leto vi., si. 191. PeSIftlna plačana v gotovini. V If&iblSani, ¥ $©b©t© 2@. avgusta 1922, Posam, št. 75 p. IflPKEJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. KARLO KOCJANČIČ, Maribor: Moje mnenje. (Dalje.) ha' 36 torei ^irakost« upravičena iz- vn s ^am° radi par načelno važnih dnrf1a,k se opletajo te zadeve, bom nii * nekai' razlogov, ki govore proti dn p^av mora biti discipliniranemu so- vrh ^isto dovo^’ de so i° zanikale naše noyne inštance. opiraje se na pravilni-števM 0 UDam zadovoljiti tudi one malo-in e. s°druge. ki ne govore o inštancah beP^v'lnikih nikoli ne da bi pritaknili še zat *^ir°kratizem«. Očividno govore tek?.,tavk°> ker še niso pozabili zlatih pre-oox’ časov, ko je smel vsakdo v stranki i -t'- kar ie b'l° njemu všeč. ko si se vpj« Imenovati člana, ne da bi bil niti }-a, aa ali izpolnjeval stranki v prospeh stj ^uolžnosti. Takih slučajev je bilo do-teri 5 nJ ^l,dn° Potem, če razumejo neka-v nrSrv„ese v tej edinici? O. koristi bo več! .J^daio pod ^riati 0 a: Enakost« bo pomagala raz-Tr%n*a^ *‘sk in okrepiti naše finance. domax ,e meni najbolj razvidno iz neke stoji ,vest* v K številki tega lista, kjer elanarfD.1San0, da ea dobe clani KDZ proti kar sn • namest° »Ljudskega Glasu«, voru "V01* notrdili tudi v osebnem razgo-'O Se Dravi, da hnmn delali agita- cijo za »Ljudski Glas« tako. da mu poberemo čim več naročnikov! Odkritosrčno priznam, da me precei žgačka v prstih, ko poganjam pero preko teh vrstic, da bi ne zapisalo katere preveč o vorašaniu. kdaj se imenuje med soc. drugače, imeti svoje ljudi za norce. Tudi »Naprej« si bo od »Enakosti« opomogel. Mislim, da sem na prejšnjem mestu dovoli jasno povedal, kakšna pomoč se je nudila glavnemu pokrajinskemu glasilu doslej iz Maribora. Prišlo je tako daleč, da si je moralo uredništvo samo pomagati, da bi moglo slovenskemu mariborskemu proletariatu vsaj nekaj servirati. Nihče se ne sme čuditi. če smo potem morali požirati tukaj očitke iz ust preprostega delavstva, da »Ljubljana« Maribor zanemarja. E. to tvori poglavček zase, in kar se mene tiče. se ne bom dolgo mudil, objaviti ga od pjve črke do zadnje pike! Proletariat naj potem sodi. Povem mu pa že danes, da verujem jaz v pomoč »Napreiu« s strani odgovornih »nekaterih« prav tako kakor v pomoč »Ljudskemu Glasu«. Že iz čisto stvarnega razloga, ker bi vsak po njih pridobljeni naročnik na »Naprej« pomenil človeka, ki bi sc iz lahko umevnih finančnih ozirov ne naročil še na njihov list, že iz tega razloga ne bi mogli s pravo vnemo agitirati za dnevnik dokler bo »Enakost« obstajala. In sodelovati pri »Napreju« bi se jim tudi ne izplačalo, če nočejo, da postane »Enakost« samo vsakotedenska kopiia glavnega glasila, vsaj kar se tiče mariborskih lokalnih zadev. V sodelovanju pa vidim jaz edino res nujno pomoč ki ie strankinemu dnevniku potrebna. Še to mimogrede: ker je bilo v poslednjih mesecih nekaj govoric o tem. da ni šlo tudi v »Napre.ievem« uredništvu vse po pravici, bi želel, da stopijo oni. ki imaio kai povedati, z dejanskimi Pismo s Češkega, (Dalje.) 2Ve ra£i dan rano sem jo mahnil na Pred«P i?