Leto !V., štev. 127 V Lfumfanf, četrtek dne 3f. m a/a !923 rosttnna pavf-^^^na Posamezna Stev. stane v50 Din heha|a ob A rjutral. Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 55'— m neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo? Ljubljana, Prešernova nI. št. M. Telet št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska nL L Tel. it 22. Celje, Aleksandrova a Ročna pri poitn. čekov, zavodu štev. 11.842. Prihodnja številka izide v soboto zjutraj. Ljubljana, 80. maja. Danes je obletnica majske deklaracije. Pred šestimi leti so na ta dan v dunajskem parlamentu avstrijski Slovenci, Hrvati in Srbi prvič na mani-festanten način in pred svojim naj-kompetentnejšim forumom izrazili odločno zahtevo po svoji narodni državi. Majska deklaracija je bila v času svetovne vojne po toliko težkih letih in preizkušnjah mejnik med suženjstvom in začetkom nove dobe nacijo-nalne naše probude in osvoboditve. Četudi ni vsebovala celega našega evangelija, vendar je biia ona v danih razmerah zadosten nadomestek za vse nade, ki smo jih zaved.ii in iskreni Ju-gosloveni stavlja'; na bodočnost našega naroda. Kolikor se vsako leto in vedno z radostjo spominjamo 30. maja 1917, s toliko večjo žalostjo in gnjevom pa zremo na mnoge dogodke, ki se odigravajo od prevrata naprej v naši državi in v našem narodu. V dno duše nas boli, da nosi naša zemlja ljudi, ki so v par letih zopet padli v recidivo, želeč si nazaj staro suženjstvo, zlasti pa nas muči, da so danes v vrstah naših narodnih neprijateljev ljudje, ki so bili nekdaj vneti propagatorji majske deklaracije ter ljudje, ki so bili v naši državi poklicani in dolžni čuvati težko priborjene nacijonahie pridobitve. Odkar se je »razprostrla* radikalska stranka tudi v naše kraje, so postale nacijonalne pridobitve baš na naših najobčutljivejših narodnih pozicijah, ob meji in v nekdanjih nemšku-tarskih trdnjavah, predmet političnega barantanja. Podporo Nemcev poskusa vlada vedno znova plačevati s slovenskim — kakor ona misli — drobižem. Radi demonstracije proti nemško - nacijon&lni prireditvi v Ptuju je sedaj na zahtevo nemških poslancev razpustila organizacije jugoslovenskih nacijonalistov v Ptuju in Mariboru, slovenski in jugoslovanski živelj pa izročila v zasmeh in zaničevanje — Nemcem in nemškutarjem! Pred 15 leti — leta 1908. — ko je Avstrija smatrala, da je izbruhnilo v Ptuju, v Ljubljani in v drugih slovenskih krajih prvo iz Beograda naročeno in organizirano protiavstrijsko gibanje, so prišli Slovenci, mimi in ponižni, v Ptuj, da bi zborovali pod okriljem Ciril - Metodove dražbe o svojih šolskih zadevah. Ko so takrat delegati slovenske kulturne organizacije izstopili v Ptuju, je nahujskana nemško - nacijonalna družba skušala preprečiti, da sploh pridejo v mesto. Nemški ajgument je bil gorjača, kamen in gnilo jajce. Ko smo v Narodnem domu razpravljali o šolskih vprašanjih, o obrambi naši dece, je zunaj tulila podivjana druhal smrt Slovencem, je bobnelo kamenje na šipe skromnega zborovališča, se je razlivala cela poplava črnila in drugih kemikalij na zborovalce, so bili naši državni poslanci predmet uprav banditskih napadov. Kjer se jc pokazal na ulici miren, ponižen slovenski zborovaleč. je bil napaden kakor da je zašel med roparje, mnoge so pretepli do krvi in s huronskim krikom je ptujska nem-škutarija tisto nedeljo proslavljala svojo zmago nad bindišarji. NavzJic intervenciji pri državni oblasti niso Slovenci našli nobene zaščite. Policija jih ni varovala^ temveč celo pomagala pobijati. Gospod okrajni glavar je sko-migal z rameni, češ. »jaz vas ne morem 8 ? i t i t i.» Na sodišču pred nemško - nacijonalnimi sodniki Slovenci tudi niso dobili zadoščenja, še sami so bili po kruti krivici obso- Pričeiek dela v narodni skupščini SVEČANA OTVORITEV PARLAMENTA. — VOLITEV ODBOROV. — PRVE PREDLOGE. — MESTO URADNIŠKEGA ZAKONA MILUARD- NI KREDITI. jem. In danes? Komaj 20 glav šteje Ptuj pravih Nemcev, vse drugo »nemštvo* je narodno odpadništvo. vzgojeno v nemško - nacijonalnem duhu, ki dela z vso vnemo za vsenemško stvar, kakor nekdaj pod Avstrijo. Pettauer Deutscher Mlnner - Gesangsverein* je zbral pod svojim okriljem vse, kar čuti in misli germansko ter ne more Pozabiti germanske Avstrije. Od blizu in daleč, celo izven državnih mej — še Hackenkreuzlerji! — so bili vabljeni in zbrani Nemci in nem-čurji ob 601etnici te organizacije, ki je pred 10. leti prejela od mestne občine -diplomo kot »Vork&mpfer fflr das Deutschtnm ir Pettau*. Prišli so samo zato, da bi nas na jugoslovenskih^ tleh izzivali in ogrožali naš nacijonalni napredek po ekspanzijskem načrtu bojne .nemške nacije onstran naše granice. Nastop Nemcev je bil tako provoka-toričen, da jf- zastopnik oblasti u videl resno potrebo, da izprazni lokal, kjer se je zbiralo pangermanslco leglo. Policijsko ie uirotcvlieno. da so Nemci Beograd, 30. maja. r. Danes ob 9.30 je predsednik Ljuba Jovanovič otvoril prvo redno sejo narodne skupščine. Po prečltenju zapisnika zadnje saje, je skup ščinski tajnik naznanil, da je kralj sprejel ostavko predsednika Jovanoviča kot ministra za vere ter bo ta resort upravljal začasno minister za socialno politiko Perič. Minister pravde ja s posebnim aktom prosil skupščino, naj izvoli dva člana v upravni odbor za vojno odškodnino. Skupščini je bilo predloženih 137 prošonj in pritožb. Notranje ministrstvo zahteva izročitev sledečih poslancev: Stjepana Radiča zaradi 6 slučajev, dr. Hadžija, Antona Sušnika, Vlad. Pušenja-ka zaradi 3 slučaiev, dr. Grisogona, dr. Mačka, Predavea, Košutida, dr. Krnjevi-ča, dr. Sečerova in Vujoviča. Zahteva je bila izročena imunitetnemu odboru. Svečana otvoritev. Po prečitanju interpelacij posl. dr. Dušana Boškoviča in Agatocodnim junaci-ma». Delavstvo je izrazilo željo, da nosijo njih venec v Ljubljani vojaki bivšega 17. pešpolka, Ieobenski akademiki pa so naročili, naj neso njihov venec za pogrebom montanisti ljubljanske univerze. Neka stara ženica, ki je oskrbovala grobove slovenskih vojakov na pokopališču in ki je za bi- deputacije položile vence nanje. Okrajni glavar je odredil, da se krste odpn-ljejo na kolodvor, toda tiho in brez udeležbe delegatov. Za to je bil odrejen čas ob 10. ponoči, čez noč je orož-ništvo stražilo vagon. D;>nes ob 7. zjutraj se je osebni vlak s krsiami odpeljal v Gradec, kjer je že čakala firsta s pozemeljskimi ostanki voditelja predvojne jugoslovenske omladin'-Ivana Endlicherj;i. nb pol 5. popoldn* se je vlak odpel'- domovino. Na prvi jugos i 1:5 postaji v St. Eju je narod odki■'■•> in skromno priredil v srce segajoč sprejem. Na postaji je čakala vlak mladina, orožni-ško osobje in mnogo ljudstva z župnikom na čelu. Mladina je zapela »Gozdič je že zelen* in naredno žen-stvo je posulo krste s cvetjem. Vlak .je dospel v Maribor ob 7. zvečer. Žrtve so se na mariborskem kolodvoru združile vse v enem vagonu, tudi Endlicherja so položili k juden-burškim žrtvam. Jutri dopoldne s«3 krste vzamejo iz zabojev in se okrase Ob 4. popoldne se vrši slovesna pokb--nitev Maribora narodnim mučeuikom. Mussolini precepa neposlušne poslance ŠKANDALOZNI DOGODKI V RIMSKEM PARLAMENTU. — BATTSF KOT ODGOVOR NA PARLAMENTARNO KRITIKO. Pred vladino deklaracijo IZJAVA VLADE O NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI. Beograd, 30. maja. dp. Danes popol- J klaracijo tudi kratko Izjavo o notranji dne od 17. do 20. je Imel ministrski svet sejo, na kateri ]e razpravljal o vladini deklaraciji. Seje se je udeležil tudi predsednik parlamenta Jovanovič, ki je vlado izvestil o želji šefov cpozicijonalnih skupin, da se deklaracija ne omeji samo na parlamentarno-poslovne zadeve temveč da zavzame tudi stališče napram glavnim notranje In zunanje političnim vprašanjem. Ljuba Jovanovič je hnel danes konferenco z g. Davidovičem, kl le ponovno povdaril potrebo take opredelitve vlade opozarjajoč, da bo s tem omogočena stvarnejša deklaracijska debata. Vlada nI mogla prezreti zahteve opozicije ter je sklenila spTejeti v de- sami metali kamenje in izključeno ni, da so s kamnom, ki je bil namenjen Slovanu, slučajno zadeli v glavo svojega lastnega poslanca. Kaj druzega se dosedaj še ni dognalo navzlic temuj da je politična uprava uvedla proti Slovencem pravcati prgon. Naše državne oblasti preganjajo sedaj tiste ljudi, ki so bili leta 1908. in pozneje od avstrijskih oblasti gonjenj zaradi srbofilstva ter jugoslovenstva. To so tisti Slovenci, po vrsti iz vseh strank, ki bi viseli na drevesih ptujskih drevoredov, če bi se samo za dva dni povrnili časi is dobe leta 1908. ali 1914.! Vlada, Nemci in nemčurji, zapomnite si, da žaljenja narodne časti in izzivanja, na naših tleh ne prenesemo več! In vsi tisti, ki podpirate nemška protidržavna stremljenja, ozrite se nazaj spomnite se preganjanja našega edinstvenega naroda ter glejte tudi naprej, kakšna bo nasa prihodu.jost. ako boste dopuščali, da postane Ptuj mesto naše naciiocaL.e sramote. politiki. Dotični pasus se bo naslanjal na vidovdansko ustavo. Formulacija je bila poverjena predsedniku Jovanoviču z nalogo, da naj bo stilizirana tako, da ne bo vezala vlade ne na levo ne na desno. Glede zunanjepolitičnega položaja prevladuje v vlad! mišljenje, da naj minister Nlnčič poda pred skupščino primerno izjavo, vendar še ni deflnitivno zaključeno, ali se naj kratek pasus sprejme tudi v deklaracijo. Ministrski svet bo jutri spejri defini-tivno redakcijo vladlne izjave. Stranke se pripravljajo na parlamentarne defcate. Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri Je sklepal o stališču, ki ga zavzame v razpravi o naknadnih kreditih In o ustrojstvu vojske. Mnogo pozornosti Je vzbudila današnja avdijenca bivšega predsednika parlamenta drja Luktniča, kl je trajala nad eno aro. Džemltet se bunL Beograd, 30. maja. p. Danes ]e posla-n!škl klub džemitetske stranke poslal ministrskemu predsedniku Pašiču ultimat, da se morajo njegovi pogoji glede agrarne reforme tako) spreleti in Izvesti v juž nI SrHji. Drug! pogoji se drže tajno. Trdi se, da bodo Izzvali veliko revolto pri srbskem elementu v Južni Srbiji, ko se bo za nje izvedelo. DžemHet grozi, da bo prešel v opozicijo. ZBOR BALKANSKIH KOMUNISTOV V SOFIJI. Beograd, 30. maja. z. »Novosti* Javljajo iz Sofije, da ss bo 24. junija tam vršila velika skupščina komunističnih delegatov iz vseh držav na Balkanu. Dospeli bodo tjdi ruski sovjetsk-' delegati s Dvisebnlml lnstrukcLiami. Rim, 30. maja. 1. Na včerajšnji seH italijanskega parlamenta Je prišlo do škandaloznih dogodkov. Fašist Misurl je ostro kritizira! delo vlade, ki H Je očital, da si še vedno prisvaja nekakšno diktaturo, kakor da H bil! še v Izjemnem stanju. Med drugimi fašisti Je nastal vsled tega velik polom, Misurl pa Je svoja Izvajanja nadaljeval in naslovil svoje očitke v prvi vrsti osebno na Mussolini j a, češ da rešuje najvažnejša politična in državna vprašanja kar na svojo pest. Ko ie Misurl nehal govorit!, so Musso-Itaijevl pristaši dvignili še večji hrup,; drugi poslanci pa so govorniku demon- , strativno burno ploskali. Par poslancev, I med njimi tudi dva fašista, je pristopilo j k Misurilu !n mu častitnlo, fašist Chio- strl ga je ostemativno poljubil. Za Mi-surijesn le nastopil govornik socialistov, ki se je v polni meri pridružil njegovim izvajanjem in ostro napadel absolutizeir Mussolinijevega režima. Po seji je Mussolini namenoma prezrl Misurijev pozdrav in preslišal njegov nagovor, Chiostrtja pa ga Je poiskal v ku-loarjlh ln mu rekel: »Kazen ti ne izostane!