Vekomir:                  Jeseni.
Lteno in počasi                 I^akop da ti gozdi
težke se megle                 žalostno |eee                i
vlaeijo čez gozde             in po svitu jasnem
in polje.                           koprne.
Jaz pa gledam megle,      Ka^or da te njive,
pa se meni zdi,                hpibi in nebo
kot da vse solzi se          v boli neizfazni
in ihti.                              tiho mro . . .
Oh, jesenska doba, doba ti si nad, toda v tebi elovek ni več mlad.