°nsumnih društev, kjer me ie njen Padv ilc sodnJe A- Jirasek, senator, v ^ubeznivo sprejel. Skoro sva bila b,- uj/^ahnejšem pogovoru. Podrobnosti veČ n Ze*° zanindve* toda vzele bi premik ?r/>stora za pismo v političen dnev-torei s*var» spadajo v strokovne liste, dobi v..na^eKa »Konsumenta« ali kak po-Povph i. Vendar pa moram kljub temu v dn ?ar številk, da bodo naši sodrugi hioč i °vkli spoznali- kako gospodarsko ga j .Ina majhno gospodarstvo priproste-tj Zn avca' če se organizira v konsume i deia ^t med seboj v Zvezo. Krona vsega števn-u ih delavskih društev je »Dru-vili n , nka v Pragi«, ki so io ustano-miliin!, tremi leti 2 osnovno glavnico 5 da oi kron- v Pravilih ima določeno. Posli ujočim z ostrimi naredbami, ker jih dolži skrivnostnih političnih mahinacij. (Cisto po belgrajskem receptu. — Opomba ured.). + Iz Batunia poročajo, da niso mogle sovjetske čete ubiti Enver pašo. ker je dotičnega dne predsedoval konferenci, ki ie razpravljala o političnem položaju. Enver paša, da še vedno živi. + V Rušil- so že zopet na dnevnem redu številne aretacije voditeljev ruske ineligence. + Kongres sovjetskih cerkev je odobril več sprememb, ki so se dogodile po reorganizaciji ruske cerkve. Antonina so imenovali za metropolita v Moskvi, Tu-dokina pa za metropolita v Nižem Novgorodu. Razrešili pa so od dolžnosti 7 vladik zaradi »protirevolucionarnega miš- -j- V liavru stavkajo pristaniški delavci, ki so prisilili do stavke tudi osobje cestne električne železnice. + Na Irskem so ustrelili iz zasede šefa provizorične vlade, Mihaela Collinsa. + Brazilijska provincija Rio Grande ie prekinila svoie zveze z centralno vlado ten proglasila svojo neodvisnost. + Na Japonskem so pričeli z demobilizacijo voineea brodovia. Tako ie vsaj sporočilo svetu ministrstvo japonske mornarice. Dn@vne ti. Kralj in kraljica v Marienbadu. Iz inozemskih listov pred 14. t. m. posnemamo: »Srbska« kraljeva dvojica, — tako pišejo doslovno in sicer, kakor pravijo sami, na podlagi poročil iz Beograda — »bo dospela dne 14. avgusta v Ma-rienbad. Stanovala bo v znanem hotelu Weimar v onih apartementih, v katerih je bival svojčas angleški kralj Edvard in ki se jih prišteva najlepšim v celem Marienbadu. Meublement je še ravno isti, katerega je rabi! »King Edvard VII.« Poslopje starodavno, patriarhalično — gosposko, j ekskluzivnega značaja, ter je obstojalo že leta 1&22, ko se je mudil v Marienbadu nemški pes- ■ niški velikan Goethe, ki je stanoval v ravno ! istih prostorih. Za spomin na to bivanje visi v , salonu še danes izvrsten portret znane Goethe- ■ jeve ljubimke Urlike von Levetzovv, kateri je po-svetil pesem: »Trilogic der Leidenschaft«. Za j »srbsko« kraljevo dvojico s spremstvom rezervirano je 20’, — (reci in beri dvajset, (Opomba uredništva.) — sob. Varnostno službo pri kralje- j vi dvojici bo opravljalo 20, posebno izbranih po- ; licijskih organov (uradnikov, stražnikov, agen- I tov) pod vodstvom visokega policijskega funkcio- | narja praškega policijskega ravnateljstva, ki so t že dospeli v Maricnbad iz Prage.« (Komentar je j nepotreben, posebno še zaradi tega, ker so nam j že dvakrat zaporedoma zaplenili »Naprej« zara- \ di čisto nedolžnih člankov, v katerih smo gra- \ jali vladno postopanje. Živimo v dobi najhujšega terorja. Opomba ured.) Za smeh in kratek čas. Bralci naj nam oproste če iim bomo v bližnjem času postregli še večkrat s smešnicami. ki spadajo v humoristične revije, kakor so na primer »Nos«, »Koprive«, ali pa »Čuk na pal’ci«. Zanimiv popravek. Prejeli smo sledeči »popravek«, ki ga