* Nato mu Je obrnil hrbet. Par minut pozneje se je podal Mišmi na stranišče. Tam ga je pograbilo neka' maskiranib fašistov, ki so stranišče za Menili in nato Mlsurija do krvi pretepi-. Dogodek Je vzbudil v parlamentu velik ogorčenje In rti izključeno, da bo mi še dalekosežne posledice. Povezan mrliž v LiubBIanaci Umor ali roparski umor. Ljubljana, 30. maja. Nocoj so potegnili iz Ljubljanice pri Kcbijevera skladišču na Ižanski cesti truplo M. Jarca, 56Ietnega posestnika iz Črne vasi št. 9 na Barju. Mrtvec ie bil cel povit z vrvjo, zlasti krepko je bila z vrvjo privezana leva roka na levi, desna na desni nogi. Samomor je že z ozirom na povito truplo popolnoma izključen In gre le za vprašanje, če se je na Jarcu izvršil umor ali roparski umor. Jarc je baje živel doma v zelo neurejenih rodbinskih razmerah. Na Uce Je prispela oblastvena komisija ki je ugotovila dejanski stan. Policija je še ponoči nvedla obsežna poizvedovanja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo obdndrano. Pogajanja z Stalilo Rim, 30. maja. ]. Sestanek reške komisije, ki Je bil napovedan za danes, se je Iz tehničnih razlogov v zadnjem hipu zopet odgodil. Predsednik Italijanske delegacije Ouartieri je imel davi razgovor z Mussolinijem. Drugi delegat Mattei Gentili je Izrazil prepričanje, da bo se-dajna konferenca končnoveljavna in da je Italija prožeta istega duha kot v Opatiji, namreč da se reši problem v prvi vrsti na ta način, da se upoštevajo interesi Reke. Zitina načrti Dunaj, 30. maja. s. «Newyork Worid* javlja, da Je ameriški gledališki ravnate!] Vanderberg ponudil bivši avstrijski cesarici Žiti svobodno bivanje v vili, v Ischlu, v kateri je svoj čas stanoval cesar Franc Jožef. Dal ji je na razpolago tudi vse siužabništvo, dokler Avstrija ne bo prevzela skrbi za vzdrževanje njene rodbine Stavka v Poruhrju fcojsšans Berlin, 80. maja. Zvečer. L Nocoj je bilo v Gelsenkirchnu zborovanje delavskih organizacij ter lastnikov rudnikov ln kovinskih tvornic. Lastniki so pristali na zahteve delavcev, ti pa so izjavili, da bodo stavko z nocojšnjo polnočjo končali. Tudi komunisti so izjavili, da pri staja jo na sporazum. Skoro gotovo je. da se v petek vzpostavi delo v vseh obratih v gelsenkirchenskem okrožju, takoj nato pa se konča stavita po vssm zasedenem ozemlju. Inozemske borze 30. maja. Curih: Berlin 0.0093, Newyork 554.5' London 25.62, Pariz 36.62, Milan 26.30. Praga 16.535, Budimpešta 0.105, Beogra 6, Sofija 5.60, VaTšava 0.0097, Duna: 0.0078. Trst: Beograd 23.90 — 24.10, Pariz 139.25 — 139.75, London 87.75 — 98 Newyork 21.05 — 21.20, Curih 378 — 380, Beri in 0.0325 — 0.0360, Praga 62.75 — 63.25, Dunaj 0.0290 — 0.0310, dinar i i 23.90 — 24.20, dolarji 21 — 21.15, carinski franki (20) 79 — 79.50. Dunaj, devize: Beograd 764 — 76o Berlin 1.17 — 1.23, Budimpešta 12.55 — 12.65, Bukarešta 359 — 369, London 327.500 — 328.100, Milan 3345 — 335-1. Newyork 70.985 — 71.935, Pariz 4659 — 4671, Praga 2119 — 2125, Sofija 727 — 729, Varšava 1.25 — 1.31, Curih 12.78." — 12.815, valute: dolarji 70.605 •— 70.90;! lire 331.250 — 332.750, dinarji 755 — 75 > Praga: Dunaj 4.61, Berlin 540, Rim 162.25, Newyork 33.80, Curih 599.50. 3eograd 36.78. Berlin: Dunaj 84.70, Milan 285.723. Praga 180.048, Newyork 59.850, Curiri 10.862.77, Beograd 64.937. London: Beograd 425 — 445, New-vork 462.20 — 462.625, Milan 96.50 — 97. Dunaj 320.0C0 — 330.000. !>i*f?©5stvss Fr? gavnosti! Dogodki ob priliki nemške slavnosti v Ptuju so provzročili, da so začela - blaetva Organizacijo jugoslovenskih ieionalistov in posamezne osebe pre-injati na ljubo našim zakletim narodnim sovragom, ki so še v polpre-• klih časih pobijali in uničevali naše udi in njih imetje na najpodlejši, naivnost nečloveški načii. Čini nasilja in krivic, ki so začrtali krvjo v zgodovini na-ših bojev za aš obstanek in našo svobodo, ne bo-•'o nikoli pozabljeni. Ptujsko žalostno dejstvo je vredno 'oliko glasnejše obsodbe, ker ruši ja-; ost in odpornost naše severne mej ter 'aje našemu mišljenju, čuvstvovanju n hotenju tujim in sovražnim elemen-r»m potuho in zaščito. Naši lastni ljudje so zasekali v na-ionalno in državno zavost naših bra-ov in sester pekoče rane, ki more iz jih izbruhniti le silovit in maščevalen ihar globoko užaljenega patriotizma! Sklicujoč se na drugi d jI resolucije, prejete na naši glavni skupščini v iieogradu dne 25 marca t. L, smatra podpisano starešinstvo za svojo dolž-ost, da v imenu jugoslovenskega So-olstva najodločneje protestuje proti akemu dejanju oblastnih organov, M za naš narod žaljivo in ponižujoče. Poživljamo vse odgovorne činitelje, ki imajo danes usodo naše države v okah, naj se ne igra'o z ognjem in naj ne ustvarjajo položaja, ko bi bila lisciplinirana sila Sokolstva primora-;ia preko njih in proti niim čuvati in braniti moč in čast domovine na temelju načel, ki so vsakemu bratu in vsaki sestri sveta in nedotakljiva! Vsi za vsakega in vsak za vse! Zdravo! V Ljubljani, dne 30. maja 1923. Starešinstvo Jugoslovenskega Seliol-skega Saveza. strani kr. okrajnega glavarja posredc-; uri popoldne v društvenem lokala. Oble- 'lenje v Wacht am Rhein na ulicah. — Kako !>ostopa vlada. — Sramotno baran-anje za narodne in državne interese. a. Ptaj, 30. maja. Ogorčenje v vseh krogih narodnega prebivalstva nad postopanjem vlade se ni poleglo, temveč nasprotno še povečalo, ker se vedno jasnejše kaže, kako nem-kutarski krogi razumevajo nastop ob-isti. Nemški element je postal predrzen in izzivalen. Kako velepolitičnega značaja je cela zadeva se vidi iz dejstva, da v Ptuju zopet čujemo — die VVacht am Rhein! Ponoči nemškutarski izzivači pre pevajo to izzivalno himno bojevitega emštva jn zopet čuješ klice Hornick bis Steinbriick! Narodnim ljudem se Nemci ;dkrito rogajo, češ seda) ste jo dobili, pa jo bodete še bolj. Ali Nemci smo zo net komandanti in naši poslanci so zavezniki radikalske vlade ter imajo že -■bljubo, da se bo v vseh »nemških« krajih ostro nastopilo proti bindišarjem! Iz inozemstva se javljajo pregnane poturice, oni veleizdajniški elementi, ki so ob prevratu pobegnili pred zasluženo kaznijo ter se sedaj potepajo po raznih vstfnemških društvih v Gradcu in drugod. Vsa dan prihajajo anonimna grozilna pisma od teh ljudi, češ kmaiu se vrne zmagoviti Nemec, da se maščuje. Eden teh dopisov, ki ga je prejel znani narodni odvetnik se n. pr. glasi: Der gemeinen Orjuna in deutschen Pettau! VVenn wlr als Befreier von Balkanjoche in deutschen Pettau wieder einziehen, werden wir furchtbare Rache nehmen. Ugleden slovenski trgovec je dobil grozilna pisma, iz katerih odseva naravnost aesno sovraštvo proti našemu narodu ln državi. Proti našim obrtnikom skušajo nemškutarj! organizirati bojkot ter so nekatere začeli tudi sicer gospodarsko preganjati. Obsodba lekarnarja Orožna, edinega slovenskega lekarnarja v Ptuju, na 14 dni zapora je čin očitega zakonolomstva. G. Orožen se sploh ni nahajal v grupi demonstrantov, temveč je ves večer ob val in miril razburjene ljudi. Obsojen Je bi! na ukaz pokr. uprave samo radi tega, ker je predsednik krajevne organizacije Orjunel Trditev, da so Nemci začeli metati kamenje, se je sprva zavračala kot neisti nita. Sedaj je to policijsko dognano. Danes Je bil nemškutarski hujskač Koso-derz obsojen na 14 dni zapora, ker Je ves večer hujskal Nemce prot! Slovencem. Preganjanje naših ljudi še ni ustavljeno. Iz Ljubljane in Beograda prihajajo ukazi, k! se kar pavšalno glasijo: vse zapreti. Ptujski Slovenci še niso izgubili nade, da se bo vlada v zadnjem hipu spametovala. Tu gre za bistvene nacljo-nalne in državne Interese ob meji, kateri pod nobenim pogojem ne smejo biti predmet političnega barantanja med vlado ln nemškimi poslanci. Jugoslovanske l^sfiss V nedeljo dne 8. junija ob pol 10. uri dopoldne se vrši v Celju pokrajinski zbor Jugoelovenske Matice v Sloveniji. Vse delegate opozarjamo, da imajo na podlag; poslanih izkaznic na progah državne železnice polovično vožnjo. Izkaznice ie pokazati pri železniški blagajni. Južna železnica pa je dovolila delegatom vozne olajšave na posebne vozovnice glede katerih se je pismeno ali ust--o zglasiti v pisarni pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Pred škofijo 21, I. nadstr. in to vsaj do sobote zjutraj. Pokrajinski odbor poziva tem potom vse delegate, odnosno predsedstva podružnic, da se sigurno udeleže pokrajinskega zbora, ki se vrši v dvorar ni Narodnega doma ob pol 10. url dopoldne. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5.26, odnosno zaradi zveze ob 8. uri. Vendar prosimo, da odidejo vsi, katerim je le količkaj mogoče že s prvim jutranjim vlakom. Popoldne istega dne priredi celjska podružnica Jugoslovenske Matice večjo slavnoet na korist Matice. ka: kroj ali civilna s trakom in znakom, k: so v društvenem lokalu pred pogrebom na razpolago. * Udeležencem pri sobotnem pogreba je dovolila Juž. železnica polovično vozno ceno proti legitimacijam, ki naj Jih interesirane korporacije nemudoma zahtevajo od odbora. Ps^reb fsi^erafeurJkih Irtev Oklic ljubljanskim posestnikom! Odbor za prenos judenburških žrtev se je obrnil na Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani s prošnjo, da ob cestah in ulicah, po katerih bo šel dne 2. junija 1923 mrtvaški sprevod judenburških ž^ev razobesijo žalne zastave. Hišni posestniki se vabijo, da se temu oklicu odzovejo. Gremlj trgovcev v Ljubljani oporar- ja vse svoje člane, da se pogreba judenburških žrtev udeleže polnoštevilno. V onih ulicah, po katerih se bo sprevod pomikal, naj bodo trgovine za časa pogreba zaprte. Odbor za prenos judenburških žrtev sporoča vsem društvom, korporacijam in organizacijam, oziroma šolskim vodstvom, ki se udeleže pogrebnih svečanosti na ta način, da tvorijo špalir za čas sprevoda, da bo v sobotnih jutranjih listih razglašeno, kje jim bo odkazan prostor. Oblastni odbor Or. Jn. Na. za Slovenijo javlja vsem svojim organizacijam, da se udeleži oficielno pogrebnih svečanosti edino potom štiričlanske deputaci-je pri sprevodu. Članstvo pa pozivamo, da neoficielno pripomore z vsemi silami za čim lepši potek manifestacije. — Oblastni odbor. Češka cbec. V soboto se udeležite v kar največjem številu žalnega sprevoda judenburških žrtev. Sestanek ob 2.30 popoldne pred kavarno »Emona«. V petek odborova seja pri g. Chalupniku, v soboto zvečer običajen sestanek pri »Mraka*. »Jadranska Straža® se zbere najkasneje ob pol 15. uri pred opernim gledališčem, kjer prejmejo člani društvene znake in se uvrste v sprevod. Slovensko zidarsko ln tesarsko dra-štvo v Ljubljani Zbirališče točno ob 2. Prosvefa Ljubljanska drama. Četrtek, 31.: Zaprto. Petek, 1.: »Hasanaginica«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 16. Izv. Sobota, 2.: »Hasaraglnlca«. Izv. Nedelja, 3.