S o c h o r je proti temu, da bi bile liste razložene in da bi davkoplačevalci sami nekako določali obdačevanje. Knez Lobkovic je grajal, da se ni jemalo ozira na financijelne odnošaje dežel in avtonomnih korporacij. Take velike preosnove ne bi bili smeli pričeti, dokler se ni preosnovala vsa ustanova doklad.
Finančni minster je branil preosnovo in je zatrdil, da se stori potrebno za zboljšanje financ posamičnih dežel. Kar se dostaje dolo-Ue o javnem razpoloženju davčnih listin, bode skrbela vlada, da sc isti §. ne bode zlorabljal. Potem se je vsprejel ves zakon, kakor ga je vsprejela poslanska zbornica.
K položaju. Danes prihajajo z Dunaja nepovoljne vesti. Ta teden pride na vrsto razprava zakonu o riomovinstvu. Razprava bode trajala več dni, a usoda temu načrtu je baje že določena: izroči se odseku, kjer ostane pokopan. V imenu siromašnih slovenskih občin bi res morali obžalovati tak izhod.
O položaja poročajo današnje vesti, da je zadnji govor mladočeškega poslanca Kaizla smatrati govorom ministerskega kandidata, ker da je prišlo do zbližanja med vlado in Mladočehi. Tako da je tolmačiti tudi napad konservativca grofa Falkenhayna na vlado. Konservativci da sicer tudi vstopijo v prihodnjo večino — ki se bode sestavljala iz Poljakov, M1 a d o č e h o v, konservativcev in antisemitov—, a bojijo se, da ne bodo imeli toliko veljave poleg Mladočehov. Zato da so ozlovoljeni, ker ne bodo več jeziček na tehtnici. Odločujoča dela prihodnje večine da bodo Poljaki in Mladočehi,
Jako značilna vest prihaja o zadnji seji nemške levice. Ti gospodje da si niti niso upali stopiti v razgovore o važnejih stvareh, ker so se bali, da bi potem klub šel takoj na kose. Nemška levica da pričakuje rešitve od kakega — čudeža 1 Nadeja se, da se grof Badeni zopet povrne k njej — k „državni stranki", pozablja pa, da ona pravo za pravo ni več stranka.
Toliko današnje vesti. Vsakemu pa bodi prepuščeno, da verjame, kolikor hoče.
Uravnava uradniških plač. Proračunski odsek posl. zbornice je vsprejel lestvico za najniže tri razrede državnih uradnikov. Promaknjanje v viši razred pa se ima izvršiti po 4 službenih letih v nižem razredu. Funkcijske pristojbine so se določile po vladni predlogi. V pokojnino najnižih treh razredov je všteti starostne službene doki ade: letnih 100 gld. po 16 službenih letih v istem razredu in daljnjih 100 gold. po 20 službenih letih. Zakon o začasni uredbi plač državnih slug se je vsprejel nespremenjen.
Ruski car je podaril pred svojim odhodom iz Pariza 100.000 frankov za mestne uboge. — Pred odhodom iz Chalonsa je imenoval car Nikola poslanika Giersa dvornikom, vojaškega atašćja barona Friderika generalnim pobočnikom in je podelil francoskemu odposlancu v Peterburgu, baronn Montebello, red Aleksandra Nevskega v briljantih ter je izročil ministru za zunanje stvari Hanotaux-ju svojo podobo z jako laskavim posvećenjem, koje je napisal car v prisotnosti ministra.
Po parižkili etlavnostih. Govorč o nravi obiska caijevega smo rekli ml, da je ta obisk potreba, izišla iz sedanjih razmer v veliki evropski politiki. Dostavili smo tudi, da se ni malo ne pre-grešamo proti svojemu avstrijskemu patrijotizmu, ako rečemo, da more Evropa le dobrohotno beležiti to francosko - rusko prijateljstvo, kajti o sedanjem razvrščenju sil v Evropi je ustvarjeno nekako ravnotežje, v katerem je gotovo jamstvo za vzdržauje miru vsaj za dogledne čase. — V tem zmislu piše tudi francoski „Matin". Ta list pravi, da inicijativa za zbližanje med Rusijo in Francijo e doš la od pok. Aleksandra III., kateri je hotel ustvariti ravnotežje v Evropi in tako osigurati obstanek miru.