objavljamo v celoti z napakami vred: »Na roke odgovornega urednika g. Antona Podbevšek. — Na podlagi § 19. zakona z dne 15. oktobra 1868 drž. zak. št. 142 poživljam, da priobčite z ozirom na navedbe »Napreja« z dne 20. avgusta 1922, št. 186 na uvodni strani v uvodnem članku »Jutru« na istem mestu, z enakimi črkami, pod enakim naslovom v zakonitem roku sledeči stvarni popravek: Ni res da hodim podpisani povsod po svetu prodajat svoja odkritja iz bolniške blagajne, marveč je res, da ne hodiin povsod po svetu in da še nisem šel nikamor prodajat svojih odkritij iz bolniške blagajne — Ljubljana, dne 21. avgusta 1922. — Fran Majcen. Pomagajte našim slepcem! Pri vsaki prispevate Zavodu slepcev v Sloveniji, ako uporabljate »Silvija« čaj. Vsaka gospodinja prispeva našim revežem ako uporablja »Silvija« pecilni prašek, vanilin sladkor in dišave. Zahtevajte torej v vsaki trgovini »Silvija« čaj in »Sil- vija« izdelke. Cepa konkurenčna, blago? garantirano čisto. . .g1 do V predoru pri Stalacu ie muJo ao trčenja vlakov. Lokomotive in v je popolnoma razrušenih. Ponesrečilo je več ljudi. . . nn_ Na Dunaju znaša škoda, ki \o°D vzročiii delavci, katere so nahuskaU skači z lažniivhm poročili.,okoli jenov avstrijskih kron. Iz Londona poroča čilski parnik »Clara« z %rccl' Ljubljana. Družabni in zabavni večer nedeljo, dne 27. t. m. ob 16. v hotelu » ^ voli« podružnica Zveze grafičnih iu cev v Ljubljani s sodelovanjem Gostje da se je potopil vsemi potniki godbe dravske diviziie in tipografskega ga društva »Sloga« iz ZagreLa. dobro došli. Vstop prost. Zdravniška služba pri okrožnem du za zavarovanje delavcev v ,-e Odbor zveze blagajničnih zdrav . imel dne 11. t. m. sejo. Za okra®1 ^ se je seie udeležil šef-zdravnik dr. ^ weis,- zdravnike mariborske obla stopal okrožni zdravnik dr. 1 av -doge-zastopnikom O. u. in Z. d. Z. se azUm. gel glede kolektivne pogodbe sp ^ Nova pogodba bo temeljila na . v principih: 1. Splošna določila ^ g. bistvu taka. kakor jih je t)redl^nviga za Z. 2. Vožarinski pavšal se p ^Qser 100%. honorar za obiske pa os , se po danji. 3. Glede mesečnega pavsa« „ T- 90 skupil’ 1 zagrebškem vzorcu upeue ^ . o0 gte- katerih se znižuje mesečni DaV^l50fo do vilu nakazanih zavarovancev oa 3q mn/ -7J___:1,.. 1.: nakazan«* , . Zdravniku, ki ima nakaza jsjo- nnv Cf* TlflVSžll ClO rvkTO#- 7%_______ članov se zviša pavšal do va pogodba bo v prvi vrsti sc- j|0 zi- • i t • : »norice Križ ščitila froZ' ne zdravnike, ki imajo manjše varovancev. 4. Honorar j 00sebi« zdravniška opravila se ?vl?a^onorai‘ P° 5. Za male obveze se okon- maic wvw>- ^ d0^°^unU in 10 Din. Za večje obveze na tr ^jg^odn1113-činah iz mavca bo znaša.la. VI1ikov SX 50 Din. 6. Novi prejemki zaj u bodo izplačevali od 1. julija Uprava novi pogodbi bo še razpra.'b^ani, odo' odbor okrožnega urada v w d v briti jo bo pa moral Sredisnu grebu. . nevsk®*1® 111. redni občni zbor slov. ^ dne čaši čaja društva »Krakovo-Trnovo se ^P,ne v 3. septembra 1922 ob 10. P^d stllniških prostorih g. Mateja redoifl; konjušnico z običajnim dnSv* credovaln1^ Državna borza dela (p0f^naaia. f za delo) v Ljubljani ponovno ..čju niesf' se odslej naprej nahaja v ^o-iogevah!