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 4.: »Kar hočete«. A. Ljubljanska opera. Petek, 1.: »Rigoietto«. Gostovanje g. Rijavca. Začetek ob 20. A. Sobota, 2.: »Tosca«. Gostovanje g. Rijavca. Začetek ob 20. D. Nedelja, 3.: »Prodana nevesta. Začetek ob 20. Izv. Pondeljek, 4.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 31.: »Škrjančkov čar«. Izv. Kuponi. Petek, 1.: »Hasanaginica«. C. Kuponi. Sobota, 2.: Dramatsk! moloplastičnl večer Alarlane Dragane Jančkove. Izv. • Ljnbljanska opera. Za danes zvečer napovedana operna predstava »Madame Butterflv« odpade vsled nenadne obolelosti gosta — gospe Bo-urago. Uprava obvešča abonente E, da jim nadomesti to predstavo v prihodnjem tednu s napovedanim gostom. Prodane vstopnice ostanejo v veljavi. Danes zvečer sta obe gledališči zaprti Dnevna blagajna prodaja vstopnice za petek (»Rigoietto«) in soboto (»Tosca«) t gostom Rijavcem. Gostovanje g. Rijavca v LJubljani Sinoči je gostoval g. Rijavec v vlogi Jo-seja v operi »Carmen«. Zel je prav tako prisrčno pohvalo in aplavz kakor pred-sinočnjem. Od lani je napredoval v de-klamacij!, očaral pa je še posebno z lepo linijo in eonornim organom, ki se zna prilagoditi vsem zahtevam. Ga Thierry-jeva ie bila sinoči tako sijajna v petju in igri kakor še malokdaj, poleg nje in Rijavca pa je briljiral simpatični torero g. Ralabana. Tudi gdčni. Thalerjeva in Stiligojeva sta dobro rešili svoji nalogi. G. Rijavec je bil po ljubezenski ariji v drugem dejanju, katero je odpel globoko čustveno, na odprtem odru aplavdiran, istotako g. Balaban po toreadorjevi pesmi v Istem dejanju. Orkester je ravnal vestno in temperamentno g. Matačič. Lndovlk Thoma: »Lokalna železnica«. Komedija v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Izdala »Zveza kulturnih društev«. Založila Tiskovna zadruga v Ljub-ljanL Strani 84. Cena s poštnino vred 13 Din 50 par. Peti zvezek zbirke »Oder«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljar ni, prinaša izvrstno komedijo L. Thome »Lokalna železnica«. Priporočamo jo vsem podeželskim odrom. šentjakobski orkester v Ljubljani pripravlja za 9. junij 1923 veliko glasbeno prireditev v Kazini s sodelovanjem nanovo oživljenega in naštudiranega šentjakobskega pevskega zbora ter članov šentjakobskega gledališkega odra Občinstvo naj ne zamudi te velike zabavne prireditve, ki bo do sedaj najboljša in najprijetnejša Natančan spored objavimo pozneje. Turneja «Obiliča» v južni Srbiji Zna-no beogradsko akademsko pevsko društvo »Obilič« odide začetkom junija na turnejo po južni Srbiji, kjer misli prirediti v vseh večjih mestih koncerte. Tudi Kajmakčalan posetijo akademiki in tam se bo obdržal parastos za padle junake, ki so leta 1918 izvršili predor sovražnikove fronte, kar je pomenilo konec bolgarske, nemške in avstrijske armade na Balkanu. To je vplivalo dcmoralizu-joče tudi na fronto ob Piavi in v Franciji Svori TEKMOVALNO STRELJANJE V LJUBLJANI. »Slovensko lovsko društvo« priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti, g. polkovnika Vuč-koviča letošnje tekmovalno streljanje s krogljo v nedeljo dne 3. junija na vojaškem strelišču v Ljubljani. Pričetek tekme za mladinsko In vojaško skupino ob 9„ za ostale ob 14. Konec ob 18. K tekmovalnemu streljanju v posamezne skupine je pripuščen proti vplačilu določene prijavnine vsak državljan naše kraljevi ne in sicer: a) k mladinski tekmi v starosti nad 10 do 20 let. b) k vojašk! tekmi aktivni, rezervni, upokojeni ali v ostavki nahajajoči se člani vojske, orožništva. obmejnih čet, finančne straže in policijskega zbora. c) k tekmi v ostalih petih skupinah vsi drugi udeleženci v starosti nad 18 let v smislu določil, razglašenih v društvenem glasilu »Lovec« (letošnja izdaja št. 6 — 10) in razvidnih na dan tekme na strelišču. Prijavnine sprejema v dneh pred tekmo društvena blagajna v LJubljani, na dan tekme pa blagajna na strelišču. Za skupini a) ln b) so preskrbljene puške In strelivo na strelišču, za ostale skupine pa Je prinesti orožje In strelivo s seboj. Po zaključku tekme in izvršeni ccenl se neposredno na to raz-dele zmagovalcem na strelišču častne priznanice in darila. Ker Je ta vsakoletna prireditev tako iz strokovno poučnega, kakor tudi s kulturaošportnega stališča pomembna in velezanimiva, vabi Slov. lovsko društvo najširšo javnost k udeležbi. Radi osebne varnosti na strelišču In rednega poteka cele prireditve se prosijo vnaprej vsi udeleženci za brez Izjemno pokoravanje na dan tekmovalnega streljanja odredbam rediteljstva. « Ilirija : železniiarski Š. K-. Sisak. V nedeljo 3. Junija ob 15.30 se vrši na igrišču Ilirije v Ljubljani nogometna tek ma med 2elezničaTskim Š. K. iz Siska in kombiniranim moštvom Ilirije. 2. S. K. Je eden najboljših hrvatskih provincl-jalnih moštev. Gostoval Je že lani v Ljubljani, kjer Je podlegel komb. m. Ilirije z 1 : 2, dočim Je v revanžni tekmi v Sisku zmagal s 4 : 2. 2. S. K. otvarja danes svoje novo, moderno igrišče s tekmo proti zagrebškemu Hašku. Kolesarska dirka Ljubljana-Tržii. Danes se vrši kolesarska dirka napovedana od kolesarske »Ilirije« na progi Ljubljana-Tržič-Ljubljana (80 km). Start točno ob 13.30 pri 2. km v Zg. Šiški. Cilj Istotam. Prihod prvih dirkačev približno ob 15.30. Na startni listi so naši najboljši dirkači Slovesna otvoritev novih tenls-pro-storov v Llubljani, ki si jih Je zgradila naša agilna »Ilirija«, se Vrši, kakor smo že poročali, v nedeljo z medklubskim turnirjem, ki se ga udeležita Ilirija in zagrebški Hašk. Zagrebčani predstavljajo danes brezdvomno najboljše moštvo v tenisu, kar jih Imamo v Jugoslaviji. Začne se dopoldne ob 9. in nadaljuje popoldne ob 2. Dopis! IZ LITIJSKEGA OKRAJA. »Srečni Ljubljančani!« sem vzkliknil, ko sem po dolgem času prijadral v Ljubljano. Res, da večkrat čujemo okoličani, da H bilo potreba za časa deževja uvesti po vaših ulicah plovbo s čolni, a pri nas na deželnih cestah bi bila celo te vrste rešitev nemogoča. Posebno mi, ki smo iz litijskega okraja, imamo ceste brez primere. Cestni odbor, ki funkcijonira še izza predvojne dobe, Je, kakor čujemo, zaspal, vsaj dozdeva se to, ker nikdar nimamo prilike čutiti njegovih dobrodej-nih ukrepov. Čudimo se. zakaj se v tem rodajrth člnitdjev pojavfl po naših ce< stah in ukrenil potrebno! Zceolte m H dolgotrajnega spanja, čas bi £e bil! HOTEDRSICA. Razmejitvena komi«, ja bo v kratkem določala del. mejo v logaškem okraju. Menda Je ni občine, ki bi bila vsled dosedanje provizortčne me-je tako prizadeta, kakor ravno Hotedr-šica. Razdeljena je tako da Ima vodovod, tri četrtine najboljšega polja in ves gozd v Italiji. Nepregledni so stroški ta sitnosti, ki Jih ima prebivalstvo z raznimi Izkaznicami za prekoračenje meje od Italijanskih pa tudi od naših oblasti Takšne stanje Je nevzdržno. Nt torej nič čudnega, da je ljudstvo že izgubilo potrpežljivost ln mu Je vseeno, naj bo tukaj aH tam, samo, da Je rešeno večnih šikan in nepotrebnih stroškov. Opozarjamo naše razmejitveno delegacijo, da bo zahtevate pravično mejo tako, da bo cel obč. kataster Jugoslovanski. — Kulturno delo »Čitalnice« v Hotodršlci vrio napreduje. V kratki dob! šestih mesecev si je uredil« prostorno dvorano z odrom, ki prekaša s svojimi mojstrsko naslikanimi kulisami vse okoliške odre. Dosedaj Je priredila že 10 dramatičnih predstav, Lzmed teh 2 združeni s petjem, deklamacijaml recitacijami itd. Tudi knjižnica, ki šteje sedaj nad 500 zvezkov, deluje izvrstno ta nudi članom, pa tudi nečlanom — proti mali odškodnini obilo zdrave duševne hrane ta zabave. »Čitalnica« Je strogo nadstrankarsko, kulturno-narodno društvo ta zasluži občo pohvalo ter vsestransko podporo. JESENICE. V tukajšnji tovarn! Kranjske industrijske družbe Je bilo v zadnjem času sprejetih v delo večje število delavcev, med katerimi smo opazili tudi nekaj folksverovcev iz Koroške. Poudarjamo jasno in odločno, da nismo in tudi ne bomo nikdar proti onim pristnim Nemcem, ki žive mirno med namL Nikdar pa ne bomo trpeil, da bi nam odjedali kruh nemčurjl, ki so za časa koroškega plebiscita šil prostovoljno samo ir sovraštva do nas, v boj proti Jugoslaviji Ako bi ta opomin pri merodajnih čini-teljih Kranjske lnd. družbe ne zadostoval potem bomo prisiljeni, poiskati druga pota. ZIDANI MOST. Gostilničarkl Perdih je bila ukradena ura z verižico, zastorl ta različno perilo, kar Je imela shranjeno v kuhinji. — Enoletni sinček g. Fra-nja P. Je dobil v neopaženem trenotkn v roke neko kislino ta jo pokusil. Občutil je seveda takoj bolečine in ga je morala mati odpeljati v bolnišnico v LJubljani. — V Sv. Petru pri Zidanem mostu Je naglo preminul za srčno kapjo vpo-kojenl železničar Borštner. — Kap Je zadela v cementarni v Zidanem mostu med delom delavca Volavška. KONJICE. V soboto ta nedeljo sta tuk. društvi »Čitalnica ta »Sokol« zaključil! svojo letošnjo dramatično sezono z narodno igro »Rokovnjači«. Kdor ima za podeželske odre samo pomilovalen smehljaj, bi moral videti Konjičanc v igri ta zadovoljnost občinstva, tedaj bi gotovo revidiral svoje mnenje. Naravnost čuditi bi sc moral kaj vse zmore skupno požrtvovalno delo naših kulturnih društev. Uspeh je očividen! Čeravno so Konjice nemškutarsko gnezdo ta je ljudstvo vsled hujskanja klerikalcev precej zbegano, je bila vendar dvorana obakrat nabito polna. Občinstvo je z vidnim interesom zasledovalo igro do konca, čeravno se Je v soboto zavlekla od 9. — 1. po polnoči. Priznati se pa mora, da se je ta nedosta-tek v nedeljo popolnoma odpravil. G. režiser je s pravilno razdelitvijo uleg brezdvomno največ pripomogel k sijajnemu uspehu. Posamezni značaji so bili karakteristični in ravnotako so prizori, dasi zelo pestri po svojem dramatičnem značaju, vzbudili zahtevano razpoloženje. Da je bilo