Različne vesti*
Oproščenja moramo prositi naše velespošta-vane čitatelje, da smo morali v zadnjem izdanju — radi obilice gradiva — izpustiti nadaljevanje zanimive zgodovinske črtice „Katerina Velika na Dnjepru" in nadaljevanje lepega podlistka „Prijatelj Lovro« ter da smo iz istega vzroka tudi danes morali izpustiti nadaljevanje omenjenega podlistka. Istotako prosimo potrpljenja vse druge, ki so nam kaj doposlali ter jih prosimo še nadaljnje
naklonjenosti.
Ljubljanske novice. Slovensko gledišče je
prav lepa začelo s sezono. Funtkova drama ,Is osvete", pisana kolikor toliko po uzorcu modernih dramatikov ter osnovana po zanimivem motivu atavizma, je imela o I. predstavi prav
častan vspeh. Tratio je uputi, da se ob.lrži na pozornici in » iii.i. s^rt tni g. intendant. po la še kaj takega, ali zrelejšega! — Osobje igralcev se je ruorivlo tudi let,us spremeniti in nadomestiti z novimi in dobrimi inoeini iz Češke in Hrvatske. Naj bi se skoro mučile slovenščine, pa ostale vsaj pav let!! Doma i igralci so pokazal i pri dosedanjih 3 prelistavah, da so napredovali. Iti to nas veseli! Zlasti lep napredek s tu o zapazili zopet pri g. A. V e r o v s k u. Ta gospod smatra svojo nalogo vedno resno ; /,..Ui i>a imel pri vseh treh dosedanjih ulogah \eiike, prečastiie uspehe. Posebno blizu dovršenosti seje pop«l v krasni ulogi „Otela". Naj bi g. V. vztrajal v svoji resni marljivosti! — Tudi pri g. P e r d a n u, pri gdć. P o 1 a k o v i in g. Danilovi se vidi, da so porabili svobodni čas dobro. — Kor so se izvršilo v intendauci važne spremembe, kaže so že sedaj, da marsikatere pripombe »Edinosti" in »Slovan. Sveta" niso bile krivične. Dal Bog, da nam ne bo trebalo ničesar več grajati. Takoj tu pa naj dostavimo še svojo gorko željo, naj bi g. intendant poskrbel, da se uprizorć tekom sezone še nekatere slovenske drame, n. pr. dr. Tavčarja-Borštnika „Otok in Struga", dr. Vošnjakova .Lepa Vida", Borštnikov „Stari Ilija", naj priredi Funtek za oder Jurčičevega „Tugomora", pa ponove naj ae vrlo vspele drame francoske: .Eean", „Miška* (La souris) in „Madame Mongodin"!! — Z otvoritvijo .Narodnega doma" ima odbor mnogo skrbi. Radi nekih formalnosti in radi ugovorov proti sijajnemu plesu, iz katerega je baje izključen vsakdo, ki ne premore fraka, klaka in lakovih cipel ali svilene toalete, odpovedala so baje svoje sodelovanje: .Sava", .Ljubljana* in .Sla-vec". In tudi .Sokol* se menda odločno upiral Nu, morda se še ukloni ukazu 1 ? — Otvoritve ,Nar. doma" se udeleži torej le .Čitalnica" in v nekoliko .Dram. drnštvo". Lep začetek sloge, ki naj bi kraljevala pod eno streho, v domu, kateri so postavili novci gospode, obrtnikov, kmetov in delavcev! *) — —
Stavbena dela v Ljubljani polagoma napredujejo. To večno grdo vreme 1 Premnogi meščani, stanujoči doslej v barakah, se bodo morali izseliti na kmete, ako ne dobd stanovanja za silo v stari —• blaznici.
Odbor kršč. socijalistov razvija po svojih strankarjih navzlic propadu državnozborskega kandidata dr. V. Gregoriča tiho, a neumorno agitacijo za veliko akcijo, s katero stopi z novim letom na dan. Đal Bog, da v smrt bratovskemu poboju in v z a r o s e u h a s e k naših narodnih interesov!	Ornega.
