kto XV. - št. 46 (4200) TRST, nedelja 22. februarja 1959 Cena 30 lir Plod sovraštva 1Jroces proti bivšim be-partizanom je i, ,^no zaključen: pritok j ^ bodo zaslišali JJ^bji torek in sredo, j. v glavnem potrdile wS0delovanje med s'°* imi in italijanskimi w1Zani v borbi proti j( emu okupatorju, ki wZvidn° tudi iz pričetaa tak° razbremenilnih, U * tudi nekaterih obrezo n* -Prič’ da ne g0V(> lob, ° Svilnih uradnih i ntih’ ki sP^ajo v )0t j, v’b° tako slovenske a banske borbe za na- 6, tae'n° osvoboditev. Spri- v?«3'« 2104 že sedaj taltji . 1 nekatere »lavne bitiJ C e in Ponovno pri-*tva- 6 a^era bistvena dej- birba ar^izansk° gibanje in tfa ijj,V ®eneški Sloveniji ljivi Sestavni in neloč-itično ! sPl0šne protifaši-li j, .r°nte proti fašizmu K ki 'StlČnemu okupatorske ZdrUŽevala vse za-ttidr-,,. in zaveznikom 2 *ene sile; 5 ikrl0Vanje slovenskih *kib partizan- na tem področju . 0 na skupnem in-J e Proti nacistič-^ je jn. uPat°rju, borbe, Navjji ela ~ tako v Ju- S zn,k0t V Italiji ~ So „ Caj borbe za na- 3 Sv°boditev: S ptla borba slovenju ^'Janških parti-Soč'.,.enof. se je na tem HkLVrs,la v Pogojih ■ Sem "Adriatisches ^aterBanda>’ na Področ-V «,ga ’e bi'a suspen- 5* 'JržaveV?en°St italijan- ^1 Dn,„ ln le vso oblast 4 er Reiner; Se ensko partizansko Vrni/6 tudi v Beneški ISim razP°lagalo z izumih r, aiSternom strogo tt Sltiihltičnih' vojaških S°8ti, lnRtanc in pri-Smuo aradi česar je Sikom priPisovati pridih Partizanskih vo-i Sla m odgovornost za SNhogt So spadala v anov ■ neoPerativnih N obto?ian1a’ ki jih na' JSoosti^' K0S1J0 zna' * kemu ,v ‘ protl v, vHina Upat°rju; C°Svobodnnznačaj na-it 8ta r, lnega giba- C. z tin°VSem ^družinsko n'1Sljeno proti-*>! j0 deJavnostjo, ki bivSi benečan- ski partizani razvijali med borbo proti okupatorju. Spričo tega so že dosedanji potek in izsledki razprave proti bivšim be-nečanskim partizanom obtožnico dobesedno raztrgali in od nje ni ostalo nič ali skoro nič. Dosedanji potek razprave je namreč dovolj zgovorno dokazal naslednje: 1. Ne drži, da naj bi Zdravijič Marijan ustanovil neko partizansko «tol-po» z namenom, da bi se borila za odcepitev Beneške Slovenije od Italije; 2. ne drži, da bi pripadniki te «tolpe» plenili po benečanskih vaseh in si iz osebne koristi prilaščali živino in drugo blago; 3. ne drži, da bi iz neznanih vzrokov aretirali in streljali ljudi ; 4. ne drži. da so ukinili občine in uničili registre o prebivalstvu, da bi s tem zabrisali italijanski značaj pokrajine; 5. ne drži, da so v osnovnih šolah vsiljevali slovenski učni jezik; 6. ne drži, da so kakor koli razvijali neko namišljeno protiitalijansko dejavnost. Med dejanskim stanjem in obtožnico zija torej nepremostljiv prepad. Kje moramo iskati vzroke za tako, skoro povsem neverjetno okoliščino? Glavni vzrok moramo iskati v okoliščini, da je obtožnica plod nacionalistične mržnje osoppovskih elementov, ki italijanskemu odporniškemu gibanju niso mogli odpustiti, da je našlo pot za borbeno sodelovanje s slovenskim partizanskim gibanjem. Po osvoboditvi — ko je bilo vprašanje razmejitve med obema sosednima državama še odprto, pa tudi pozneje — so se ti elementi spravili nad preprosto be-nečansko prebivalstvo, in tako je, med terorjem in strahovanjem, nastala obtožnica proti bivšim bene-čanskim partizanom, ki je — tudi po trinajstih letih krpanja — eden najbolj žalostnih primerov površnosti, protislovja in neresnosti. Ze vse predolgo se je sodišče pečalo s tako obtožnico, ki jo je narekovalo le sovraštvo do protifašistične borbe, kakor tudi neprikrito sovraštvo do slovenskega življa v Italiji. Zato bi že bil skrajni čas, da se sodni postopek proti bivšim benečanskim pro-tifašistom ukine in se jim izkaže zadoščenje, ki ga kot dosledni protifašistični borci z vso upravičenostjo tudi zaslužijo. Prevod ^ allčs.......... COfflTATO Ig LIBERJLZIONB NAZIONALE ALTA IT AT J A C0RP0 TEI V0L0NTAHI E35LLA LIBERTA* H't H Comando Generale p er lfItalia OccuData Prot. n° 22 17. VII. 19 44 NARODNOOSVOBODILNI ODBOR ZA SEVERNO ITALIJO KORPUS PROSTOVOLJCEV SVOBODE Glavno poveljstvo za zasedeno Italijo Prot. štev. 22 17.7.1944 L Glavno poveljstvo za zasedeno Italijo jemlje z zadovoljstvom na znanje sporazume, ki so bili sklenjeni med Glavnim poveljstvom brigad Garibaldi in poveljstvom IX. Korpusa Jugoslovanske osvobodilne vojske (NOVJ) za uresničenje tesne-nega vojaškega sodelovanja v skupni borbi proti nemškemu in fašističnemu zatiranju; sklene sprejeti te sporazume kot svoje in odobrava njihova informacijska načela kot podlago za sklenitev podobnih sporazumov med slovenskimi enotami NOVJ in vsemi formacijami, odvisnimi od tega poveljstva, ki so in morejo priti z njim v stik. n Glavno poveljstvo zasedene Italije jemlje z zadovoljstvom v vednost imenovanje U. za akreditiranega predstavnika Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije (N.O.V. in P.O.S.) pri njem in si pridržuje pravico imenovati, takoj ko bo to mogoče, svojega predstavnika pri omenjenem Glavnem štabu GLAVNO POVELJSTVO • * * * Objavljamo fotografijo dokumenta, s katerim je »Glavno poveljstvo Korpusa prostovoljcev svobode za zasedeno Italijo* potrdilo dva važna sporazuma, ki sta bila sklenjena med Glavnim poveljstvom garibaldinskih brigad in poveljstvom IX. Korpusa. Poudarjamo, da sta bili besedili obeh sporazumov temu dokumentu priloženi. Vsi ti dokumenti dokazujejo najtesnejše sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi vojaškimi formacijami, kajti eden izmed omenjenih sporazumov je bil sklenjen prav med garibaldinsko brigado Frluli in Briško-bene-škim odredom, katerega pripadniki so obtoženci proti-postavnega procesa v Florenci. Iz dokumentov sledi, da so uradni predstavnikt italijanskega odporniškega giba nja v celoti in brez pridržkov soglašali s stališčem be nečanskih partizanskih borcev. H Coraando Generale Itnlia Occupata prende atto con oodtfiofazionc degli accordi stipulati tra il Comando Generale delie Brijte Garibaldi e il Comnndo del XX Corpo &,Ai*mata delifesercito di Li= berazione Nazionale Jugoslavo (NovJ) per realizzare ona Intima coli abo razi one militare nella lotta consme contro 1foppressione tedesca e fascistai delibera di far propri puesti accordi e ne approv* i prineipi informator! corae baee per la stipulazione di analogni acoordi fra le UnitA sl ovene del No vj e tutte le formazioni, dipendenti da que8to Cornando, ohe sono e possono venire in cototatto ron 6880. II II Comando Generale Italia occupata prende atto con piacere del* la noraina di U. a rappresentante accreditato presso di esso del Ouartiet Generale deli »esercito di Liberazione Nazionale sloveno (N.O.V. e P.O.S.) e six riserva di nominare, appena poesibile , un proprio rappresentante presso detto Ouartier Generale. II Comando General e. / \ I \ s !_____\_______V£-\ Pii trinajslih dneh izčrpnih razprav med obema delegacijama Poročilo o IV. zasedanju mešanega odbora Iz l/nebine zapisniha izhaja: da se bila dana zagotui/ila glede zahnna o slot/ensliem šolstvu; da ho avtomatično urejen položaj precejšnjega .števila slovcnshih šolnikov, ostali pa hodo mogli svoj položaj urediti v določenem roku ob posebnih moralnih in materialnih olajšavah • Glede uporabe slovenščine ni bil dosežen soglasen sklep (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Nocoj je bilo objavljeno v Beogradu naslednje poročilo o zasedanju rnetaneaa jugo- slovansko-ltalljanskega odboia■ «V Beogradu je bilo od P. do 21. jebruarja četrto redno zasedanje jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora, ki je bil ustanovljen na osnovi člena S Posebnega manjšinskega statuta, priloge k Spomenici o soglasju iz 1954. leta. Delo odbora je potekalo v duhu popolne odkritosti ln medsebojnega razumevanja. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se nanašajo na svobodno uporabo jezika etniških skupin in organizacijo manjšinskega šolstva. Ti vprašanji, o katerih so bila medsebojno izmenjana mišljenja, sta bili skrbno in temeljito proučeni. Italijanska stran je potrdila, aa bo uredila po- ložaj šolnikov na šolah s poukom v slovenščini in rta bo nudila olajšave tistim šolnikom, ki nimajo italijanske diplome. Jugoslovanska stran je potrdila, da bo ponovno odprla tiste šole z italijanskim poukom, ki jih predvideva Posebni statut in ki sedaj začasno ne delajo in da bo odprla italijanski oddelek pri učiteljišču na Reki, čeprav to ne spada na področje izvajanja Spomenice o soglasju. Obe strani sta se sporazumeli. da bosta odprli še po eno osnovno šolo za pouk v jeziku manjšine v manjših krajih na področju pod italijansko in na področju pod jugoslovansko upravo. Mešani odbor je na koncu. proučil tiste pritožbe in vprašanja, ki jih je pisarna odbora prejela mea tretjim in četrtim zasedanjem in nekatere pritožbe, katerih reševanje je bilo odloženo na prejšnjem zasedanju. Mešani odbor je ugotovil, da je bilo delo tega zasedanja zelo koristno in da bodo doseženi rezultati prispevali k boljšemu razumevanju potreb dveh etniških skujiin.> S podpisom zapisnika n delu odbora, ki sta ga podpisala z jugoslovanske strini Berislav Zulj, načelnik oddelka državnega tajništva za zunanje zadeve in načelnik urada za zveze .lalijan-skega zunanjega ministrstva v Trstu, veleposlanik Vita-nano Confalonieri, se je končalo četrto redno zasedanje jugoslovansko . italijanskega odbora za Posebni statut Skupno uradno poročilo, za razliko od uradnih poročil o prejšnjih zasedanjih, vsebuje prvič tudi konkretne rezultate dela. To dejstvo ne dokazuje samo korist konstruktivnosti dela odbora, temveč da se je odbor uveljavil kot učinkovito delovno telo za obravnavanje in reševanje manjšinskih vprašanj. Rezultati tega zasedanja pomenijo dokončno afirmacijo odbora, ootrebo njegovega stalnega obstoja/ da bi se postopno izpolnila vsa določila Posebnega statuta in zajamčilo njihovo pravilno izvajanje. Uradno poročilo m dolgo toda za »(im je trin»i*t dni napornih dvokratnih dnev- nih sej plenuma, in delo, ki se je nadaljevalo v podkomisijah. Za njim so dolgotrajne razprave, medsebojna prepričevanja, ki so kljub delikatnosti vprašanj potekala v prijateljskem o-zračju v duhu medsebojre-ga razumevanja in oboie-stranske volje, da se dosežejo konkretni rezultati. Na podlagi zapisnika, ki se bo pričel takoj izvajati, bo, kot smo zvedeli, med drugim: odprta nova slovenska osnovna šola v Briščikih t> občini Zgonik in nova italv inska osnovna šola t; Savudriji; sprejeti bodo ukrepi, da se prične ponovno pouk v tistih italijanskih šolah na področju pod jugoslovansko upravo, ki so prenehale delovati, ker ni bilo vpisa; jugoslovanske šolske oblasti bodo ponov- no objavile vpis v šole in šole bodo pričele z delom v kolikor se prijavi ea-dostno število učencev; urejen bo položaj slovenskih učiteljev ln profesorjev v Trstu: predvideva se, da bo z ukrepi, ki bodo sprejeti, avtomatično urejen položaj precejšnjega dela zainteresiranih, medtem ko bo ostalim dana možnost, da v določenem roku izpolnijo pogoje za ureditev svoje ga položaja; pri tem bodo, kot se vidi iz uradne ga sporočila, italijanske oblestl nudile šolnikom posebne moralne in materialne olajšave; z jugoslovanske strani bodo sprejeti nadaljnji ukrepi za izboljšanje po-B B. (Nadaljevanje na g, strani) MpHt 22. februarja Aktualni ortreti MAKARIOS ki je bil pred leti s Cipra jzgnan zaradi sodelovanja s ciprsko grško osvobodilno fronto, bo verjetno prvi predsednik nove ciprske republike. Tako vedo povedati tisti, ki so od blizu sledili razgovorom in podpisu pogodbe o Cipru BRIGITTE BARDOT bo v juniju odpotovala v Moskvo na moskovsko premiero nekega svojega filma. Novinarjem je izjavila, da bo Hruščeva imenovala Kru-Kru in da si bo v moskovski veletrgovini kupila na roko vezeno kazakstan-sko bluzo CARLA CASAHOTTI je bila obsojena na 20 dni zapora in na globo, ker Ji je neki zdravnik pomagal pri umetni o-ploditvi. Sodišče ni hotelo verjeti, da Je šlo le za tako nedolžno spočetje, pač pa je verjelo njenemu bivšemu možu, ki jo je dolžil prešuštva MILLIE PERKIINfS bo igrala vlogo Ane v filmu, ki ga bo George Števen s napravi! po slovitem «Dnevniku Ane Pranim. Milile Perkins la stara lt let in kaže, la bo njena vloga zelo bluu življenju male Judinje, ki ji je nacizem tako zgodaj uničil toliko obetajoče življenje SAJED ALI baje najstarejši člo> *k na svetu, saj mu iplšujejo 1*6 let staro-i. Doma Je iz Ispahana Perziji. Poročil se je takrat, ima 19 otrok In 9 vnukov. Ne pije al->hola, niti ne kadi, pač pa veliko hodi Sedem dni v svetu Neodvisnost Cipra Po zueriškem sporazumu med Grčijo in Turčijo je v Londonu sledila konferenca, »mi kateri so se dokončno sporazumeli o glavnih vprašanjih, ki se tičejo neodvisnosti Cipra, Na konferenci so poleg treh zunanjih ministrov sodelovali še nadškof Maka-rios, predstavnik ciprskih Turkov dr. Kučuk in predsednik grške vlade Karatnan-lis. V London je prišel tudi predsednik turške vlade Menderes, toda pri pristajanju se je njegovo letelo zaradi goste megle ponesrečilo in Menderes je prav po čudežnem naključju ostal živ. Sedaj se še zdravi v bolnišnici. Med razgovori je prišlo do precejšnjih nesoglasij, ker nadškof Makarios ni hoiel privoliti v britansko suverenost nad oporišči na otoku. Toda pri tem je ostal popolnoma osamljen. Nanj niso pritiskali samo britanski in turški predstavniki, pač pa še najbolj Karamanlis, ki je grozil, da bo sporazum podpisal tudi brez njega. Da prepreči hujše, se je Makarios vdal in je sporazum podpisal. Podlaga sporazuma so bili zueriški dogovor in britanski pogoji. Podrobnosti sporazuma bodo objavljene šele jut-i, vendar pa so glavne določbe že sedaj znane. Britanski pogoji, ki so bili sprejeti, so: 1 Velika Britanija bo obdržala dve področji pod svojo suverenostjo. Tu bo imela vojaška oporišča. 2. Grčija, Turčija in neodvisna ciprska republika morajo jamčiti celovitost teh oporišč. 3. Zaščititi se morajo človeške pravice obeh skupnosti. 4. Nova republika prevzema na Cipru odgovornost, ki jo je da st-daj imela britanska vlada. Ustavo bodo začeli takoj sestavljati. Ciper P“ bo enotna in ne fed-ralna republika. 1-mel bo osrednjo skupščino in dve občinski skupščini, ki bosta zastopali ena Grke, druga pa Turke. Osrednja skupščina bo obravnavala skupna vprašanja, kakor so trgovina, obramba, promet in zunanje zadeve, Noben zakon ne bo mogel stopiti v veljavo brez odobritve osrednje skupščine predsednika in podpredsednika. Predsednik nove republike bo flrk, podpredsednik pt Turek. Na o-tolcu bodo grške in turške čete, Grčija bo imela 800 mož, Turčija pa 600, ki bodo pod skupnim poveljstvom. Neodvisnost otoka Sodo jamčile Velika Britanija, Grčija in Turčija. V ministrskem svetu ciprske vlade bo 7 ciprskih Grkov in 3 cip'. Ati Turki. Tudi v birokratskem upp- ratu 1 *•' stopani stotkov za kov za Turke, prav tako kakor v osrednji skupščini. Q vključitvi Cipra v Common-ioealth bo morala odločati ciprska vlada. Verjetno bo ciprski guverner Fbot že jutri razveljavil izredno stanje na otoku in razglasil amnestijo. Morda se bo še med tednom Makanos vrnil na otok. Računa sc, da bo prehodna deba do neodvisnosti trajala do konca leta, ker je treba pripraviti u-stavo in postopoma organizirati prenos oblasti in vse, kar je s ttm povezano. Seveda bo neodvisnost Cipra zelo omejena prav zaradi oporišč na otoku. Mnogo ciprskih Grkov pa je nezadovoljnih ker so se borni za priključitev h O-čijl in jz se- UUl V UDWMUL)tvciR Tffr sjpupnusti jja- ini v razmerju 70 pd-ov za Grke in 30 odsiot- dntrja rešitev le v sedanjih o-koltsčinah mogoč kompromis. Prof. Kiprianos, ki je podpredsednik šteta ciprske et- nnrhije, je izjavil, de je bil sporazum podpisan »ob odsotnosti ciprskih Grkove, ker je potlačil pravico Ao tamo-odločttnja. Napovedal je nadaljnjo borbo za priključitev h Grčiji in dodal, da pomeni bivanje tujih '(et na Cipru itparodijo neodvisnosti«. Vsekakor pa je sporazum važen korak za rušenje zadnjih ostankov koloiuuluuua v Evropi in za vsaj delno po-mirjenje na tem področ jiL Vojaška oporišča na tem o-toku so pač poslediča sedanje blokovske razdelitve sveta. Ker sta Grčija in Turčija čla“ nici atlantskega pakta, je taka rešitev fe bolj razumljiva, ker s0 tudi v atlantskem paktu in zlasti iz AVashingio-na na obe državi pritiskali, naj se sporazumeta na taki podlagi «ki bo v korist o-brambe svobodnega svete*. Mmmipmim Čeprav se govori, da se bo Dulles po okrevanju ponovno vrnil na položaj, ki ga je moral zaradi bolezni zapustiti, je zelo malo verjetno, da bi bil ko« vsem nalogam. Za čas njegove bolezni ga zamenjuje Christian Herter, ki ga vidimo na sliki. Tudi ta ni pri najboljšem zdravju, ker ga muči artritis, da mora hoditi ob palicah, vendar je Herterova bolezen vse kaj drugega od Dul- lesove Mac Millan v Moskvi Predsednik britanske vlade Mac Millan je včeraj prišel v Moskvo, kjer bo imel daljši razgovor s Hruščevom. Kakor je znano, je Mac Millan večkrat poudaril, da ne gre v Moskvo zaradi nekih pogajanj, pač pa na temeljite razgovore o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, tako da bodo na obeh straneh bolje spoznali medsebojno stališče. Ze svoj čas je bilo rečeno, da bo Mac Millan imel nekakšno vlogo uzahodnega Mikojanas. Podrobneje pa o tem obisku poročamo med o-biiajnimi poročili. S tem v zvezi pa je treba omeniti odgovor zahodnih držav na sovjetsko noto, s katero ie ta predlagala sklenitev mirovne pogodbe o Nemčiji. O tem in o Berlinu se bosta Mac Millan in Hruščev temeljito razgovarjala. Zahodne države zavračajo v svojem odgovoru sovjetski predlog glede Berlina in tudi predlog za sklenitev mirovne pogodbe. Predlagajo pa sklicanje konference zunanjih ministrov štirih velesil, na kateri naj bi govorili ne samo o Berlinu pač pa o celotnem nemškem vprašanju ter s tem v zvezi o evropski varnosti. Na Zahpdu so se te dni mOTrftT rbihuVlh zaradi govora, ki ga je ime! Hruščev v Tuli, Hruščev je med drugim izjavil, da bo sleherna kršitev ozemlja vzhodnonemške republike dobila primeren odgovor ter da bi začetek stre-janja utegnil pomeniti začetek vojne. Dodal je, da bo nemška demokratična republika pridobila vse pravice suverene države, če bo podpisana mirovna pogodba z o-bama Nemčijama ali pa tudi samo z Vzhodno Nemčijo. V glavnem je Hruščev napovedal, da misli Sovjetska zveza skleniti mirovno pogodbo tudi samo z Vzhodno Nemčijo, če ne bodo zahodne države privolile v pogajanja. Predsednik Eisenhoiver je na tvoji tiskovni konferenci na te izjave zelo nejasno odgovoril. Izjavil je med drugim, da bo zahodnim državam samo s silo mogoče preprečiti dostop do zahodnega Berlina. Ce se bo to hotelo silo preprečiti, tedaj bodo zahodne države odločale o najprimernejših sredstvih. Kakor običajno gre za gromovite izjave na eni in drugi strani v okviru hladne vojne, ki se pojavljajo skoraj vsakikrat, ko se bližajo kaki važnejši razgovori. Zato so nekateri mnenja, da so tudi te izjave padle prav y zvezi Mac Millanovim obiskom v Moskvi. Pri vsem tem je potrebno omeniti, da te tudi v ZDA vedno bolj nagibajo k temu, da bn potrebno glede Nemčije pač nekaj ukrenit i in da bo v zvezi s tem vsekakor potrebno razgovorjati se tudi s predstavniki Vzhodne. Nentiita. Burjiba o Alžiriji Gaulla, naj ukrene vse, kar more, da bi se končala vojna v Alžiriji. Pripomnil je, da je De Gaulle sedina osebnost, ki lahko kaj ukrene glede te- ga». V drugem primeru ne vidi možnosti hitre in miroljubne rešitve. (Nadaljevanje na 8. strani) Čut manjvredn Novinar ePiccola>, kateremu je v Cit-tadelli stalno pridržan stolpec z znakom (krog z vrisanim ki~ižem) kakršnega so za časa angloameriške uprave risali po vogalih hiš ez'zaprtimi polkni» in beznic v starem mestu, je pretekli ponedeljek v zadnjem odstavku pod naslovom «Obletnica■» napisal: In včeraj je oddal radio lepo sporočilo Italijanom: povratek Giuseppa Petle v zunanje ministrstvo. Za Tržačane in prebivalce ob Jadranu je to spodbudna vest. Tako si je razlagal v svoji omejenosti novi položaj tudi tisti naivni mladenič razgretih možgan, ki ni vzel v roke peresa kot stari previdni lisjak in napisal strupenega članka, marveč raje sestavil bombico iz lepenke, da bi z njeno pomočjo ebombardirah a* letaki tržaški občinski svet in pred vsem vesoljnim svetom povedal, kako možnost uvedbe dvojezičnosti in domnevno gospodarsko prodiranje Slovencev ogrožata italijanstvo Trsta, če ne morda celo obstoj države! Prepričani smo, da vlada ne more tako ocenjevati položaja in da povratek Pelle vanjo ne pomeni tega kar si obetajo tukajšnji skrajneži, 'pa nal gre za novinarja, mladega nepridiprava, predsednika Katoliške akcije ali bivšega župana, kajti zgodovina ne gre ritenski in Italija ni tržaška provinca. Tu samo objektivno ugotavljamo, kako si tukajšnji šovinistični skrajneži razlagajo nastanek nove vlade, usmerjene v■ desno. Tukajšnji šovinisti namreč pozabljajo, da se mora vsaka vlada ravnati po osnovnem mednarodnem moralnem pravilu: ne prelomiti dane besede! Tudi sedanja vlada ne bo mogla ravnati drugače in kljub vsemu cincanju, omahovanju in odlašanju se bodo morale zavestno in prostovoljno sprejete obvezno-' sti memoranduma in posebnega statuta končno le uresničiti, kajti za mirno sožitje, ki je v interesu vseh, ni drugega izhoda. Tu ie treba nadalje pribiti, da pobalinsko dejanje mladega fašista ni nekaj osamljenega ter da se je porodilo v vzdušju, katero so pomagali ustvarjati tudi ali celo predvsem tisti, ki danes pišejo in pravijo, da «v tem trenutku italijanstvo Trsta ni ogroženo in da so zato take nesmiselne geste nepotrebne. Na tem mestu smo že večkrat s prstom pokazali, kje je treba iskati pobudnike šovinistične gonje in s tem ustvarjalce vzdušja, iz katerega se porajajo lopovščine, kakršni smo bili priča v občinskem svetu, ter omenili tudi kvarno vzgojo italijanske srednješolske mladine Z raznimi