igrano z občutjem. Je že to dokaz, da Je Boje udaril Mozola tako naravno po glavi, da se mu je izpod perike vlila prava, rdeča in vroča kri. Najbolj je ugajal prizor v Črnem grabnu, ki se je moral obakrat ponoviti. Zbor Je bil oziru s strani naših oblasti ničesar ne ukrene, saj so že povsod izpremenili od- ^ber ili Nona"razkošno razigrana a ob bore, bodisi na bolje ali slabše, le pri nas gnem zeb ob£utcna. Ravnotako je tudi smo zapadli večnemu pozabljeniu. Morda bi se vendar enkrat kdo izmed me- Is fedrsa Maribor, dne 28. maja. Preteld! teden Je bil v Mariboru bogat na dogodkih, posebno za one, ki motrijo notranje sile človeka. Saj smo imeli zopet JustifikaciJo, ki Je zrevolucijoni-rala od letne vročine že precej umirjene Mariborčane. Po ulicah, gostilnah, na trgu, povsod si slišal le od obešenca. Kljub strogi tajnosti, ali morda ravno zato, s katero Je hotdo sodišče končati usodo zablodele duše, so že isto Jutro vedeli otroci, da so na visoke vislice potegnili dva razbojnika in še eno silno grdo žensko, pravo rojeno coprnico. Učitelji niso mogli miriti otrok, vedno vnovič in vnovič Je delovaia bujna fantazija mladih radovednežev. Posebno dobro so vedeli, da si lahko obešenec zaželi zadnji dan najboljše Jedi tn s precizno natančnostjo so slikali nebeške torte, pečenke ta vse slaščice iz mariborskih izložb, ki so Jih prinesli rablji v zadnjih urah. Sinček sodnega uradnika Jih Je poslušal pomilovalno. On Je vedel, da Je ranjkl pojedel le tri hlebce kruha in pečenko za večerjo, ta tudi to je vedel, da so tiste vislice napravili že pred 25 leti za prvega obešenca Bračka in Ju bodo sedaj kmalu zopet postavili, ker čakajo v zaporih še trije na končno rešitev njihove smrtne obsodbe. In nove strahote je pričarala fantazija mladih src, ki še ne poznaio blodenj strtih zna- M&!» Isti dan Je prišel na sodišče sključen, star berač. Ko so pričeli pisati zapisnik, se Je sodnik začudil: »Anton Rozman se pišete? Ravno tako se piše naš obešenec.« Tudi njuni rojstni kraj se Je ujemal ln tako so radovednemu beraču dovolili, da si Je šel ogledati mrtveca v kaznilnico. Cez nekaj minut se Je berač vrnil objokan: »Saj sem takoj slutil. MoJ nečak Je. Ja, taka Je pač usoda. Njegov oče ta on sta nam zapravila posestvo ta zato tudi Jaz sedaj beračim. Kakršno življenje takšna smrt.» MI drugI pa smo fflozofirall; za ali proti smrtni obsodbi kdo Ima prav; ljudstvo Je na strani prvih ta pravijo, da Je beseda ljudstva glas božji m pravijo tudi, da je naše ljudstvo dobro, nepokvarjeno, najbolj pa v mariborskem okraju, saj so to dokazale tudi zadnje volitve, absolutna zmaga krščanskih mož ta pa rekordno število 16 smrtnih obsodb lanske porote, za same krvave, zverinske zločine. Povrh tega Je bilo sedaj že dve leti pred vsako poroto povprečno po 20 zločinov iz vrst dobrega krščanskega ljudstva s sadovi njihove hujskatoče vzgoje. Takšnih misli smo končali teden. V soboto zvečer pa nas Je popeljalo še gledališče v mlsterij človeških src: povsod so enaka, njihove duše, povsod enako nepokvarjene, človeške. Mož in žena iz našega turškega Balkana, ljubeča, toda ponosna na — kaj!, sama ne jesta_prav, na svoie bogastvo, rodbino. rod. 2ivljenje Ju za hip raztrga, hrepe- j dajo iz Cirilove tiskarne naši častiti vo-nita po svidenju z bolestjo, vzdihujeta ] ditelji, saj so presrečni, da so uam re-koprnenja — sta pa preponosna, da bi šili najtežje socijalne probleme: Še pred si to priznala, vstajajo dvomi in očit-; par tedni, komšija Korošec še ni tako ki »kamenog srca«. In borba teh muče- 1 trdno sedel pri Pašidevih jaslih, so se n!h src je Sla čez oder ob čudoviti pesmi lepote, v kateri bi lahko živel človek brez zunanjih navlak presrečen, če bi poslušal klic dobrega in ne računajoče-ga /ažurna svojih in tujih nepopolnih možgan. Pa ponos Je bil močnejši, pustila sta raje trpeti petero nedolžnih in toli ljubljenih otročičev, tako dolgo, da Je njeno Izmučeno srce počilo, tako dolgo, da sta uničila svojo srečo, ugrabila mladini najboljšo mater, strla življenje dveh dobrih in močnih, ki bi lahko pre-stvalja gore. Naša glavna Junaka Grom ta Bukšekova, sta prekašala sama sebe, ker sta nama dajala življenje v tolik! resničnosti da smo neizprosno secirali sebe. In tako smo stopili očiščeni ta svež! v solnčno majsko nedeljo. Planinci so krenili k Sv. Duhu na OstTem vrhu ob meji. Polagoma se Jača tudi četa mariborskih turistov. FiUstri smo se zadovoljili z jutranjo poeriio mestnega parka. Ker pa se polagoma Izčrpa vsaka lepota, tudi tlhota pomladnega Jutra, »Stražani« silno hudovali nad beograjskimi radikali, ker so votirali par milijonov za stradajoče Črnogorce, češ da Je to humbug in korupcija, kajti sedaj je Cma gora Itak že zelena, kal toraj treba Črnogorcem kruha In mesn, ko imajo dovolj salate ta še več trave. Seveda, čemu kruha, ko so še iz vojne navajeni glodati koreninice. Tako pač učijo apostoli krščanskega socijalizma in zato jih tudi prav nlj ni vznemirjalo stokanje gospodinj, ki so morale pod njihovimi okni plačevati v krščanskem duhu organiziranim mesarjem že 110 K za kilogram mesa. Cemu pa kupujeio meso, ko Je trg preplavljen z zelenjavo. Nedelja je bila tiha ta čmema kljub solncu. Sedemindvajseti v mesecu strahovito učinkuje na vse strani.. Najhuje Je bilo zvečer v gledališču, kjer je morala slovenska umetnica, mlada plesalka Vfzjakova lz Ljubljane pred praznimi sedeži čarati lepoto pesmi, poleg tujih tudi mehke verze slovenskega poeta Albrechta. Bil Je lep, krasen, a zato smo krenili zopet v življenje, na trg, j tem bolj žalosten večer. Mesečina Je ker vlada povsod drugod nedeljski po-1 razlivala svojo prelest nad tihim me-čitek. Naš trg pa je vedno poln življe- stom in vlivala v srca upe na lepše dni, cja in slikovito pester, kot smehljajoče lice, posebno sedaj ko prodajajo tudi cveiie.ln še več zeiejijave,.X bližAni gle^ ko bodo očiščena srca in duše vseh. Karsča^e ..JUTRO"! Polonca očarala s svojo milino. Obema je bil izročen lep šopek. V splošnem pa zaslužijo pohvalo vsi brez Izjeme, ker so po svojih ulogah z Istim elanom pripomogli k uspehu. Scenerija Je bila zelo posrečena. Želeti je, da se igra ponovi. GOR. RADGONA. Dne 26. maja je hotdo več tukajšnjih Slovencev na pokopališče v Radgoni kjer leže 27. maja 1918 radi »veleizdaje« ustreljeni vojaki bivšega avstrijskega 97. pešpolka. Pre-sluli zagrizeni sovražnik Jugoslavije dr-Kamniker, župan v Radgoni in tam0^ okrajni glavar sta odredila, da se Je na pokopališče z orožniki zastražiJ- uve deklici pa ste vendar prišli do in položili nanie sveže cvetlice ta vcnce. ki pa so jih orožniki s «nrovtoJ mi odstranili. Vhod na bQ zastražen v soboto ln Gospod gornjeradgonski župan! Pokažite še VI zobe našim narodnim nasprotnikom. Ali za prehod mostu nI časovne določbe? Kato to. da se vkU Nemce hoditi od tukaj še ob 11. uri ponoči? Tollkr se zmerja in zabavlja ccz O nuno a; ne bi bila sedaj moreči« tukaj na mestu r Slovenci brez razlike strank, odprite vendar 'oO. * sIeilt0 rckavlce- v nji Radgoni Je še dovolj Nemcev, ki se jim ni treba učiti slovenski, ker vsi Slovenci žnjlmi prav radi nemško govorijo, nemškutar pa govori slovensko le tedaj, kadar Je prisiljen. Da se pa prepričate o nemški, tako hvalisanl lojaliteti Vam priporočamo, da greste v nemško Radgono in poskusite v kaki tamošnji gostilni slovensko peti? Ali yeste, kaj bi se > am prispeti! j? LE DIRSCTOIRE. Direktor je bil pred vojno visoko odličen gospod. Zlasti gospod gimnazijski direktor. Potem ni prišlo dolgo rič, potem bančni direktor, in zadnji je bil cirkus - direktor. Drugih direktorjev v Sloveniji ni;srn poznal. Tempom mutantur et directores in Hlis. Danes hoče biti ali postati vsakdo direktor. Gimnazijski že zdavnaj ni več na prvem mestu, katero je zavzel bančni. Potem se vrste razni policijski in računski direktorji, ravnate-; ji zavarovalnic in filijalk, ravnatelji kinov in kavarn in gostiln, ravnatelji listov, gledališč, tiskarn, barov, orto-;>edičnih zavodov, ciganskih godb, modnih atelijejev itd., itd. Duh časa je takšen in nič ne more oporekati. Zato raje korakamo ž njim in smo zelo napredni. Tako prakticira-jo tudi na magistratu tretjo prestolice. Ta magistrat sloni na parlamentarnem principu in se naslanja na tri progra-matično in načelno najnaprednejše, najmodernejše in najmodrejše partije. Na ljubljanskem magistratu pojejo < zadnjem času furt slavno češko himno: Šup sem, šup tja, meni je to všečno jediio, in vsakokrat, kadar rečejo «šup!», imenujejo koga za novega direktorja. Sedaj jih imamo nad seboj re Šestnajst ln enega podravnatelja. ^'sai moj prijatelj je že direktor, eden nadravnatelj, eden podravnatelj, ta konceptni, ta podrepni, ta računski, ta vohunski, ta pogrebni, ta napredni, ta vojaški, ta nazadnjaški, ta užitninski, fa živinski, ta pisarski, ta krčmarski, ra svetiliski, ta gasilski, trornji, spodnji, sprednji, srednji, zadnji V vsaki mestni pisarni že sedi po en ravnatelj in kdor še ni upa. da bo kmalu postal. Vsak referat ima dva direktorja in v enem referatu je podravnatelj fef ravnateljev. Čudovita in jedinstve-na je pa še pestrost njihove kvalifikacije. Eni so direktorji, inženerji, juri-sti, drugi absolvirard srednješolci, z maturami in brez, tretji nižjegimnazij-ci ali nižjerealci, četrti pa absolventi štirih razredov normalke. A vsi so ravnatelji. Dokaz, kako kultura nive-lira. Eni se sklicujejo na svoje diplome in spričevala, drugi na talente, tretji pa citira »Cherchez la femme». krivično pa je, da nimamo ženske ivnateljice, vsaj ne takšne z oficijel-nim naslovom. Kajti v resnici imamo rudi takšne... Na magistratu so uradnice s srednješolsko izobrazbo, druge imajo maturo, tretje so bile otroške vrtnarice. Vse njihove prošnje se zavračajo, ker nasprotujejo službeni pragmatiki. Za moške pa je odločilna 1'rihtnost, ne pragmatika. Naš magistrat prednjači vsem jugoslovanskim magistratom. Celo v Subotici ni toliko direktorjev. Vsekakor je čas, da pridejo tudi ženske že enkrat na vrsto. Marsikatera prijateljica bi bOa rada ravnateljica . . . Danes bo velika procesija, ki se je bodo udeležili vsi direktorji in mnogi, ki bi radi direktorji postali. Carp«* diem! Nulla dies sine liuea! Prošnje se vlagajo v vložišču v nradnih urah. Kdor je pa posebno brfhten. jih vlo-či izven uradnih ur in na pristojnem mestu. Siguren uspeh mu želi M. A. Cafizelj. m * Deputacija Sckofstva pri velikem g V * Vpokojitev načelnika prosvetnega oddelka. Kakor nam poročajo iz Beograda, je bil z ukazom od 23. maja vpokojen načelnik oddelka za prosve-to pri pokrajinski upravi v Ljubljani dr. Fran Skaberne. Z njim zapušča državno službo eden izmed najod-ličnejših naših