*) O stvari smo dobili — kakor že omenjeno izjav od vseh stranij: iz mesta ljubljanskega in z dežele — iu posebno dolgo in ostro brzojavko z Dunaja od akademiške mladine. Mi smo seveda hvaležni vsem dotičnikom, da nas počeščajo se svojim zaupanjem, vendar pa to pot nismo hoteli in nismo mogli ustreči njih želji. Njih izjave smo spravili lepo v uredniško mizo, izvzemši ono gori navedeno: najblažjo in najkrotkejo. Gospoda pri-toževatelji bodo menda umeli razloge, ki so nas vodili: radi neuinestnosti te ali one odredbe nismo hoteli škodovati stvari sami. A „Narodni dom" je in ostane eminentno narodna institucija. V tem našem uverjenju nas ni malo ne moti dejstvo, da sedanje slučajne in skrajno žalostne razmere na Kranjskem ne pripoznav^jo .Narodnemu domu" tega atributa. Ko se zbistri razmere, potolaži strasti in razpršijo prazni predsodki, ko se bratje na Kranjskem zavedo zopet, da vsi oni, katere je porodila jedna in ista mati, in katerim se po žilah pretoka isti sok, so vendar-lo — bratje : b o d e m o najbrže še enkrat praznovali resnično otvorjenje .Narodnega doma" z zopetnim narodnim vstajanjem vred.
Še enkrat torej prosimo gospode dopisnike — oproščenja, in zatrjamo ponovno, da nam je le za s t v a r in za nič druzega. Zamere pa se nismo bali nikoli, o čemer so menda prepričani naši čitatelji in somišljeniki.	Ured. „Edinosti".
Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, (Via Molin pic-colo št. 1., nadstr.) je imela koncem septembra gl. 410,188.24 prometa, torej v % leta 33.000 gld. več kakor lani v vsem letu. Hranilnih vlog bilo je vloženih gld. 81,277.82; lani v isti dobi 57,312.41; vsem letu pa gld. 74,293.17; tudi hranilne vloge so v V4 leta prehitele lansko število. Iz teh podatkov je razvidno, kako lepo napredke uaš denarni zavod, katerega priporočamo vsem rojakom.
Gledajo naj i.i s .rbijo, da se isti razšii i in razvije, čim boli je mogoče.
Tedenska statistika tržaška. V t< iuu o i 27. min. do 3. t. m. rodilo se je v tržaški občini 83 zakonskih otrok (44 možkih in 39 ženskih) in 20 nezakonskih (11 mo:>,l:ih, 9 ženskih). Razrpii '"h jih je bilo 6 mrtvorojenih. — V isti dobije umrlo 63 oseb (39 možkib, 24 ženskih). Z oziivm na število prebivalstva, računano na 161.886 ljndij nevštevši vojaštva, pride 20 22 nirlicev na vsakih tisoč duš, ako računamo povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejš tedna. — Zdravniški izkaz navaja iued vzroki smrti: 2 slrčaja ošpic, 3 si. škrlatice, 1 si. d&vice, 2 si. legarja, 11 si. jetike, 4 si. vnetja sopnili organov, 4 si. kapi, 1 si. smrti po naključju itd.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 3. do 10. t. ni. je bilo prijavljenih v trža-ki občini 16 slučajev ddvice (prejšnji teden je bilo prijavljenih 12 slučajev), 8 si. 6špic, 2 si. kožic, 2 si. leg&rjeve mrzlice, 3 si. škrlatice in 1 si. porodniške mrzlice. — Umrle so 3 osebe za davico, 2 za ošpice in 1 za leg&rjevo mrzlico.
Rumena mrzlica? Minoli petek je dospel iz Brazilije v naše pristanišče avstro-ogerski parnik .Szent Istvan". Izmed mornarjev je bil bolan drugi kapitau Marko Curtini, ki je bil obolel poslednje dni vožnje. Znaki bolezni ho kazali na rumeno mrzlico. Zdravniška komisija, pregledši bolnika, se je res izrekla, da je bolezen zelč sumljiva. Bolnikn se je do predvčerajšnjem obrnilo na zlo. Pomorska vlada je poskrbela za dobro postrežbo bolniku in je obvestila na Reko ženo se-le SBletnoga Curtinija. Žena je došla takoj v Trst. Na nje prošnjo je do* volila pomorska vlada, da sme sama st.reči bolnemu soprogu. — Parnik .Szent Istvan* je moral za sedaj za 14 d ni j v karanteno.