cTorčiamn (baklami), ki se, kot smo videli, kaj lahko prelevijo v pirotehniko. Toda kljub vsem slabim izkušnjam še vedno verujemo, da vsi ti šovinisti niso resnični izraz italijanskega naroda in njegove kulture, marveč le nečista usedlina. Konec koncev imajo ti ljudje le velik manjvrednostni kompleks; ne verjamejo v lastno kulturo, znali so jo širiti le z bajoneti in se zato bojijo vsakega stika ter oplajanja z drugo kulturo, čeprav jo v svoji nadutosti imajo za cnižjo>. Zato ni nič čudnega, če za te obupance vsako priznanje pravic slovenski narodni manjšini, kar bi res bilo dokaz prave kulture in kulturnosti, pomeni ogrožanje eitalijanske kulture>, kot jo pojmujejo oni. Mi pa smo prepričani, da dediščina najboljših italijanskih duhov od Mazzinija do Gram-scija ne more usahniti ter smo zato v nasprotju s temi nazadnjaki optimisti, ker verujemo tudi v lastno kulturo ter v razvoj in napredek ki bosta z vsemi temi starimi usedlinami nujno pometla. NHIUIIHimilllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIinilllflllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllimilllNIUinillttlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliilliiuilllltilllilllililillllllllllliiitiiiiiiiiiMllltllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI PROTISLOVJA SKUPNEGA EVROPSKEGA TRŽIŠČA Ostra borba belgijskih rudarjev posledica hude premogovne krize Nad 100.000 belgijskih in tujih barikadami uprlo zapori rudnikov na področju Borinage Predse cinik tumsijske vlade Burgiba je v svojem zadnjem govpru pozval general« De Skupno evropsko tržišče se je komaj porodilo in že doživlja hudo krizo. Objektivne ovire rahljajo vezi med šestimi državami tržišča, ker so si njihovi interesi v marsičem nasprotni m ker so razlike v njihovem gospodarskem ustroju prevelike. Kot se je vedno dogajalo, velike ribe polirajo namreč male in v hudi konkurenci lahko vzdržijo le velika monopolistična podjetja. Zato nastaja kriza v odnosih med temi državami, pa tudi v državah samih, saj se interesi monopolov križajo z interesi srednje in male industrije. Poleg lega smo priča še splošni krizi, ki je posledica a-meriikega zastoja in ki se sedaj najbolj akutno izraža v veliki nadproizvodnji premoga, katerega zaloge se kopičijo v Evropi in ZDA. Ravno ta kriza pa je povzročila ostre socialne borbe belgijskih rudarjev, ki te dni stavkajo in ki so postavili po rudarskih naseljih celo barikade. Začetek vsega je bila torej ameriška recesija. Sedaj imajo v ZDA v zalogi 70 milijonov ton neprodanega premoga in v premogovnem središču v Virginiji delajo rudarji samo po tri dni na teden. Prej so mnogo ameriškega premoga izvažali v Nemčijo, toda tudi tu j* proizvodnja večja od povpraševanja, saj računajo, da samo v Porurju izkopljejo 136 milijonov ton premoga na leto, t. j. H milijonov ton več kot ga potrebujejo. Za-to je Nemčije naložila na uvoz ameriškega premoga nad štiri dolarje carine za S solzi lnimi bombami in z gasilskimi avtomobili se je belgijska policija spravila nad belgijske rudarje, ki s stavko in na barikadah vztrajajo pri zahtevi, da tudi manj donosni rudniki ostanejo v obratu vsako tono. Posledica tega bo nujen odpust ameriških rudarjev, s čimer se bo še bolj zvišalo število brezposelnih v ZDA, ki znaša že nad pet milijonov. Računajo, da imajo države Evropske jeklarske in premogovne skupnosti 55 milijonov ton zalog premoga. To je tolijto, kolikor ga normalno izkopljejo v 11 tednih. V Nemčiji imajo »a>d 15 milijonov ton zalog premoga, v Franciji 7 milijonov ton, v Belgiji se bližajo 8 milijonom ton, na Holandskem položaj tudi ni nič. boljši, M Thomas Christoph Harlan iz Berlina ima enako srečo kot njegov tovariš Squarzina iz Rima. Squarzi-novo dramo »Romagnola» so rimski fašistično usmerjeni pobalini prekinili v rimskem gledališču Valič, berlinski nacistični pobalini pa so prekinili predvajanje Ilarlanove drame »Sam in nihče drug«, sliki prizor iz Harlanove drame «Sam in nihče drugo, kjer se varšavski otroci igrajo naciste in an-tinaciste, kar nemškim starim in novim nacistom ni pogodu Evropska železarska in premogovna skupnost ima pred seboj torej nerešljive naloge. Premogovna kriza je prava splošna svetovna kriza in njene posledice nosjjo predvsem delavci Italije se na prvi pogled ta kriza ne tiče, ker mora skoraj ves premog uvažati, tada »ri tem ne smenja po-zšbiti, da dela v Belgiji okrog 42000 Itklijenlkih *u-darjev in da jih utegne mnogo oztgti bre« dela, tako da s* bodo morili vf|i-ti v domovino, kjer jih čaka lo brezposelnost. Spričo krize v premogovni industriji so belgijski mi neprevidnosti zažgal v na Hilton Hotel« v . na Kubi. Errol Flyn ^ baje nekaj dni borec ^ vih partizanov in n pisnik nekega amer^ ^ sopisa v času zadnji —, — - . ul»f na Kubi. Čeprav Je ‘p štab Fidela Castra ^ da bi se bil Errol F 1 *r v vrstah kubanskih . f nov, objavlja Errol t ^ (j, daj spomine iz sv°P,1. naških dni« v tej ar * » • . a|jšl — da je angleška Elizabeta »nenapov prišla k neki gledat*"' jr stavi in sedla v en p med sedežev druge «rS dič gledališča, ki Jn ie |,| V spremljati na Prostor’est, 11 kmalu padel v nezfll! Ata' ,bi{t je opazil, da stoji P kraljica Elizabeta. * * * —i da so v trgu v Franciji stopili * ■ vsi učenci tamkaj® ^ snovne šole. Vseh f st« obveznih otrok nl dne prišlo v šolo. .( »-den izmed učiteljev „1 baje prestrog. Tega so bili tudi starši, ki jim otrokom svetova stavkajo, z otroki ‘n ,j|f je bil solidaren tudi » ni župan. * * * i' — da bo DannV rigiral Beethovna. .. Lsitf!1 Barbirolli je povabi* ^ Kaya, naj bi diripirc { jr chestrsko glasbo en chestra» na nekem d® f nem koncertu. Sir ^ i dodal: eDanngja Kapa začel učiti, kako se s ( 9 ni orkester dirigira sl e ber učenec in šepra r note sploh ne sP°l r dober posluh in dobe j’ Naučil se je že dir'« (J>jf verturo Beethovnov H v. I Var0*’ti simfonije». Ubogi Be :et V1 * * ati1 Ž — da neka tajna , ■ clja pošilja na sknv ^ ) čilije mlada dekle18 gleško, od koder jih L pošiljajo dalje kot u F go. Tako piše lond® j|uF nik «The People«, K' „jd daljše poročilo °d jr posebnega dopisnik8 -e f Gardnera s Sicilije- ( iL za desetine in dese s,. dih deklet. V 7'ac*end ^ vmešal sedaj Scotla — da je ciprsko v ^ ? dejansko »reši!« F® les? Tako piše tedn’ ^ press«, ki dobesed ^ 9 »Niti Angleži niti Vh bili pripravljeni n“. -pš^ ga. In zadeva se n‘ jfs , nila iz slepe nli®*-’’ stanku NATO v V decembru pa naj M ^ JJ pisanju istega li5{ai(,(ii8,/ nan" tlr \ pr«b° A sil sledeče: «Ce *•_. „ mii les turškemu zunan^"/j nistru Zorluju (lT0^. i*7 te iz glave zam .M litvi Cipra, bo Ame la z gospodarskim1 jj/ mi.s Ker Turčijo skoraj izključno tIrt Jč«.. z fcilne ameriške nfliij' ,(• sr Zorlu in grški z -* nister že dva tedn srečala v Švici. ■----«»— POPRAVE# J V članku o zakon*** p ^ logu poslancev Ifitr J ga objavili v naši P rjtf ( vilki, se je v naslovom »PomaUJ ^ >j snutka« vrinila nl,p?egll. zadnji odstavek ^ Ut0 J ca se pravilno K***'. fr‘ ji »Člen 6, točka b>„jl J/ pc. udarja pomen rt®' n«J rJ venskega jezika, ki v polni meri vs .„1. J slovenskih srednjih ^ mo nič proti ternfi g I j vij0 vsi. ki so kori jft je na italijanskih ^ usft. in dosegli nortnaln° fij Ijenost za poučet’« J daten uspoiobl)«1^^ "■* za poučevanje n! ^ , r metov v slovensk , Zahtevamo pa, da „£4*'jf ti prej normalno k® ^ ( eno izmed slovel1s srednjih *ol.» mmaia, hi bs /e o iyam pibalo ^ dlan P°d nJen tilnik in se dotipal do ojernh raačesanih las. ova pričeska je opravila svoje,» je rekel. ‘°i zadovoljen, kaj?* tr&vo-°V0^en sem’ da 80 tvoji las*e pomešani s ’* je rekel. «Vse je čisto in pristno, kar je v zvezi »»%>, z rastlinami.* * em; Tista pričeska ti ni všeč.* ajsi vidim, da so Jasje spuščeni. A tudi tako ^ Je vsec.> ^ di. ne.» 8pet'^oni bilo, ko si bila čudna. Potem pa mi je ‘Kdaj?* ‘Ko si meni Takrat.* ''v čez čas rekel> kakor kdo nepričakovano ®Pwnina ki 86 ni hotela Izmotati iz goste megle «Nik l *Morskemu koniičku si bila podobna.* da sva se odtujila, in si se bh V TRAVI Boris Pahor ln 1 veda si ga videla. In lepo izoblikovan vrat ima Po zravnano glavo.* b jaz, da sem takšna, ko imam lase pripete Slave?* si takšna s tisto pričesko.* /\tudi spredaj, hočem reči sprednja stran glave, Poteze morskega konjička?* ‘Spredaj?* kar reci, da misliš na moj nos!* K nos je najbolj srčkan nosek, kar jih mo- ti *^ama pravi, da sem ga potlačila, ker sem spala tRm’ ko sem bila majhna.* avno toliko je privihan, da si ti zaradi njega ,Jna- Nič več. Niti za milimeter ne več.* ljen0 1116 nisem navihana,* je ponarejeno uža-jt • “Nisi ugotovil, da sem neodgovorna? Obo- ‘proatl ni moč biti!* :?AHO R i iVi mm «Ti navadi ni moč. A kakšenkrat se zgodi čudež.* si mi nekak čudež. Ti. Ne jaz.* 'Jaz?* ^Seveda. Držiš se odsotno v sobi, ko da ti ni mar Svet. Potem si pa neverjetno igračast!* 3 si razočarana?* bi ®°lj bi rekla, da sem razorožena. Kakor da Paenk: r'nvi i rat Pokazal orožje, ki nanj nisem bila pri- jena.* taboii—Si mislila, da mora biti nekdo, ki se vrne iz do smrti potrt in 'nedostopen?* ako nekako.* .J1 to je bil neke vrste mik. Nenavaden mik. Ne?» ngm.* pa -*e ta mik Izginil.* ^ • Spremenil se je.» ‘B ,Pos*a' bolj vsakdanji?* „a °’ ker je tisto, kar si doživel, še zmeraj živo Prvi ocenjevalci pravijo: gArlette je najlepši ženski lik v povojni slovenski književnosti...» d: Ta ko doživete in tako opisane ljubezni v slovenščini zlahka nismo brali ;...» €... ta knjiga je stokrat lepa. Citajo jo in čilali jo bodo zato, ker prevladuje v nji najmočnejša in najlepša sila človešlva-ljubezen.» «... vse je povedano, toda vse je ostalo čisto in dvignjeno...» BBHaz prizadevanja slouensmh einogralo« (Ob enajstem letniku revije .Slovenski etnograf) Nedavno je prišel med nas nov, že enajsti letnik revije «Slovenski etnograf«, ki jo je letos izdal in založil Etnografski muzej v Ljubljani. In kot že vsa leta, nas tudi letošnji letn'k revje, ki,st'a ga uredila neutrudna etnografska delavca Boris Orel in Milko Matičetov, samo razveseli. Razveseli že sam po sebi, saj morata u-. rednika z izdajanjem sproti prebroditi vse mogoče težave od finančnih do papirnih in tiskarniških. Razveseli pa nas revija še posebno zaradi bogate vsebine, saj je ta tiskani odsev dela slovenskih etnografov d t.raz njihove široke in neutrudne* dejavnosti. Revija »Slovenski etnograf«, k: izhaja letno v e-nem zvezku, je seveda znanstvena publikacija. Vendar pa je večina prispevkov takih, da utegnejo zanimati širši krog bralcev, ki se sicer z etnografijo ne ukvarjajo, ki pa so jim pri srcu življenje ljudstva in vse panoge njegovega udejs* to-vanja. Zato velja, da ima vsak letnik revije širši odmev ter da je zato prav, da tudi o novem letniku napišemo nekaj besed več. Enajsti letnik ma sklai-no z dosedanjo tradicijo vso snov razdeljeno na tri oziroma štiri poglavja. O-sredje zbornika tvorijo razprave, ki jih je skupaj sedem. Poleg uvodnega sestavka so tri s področja duhovne kulture, štiri pa obravnavajo problematiko materialne kulture. Nato slede štirje zapiski, tem pa 10 poročil. Zbornik zaključujejo knjižna poročila, ki jih je skupaj 28. Vsa snov je obdelana na 250 straneh velikega formata. Dopolnjujejo pa jo štiri slikovne priloge in šest slik v tekstu. Strokovna ocena posameznih sestavkov je seveda stvar strokovnjakov. Kot kronisti pa lahko zabeležimo nekaj o vsebini in značaju posameznih prispevkov tega etnografskega zbornika. Osrednjemu delu revije stoji na čelu uvodni članek Milka Matičetova o slovenskem etnografskem društvu. V svojeir sestavku prikazuje Matičetov dosedanje strokovno združevanje slovenskih etnografov, k1, se je zaključilo z ustani. VftVijo Slovenskega etnografskega društva. To bo porok,, da bodo slovenski etnografi tudi v bodoče složno in skupno delali za uresničevanje postavljenih nalog, saj je čas individualnih akcij dokončno minil. Trem razpravam s področja duhovne kulture stoji na čelu obširna razprava Nika Kureta o ljudskem gledališču pri Slovencih. Avtor pri tem poudarja, da ljudsko gledališče ni tisto, kar običajno pojmujemo pod tem izrazom in za katerega bi bil pravilni izraz gledališče ljudstvo. Ljudsko gledališče v etnografskem pomenu pa predstavlja celoto mimično-dra-matske folklore. V o-mih poglavjih prikazuje avtor razvoj dosedanjega raziska-vanja ljudskega gledališča, posebej pa ržzvoj slovenskega ljudskega gledališča od najstarejših začetkov, z vsemi, značilnostmi in’ posebnostmi. ' Pri tem razlikuje avtor v glavnem tri vrste teh ljudskih iger; krščansko nabožne igre (ko-lede, pasijonske procesije), igre, ki so še predkrščanska obredna dediščina (pehta. pustovanje) in burkaste, zgolj zabavne igre z občečloveškim značajem. Kure-tova razprava, ki je posvečena 200-letnici rojstva slovenskega ljudskega dramatika Andreja Drabosnjaka. je prvi poskus širše in kompleksne obdelave zanimive snovi o ljudski dramatiki. Akademik Ivan Grafenauer nadaljuje s svojimi razpravljanji o zvezi slovenskih ljudskih pripovedk z retijskinrr v Švici. V tem letniku obravnava dve pripovedki in to o Divjem možu in o Netku. Vsekakor je Grafenauerjeva razpr-va namenjena predvsem strokovnjakom. Pač pa je za vsakogar zanimiva razprava Leopolda Staneka o prleški pesmi o študentu, znani po začetnem verzu »Dere sem še mali bija». Ta prleška himna, ki je danes znana domala že vsaki pevski in pivski družbi širom po Sloveniji, je prava ljudska pesem, čeprav avtor razprave ugotavlja, da jo je napisal domoljubni pesnik, pisatelj in narodopisec Jakob Go-milšak, doma iz Slovenskih goric. Zanimivo je, da ta pesem ob koncu preteklega stoletja ni bila spreieta e -4* • ii SitV? / y * • // # ji Z*' > /V' A-.,* I m g* ; »SSL. \ Zadnja htran Drakosnjakovega rokopisa «Igre od zguhlaniga sina« r avtorjevim podpisom. ‘Da. lcno v tebi. Ni?» ^lj«no» ^tberaj enako resnično, samo malo bolj od- Je dobro.* Se počasi odmika?* tjt da- Drugače bi bilo nemogoče živeti.* «obe * Vern- Morda bi bilo bolj prav, če bi tiste potic p*mijale ljudi ponoči in čez dan. A vse ljudi, Kot ^ nas> ki smo bili tam. Da bi jih kakor senca, « • ra spremljale noč in dan.* to k8,in čeprav čutiš tako, si hkrati poln humorja. ‘Vij, Msto.» ,je tista uganka?* je v dlani- da Je rahI° z?anila ramena. &o ,.,,c ne mislim na to kot na uganko,* je zamišlje- tekli Cet K a- ‘Samo zdaj, ko sva govorila o tem.* n- -«• Pa je rekla: inoč.* «Bolj bi rekla, da je to moč, se je uprl na komolec ter naslonil pas I1®* ^ z°žila ramena. «Ne vem,* je kakor sama Suban ___ ____ __________ na dlan; desna roka je spet objela njen ^ 'ttnrala. «Nek izvirek optimistične sile, ali kakor sam zase rekel Igor odkar te poznam,* je takoj ve- k ‘Iv1280^110 radosti.* J> je prav tako Vo } ‘A Hu. L, . rekla. Ko sem te prišla masirat, si že v ‘Htp . A zato, ker sem slutil, kakšna si ti.» ifcozi’* Arlette prisrčno zasmehljivo poslala sa-jgo nos. VrjSuban je položil obraz na njeno nedrje: pod JOPico je bilo čutiti drobne zanke pletene maji- **eba iti. da se ne prehladi je pomislil. In h, je 111 V* sam0Triislil na no6ni PreSled P° sobah. Tudi Je kjii jjh sebe, kako hodi ponoči med drevjem. Zato JJJ. A smrti obdržale v temi vso svojo neskonč-z‘vljenje gre naprej, si Je hitro rekel. Nič »at;ajiti, a življenje se nadaljuje. Zavedel se tpu 0VeSa prvega krajca in zvezdnate noči. Cri-aljšan p ušesom počasi delil čas na pojoče, >111! "e sekunde. Tedaj je vzdignil glavo in se ^ad njen obraz. Ujel je mehki vijugi njenih ije^na roka pa se je oklenila njegovega vratu. ■ l >• Pet ženski poljub in hkrati otroški objem. Zre- u ................................................................................................. iiiiiiiiii......m ii umi......................................................... m................................................................................................................................. -.......r-T................................................m. DOTI. CA RIO CHERS1: C knjižica, kmo je napisal temeljit poznavalec našega krasa J Itinerari del Carso Triestino Delo je napisano z natančnostjo znanih Bedackerjev in s poznanjem zadevne lileralure C* foirie kakor rastlina sveži sok zemlje, objem C Por l Pa Je bil nežnost in igra. In tam zgoraj V ši» k ° Miljenje zvezd. In tako je tudi njegova te. nkrati skozi strast in skozi Igro vzdolž nje-l^li; kakor da se prepričuje o njegovi resnič- Ikt ' lr i l ^le^. °r da ga varuje; kakor da gi komaj prvič zavzema. Ped za pedjo. Oa počasi zravnava VV' Qa ^ ka hkrati tudi oblikuje iz zemlje in iz Ustvarja. Mu daje življenje. A obenem črpa |J krj’: Sl ga vsega osvaja, ga zmeraj bolj oži, zmeraj jjtinjl’ z&to da bi se dotaknil prav dna in dosegel Kaw ^edro življenja. A to z lahkoto. Z meh-uk°r rahlo ujčkanje čričkov, ki uspavajo noč. jj*lo bezanja ujete ribe po travi. Mehko kakor W “ihCe tančice noči. Lahko vezenje. Ze- ^VeVeZei^- K kakor je vrnil k njenim ustnicam, zdaj z vne-baiu °kušajo pijačo šele tista usta, ki so pote-H]^ žejo. tjulvai4a dlan mu je božala lase, zemlja Je tovariško * Sv rf'Ven njiju, ob strani, ko da ju noče motiti lahkim spanjem. Uz romana *Onkraj pekla so ljudje»/ Nekoliko kasno pišemo o tej zanimivi knjižici, vendar je to potrebno, saj gre za naš Kras. Tržaški pokrajinski turistični urad in SAG, tržaška podružnica CAI, sta izdali 1. 1856 (ali točno 1957, ker je izvod datiran s 30. aprilom 1957) priročno knjižico «Dott. Carlo Chersi, ltinera-ri del Carso Triestino» na 112 straneh, s 25 panoramskimi slikami in 3 zemljevidi. Manj kot eno leto prej so bili isti izdali prvo izdajo knjižice z bistveno nespremenjenim besedilom, lasen dokaz, da je bil tak priročni vodnik po bližnjem tržaškem Krasu zelo potreben, saj je bila to prva publikacija te vrste po drugi svetovni vojni za Tržaško ozemlje v mejah, določenih po mirovni pogodbi iz leta 1947, Prejšnje podobno delo, »Guida della Carsia Giu-lia«, seveda za ves Kras v italijanski državi iz 1. 1929, je napisal prof. Custavo Cu-min, je že davno pošlo, da niti ne govorimo o prvem takem vodniku iz leta 1909. Zanimanje za naš Kras je že staro več kot eno stoletje, bodisi med tržaškimi in drugimi Italijani, kakor tudi med drugo sosedno in celo mednarodno javnostjo. In se to do sedaj ni bistveno spremenilo, kot kaže že tudi sveži prevod Chersije-vega priročnika v nemščino in druge jezike. Med temi jeziki seveda ni slovenskega in niti srbohrvatskega, ker bi bila objava takega prevoda »škandal« za nacionalistično, vladajočo plast v Trstu, da ne omenjamo drugih »argumentov«, ker bi to itak bilo brezplodno, predolgo, zato predolgočasno — saj se ista prazna slama o-tepa že več kot stoletje in je seveda predvsem anahronistično. In vendar je lahko vsakomur znano iz zadnjih objavljenih statistik, da so Jugoslovani na drugem mestu po številu turistov ali bi moralo biti znano v interesno upoštevanje onim. ki so uradno za to pokucani. Je to pač le v Trstu razumljivo iz že pretehtano iracionalnih razlogov, da ne rečemo freudistično kolektivno - psihopatoloških, kakor jih je lepo analiziral pred kratkim Enzo Betizza, eden najvidnejših sodobnih italijanskih romanopiscev, v svojem romanu «11 fanta-sma di Trieste«. Vendar moramo takoj o-rneniti eno prednost te publikacije med podobnimi, prednost, ki jo menda lahko pripišemo le široki razgledanosti pisca, dolgoletnega predsednika tržaške podružnice CAI (Club alpino italiano). Kajti podobno, bolj sodobnim strujam po svetu odgovarjajoče zadržanje opažamo tudi pri nekaterih tržaških znanstvenikih, posebno naravoslovnih. Avtor je namreč pri nekaterih krajevnih označbah tržaške pokrajine, seveda izven mesta Trst, navedel v oklepaju tudi slovenska i-mena in etimologijo, jezikoslovni izvor poimenovanja, tudi po slovenskih znanstvenikih. med katerimi žal navaja in uporablja le dr. Henrika Tumo, planinca, v jezikoslovnih zadevah sicer precej podkovanega, toda končno le nestrokovnjaka in marsikje nezanesljivega. Avtor se sicer v glavnem drži pri tem smernic fašističnega kraljevega odloka št, 900 z dne 28.3.1923, s katerim so z zakonom odpravili slovenska krajevna imena v Julijski krajini in namesto njih uzakonili le novoskovana italijanska. Edina dovoljena izjema je uporaba domačih imen na drugem mestu, za italijanskim in sicer v oklepaju za primer potrebe, «da se izogne težavam v tolmačenju«. Sodeč torej objektivno po vidikih tega fašističnega zakona, je treba pripomniti, da je na splošno še današnje zadržanje tržaške italijanske javnosti nasproti slovenskim krajevnim imenom nele v duhu tega fanstičnega zakona marveč še za s'opnjo bolj šovinistično, ker nikda" ne navaja slovenskega imena, niti v oklepaju in četudi gre za kraje, ko je človek v zadregi, kje je tak kraj. Vse to navajamo bolj obširno še predvsem zaradi slo- Moliv & krasa. (koto M Magajna) venske javnosti, zaradi možnosti povsem objektivnega presojanja tega vprašanja, ki se zaradi mednarodno dogo Vorjenih obveznosti Italije v londonskem Memorandumu stalno vrača na dnevni red javnega razpravljanja in tudi, ker pogosto naša javnost sama v stikih s tržaškimi Italijani pogosto odjenjuje na označene tržaške šovinistične pozicije zaradi naše znane oprrtunisticne prizanesljivosti, ki i.na izvor celo v bojazni, da nas ne bi označevali — kot to radi delajo nele omenjeni tržaški nacionalisti v obrambo lastnega stališča — za slovenske »nacionaliste«. In vendar smo Slovenci v tem primeru le v obupni obrambi pred nekim fašističnim ali še bolj skrajnim «fait accompli« nad našimi domačimi krajevni imeni. Da so Nemci hudi nacionalisti, je znana stvar, ki je ni treba utemeljevati. In vendar čitan.j na stari avstrijski specialki v merilu 1:75.000 izprzd najmanj pol stoletja (poedini zoailjevidi nimajo letnice izdaje), poleg izključno italijanskih krajevnih imen za skoro vso tržaško občino, vključno: Pro-aecco, Contovello, Basovizza, Terstenico, Banne, Longera