državnih uradnikov. Dr. Skabernč je pred prevratom deloval v dunajskem ministrstvu za uk in bogočastje. "Narodna vlada ga je poklicala v Ljubljano za naslednika dr. Kaltene^gerja kot gospodarsko-nprav-nega referenta pri višjem šolskem svetu. V decembru 1920 je prevzel dr. Skaberno vodstvo takratnega poverje-ništva za prosveto ter je bil v tem svojstvu v januarju imenovan za dvornega svetnika. Po odpravi pover jeniškega si3tema jo dr. Skabemč v juliju 1921 postal načelnik oddelka za prosveto v IV. plačilnem razredu. Za svojo izvrstno službovanje je dr. Ska-bernč dvakrat odlikovan, in sicer z redom sv. Save IV. in III. razreda. Za časa plebiscita je bil dr. Skabernč pri-deljen kot tolmač za angleški jezik jugoslovanski delegaciji plebiscitne komisije. Stalno deluje dr. Skabernfc tudi na univerzi, kjer je honorarni docent za upravno pravo ter član izpraševal-nih komisij za I. in III. jur. državni izpite (cerkveno, ustavno ln upravno pravo). Tudi sicer je dr. Skabemč vnet prosvetni delavec: v Ljubljani je ustanovil društvo za učenje angleškega jezika, kl šteje dan^s čez 200 članov in kateremu je podpredsednik, kot predsednik pa vodi Umetnostno-zgodovinsko društvo, ki je letos prirejalo vrlo uspela predavanja ter eks kurzije. Zasluge drja. Skabernčta za povzdigo našega šolstva mu zasigura-jo trajno ime v naši prosvetni upravi. * Gibanje profesorjev. Pokrajinski akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev za Slovenijo se izreka solidarnim b gibanjem profesorjev v Srbiji, Črni gori in Voj-vodinji in poziva vlado, da njihovim upravičenim zahtevam takoj ugodi. — Akcijski odbor. * Drznost mariborske nemškatarije. Včeraj je mariborska policija aretirala celo gručo mariborskih nemškutarjev. Med njimi so bili: dijak, brusač, mehanik, vodja delavnice, ključavničar in zlatar. Vsa čedna družbica je pred kavarno na Rotovškem trgu prepevala izzivalne nemške pesmi. * Polkovnik Vasič oproščen. Tudi v Ljubljani znani polkovnik Vasič, ki se je moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Beogradu radi obtožbe, da je kot predsednik komisije za prevzemanja vojaškega materijala na Dunaju se dal podkupiti, odnosno da je sam skušal podkupiti člane komisije, je bil pri včerajšnji razpravi oproščen, plačati pa mora stroške procesa. * Reški fašisti zahtevajo Izročitev našega državljana. Zagrebška policija je aretirala Vekoslava Tijana, ki je pred meseci na Reki v samoobrambi ubil nekega fašista ter potem pobegnil v Jugoslavijo. Na Hrvatskem je bil tedaj aretiran, a ko jo bilo ugotovljeno, da je Tijan naš državljan, je prišel pred zagrebški sodni stol. kjer je bil oproščen in izpuščen na svobodo. Ko pa je bil na Reki prijet Paskijevič, so reški fašisti zahtevali, naj se Paskijevič ne izroči našim oblastim paznika Frane Gullč, za paznike p« Jo- j vzbuja po Celju !znenad«»nje. ker se ho- rfp Domanjko, Miroslav Fflipčič, Mihael j če staršem vzeti možnost, da pošljejo RagoBč. Ivan Beiek in Anton Dolamič. j svoje otroke v meščansko šolo. Ako so Ravnatelj policijskih pomožnih uradov Fran Logar pri okrajnem glavarstvu v Celju je na lastno profajo tTajno upokojen. * Učiteljsko dništvo za slovenlehlstri-bltl okraj praznuje r soboto dne 2. Junija 1923 r Studenicah svojo 501etnico. * Promocija. Dne 20. maja je bil pro-moviran na zagrebškem vseučilišču za doktorja prava abc. pravnik g. Josip Sfillgoj iz Gorice. * K profesorskemu štrajku. V kavarni s« pogovarjata dva vneta prebiral ca dnevnikov. Prvi: »Bogve, kako bo prosvetno ministrstvo rešilo neprHike s profesorji*. — Drugi: »Da sem jaz minister prosvete. ne bi si belil glave. To se bo rešilo po sebi*. — Prvi: »Mislim, da stvar ni enostavna. Potrebna so izdatna sredstva*. — Drugi: »Ah kaj še! Vsak štrajka po svoje. In profesorji, kakor so že profesorji bodo lepega dne pozabili, da Strajkajo in se bodo vrnili v šolo...» * Zanimivost na ljubljanskem velikem sejmu. Kakor poročajo, se je za sejem priglasilo ie pet ameriških tvrdk, katerih ena bo razstavila posebni jaški luksuzni avto s parnim pogonom. Ameriške tvrdke bodo razstavile tudi druge posebnosti, kl so še v Jugoslaviji malo ali nič znane. * Konstituiranje zagrebške trgovsko-obrtne zbornice. Javili smo že. da je bil za predsednika sagrebške trg.-obrtne zbornice izvoljen znani veleindustrijalec Vladimir Arko. Njegova izvolitev je v mnogem oziru zanimiva. Ogromna večina zbornice je blokaška, a g. Arko je demokrat. Dobil pa jo od 57 glasov 53, dve glasovnici sta bili prazni. Novi predsednik je mtnda najmlajši zbornični pred sednik v Evropi: star Je šele 85 let. Sredi povsem blokaškega ambijenta je njegov politično korekten govor tem pomembnejši, ker Je žel od strani cele zbornice enodu?.no pritrjevanje. V tem oziru zasluži tndi posebno pozornost, da je zbornica soglasno odobrila njegov predlog, da se pošlje kralju udanostno izjavo, ministrskemu predsedniku, trgovinskemu in finančnemu ministru pa pozdravne brzojavke. Zbornica si je izvolila za podpredsednika lz trgovske skupine Sandora Tabačnika, predsednika Zveze trg. detajlistov (znani Radičev prijatelj veletržec Prpič je dobil le 8 glasove), iz obrtniške skupine pa Inž, \madeo Carneluttija. Dosedanji predsednik zbornice Sandor A. Aleksander je bil izvoljen ia dosmrtnega častnega pred sednika. V nedeljo prične v našem listu izhajati novi roman „Notarjev nos" najlepše delo francoskega pisatelja EBMONDA ABOUTA. * Odobritev šolske knjige. Pokrajinska uprava, oddelek za proeveto je odo- naša vlada ne izroči reški oblasti Ve-fupanu. V smislu sklepa starejšinstva i koslava Tijana. Tej zahtevi se seveda Sokolskega Saveza z dne 29. maja sejni moglo ustreči, ker je Tijan jugoslo-js včeraj opoldne oglasila pri velikem vanski državljan. Sicer pa je naše so-županu drju. Lukanu kot voditelju po- i dišče Ze ugotovilo, da ne gre za zlo-krajinske uprave deputacija sokolske- činstvo, marveč za samoobrambo. Za brila knjigo »Peta čitanka* (za 6., 7. in 8. razred osnovnih šol), sestavil Pavel Flere, založila Učiteljska tiskarna. Cena 46 Din. * Z beograjske vojne akademije. Na dokler ' beograjski vojni akademiji bodo koncem ;a starešinstva ter mu sporočila, nai ••strejši protest jugoslovanskega So-kolstva proti ukrepom upravnih oblasti napram Orjuni. Ako bi se za narod ponižujoče in državnemu interesu skrajno kvarno postopanje državnih oblasti nadaljevalo, bo celokupno So-kolstvo moral kar najodločneje aktivno nastopiti za obrambo nacijonalne ča3ti. Veliki župan je vzel protest na znanje, da ga sporoči ministrstvu notranjih poslov. * Mariborski nacijonalisti so nosla-1i vladi z ozirom na čudno stališče, ki ga je zavzela ta glede dogodkov na hinkoštno soboto v Ptuju, obširno spomenico, kjer odločno protestira proti hitenju germanistične propagande v Ptuju. * Trupla narodnih mu cenikov pripeljejo v Ljubljano v petek popoldne, toda občinstvu pristop na kolodvor ni dovoljen. Tudi ne bo nobenega službenega sprejema. Sele v soboto zju-traj pričnejo oficijeine pogrebne svečanosti in bodo krste ob 9. dopoldne javno izpostavljene v Narodnem domu. * Slava 16. artilerijskega polka. Šestnajsti artiljerijski polk v Ljubljani praznuje dne 5. junija svojo prvo slavo v spomin na dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na Gospo-svetsko polie o priliki koroške ofenzive leta 1919. Služba božja in rezanje kolača se vrši ob 10. dopoldne v vojašnici kralja Aleksandra I. Popoldne ?e vrši vojaška veselica. * Cvetlični dan Ferijalnejra Saveza ■=e vrši danes v Ljubljani v korist nameravane zgradbe počitniške kolonije v Bohinju za revne in bolehne dijake ljubljanskih srednjih šol. * Z beograjske univerze. Pravniška grebška policija pa je, kakor poroča »Riječ*, vendarle zopet aretirala Tijana, da se še enkrat dožene, če je res jugoslovanski državljan. Kot naš državljan se nikakor ne more izročiti sodišču tuje-države. * General Le Ronde zopet v Beogradu. Kakor poročajo beograjske »Novosti*, je general Le Ronde predvčerajšnjim zjutraj zopet prispel v Beograd. Le Ronde se je mudil v Dalmaciji In Sarajavu. Na vožnji med Dubrovnikom in Sarajevom je bila generalovi soprogi ukradena dragocena zibelin - boa v vrednosti 10.000 frankov in perzijska preproga v vrednosti 8000 franke. * Iz diplomatične službe. Glasom poročila iz Beograda, je naš londonski poslanik dr. Mihaj'o Gavrilovič imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Holandiji s sedežem v Londonu. * Nova železnica v Jugoslaviji. Te dni se je v Srbiji vvorila nova železniška proga Mala Krsna - Požarevac kot nadaljevanje proge Topčider-Mala Krsna * Madžarski list v Murski Soboti. Kakor javljajo iz Murske Sobote, je tam začel izhajati nov madžarski list. meseca junija zaključena predavanja. Gojenci prvega letnika odidejo potem na praktične vaje v notranjost Srbije, gojenci drugega letnika pa bodo imeli vaje na Hrvatskem in v Slavoniji * Odmev afere Hacker & Kraus. Ker je bivši ravnatelj Hrvatske eskomptne banke pobegnil iz Zagreba, da se izogne plačilu visoke globe, na katero je bil obsojen, ker je bil zapleten v afero Hacker & Kraus, je zagrebška policija sklenila, da ne izda potnega li3ta nobeni onih oseb, ki so bile kaznovane zaradi omenjene afere. Zveza trgovcev je pro ti temu sklepu policije vložila pritožbo, ki pa je bila odklonjena. * Pomanjkanje vode v Celju. Vsled nekaterih nedostatkov pri mestnem vodovodu se nabere ponoči v rezervoirju premalo vode, vsled česar je treba največje štedljivosti, da nekega dne v višjih nadstropjih vsled premajhnega pritiska vode ne zmanjka. Po naročilu mestnega magistrata je v letnem času strogo prepovedano jemati vodo iz mestnega vodovoda za škropljenje vrtov ali pa puščati odprte pipe. Kdor se tozadevnim predpisom ne bo pokoril, se mu lahko vodovod zapre. Kakor se 6liši, namerava občinski odbor skleniti da se napravi pri Vitanju stranski rezervni vod. tako da so bo lahko glavna cev v slučaju kake poškodbe zaprla, voda bo pa po stranskem vodu kljub temi: tekla naprej. Naprava bo stala okrog 100.000 dinarjev. Celjska meščanska šola se od pre- imenuje »Sabadsdg* (Svoboda). * Jubilejna konfiskacija. Včeraj je bil v Beogradu konfisciran dnevnik srbske republikanske -tranke »Republika*. To je 25. konfiskacija tega lista, odkar je na krmilu homogena radikal-ska vlada. * Izpremembe v državni službi Fran Kovač, sodnik pri okrajnem sodišču v Kostanjevici, je imenovan za namestnika državnega pravdnika v 8. činovnem "akulteta beograjske tm*verze je izvo- razredu v Novem mestu, narednik Josip ila včeraj za svojega dekana prof. Stevana Mitroviča, filozofska pa prof-llada Petkoviča. List izhaja dvakrat na teden in se obrata naprej prav lepo razvija