„Konec sveta*. Profesor Forster berolinske zvezdarne je objavil razpravo, v koji pobija prazno-verstvo in govoričenje, ki se ponavlja od časa o koncu sveta. Poslednje „prorokavanje" veli, da bode konec sveta 1899. leta, kajti tega leta se zemlja v svojem teku sestane z gosto vrsto nebeških stvorov. Tako se je dogodilo že n. pr. po noči od 13. na 14. novembra 1866 ter se isti prizor ponavlja povprečno vsakih 33 in let. A nikdar se še o takem srečanju ni pojavila nikakor-šua škoda na površju semlje. Torej se tudi ni treba v tem pogledu bati leta 1899.
Madjarsko zavijanje.V Budimpešti in še nekje na Nemškem jim je bržkoue silno potrebno, da se tolažijo v očigled dogodkom, ki so se porajali poslednje dni v Parizu in drugod na Francoskem. Zato so dnć 8. t. m. na Borzi v Budimpešti in na borzi onega izvestuega druzega mesta raznesli glas o nekem poskušenem atentatu na carja v Parizu. To govoričenje se je seveda takoj razkrilo kakor izmišljotina, v veliko žalost Madjarov in njih prijateljev. Potem so si izmislili vitežki neprijatelji .belega carja" drug manever. Raznesli so namreč po svojih glasilih vest, da je došel car na Francosko iskat državnega posojila! V podkrepljenje te trditve so se sklicevali cel<5 na napitnico, ki jo je bil izustil car v Chalonsu. Najdrastičneje — ali, ako hočete, najbedasteje — je spravil to laž v svet slažbeni Ust .Nemzet". Pomagal »i je namreč s — „tiskovno pogreško". Opiraje se namreč na sličnost, kojo imati v madjarščini besedi s t a 1-n o s t-illandčss&g, in državni dolg - allam-ddss&g postavil je vrli „Nemzet" na ono mesto napitnice carjeve, kjer je isti povdarjal stalnost rusko - francoskega prijateljsrva — ruski državni dolg!
Kakor budalost, je stvar morda prilično izdatna, toda kakor tolažba onim srditežem, ki se jezć na slovesnem vsprejemu carja, menda ne bode zadosti niti ta izrodek „duhovitosti" mad-jarskih oficijozov.
Imovita starka, ki umira od gladu! V ulici Geppa hšt. 16, II. nadstr., stanuje že 8 let vdova Marga Gerstenberger iz Ljubljane, stara preko 70 let. Nje soprog je bil učitelj sviranja na glasovirju. Starka je bila nekoliko čudakinja, občevala ni z nikomur, svojega stanovanja ni izčistila nikdar, na ulico je izstopila le redkokedaj, da si kupi kaj mrzlega jedila, kajti toplega si ni privoščila nikdar. Ta skopa starka 'e imela vendar stanovanje v najemu, za koje je plačevala 370 gl. najemščine, toda par sob je oddajala v podnajem. Poslednje tri dni ni bilo ne duha ne sluha o
starki. Ljudje so ui slih, da i- >">'f11 ali --16 umrla, ter s«« » b t i p' u*ij > o tem. Komisija je dala ul uiiiti vr.;t;i. iovauj* i.'u je bil grozen smrad, nered iu nečistost.
Starko so liu.-li na tleli, povsem obnemoglo. Toliko, da j« mogia zašepetati, da je obnemugla od lakote, ker nima s čem kupiti jedi! Zdravnik jo je ukazal takoj prepeljati v bolnišnico, toda pol mrtva starka bila je zadovoljna, da jo polože v voz, še-le potem, ko so ji zatrdili, da je ne bode treba plačati voza.
Komisija je našla v neki miznici pod cunjami: 3 srečke Boden-Credit, 1 delež Boden-Ciedit s kuponi, od 1892. ne povzdignenimi ter knjižico Ljubljanske hranilnice, glasečo na 906 gld., uloženih že pred 20 leti, ne da bi bil ves ta čas povzdignen samo jeden novčić obresti, torej se je glavnica že podvojila! In razven teh ulog in papirjev imela je skopa starka mnogo in jako lepega seveda strašansko zanemarjenega pohištva, dragocenih svilnatih oblek, koje so razjedavali moli, in mnogo vrednostnega v obče. In ta skopuhinja je umirala rajše od lakote, nego da bi trošila za hrano! Ta je prava psihologiška uganjka. Morda ni pri pravi pameti ta starka?