itd. tudi samo slovenska imena — ker pač ni bilo drugih tudi med Italijani — za Opčine. Piščance, Kolon-kovec Trebič, M(onte) Ko-kuš, Briščike, Starčev zagod za današnjo VedeUa Italia ali M. Grisa, Dolenja vas (na Kontovelu). Zaradi kratkosti opuščam nadaljnje naštevanje in navajanje mešanih primerov dvojezičnosti. Vsa tu imena so na zemljevidu navedena tako kot sem jih napisal, s kljukico, da ne bi bilo dvoumij pri izgo-govoru. Ce se po teh splošnih raz* motrivanjih povrnemo h Chersijevemu vodniku, ugotavljamo, da se je tu držal v glavnem smernic fašističnega zakona, dasi ne povsem dosledno, kajti marsikje slovenskega imena ne omenja ali ga piše tudi brez oklepaja poleg italijanskega. Vendar smo tudi za to Cher-siju hvaležni, '.saj kot znamenje trezne razgledanosti. O vodniku je treba priznati da ga je napisal res temeljit poznavalec našega Krasa, iz lastne izkušnje, ki ga kot romantičen zaljubljenec vedno znova prehaja od enega konca do drugega, kot malokdo ali nikdo od naših siovenskih Tržačanov. S pravo tevionsko temeljitostjo znanih Bedaeckerjev in poznavanjem odgovarjajoče literature je zbral tu nšteto podrobnih podatkov, med ka- terimi ne pogrešamo niti poimenovanja in zgodovine vaške ali romarske cerkvice z navedbo višine zvonika, višine in tonov zvinov, imena slikarjev in zgodovine slik in fresk orgelj itd. V kratkem uvodu in pri krajevnih navedbah je podana kratka zgodovina ozemlja od zgodnjih geoloških dob dalje, preko predzgodovin- j skih ilirsko-keltskih in zg v dovinskih rimskih meddobH z omembo celo vdorov ger-marskih in mongolskih hord. Pri vsej tej temeljitosti pa ni niti z besedico omenjena skoro poldrugo tisočletna zgodovina Slovencev na tem o-emlju, doba, ki bi je bilo treba označiti že zaradi razumevanja razmer na tem ozemlju. (Nadaljevanje v to rek) ZORKO JELINČIČ v zbirko slovenskih ljudskih pesmi, češ da ni narodna, da pa je bila objavljena v tržaškem humorističnem časopisu Briucu leta 1SS9 kot štajerska narodna pesem. Avtor objavlja vse znane variante te pesmi in skuš* na ta način osvetliti skrita nostno dogajanje pri nasta* janju ljudske pesmi iz u-metne. Pri tem primerja jezik, vsebino in izraz posameznih variant in na ta način s primerjanjem ugotavlja, da je ljudstvo sicer u-metno pesem v celoti sprejelo, v posameznostih pa prikrojilo svojemu okusu. Obširna je razprava An-gelosa Baša o noši v pozno-srednjeveški umetnosti na Slovenskem, v kateri skuša avtor najti odgovor, koliko noše, upodobljene na naših slikah v poznem srednjem veku, ustrezajo resnični noši naših ljudi v takratnem času. Nošam je posvečena tudi razprava Mirka Kusa Nikolajeva, ki obravnava hrvatsko kmečko nošo. Mnogo bolj poljudna je razprava Pavle Štrukelj o pranju perila v ljubljanski okolici. Avtorica z vseh vidikov obravnava vprašanje pranja perila v ljubljanski okolici, posebno v vaseh pod Golovcem, ter nadrobno razč'enjuje to starodavno domačo obrt Prispevek, ki je opremljen tudi „ nazornimi slikami obravnava tako vasi, kjer se pere ali se je pralo perilo v okolici Ljubljane, predvsem pa postopek pranja, delo z o-pranim perilom, raznašanje perila ter pesmi in običaje v periških vaseh. (Ali ne bi kazalo, da bi se kdo pri nas — dokler je še čas — lotil podobnega dela za Bo-ljunc?) Prav tako je za širši krog bralcev zanimiv prispevek Lovrenca Sušnika o žganjekuhi v Breznici pod Lubnikom. Slede štirje zapiski od katerih je omeniti zlasti sestavek o prezrtem etnološkem opisu Slovencev, ki ga je napisal Ivan Kunšič in ki je izšel konec preteklega stoletja v češčini. Za današnje avstrijsko narodopisje pa je značilna pokvarjena izdaja slovenskih pripovedk, zbranih leta 1910, o čemer kritično poroča Milko Matičetov. Iz poročil, objavljenih v tretjem delu Slovenskega etnografa pa zvemo o etnološkem delu pri Slovakih, o delu etnografskega oddelka Mariborskega pokrajinskega muzeja, Mestnega muzeja v Celju in Mestnega muzeja v Kranju. Nadalje zvemo o posvetovanju etno-giafov muzealcev, o kongresu folkloristov v Varaždinu ter o odboru za slovenski ftnografski film ter še o nekaterih drugih udejstvovanjih naših etnografov. Podrobneje navajanje vseh prispevkov bi nas zavedlo predaleč, kot tudi samo naštevanje vseh številnih knjižnih poročil in ocen. Vsekakor pa lahko na koncu ugotovimo, da bodo tudi v tem letniku Slovenskega etnografa, ki predstavlja zanimiv dokaz neumornega snovanja slovenskih etnografskih delavcev, bralci našli mnogo zanimivega in poučnega, predvsem vsestranskih odkritij o življenju naših ljudi v preteklosti pa tudi sedanjosti. Sl. Ru. llllllfllllllllllllltlllllttltllllllllllllltlllllllttllOlillIttlllllllllllltlllUllItttlllltlltltltlllMIIIIItlllttin „Ples v na „111. maskah" sporedu" (Toda ne upera, temveč drama Lermontova) V sredo zvečer bo na »III. sporedu« RAI drama Mihai-la Lermontova «Ples v maskah«. To svojo najbolj pomembno dramo je Lermontov napisal 1. 1835. Režiser Majerhold je s scenografom Golovinom ter glasbenikom Glazunovom delal šest let, preden je delo postavil na oaer 25. februarja 1. 1917 v Petrogradu. Lermontov upodablja veliki svet prestolnice z ostrino, ki včasih spominja na »Gorje pametnemu« Gribojedova. Delo, ki ga je v italijanščino prevedel Ettore Lo Gatto, je režijsko pripravil Alessan-dro Brissoni. Prežihove nagrade podeljene Mariborska Založba Obzorja je podelila svoje vsakoletne nagrade, namenjene avtorjem najkvalitetnejših domačih leposlovnih del, ki so izšla pri založbi v preteklem letu. Nagradi sta pravzaprav dve; prva se pode- ljuje za najboljše prozno delo, druga pa vsako leto izmenično -- prvič za najboljše dramsko, drugič pa lirsko delo. Letos so trije nagrajenci, ker so nagrado za prozo podelili dvema avtorjema Nagrade, ki so namenjene domači in sodobni književni tvornosti, je razdelila žirija, ki so jo sestavljali predsednik Božidar Borko, Jaro Dolar in Jank0 Kos. Nagrado za književnost, ki masa 200.000 dinarjev, sta prejela; SMILJAN ROZMAN za roman »Nekdo« ter DOMINIK SMOLE za roman «Crni dnevi m beli da n«. Celotno nagrado za poezijo v znesku 100.000 dinarjev pa je prejel CIRIL ZLOBEC za zbirko »Ljubezen«. Danes zvečer ob 22.10 bo iz Sanrema televizijski pre-*os dela IV. mednarodnega festivala jazza. Poleg italijanskih bodo sodelovali švedski, španski, ameriški, francoski in švicarski godbeniki in v nemški skupini «A11 Starš« bo gostova! jugoslovanski trombetist D* ško Gojkovič, katerih glavna je, po mnenju učenjakov, žele- jih rabili za poskuse. Profesor Pressman je na tej podlagi s prof. Zelikovom poskuSal dalje v jonosferi, z dušikom, kar se mu je popolnoma poarečilo. V višini 139 km se dušikovi a-torni nabijejo z energijo, katero bo moč izkoriščati podobno kot izkoriščamo energijo, ki nam jo nudijo elektrarne. Da je to res, in da gre pri tem za zelo pomembno odkritje, doka- Sputniki, rakete in čudni krti GRAFOLOG TRUBADUR JOŽA:— Dokažite več aktivno«« P' da dobimo nove surovine reševanju osebnih problemov in trdno stojte na nogah. Sami v sebe ste preveč zaprti, Zivlj*11^! naravi z istočasnim športnim udejstvovanje® ?r č (cuka ! Veliko skrbi gospodarstvenikov - Poraba surovin, zlasti kovin, se že čuti - Novi viri v notranjosti Zemlje in v vesolju - Kakšno rešitev bodo našli strokovnjaki? velike koristi. Ne razmetujte denarja samo zaza ^ videznih koristi. Ne polagajte vse na eno karto.; ^ sel za psihološko ocenjevanje morate razviti do *° Odstranite nezadovoljstvo. USODA — PTUJ: — Vaš značaj je v celoti P vilno razvit. Zaradi funkcionalnih motenj v teles / Število ljudi na Zemlji narašča. Obenem pa naraščajo tudi potrebe: po hrani, po obleki, po večjem udobju, po vedno višji civilizaciji. Industrija si prizadeva, kolikor je mogoče, ugoditi vsem željam ljudi vseh kontinentov in vseh stopenj civilizacije. Zaradi tega pa troši vedno več surovin, njih zaloga pa se vidno manjša. Postalo je to vprašanje že tako pereče, da so se začeli resno ukvarjati z njim strokovnjaki vsega sveta. . Prva rešitev je ponovno izkoriščanje ze rabljenih snovi. Druga pa poiskati novih virov surovin ali pa njih nadomestkov. Notranjost Zemlje vir Sedaj, ko je bilo nujno začeti izkoriščati naravno bogastvo, ki ga hrani naš planet v svojem osrčju, so se šele dobro zavedli, da pravzaprav o Zemlji kaj malo vemo. Prav gotovo pa ne dovolj za to, da bi kmalu začeli črpati surovine, saj skoro ne vedo ne kje naj bi se tega lotili niti ne kaj bodo pravzaprav našli. Je naravnost smešna ta ugotovitev, ne? V dobi, ko že, dejali bi, skoro vsak šolar ve toliko povedati o Luni in Marsu, o Veneri in Soncu, ko leti okrog Sonca umetni planet, ko imajo učenjaki Vzhoda in Zahoda vse mogoče podatke o temperaturi in gravitaciji raznih nebesnih teles, ko, bi dejali, imajo že tako rekoč zemljevide Lune in Marsa, o lastnem planetu tako malo vemo. Največ so le domneve podatki, ki so nam znani. Sicer slonijo na sklepanju in primerjanju, a zanesljivi ti podatki le niso. Brez dvoma pa je v notranjosti naše Zemlje velika zaloga vseh vrst kovin in drugih surovin, ki bi jih človeštvo zelo potrebovalo in s pridom porabilo. Znano je, da meri zemeljski premer približno 12.600 km. Prav tako je res, da postaja tem topleje, čim globlje prodiramo v Zemljo. Vsakih 30 metrov se toplota zveča za eno stopinjo. Potemtakem je v globini 50 km temperatura že 1.300 stopinj Celzija. To je taka vročina, da se pri njej raztali vsaka kamenina. In če bi vrtali še globlje, bi naleteli na še hujšo vročino. Da je to res, se moremo prepričati tam, kjer izvira iz zemlje vroča voda. Ali pa ob izbruhih ognjenikov. Učenjaki cenijo to temperaturo na 5.000 do 10.000 stopinj Celzija. Od kod tako velika vročina v notranjosti naše Zemlje? Do nedavna so bili znanstveniki prepričani, da je ta vročina še od takrat, ko je Zemlja nastala iz sončne gmote in da jo je prejela od Sonca. In da se še vedno ohlaja, so menili učenjaki. A sedaj so vsi glede tega menjali mnenje. Spoznali so, s sklepanjem ali pa tudi z naj novejšimi tehničnimi pripomočki, da ta toplota nastaja iz razpadanja radioaktivnih prvin pod zemeljsko skorjo. In, pravijo učenjaki, zaradi tega se nam ni freb* bati, da pi »e Zemlja zač šla ohlajati. Nasprotno — utegne se zgoditi, da bi ** toploto še povečala Najbolje bi seveda Mio zavrtati v notranjost Zemlje in pogledati. A samo za to, da bi napasli radovednost se tak podvig ne Izplača. Vendar pa se ve, da je nasa Zemlja v svoji notranjosti precej podobna sestavu drugih planetov. In tisti, ki so poiskali meteorite, trdne kose nebesnih teies, ki so padli na Zemljo,- so zatrdili, da sestavlja meteorite izvečine kamen in železo. Tudi iz potresnih sunkov, njih moči in trajanja, smeri in časa pojavljanja, so učenjaki izpopolnili svoje sklepanje o sestavu Zemlje. S pripomočki, ki so jih sestavili v okviru geofizikalnega leta, so mogli opazovati zemeljsko magnetno polje. Po do sedaj znanih izsledkih so učenjaki soglasni v tem, da je zemeljsko jedro sestavljeno iz raznih plasti, ki obstoji v glavnem iz železa in nikla. So pa tudi taki, ki pravijo, da tvori zemeljsko Jedro tako imenovani «metalizirani vodika. Vrhnja plast zemeljske oble, skorja, je sestavljena iz raznih kamenin, kot so lapor, apnenec, peščenjak, porfir in granit. Ta skorja Je debela okoli 30 km. Druga plast pod skorjo sega nadaljnjih 40 km v notranjost in jo sestavlja v glavnem temni bazalt. Nadalje pa dve plasti, katerih nekaterih zo in nikel. ‘V naj nižjem sloju, tako imenovanem NIFE, je temperatura tudi 10.000 stopinj Celzija. Da je to vprašanje precej resno, dokazujejo priprave za vrtanje v notranjost Zemlje. Govori se, da se pripravljajo ameriški strokovnjaki zavrtati v dno Pacifika blizu Filipinov. Tam je namreč ocean najbolj globok, zaradi česar bi si prihranili precej truda in stroškov, seveda. To je tako imenovani «na-črt Nife», ki so ga napravili japonski učenjaki in ga predložili ameriškim. Preračunali so, da bi stala izvedba tega načrta o-koli 2 milijard* dolarjev (1250 milijard lir). Toda vrtanje v notranjost zemeljske oble ni edini način, da bi poiskali novih virov za man *kajoče surovine. Medtem ko se nekateri pripravljajo na prodiranje v zemljo, kot krti, so drugi usmerili svojo pozornost navzgor: v vesolje. Načrt iz 17. stoletja za vrtanje Zemlje Surovine v vesolju ? Kakšne surovine pa naj bi našli v zraku se bo morda kdo vprašal. Saj tam ni ne železa ne nikla in še manj kamenin. To je res. Tega vsega tam ni. Toda so tam prvine, največ v plinasti obliki, ki jih bo znanost poskušala zajeti in jih vpreči v službo človeštva. Lani se je posrečilo ruskim --------—11------- prvi spustili v vesolje umetni satelit, Sputnik. Tudi A-merikanci so izstrelili svo-jeea, čeprav manjšega. Lu-uik ,o katerem so napovedovali, da bo letel na Luno, kroži danes kot planet o-krog Sonca, podobno kot naša Zemlja ali Mesec. Vsi ti umetni izstrelki, sateliti. so opremljeni z raznimi pripravami za opazovanje in beleženje pojavov v stratosferi, na nebesnih telesih, ter oddajajo na Zemljo izsledke od tam, kamor človek še ne more. Iz teh podatkov bodo strokovnjaki ukrenili tisto, kar se j in. bo zdelo najprimer- Z višine ji 4Q km bi razsvetljevali ogromno površino Zemljt nejše za dosego namenov, ki so si jih zastavili. V ozračju so predvsem kisik, dušik in ozon. Kako je moč to koristno uporabiti za blaginjo človeštva? Ozon je v bistvu kisik, le da je sestavljen iz treh atomov, namesto iz dveh. Ozona je v atmosferi o-gromno. Ultravijolični žarki bi bili kaj lahko zelo novami, če ne bi bili prisiljeni prodirati skozi o-zon. Na ta način pa so človeštvu in ostalim živim bitjem na Zemlji koristni. V industriji bi ga kaj )ahko s pridom uporabili, če bi ga mogli odvesti na Zemljo. Kot odlično in jako učinkovito sterilizacijsko sredstvo, zlasti pri razkuževanju in čiščenju nezdrave pitne vode. Ce bi ga mogli zajeti zastonj, hi bila za zemljane velika korist. Nadalje bi ga uporabili tudi v zdravilstvu in v kirurgiji, prav tako za razkuževanje. V čistilnicah o-Ija bi ozon služil za čiščenje olja. Tudi v drugih živilskih tovarnah bi ta plin nadvse koristno uporabili. Kisik bi s posebnim postopkom mogli spremeniti tako, da bi z njim razsvetljevali kar iz stratosfere cele pokrajine oz. mesta. Foskusi, ki jih je napravil prof. Zelikov, ko je izločil 8.400 gramov dušikovega oksida, ter s tem sprostil energijo 100 KS, so začeli zanimati tudi druge učenjake, zlasti pa gospodarstvenike Saj bi na ta način imeli na razpolago neizčrpen vir pogonskega sredstva za vrsto strojev in motorjev. Omenjajo pri tem celo nekake «leteče oz. rakete, ki so za poskuse. PrO-je na tej’ s prof. Zelikovom jo nudijo to res, za zelo dokazuje svetla meglica, ki je obkrožala «Lunik» v različnih višinah. Podobno se je izkazalo s poskusi v laboratorijih, da bi izkoristili sončno energijo. Naboj s sončno energijo bo služil po primernem postopku kot električna centrala. V Italiji se že nekaj časa ukvarjajo s poskusi, da bi prenašali električno energijo tudi na večjo daljavo brez žice. Tranzistor je dandanes že splošno v prometu in izdelujejo s tranzistorji vse mogoče aparate: radijske, snemalne in merilne. Ker-meti so nova tvarina, ki združuje kovino in keramiko. Keramika daje tvarini slabo prevodnost toplote, torej Je primerna za o-grevalne naprave, kovina pa ji daje trdnost in druge dobre lastnosti kovine. Človek bo tudi mogel črpati energijo iz morja. Napovedujejo vse mogoče koristi za človeka in s tem v zvezi delajo učenja- elan precej oviran, vendar, so težave prehodnega čaja. Do izraza prideta objektivnost in Pravllnabrj|jSti situacije. Včasih se precenjujete, kar morate v največji meri. SONCE: — Vsa napaka, odnosno vzrok vaš'*1 uspehov, je v menjanju stališč, na katera se PoS*jJjjtt pri ocenjevanju trenutnega stanja. Prijatelje ocenj • M V1* &Y7/tleOLLi OTULtpk. /U+tt' ** manj kritično. Zaradi svoje zadržanosti se ne II101 .ret* preriti v ospredje! Muhavost ne prinaša moškimi rojenimi v znamenju kozoroga in vam bo posrečilo najti pravi kontakt. ZlMAGA ALI... — Zaradi premajhnega življenjem pogostoma zavzamete do njega nePra. it odnos, kar ima za posledico povečanje pesimir opreznosti. Ste nesigurni. Okrepite vztrajnost njajte ničemurnost. Smisel za glasbi. Včasih se zavzemate za idejo bistvu tuja. uspe*1 harmonijo, ( k* Va® MODROST: , zsd! Ne odklanjajte resnih stvari fJj - - sn*° površnosti. Imejte večjo mero strpnosti, saj 0 —;r# ljudje. Pustite si svetovati. Radi proučujete P ^ Potovanje bo zmanjšalo splošno nezadovoljstvo-žite svojo podjetnost s praktičnimi potrebami- sr Ljubite miroljubnost. Vzem«j ^ ZIVLJENJE: ____ ____________ tuacijo v vsakem primeru v svoje roke. Cut Pra sti zelo razvit. Poiščite si psihične sprostitve Japonski učenjaki so v tako imenovanem «načrtu Nife» predlagali vrtanje v notranjost Zemlje iz dna Pacifika blizu Filipinov in ugaslih vulkanih, naj bi bil rov v mrtvem vulkanu ■jUdS&L *o ne P* kalnem ritmu. Dovzetni za pohvalo, vendar se -j stite obrniti v nepravo smer samo zaradi s govorjenja druge osebe. ki vsega sveta naravnost fantastične načrte. Napovedujejo, da bodo s podzemeljskimi eksplozijami zrahljali nerodovitne predele na Zemlji, da bodo s tem na mah pridobili o-promna zemljišča za obdelovanje. Napovedujejo tudi gradnjo velikanskih predorov, ki naj bi vezali Sovjetsko zvezo in Indijo, pa Kaspijsko morje z Azov-skim, gradnjo nasipa med Sibirijo in Aljasko, ob ustju reke Rance v Franciji so začeli graditi veliko e-lektrarno, ki jo bo poganjalo morje — plima in oseka. Sateliti, opremljeni z raznovrstnimi merilnimi napravami bodo zbirali vsake vrste podatkov, ki jih bodo potem učenjaki izkoristili za nadaljnje proučevanje v službi in v korist cljveštva. Potem ne bo težko vplivati na vremenske spremembe in varovati se o pravem času škode, ki bi jo utegnili imeti zaradi vremena. Lahko bo moč že vnaprej vedeti za potres, izbruh ognjenikov in pod. Radioaktivne snovi, s katerimi moramo računati pri izkoriščanju atomske energije, ne bodo več nevarne, kc. se bodo izpopolnila zaščitna sredstva In človek bo prvič v velikem obsegu začel izrabljati energijo, ki je bodisi na našem planetu, kot tudi na drugih nebesnih telesih in v vesolju. S. A. VELJAVEN OD 23. FEBRUARJA DO 1. MARCA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Odločilni dnevi v srčnih zadevah. Bodite previdni in mirni, da boste dosegli svoj cilj. Trenutne gmotne težave, ki jih boste premagali. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite bolj na svoje zdravje. Prijetna srečanja in morebitni družinski spori. Premagali boste neke ovire v poslovnem delu. Lev (od 23. 7. do 22. I.) Trenutne nevšečnosti in o-vire v poslovnih zadevah, pa jih boste premagali. Družinske razmere se polagoma normalizirajo. Devica (od 23. I. do 22. 9.) Preobremenjeni boste z delom. Slučajno boste srečali zaželeno osebo. Vaša čustva bodo imela iskren odziv. Prijetne novice. Strelec , H- do «• godne P1 poslovno 7yx Morebitne sije zarad i je ja- NevosfJ ziki se bodo vtikali v intimne zadeve. Kozorog (o*1, po-12. do 20- (,ost* trebovah uflili pomoč sp o ^ po- slovnih Ne smete preveč trmoglavi, vam to škodovalo Dvojčka (od 21. 5 do 20. 6 ) Slučajno srečanje vam bo lahko zelo koristno v poslovnem delu. Izrabite ugodne prilike, da si pridobite nova prijateljstva. Tehtnica (od 23. 9 do 22. 10.) Sreča vam te dni ne bo naklonjena: tako v gmotnih, kot v srčnih zadevah. Bodite potrpežljivi z drago osebo. (od Vodnar no pr««fVc v srcn „slo',n vah; v P plot*' stvareh P*o pre te biti vidni, da si ne nap !>»• Rak (od 21. C do 22. 7.) Nenadne ovire v poklicnem delu. Nevoščljivi jeziki vas bodo odgovarjati, toda vztrajajte pri svojih sklepih. Novice od drage osebe m Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Bodite zelo previdni v poslovnem delu. Zaradi sovražnih vplivov bo vaša dejavnost otežkočena. Nenadne spremembe. ve obveznosti. Ribi (°d 20. 3.) deva P°_ bo » značaja « ejiJ* Kodno b(*t» Vzbudi i llll»lllllf#lll*llll»lll»H«9lil»ll»ll*IIIHIIII9*ll®*llll®®®®®*®®ll®*,*®®*,,*®l l ,»*l#»l l IlliVfItlItCIlVIIttaBadttllllllKIlllllVVIIIII******** J Im Lepi spomini iz otroških let v Barkovljah Roke »o nama upadle, ko sva morala misliti na negativni in pozitivni material. Izvedela sva, da prodaja foto-grafike plošče drogerija Poro pat, a kupiti jih je treba cel ducat. In ko bova spravila skupaj denar za plošče, kam bova sla iskat drugega za celojdinov papir, ki ga je treba kopati, samo pomislite, nii manj kakor v zlatu. Kam bova šla po zlato, ko je I* baker tako drag? Kje je še razbijalec, /iksiWd sol, ‘kje je rdeča luč za temnico, kje fo sklede, km kopirni okvir? Obstajala je nevarnost, da končana oba pH Sv. Ivanu, kajti, kaj pomaga še tako lep fotografski aparat, ko manjka toliko drugega? Na sfedtlpoff j$šjt ne mico in ker sem jaz potegnil krajšo, se je spravil Drago nama bi odstopili najbolj trdno stolico v hiši. A znala sva si pomagati. Kamen pod eno nogo, kamen pod drugo in stolica je stala trdno kakor zidi grada. Ker je bila nizka, sva jo zvišala z vsemi razpoložljivimi knjigami. Tako visoko je moral stati aparat, da je prišla leča točno v višino mojega popka. Kljub svojim dvanajstim letom sva bila ___________________________________ .v(,v| „ f Drago in jaz tako brihtna, da sva postavila aparat v tako spet na sonce. Ampak takrat bo videl ^ra(ldrial višino, da ne bi moja glava ubežala iz plošče, kajti najin — — —1 J~- ■--■-> i ■ • K/'m aparat, vsaj takrat, ni bil opremljen s kukalom. Postavil sem se štiri korake pred aparatom, desno nogo malo naprej, desno roko v žepu, levo pa v boku. Prvo moje delo je bilo gledati v sonce deset sekund, da se bom privadit sončnemu bleščanju, kajti osvetlitev bo trajala točno deset sekund. Seveda sem morul držati glavo pokonci m stati nepremično. eno okoe. Tista svetlejša točka, ki sva J0.sU A F* domišljij«, j« bila podobna vsemu, samo 0 -e sva ugibati in prišla sva do zaključka, p,itn ^ preveč razvita. Zato zopet v omaro in P n/) in n« več jaz, kajti jaz bom tisti, ki b0,n , v roki, ko bo moral on gledati v sonce »n .r dva zlata kroga. v s Ponovilo se je njegovo trpljenje gle J RDEČEKOŽCI SE BODO PREJ VRNILI, KOT Sl VI Razgovor s tajnikom kmečke zveze inž, pečenkom anašnjem občnem zboru KZ ravnavali bodo številna strokovna vprašanja našega kmetijstva, Ogledali dosedanje delo ter nakazali smernice za bodočnost I- občni zbor f ^ze. Zaradi tega tajniifJecl dpevi obrnili "“Sli zveze in §a za' ttnko ic raz§ovor. Inž. Pe-žpirade vol->e ustregel h ’ kljub prezapo-ttčnT ,KZarabi priprav na 'til na0T> in nam odgo- i. nekatera vprašalnega pomena je ta '> in „.or sa Kmečko zve- %”°Se kmete?