ln ka- , ^ pohvalne učne usj>ehe, kljub temu, da se je ustanovila poleg Žalca nova meščanska šola v Šoštanju in v Vojniku. S prihodnjim šolskim letom bi se morala na zavodu otvoriti tretja deška para-lelka in se je o tem poročalo že višjemu šolskemu svetu. Kakor pa se je izvedelo, je višji šolski svet naročil vodstvu zavoda, da sme pri prevelikem številu učencev sicer razdeliti tretji razred, mora pa zato ukiniti paralelko k prvemu razredu ter sprejeti za ta razred pri vasovanju samo toliko učencev, kolikoT jih je mogoče uspešno poučevati Ta nerazumljivi ukrep .višjega šolskega sveta Kozina pa za kanclista pri finančni pro-kuraturi v Ljubljani Na moški kaznilni-„ fii x Mariboru eo imenovani: za jdšieea se pa te ustanovile samo za par učencev r časti, ko se namerava ukiniti že stara prenapolnjena paralelka v Celju, tega ukrepa višjega šolskega sveta celjska javnost absolutno ne more odobravati. Pričakuje se, da bo mestni šolski svet s primerno energijo zabranil nameravan: reakcionarni korak višje šolske oblasti, ki bodi za ščitnica vsakega napredka. * Mrtvec na cesti Na poti pod Sv. Urbanom nad Mariborom so našli mrtre-ga Štefana Breznika, brezposelnega starčka. Sodna komisija je ugotovila, da je bil umrli slabo hranjen ter je ležal že najmanj tri dni na cesti ter je umrl zadet od kapi. * Učenke osijeSke trgovske šote po Dalmaciji. Učenke osijefke trgovske šole so se prošli pondeljek pod vodstvom šolskega ravnatelja podale na poučno potovanje po Bosni in Dalmaciji do Dubrovnika, Kotora in Cetinja. Na potovanju si bodo ogledalo razna industrijska in obrtna podjetja ter se spoznale t lepimi kraji naše domovine. * Z drugega nadstropja je skočila na cesto v Mariboru služkinja Terezija Ja^ vorič, na kateri je bilo že dalj časa opažati znako hipohondrije. Prošli pondeljek se ji Je mahoma zmešalo in je skočila iz stanovanja v drugem nadstropju na cesto, kjer je obležal« smrtnonevar-no ranjena. * Smrtna obsodba v Šibenlku. Prošli teden se je vršila pred porotnim sodiščem v Šibeniku obravnava proti Rusoma Petru Grebojakova in Aleksandru Skuriginu ter proti Jugoslovanu Gavri Ivanoviču, vojakom obmejne straže, ki so umorili vojaka Sabiča, rodom SrW-janca. Marko Ivšič Je v sporazumu t obtoženci hotel iitihotapiti neko blago preko meje. kar pa je Sabič preprečil, kar je plačaj s svojo glavo. Oba Rusa sta bila obsojena na smrt, Ivanovič pa na 18 mesecev težke ječe. * Najdebelejši Jugoslovan. Kakor poročajo beograjske »Novost.1*, živi v Zaječaru gostilničar Ljuba Lalovič, ki je skoraj gotovo najdebelejši in najtežji Jugoslovan. Lalovli tehta 205 kilogramov, a obseg njegovega trebuha znaša 1.75 metra. Dočim potrebujejo drugi moški za obleko po 3 m blaga, ga rabi Lalovič 5 m. Lani je nameraval odpotovati na kongres gostilničarjev v Pragi a je moral ostati doma, ker ni mogel zaradi preozkih vrat stopiti v vlak. * Tihotapstvo s saharinom. V Velikem Bečkereku je prišla policija na sled velikemu tihotapstvu s saharinom. Tihotapstvo so vršili nekateri prodajalci sladoleda. Glavni krivec je Turčin Amego-vič. Država jo oškodovana za velike vsote. Policija je odvzela vsem prodajalcem sladoleda licenco, Amegovič pa bo izgnan iz Jugoslavije. * Zraščena dvojčka. V Vrliču v Mace-doniji je žena seljaka Krste Petroviča pred kratkim porodila dečka in deklico, ki sta pri ramenih zraščena skupaj. Otro ka sta sicer dobro razvita in popolnoma zdrava. Ni še dolgo, kar sta umrli znani skupaj zraščeni sestri Blažek. ki sta s potovanjem po svetu zaslužili milijone, žo je narava poskrbela za nadomestilo, topot pri Jugoslovanih. * Poštno poslovanje v kopališčih. Po odredbi ministrstva pošte in brzojava bodo poštni ln brzojavni uradi v vseh naših kopališčih za časa sezone poslovali ponoči in podnevi. * Aretacija v hotelu. Meseca marca je kriminalni komisar graške policije telefoniral v Maribor, da naj pazijo na nekega konjskega trgovca Treiberja iz Deutschlandsberga, ki je izvršil v škodo več oseb razne goljufije za 85 milijonov avstrijskih kron na ta način, da je kupoval konje za ponarejene menice. Vendar ga takrat ni bilo mogoče izslediti v Jugoslaviji, kamor se je baje obrnil, ampak so ga šele včeraj izsledili v nekem mariborskem hotelu ter ga oddali sodišču. Tat v železniškem vagonu. Na mariborskem koroškem kolodvora so zasačili in aretirali ključavničarja Stomiča, ker je v praznem kupeju prvega razreda izrezaval šipe. Pri njem so našli še osem takih iz oken izrezanih šip in kovina-sto cev, odrezano od lokomotive. Take tatvine na tem kolodvoru niso redke. * V hotelu «Tivoli» v Ljubljani danes popoldne od pol 4. do 8. ure koncert godbe Dravske divizije. Vstop prost. * Koncert ciganov v četrtek dne 81. maja v restavraciji »Bellevue* v Liubljani. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši ln najcenejši Zahtevajte lih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 ln Aleksandrova cesta št 1. Objave * Akcijski odbor <širii) državnik nameščencev, železničarjev in upokojencev ima prihodnjo sejo v petek 1. junija ob 19. uri 30 minut na Turjaškem treu St 2. Seja važna. Vsa organizacije na) sigurno pošljejo delegate. Poročilo Iz Beograda. — Akcijski odbor. * Vsem društvom, knjižnicam, čitalnicam in raznim kulturnim organizacijam vljudno naznanjamo, da si je »Slovensko društvo Napoleon v Celju* vsled sploa-nega mnenja Javnosti nadjalo kne »Društvo Svitanje v Celju*, vsled česar prvotno ime odpade. Dopise Je naslavljati na »Društvo Svitanje v Celju*. O programu spregovorimo drugič. Odbor. * Lovci, pozor! Lovi občin Bela cerkev, CrmoSnJice, Mirna peč, Orehov ki a. Poljan«, Prečna, St. Peter in Toplice (okraj Novo mesto) se bodo oddali v zakup za dobo 5 let — do 31. Junija 1928) na Javni dražirf dne 7. junija t. 1. ob 9. uri pri okr. glavarstvu Novo mesto. Dra-žbenl pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri okr. glavarstvu Novo mesto. Občina Crmošnjlce in Poljane ob meji gozda kneza Auersperga sta precej bogati na divjačini, posebno na srnah. Pr! Črmošnjicah Je lansko leto padlo v enerr dnevu 12 srn. * Kino «Tivoli* v Ljubljani naznania cen J. občinstvu, da se film »Otroci teme* vsled nastaHh zaprek ne predvaja danes temveč šele poznejši čas. Od danes do 3. junija se predvaja veliki f Hruški umotvor tPočasna smrt», življenda slika v 6 dejanjih po romanu R. G&tza, v glavnih vlogah Ressel Orla, Albert Pao-lig. Kari Platen, Lisa v. Marton, Mabel May-Young itd. Pozor na 'iim »MoJ fa-kin*, v glavni vlogi čudežni mladenič Jackie Coogan, katerega občuduj« cefl svet * Mladinska predstava osnovne šole Mladike v Ljubljani. (Pomladek Rdečega Križa). Osnovna šola Mladike priredi ▼ dobrodelne namene dne 5. junija ob 6. zvečer pod vodstvom gdč. Grošeljeve v dramskem gledališču M. Orošeljeve pravljično igro »Dve Maričkl*, z godbo, petjem ln plesom. * Podružnica Jugoslov. Matice v Celju priredi v nedeljo, 3. junija veliko veselico, na kateri sodelujejo vse zavedne celjske dame ln požrtvovalni gospodjč, kr. vojaštvo, dramatično društvo, Sokoli, Orli, Skauti, pevska društva, godba itd. Na Glaziji začne tombola s krasnimi dobitki že ob 2. uri popoldne in potem bo trajala zabava dolgo v noč. Odbor se trudi s pripravami že nad 2 meseca, zato pa s! usoja apelirati na vse meščanstvo in na širšo celjsko okolico, da se temu požrtvovalnemu delu v prid naj-bednejšlm bratom, odzove z mnogobroj-nlm obiskom. Naj ne bo družine, ki ne bi poslala vsaj enega člana na to Tedko prireditev. — Podružnica Jugoslov. Matice v Celju. * Zabavni večer priredi društvo »So-ča* v soboto dne 2. junija v hotelu »Tivoli*. Na sporedu Je: nagovor, petje, godba, kupleti in komični nastopi. Poznavajoč proizvajalce vsporeda, je Izvrsten uspeh vseh točk vnaprej zagotovljen. — Odbor vabi na to vseskozi domačo prireditev svoje člane in prijatelje. Začetek ob 20. — Vstopnina: 5 dinarjev za osebo. * Sokol Središče ob Dravi priredi dne 3. junija t. 1. ob 8. uri zvečer pevski in godbeni koncert v Sokolskem domu. Ker Je to prva prireditev, pri kateri sodeluje, domač, močan pevski moški zbor, ki Je vsestransko Izvežban in se pričakuje mnogo uspeha, se prijatelji Sokolstva oc blizu ln daleč prijazno vabijo k obilni udeležbi. Zdravo! Radovljiška podružnica SPD. Ima svoj občni zbor 4. junija t. 1. ob 19. uri v Sokolskem domu v Radovljici. Na dnevnem redu so odborova poročila, volitev novega odbora in preglednikov ter slučajnosti. Če občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši uro pozneje občni zbor pri vsakem številu članov. * Šestrazrcdna osnovna šola v Cerkljah pri Kranju vprizori v nedeljo, 3. Junija, ob 3. pop. dramatizirani opis »Po-savjer, spisal Josip I.apajne. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni orednlk Fr. B r o z o v tč. Domašs borze 30. maja. Zagreb, devize: Dunaj 0.13 — 0.13125 Berlin 0.15 — 0.155, Budimpešta 1.65 — 1.725, Bukarešt 47 — 48, Milan 436 — 438, London 425 — 426, Newyork če+. 91 — 91.75, Pariz 600 — 607.50, Praga 275 — 276, Švica 1662.50 — 1670, Varšava 0.16 — 0.165, valute: dolar 89.50 — 90.50, češke krone 270 — 271, marke 0.17 lire 428 — 430, efekti: Jugoslovenska 109 — 110, Slavenska 100 — 101, Pra-štediona 1010 — 1015, Trbovlje 1100 — 1150. Beograd, devize: Pariz 592.50, London 422.50, Ženeva 1650, Milan 432.65, Newyork 90.65, Dunaj 0.12985, Beriir 0.149, Praga 272.40, Solun 172, Budimpešta 1.675, Bukarešta 47.30, dolar 90.98. Liubljana, 30 mnja 1923 ¥remensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Kraj ! (ipaTOvania ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Liubljana . 7. 7622 14-5 !ue. srp. oblačno Ljubljana , li. 760-3 26-3 tresvetra del. obl. Ljubljana . 21. 7600 20-0 sever n Zagreb . . 7. 761-3 22-0 gev. vzh. n Beograd 7. — — — — ! 'unaj , , 7. "628 16-0 jas. vzb. oblačno Praga . . 7. 761-8 13-0 vzhod tcč obl. Inomost. . 7. 7658 14-0 jug. vzn. oblačno Padavine i 52 !