Obdarjanje siromakov povodom poroke italijanskega kraljeviCn. Iz Rima poročajo: Da bodo tudi najsiromašnije osebe občutile nekako veselje povodom poroke italijanskega kraljeviča, namerile isti podariti 2000 gld. za siromake na Cetinju, a italijanski kralj 10.000 lir za siromake v Rimu.
Sultan knezu Nikoli. Londonski „Morning Post" javljajo iz Carjegagrada, da je turški snltan iz nepoznanega vzroka podaril črnogorskemu knezu velik parnik.
Koliko kovanega zlata in srebra je na svetu ? Po računu glavnega blagajnika Zjedinjenih držav severoameriških, je na svetu kovanega zlata za 17 milijard in 913,025.000 frankov, srebra pa za 20 milijard in 213,500.000 frankov. Sama Rusija ima za 1 milijardo in 250 milijonov frankov zlata ter za 300 milijonov srebra.
Koledar. Danes (13.): Edvard, kralj; Kolo-man, mučenec. — Jutri (14.): Kalist, papež; Do-mijan, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 16 min., zatoni ob 5. uri 17 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16'5 stop., ob S pop. 21*5 stop. G.
Opozarjamo naše čitatelje na oglas „Mejna-rodni panorama" na četrti strani.
Loterijske številko, izžrebane dne 10. t. m.: Trst	12, 65, 88, 87, 81.
Line	7, 13, 34, 37, 65.
Katarina Vćlika na Dnjepru.
(1787. leta)
(Ruski spisal G. P. Danllevski; preloiil Al. fienković.)
(Dalje)
V kupletih te operete se je izražalo ta čas posebno prijetno dušno razpoloženje caričiuo.
Literarni posel Katarine je neko jutro nepričakovano pretrgalo rahlo trkanje na vrata. Ona je vprašala: .Wer ist dort?u — Veseli in zvonki glasek komornice Pehtereve, ki je imela ravno službo, je odgovoril hitro: — .Da ist jemand von dem Fttrst!" Carica je velela privesti prišleca. Bil je poslanec Potemkinov, grof Mihajil Petrovič Rumjancev. Prihitel je od feldmaršala iz Kajdokov z vestjo, da je ceBar avstrijski, Jožef II., pod imenom grofa Falkensteina in v spremstvu Potemkina, okrog 6. maja prišel v Mirgorod in 8-mega v Kaj-dake, da poseti Katarino na galerah. Carica je takoj ukazala usidrati ter se podala na breg, kjer so se po suhem peljale njene dvorne ekipaže v isti vrsti z galerami. Tam je sedla v voz in v spremstvu Pehtereve, grofa Rumjanceva in grofa Bezborodka od Dujepra hitela nasproti grofu Fal-kensteinu.
—	No, hitreje, prijatelji, hitreje! — govorila je voznikom meščanskega rodu, sedši v pozlačeno kočijo in željno dihaje skozi okroglo rezljano okno vonjavi, sveži zrak pomladnega jutra.
Glavni voznik čile, iskre gospodske osmo-uprege se je obrnil, snel čapko, o čemer mo je za ušesom visel črn čop, ter odgovoril, kazaje na voz:
—	Ko bi ne bilo te zlate igrače, matuška, mi bi te tako poprijeli, da bi se kar kolesa une-mala.....
Carica se je nasmehnila ter se spustila v razgovor z grofom Bezborodkom. — Kočija se je
peljala počasi v strmo višino desnega brega Dnje-provega ter hitro sdrdrala po ozki poti navzdol. Bilo je ob šesti nri zjutraj.
Na levi so blesteli preplavljeni logi, pokriti z meglo in obrastli s trsjem. Na desni so se vlekli holmi, pretrgani od zelenih dolin, senožeti in njiv. Na jednem mesta v zrakn nad glavami se je slišalo, kakor bi pele trobente. Katarina je pogledala iz kočije: v treh vrstah od Krima sčm za Dnjeper so po nebu letele trope žrjalov. Predjezdici so skakali po prahu in kričeči poganjali konje.