^ nega magistrata, nasproti se p n- urada na Mestnem trgu, na■ rjajo. delodajalci in delojemalci op prazni duie vsak dan izvzemši ncC1p000ldne; kov od 8. ure zjutraj do j^ Pg t m-Tržnlna, uvoznlna. Z dnem nQVi da mestna občina ljubljanska P« . morajo P j na t. j. tržnino in uvoznmo. Trž“wkdor P0^,„icah, vati vsi producenti, sploh vsak«, na stol z3 javnem prostoru, v barakah, P -njna zj13 g m* itd. svoje blago na prodajo. ostora vsakl stojnice, barake, lope itd. od P Din 3 za ^ Din 1, do 10 m3 Din 2, nad 10 «' .^0 W dan. Od male perutnine se bo P ^ vsako g 3a, od velike perutnine pa ierbasin>,n pri Za drugo blago znaša tarifa pr Din ~~S> 'h z rah Din -.25, pri ročnih vozičk yo*girgla vozovih z eniin konjem Di * e t>o P. \ dvema konjema Din 2. Uvofna o^vsegrblaša, W'se uvaža v teži ^ teži do 50 kg je H''0^,ekgpr0d živil Dgfl( pi* 50 kg bo plačatlrdo 500 lg Rg 0d Zi od fi drugega blaga Din 3. Od 1 ()d 2000 ^0 U vil Din 2 od drugega blaga D' :, Din 24. o1 Slu D 3500 kg od živil Dm 3 od dn.8. Od vagona od živil Din 10. 0“ £*«* avtomobil, osebni in tovorni, plača ob Jv. pi! v mesto Din 2, če pa je naložen, plača a voznino po predstoječi tarifi. . ,^r*?a Zupančevega gardista v celjski mkami. Vsi naši cinkarniškLdelavci pojilo gosp. Rajniša. Višja oseba, iste stranke kot gospod predstojnik, »ko pa je mnik pozidal postrani«, jo je potegnil, ogoce je bil užaljen ker je moral delati, aogoce mu pa ie šel neuspeli v organizi-anju Zupančeve delavske stranke k sr-. «• Izjavil je. da gre daleč v Srbijo, da se nii nu ne^.uoim Prilikam. Obilo sreče. Za in p- 0 .iokali Zupanc, g. predstojnik u ,‘a‘0SD.°die v Strossmaverjevi ulici, za n ere ie bil gospod Rainiš s tremi člani Ve rec^Jjiiiva vrednost. Če bi bil g. Kuko- v Oelju. bi mu priredil banket, iein h ~ e tet™116- Vsi vprek se pritožu-so ž v'm na PoiJu silno kradejo. Dobili Dlarf Ve^ nečednih hajduških eksem-itnain' ^ozivl'amo vse sodruge, kateri froti +D? - ^a nazj’° na svoie blago in ie • m energično postopajo. Grda Poliu h 1ila' gr^a pa ie’ kradejo na etavcev. kateri itak nimajo kaj jesti, šil v ^P^P-sodalisfični shod se bo vrnem dsoboto ob Pol 8. zvečer v »Narod-Kdor hoče, naj gre poslušat bedast ~ erž‘oa< nai pride. jia bo videl Ceijg °C° naci°nalističnega socializma. V ni°krat° z.nani kot veliki pajdaši lažide-jedn0 t°p lZ' ^rossrnaverjeve ulice, ki za-njih dobro vladajo občino, da se je Dravj_ Uzbenec obesil. Toliko da jim na-Pra2na° re^arn°, ker bo sicer dvorana .študij p*Z’a!t specialist za zakonodajo lico v 't • ,r bo najbrže zasedel neko sto-'skati 7Jl, jani- ie v obrti tanka, je ^el »Falk ^a drugod. Nekdo mu je re-1° ni re„ eawechsler«. Mi pa trdimo, da krat. * Ker ie še vedno dober demo- obrtrhhJ^ei!i trtnega zakona s pomočjo SD°d q, adrug pred očmi oblasti. — Go-d°bj n 0 Josek, je postal po enoletni učni %rt naCa .at mojster tapetniške obrti. m nekega mizarskega ?Tei, hn CelJu- No. če bo šlo tako na- f°ieg rlnJi0-?1 ,^e mizarski mojster. — kiezem«u izdelkov ima vse polno ^topniu eaia b!a^a- No. gospod Bizjak, referatu K°, .J.likov- ali ste še zmiraj pri ^ vidito V1 ,lske blagajne zaposleni, da Pier Se o 0 se obrtni zakon krši, s či- bijoča i, - . maloobrtnikom velika vnebo-^ krivica? , Maribor. ^r?r*boru Un»l«0itni?,£a razstava kluba »Grohar« v r°har«* ,, m agilni slovenski umetniški klub ‘eaibr9> 0 n ,lj..ar‘t)Qru priredi od 8. do 17. sep-tpi2Vezl ž «• Pokrajinske obrtne razstave in r>l0Vadnici svojo III. umetniško razstavo v rf.k!lSke