> 1% ie v tem da je % .J?, Co razmer in po-f® DPrlbno Proučiti raz-vPrašanja tu-kmetijstva, ki so 'rile n;:., značaja, speci-!^arsK-ome. kmetijskega ■teka a ter organiza-h Planja naše zve- ,°*rebg5?Vf. so razmere in tfrounarekujejo skup-% 0°^ev in kaj si obe-ijja e Oprave?* P o dejstvo, da za- i1Šajni , mški vzajemni »^Siljen še ni bil i fias sin na*e področ- Ko . ^ ?a Ponovno po-J^i v ??? javnost in ob-SrJ^1 obl'ki to važ- C anJe- i^reča zadeva je Zpinrazlaščevania zem občuteno je še u anie strokovne Jdsiov in kmečke “ijske j®r ustanovitev Mft* red bomo po-K aS*Vo- da bi z ^ »n k°n°m vsaj za (f* d^ek°dTrQlVillK ZapU‘ ti Tako bi ure- ki j ^knjižno vpraša-Pri nas še neure- zelo zapleteno. I-Primerov ma-1» k 5voi’a niso vknjižb nant zem'jišča, pač rifiS* Yknjiženi po-h jbv2]..ali celo dedi. Plitev J'elike težave V’ *a r„ ^ državnih pod-C’t Pri i?a, izboljševalna l iti ^Plačilu odškod-% 2 v& !° še druga S Potreba3' kakor na Cftačrtn , P° °rgan‘ Za ni ^ zadevnem Na’ vPraštPr,edek kmetij-tvsistemonje namakal-(C|e za na’ ustanovitev NSJ* reL avo smeti; V,'10 šitnaan^e prošenj K ie Proh?0 itd- Kakor Seh!Se>b /®mov cel kup ftotn zbni bomo na spregovorili °vafi n Pogovorili ter v nase zahteve, ki ^Hr niso samo zahteve naše organizacije, ampak vsega kmečkega življa na našem področju.* cKatera pa so zdaj najvažnejša organizacijska vprašanja, ki 'so na dnevnem redu?* «Prav zaradi važnih vprašanj, ki sem jih prej navedel, in niso vsa, se v naših kmetih vedno bolj utrjuje prepričanje, da bi enotna organizacija laže dosegla u-spešno rešitev raznih problemov. Dosedanje sodelovanje med Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov je dokazalo, da je združitev v enotno organizacijo ne samo mogoča, pač pa tudi zelo koristna. V tem smislu sta se pred nekaj dnevi, kct je znano, izrazila tudi izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Na dnevnem redu je tudi vprašanje pristopa Kmečke zveze k Vsedržavni kmečki zvezi, ki zastopa interese kmetov po vsej državi in ima svoje predstavnike tudi v poslanski zbornici in v senatu. Naše področje spada pod Italijansko upravo in zaradi tega smo mnenja, da bi naš pristop k sorodni organizaciji vsedržavnega značaja koristil interesom tukajšnjega kmetijskega gospodarstva in kmetov samih.» «Rad bi vedel Se nefca) podrobnosti o'' dOSedanjem delovanju Kmečke zveze* «V devetih letih svojega obstoja je Kmečka zveza mnogo napravila za naše kmetijstvo na splošno in za posamezne kmete. Predaleč bi zašel, če bi našteval vsa posredovanja glede razlastitev zemljišč; izplačila odškodnin za škodo, ki so jo napravile vojaške enote; za uspešno rešitev jusarskih zadev, za ustanovitev vzornega kmetijskega posestva in kmetijske šole; za bolniško blagajno kmetov; za zadeve dvolastnikov; za pravično zastopstvo kmetov v raznih ustanovah itd Kmečka zveza se je vztrajno zavzemala za dodelitev pokojnine kmetom, kar so kmetje v vsej državi in pri nas tudi dosegli. Pri sestavljanju in vlaganju zadevnih prošenj smo imeli dosti dela in smo sodelovali z Zvezo malih posestnikov skupne z ustanovo INCA. Skupno z Zvezo malih posestnikov pa smo se pred nekaj meseci zavzeli in u-speli na pristojnem mestu za izvajanje zakona, ki določa občutne olajšave pri plačilu taks za nakup ali zamenjavo zemljišč v svr-ho ustanovitve ali zaokro-ženja malih kmetij. Tako imamo primer, da bo kmet s Kolonkovca prihranil sko-I raj 100.000 lir. S pomočjo in nasveti svoje strokovne organizacije so mnogi kmetje v teh letih imeli tudi denarne koristi, ker so si prihranili večje stroške za raz- ne usluge strokovnega, pravnega in upravnega značaja. Iz vsega tega je torej jasne, kako je strokovna organizacija kmetov nujno potrebna in koristna. Tukajšnje kmetijstvo bo lahko napredovalo in bomo dosegli boljše uspehe, če bo v prihodnosti večje sodelovanje med pristojnimi oblastmi, strokovnimi organizacijami in kmeti. Občni zbor Kmečke zveze bo tudi v tem primeru prispeval svoj delež.! A. B. NABREŽINA iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiriiiiiiiiiitinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Naše korenine Tudi mi imamo korenino, in Šle kakšno. Je kot gore hrast ta korenina — naš nune Turkov', ki vam ga predstavimo s privito sliko, ko klati (v lanskem poletju) na dvorišču murvice za kokoši. Kaj porečete, če vam povemo, da si bo 26. t. m. naložil k svojim devetim velikim še štiri male križe? Da, 94 jih ima in takole pravi: «Ce srečno prebrodim ta mesec, sem dober. Ko bo zime konec, mi ne bo treba muzgati cukerdorzo proti kataru; če bi tega ne bilo, bi bilo z zdravjem v redu.* Jože Turk se je rodil na Krtinovci, v šolo je hodil v Štjak. V Branici se je izučil mizarstvo. Kot mizar je bil nekaj časa pri posestniku Mu hi v Lokvi, nato v Opatiji Od tam je prišel z mizarskim mojstrom Ocvirkom iz Sežane v Sempolaj, kjer sta delala mizarska dela za domačo cerkev. Tukaj je ostal in si zgradil svoj dom. Kaj vse so njegove sposobne, pridne in delovne roke «scimprale» v okrog tričetrt stoletja dolgi more in gospodarske pritikli ne, za šole in cerkve, ampak je tudi sodaril, izdeloval žve pialnike in še kaj. Skrbi ga, ker ne bo za ta opravila namestnika. Se pred nekaj leti mu delovna žilica ni mirovala Izdelki izpod njegovih rok so trdni in trajni, ker je bilo za plačilo tudi pošteno delo. Njegovo življenje pa je bilo trdo, skromno in polno odpovedi, težkih skrbi ni manjkalo. Zmernost v vsem je bila njegova zapoved nasproti sebi. Sedaj pa počiva v izredno skrbni negi svoje hčerke, c-ziroma treh hčerk. Edini sin je svojo napredno idejo v zadnji svetovni vojni plačal z življenjem .Kot vedno ljubi nune Turkov še vedno čtivo, redno čita «Primorski dnevnik» in se tu pa tam seveda tudi zanima, če otroci z zemljo dobro gospodarijo. Sicer je zemlje malo, a vsaj za trte naj poskrbijo, ker on trna raje dva kozarca domačega vina kot pa samo enega Ob njegovem častitljivem slav. ju mu iskreno čestitamo in elimo še bolj častitljivo slav- Zadeva o šolskih kuhinjah na naših šolah je javnosti že znana. Nato se je nekaj ukrenilo — po načelu »deli in vladaj!* Na tej šoli so se pogodili za tolikšen, na drugi za drugačen honorar ,kot je pač število šoloobveznih otrok. Le v Sempolaju niso, kot slišimo, dobili nikogar, ki bi bil pripravljen prevzeti to kuhanje pod takimi pogoji. Tako dobijo ti otroci vsak mesec določeno količino živil (testenine, riž in drugo) v vrednosti okrog 1000 lir. Tukaj torej odpadejo izdatki za kuharico in kurivo. «Sparanje» je res lepa čednost in si jo vsi želimo ter priporočamo v privatnem in javnem življenju. Prav veseli bi bili takšnih dobrih zgledov tamkaj, kjer gre za ogromne vsote na strani «imeti» in «dati» ter se te prenašajo v krogih, bolj mastnih od teh siromakov, ki so prisiljeni sprejeti gotovo delo (v tem primeru kuhanje in strežbo) še pod tako težkimi pogoji. To «šparanje» je čudno sumljivo in ga opažamo zlasti na področju šolske prosvete: pri gradnji novih šolskih stavb za slovensko šolo — ovire in nategovanje, s šolskimi spričevali se igra svojevrsten škrat zelo sumljivega porekla, pri nas — kjer smo v socialnem pogledu zelo občutljiv del tržaškega področja — pa pride pod nož vprašanje šolskih kuhinj. Kdo naj se po vsem tem in drugem še čudi, če se nas polaščajo dvomi na levo in desno? možnosti razumno prilagoditi, predvsem pa v gospodarskem pogledu. Tudi v tem smo ro-čno zaostali. BAZOVICA V zadnjem času smo imeli v naši vasi pet ali šest pogrebov, zadnjega v torek, ko smo spremili na zadnji poti pok. Antonijo Režeb vd. Cesnik, sestro pok. organista, pevovodje in komponista Andreja F.ažma. Pokojnica je izhajala iz zavedne slovenske družine, ki je bila znana in spoštovana v mestu in na podeželju; prav tako priljubljena je bila tvdi BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. oblika pomožnega glagola, 3. mesto v severozahodni Italiji, 7. odstranjujem vrhno kožo, 11. pripadnik slovanskega naroda, 14. na tem mestu, 15. mesto v Grčiji, 16,; dolgouhi plašlji-vec naših polj. 17. del voza, 18. mesto v Švici, 19. potomec žrebca in. Oslice, 20,, eno- Z koin rn k Z hila škrhva ta Prostorninske mere, 21. me. pokojnica, ki je bila skrbna gtQ ng Nizozemskem> 23. sodnik v Ameriki, .,?5. potepuh, Ini zaimek, TBN0VICA dobi! Saj ni le mizaril za do- ■ je v naslednjem letu Kdor si želi naužiti se cestnega prahu, naj v suhem vremenu zavozi na pokrajinsko cesto Prosek — Gabrovec — Trnovica — Sempolaj. Letošnji februar je bil za to doslej zelo prikladen, pomlad in poletje pa bosta menda še bolj. Nedvomno bo letos huje kot lani, ker je cesta posebno zaradi naraščajočega obmejnega prometa (blok Prečnik) vedno bolj prometna. Obljub za ureditev te ceste je bilo res že toliko, da smemo pričakovati, da bomo tudi mi končno rešeni te neznosne prašne nadloge in njenih «mo-riemih* bacilov. Kmalu bo dokončana že diuga stanovanjska hiša, ki bo pripomogla k boljšemu vtisu naše stare vasice. Ta je namreč ohranila svoje staro lice in se ni modernizirala. So pač takšne prilike, ki kaj takega ne dopuščajo. Vendar pa vidimo, da je res potrebno malo osvežiti vsaj zunanjost r.aših domov, da ne bodo predmet utemeljenih in neutemeljenih opazk izletnikov. Razmere so se močno spremenile in prometne zveze so porušile meje nekdanjega zaključnega vaškega življenja. Tu moramo seveda upoštevati in se novim razmeram po žena in zavedna slovenska mati. Kako je bila priljubljena, pričajo obiski še v času njene bolezni, predvsem pa pogreb, ki se ga je udeležilo res zelo veliko vaščanov in ljudi iz sosednih vasi. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje! VASCAN SEMPOLAJ Naša občina se je pred časom pritožila zaradi slabega asfaltiranja ceste od «rampe» proti Sempolaju, in sicer od ovinka pri železničarski hiši do prve (Sardočeve) hiše v Sempolaju. Podjetje je ta kos ceste nekaj zakrpalo, a luknje se množijo in večajo, tako bo tudi v bodoče. In potem? Kako je mogoče, da se cestišče po nekaj letih tako lupi? Mar ni to posledica ne le površnega, ampak še kakšnega drugačnega dela dotič-nega podjetja — dela kot ga večkrat vidimo (obnova, sole itd.), ko gre za sredstva za javna dela. V nedeljo po 14. uri se je naenkrat pojavil z dvorišča posestnika Rebule velik oblak dima. Iz neznanega vzroka se j« vnela slama pod lopo. Na srečo so bili vaščani doma in so takoj prihiteli gasit. Uspeli so pogasiti požar še preden so čez kake pol ure pridrveli gasilci. Škode je kljub temu za okrog pol milijona lir. razcapanec, 2 28. sloviti ri irikuJS Mfle _ rimski bogataš, 30. spisek cen, 32. luna. 34. pripadnik evropskega naroda, 30. mlekarniški delavec, 38. drugače, po navadi, 40. zabavišče, 41. grški bajeslovni junak, 43. majhna množina sape, zraka, 45. češki skladatelj, 47. medmet, 48. celinski, 49. gibljem, 50. reka na Češkem, 51. pripadnik ruskega naroda, 52. diktat, 53. tolčem, udarjam, lomim, 54. državna blagajna, 56. tuje žensko ime, 58, napitek, 60. časovni prislov, 61. zlat denar, 63. slabo osvetljen, 65. plužna ostrmi, 67. miloščinar, 69. trinog, 71. pomemben, 73. slovenski skladatelj, 74. tekočinska merska enota, 76. zbirka starin, 78. zal, 80. sto kvadratnih metrov, 81. denarna enota, ki ima pomembno vlogo na svetovnem tržišču, 82. negovalec, 83. nočna ptica, 84. glasbeni instru- ment, 85. kraj ob Soči, 86. stražar. NAVPIČNO; 1. je posledica sproženja kakšnega orožja, 2. živalski glas, 3. prevozno sred. stvo, 4. moško ime, 5. nastavek pri klarinetu; odprtina steklenica, 6. italijanski nedoločni spolnik, 7. otrebljen svet, ii. sorodnik po materini strani, 9. junak slov. narodne pes. mi, 10, četrta in prva črka v besedi pod 35. navp., 11. sti-kališče dveh ploskev, 12. izdelan s pomočjo kalupa in raztopljene kovine, 13. planinska ptica, 15. azijski veter, ki prinaša deževje, 16. vetrc, 17. do. mači zajec, 18. kovina, 19. rdeče barvilo, 20. najvažnejši plin, 22. glavno mesto evropske države, 24. premisleka vreden, 26. brez nje bi ne bilo petja, 29. časovni nrislov, 31. časovni podredni veznik, 33. vladarski naslov, 35. del alpinistove opreme, 37. rdečkast, zlat, 39. ukrep sodne izvršbe, 40. kraj na pragu Trente, 42. točka na nebu, 44. zver mrhovinarka, 46. vrsta gradivo, 48. sel, 49. zdravstveni delavec, 50 pasji hrup, 51. krsta, 52. hrup, trušč, 53. vas na Krasu, 55. strmina, 57. vremenski pojav, 59. mora biti vsak član opernega zbora, 62. povelje, ukaz, 64. smoter, cilj, 66. hrastov plod, 68. krepko, živo, 70. velika potreba, 72. reka, ki teče skozi Leningrad, 73, ime tajnika OZN, 75. izmi- kavt, 77. zelišče, 79. dvojica, 81. pritrdilnica, 82. znak za radij, 83. povratni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO; 1 brom, S. galop, 10. Kabul, 15, ks, 17. redek, 19. zarod, 21. votek, 23, oviram, 25. zakop, 27. metoda, 29. zaripel, 31. lotos, 33. žalen, 34. Latinec, 36. potop, 38. kolo, 40, motalen, 42. dedov, 44. siv, 45 oz, 47. rad, 48. Rož, 50. Pilon, 52. ta, 53. zaselek, 55. žad, 57. moderen, 58. MV, 5.9. nejak, 61. los, 63. ven, 64. V(idmar) J(osip), 65 Edo, 67. naboj, 69. balinam, 72 Tass, 74. Nepal, 76. Jenisej, 78. Itaka, 80. lancc. 82. načitan, 84. čikati, 86. čemer, 88. retina, 89. aloja, 91. zelen, 93. nelen, 94. NN, 95 plast, 96. Židan, 97. nizi. NAVPIČNO: 1. Broz, 2. Re-val, 3. odiram. 4. meritoren, 6. az, 7. laz, 8. oral, 9. pokop, U. av. 12. bom, 13. utež, 14. letak, 16. stanovanje, 18. kapitalen, 20. do tod, 22. kolos, 24. nenadejan, 26. potep, 28. delitev, 30. Lel, 32. sodim, 35. cer, 37. polovinar, 39. kozmetičen, 41 nož, 43. vodeničen, 46. zavdati, 49. žal, 51. nenasiten, 54. kabel, 56. dob, 60. kopač, 62. saj, 66. Osaka, 68. Janez, 70. len, 71. metili, 73. skalp, 75. lemež, 77 Janez, 79. atol, 81. celi, 83. Nani, 85. i ja, 87. red, 90. as, 92. Na. BABK0VLJE Pogrebno društvo v Barkov-ljah vabi vse člane, da se u-deležijo rednega občnega zbora, ki bo prihodnjo nedeljo ob 15. uri v gostilni Sajmer na Kontovelski cesti. Občni zbor bo imel naslednji dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika; 2. poročilo blagajnika in odobritev računov; 3. poročilo tajnika; 4. volitve novega upravnega odbora in 5. razno. Upravni odbor vabi vse čla ne, da se udeležijo občnega zbora, od katerega je odvisno nadaljnje delovanje društva. spomini (Nadaljevanje »tella s 4. strani) iiSc01* Prue0 I,*oS^a na svetlo, se ni v j ii>' j ^°sb S’.kljub temu, da je trajalo razvijanje točno C.l • gre Prvega. Ugibala sva, kaj naj bi storilo, ničemer tazli- © te* *aP> naprej, ' ie l'?' Ojunačila bo se ducat najinih plošč in šla do Franclja i je , ■ ^junuciia sva sc m siu uv c m itn j* SI Poiti 'l kakih deset let starejši od naju in že 'C nQ in j. ®”°j sTintengeld*. Pripravljal se je ravno h,V ,la”la za prvo silo izročil knjigo, ki i. «\fi Mtrn**. .. Dliain/ivafiialiac Vd/ii je no Photograjisches Negativver- t|- '* »lin “Tam napis; s k l edai po ce*t« prelistala na hitro vse strani K \>. dn' sva z najinim aparatom velika revčka 0 or>f* raspravljala knjiga o raz V 1» 110 »*i deli fotografskega aparata. Tam i. aparat svojo Mattscheibe, s katero se , aparat j« ni imel. Iztaknila sva je tt‘a | Va (ei^° tako, da je lahko kukala skoz i je'l?*un°- Kaj nas briga osvetlitev, saj sva eset »i...-j —'merna osvetlitev. In malo w-'«lo 'T c‘vo• $eaal . -' “""T ‘ ha t»jL nama tisti izveibani fotograf, ki se 'c11 Oteli/ knjipo, pore, kako te razvija. Spoznala . *-lej.i»lt;, a ra»no v tem. Ko sva pa razvija tretjo Ji,*1 ni Cl n. i.,0 ,|3tem pisatelju najslabše mnenje, kajti "»o i »ila .... 0 vprašanje s tem, da sva slikala v senci. ... „ , Na plošči se je že poznalo, kdo »\^*l on' ?n‘ rv* 7* btl on ‘n jfl* **m Pono' kajti za to sem poskrbel jaz. Tistikrat Pokrovce jaz in *udi razvijal sem jaz. n.-j " Potoku in da bova še tisto popoldne »'»or, sva jo pistavila na okno, da se ‘ Ker j„u računala, da bo treba za susenje približno pol ure, sva se spravna med tem časom na karte. Ko se je nama le zdelo, da je že preteK’o pol u-,e, sva šla pogledat najin umotvor, a glej zlomka, na oknu je stala naslonjena najina lepo razvita plošča, a steklo je bilo skoraj prozorno, kajti vsa želatina se je na soncu raztopila in če se nisva v tistem hipu pošteno razpočila, pomeni, da sva bila nadvse trdna. 1 oglejte, tudi sonce se je zapriseglo proti nama, a midva nisva obupala. Obo-gatela sva za eno spoznanje in se spravila na novo delo. Naposled se je vendar enkrat v osrečilo, da sva lahko na dolgo opazovala negativ, ki se je čez nekaj časa spremenil v pozitiv na celojdinovem papirju, ki sva ga močila v zlati kopeli. Ko svu sliko sprala in osušila, sva jo hodila kazat od hiše do hiše, da se bodo ljudje čudili, kaj vse znava. Po cest: sva hodila, kakor hodijo starejši ljudje, kajti zavedate sva se, da predstavljava nekaj več kakor dva navadna paglavca . Ko sva zračunala, koliko plošč še nama ostane, sva naprrnila načrt, kaj bova vse stikala. Prvi bo prišel pa vrsto naš lepi vol, da ne bo pri nas padalo toliko težkih klofut, druga pride na vrsto njihova mačka, a zadnja plošča bu veljala najini mizi'i, kjer se je rodila srečna misel za izdelavo najboljšega aparata na svetu. A nikdar v finjenju ne pride prvi načrt v delo. Predelovala sva ga od desne in leve, dokter nisva prišla do zaključka, da bi bilo najbolje, ko bi poskusila, koliko oseb naenkrat lahko naslikava. Evo, tako bova napravila. Sla bova z apatatem ta barkovljauski pristan, kjer sva hodila na i rakdanje kopanje. Tam bona našla vse sošolce in spravili se bomo v lepo smupino, na kateri bova tudi on in jaz. Tako sv a \ud i storila. Goloroka in bosa z že oblečenimi kopalnimi hlačkami in t aparatom pod pazduho, ki se je med potjo menjaval med njegovo ,n mojo, sva jo mahala proti pristanu. Ko sva prispela na mesto, sva določila prostor, od koder se ne sme skakati v vodo, da se ne bi najin aparat zmočil. Ko je bilo za slikanje vse pripravljeno, sva pojasnje vala tovarišem, kakšna bo slika. Ko bom* lahlto občudovati drug drugega na celojdinoOem papirju, bova * Dragom nalepila sliko na trši papir. Pod sliko pa bo stalo napisano: Prvi na levi strani Jakob Jferluga (Pagos), drug: Drago Milič (Fišter), tretji Riko Pertot IPendla), četrli Ivan J uti (Sani) peti lesti itd., kar n os bo pač naslikanih. Za okvir bo poskrbel Dragov oče, ki je mizar. Vse je bilo že pripravljeno, ko je bilo treba misliti, kdo bo tisti srečnež, ki bo odprl in zaprl aparat. Izbrali smo Jožka, ki je bil naša vsakdanja žrtet), kar se potapljanja tiče. Vzdržal je namreč pod vodo najmanj dvakrat tolUvo kakor kdorkoli med nami in zato smo ga drug za drugim potapljali, dokler ni prišel na površje petdeseti mehurček. Imeli smo ga pa vsi radi. Sk->pina je stala že na mestu in tako tudi v že določeni razdalji najin aparat. Treba je bilo naučiti Jožka, v čem obstoji osvetlitev. Enkrat Drago, enkrat jaz sva dopovedovala Jožku, kako se sname pokrovce in kako zopet nastavi. Najmanj desetkrat se je ponovilo to delo, seveda, ne da bi pokrovce sneli, in vse je kazalo, da je bila izbira posrečena. Jožko bo opravil svoje delo prav mojstrsko. Rekla sva Jožku: »Vidiš tako boš napravil. Snel boš pokrovce in tik — tak spet zaprl. Jožko je ponavljal desetkrat tik tak, seveda samo z roko brez pokrovca v njej. . Stali smo v skupini kakor pribiti, ko je Jožko snel pokrovce, ga držal v roki in nas vprašal, ali hoče zapreti. «Zaprem ali ne?» je vprašal Jožko, Drago in jaz pa sva hkrati odgovorilu z hm, hm, ker nisva smela odpreti ust. Jožko pa je nadaljeval s svojim «Zaprem ali ne?* čemur je. sledil najin hm, hm. Ko sem dognal, da je plošča najmanj desetkrat preveč osvetljena in da bo po razvijanju ravno tako črna kakor najina prva, sem bil v dolgem skoku prt rožku ,ga prijel za pas in vrgel v morje. Skočil sem za njim in v svoji divji jezi ga potapljal, da je prišlo na površje najmanj sto mehurčkov. Na skalah je vse kričalo, jaz pa sem bil v tistem hipu za vse gluh in potapljal m potapljal. Ko sem se zavedel, da bi Jožka lahko utopil, sem ga izpustil, da je prišel na površje bolj rdeč kot rak. Oziral sem se po aparat u, a tega ni bilo nikjer, ker ga jt držal 'ožfco v rokah, ko sem ga vrgel v V0<1°> »esar pa v svoji jezi nisem zapazil. V času, ko se je Jožko napajal z vodo, se je napajal tudi aparat in zaradi tega je končal na dnu morja. Ko sem prišel i* vode, smo se postavili vsi v vrsto na koncu skal in gledali v globino morja, kjer je ležat «naj!epši in najboljši* aparat na svetu. Z Dragom sva stala kako” ob pokritem grobu, kajti voda je bila tisti dan motna in morje na tistem mestu globoko. Vračala s*a s* potrta proti domu in ko sva prišla do najine mizice, sva podprla glavo z rokam i in molče premišljevala o svojem gorju. Volje nisva imela ne do kart, še manj ta šahiranje in najmanj za učenje. Predelala sva v mislih vso najino pot od načrtov do nabiranja kosti in cunj, hranjenja ta ko težko pnsluženih krajcarjev. Ogledovanja leče, razvijanja m kopiranja, zapiranja sobe in vse nama je z enim mahom prekrižal tisti nesrečni Jožko. Ni bilo nama dano, da bi naslikala našega vola in njihovo mačiv*. (KONEC) MA Oi VJE* 2 A?AO|/ NAENKRAT JE SKOZI ZRAK Sms NILA GOREČA PU&CICA IN PUi SEBOJ PAAMCH DIMA NE BI NJIHOVE DUŠE NIKOLI DO-VEČNIH PAŠNIKOV. TODA NOČ LAHKO NAM KODlSTi .IMAM NAMREČ IDEJO'.::.'