—	V dogodkih svoiega časa pričenjam biti podobna Petru Vflikemu, — rekla je Katarina, gledajoča okrog kočije slike neprestano menjajoče se: — a karkoli Bog hoče, jaz ne obupam po vzgledu dedovem. Princesa Anhalt-Zerbst je postala ruska earica in dve kronani glavi jej gresta nasproti.....
—	Toda, vaše veličastvo, — jej je segel v besedo grof Bezborodko, — kaj bo, ako cesar Jožef kje sedi z zlomljeno osjo in brez konj ? Na tej cesti bi to ne bilo čudo.....
In res so bili sunki na cesti čedalje občut-nejši. Kočija se je močno nagibala sedaj na desno, sedaj na levo ter se peljala ob bregu neznatne rečice. Gest gozd se je širil na drugi strani; močvirni breg je bil posejan s kupci, mej katerimi so konji komaj mogli teči v diru. Kar je zamahnil prvi predjezdec s čapko ter zakričal: „Nekdo prihaja 1*
Ta hip se je prikazala izza ogla gozda, kake pol vrste daleč, kočiji nasproti prihajajoča popotna koleska na vzmeteh, tudi saprežena z osmimi konji. Njeni konji so šli v skok. To je bil Jožef, ki je pustil svoje spremstvo ter se vozil samo s Po-temkinom. Srečanje Katarine s Falkensteinom ae je skoro zvriilo. Ekipaži sta se ustavili sredi polja v dolini ob nekih vrbah, pod katerimi je bila krčma bližnjega kasaškega hutorja. Konji obeh ekipaž so se ustavili ter se kadili od para.
Cesar je prvi skočil iz voza in pohitel k spuščenim podnotnikom kočije, iz katere je stopala carica. Nekoliko minut je minilo mej običajnim pozdravljanjem. Videča bele ilovnate stene krčme, je predlagala Katarina, naj bi počakali nekaj minut, da bi se konji odpočili. Predlog se je vspre-jel. Katarina in Jožef sta šla naprej, spremstvo nekoliko zadaj, Potemkia pa je kazal pot
■Kaka krčma je to ? Vrag n*j je vzame!' — mrmral je svitlost, sam ne vedoči, kam gre in kam vede kronana popotnika. „Sem-li mari mislil, da se se8taneta tu? Gradil sem mesta, odnašal gore, krstil Tatarje, prisvajal carstva, da proslavim Katerino, delal sem čudesa, da bi carstveno potovala v brezljudniii krajih in videla iste gosto obljudene; kralja poljskega sem pregovoril, naj jej gre nasproti v Kanev, dočakal, da jej je tudi avstrijski cesar prišel nasproti.... Vse je bilo izvrstno pripravljeno, sedaj pa se sestaneta v umazani krčmi, kjer naletita na kakega Žida, hohola*),
ali pijanega Šlahčiča. Nagovori jo, nalaže.....
ta nered! ..
—	Izvolite, veličanstvo! — dejal je svetlost ter odprl pred carico vrata krčme, kakor bi davno poznal tudi ta kraj s krčmo vred, med tem pa so njegove oči bistro in plaho izza hrbta gostov motrile notranjost stanice, v katero so stopili.
(Pride še.)
Najnovejie vesti«
Trst 12. Danes zjutraj je došel v Trst minister železnic, pl. G u 11 e n b e r g. Nj. ekscelenca je obiskal razne dostojanstvenike in si je ogledal naprave v novi luki. Vsprejemal je na obratnem ravnateljstvu državnih železnic. Njemu na čast je bil obed pri namestniku Rinaldiniju.
Dunaj 12. (Poslanska zbornica.) Posl. Pacak je izročil predlog za preosoovo bratovskih skladnic. Posl. Hauck in tovariši so predložili nujni predlog, s katerim se poživlja vlada, da pravočasno sezove deželne zbore, da se Še pred novimi volitvami bode mogla izvršiti preosnova deželnih volilnih redov v zmislu direktnih volitev. Zbornica je nadaljevala splošno razpravo o domovinskem zakonu.
Pariz 11. Predsednik Faure je naslovil nastopno pismo na vojnega ministra: Prosim Vas, da objavite vojski besede, ki sva jih govorila z
*) Holiol-Čop; priimek Malorusov.