ljudske in meščanske šole v okrog * Ulici v Mariboru. Razstave se udele- j u*netnikov iz Maribora in Maribor- 1 f ske oblasti, tako da bo nudila v vsakem oziru popoln vpogled v stanje upodabljajoče umetnosti v našem severnem ozemlju. Priporočati bi bilo, da bi se za to važno kulturno prireditev ob meji zanimala tudi širša jugoslovenska javnost ter jo posetiia v čim lepšem številu. WRANGLOVA SOLDATESKA V JUGOSLAVIJI. Iz Gornje Radgone smo prejeli sledeči dopis: »Wranglovska svojat je zblaznela. Ni dolgo, kar se je zgodil obžalovanja vredni slučaj v Gornji Radgoni, da je Wranglovec ustrelil posestnika Kocbeka. Za tem dogodkom se množijo škandali po vjsti. Pri Sv. Ani na Ajgnu (Prekmurje) je pijani ruski kapetan ustrelil nekega domačina posestnika. Kapetana so sicer spravili v zapor — navadno pa takim zločincem ne skrivijo lasu. V nedeljo, 20. t. m. zvečer je šla proletarska družina s sprehoda domov. Naenkrat so pridrveli trije Wranglovci za njo in ji hoteli iztrgati kakih 19 let staro dekle in io odvesti. To se jim slučajno ni posrečilo, toda to je Wranglovce tako raztogotilo, da so stekli za to družino na stanovanje. Tu so začeli mlatiti in zbadati z bajoneti po vratih, da so vrata popolnoma demolirali. Pri tem je zadobil Peter Smodiš, ko je tiščal vrata iz notranje strani dva vbodljaja na desno roko. Njegova žena pa ravno tako dva vbodjaja na desno roko in udarec na desna rebra. Na veliko klicanje in kričanje so vendar pritekli ljudje, ki’so surove nasilneže pognali. (Nujno poživljamo oblasti, nai rešijo obmejne kraje pred pritepenimi Wranglo-vimi tolpami, ke/ bo ljudstvo sicer prisiljeno izvajati posledice. Uredništvo našega lista ie dobilo že več dopisov s podobno vsebino. Ljudstvo ie nenavadno razburjeno in se kai hitro lahko zgodi, da bo prišlo v nasprotnem slučaju do krvo-nrelitia. katerega bodo krivi merodajni krogi sami, ki so gluhi in slepi na vse pritožbe. — Opomba ured.). Moskovska krvava sodba. Inozemska delegacija socialno revolucionarne stranke poživlja nemško delavstvo za njegovo pomoč; »Sodna komedija, ki jo je začela boljševiška vlada dne S. junija v Moskvi, se je končala dne 7. avgusta s sledečim rezultatom: od 22 obtožencev je bilo 12 na smrt obsojenih. Boljševiška vlada je potrdila obsodbo. Od-godila pa je njeno izvrš.itev pod tem pogojem, da preneha socialno revolucionarna stranka s svojim delovanjem proti sovjetski vladi, ki je izjavila, da bo dala obosojence takoj ustreliti, čim se začne socialno revolucionarna stranka zopet bojevati proti njej. Nemško delavstvo, ki se v obilni ineri za- j nima za rusko revolucijo in ki je že protestiralo j proti temu sramotnemu sodišču, mora sodbo tega j tribunala pravilno ceniti. ! Razprava je trajala dva meseca; boljševi-kom se ni posrečilo zmotiti delavce, kljub temu, da se je zato prizadevalo sodišče, ki je dobilo od vlade najstrožja naročila. Obe socialistični internacionali, internacionala strokovnih zvez, socialistične stranke in strokovne zveze celega sveta so protestirali proti tej sramotni sodni komediji. Najodločnejši zastopniki delavcev celega sveta, zastopniki znanosti, umetnosti in književnosti so se zgražali nad moskovsko razpravo in njenimi rablji. Na celem svetu so se ljudje strinjali s tem, da so obtoženi socialni revolucionarji boritelji za revolucijo in za