. (Nadaljevanje sledi) KRIŽANKA P rnn orsK "(Tne v m k — 6 22. februarja1 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,5, najnižja 3,5, zračni tlak 1013,5 pada, veter zahodnik 6 km, vlaga 79 odst., nebo 8 desetin oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. februarj* Marjeta „ Sonce vzide ob 6.58 hii zjJ . nJ D 0.00 Jl*t uflj 17.40 Dolžina dneva 10.«. vzide ob 16.58 in zatone Jutri, PONEDELJEK, 23. I« Marta Po incidentu na petkovi seji tržaškega občinskeg sveta Obsodba fašistične provokacije in zadržanja pristojnih oblasti y —---------------------------------- — — — Protest Neodvisne socialistične zveze, Slovenske kulturno-gospodar* ke zveze in KPI - Policiji še ni uspelo izslediti neznanega storilca s V zvezi z incidentom, ki ga fe povzročil neznani fašistični »Jikovec na petkovi seji tržaškega občinskega sveta z Eksplozijo papirnate bombe, ki naj bi razpršila po sejni dvorani šovinistične protislovenske letake, je tajništvo Neodvisne socialistične zveze objavilo sledeče poročilo: • «Velik del prebivalstva je pbsodil dejanje pretepaškega |n fašističnega kova, ki se je pripetilo na javni seji tržaškega občinskega sveta. I Tajništvo Neodvisne socialistične zveze ugotavlja, da dejanje, ki je bilo izvršeno v občinski dvorani, ni samo nepremišljeno dejanje kakega mladega fanatika, ampak rezultat dosedanje dejavnosti protiljudskih in protidemokratičnih skupin in sil, ki nočejo, da bi prišlo do konstruktivnega sožitja in do sodelovanja med tu živečima etničnima skupinama. Te sile hočejo s temi zločinskimi dejanji preprečit} tudi rešitev najnujnejših gospodarskih in socialnih vprašanj našega mesta, ki so življenjskega pomena za celotno prebivalstvo. Spričo dejstva, da se ta zločinska dejanja ponavljajo in zaostrujejo, tajništvo Neodvisne socialistične zveze obsoja tudi zadržanje pristojnih oblasti, ki so dovolile in še vedno dovolijo najrazličnejše manifestacije apolpgije fašizma, njegov šovinistični misticizem, njegova zločinska dejanja, ki so povzročile že toliko gorja. Te oblasti bi morale poskrbeti za spoštovanje zakonov republiške ustave, ki ie zrasla iz ljudske antifašistične borbe.« Slovenska kulturno - gospodarska zveza se prav tako pridružuje protestom proti zločinskemu poskusu nasilja, ki ga obsoja, ker je naperjeno proti mirnemu sožitju med Slovenci in Italijani; hkrati obsoja tudi vse tiste, ki tako početje puščajo nekaznovano in s svojim diskriminacijskim ravnanjem proti Slovencem posredno ali neposredno podpirajo in so zaradi tega^ tudi »okrivi za netenje nacionalne mržnje. Avtonomna federacija KPI ..je o istem dogodku izdala ■pročilo, v katerem pravi, da Sta se konfederalni odbor in konfederalna kontrolna komi-ITfa "'trtaŠlce avtonomne federacije KPI sestala na skupni seji in ogorčeno obsodila lopovščino, ki jo je neznani provokator izvršil v dvorani tr roškega občinskega sveta. (^Sthrilec tega dejanja je orodje v rokah prenapetih nacionalističnih skuoin in politike šifienia sovraštva med prebivalstven* tržaškega področja, ki it> za-stru'e nosnešena pro-tisloVgnrVa kampanja proti demokratičnim pravicam manjšine. To kamnanjo vodiio nekateri časniki in nekatere psebe, ki v svohh govorih pozivalo ra »odpor« proti dvojezičnosti. Vsak italijanski in slovenski demokrat, ki pripada kateri koli politični skupini, mora obsoditi poleg tega zločinskega dejanja tudi šovinistič-no-fašist'čno politiko nestrpnosti, ki povzroča podobna Jločinstva« I Nato KPI zahteva od odgovornih oblasti, da čimprej odkrijejo in kaznujejo storilca omenjenega dejanja. Hkrati poziva vse demokratično in antifašistično prebivalstvo, naj se združi v obrambi idealov odporniškega gibanja in prijateljstva med tu živečim prebivalstvom. Karabinjerji in kvestura, ki vodijo preiskavo, še niso našli storilca petkovega zločinskega dejanja v občinskem svetu. Kot smo včeraj poročali, gre za nekega mladeniča starega okrog 20 let, ki ga je videl tudi neki policijski funkcionar, ki je sedel skoraj zraven njega. Po nekaterih vesteh naj bi zlikovec kakih deset minut pred eksplozijo papirnate bombe zapustil galerijo dvorane občinskega sveta in se nemoteno oddaljil. Na ograji galerije je pustil mali zavoj, na katerega je položil škatlico vžgalic in prižgano cigareto. Zdi se, da je prav cigareta, kj je bila namenoma postavljena ra zavoj, prižgala kako drugo vnetljivo snov, ki je povzročila eksplozijo. Do sinoči niso še izsledili zlikovca. Zdi pa se, da so v teku včerajšnjega dne ustavili večje število mladeničev, ki naj bi bili po letih in po plašču podobni povzročitelju incidenta. Med do sedaj ustavljenimi mladeniči pa ni krivca, saj so vse izpustili. Toda zanimivo bi bilo vedeti, katerim političnim krogom pripadajo osumljeni mladeniči, ker bi lahko tako točno vedeli, kje se ti zlikovci družijo. Sicer pa menimo, da policiji in karabinjerjem ne bi moralo biti težko izslediti neznanca, saj so svoj čas aretirali mladeniča, ki je trosil po okoliških vaseh grozilne letake proti Slovencem in ki so nosili enake kratice kot letaki, k, jih je neznani zlikovec skušal razpršiti v občinskem svetu, in sicer M.I.N., kar naj bi pomenilo Movimento Irre-dentista Italiano. objavljen v Uradnem listu 14. t. m., določa nove meje dohodkov za priznanje pravice do družinske doklade. Medtem ko je dosedanja meja dohodkov razen pokojnin v znesku 10.000 lir mesečno za ženo ali enega izmed staršev ter 15.000 lir za oba starša še veljavna, določa novi zakon glede pokojnine zdaj znesek 13.000 lir mesečnega dohodka za enega izmed staršev, oziroma 20.000 lir zg oba. Omenjena ustanova vabi vse prizadete, ki zaradi prejšnjega zakona niso dobivali več družinske doklade, naj se zglasijo na njenem sedežu v Ulici Zonta 2 za potrebne informacije in brezplačno pomoč pri vlaganju prošenj. Včeraj t ladjedelnici Sv. Marka Postavljen grede 47.000-tonsko cisterno Tudi v ladjedelnici Feltzegy so postavili gredelj za novo ladjo, ki bo imela 28.000 ton nosilnosti V ladjedelnici Sv. Marka so postavili včeraj dopoldne gredelj za največjo petrolejsko cisterno, kar so jih kdaj zgradili v Jadranskih ladjedelnicah. Imela bo 47.700 ton nosilnosti, naicčnik pa je družba »Siculo-oceanica« iz Palerma. Gradnja ima delovno številko 158. Slovesnot je bila v strogo privatni obliki. Prišel je tudi lastnik dr. Aldo Grimaldi s soprogo, poleg tega pa so bili navzoči ravnatelj Jadranskih ladjedelnic ter zastopniki pomorskih ustanov. Poleg novega gredlja stoji v ladjedelnici Sv. Marka skoraj dograjen trup še ene cisterne »Esso«, ki jo bodo splavili konec aprila. Pri ladjah Esso Coventry ter British Star pa opravljajo zadnja dela in jih bodo čez nekaj mesecev izročili lastnikom. Drugi današnji gredelj pa so postavili v ladjedelnici Felszegy. Ladja bo imela 28.000 ton nosilnosti. Ker pa je delovišče Felszegyja premajhno, bodo ladjo zgradili v dveh kosih. Zvarili jo bodo kasneje v Tržaškem arzenalu. Danes so začeli dela pri prvem ikosu ladje. Navzoči so bili zastopniki družbe, ki je naročila ladjo ter predstavniki ladjedelnice. Drugi del ladje bodo začeli graditi v maju. Nalezljive bolezni od 11. do 20. t.m. V času od 11. do 20. t. m. je bilo v tržaški občinj prijavljenih 5 primerov davice, 16 primerov škrlatinke, 21 primerov noric, en primer ošpic, 6 primerov oslovskega kašlja, 43 primerov mumpsa in 492 primerov influence. •»•MiMMMtiiiiiMMMUfMMMiiiiiiiminiiiiiimiiiiiiiMMimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiititiiiiiittMnHiaiiiiiiimiitMMfiimiiiiiHfmftHiimiiiiiiittii S petkove seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Včeraj dopoldne se Je razširila vest, da bo policija skoraj gotovo našla krivca v teku dneva. Toda do sinoči policija ni še ničesar sporočila. 2E PRVE DNI APRILA Električni vlaki na progi Trst-Benetke Prv; električni vlaki bodo vozili na progi Trst-Benetke že prve dni aprila. Dela pri postavljanju drogov ter napeljavi žice so skoraj končana. Novi vozni red bo veljal od 31. maja. Se pred tem dnem pa bodo že vsi vlaki proti Benetkam vozili na e-iektrični pogon. Te dni so poslali v Trst štiri nove električne lokomotive, ki lahko dosežejo do 140 km hitrosti na uro. Po svojih sposobnostih prekašajo vse stroje, ki so doslej v rabi. — — Obvestilo INCA Ustanova INCA opozarja, ki je bil poročilo federacije da zakon štev. 26 ..................... ti .................................. Izpred kazenskega sodišča Pred sodnikom zanikal kar je na policiji priznal Mladenič je bil pogojno obsojen zaradi poskusne tatvine, ostalih obtožb pa se je rešil zaradi pomanjkanja dokazov Po prijavi vloma in tatvine v avto viste .Opel«, ki jo je marca 1937. leta vložila ameriška državljanka Lihera Fran-ceschini, so agentj podvojili budnost in nekaj dni kasneje so zasačili 28 let starega Gior-gia De Mottonija iz Ul. La-marmora. Ko je stopil v poli-dijske prostore, je imel na ramenih le obtožbo poskusne tatvine, ker so fanta zajeli v trenutku, ko je skušal odpreti vrata Franceschimnega avta in drugih ki so bili v bližini. Iz policijskega sedeža pa se je vrnil še z nadaljnjimi štirimi obtožbami tatvine, češ da je ukradel v presledkih iz raznih avtov, med katerimi je bil tudi Franceschinin, daljnogled, nekaj odej in drugo. Vse naj bi prodal priložnostnim kupcem Na policiji, kjer ljudi, ki so jih zasačil: pri tatvinah, zaslišujejo kar s seznamom prijavljenih tatvin v ro-'xah, je De Mottoni vse priznal'. Toda pred pre.rkovalnim sodnikom je tajil vse razen poskusne tatvine. To je tudi storil pred sodniki, katerim je tudi izjavil, da je pač priznal, ker se je bal da bi ga zadržali v— zaporu. Med sodno ob. ravnavo pa je neki agent izjavil, da fant ni bil med zasliševanjem ravno psihično na mestu in to ga je rešilo obtožo tatvin z-uadi pomanjkanja dokazov Nasprotno pa so ga sodniki obsodili zaradi poskusne tatvine n,i 15 dni zapora in na 2400 lir globe pogojno. S pogojno globo 54.533 lir »e je rešila tudi 24-letna Marija Chiara Sehiavato iz Qu:n-U pri Trevisu, katero so ju- nija 1957. leta zasačili v vlaku med Trstom in Tržičem s 60 zavoji jugoslovanskih cigaret. Mlada žena je priznala, da je cigarete kupila v Jugoslaviji in jih je hotela imeti za izključno domačo uporabo. Ni namreč vedela, da cigaret ni dovoljeno, vsaj v takem številu ne, prinašati iz drugih držav. * * « Naveličan življenja v Trstu, ki je potekalo brez posebnih dogodkov in tudi brez poseb; nega zaslužka, se je 23-letni Vittorio Mattes odpravil z doma in nezakonito prekoračil francosko mejo. Tamkajšnj organi so ga zasačili in ga izročili italijanskim obmejnim funkcionarjem, ki so fantu na komisariatu javne varnosti v Ventimigli dali izgonski list z napotkom, da se mora najkasneje do 3. julija lani javiti tržaškim policijskim organom. Fant je točno ob določenem datumu prišel v Trst, vendar je verjetno prezrl ukaz, da se mora tudi javiti. Ob prihodu v Trst ie sel stanovat najprej v bivši dom izseljencev na Sprehajališču Sv. Andreja in nato v ezulsko taborišče pri Orehu. Na dogodivščino je Mattes že pozabil, ko so ga pred dnevi aretirali in ga prijavili sodniku zaradi kršitve člena 163 enotnega postopnika zakona javne varnosti. In ker ni fant navedel nobenega upravičenega razloga, ga je sodnik obsodil pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list na 20 dni pripora. Seveda je tudi odredil, da se fant nemudoma izpusti na svobodo. Občinski proračun predvideva 41 milijonov itr primanjkljaja Občina bo imela predvidoma 48.858.761 lir dohodkov in 90,498.855 lir izdatkov - Odobrena resolucija o demokratizaciji občinskih uprav V petek Je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta, ki je v glavnem razpravljal o letošnjem občinsaem proračunu in ga nato soglasno odobril. Sejo je vodil podžupan Skrk, ker je župan bolan. Najprej je občinski svet soglasno odobril pravilnik za dodeljevanje oblek in obutve občinskim delavcem, slugam itd. Za to bodo letos porabili 850.000 lir, ki so jih vključili v proračun. Nato je odbornik Legiša obrazložil in utemeljil letošnji proračun, ki_ je v glavnem podoben prejšnjemu. Pripomnil je, da se občinski dohodki počasi dvigajo, vedno večji pa so izdatki. Občinski proračun za leto 1959 predvideva 48,858.761 lir efektivnih dohodkov ter 90 milijonov 498.856 lir izdatkov. Primanjkljaj v znesku 41 milijonov 640.094 lir bodo morali kriti z državnim prispevkom, v kolikor ga bodo pristojne oblasti dodelile. Po krajši diskusiji je občinski svet soglasno odobril predloženi proračun. Proračun devinsko-nabrežin-ske občine za leto 1959 predvideva med drugim, da Do občina dobila 2,905.000 lir od najemnine občinskih kamnolomov; 425.000 lir od najemnine občinskih stavb; .1,11.562 lir od davčne doklade na zemljišča in zgradbe ter agrarnih dohodkov, 6,800.000 lir od občinskih davkov in pristojbin ter 17,405.710 lir od užitninskega davka. Med izdatki je seveda največja postavka za plače občinskih uslužbencev (9,074.490) ter razni prispevki za uslužbence (7,942.248); stroški za izterjevanje užitninskega davka (3,470.800); stroški za pobiranje smeti (1,550.000); stroški za javno razsvetljavo (3 milijone 200.000), stroški za kon-zorcialno živinozdravniško službo (1,285.000); stroški za kraški vodovod (1,793.690); stroški za cestarje (2,752.582); stroški za vzdrževanje zunanjih cest (1,300.000); stroški za tehnični konzorcij (2 milijona 590.000); za šolske sluge (6 041.014); za osebje otroških vrtcev (8,037.158); stroški za otroške vrtce (2,600.000); za gretje šol in otreških vrtcev (3.723.000); za zdravniški konzorcij (1,297.715). Novi sta postavki v izdatkih za ureditev prostora ra parkiranje avtomobilov v Devinu (3.200.000) ter postavitev spomenika padlim za svobodo (1 milijon lir). Po soglasni odobritvi občinskega proračuna je občinski svet tudi soglasno odobril resolucijo, ki jo je predlagal podžupan, v kateri občinski svet izraža svojo solidarnost z zvezo italijanskih občin ter zahteva večjo demokratizacijo in avtonomijo občinskih u-prav. jo naravnost na njega. Na zahtevo po ustanovitvi kmetijske šole je odgovoril, da to vprašanje še proučujejo. Prav taiko proučujejo še vprašanje otvortive otroškega vrtca v Ricmanjih ter vprašanje pravne ureditve slovenskih šolnikov in druga vprašanja, ki se tičejo slovenske šole na našem področju. Vladni generalni komisar je zavrnil vse govorice glede ureditve vprašanja uslužbencev bivše ZVU in je izjavil, da ima o tej zadevi besedo le parlament. Omenjena delegacija je ob tej priliki tudi protestirala zaradi šovinistične provokacije na zadnji seji tržaškega občinskega sveta in je poudarila, • da se je to zgodilo v vzdušju, iki je zelo nevarno za mir v našem mestu ter ie zahtevala posredovanje za zaščito zakonov in mirovnih pogodb. ti s »Chino«. V kuhinji Pa je bilo precej mračno in tako je dekle stegnilo roko proti kraju, kjer bi morala biti steklenica z zdravilom. Smola pa je hotela, da je prijela za drugo, skoraj podobno prvi in jo nagnila k ustom. Nekaj požirkov je napravila a ti so bili že odveč. Iznenada je namreč začutila od grla do želodca precej skeleče bolečine in ko je pogledala steklenico, je spoznala, da je spila nekaj... jodove tinkture. KRITIKE IN LEPA PRIREDITEV MLADIH LIT Prestrašenemu dekletu ni preostalo drugega kot se na hitrico obleči in se zateči s taksijem v bolnišnico, kjer so jo nemudoma poslali na III. zdravniški oddelek. Seveda so ji najprej izprali želodec in jo nato pridržali pod zdravniškim nadzorstvom. Menijo pa, da bo v 10 dneh zopet dobra. MUIS in PSDI za pravico do sedeža Med novim avtonomnim socialističnim gibanjem in skupinico Saragatovih pristašev, ki so ostali zvesti PSDI. je prišlo do spora glede prostorov, kjer je bil do nedavnega sedež PSDI. Ta sedež je sedaj v rokah novega socialističnega gibanja, ki se je? odcepilo od PSDI. Osrednje vodstvo PSDI jc po svojem komisarju zahtevalo od sodišča začasno zaplembo sporne imovinc Odlok o zaplembi bi moral stopiti v veljavo že včeraj. Prizadeti stranki pa sta se dogovorili, da bosta zadevo rešili med seboj, in je bila zato izvršitev odloka odložena do srede Vodstvo MUIS sporoča, da povabilo člana vodstva PSDI Pretija, ki je bil imenovan za komisarja tržaške sa-ragatove iederacije, naj na javnem zborovanju dokaza resničnost svoje izjave češ da so samo nekateri člani vodstva federacije zapustili PSDI, večina članov pa da je ostala zvesta Saragatovi stranki. s»--------- Med mletjem mesa s posebnim strojčkom je 50-letni kuhar Peter Betič iz Ul. Media iznenada presunljivo zakričal: zgodilo se mu je to, kar se je že pripetilo neštetim njegovim kolegom, ki niso preveč pazili: ostri noži strojčka so se mu zarili v sredinec leve roke. POSLANEC VIDAL1 PRI DR. PA! AMARI Vladni (en. komisar o nekaterih problemih Včeraj dopoldne je bila štiričlanska delegacija, ki jo je vodil poslanec Vidali, na razgovoru pri vladnem generalnem komisarju, kateremu je obrazložila vprašanja splošnega značaja in podrobne probleme nekaterih kategorij. Glede volitev v Delavskih zadrugah je dr. Palnmara od govoril, da še proučujejo na pristojnih mestih sistem volitev Delegacija je protestira la proti pristopu Delavskih zadrug k Italijanski zvezi zadrug, ki ima klerikalni pe čat. Vladni generalni komisar j* hotel opravičiti ta samovoljni ukrep vodstva Delavskih zadrug, češ da imajo komisarji pač popolno avtonomijo v takih zadevah Vladni generalni komisar je zavrnil zahtevo po odlo žitvi izvajanja zakona za od kup ljudskih stanovanj. Glede škode, ki jo povzročajo vojaške enote kmetom v Trebčah in VeHkem Repnu pa je dpjal. naj ae prizadeti obrne Betič, ki je zaposlen v občinski menzi v Ul. Gambini, se je nemudoma odpravil z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili vse potrebno pomoč in mu prst dobro obvezali ter ga nato odslovili. Na delo pa nekaj časa ne bo mogel, ker bo za okrevanje potreboval 8 ali v primeru kostnih poškodb celo 20 dni. «»------- O Pokrajinska uprava sporoča, da so do nadaljnjega prepovedani obiski otrok v Nezgodi na delu Čistilka Antonia Massaria por. Girelli iz Ul. Capello je imela včeraj precej smole: ni bilo dovolj, da je padla na stopnišču ljudskega prenočišča, kjer je bila zaposlena, pri padcu se je tudi ranila z drobci steklenice. Girellijeva je povedala, da je nesla v rokah zaboj z raznimi predmeti za čiščenje. Med temi je bila tudi steklenica in ko se je spotaknila in padla, se je steklenica razbila na drobne kosce ki so se zarili ženski v desno stran obraza. V bolnišnici, kamor je mo; rala z rešilnim avtom, so ji zdravniki ugotovili številne rane po desni strani čela, nad desnim očesom, na desni ličnici in tudi glavi. Jasno je, da so jo zdravniki poslali na I. kirurški oddelek kjer se bo morala zdi a-viti 10 do 15 dni. Ni izključeno, da bo moral 46-letni Giacomo Tosolin iz Ul. Battera ostati mesec dni pod nadzorstvom zdravnikov I. kirurškega oddelka. Takšno je namreč njihovo mnenje, pa čeprav je mogoče, da si bo ranjenec opomogel že v 14 dneh. Tosolin je prišel v bolništu co nekaj minut po 15. uri zaradi rane in odrezanega zad njega členka kazalca desne ro-ke. Delavec je izjavil, da se je ranil s stružnico v delavnici Splošnih skladišč v starem de-lu pristanišča. . Namesto zdravila je spila jod Se niti dobro prebujena, je 21-letna Clelia Pavanetto iz Alpinske ulice na Opčinah odpravila iz svoje spalnice v kuhinjo in se hotela okrepča* Kuharjeva smola V okviru našega skromnega (kar preskromnega) prireditvenega življenja je bil včerajšnji glasbeno . literarni večer mladinske revije eJadro« lep in tehten prispevek. Ce pa presojamo večer glede na u-deležbo, bi morali seveda drugače govoriti. Reči bi morali, da bi lahko bilo v dvorani še več mladine kot tudi starejših ljudi. Navadno smo kaj hitro pripravljeni radodarno sipati kritike na našo mladino, pri tem se pa popolnoma pozabljamo vprašati, koliko tej mladini pomagamo pri njenem prizadevanju, kjer se tako prizadevanje pojavlja. Tak literarni večer, kot je bil včerajšnji, je gotovo izraz lepih prizadevanj — toda koliko ce_ ni mo taka prizadevanja z o-biskom, ki ga komaj lahko o-značimo za zadovoljivega? Dogaja se, da mnogi mislijo, da je pri takem literarnem večeru mladih ljudi še vse preveč nezrelo, nezanimivo, slabotno medlo. Kdor pa se je udeležil včerajšnjega večera, si je moral tako mnenje kar temeljito spremeniti Od domačih literatov so nastopili trije-, pesnika Miroslav Košuta in Filibert Benedetič ter pisateljica Evelina Umek. Prva dva imata sposobnost, da svoja dela podajata z znatno recitacijsko dovršenostjo; Košuta svoje pesmi spl oh recitira na pamet. In medtem ko zna Košuta z veliko neposrednostjo ujeti trenutna duševna stanja, pa Benedetič misel širje razprede, pri čemer se ne straši dokaj drznih figur, ki pa učinkujejo kot o-krasni dragulji. Evelina Umek te v Samogovoru med štirimi stenami dokazala, da zna dati_ osebi, ki o njej govori, resnično podobo in čustva. Njeno iskreno pisanje obeta razvoj. Nerina Draši/, Savina Remec, Adr ijan Rustja in Vojko Mijot so brali dela nekaterih sodelavcev mladinske revije «Mlada pota« iz Slovenije. Kenija je nedavno nagradila svoje sodelavce (med katerimi je tudi Košuta, ki je prejel prvo nagrado za poezijo), pri čemer pa «i bila podeljena prva in tretja nagrada za prozo. Na včerajšnjem večeru smo slišali delo, ki je prejelo četrto nagrado: Pleante ujevo Pravljico, zelo ljubko sličico iz duševnosti otrok. Poleg pesmi Erbežnika (ki je tudi nagrajenec revije), polnih čustva in lirike, je še zlasti ugodno presenetila pre. tresljiva črtica Kolarja, mladega Korošca, Smeh. Na večeru je sodeloval kvartet, ki so ga sestavljali Miloš Pahor (flavta), Oskar Kjuder (violina), Vittorio Bonifacio (čelo) in Aleksander Vodopivec (klavir). Zelo lepo so zaigrali Vivaldijev Kvartet v g-molu v treh stavkih in bili deležni velikega odobravanja Uvodne misli je podal ter točke lepo povezoval Adrijan Rustja. daljne Avstralije kličejo še na mnoga leta. Zavednima Slovencema in zvestima čitateljema našega lista čestita ob njunem jubileju tudi uredništvo «Primorske-ga dnevnika«. V pete-k 20. t. m. pa sta slavila zlato poroko tudi Marija in Karel Kraljič iz Boljunca. Sin Nardo z družino iz Kopra jima želi šc mnogo srečnih in zdravih dni na skupni življenjski poti. RTV JUGOSLAVIJA 11.00-12.00 Kmetijska oddaja — Zagreb; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.20 TV tribuna: Sodni proces proti komunistom pred II. svet. vojno — Beograd; 20.40 Glasbeni film; 21.30 Prijatelj s podeželja — humoreska Vladimi-ra Vujnoviča — Ljubljana. Jutri, 20.00 Oddaja o poljudni znanosti: O avtomatizaciji — Beograd; 20.30 Koncert — domač celovečerni umetniški film. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Trstu Na obali Dolgega otoka pred Šibenikom so našli truplo utopljenca, starega približno 35 let. Domnevajo, da gre za enega brodolomcev ladje «Trie-stina«, ki so utonili 21. decembra lani. Takrat je zgubilo življenje 6 pomorščakov, rešil pa si je življenje le eden. Zlati poroki pokrajinskem podpornem zavodu v Barkovljah, in sicer I vnukov Rudija, Franka zaradi influence. 1 rija in Mirjam, ki ji Na današnji dan pred petdesetimi leti sta si obljubila večno zvestobo Anton Žerjal in Marija Maver iz Skednja. Slavljenca praznujeta svojo zlato poroko v krogu svojih treh otrok, zetov, nevest in šestih vnukov, ki jima čestitajo in želijo mnogo let zdrav ja in zadovoljstva. Iskrene če stitke tudi od odsotne hčerke Ljudmile, moža Giorgia in ta, Franka, Marija in Mirj jima iz iiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti tunini iiiiiiiiiiitiitiiiiMiii itiaiiiiit ii tiiiiiiiimiiiiiii in milimi mm [od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21 februarja 1959 se je v Trstu rodilo I otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 85-Ietna Amella Pe-perl* vd Covalieri, 84-letni Sisto Tamaro, 77-letna fclisabetta De-grassl vd. Sossi, 48-letni Josip /.gor, 78-letnl Edoardo Floreani, 64-letna Maria Luchieh por. Per-sa, 76-tetni Floravante Del Ben, 85-letna Ivana KrebelJ vd. Sum-rada. OKLICI Pleskar Luci »no Mauri i-n gospodinja Laura Cuclt, uradnik Leone Tizlanel in uradnica Nella Stefani, skladiščnik Ennio Rončelu in gospodinja Floriuda Glu-rissevlch, gojenec oficirske šole Reglnaklo Coppu in šivilja Silva Marconi, železničar Romano Pa-pazzoni in gospodinja Maria At-tardo, težak Glovanni Solda in gospodinja Francesca Boscovlch, mehanik Francesco Mozenich in gospodinja Maria Dussich, delavec Aurello Michell in pletilja Miranda Bonetta, Antonio Silvestri in Di-na Giabercucci, trener Pietro Genzo in gospodinja Uiu-liana Erminia Brombin, karabinjer Ezlo Gaudenzi in gospodinja Sandra Bartollni, uradnk Tulilo Sauri in gospodinja Laura Zbili, delavec Antonio Brio In gospodinja Irene Mana Carppello, Eml-l.o Orlovich In Marlsa Ambroset-Colli, ameriški častnik Albert VVarrem Empfleld in ur^?n,i,ca Laura Mazzucato, trgovec Tumo Petterosso in gospodinja Diva Boch, zdravnik Bruno PascaJls in gospodinja Vlncenza Pampalone nik Domenico Huggteri in šivilja Pierina Skiubla. šofer Lulgi Bratina l-n natakarica Romana Jelen Francesco Frank in Gitta Hintz, uradnik Nicola Porcelll In uradnica Laura Vascotto, kapitan Ici lio Lorenzinj in doktorica ekonomije Anita d'Ambrosi, agent jav-ne varnosti Pietro Bodrla in šivilja Maria Nocera, reprezentant Claudio Kanobeli in gospodinja Maria Pia Chersim, uradnik Luka Jereb in gospodinja Emi lis Milaudl, geometer Argeo Stagnl in prodajalka Jolanda Rublno operater Silvano Mamell in gospodinja Gi-useppina Pertlconc, reprezentant Tulilo Za-nne In gospodinja Li-cia Tul, karabinjer Domenico Lamalfa in gospodinj Nives Fasano, Cesare Tesserinl in Ivette Ladeull, uradnik Francesco Parla In gospodinja Elma Blzzi trgovec Federico VVindiseh-Graetz i-n gospodinja Dorotea d’Assla G.orgio Zonta in Speranza Tul. ■ «»------ LOTERIJA ga-------------- Našli so truplo utopljenega mornarja Rt A D I O BARI 4 87 liH 46 27 CAGLIAR1 28 17 84 14 22 FLORENCA 35 8 r>K 11 42 GENOVA 64 74 42 67 83 MILAN 25 60 52 87 9 NEAPELJ 50 6 12 24 44 PALERMO 68 22 15 3t 74 RIM 64 31 65 35 »7 TURIN 90 10 •0 60 51 BENETKE 46 47 51 17 78 ENALOTTO 11X21 X 2 2 X 1 X NEDELJA, 22. februarja 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenska folklorna glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu — oddajo je pripravil Orio Giarini; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu; urednik Mitja Volčič; 15.00 Ansambli Špike Jones, Van Wood in Renato Ca-rosone; 15.20 Orkester Luiz el Grande; 15.40 Slovenski zbori; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 »Revizor«, veseloigra v 4 dejanjih, ki jo je napisal Nikolaj Gogolj, prevedel pa Ivan Prijatelj; igrajo člani Radijskega odra, vodi Vilko Ce-k-uta; 18.45 Napolitanska fantazija; 20.00 Šport; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Pesniki in njih stva. riive: »Eugenio Montale«, sestavil Josip Tavčar; 21.20 Od melodije do melodije; 22.00 Nedelja v športu — urednik Bojan Pavletič: 22.10 Boecherini: Godalni kvartet v A-duru, opus 39 št. 3; 22.35 Orkester Franco Russo, vmes pojeta Jelka Cvetežar in Maja Gabor; 23.00 Nočne melodije; 23.30 Nočni Ples. TRST 9.15 Glasbeni motivi; 16.30 «E1 Campa-non« II. PROGRAM 13.00 Pi-ng-pong; 16.00 Festival; 17.00 Glasba in šport; 20.30 Štiri indvajseta ura; 22.00 Nedeljski šport. RADIO KOPER Poročila ▼ italijanščini: 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. l-oročila v slov.: 7.30, 13.30 15.00. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Z mladim-l zadružniki v Drež-nici — Pogovor z agronomom in Drejo«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedeljska reportaža: »Beli oblak nad Sočo«; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki 'z oper; 11.30 «Za našo vas«; 14.15 Valčki in polke; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15 10 Glasba po željah; 16.00-19 00 Prenos RL; 19.00 Nedeljski šport; 19.10 Glasbeni Intermezzo; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00. 6.00, 7.00, 8 00, 10.00, 13.C1, 15.00 17 00. 19 30 2 no. 22.55, 6.00-7 00 Veder nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič: Razbojnika Frlce in Frače (prva izvedba); 840 Robert Schumann: Metuljčki in Ara. beška; 9.00 Zabavna matineja: 5.40 Narodne in ponarodele pesmi; 10.30 Javna oddaja operne glasbe; sodelujejo: solisti Vanda Gerlovič, Zlna Krelja, Marcel O-staševskl, Friderik Lupša In At-tilio Planinšek, orkester R1VL, dirigent Danilo Švara (prenos Iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani); 15.25 Zabavne melodije z orkestri Alfred Schulz, Ed-aie Bareley in Franck Poureel; 16.30 Beethovnova glasba za klavir in violončelo; 16.45 Nekaj narodni h; 17.06 Majhni zabavni ansambli; 17.30 Radijska Igra — Max Gundcrmann; Rokovnik; 18.30 Gioacchino Rossini In Franz Liszt: Tatinska sraka, uvertura (Rossini) — Koncert za klavir in orkester St. 2 v A-duru (Liszt); 20.00 Halo, halo — izberite popevko! (prenos javne oddaje iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani); 21.00 Igra orkester Helmuth Zacharias; 21,20 Drobci Iz zapuščine starih mojstrov — G. Tartini: Sonata za violino In klavir v G-duru — G. Battlsta Fergolesi: Concertino za godala št. 3 v A-duru — Oh. W. Gluck: Arija Oresta iz opere Ifigenija na Tavrldi — D. Scarlattl: Sonata v D-duru — J. Ch. Bach: Simfonija v B-duru; 22.15 Plesna glasba; 23.10 Pojeta Rose Marie , Clooney In Elvis Preslev; 23 351 G Plernč: Sonata za violino In | klavir v D-duru op 36. TELEVIZIJA 10.15 Kmetijska oddaja: 15.00 Direktni prenos aktualnega dogodka; 17.00 »Traviala«; 20.10 Ki-rioselekcija; 20.30 Poročila; 21.00 •Nocoj v Rascel Clty»; 22.00 Četrti mednarodni festival Jazza; 23.15 Poročila In nedelfcski šoori vabi vse rojake iz mesta in okolice na Prešernovo proslavo ki bo DANES 22. februarja ob 16. uri v Savona. 16.00: »Zbogo« Rock Hudson, JennKg Viale. 14.00; ((Maščevan)* sr-j Agar, L. Nelson. ^ Vittorio Veneto 13.45. ., ženske in smola«, M; p g Lane, U. Tognazzt- Belvedere. 14.00. brati«, D. Bogarde Tani. v Kf*1 Massimo. 14.00: «Kr* čev«, Č. VValker Novo cine. 14.00: ( vii,a i4n.ooM Radio. Schneider. KINO V milja« Europa: »Jaz m ^vas. ny Kaye, Curd Sueye Roma: «Zadnja pesem« ^ gtf Verdi: aKaramazov«, ner, Maria Soheil. neraH Volta: »Neresnični Ford, Tansa E>g ( I.JITDKKA HO IP [ fiiii 'bili la Dt: & i« , Uh flC linij * id '•K Prosvetno društvo ^ f) garc« v Rojanu-Skorkiji svoj tretji redni letd',. U® Jii v torek, 24. februarja^,! ^ 20.30 na društvenem se r R. Manna 29. y ( KAZ81A Sil N A HODNA IN Sulfid »U KNJIŽNICA V v sredo 25. t- \ i!;,( J”1* MS Gregorčičevi <,v0^“l0 tnvi j», s*«15 >r?tr&s&S) skem pesniku * l:biK -Predaval bo Prolniverfe.r0 Urbani s tržaške delovala bosta č1*”?. dest Sancin m Jožko * * ~ — il ati kn. Danes, 22. L. m- _ob^ v nori >r. )>n dvorani na stadionu »Prvi maj«. Vstopnina 100 in 50 lir. Sodelovala bodo prosvetna društva «Albert Sirk« iz Križa, »Prosek-Kontovel«, »Slovan« iz Padrič, «Lipa» iz Bazovice, «Lonjer-Katinara», ((Slovenec« iz Boršta, «V. Vodnik« iz Doline, «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba, «Rado Pregare« iz Skork-lje in «S. Škamperle« od Sv. Ivana z recitacijami, pevskimi, tambura-škimi in folklornimi točkami. GLEDALI PED TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri «Assunta Spina«. Napisal Salvatore Di Giacomo, režiser Sandro Bolchi. Cene: 600, 400 in 250 lir. dvorani Ljudskega o- ^ ^ Madonmna 19 2ov0Irjiatflrj Gaggero o temi: «pr'^V’ !) r ne raketni izstrelki « |(|( narodi«. ,i|ir m UfL ob P: V torek 24. t m ™ j *«} v dvorani Ljudskega^ ob!e.^l3itti minska proslava ob ( smrti Eugenia Curi javn1! govor bo imel vse ^ Zveze italijanske * mU/iin. Rpn7o Trivei mladine Renzo Tn»«>- r, ( slovenskih . Društvo .. -. * društveni sestanek i„ rf„idvnoSt I*5 Jutri 23. t. m .on r nice In dejavnost MALI .5? « il* Slovenskem f združenju, tel. s 96-796 26-LETNI SLOVENEC ^ j) j KINO liji se želi P°r°ilti,isitti fig letnim dekletom ” V slov: Rudolf Zele, 5(r>l' • Via Cooma N.S.W. V TRSTU v veieir«°v'D(j,| poj v i no i u v - _cf»rou 'jM, ■ . Ul Carducci 41, »»*%„vf( " tržnici, so na izb'fb, yjtj * Evcelstor. 16.00: »Crna orhideja«, Sophia Loren Anthony Quinn. Fenice. 15.30: »Herod Veliki«, Ed-mund Purdom, Sylvia Lopez, Sandra Milo, Totalscope, Eeast-mancolor. Nazionale. 16.00: »Otok obupancev«, Carol Mohner, A. Morell. Arcobaleno, 14 30: »Nenasitnice«, P. Fresnay, G. Ferzetti. Prepovedano mladoletnim. Supercinema. 13.30: »Tom i-n Jer-ry v 3. krogu«. Technicoloi. Fllodraramatico. 14.00: «Zgodba z Zapada«, J. Maioney. Varielč. C-raitacielo. 14.00: »Vrtne rake- te«, P. Nevvman, J. Collins, J VVoodvvard. Cilstallo. 13 30: «Zenska, ki Je dvakrat živela«. Techncolor Kirn Novak in J Stevvart. Capitol. 14.00; »Usoda cesarice« (Sissi — tretji film), techm-color Astra Rolano. 14.30. »Ključ«, Wil-liam Holden, Sophia Loren Ci-nemascope. Alabarda. 13.30: «Zenska, ki Je dvakrat živela«, Techn. K im Novak In J. Stevvart. Aldebaran. 14.00: »Burlaki na Volgi«, John Perek, Elsa Martinelli, Davvn Addams^ Rlk Bataglim Cinemascope, Techntcolor. Arlston. 14.00, 17.30, 21.00: «Gi-ga1 », James Dean, Elizabcih Taylor, Rock Hudson. Aurora. 13.30, 16.00, 18 45, 21.45: »Karamazov«, Y. Brynner, M. Scheli in C. Bloom. Izkaznice neveljavne. Garibaldi. 14.30; »Upor kovbojev«. M. Hyer, J. Mahoney, C. Wil-liam. Ideale. 14.30: »Benetke, mesec in ti«, A. Sprdi, M. Alla-sio, O. Schoener. Impero. 14.30: «11 mermittone«, J Levvls. Italla. 14.00: »Sir... ljubezen in tantazija«. (Vesele melodije) Moderno. 14 00: »Mož, ki je videl svojo smrt«, M Craig. J. Ar-rali. Borba med Interpolom in ponarejevalci S. Marco, 14 00: »Počitnice na Ischii«. Cinemascope. Techntco. lor. V. De Sica, N. Gra.v tržnici, so na i bunde (vetrni ■)°*’ fke io/fj dežn plašči za ■o»«ew " e, hlače Iz žameta ter obleke in posamez« „51 po najnižjib v Tr»“, cenah. Nadalje smo ravnokar Pre) ječK*-.. somery plaščev za ” v prodaji za vsa ^ t j ^ reklamni ceni, t. J- vele"J, 1 1 orel pomnite, .^b|te t>“- i<, ' »Felice« v Trslu 6 (1\ 2 900 lir S „0pib- j™ priznamo poseben P" - | ^ PISALNI STROJ .K, KSIKON s sloveli- c>rt* ^ ugodno proda Poli**’ j tel. 91-694. jS(6 DEŽNI PLASCI^J^n Vfr \ odporni protidetJ poli* C ekskluzivna Pr<^J94. /,| duccl 30, tel. 91 -ir , trte KOLE ZA Ulica Carpineto 21. te Potrebujemo 1.000 TON 0Kl ali kostne Pisati: PATAK MILANO SOZA^V Ob bridki , ž, izreka / ZAHVALA cožn'Je 60 ' Toplo se zafiva!Hi»fnio vsem, ki S(» nam ^ In oomaRadi oh bri^k’ l/subi naše d1-3#** ANTONIJE RAZEM vd. Posebna zahvala pevskemu zboru "IVn« Hfi|il žalostloke. darovalcem cvetja ter vsem, kj, “jo sPr način počastili spomin dr.ge pokojnice (b1' n)C zadnjo pot. ADrBRAŽ ln CAC, METLIKA, Bazovica. 22.11,1959 Dvanajstice dobijo P° ? rnl’ dilkveč Marcellino Antona* In l»onov 905.151 lir; enajstice gospodinja Valnea Sancin, meha- 112.583; desetice pa 9.911 lir. Clclo MELILLO 7.500 lir otroška koles ženska in moška . š^ kompletna z vsemi nad<. mestnimi deli in prltlkli nami 13.500 lir za ves me sec februar. Vsa naša kolesa so zajamčena za doix 12 mesecev. TRST — UL. A CACC1A 4 Zahtevajte ponudbe! Sporočamo žalostno vest, da nas Je sinoči po kratki bolezni 1* pustila naša draga mama. babica in prababica JUSTINA COLJA roj. TROBEC Pokopali Jo bomo v rojstni Škrbini. Dan pogreba, ki bo nice glavne bolnišnice, bo objavljen v torek. krenil ■* ŽALUJOČE DRUŽINE COLJA. TOMA?^ e. SOH«1 DEBEVC. TRAMPUŽ IN OSTALO 3 V Trst. Škrbina. Rubije, Piran, 22. februarja 1*59 ^®ETjneviuk 22. februarja 1959 Goriško-beneški dnevnik dogodki tedna Volitve v CRDA rezultati v CRDA v hs°hiie v vetek 2°- °'Wi so pokazali sledeče *0*ltate °!e*epai‘,t objavljamo klavci. (2764) sedem od-rn>koc. n,e, .... _____ 'o?’ VIL 492 <559> ene-ll!3l.ka‘ CISNAL 211 '.'radnikf®' odboTnika HOU , WtjL (90) nobenega odit orf!' jSL 266 (297) ene-r2,ka> (Jih 317 (273) e-"Morni ka, CISNAL 91 tftfm60'1 odbornika. RAVNICE OMFA klavci. 51*1 o.o1,25 i*40) trije odbor-5! j ^liltj u,793 ,210> dva od-1 KnLUlh 104 (03) enega C l WNAL 21 (64) no-St«a^b0^a- nobenega od- & 65 (54> enega tffl Unjk' 24 (14) nobe- I.H,!, rjrnika. C1SNAL nič '*°oenr °dbomika. ^SrKTROMEHANICNE ^3S2) trije odbor-j# •sji. r 95 (91) enega od-hjj V’k m (223) dva od- 'AVNICE ' "t ^'SISNAL 28 (35; no- C^omika mm. Uo6"l (ni(), C1SL 63 (100, 0a odbornika, UIL Ufiri»n^?a odbornika, C1 'e«, nC ,niC (23; nobenega od- ®*ek treh oddel-$b>,,A: FIOM 13 odbor-(6) j. ^7®L 7 odborni-9(1 6 odbornikov enega odbornika M svet ten. ’“fci st,et J'e *' % je tednu dve seji, na "da posvečena naj- C*0Tno*t 1» proj inter pelaci- teji se je disku- l(p,nterPelaciji svetoval-,»r0 *avlekla več kot e-t M‘!°a,Ca rahla- fiHom°bfina stopi na prste i'"V na Prevozn'h družb, >J0 ®vtobusnih progah, jn (jru “rico s predmest' P", t"’' rredižči ti po- ina S tisto v ((»bili “■ ker smo ti Go-r!' C%t,Pr0Sto cono zaradi (r** Pa i^eml]a’ v Dolini r- W* J in.V° ogromne za-. C, !n rP‘n- ter z zim-J NcaP0‘e,n»TO turizmom. ji C^ati 11 ime!o priH- V 8 0 sPTeniembo pra- j ^ j« «.j*tLczoni m rf J b° °bčmsJcepa sve- coni med raz- 1<1 ttie^jtratjcem. Pa POskpZ 6 biI“ sej“ V * biPterno,^1tena razpravi o 'rnelp ■ razpravi o ^ in ‘3ah svetoval- ,. -'ie. o vpraianju eS » Pet0t,0ici levice V^auV*”'1*’ ,?aJ °b' 'd Trs?- Posreduje .'tsprn. r,t°tn in Vidmom, k, Prot r p' Po|tr°(P.an7a med tema S Pe "tea r»jina ma odlašajo u-usou*ele- Zaradi žu-’ W rzio 0jti je podžupan '“pJ10 ."ti ?P« ,k t.,,lcUsije da občin- Lii,|tUsi,na namena na-K? na za zavarovanje proti jetiki, po katerem bo vsaka oseba plačala po 700 lir letno. Na koncu je preglednik računov Emil Cingerli rekel, naj člani povedo svoje ugovore na občnem zboru, ne pa v gostilnah. r—«»------ Kino v Gorici CORSO.. 14.30: »Grešniki V blue jeanss; P. Petit in J. Carre. Mladoletnim prepovedan vstop. VERDI. 14.00: »Barbar in gej-ša», J. Wajne, cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.00: »Tiger*. S. Granger in B. Rush, cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: »Upornic* Divjega Zapada*, M. 0’Ha-ra, barvni film. MODERNO. 15.00: »Mož, ki je preveč vedel*. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goričkem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 16. uri, r.ajnižjo pa —2,2 stopinje ob 4. uri. ZAHVALA Vsem, ki so nam požrtvovalno pomagali ob smrti in pogrebu našega nepozabnega ALOJZA BUDALA se najtopleje zahvaljujemo. DRUŽINA IN SORODSTVO Standrež, 22. februarja 1959 V goriški občini se je v tednu od 15. do 21. februarja t. 1. rodilo 9 oseb, umrlo 10 oseb, poroki pa sta bili dve. RODILI SO SE; Claudio Pa-dovan, Mauro Turus, Tullio Todino, Donatella Gandolfi, Rita Sever, Cristina Gregorig. Matrizia de Comelli, Alessan-dro Deboni, Lorenzo Sfiligoi, UMRLI SO; 64-letna gospodinja Giovanna Fornasarig poročena Tensi; 55-letna upokojenka Maria Scarcelli; 74-letni upokojenec Francesco Marin; 67-letna gospodinja' Maria Pi-schiutta; 55-letna upokojenka Dorotea Bori por. Ghersetti; 59-letna gospodinja Gelinda Livoni por. Sacilotto; 60-letni trgovec Amerigo Pozzagli; 55-ietni zidarski mojster Vincen. zo Bernasconi; 44-ietni pometač Galliano Job; 63-letni upokojenec Cesare Brialdi POROČILI SO SE: 'obrtnik Carlo Visintin in gospodinja Rosa Ferfolja; mehanik Alberto Gec in gospodinja Angela Rovcon. OKLICI: zidar Guido Qua-liaza in učiteljica Maria Lui-sa Komavli; mehanik Bruno Spanghero in Bianca Bais; e-iektričar Ernesto Pettarin in delavka Silva Micheluzzi; u-radnik Giuseppe Di Giovanni in gospodinja Marija Poglo-vec, *---«»— £7 Prijateljska tekma nogometnih «nad» v Veroni Italijanski juniorji zasluženo premagali avstrijske s 3:1 (0:1) Danes v Trstu Avstrijci so prevladovali v prvem, Italijani pa v drugem polčasu Sestanek gospodarstvenikov v Benetkah V Benetkah so se sestali gospodarski predstavniki Treh Benečij. Goriško pokrajino predstavlja Bramo od zveze trgovcev. Sestanek je bil sklican z namenom, da se pogovorijo o gospodarskem položaju v naših krajih. Uvoz 200 ton masla za prvo štirimesečje Na podlagi ministrskega dekreta bo goriška carina do 30. aprila letos dovolila uvoz za potrebe prebivalstva na področju proste cone v Gorici 200 ton masla v okviru kontingenta za to leto. Oblast bo pozneje izdala je dekret za uvoz masla v drugem in v tretjem štirimesečju. •iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiuii SMUK V CHAMONIXU Gramshammer prvi v smuku CHAMONIX, 21. — v smuku za moške za veliko nagrado Chamonixa je zmagal Avstrijec Gramshammer. Proga je bila dolga 3200 m in je (n mela 900 m višinske razlike Vrstni red: 1. Gramshammer (Avstr.) 2’ in 32"13, 2. Vuarnet (Fr.) 2’ in 33”35, 3. Molterer (Avst.) 2’33”82, 4. Duvillard (Fr) 2’ in 34”39, 5. Alberti (It.) 2’ in 34”47, 6 Bozon (Fr) 2'34” in 84, 7. Staub (Sv.) '2’34”96, 8. Bonlieu (Fr.) 2'35"13. 9. Ga-con (Fr.) 2'35”47, 10. Zimmer-man (Avst.) 2’36”97, 17. Fill (It.) 2'44"39. VERONA, 21. — Italijanska juniorska nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju v Veroni zasluženo premagala odgovarjajočo reprezentanco Avstrije s 3:1 (0:1). Tekmi so prisostvovali najvišji italijanski nogometni predstavniki s komisarjem FIGC Zaulijem na čelu. Švicarskemu sodniku Schiik-kerju sta se enajstoric; pre-i-stavili v naslednjih formacijah: AVSTRIJA: Hujer; Reiter, Latzeiberger; Skocik. Buch-berger, Stamm; Erkinger, Fa-bitschovvitz, Haindl, Schilling. Meier. ITALIJA: Cassani; Noletti, Magazzu; Galeone, Berceliino, Vignoli; Cella. Cera, Mascalai-to, Ferrario. Novelli I. Gole so dosegii: v prvem polčasu v' 31’ Haidl (A.); v drugem polčasu v 6’ Bercel-lino iz 11-metrovke, v 27’ Cella, v 31’ Ferrario (vsi It.). Tekma je imela dva povsem različna polčasa. V prvem so kljub rčlativni upravnovešeno-sti igre tehnično in taktično prevladovali Avstrijci, v drugem pa so bili absolutni gospodarji igrišča Italijani. Avstrijci so v prvem polčasu prikazali izdelano skupno igro tipično dunajske šole, ki temelji. na organizaciji četverokotnika in so spretno izkoriščali nezanesljivost italijanske obrambe, v kateri je bil samo Magazzu na mestu. Po golu. ki ga je dosegel Heindel, je bila njihova premoč še posebno očitna in vsak njihov napad je predstavljal nevarnost za Cassanijeva vrata. V tem delu igre so se med gosti odlikovali Schilling in Heindel v napadu ter Buchberger in trenutek prekiniti premoč Italijanov, toda Meier je streljal čez prečko. Dve minuti pozneje gneča pred avstrijskimi vrati brez posledic, v 27’ pa je Novelli z lepim strelom iž obrata na predložek s kota povedel Italijane v vodstvo V 31’ je dosegel Ferrario tretji gol iz prostega strela. Zoga se je odbila od živega zidu, spremenila smer in prevarala sicer dobrega vratarja gostov. Pl, A VANJE Kcnrads pred Devittom v finalu na 110 yardov HORBAT, 21. — Avstralec Jon Konrads je zmagal v finalu na 110 yardov prosto v okviru avstralskega plavalnega prvenstva in pustil za seboj svetovnega rekorderja Johna Devitta. Konrads je dosegel izvrsten čas 55”9, ki je le za 8 desetink sekunde slabši od svetovnega rekorda .Devitta, ki pa še ni bil priznan. Jon Konrads je zmagal tudi v finalu na 1650 yardoV s časom 18’24”2. Drugi John Rig-by 18’34”7, 3. Kissane 18’46”1. V finalu na 110 yardov v metuljčkovem slogu je zmagal Brian Wilkinson s časom 1’04”2. Drugi Hays 1’06.”8, tretji Kal-be 1’07”5. V finalu na 220 yardov prsno je zmagal Terry Gatherco-le z 2’47”1. V tekmovanju žensk je v finalu na 220 yardov prosto zmagala Dawn Fraser s časom 2’15”3. Druga je bila Usa Konrads. Nato je Fraserjeva v štafeti 4x110 yardov prosto izenačila lastni svetovni rekord na 110 yardov s časom 1’01”4. Na 220 yardov prsno je bila prva Rosemary Lassig s 3’00”8, 2. Hogan 3’04”2. lliiimitiiiiMMtitiifiiiitmiMMimiiiiiiiiiiHitiiHiiiiiiiiimitiiiifiitiiiiiiittiiiiitiimiiiiiMiiiMMiiii Svetovno smučarsko prvenstvo študentov Leis (Nem.) prvi v slalomu Mueller (Nem.) v kombinaciji Skocik v krilski vrsti. jl?a V drugem polčasu je vstopil v italijansko moštvo gpi-gno namesto Vignolija in akcije Italijanov so takoj bile bolj .smotrne. 