Op. prel.
ruskim carjem. Impozanten je bil pogled na vojake, ki so se udeležili ogledovanja v Chalonsu pod Vašim višim poveljstvom in pod spretnim vod* stvom Vaših načelnikov. Pošiljam Vam najprisrč-neje čestitke in se zahvaljujem vojski v imenu dežele.
London 11. Nadškof canterlnryški se je h kratu zgrudil med boljo službo. Zadela ga je kap. Umil je kmalu zatem.
Tvgovlmk« bnojAvk* In vm*1.
Bndlmpslta. Pleniea «a jesen 7*40 7-42 PSenicii ta ■pomlad 1896 7-61 do 762-.-. Oves zajeten 5*54—5-5«
K* sa jesen 6*34—6*35 Koruza sa sept.-okt. —-----•—
PAeniok nova od 78 kil. f. 7-25-7*80 od 79 kilo. 7.85—7*40., od 80 kil. f. 7*40—7*45 od 81. kil. f. 7*50 755 , od 82 kil. for.	Je«men 5*20-8*—
proso 5*45'—6'—.
Pienioa. Omejeno povpraSevanje in ponndbe zmerne. — Prodaja 30.000 met. stot. 3—5 nvi. dražje. — Vreme : oblačno.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 11*85, oktober* december 11*95 mirno
Iivn. K«ti Santos good average sa oktober 69*75 ta febrnvar 59.75
Prnga. Centrlfngal novi, postavtjne v Trat s carino vred odpoiiljattT preeej f, 84*50 —Gonoatse 86-75—•-•—Četvorni S«*—•-•-.V glavah sodih 37-60-'— Hamburg. Santos good average ta oktober 49.75 a« december 49*75. ta mnro 1897. f. 60*25.
«|nka bon« US. oktob
predvčeraj
Državni dolg v papirju .... 101.25 „ „ v srebrn .... 101*46 Avstrijska renta v ilatu . . . 122.40 „ „ v kronah . . . 101.10
Kreditne akcije....... 874.76
London lOLst........119.80
Napoleoni.........9.64
SOtnaik .......11.75
100 italj. lir ......44.56
i«8i
danes
101.80 101.35 122.56 101.20 888.10 119.90 9.647, 11.76 44.47'/,
10-
7,50
65.'~ 8.75 9.75 11.50 5.50
2.25 8.-
10*25 ~7.75
70*— 9.-12.-11.75
6.-
2.50 8.25
(Cmi sa raiamje aa debile la s earlae vred.)
SomaM pridelki.
Cena od for. do for.
fižol: Koks...........100 K.	11.75 12.26
Mandoloni......... „	——
svetlorudeči........ „	—.— —.—
temnorudeči........ „	—.— —.—
kanarček......... „	—.— —.—
bohinjski....................11.- 11.25
beli veliki....................-.— .—
• mali....................--.— —.—
zeleni, dolgi.......
„ okrogli.......
meiani hrvatski.....
„ Štajerski.....
Kailo fino Štajersko ......
Jeimsn it. 10.........
„ 9.........
; s.........
Zelje kranjsko.........
Bepa « .........
Krompir,	...» ...
Proso kraiysko.........
Lsfta, kranjska.......... „	—.— —.—
Spsh ogerski......................64.— 66.—
Kaat ........................65.- 66.-
Kava Mocca........... „	165.- 166.—
Cejrion Pluni. tiu»..............172,- 178.—
, Perl......... »	182,— 184.—
Java Malang........ „	147.- 149.—
Portoriooo....................168.— 164.—
Guatemala....................14«.— 147.—
Ban Domingo ........ „	156*— 157—
Malabar Plant........ „	—.— —.—
„ native. ....... „	—.— —.—
Lagnajra Plant....... „	—.— —.—
„ native....... n	—.— —.—
Santos fini......... „	124.— 126.—
„ srednje fini...... ,	119,— 121.—
n srednji.........112.— 114.-
n ordinar........ B	106.— 108.—
Rio oprani......... „	—.— —.—
„ najfiniji....................12".— 128,-
* srednji......... „	110.— 114.—
Slfdkor Centrifuga! L vrste..........35.50 85.75
Conoaaae......... ^	86.25
v glavah....................37.50
ratkoaani........ „	36.50
Blft italijanski fini..................22.—
N srednji....... .	20.50
Japan fini AAA........ .	16.75
„ srednji ........ „	16.—
lUugoon eztra......... „	12.75
I.......... w	10 75
II. . . ...............9.60
Patrole] iuski v sodih....... „	2i>.—
v zabojih od 29 kil..........6.15
Olj* italijansko najfineji...... 100 K. 62.-
„ srednjefino..... „	57.—
bombažno, aiuorik....... n	!'l.—
dalmatinsko......... „	31.—
Limoni Mesinski ........ „	7.—
Pomaranče „ ........zaboj
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.