osvoboditev ruskega naroda. Vsi so vedeli, da so sedeli na obtožni klopi socialisti, ki so bili pripravljeni dati svoje življenie za osvobodic delovnega ljudstva^ kakor so bili pripravljeni na to v dobi najhujšega carizma. Vpričo 'splošnega protesta se boljševiki ne upajo izvršiti obsodbe, ki so jo že naprej narekovali. Zatajili bi samega sebe, če bi odstopili od svojega krvavega načrta- Niso obtožencev obtožili samo na smrt, mučijo jih še z neprestano Prelnjo izvršitve te obsodbe. Vsak dan, vsako uro se lahko zgodi, da padejo obdolženci zadeti °d krogel sovjetskih agentov. Pogumno in odločno so Izjavili obtoženci sodišču, da so se bojevali proti sovjetski vladi ! sporazumno s svojo stranko in da se bodo tudi v bodoče bojevali. Sovjetska vlada pa veže njP , liovo usodo na stališče, ki ga bo zavzemala njihova stranka, če bo socialno revolucionarna stranka nadaljevala boj proti boljševiški diktaturi, potem da vlada njene obsojene sodruge takoj ustreliti. Temu barbarstvu se še pridružuje obrekovanje. Sovjetska vlada zahteva, da nehajo socialni revolucionarji s svojimi »terorističnimi napadi« proti boljševikom ter s svojim »vohunstvom.« Tega ni socialno revolucionarna stranka storila nikdar; to je tudi dokazala moskovska razprava. Jedro moskovske krvave sodbe je to, da se sovjetska vlada v boju proti svojim političnim nasprotnikom poslužuje talcev, kar je bilo v navadi samo pri divjih narodih. Zadržuje obtožence, da jih umori ob prvi priliki, ki se ji nudi v boiu zoper njene politične nasprotnike. Delavstvo zapadne Evrope ne sme dovoliti, da se uporabljajo takšne bojne metode, katere nas dovedejo v barbarstvo, ki smo ga že davno premagili. Odločno naj protestira proti tej sramotni moskovski obsodbi. Splošni protest prot! krvavi obsodbi moskovskega sodišča in proti uporabi talcev naj dopolnjuje proteste zadnjih tednov, ki so bili živ izraz ogorčenja in pravičnega čuta delovnega ljudstva celega sveta. „ . Povzdignite tudi sedaj svoj glas! Rešite življenje obsojenih moskovskih sodrugov, ki jih vsako uro, vsako minuto ogrožava smrt! Ek strani«®. Vse krajevne organizacije SSJ in KDZ ljubljanske okolice, ki želijo poročevalca na diskusije, članske sestanke, pre-davania itd., nai oišeio okrožnemu tajni-! štvu SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni pre-I dal 168. Govornika je treba zahtevati najmanj S dni prei. Šoštanj. Vsled želje tuk. obč.. da bi t se_ uprizorilo ponovno Ganglovo dramo j »Sin«, je tukajšnja podružnica »Svobode« povabila Trboveljčane, ki gostujejo dne 2. in 3. septembra v Šoštanju. 2. septembra se vrši v hotelu »Jugoslavija« igra »Sin«. 3. septembra pa »Mati«. Z ozirom na dober utis. katerega je imelo občinstvo pri zadniem gostovanju, vabimo vso javnost na obilen poset. Cene so vstopnicam običajne. — Prireditveni odbor »Svobode« v Šoštanju. Kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. V nedeljo, 20. t. m. se je vršila med slovenskim kolesarskim društvom »Perun« ter »Delavskim kolesarskim društvom« na 50 km dolgi progi j Vuzenica - Maribor kolesarska dirka za prvenstvo Maribora. Prvenstvo si je priboril član »Peruna« g. Franjo Kumerc, kjučavničarski moi-; ster, ki je prevozil določeno progo v 1 uri 43 minut in 45 sekund. Drugo mesto in s tem tudi drugo nagrado je dobil g. Ivan Vesenjak, mizar, član »Delavskega kolesarskega društva«, ki je j dospel na cilj v 1 uri 44 minutah. Tretje mesfo ! in tretje darilo je dosegel v 1 uri 50 minutah in i 45 sekundah g. Ernst Pahor, trgovec, član »Pe-j runa«. Mlademu slovenskemu kolesarskemu : društvu »Perun« moramo le častitati na tako lepem in častnem uspehu. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 82 Din. 1 lira 3.90 Din. 100 avstrijskih kron pa 10 par. V Curihu celja 100 naših kron 1.47 švicarskih frankov. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Pokusiti Je treba vse vrste testenin Enemu prijajo te, drugemu druge, vse pa so nedosegljive v kakovosti. MajzanimlveiSe ublianskesa velesejma bode brez dvoma oddelek it. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepse m najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strolev dosedaj iznašla in preiskusila, rasstavi svetovna tvrdka ! Singer-šlvaini stroJS ! Bourne & Co. v svojih paviljonih na ogled. Najmodern. šivalne stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar, lo ni /ivljensko vprašanje samo tvornic marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzaeijonalne kino-predstave! 5® ■■■J Hubi. sleHtro-telinični io gumijevi predmeti vseli na drobno ira debelo* Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za vorne automobile ^ova Walter Martiny, formo. Hydravlična stiskalniea montiranje gumijevih oDru- čev v centrali, L]ubl3'a ’ Rimska cesta 2. sjjRiiSR CEHISALA: Liiljana, Rimska testa 2. za kar je m »»KS# Telefon 8«. 588. 10 tovornih automoD Podruinlce: LJublfana, Seogra . Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mihaj 0 tel. št. 470. tel. Št. 133. ulica * ^ RAZNO PERILO za dane, gospode in deto priporoča tvrdka A. & E. Skabernč M u b I j a n a, Mestni trg št. 10, j: 3E Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ ii mm Pie m i Kolodvorska asSifca Ut. 6 v Ljubljana y mg® Tesarski polir Din 10'— 25 — 12-60 sprejmejo se takoj v stalno službo ali akord. Gradbeno podjetje Ing. Duklč in drug, Bohoričeva ulica 20. Čitajte naš tisk! Dnevnik „NAPRKJ“ stane mesečno............... Tednik »LJUDSKI GLAS“ stane mesečno .... Mesečnik „NAŠi ZAPISKI" stane letno........... Oskar Wilde: ,PRAVLJICE*, elegantno vezane . . . Karol Marks in Friderik Engels: „ KOMUNISTIČNI MANIFEST1............. Bauer-Uratnik: POT K SOCIALIZMU" .............. SOCIALIZEM IN VERA“ broširana............. lepo in trdno vezana . . F. Engels - Žagar: „RAZVOJ SOCIALIZMA** od utopije do znanosti, stane . . . Naroča se v Ljubljani, poSt. predal 5tev. 168. Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. (Učiteljska tiskarna.) -VOLKSSTIMME* izhaja 2 krat tedensko, stane mesečno Naroča se v Mariboru KuSka cesta 5. „DELAVEC“ glasilo Strokov. kom. za biovenijo, Ljubljana Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane letno Naroča se v Ljubljani, Zidovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi ia zavednosti je naša moč! 40— Slavinska banka 1 i it »rele »Jugoslovanska Union - banka podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona? Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac, Agencija: Buenos-Ayres (Argentina). Afiliacije: Budapest: Balkan bank r. t. Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerva ca. K 200,000.05)0. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.