2e v prvih minutah so z ostrimi napadi zmedli Avstrijce, ki praktično sploh niso mogli zaustaviti napadov domačih in uravnovesiti igro. Avstrijska o-bramba se je mnogokrat rešila z veliko srečo, ni pa mogla preprečiti treh golov in zaslužene zmage Italijanov. V vsem drugem polčasu je bila italijanska obramba prak-t čno brez dela. Začetni udarec so imeli Avstrijci, ker so Italijani izbirali igrišče. Schilling se je takoj uveljavil s svojim spretnim preigravanjem in Italijani so prvo dobro akcijo izvedli šele v 4’, vendar je moral Cassani že minuto pozneje odstraniti nevarnost po prodoru Schilling - Meier V 9’ je prodrl pred vrata Skocik in Berceliino je odbil žogo v zadnjem trenutku v kot. V 27’ so gostje spet izvedli krasno akcijo. Stamm je podal Er-kingerju, čigar strel je Cassani odbil. Zogo je prestregel Haindl in jo je s treh metrov poslal čez prečko. Sledila sta dva zaporedna protinapada Italijanov brez uspeha, v 31’ pa so gostje dosegli gol. Erkinger je centriral skoraj iz kota in Haindl je iz obrata neubranljivo streljal v mrežo. Preostali del polčasa je potekel v stalnih napadih Avstrijcev, ki jih je italijanska obramba ie s težavo zadrževala. V 31’ prvega p. lčasa ie zapustil igrišče Vignoli in zamenjal ga je Spigno, v drugem polčasu pa je zapustil igrišče Haindl, katerega je zamenjal Hirnschrodt. Ze v prvih minutah drugega polčasa so Italijani večkrat r.evarno prodrli in v 6’ končno izenačili. Strel Cere je zaustavil z roko Buchberger v kazenskem prostoru in il-me-trovko je realiziral Berceliino. V 12’ spet lepa akcija domačih. Cera in Mascalaito sta preigrala vso nasprotno o-brambo, toda Ferrario je zaključni strel poslal mimo vrat. V 21’ je Avstrijcem uspelo za Italijan Vigliani 7. v slalomu in 3. v kombinaciji V skokih najboljši Jugoslovani ZELL AM SEE, 21 — S slalomom za moške in s samostojnimi skoki se je zaključilo svetovno smučarsko prvenstvo študentov. V slalomu je zmagal Nemec Leis pred rojakom Muellerjem, ki si je zagotovil prvo mesto v kombinaciji in z njim naslov absolutnega svetovnega študentovskega prvaka za 1. 1959. Od Italijanov se je v slalomu Vigliani uvrstil na 7. mesto, v kombinaciji pa zavzel častno tretje mesto. Rezultati: Slalom: 1. Leis (Nem.) 115”6, 2. Mueller (Nem.) 119”4, 3. Herwinh (Sv.) 123”5, 4. Rey (Sv.) 123”7, 5. Koppe (Nem.) 123”9, 6. Mounier (Sv.) 124”4, 7. Vigliani (It.) 128”1, 8. Dil-cher (Nem) 129”2, 9. Keglo-vic (Avst.) 130"7, 10. Koestin-ger (Avst.) 13Q”8, 11. Viola (It.) 131"3, 21. De Stermich (It) 139”6, 24. Bertolaia (It.) 144”4. . " ,....... Kombinacija (smuk, veleslalom in slalom): 1. Mueller (Nem.) (svetovni prvak) 1,96, 2. Leis (Nem.) 4,09, Vigliani (It.) 16,14, 4. Rey (Sv.) 16,65, 5. Keglovic (Avst.) 17,30, 6. Herwing (Sv.) 19,38, 7, Koe-stinger (Avst.) 20,43, 8. Mounier (Sv.) 21,59, 9. Grunder (Sv.) 21.70, 10. Koppe (Nem.) 22,6li. Svetovno študentovsko prvenstvo se je zaključilo s samostojnimi skoki pri katerih pa Italijani niso sodelovali. V močni konkurenci so se na prva tri mesta uvrstili Jugoslovani Oman, Roiina ni Gorjanc, ki so se odlikovali tako po dolžini skokov kot po lepem slogu. Tehnični rezultati nam trenutno še niso znani. NOGOMET Za olimpijski turnir 36 dokončnih prijav RIM, 21. — S prijavo Urugvaja in Libanona v zadnjem trenutku se je včeraj opolnoči zaključil prijavni rok za o-limpijski nogometni turnir 1969. Skupno se je prijavilo 36 držav, to je 12 več kot na olimpiadi v Helsinkih. Turnirja se bodo udeležile naslednje države: ■ Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Koreja, Danska. Egipt, Etiopija, Finska, Nemčija, Ghana, Japonska Grčija, Indija, Indonezija, Anglija, Irak, Jugoslavija, Li- banon, Luksemburg Malta, Norveška, Nizozemska, Poljska, Romunija, ZDA, Švica, Tajlandija, Tanganika, Tunizija, Turčija, Uganda, Madžarska, Sovjetska zveza in Italija. KOLESARSTVO Baldmi operiran RLM, 21. — Svetovni in italijanski kolesarski prvak v cestni vožnji Ercole Baldini je bil danes nujno operiran zaradi nevarnega vnetja slepega črevesa. Operacijo je izvedel prof. ZappalA Ercole Baldini se zaradi tega seveda ne bo mogel udeležiti dirke po Sardiniji, ki se začoe jptri. NOGOMET Triestina - Brescia, juniorji, pokal «E. De Mardino*. Občinski stadion ob 15. Cremcaffe - Turriaco, diletanti, igrišče Ponziane ob 15. CRDA - Ronchi, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 15. Istria - Libertas, diletanti, igrišče pri Sv. Alojziju ob 15. Fortitudo - San Giovanni, diletanti, igrišče v Miljah ob 15. Cava Romana - Ponziana, diletanti, igrišče V Nabrežini ob 15. KOŠARKA Palacanestro Stock • Stanita Milano, ženska A serija. športna palača ob 17,30. CM Mercantile • USCI Ve- nezia, ženska B serija. Telovadnica v Ul. della della Val-le ob 11. Olimpia Hausbrandt - Julia Trieste. Telovadnica v Ul. della Valle oh 16. ATLETICA Tek čez drn in strn za vse kategorije. Organizira SGT (6 km). Start ob 10.30 pri otroškem naselju na Opčinah. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. Glavna dirka «Premio delle Muse«. Lir 360.000, proga 2100 m. Dirka TOTIP. NOGOMET Santamaria je Španec in ne Urugvajec MADRID, 21. — Nastop srednjega krilca Real Madrida Santamarie v španski reprezentanci, ki bo 28. t. m. igrala v Rimu proti reprezentanci Italije, je sprožil polemiko v zvezi z državljanstvom Santamarie. Predstavnik Real Madrida je izjavil, da ni nobenega razloga, zaradi katerega bi Santamaria ne mogel igrati v reprezentanci, češ da ni Urugvajec, kot so pisali nekateri italijanski listi. Dejal je, da je Santamaria sin Spancev in španskih državljanov in da je vpisan v državljansko knjigo španskega konzulata v Montevideu. (pogovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska tiskarski zavod ZTT . KINO PROSEK-KOHTOVEL predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri barvni film: Pustolovščine Arzena Lupina Igrajo: ROBERT LA- MOUREX, O. E. HASSE Tibw trn CjičiJiah predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 15. uri Universal cinemascope barvni film: ERICH MARIA REMAROUE 1 ‘ČAS ZA ŽIVLJENJE« JOHN 6AVIN • LIESELOTTE PULVER’ ilOCK MAH0NEY- DON DeFORE • KEENAN WYNN. V ponedeljek 23. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. nKEj budal ^ u u II AL (-Pan Žagar žagar je odkorakal s koso. Na koncu vasi se mu le pri- ---------- --------J”” ' ih z vi- S1 Jiovev*0 zadeli včeraj, ko so bili tik nad vasjo in bi Čn vA 8 puško zadel*, Je zmajal z glavo poročnik, k^j.^Qo danes?* V' tb,r,n° brnenje J* naraičalo ter nato polagoma tvS pokrila sedmoriea Je silila v sonce. biajo za nas nobenih pozdravov*, Je menil nj!> fetiomirn°. bi lahko tudi Jaz kosil*, Je rekel iupan. t J j j Je kimal poveljnik. Je . je Kimal poveijm*. bil opa,1koso izpred hleva, vtaknil oslo v vodir iV-.&isnr, • Klepalo s kladivom Je vrgel čez ramo, sl ih ° tutarico, natlačil kruha in prigrizka v žepe LbkfoA?? hapotli v senožet. V gostilni pri cerkvi Je Aht naJ mu za opoldne skuhajo kaj gorkega, "hi, bi J vprašal krčmar, ti vhi»i fcakal*. je odvrnil Žagar. «V malo dneh "ti ** hi0 einovi, če tam z družino kaj pnda uredijo, ji titm* lci povem, Stefan: moj dom Je pust in ni V$4 gospodarijo v njem. Človeka boli srce, ko Jih V^Sth ? umaknem*. žJbiiti: ?'&gar», Je sočutno dejal Stefan. «Tudi pri »J Povsod, klet in hiSo moram zaklepati pred &i biti bii ne gremo, če ne bo hujšega. Dokler imam \Jthgt’^ jih laže branim. Zasluii se pa tudi z njimi. ,8vetlih kebrov, da Je kaj*. .V*1 pfj proti stranski sobi. Nekaj častnikov Je - k pogrnjeni mizi ob kavi in rogljičkih. lefan. Le nabiraj svetie kebre. V zaledju bi zibala naproti Mica v nedeljski obleki, v svetlih čeveljčkih sokimi petami, z modrim, svilenim trakom in iskrečim se glavnikom v našopirjenih laseh. »Hej, Mica, kaj pa to?» Je žagar posmehljivo zazijal. »Kam hitijo te nožiče, na ples ali v svate?* Mica Je čutila posmeh, a zdelo se Ji Je, da Je šali primešanega tudi nekaj prikritega dobrikanja. »Na izlet*, se je prijazno nasmehnila. »Sama? Kam pa?» »V mesto. Z vozom. Povabljena sem*. »Kdo te Je povabil?* »Prijazni ljudje*. Zdaj Je bila že mimo njega. Govorila Je oziraje se, kakor da se ji mudi, in za spoznanje pomilovalno, češ: »Le glej me, župan! Ti si le kmet in kosec, jaz pa sem gospodična*. »Mica, Mica*, je Žagar zmajal z glavo. Ona tega ni več slišala. Kosec se je bližal svoji senožeti. Od daleč se mu je zdelo, da se pri cesti svetlika v njej jasnejša lisa, ki se Je bolj rumenkasto odražala od ostale motno zelenkaste ravni. Stopil Je hitreje. Slutnja ga ni varala. Precej široko plesmo je bilo tam pokošeno in pograbljeno. Vee konec senožeti naokrog pa Je bil poteptan in popasen. »To ni Logar*, je mrmral. »To je vojaštvo — to Je vojna*. Tudi sosednje senožeti so imele nekaj takih sledov. Ali naj se pritoži na poveljstvu? Dokazov nima, da Je vojaštvo krivo. Ce hočejo, lahko tajijo. čutarico in suknjo Je obesil na bližnjo murvo ter začel kositi. Nikdar še ni stal ob košnji kakor danes sam v senožeti. Navadno so pele najmanj tri kose, včasih tudi štiri, če se je Ivanu zahotelo košnje Pol dneva — in trava Je bila na tleh. Danes žagarju in bilo neprijetno, da se košnja ne bo tako hitro končala. Osiroteli dom, ki se vsiljenci šopirijo po njem, ga ni posebno mikal in bil je zadovoljen, da mu ni treba biti doma in jih gledati. Enakomerno prestopanje in zamahovanje ga Je v duhu pri.navijajo nazaj v nekdanje mirno, lagodno življenje sredi teh bujnih poljan, prav nič podobno hlastanju in razbur- janju poslednlih dni. Spominjal se je prejšnjih košenj od svojega šestnajstega leta dalje. Sprva je stal z rajnkim očetom v vrsti in če se je kosa kaj natikala ali upirala, mu je oče pokazal, kako si jo je treba pokoriti. Naslednja leta, ko so roke povsem obvladale kosišče, mu je bilo največji užitek pogledovanje izpod klobuka v sosedovo senožet, kjer so grabljioe med delom pele in kramljale, med njimi tudi njegova sedanja družica in mati njegovih otrok. Po vojaščini in poroki je kot mlad gospodar zahajal s hlapcem v senožet. Pozneje, ko so sinovi doraščali, je nje učil tega’posla in delal z njimi. Po devetih je sedel v senco pod murvo in se okrepčal. S koncem kosišča je nato razbrcal že pokošene redi. Poklepal je skrhano ostrino, jo izgladil z oslo in nametal do poldne še nekaj redi. Raztrosil je tudi te, skril koso v bližnje žito in odšel h kosilu. V gostilni je sedel z domačimi k mizi. »Ti kosiš. Jaz še tega ne morem*, je potožil Štefan. »Ce se le zganem zdoma, mi novi gostje vse raznesejo*. »Jaz pa dčma nimam več. Drugi se šopirijo v njem. Zdaj skušam rešiti seno — če se bo dalo. Tudi tam že hodijo v škodo. Kjer se jim zdi, si sami nakosijo in nagrabijo sena ali detelje*, je povedal žagar. »Pritožimo se. Županstvo naj jim stopi na prste*. »Težko jih bo krotiti. Povem polkovniku. Pa vem, da takih tožba ne poslušajo radi*. V hišo je stopil občinski sluga. Izpod pazduhe je vzel laket dolg papirnat valjarček ter ga začel razvijati pred županom. »To bo treba kam nabiti*, Je rekel. »Nova prebiranja. Tajnik prosi, da poveste, kam naj to denemo*. Žagar je naglo vstal in z očmi preletel razglas. «... od 17. do 45. leta...*, je bral nekje v sredi. »Tudi mene bodo prebirali*, se je zresnil Štefan. »Sveta nebesa, le kdaj bo tega konec?* je zatarnala gospodinja. »Konec, konec —>, je skomizgal župan. Podvizal se je s kosilom in odhitel za slugo. Pri občinskem domu je pokazal, kje naj visi razglas. Doma je poiskal v skednju grablje in vile ter se vrnil v senožet. V popoldanski pripeki je z vilami obrnil pokošeno in raztreseno seno. V senci pod murvo si je znova naklepal koso. «Zdaj mi jih poberejo*, je razmišljal med ostrim nabijanjem, ki se je sunkovito trgalo iz klepala, kose in kladiva. «Vse tri. ženske same v tujini, jaz sam v fronti, sinovi sami v strelskih jarkih, raztepeni v bogve kakšne konce sveta — tako bo sedaj*. Po stranskem razoru se je napotil v sredino senožeti, kjer je hil opoldne prenehal. Nove redi so se delale pod koso, dokler se ni sonce nagnilo. Tedaj je z grabljami potegnil seno proti sredi in ga z vilami zlomil na kupe. O mraku se je vrnil. Streljalo ni. V kleti si je narezal gnjati in sira in si natočil majoliko vina. V kuhinji je sedel za mizo in gledal med večerjo skozi odprto okng na dvorišče. S ceste je pritopotal in prihrzal konj. V sedlu se je zibal polkovnik in pritiskal narahlo svetle ostroge v belo konjsko dlago. Jezdec je skočil na tla, izročil belca vojaku in z dvorišča prijazno pokimal županu skozi okno. še preden je žagar dobre odzdravil, je bil polkovnik v kuhinji. »Ostanite, ostanite*, je pomirljivo pomignil županu ki je bil naglo in spoštljivo vstal. Njegove ostroge so zažven-ketale po kuhinji, njegove oči so se živahno ozrle po stenah opravi in ognjišču. Nato je sam sedel županovemu mestu nasproti in z roko ukazal žagarju, naj ne prekinia večerie «Da», .ie odločil, »tako bo najbolje. Vaša kuhinja bo čmL niška kuhinja. Vi boste v njej dobivali hrano zastoni Sai vam itak nima kdo kuhati, kajne?* «Kakor ukazujete* se je vdal župan. Po kratkem premolku je dodal: «Seno odnašajo*. y muumu »Kdo?* »Vojaki*. »Naznanite mi vsak prekršek. Napišite imena In mi jih izročite. Krivce zadene kazen po predpisih Ce ne bo druzače postavimo straže. Po .naših jarkih preveč vojaštva lenobo pase. Sovražnik se ne upa blizu*. K° K?rljnik se Je župan tihe nasmehnil vase: «Napišite imena! Lep nasvet, Le kdo mi jih pove?* Drugo jutro se je odpravil o prvem svitu v senožet Opazil je, da je bila prva dva kupa na koncu vzela noč’ »Napišite imena*, si je ponovil z bridko grenkobo. (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 22. februarja 1959 Leto XV. - Št. 46 (4200) Cena 30 lir TeL: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. I, II. nad. — TELEFON 93-191 IN 94439 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, let Zaloin8|4 Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Petlico 1-U. — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 1230 ln od 15. do 18. —' Tel, 37-338 - ' CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, flnančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir oeseda tržaškega uska Trst 11-5374 -- Za FLRJ : AOIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. .3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani Pn včerajšnji uvodni izmenjavi misli Razgovori Mac Millana in Hruščeva se danes nadaljujejo blizu Moskve Zanimiva odkritja med prepiri v hiši iVa svečani večerji sla oba državnika poudarila željo po izboljšanju mednarodnih odnosov, „ki jih je ohladil led hladne vojne“ MOSKVA, 21. — Mac Millan in Selwyn Lloyd sta prispela danes s svojim spremstvom na uraden obisk v Moskvo. Letalo «Comet» je preletelo razdaljo med Londonom in Moskvo v treh urah in 40 minutah. Na letališču so Mac Millana sprejeli Hruščev, Mikojan, Kozlov, Kozigin in zunanji minister Gromiko. Letališče in pot z letališča v Moskvo sta bili okra- šeni s sovjetskimi in britanskimi zastavami. Na letališču in po poti pa je goste pozdravljala velika množica. V svojem pozdravnem govoru je Hruščev med drugim izjavil: »Vaš obisk nam nudi prijetno priložnost za koristno izmenjavo misli o sovjetsko-angleških odnosih in o perečih mednarodnih vprašanjih, ki za-skrbljajo sovjetsko in britau liko olajšati zaskrbljenost, ki danes zajema svet. To je vsaj moj smoter. Poglejmo, ali ga lahko skupno dosežemo.« Po pozdravnih govorih sta Mac Millan in Hruščev z ostalim spremstvom odpotovala v Moskvo. Na trideset kilometrov dolgi poti je goste pozdravljala velika množica. Popoldne je Mac Millan napravil vljudnostni obisk Hru-ščevu. Britanski zunanji minister Šelwyn Lloyd pa je popoldne napravil vljudnostni sko ljudstvo. Vedno smo na- | obisk sovjetskemu zunanjemu klonjeni izboljšanju odnosov med SZ in Veliko Britanijo. SZ je miroljubna država, ki gradi novo komunistično družbo. Predvsem hočemo preprečiti vojno. Hočemo živeti v miroljubnem sožitju in zadevna naša politika je nespremenjena. Pripravljeni smo na plodne razgovore.« Mac Millan je odgovoril: «Moj obisk ima tri namene: 1. Zunanji minister in jaz nameravamo vrniti Vaš vljudnostni obisk v naši deželi leta 1956. Zal nam je, da so do; godki onemogočili, da bi prej vrnili ta obisk. Zadovoljni pa smo, da je prišel trenutek, ko smo lahko sprejeli vašo gostoljubnost. 2. Upamo, da bomo lahko kaj videli o vašem ljudstvu, o vaši industriji in o kmetijstvu v Sovjetski zvezi. To ni moj prvi obisk: bil sem že tu kot navaden turist skoraj pred tridesetimi leti. Pričakujem, da bom našel v SZ v celoti spremenjene pogoje od tistih, kakršni so bili tedaj, skoraj prav tako takor se današnja Anglija razlikuje od slike, kakršno je naslikal Dickens... 3. Zadovoljni bomo, če bo naš obisk prispeval k boljšemu razumevanju, da bi v Sovjetski zvezi bolje razumeli današnje življenjske pogoje v Veliki Britaniji in stališče, ki ga je zavzela na-ša država do večjih svetovnih vprašanj. Zaradi tega u-pfimo, da bomo imeli z Vami, gospod ministrski predsednik, in s člani sovjetske vlade temeljite razgovore. Ne prihajam, da bi se pogajal o določenih vprašanjih. Vendar upam, da bomo med nbšimi razgovori lahko doseg-lf vsaj boljše razumevanje na. š|h stališč. Morda bi naš o-bisk na ta način mogel neko- ministru Gromiku. Razgovor je trajal petnajst minut. Razgovor med Mac Milla-nom in Hruščevom je trajal štirideset minut. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra Selwyn Llo.vd in Gromiko ter anglešsi poslanik v Moskvi in sovjetski poslanik v Londonu. Po razgovoru je Hruščev priredil v Kremlju večerjo. Zatem pa je britanska delegacija odšla skupno s sovjetsko delegacijo z avtomobilom v neko vilo v vasi Semeonov-ka. Tu bodo britanski gostje preživeli nedeljo skupno s Hruščevom in se bodo zvečer vrnili v Moskvo. Med večerjo sta Hruščev in Mac Millan izrekla zdravici. Po večerji je Mac Millan pohvalil sovjetske uspehe na področju tehnike in izjavil, da je Velika Britanija s tem zadovoljna. Izjavil je zatem, da je Velika Britanija ponosna, ker je na prvem mestu glede razvoja jedrske energije v nevojaške namene, ter z dejstvom, da je po vojni zgradila tri milijone stanovanj, kakor tudi s svojo veliko proizvodnje- avtomobilov. Mac Millan je nadaljeval: •Istočasno želimo ohraniti naš tradicionalni način življenja in naše oblike vlade. Mislimo, da je to dobro za nas in za naše ljudstvo. Tudi na mednarodnem področju smo videli, da je imperializem epizoda v zgodovini. Sedaj ni več stvarnost. Podedovali smo im-ptrij, ki so ga bili naši očetje zgradili, toda spričo načina, kako so delali smo mi bili sposobni spremeniti imperij v Commonwealth.» Mac Millan je tudi izjavil, da ima Velika Britanija prekomorska ozemlja, ki so od Makarios se bo sestal s polkovnikom Grivasom? Fuot napoveduje skorajšnjo ukinitev izrednega stanja ATENE, 21. — Na posebni st ji vlade je predsednik Ka-ramanlis poročal ostalim mi-rtistrom o podrobnostih sporazuma o Cipru Ministrski avet je soglasno odobril Ka-rfemanlisovo delo. Iz Nikozije pa javljalo, na ce je danes vrnil tja ciprski guverner Foot, ki je sodeloval na londonski konferenci. Ob prihodu v Nikozijo je Foot izjavil, da bo odšel takoj na delo, da čimprej odpravi izredno stanje, prav tako bo Čimprej ukinil prepoved Makariosovega prihoda ra Ciper. Dodal je, da se ne sme izgubljati čas pri uresničenju neodvisnosti Cipra Na koncu je Foot izjavil, da niso še nič sklenili, kar se tiče voditelja EOKA polkovnika Gri-vasa, m da niso še pripravili amnestije. V Nikoziji so rudi uradno javili da bosta prihodnje dni odpotovala dva bataljona angleških čet, ki štejeta približno 2.000 mož in da ju ne bodo zamenjali. Londonski list «Daily He-rald« je objavil vest, ki trdi, da bodo voditelju EOKA polkovniku Grivasu ponudili mesto generala v grški vojski, zato da ne bi ostal na Cipru. To baje nameravata storiti nadškof Makarios in grška vlada, toda vprašanje je, kaj bo rekel Grivas. Molk Griva sa o sedanjem sporazumu »n pomanjkanje slehernih manifestacij na Cipru daje v grških političnih krogih misri-ti, da Ciprčani niso povsem zadovoljni in da je večina na otoku razočarana nad rešitvijo. Nekateri trdijo, da je sam Grivas (Digenis) dal navodila ciprskemu prebivalstvu, naj^ m manifestira. Do sedaj Digenis sploh povedal svojega mnenja o sporazumu. Po mnenju atenskih političnih krogov bi bilo želeti, da bi se nadškof Makarios sestal z Digenisom in z njim razjasnil položaj. Turška tajna organizacija na Cipru «TMT» pa je sinoči raztrosila letake, s katerimi obsoja včerajšnje študentovske demonstracije proti sporazumu o Cipru. V letakih je rečeno, da sporazum v ničemer nje odvisna in ki ne morejo š-sama živeti; «angleška politika je v tem, da jim pomaga, da dosežejo ta smoter, da se bodo lahko sami vladali.