86.55 88.-37— 22.60 21.60 17.-16.25 13.25 11.25 9.76
64-
59.— 32.-82.— 9.-
Mandeljni Dalmatinski I , Bari . . j
Pinjoli .........
Boilčl Dalmatinski novi . .
, PuljeSki......
S^.okve Pulješke .... „ Grike v vencih,
Sultaninel ......
VamperllJ novi......
01b:be I........
Polenovke srednje velikosti „ velike , , . .
. male .....
Slanlkl v velikih sodih . .
, » v 7, . - • •
Žveplo .........
100 K. —.— —.-
60.—
87.— 7'— 5.— 10.— 11.— 4ti.— 27,—
47.— 47.-47,-14.-
62.— 89.— 7.25 5.25 10.50 11.50 54 — 28.—
48.-48.— 48.-
6.30 predp. 8.36 B
ftaletnloa. (Postaja pri iv. Andreje
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
Herpese, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. Herpelje, Rovinj, P ulj, Divačo in na D onaj 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 n v Herpelje (in od flerpelj jbrtovlak v Pmlj, Divačo, na Dnnaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob pranikih: 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD s
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ it Polja, Rovinja. 11.15 n iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pnlja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak it Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalni vlak ob pratnikih: 8.36 popol. it Divače.
6) Jnftna ielemlea (Postaja južne želesnice.) Od dni 1. oktobra 1896.
ODHOD:
7.45	predp. bnovlak na Dnnaj, ivesa z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9,— . omnibua v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poitni vlak na Dun^j, sveza s Peito in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kor m In.
4.40 „ omnibua v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dnnaj, sveta z Reko. 8.05 „ ortovlak na Dunaj, zveia s PoŠto, Reko 8*05 , brtovlak v nabrežino, Videm, Rim.
8.46	„ meiani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— , meiani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. meiani vlak is Milmnichlaga, Beliaka, itd. 7.30 „ meSani vlak is Milana, Vidma, Nabrežine. 8.86 „ brzovlak is Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.20 „ poitni vlak z Dnnaj a, zveza z Reko. 10.86 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibns is Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poitni vlak i Dunaja.
7.36 „ omnibus is Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;-
8.56	„ bnovlak z Dunaja sveza t Reko.
Tedenski vlak: ODHOD.
7.60 pop. (sreda) ekspres v Ostende.
DOHOD.
9.— predp. (sreda) ekspres is Ostende.
Spodaj podpisani, raznašalec našega lista, ki je zajedno UPOP) priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani	Friderik Co\ja,
vratar hiie it. 8 ulica Solitario.
Kakor solicitator
želi nastopiti v zemljiški knjigi in so-dnijskih pečeh dobro izvežbait pisar.
Podpisani naznanjam, da sem prevzel in kupil dobroznano
gostilno
Antona Vodopivca, nlica Solitario štev 12, ToCil bodem dobra vipavska bela in črna vina, stara in nova, kakor tudi
istrska. Kosilo pO 20 nvC.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča udani Franjo Valetič,
krčmar.
Borzni trg 5t. 14. Sedanja razstava:
Divno potovanje križem Kitaja in Japonske.
Videti Je Honflkono, Pekine, Shangel Itd. Jako Interesantna serija. Ustopnina20n.
Ivan Tureo
— Via Campanile št. 9, [telefon N. 687 -oddaja
belosvetlobne svetilke
s katerimi se ue boji nobene konkurence. ljenje na mesto z garancijo in v potreb' tudi popravke in čiščenje izvršuje brezplačno.
m__—W

Zdravljenje krvi
Čal Tisočer ni cvet" (Mllleflorl).
Ćlsti kri to"r je izvrstno aredutvo proti onim »lučajem 8o pe6o v želodcu, kakor proti nlftbomu in-obavljanju in homoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter hc dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.

Lastnik konsorcij lista .Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.