« Zatem je Mac Millan pozval na prenehanje hladne vojne, v kateri si stojita nasproti dva bloka, ki razpolagata z vedno strahotnejšim orožjem. Dodal je; »Želim z vsem svojim srcem, da bi to teamovanje prenehalo. Ne zaradi tega, ker bi se mi bali preračunanega napada — in upam, da se niti vi tega ne bojite. V modernih pogojih bi tak napad med velikimi državami bu najmanj samomorilska blaznost. Hkrati je nemogoče odstraniti od nas nevarnost vojne zaradi zgrešenih računov ali nesporazumov. To bi bila nesreča za nas vse. V takih okoliščinah imajo državniki dolžnost videti, ali je mogoče določiti neko podlago zaupanja ali skleniti pogodbe, ali na ka’k drug način zmanjšati to nevarnost. Ce bi mogli usmeriti vse e-nergije, ki jih sedaj obe stra ni posvečata proizvodnji konvencionalnega in jedrskega o-rožja, bi lahko dosegli zelo veliko proizvodnjo v miroljubne namene. Ne pravim, da je to lahka naloga, toda vsaj poskusimo. Medtem pa naj naši dve vladi in druge prizadete vlade skušajo prepovedati nevarne poti.« Hruščev pa je v svojem govoru izjavil, da bi želel skupno z Mac Millanom proučiti, «kaj je treba napraviti, da se stali led, ki se je nakopičil v hladni vojni«. Dodal je: »Vaša navzočnost nam daje priložnost, da razpravljamo o mnogih vprašanjih, ki zadevajo neposredno bodisi angleško-so. vjetske odnose, kakor tudi številna mednarodna vprašanja. Po drugi svetovni vojni je prišlo do poslabšanja odnosov med našima dvema državama. Ali ne bi bilo bolje, če bi midva razmislila o tem, kar je treba napraviti, da se stali led, ki se je nakopičil v hladni vojni? Ce bi uspela, bi bile odstranjene številne težave, ki ovirajo izboljšanje mednarodnih odnosov in rešitev mnogih važnih mednarodnih vprašanj.« Hruščev je nadaljeval: »Mnogi sedaj govorijo o odjugi v mednarodnih odnosih, ki se kaže s povečanimi stiki in s povečano željo po razgovorih. V vašem prihodu vidimo prav izraz te odjuge. Narodi pričakujejo od vlad nove napore in premaganje ovir, ki preprečujejo narodom, da bi se v celoti posvetili miroljubnemu delovanju brez strahu pred vojno. Človeštvo je doseglo tako razdobje svojega obstoja, v katerem lahko prepreči izbruh vojne. Nasa stališča gredo neredko narazen, toda to nam ne bi smelo jemati poguma. Morali bi se bolje razumeti in dati naš prispevek, ki naj bo vreden naših narodov, za stvar splošnega miru.« Na koncu je Hruščev izrekel upanje, da bo Mac Milla-nov obisk prispeval k razvoju in okrepitvi prijateljskih odnosov med SZ in Veliko Britanijo in da bo velik prispevek za boljše mednarodne odnose in s tem za ohranitev miru. Uradni angleško - sovjetski razgovori se bodo začeli v ponedeljek. Ce ne pride do spremembe programa, bosta one delegaciji imeli štiri sestanke, ki bodo trajali vsak dve ali tri ure-, razen prvega, ki bi u. tegnil biti daljši. Lahko se računa, da bodo uradni razgovori trajali skupno okoli deset ali enajst ur. Ker je Vorošilov sedaj bolan, bo v ponedeljek snreiel Mac Millana podpredsednik prezidija vrhovnega sovjeta Rašidov. Protestna zborovanja bivših bojevnikov v Franciji PARIZ, 21. — Danes je nad osem tisoč povečini precej starih bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne, med katerimi so bili tudi številni invalidi, demonstrirale, ker so jim v okviru novih gospodarskih ukrepov ukinili vojno v dvorani Wagram. Ker pa niso mogli vsi v dvorano, so mnogi ostali na ulici in so vzklikali proti generalu De Gaullu (»De Gaulle na veša-Ia», «Dol z De Gaullom« itd). Policija je bila v zadregi in ni nastopila Ta demonstracija je prva cd cele vrste demonstracij, ki jih je zveza bivših bojevnikov organizirala po vsej Franciji za danes in jutri. ««-------- RABAT, 21. — Nad 2000 študentov je danes demonstriralo v Rabatu pred ameriškim, francoskim in španskim poslaništvom. Nosili so napise «Američani, vrnite se domov« jn »Francoski in španski vojaki, odidite iz Maroka«. Ni bilo incidentov. Don Sturzo je v polemiki z »bazisti odkril že stara paktiranja z desnicj Odgovornost za »operacijo Sturzo“ 1.1952 nosi Gcdda, razen njega pa pokojni (iasperi in (ionella - Segoi je l/čeraj nadaljeval sestavo programske izjave (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Stari Don Stur- penzijo. Bivši bojevniki so se zbrali „ im,m,..imuni,. „„„ ...ima..................................im..........mm.......iiimiiiiiiuiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiilimiii............mn.....umih.......mirnimi......m......mirni« zo se še vedno od časa do časa pojavi v politični kroniki. Sedaj je za Giornale d’I-talia napisal članek, v katerem napoveduje ostro borbo proti demokristjanski levici. Članek je napravil danes zvečer v političnih krogih v Rimu precejšnjo senzacijo. Sturza je k pisanja izzvala «bela knjiga«, ki jo je objavila agencija «ba-zistov« Radar. Tej agenciji pomeni enobarvna vlada povratek »dobe operacije Sturzo to je razdelitve degele na dva bloka — kar je De Ga-speri pieprečil — ki je sedaj spet aktualna«. Duhovnika iz Caltagirona je zbodla tista «operacija Sturzo«, s katero se mu daje očetovstvo operacije ob občinskih volitvah v Rimu leta 1952. Sturzo je sedaj povedal, da je treba očetovstvo te operacije pripisati kar samemu De Gasperiju in Gonelli. Gonella je govoril z De Ga-sperijem o nevarnosti, da bi občinska uprava na Kapitolu padla v roke socialkomuni-stom. Misliti se je začelo na to, da bi se sestavila hsta s podporo vladnih strank z desnice. Don Sturzu se je vse to zdelo težko, vendar je obljubil pomagati pod pogojem, da se prej poskusi potipati pri liberalcih, socialdemokratih in republikancih. Toda tako Vil-labruna kot Romita in Pac-ciardi so izključili vsako možnost, da bi sodelovali pri listi, na kateri bi bili tudi desničarji. Don Sturzo piše, da je to poročal Gonelli in De Gasperiju, nakar je govoril s prof. Geddo, da bi zvedel, kaj misli on, in da bi tudi zvedel, ali bi Katoliška akcija in desnica glasovali za listo KD, liberalcev, socialdemokratov in re- Proslava prve obletnice ustanovitve ZAR Naser poudarja, da bo še dalje vodil politiko pozitivne O odnosih med ZAR in SZ ■ Na zborovanju je govoril tudi maršal Tito, ki je poudaril važnost arabske enotnosti KAIRO, 21, — Predsednik Naser je v svojem današnjem govoru fned drugim izjavil: »Poslal sem pismo Hruščevu po njegovem govoru na XXI. Kongresu KiP SZ in ga vprašal, ali je njegova vlada spremenila stališče do arabskega nacionalizma. y svojem pismu, ki sem ga dobil preteklo noč, mi je predsednik sovjetske vlade zagotovil, da bo Sz še dalje podpirala borbo Arabcev za mir, neodvisnost in svobodo«. Hruščev pravi v svojem pismu dalje: »Kar se tiče vaših ukrepov proti komunistom, nima Sovjetska zveza nobenega namena vmešavati se v vaše notranje zadeve«. Naser je nato dejal: «Odnosi med ZAR in Sovjetsko zvezo so še vedno izvrstni in vse. kar je bilo rečenega o ohladitvi med nami, je samo imperialistična propaganda«. Za. tem je Naser obtožil imperialistične kroge, da so razširili govorice, češ da SZ pripravlja zaroto za njegov umor. Nato je Naser izjavil, da vprašanje združitve med ZAR in Irakom ni nujno vprašanje, in kar je važno, je solidarnost med obema državama. Pozval je iraško vlado na razgovore za sklenitev vojaških, gospodarskih in kulturnih dogovorov, ki bi zbližali obe državi. Naser je nato dejal, da so »Ben Gurion, evropski sionistični in imperialistični krogi razšrili tendenciozne informa. eje o množičnem izseljevanju Zidov iz Vzhodne Evrope v Izrael«. Izjavil je zatem, da je v Port Saidu jasno govoril »o našem položaju, naši politiki in naši revoluciji« »Govoril sem o zaroti proti enotnosti Egipta in Sirije. Govoril sem tudi o stališču komunistične stranke v Siriji do naših smotrov in do arabskega nacionalizma Tedaj sem rekel, da moramo stvari imenovati s pravim imenom. Naša politika je bila jasna: politika pozitivne nevtralnosti, ne-vključevanja v bloke, arabski nacionalizem ter ustanovitev socialistične, demokratične in kooperativistične družbe Ze od prvega dne poudarja: ne ogroža turške skupnosti, ......................... m....................................................... (Nadaljevanje z 2, strani) niti na Vzhod niti na Zahod, niti na levo niti ha desno. Nismo pripravljeni sprejemati u-kaze od katere koli tuje prestolnice. Ne bomo dobivali u-kazov iz Londona, Pariza Wa-shingtona, Moskve in tudi ne iz drugih prestolnic. Naša politika izhaja iz naše države, iz naše duše, iz naše zavednosti«. V zvezi s svojim pismom Hruščevu je Naser izjavil, da je imel za svojo dolžnost napraviti konec vestem, ki so jih širile tuje tiskovne agencije, češ da »se ZAR obrača na Zahod« in da se .oddaljuje od Sovjetske zveze« ter da je »Hruščev sklenil zapustiti Naserja«. »Srečen sem, je nadaljeval Naser, ko ugotavljam, da se naša stališča skladajo, kar se tiče potrebe delovanja za o-krepitev prijateljstva med našima dvema državama kljub ideološkim nasprotjem.« Naser je dedal, da je Hruščev dalje napisal: »Sovražniki prijateljstva med SZ in ZAR želijo sedaj poudarjati naša i-deološka nasprotja. Naše stališče do vas in do države, v katerih živite, »e ne more spremeniti, naj bodo tam kakršne koli okoliščine, pomagali smo vam z vso iskrenostjo in prav tatko vam bomo še dalje iskreno pomagali v vaši borbi.« Naser je govoril na zborovanju ob prvi obletnici ustanovitve ZAR. Za njim je govoril maršal Tito, ki je čestital Egipčanom in Sirijcem zaradi njihove združitve in je med drugim izjavil; »Logično je da ta enotriost ne ugaja tistim, ki se še držijo gesla ..deliti in vladati”. Vedno so na svetu ljudje in tudi velike države, ki jim ni všeč e-notnost, ker jih to ovira, da bi dosegli svoje smotre«. Govoril je zatem o arabskem nacionalizmu, ki ga je označil za pozitivnega, ker je velik prispevek za uresničenje načela enakosti med narodi, ter je dodal: «Med vašo strašno preizkušnjo v Suezu so narodi Jugoslavije delili z vami isto bojazen in so bili z vsem srcem ob vaši strani«. mo, da se ne bomo usmerili ............................ desnice v večinski stranki_ in V razgovoru z dopisnikom pariškega lista »France Soir« je Burg.ba med drugim izjavil, da je neutemeljeno mnenje, da bi Francija mogla zmagati v alžirski vojni. Ponudil je oseben sestanek z De Gaullom Pn tem je izjavil da bi Tunizija dala pomembne koncesije Franciji glede Hizerte, če bi prišlo do politične rešitve alžirskega VJ>v“par?žu pa so se razširile tudi govorice, da se De Gaul-le maroški kralj Mohamed m Burgiba po svojih predstavnikih tajno posvetujejo, kako na; bi rešili alžirski spor. Seveda nt o tem tocnejših vesti. Vendar pa pripisujejo po-tovanju maro&kega kralja M • hameda, ki je seda) na Korziki. precejšnji pomen. Govori se, da je De. Gaulle poslal na Korziko svojega posebnega odposlanca, da r,e posvetuje z Mohamedom. 1 dni v svetu ni v francoskem Kongu V Hrazzavillu piesh.lnin francoskega Konga, je v zadnjih dneh prišlo do hudih spopadov med pristaši francoske lutkovne vlade in pristaši o-pozicije Do sedaj so ti spopadi terjali nad sto smrtnih žrtev. Francoska vojska je poslala ojačenia v Brazzaville ter začela sčisčenjes in »obnavljanje ieda». Sedanji nemiri imajo politično ozadje iri izhajajo iz lanske kampanje za referendum o ustavi Francije. Akcijo predsednika kolonialne vlade, katoliškega misijonarja Juluja, je takrat podprl tudi opozicijski voditelj socialističnega gibanja Opan-nult s pogojem, da bodo takoj po referendumu tudi volitve v novo kolonialno skupščino. Do volitev pa ni prišlo. Opozicija je zaradi tega skle* nila, da ne bo sodelovala pn razpravah v skupščini, dokli vlcda ne razpiše volitev. Kolonialna policija je aretirala mnogo opozicijskih ak tivistov in tudi Opangulta, ki je bil svoj čas tudi predsednik ko'cniolne vlade Opan-pulta so izročil, vojaškemu sodišču ter ga obtožili «netenja nemirov». Italija Tito je zatem omenil svoj obisk v azijskih in afriških državah in je poudaril, da je tam videl enake težnje po miru. «Ti narodi, je pripomnil, zahtevajo, če se j m že ne pomaga, naj se jim dovoli, da se bodo sami vladali«. Tito v Kairu Politični razgovori Tito-Naser KAIRO, 21. — Danes so se v Kairu pričeli razgovori med delegacijami Jugoslavije in Združene arabske republike o dvostranskem sodelovanju in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik Tito, delegacijo Združene arabske republike predsednik Naser. Predsednik Naser in njegova soproga sta priredila včeraj večerjo na čast predsed- niku Titu in njegovi soprogi. Med večerjo sta Tito in Naser izmenjala zdravici. Predsednik Naser je v svoji zdravici ugotovil privrženost Jugoslavije in Združene arabske republike izvenblokovski politiki, načelom Bandunga, borbi za mir, mednarodnemu sodelovanju, pravici narodov za samoodločbo in miroljubni koeksistenci. V odgovoru na zdravico je maršal Tito ugotovil, da ga je sedanje potovanje prepričalo, da so se sile miru precej povečale, in da je v razgovorih z vodilnimi državniki držav, ki jih je obiskal videl, da so pripravljeni vložiti največje napore, da se uresniči svetovni mir, enakopravnost in blaginja vseh narodov. Mi smo se na potovanju prepričali, da je ideja aktivne miroljubne koeksistence med narodi v tem publikancev z nekaterimi iz-venstrankarskimi kandidati. Gedda je tako listo izključil ter predlagal listo KD z desnico in strokovnjaki. Ce je to. kar piše Don Sturzo res — zakaj mu ne bi verjeli — tedaj je še enkrat potrjeno dejstvo, kako močno se Katoliška akcija vmešava (V italijansko politiko. Sicer je to o Katoliški akciji in Geddi že davno znano, vendar je sedaj le še enkrat potrjeno, po tako ugledni priči kot je Don Sturzo. Omenjena operacija se je tedaj razbila tudi na pritisk Scelbe, kot trdi Sturzo, ki pravi, da ga je Scelba nagovoril, naj takoj izda zadevno poročilo, preden bi lahko govoril z Gonello. Nato pravi, da je dolgo v molku prenašal sumničenja glede te operacije, ker je navajen, da pač prevzema svoje odgovornosti. Toda »lojalni sporazum« Segni-ja z desnico mu je dal po sedmih letih priložnost, da spregovori, da bi tudi tisti, ki nočejo razumeti, — nespametni hlapci Saragatg in Nen-nija — razumeli potrebo, da KD spet prevzame svoje mesto sredine brez nobenega manjvrednostnega kompleksa, kakršen je dovedel Zolija do tega, da je odklonil misinske glasove, nakar jih je zopet sprejel, ker jih je predsednik republike smatral za veljavne. Don Sturzo hoče nato »naivnim bazistom« dopovedati, da je sredinska politika brez manjvrednostnega kompleksa politika odprtja na desnico, kot sta hotela De Gasperi in Gonella. Ce pa bazisti mislijo drugače, potem se je treba vprašati, kaj še počno v katoliških vrstah. «Baza» je po agenciji Radar že odgovorila. V svojem odgovoru pravi, da ji je všeč, da Don Sturzo nima ničesar pri operaciji, ki nosi njegovo ime, in da si je celo prizadeval, da bi predlog Gedde propadel. Toda če je to res, dostavljajo »bazisti«, pada Don Sturzo v protislovje, ker se zgraža, ko oni pravijo to, kar je on sam, kot pravi, mislil in delal 1952. Agencija Radar odgovarja tudi na Zolijevo okrožnico pokrajinskim sekcijam ter protestira, češ da statut ne pridržuje glavnemu odboru sodbe o krizi; nato vztraja pri zahtevi po pravici izražanja umestne kritike, zlasti kadar ta kritika ne prihaja od posameznih voditeljev, temveč od celotnih pokrajinskih odborov. Segni je danes nadaljeval svoje delo pri sestavljanju delu sveta popolnoma spreje-. vladne programske izjave za ta in da bo končno zmagala 1 torek, pogovarjal se je z mi-v vsem svetu,« je ugotovil Ti- nistri Rumorjem, Tavianijem, to. 1 Colombom, pozno popoldne pa niMtIIIIIIIIIIIIMMIItllllllllllllllllllllinilllllllllllllllltllllllHIMimtIHtllllllltMMIIIIMtIHIIIIIIIItllinilllllllllllllMItllllllllllllllMimiMIMIIIIIItMmtI Prebivalstvo Njase se prebuja in zahteva svojo Spopadi s policijo in napadi na razna letališča Segni je novo vlado sestavil te prejšnjo nedeljo. Ko je postala znana lista uouih ministrov, je moralo biti takoj jas-no, da je imel predsednik težave s sestavljanjem do zadnjega trenutka Nekaterih končnih sprememb ni»o predvidevali niti najbolj informirani. Res du so vsi ministri demokristjani, toda iz olade so izpadli nekateri, za katere se je zdelo, da so na ministrske sedeže te abonirani. Bivši notranji minister Tambroni je prevzel dve sdenarnis mi' nistrstoi, medtem ko je na tem področju te udomačeni Andreotti prešel na državno obrambo. Medici, ki je navad no tudi imel posla z denarjem, pa je prevzel prosveto. Zunanji minister je postal ob. lastni Pella, Gonella, ki je bil dolgo kandidat za ta resor, pa je postal pravosodni minister Vlada pomeni kljub svoji e-nobarvnosti zmago desnice; desnice v parlamentu; lahko bi še dostavili ekonomske desnice. Segni se sicer še ni predstavil z vlado v parlamentu, toda večino si je zagotovil še preden je vlado sestavil. Večino si je zagotovil pn desnici, prt čemer te ni več tako vatna, ali bodo zanj glasovali tudi nusini al’ ne. Podporo so mu obljubili liberalci, monarhisti in tudi misini. Predstavnik demokristjanske levičarske »baze« Sullo, ki je bil imenovan za državnega podtajnika, je od Segnija zahteval, da bi v svoji programski izjavi izrecno poudaril du misinskth glasov ne bo štel pr( glasovanju o zaupnici. Tega pa Segni ni obljubil in Sullo je raje pustil podtajm-štvo. Razumljivo je, da bo Se-gnijev program takšen, da bo desnici prav, kajti svojih glasov mu desnica ne bo dajala zastonj. Segni pa bo svoj program sestavil tudi tako, da bo prav vse; ekonomski desnici, Con/industriji in vsem podobnim ustanovam ter delodajalskim kategorijam. Tetko je reči, it je *«J v\a' di namenjeno dolgo življenje. V sebi ima dovolj razkroje-vatnih elementov, vendar se pa lahko tudi dlje časa obdrži, uko bo levica » KD vedno le kapitulirala pred desnico SAHSBURY, 21. — Kakor poročajo iz Njase, britanske kolonije v Vzhodni Afriki, ki meji z Rodezijo, je tam prišlo do velikih spopadov med domačim prebivalstvom in policijo. Angleške oblasti so poslale ojačenja z letali. Včeraj sta dve večji skupini Afričanov napadli letališče v Fort Hill blizu meje s Severno Rodezijo. Sinoči je tamkajšnja vlada objavila, da obstaja organizirana kampanja državljanske nepokorščine, ki je v zadnjih 15 dneh zavzela obliko ilegalnih zborovanj in sestanaov. »Nekatera od teh ilegalnih zborovanj, dodaja poročilo, so zavzela prevratno obliko « Ministrski predsednik federacije za Rodezijo in Njaso sir Roy Welensky je danes izjavil, da bo vlada z vso strogostjo nastopila proti ponovitvi incidentov. Pri včerajšnjem napadu na letališče v Fort Hill je množica tudi poškodovala naprave na letališču. Prav ta,ko je množica napadla letališče v Laronga. Demonstracije so bile tudi drugod. Demonstranti so v Livingstonu napadli neko trgovino in predstavništvo škotske cerkve. V vse kraje so poslali vojaška in policijska ojačenja. Položaj je zelo napet, ker sta za danes in jutri napovedani dve zborovanji »Afriškega narodnega kongresa«. We-lensky je izjavil, da so za napade na letališča odgovorni voditelji Afriškega narodnega kongresa, in je dodal, da hoče ta kongres zanetiti v Njasi upor, ker so voditelji v svojih govorih večkrat izjavili, da hočejo napraviti iz Njase «nov Ciper«. Včerajšnji neredi s0 odraz nezadovoljstva v vsej federaciji. Prebivalstvo se vedqo bolj prebuja. Njih predstavništvo v posameznih organih pa je zelo malenkostno. V N jam je prevzel predsedstvo narodnega kongresa dr, Hastings Banda, ki je več let živel v tujini. Od kar je bil imeno- TANCANIKA ANGOLA BECUANIJA še z Giuseppom Pel*°’sp|,j' terim sta govorila 0 "jit zunanji politiki ter ' vprašanju Južne O tem sta nato obad . rila tudi pri P«® , Gronchiju, ki je raz ^ pozneje sprejel tud Odorizzija, predsedint .( nHhnra Trident^p nega odbora Trii Južne Tirolske. AL2IR, 21. B1^“:f med Alžirijo in Tuniz^ področju Mondovi Je .Jf velika bitka, kjer Je , ■“ delek alžirske oSV zafe 1 vojske preteklo noc „ lik napad na francosse janke. . Do sedaj ni še tocn^jj čil o bitki, pri kat.eri;I1 jejo francoski padalci ^ nialne čete ob podp° stva. «» ------- Poročilo o IV. za* (Nadaljevanje s uka v italijanski* ltt m n«hnveaa nftot in njihovega ga -položaja; ril* dana so bila >* * tj da bo nov italijo-((t kon o slovensketn . p popolnoma v skla ^ {t (j tencijami in ati' sebnega statuta. aSe# lj Na dnevnem redu * „ j nja so bila, podobn M prej.snrh, tudi prl vprašanja posamez ((jj organizacij. Odbor no pritožb rešil, re j, f gih pa je odložil z - if manjkanja element šitev. ...«i“ Odbor je kot J« , if lj; Ifi 'uuur je skupnega ura ^rK1' izčrpno ,r Lor*1," o vprašanju J. ■ J Jj etn‘C jivmh tudi jezika sodnijah o vprašanju dvoje* »ti ■ ih mest11"«« pisov na javnih^ ^ zivov krajev , ugotovitve prikaz31 , kusiji, so bile vna s,na i pisnik, kar bo 'c°r'niU d1' va pri obravnavanj ^ šanja dvojezičnos i na čih zasedanjih. V razpravi 0 vp tem s,^ šanju sta ena m m med drugim P°pd etn’j, majo pripadniki skupin že seda-’ it \ svobodnega u^nja® smenega upora rinega jezika, ker to gih uradih, kot - ) tavljale delegaC ^ d1 strani, uradnil!i!’,n]šint i jezik etniske n jgni Čeprav na za -j, prišlo do konkre red!a*g no formuliranih in priporočil. -z 0bv®. ,i izhajale določen ^jjU sti, je izmenja fi| \ podkrepljena ctJu. p 'igiija v fo# tev tega vpro-< : J resu obeh str (,i kljub pomanjkanj t,i ( ■ffeVfe )e i/ van za predsednika, vodi kampanjo ne samo za politični napredek Afričanov, pač pa tudi za odcepitev Njase od srednjeafriške federacije. Pred desetimi dnevi je predstavnik narodnega kongresa odšel v London in zročil britanskemu ministru za kolonije spomenico, s katero se zahteva neodvisnost Njase. vprašanje razprava o poglede, tako d [ei j \foti ria SC P Jjf zasedaj p0dr vati, da ;8 četrtega zaseda odražati tudi dvojezičnosti, n t ii -IIw ’ tri0 TURISTI, ki prihajate v Tr*t Priporočamo vam. da se pn nadott hišnih potrebtčtn obračate na tvrdke in ki oglašajo v tPRIMURSKEM DNEVNIliVy Postreženi boste • dobrim kvalitetnim 1 Cenim blagom ’t><° ; < 11 iU Tvrdka LORENZI -. « u” TRST, VJ, S' *el 24 2*l,tnt aVsc» tt — nieltanl (,-rgnc< • - s h,tr**/ kjer dobi*e ,„ P mesi ne d*1 dn«’/ vlla te£oi0&6jf izvaža:. izvaza. •• n»mr0fi in ženska, efpi f DANlA.žJ* ^ MOTOobV|T- RIBARIČ IVAN vs«H.v.V IMPORT - EXPORT ty* TRST — ULICA r. CRISPI U — rtA' ULICA DELLK MILIZIB H - TB