( - j ij — i 0-7 i 0-5 ; 1-0 I ' Jijubljani barometer stan., temoer, višia. Solnce vzhaia ob 4-11, zahaja ob 19'41 M. Zevacot »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Skozi mnoSoo si je utrla pot krepka stotnija Švicarskih musketnikov, za pa nekaj eskadronov dragoncev in Jopnikov. Švicarji so obkolili mo-rišče v kareju in pripravili puške za vsak slučaj, če bi morda kedo poskusil osvoboditi obsojenca, za njimi pa so se razvrstile bratovščine raznih ob-servanc, pokrite s črnimi in belimi kuklioami, s svečanu v rokah. Potem je prikorakalo kakšnih petnajst domačih duhovnikov. Potem krvnik, namreč tisti vojak, ki bo ga pomilostili, >— oblečen v rdeče ukno, pokrit z rdečo kuklico. Na ramah je nosil široko sekiro. Za tem sprevodom se je razvrstila množica menihov, ki so turobno prepevali in od p-.5 vali «De pro-fundis* in razne pealme. Sredi med njimi, le posebej obdan od straže, je pa korakal obsojenec, brez verig. Množica pa je z začudenjem gledala, da koraka poleg obsojenca še nekdo drugi, oči vidu o mož visokega rodu, mlad plemič, toda sedaj brez orožja kakor obsojenec, enako oblečen, razoglav, kakor on . . . toda tako strašno bled, da so se ljudje povpraševali, kateri izmed te dvojice je pravzaprav obsojeni, in kateri samo spremlja druzega, in zakaj. Bil je Louvigny. Ni videl nič, kaj se godi okrog njega- samo na svojega sovražnika je paz;il, ni ga pustil niti za trenutek izpred oči, in grozota je bilo vi- deti ta dva, obsojenca In njegovega spremljevalca na zad 'ji poti. Jutro pred obglavlienjem je namreč Louvigny prosil za avdijenco pri kardinalu, ki ga je bil takoj sprejel. «Kaj hočete?* ga je vprašal osorno. »Eno milost, monsicjor! Da smem namreč prisostvovati obglavllenju do zadnjih hipov. Ne odrecite mi tega, monsinjorel Saj mi tudi ne morete!* pravi Louvignv baš tako osorno kakor je bil govoril kardinal. Richelieu je ostal neknj časa osup-njen in v razmišljanju. Potem se ironično nasmehlja ln pravi: »Naj bo! Vzemite si ga! Vi boste torej spremljali svojega prijatelja grofa de Chalaisa. Izda! bom navodila, da vas bodo pustili v sprevod. Je li to vse?» »Ni Se vse, monsinjorel* nadaljuje oni »Rodbina Chalaisova bo zahtevala truplo, dani njegove rodbine Imajo pravico . . . Evo, jaz sem sedaj v tem hipu njegova edina rodbina, edini sorodnik pravzaprav . . .» Richelieu se stresne, kakor da ga je zmrazilo. »Kaj vraga nameravate?* ga vpraša. »Nič hudega, monsinjore! NIS druzega, kakor da si vzamem njegovo truplo in da je stražim ter potem tudi sam pokopljem. Prosim vas torej, da izdate ukaz, da se takoj po eksekuciji smrtne sodbe izroči meni mrtvo truplo Henrika de Talleyrand, grofa de Chalaisa.* Richelieu opazuje minuto spačeni obraz Louvignyjev in vidi v njegovih očeh nemiren zubelj blaznosti, ki bo kmalu izbruhnila. Skoraj se ga ustraši. iliam vam!* pravi na to enostavno. »Toda vi prevzamete obvezo, da pokaže te truplo in ga Izročite rodbini obglavljenčevi na njeno prvo zahtevo?* »Da, monsinjorel* pravi Lonvigny. Richelieu drži svojo dvojno obljuba Izdal je v njenem smislu potrebne ukaze. Tako je prišlo, da je Louvigny zares spremljal svojo žrtev do mo-rišča. Zdaj koraka Louvignv poleg njega, enostavno, kakor da mora tako biti, molče, Id občuti največjo slast v dejstvu, da spremlja svojega sovraJEnika v smrt. Zdi se, da ChalaL nltf ne opaža tega svojega spremljevalca. Njegovi zadnji trenutki so posvečeni misli na ljubljeno ženo. Ko stopi obsojenec na prvo stopnjico, ki vodi na oder, zasliši Louvigny njegovo mrmranje: »Za tebe!* V teh besedah je toliko samozataje-vanja, toliko požrtvovalne iskrene ljubezni, da se Louvigny kar stresne in da bedno jekne. Sedaj uprav zavida usodo obsojenečvo, kajti Chalais odhaja v smrt veder in ves udan misli na njo ter na svojo žrtev, s katero je odkupil njeno življenje in bodočnost, ter v gotovosti, da ga ona ljubi. Lou-vignyjev srepi in blazni pogled topo spremlja obsoienca, ki pride na mo-rišče in poklekne ter položi svojo gla- vo na tnalo. Louvigny ee strašno stresne, ko zopet zasliši mirni in skoraj radostni glas Cbalaisov, ki je že pripravljen, da sprejme smrtonosni udarec sekire, pa še enkrat kakor z zadoščenjem pravi: »Za tebe!* Ta hip treskne sekira prvikrat po obsojencu, kri brizgne, topi udarec je tako močan, da se oder kar zamaje. Krik strašne tesnobe jekne iz množice. Prvi udarec nI odsekal glave Tudi drugih dvigne krvnik sekiro, za-vihtl, udari, obsojenec pa ... le živi. Louvignv gleda ostolbenel, naježenih las, blaznec . . . Trepetajoča in vika-joča množica se zamaje in zatuli ker se nenameravano mučenje še nadaljuje .. . Obsojenec 8e ni Izdihnil. Lou-vlgny ga še celo sliSi, ko ranjen, večkrat strašno vsekan v nune in hrbet, vendar še ponavlja s trdovratno vstrajnostjo In z izrazom mufenifike »reče: »Za tebe, ljubljena!* In glas nI niti več hripav. marveč kakor je lahen, je jasen in razločen! Četrti, peti, deseti udarec pade na obsojenca, in potem dalje, petnajsti, dvajseti! Množica viSe v grozi in zoni, razbegava se na vse strani, posamezniki si prikrivajo obraz in oči z rokama, drugi glasno molijo, kolnejo krvnika in kardinala, vreščijo brezizrazno in histerično. Pri petindvajsetem udarou ni okrog morišča nikogar več razven straž in menihov. Na morišču pa leži obsojea-čevo truplo, z glavo nad tnalom, in glava še vedno ni odsekana, okrvavljeni krvnik seklja po onem ubogem bitju, ki je nekdaj bilo Chalais. le Louvignj stoji in gleda z vsem svojim bistvom, z vsem živčevjem . . . Scle trideset in drugi udarec je odločil glavo od razsekljanega t(.'tt,a. Po tedanji navadi pograbi izuč«?ni nespretni krvnik glavo za lase in jo dvigne ter pokaže ljudem, pa tudi ta krvnik ostane ves zmeden in prestavljen, ko vidi, da so vsi gleda'ci zbežali in da upira vanj in v žrtev svoje oŠ le neko bledo blazno bitje, vse s krvjo oškropljeno in negibno, svetlih, mrzličnih oŠ . . . Istega večera je nekoliko pred zaklepanjem glavnih vrat prihitela v Nantes kočija v polnem diru, taž me »e čez moet in po ulicah, ne da bi se hotela kje ustaviti, ter zavozi narav, nos: pod grad. Tu naglo izstopi v črno odeta kraana žena, ki ne ougovarji na nikakršna vprašanja stražnega častnika in seržanta. marveč zapovedujoče pravi: »Jaz sem vojvodinja Chevreuse . . . Javite me takoj kardinalu, ker hočem ž njim govoriti ...» Častnik in vsi drugi so dobro vedeli, da je tudi vojvodinja obtožena veleizdaje, zato se začudijo vsi. ko rli-Sijo ime neznanke. Častnik pogleda njeno lice, tako ozarjeno udar.e ljubezni in nepopisnega trpljenja, in sočutje mu napolni srce. Skoraj proti svoji volji zamrmra: «0j, bežite, gospa, bežite . . .» »Požarite se!* ga mesto odgovira ozove vojvodinja. »Ne razumete li, ar sem vam ukazala? Govoriti hočem s kardinalom!* Častnik ?e globoko prikloni in pravi: »Prevzemam čast. da vas povedem do njega! Sami ste tako želeli!* In naglo stopa pred njo. Vojvodinja mu ravno tako naglo sledi. Ni pa sprejela častnikove roke, ponudene jej. Predno dospeta do kardinalovih prostorov, ona naglo vpraša: »Rekli so mi. da se bo izvršila jutri. Je li res?* (Dalje prihodnjič.) PLAKATIRANJE v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh o«ta> lih krajih Jugoslavije In Inozemstvu OSKRBI fNSERIRA ALOMA COMPANY v vseh časopisih, revijah, koledarjih v Jugoslaviji In Inozemstvu do originalnih cenah samostojen v poslovanju, trgovsko naobražen, popolnoma vešč lesne stroke, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine r govora in pisavi, z najboljšimi odhodnimi izpričevali, želi premeniti službo. Naslov v upravi »JUTRA". 962 Ina sila 20 HP. v Ljubljani s potrebnimi prostori za ureditev tovarne, že instaliranimi transmisijami itd. 963 za več let v najem. Dopisi se prosijo pod „Vodna sila" na ALOMA COMPANY, anončna družba v LJUBLJANI, Kongresni trg štev. 3 Preselitev trgovine! ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl. vljudno obvešča svoje cenjene odjemalce, da je svojo trgovino z Dunajske ceste štev. 6 pr»eselil Pred škofijo štev. 16 in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska. alea: lili, k Delile iMu ii ram Din 50,000,000'- )(% n i Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka. Jesenice. Agesicije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllifacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35: Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrafie 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. «o g 1 "Priloga „Jutru" št. 127, dne 31. maja 1923. niiicenlki Preki sod ScAnee zemljo pomlajeno greje raz nebeški svod a nad našimi glavami plava preki sod. Tam pod bregom, pod zelenim trava pordečila je, tam za zidom božje njive zrastla pa gomila je. Iz omreženih zre celic mnog prepaden, bled obraz zunaj pa se v vsej krasoti smeje maj — najlepši čas. Jsdenburg, 15. mala 1918. Vid Ambrožič, četovodja bivšega 17. p. p. | Pridi, narod, da se pokloniš kostem jtt-| rakov in mučenikov, ki bodo večno tvoja svetinja in tvoje zemlje najdragocenejša last! V Ljubljani, dne 30. maja 1923. j Odbor za prenos kasti Ivana Endli-cher.ia. — Odbor za prenos kosti judenburških žrtev. vobodneEiii narodu Velika in sveta ura ti bije, o narod, ki ci še včeraj jedva vedel, da s i: v okrilje tvoje grude, v zaščito tvoje hvaležnosti, v ■bjeni vsevečnega tvojega češčenja se vrača pepel mučenikov, ki so s svojo krvjo svojih moških src zapisali, da boš! Ko je bila tvoja beseda zasramovana in tvoje ime psovka v ustih tvojih trinogov: ko je tisočletni Jarem davil polet tvoje duše in ves tvoj časni razmah; ko so Habsburgi premišljeno snovali tvoje iz-brisanje s površja zemlje — v tistih kle-tih dneh, o narod, je oznanjal šibki dijak Ivan Endlicher s svojimi tovariš: evangelij tvojega vstajenja in poveiičanja v soln-cu jugoslovenske svobode. Kakor v nobeni drugi, so gorele v njegovi nezlomljivi duši besede našega pesnika-preroka: Največ sveta otrokom sliši Slave! Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voi'jo vero in postave; ak' pa naklonijo nam smrt bogovi — manj strašna noč jo v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncetn sužnji dnovit Potrdil iih je z daritvijo svojega plemenitega življenja: obsojen kot veleizdaj-nik, je umrl v ječi, v Gradcu, sredi viharja svetovne vojne. V besnenju tega viharja, o narod, ko so bile tvoje oči izjokane od žalovanja za dragimi, žrtvovanimi zoper tebe, in tvoja usta suha od kletev nad krvoleštvom avstrijske tiranije; ko so gore iz tvojih lastnih robskih kosti zaslanjale prestol vekovnega sovraga in ni bilo zate ne kruha ne pravice več na tvojih lastnih tleh: — v tistih dneh groze in obupa je vstala zate peščica tvojih junaških sinov. Polk '.kranjskih Janezov* je v Judenburgu po-etptal zastavo nasilja in obrnil puške proti Avstriji; zaupaie hrabrosti svojih jeklenih src, je hotel korakati na čelu revolucije v deželo, kjer si ti, narod jugoslovenskl zda) »prosto voliš vero in postave*. Podlegel ja premoči. Avstrijska tigra se Je nalo-kala tvoje najboljše krvi. Pet siinih src so raztrgale madžarske krogle, pet silnih duš je vzletelo na morišču k zvezdam tvoje boljše bodočnosti. Poginili so zate, narod, in tvoje odrešenje je bilo njihov krvavo zapečateni testament. Z mučeniško svojo smrtjo so izpričali pred svetom in pred zgodovino tvojo voljo, da si vladaš sam; poslednja njihova misel je plame-nela nad teboj, ko si stopil iz teme suženjstva v beli jugoslovenskl dan Svobode. Dolgo so spali v mrzli tuji zemlji, Tvoja hvaležnost, narod, jim je sedaj postlala v vodnih tleh. V soboto, dne 2. junija jih sprejme materinska gruda, nad katero bo vekomaj sijala čast njihovih imen. Nikoli, narod, te ni ljubil nihče tako, kakor te je ljubil Ivan Endlicher; nikoli, pa naj ti hrani bodočnost še toliko zmag, se bodo umirali tvoji sinovi slavneje od ustreljencev, ki se vračajo iz tujine. Kadar pokliče Domovina nas ali naše potom ce, bomo izpolnjevali zgolj njen posvečeni ukaz; judenburški levi pa so pali po zapovedi svoje lastne moške časti, poginili so brez ukaza, v borbi zoper vso vesoljno Avstrijo! Vračajo se Vračajo se v domovino kosti juden-'nurških žrtev in Ivana Endlicherja. V j torek zvečer je na njihovem grobu v 'tujini zazvenela lopata, oznanila jim | vstajenje na pot in danes se vračajo v domačo zemljo, ki jih bo, ožarjena z zlatom neba in 3vobode sprejela v svoj lahen pokoj. Pomlad osemnajstega leta je bila mračna v svinčenem dimu kanonov in naraščajoči lomljavini trhle monarhije. Monotono kakor v kontni umerjenosti agonije so na frontah grmeli topovi. V notranjosti je prestradano meščanstvo stikalo za suhimi drobtinicami in obenem še proslavljalo Karlov teden. V garnizijah so se mehanično sestavljali marsbataljoni vsega naveličanih črnovojnikov, pomešanih po "tarosti in izkušnjah. Na cesarskem Dunaju je jetični Seidlerjev kabinet z odgoditvi-jo izznojenega parlamenta napovedoval češkoslovaškemu in jugosloven-skemu nacionalnemu prodiru papirnato vojno. Po naši domovini pa so se kakor kresovi vzžarjene narodne samozavesti množili ljudski tabori in se vršile priprave za veliko slovansko pobratimstvo v Pragi. Iz vojne megle se je luščil svit vstajenja, preporoda. Tiste dni v maju se je v Judenburgu, v garniziji naših Janezov pripravljal 41. pohodni bataljon k "odhodu na laško fronto. Nezadovoljstvo med njim je bilo spontano, a tudi puhle cesarske koprive, slaba menaža in prenasičenost krvolitja, so bili le njegovi zunanji motivi Puntarski duh, ki je takrat niknil med našim izmučenim rodom, je zajel tudi naše fante, najbolj trpeče in najbolj ponižane. Cemu se boriti in prelivati kri za tujca, nasilnega, brezumnega! — to je bilo glavno in poglavitno spoznanje. V nedeljo 12. maja na predvečer napovedanega odhoda na tirolsko bojišče, je v barakah pohodnega bataljona vladalo prav veselo razpoloženje. Sredi noči pa so po taborišču in garniziji zaregliale strojnice, zadoneli po pjestu streli vse križem — izbruhnil je upor. Korporal Hafner je zasedel gar-nizijo. Nemški oficirji — tudi nadpo-ročnik Seunig a svojo psico in zloglasni major MObius —1 so odnesli pete v okolico in zaprosili vojno ministrstvo za pomoč. Do ranega jutra je po mestu vladala burja, nato so se fantje v gručah odpravljali po cesti proti Koroški v domače kraje. Toda nenadno se je v Judenbargti pojavil madžarski udarni bataljon. Zasedel in polovil je večino upornikov, mrcvaril jih in pretepal. V torek zjutraj je iz Gradca dospelo izjemno vojaško sodišče. In začela se krvava sodba. Kot glavni netitelji upora so bili fantje Hafner, Možina, Davtovič in štefane*ič že naslednji dan obsojeni na smrt. Obsodba se je izvršila v četrtek zjutraj, 16. maia. Na vežbališču za barakami ja bila zbrana vsa raz-orožena garnizija obkoljena od Madžarov, da prisostvuje usmrtitvi. Pod prvo salvo je padel Davtovič. Njegova kri je obrizgnila madžarske rablje. Drugi Štefanovič. Miren in ponosen. Tretji Možina. Prezirljivo je vrgel do-kajeno smodko, stopil na morišČe in padel kako' sokol. Zadnji je bil Hafner. Z oči je strgal zavezo, zamahnil z roko: »Zbogom fantje* ... in se zgrudil. Ni bil mrtev. Se dva strela 3ta zadoaela. toda zamai. Madžarski častnik je raznircvarjeni žrtvi s strelom v glavo presekal zadnjo nit življenja. Zvečer so vse Štiri pokojnike skrivoma zagrebli; a v naslednjem jutru je bil njihov zatajen grob okrašen s svežim cvetjem . . . Sodba je tekla nadalje. Na binkoštuo soboto, 18. maja sta bila ustreljena Se Rogelj in Grabovina. Svojim prednikom sta sledila v večnost z neverjetno hladnokrvnostjo. Dan po uporu v Judenburgu se je spuntal tudi sosednji bIo-venski 7. lovski bataljon v Murauu. Ustrelili so Boštjana Ulipa. čigar truplo že počiva v domači zemlji. — i Upor 97. pešpolka v Radgoni, ki je ' tudi kmalu nato sledil, je zahteval devetero življenj slovenskih fantov. Pomlad leta osemnajstega je s krvjo naših mladeničev dala kvas za dozoritev velike jeseni. Ob petletnici, v solnčnem maju, se kosti judenburških žrtev vračajo domov. Pridruži se jim mladi apostol omladine, pokojni Ivan Endlicher. Zmagoslavna je ta pot. Poklanjamo se mučenikom ter se ob njihovem povratku svetlejše zavemo dobe, ki ie šla preko nas in med nami pretehtala živlienja boljših kakor smo mi, mali in malenkostni v otročje pojmljeni svobodi. Žemljica naša bo s pepelom pokojnih herojev čutila svoje posvečenje in bo dala nove, sebe vredne mladike, kakor jih je že rodila pred nami in sredi nas. pre-hodnikov. 2. črn odprt voz z draperijaml in vojaškim amblemom s krsto žrtve Alojzija Regija; 3. črn steklen voz s krsto žrtve Alojzija Štefanlča; 4. črn, steklen gaia-voz s krsto žrtve Antona Hafnerja; 5. črn steklen voz s krsto žrtve Karola Možine; 6. zlat angelski voz s krsto žrtve Joso Dautovlča. Za mrtvaškimi vozovi: Rodbine in sorodstvo Judenburških žrtev In Ivana Endlicherja. Vofafi bfvSers 17. polka, nekdanji obsojenci. Za njlirl veliki župan ln komandant Dravske Dalje račun na psihologijo: *Kdor mi preskrbi stanovanje, mu plačam 1000 rabljev v frankih!* Dalje sledi na'avnost ljubek oglas po svoji naivnosti ta Osti nesebičnosti: »Iščem sobo za samico. S ponudbami se le obrniti na ime M. S.* Ali se more slišati med pihanjem tre-pična vihre brenčanje komarja? Enake uspehe W dosegel takle prosile: ali prosilka, če bi obesil taserat na vrh palme sredi afriške puščave Kalaharc Uboga naivna »samica*! Potem sta pač umljivejši ti dve vrstici: *Ce ste pravi Hud je, oddajte sobo samcu!* Tukaj se sliši vsaj vpitje, dotičnik izziva; morda se katero uho zdrami. • Neki moj prijatelj, zelo resen človek — ne otrok, ne lahkomiseln človek — se -c Sokolstvo Sokol Ljubljana II proslavi v nedeljo dne 3. junija t. 1. svojo 151etnico in razvitje naraščajevega praporja. Slavnostni spored je sledeči: Dne 2. junija ob 8. zvečer mirozov in podok-nica kumi; dne 3. junija ob 6. uri zjutraj btidnica, ob 8. uri dopoldne skušnje za telovadni nastop v Hribarjevem gaju (Ko-■ezija); ob 10. uri dopoldne zbirališče članstva in gostov v Hribarjevem gaju; cb pol 11. uri dopoldne odhod na Kongresni trg; ob 11. uri dop. slavnostni občni zbor v dvorani «Kazine»: ob 12. ari razvitje praporja na Kongresnem triu, na to slavnostni sprevod. Ob 15. uri pričetek veselice v Hribarjevem gaju. Točno ob pol 17. uri telovadni nastop članstva ln gostov. Po telovadbi ljudska veselica. Pri prireditvah sodeluje Zelez-ničarska godba in pa lastna društvena godba. V slučaju izrazito slabega vremena se vrši občni zbor in razvitje praporja v dvorani t Kazine, javna telovadbo in ljudska veselica pa v veliki dvorani hotela »Union«, vse ob gori navedenem časa. Opozarjamo zlasti zunanja društva na ta vspored, da si primerno uredijo čas prihoda. Ker je v soboto 2. |tml]a popoldne pogreb Judenburških žrtev, zamorejo zunanja društva z lahkoto združiti udeležbo pri pogrebu tudi z : udeležbo pri Sokolski slavnosti dne 3.: raščaja; popoldne javna telovadba in ljudska veselica v Hribarjevem gaju; začetek telovadbe točno ob 4.30. V slučaju izrazito slabega vremena se vrši razvitje prapora, m slavnostni občni zbor v dvorani »Kazine«, skušnje, lavna telovadba in veselica pa v dvorani »Uniona«. ▼ tako fi&kar k sa dovrsenje Liške ie-lesnice. Cel* Slovenija in Hrvatska sta povsem odrezani od morja in se mora blago Se mnogo kilometrom voziti z vozovi, da se ukrca v bakarski lukL Zbornica ae bo zavzemala za to, da se carinski predpisi poenostavijo, pocenijo in dovedejo v sklad s praktičnimi potrebami V prvi vrsti bi bilo potrebno, da sa brez railne uvažajo sirovine. potrebne našemu obrtniku; istotako bi se moral za izdelano fabtikate dovoliti carine Sokolski zlet v Karlovcu. Dne 29.j f™« fe vedno sa uvaža preveč junija se vrši v Karlovcu zlet sokolske župe Novo mesto; zleta se udeleži tudi znatno število društev, ki pripadajo okoliškim župam. Ker Je Karlovac zlasti poleti Izreduo ugodno izletišče z dobrimi želez-ničarskimi zvezami, se nudi vsem prijateljem Sokolstva prilika, da i emi prisustvujejo tej Jugoslovanski narodni manifestaciji in da jej dado še lepše ln krepkejše obeležje. Sokol I. v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže v kroju a.) pogreba narodnih žrtev. Zbirališče v soboto ob 14 na vrtu Narodnega doma. b) slavnosti razvitja naraščajevega prapora Sokola II. v nedeljo dopoldne. Udeležba po objavljenem sporedu na licu mesta. Naraščaj ta deca sodelujeta pri popoldanskem nastopu. Ad a.) Udeležba članic v civilni obleki. Sokol II. v Ljubljani prosi vsa ona br. društva, ki so dobila prijavnice za slavlje razvitja naraščaiskega praporja hmjja t 1. Prosi se za mnogobrojno ude- | ,n obha]anja letnice, da iste izpoinje-težbo da bode zopet enkrat manifestira-; ne eimprej VTnej ker ,e na podbgj b v Ljubljani sokolska misel. Zdravo! j )ave je ^^ možno skrbeti za sku£>no Spored za proslavo društvene 15-letnlce In razvitje narašča-jevega pTapora dne 2. — 3. junija: V soboto, dne 2. junija: popoldne sku-Snje domačega naraščaja v Hribarjevem gaju, — ob 8. uri zvečer mirozov (zbirališče na Prlvozu) tn podoknica kumlcl. V nedeljo, dne 3. Junija: ob 6. uri zjutraj budnlca, — ob 8. nri, oz. takoj po prihodu vlakov skušnje za zunanji naraščaj v Hribarjevem gaju, — ob 10. url zbiranje članstva in zunanjega naraščaja v Hribarjevem gaju, — oh 10.30 odhod na Kongresni trg, — ob 10.30 zbiranje domačega naraščaja in narodnih noš na realki, — ob 11. slavnostni občni zbor v dvorani »Kazine«, — ob 12. razvitje prapora naraščaja, nato obhod po mestu, — ob 2. popoldne skupni obed zunanjega na prehrano bi prenočišče. Br. društva prosimo, da pridejo z društvenim ali naraš-čajsklm praporom. Zdravo! Odbor. Izlet celjskega Sokola preteklo nedeljo na Veliko Kozje se je vršil ob častni udeležbi članov In članic ter nudil vsled lepega vremena mnogo neprisiljenega razvedrila in užitka. Medsebojno spoznavanje v prijateljski družbi bo pa gotovo tudi blagodejno upllvalo na notranje društveno delovanje. Iz Rimskih Toplic jo vesela družba odkorakala ter se vrnila proti večeru v Radeče. Angleško zanimanje za sokolski telovadni sistem. Angleško udruženjc za telesno vzgojo Je odposlalo v Prago svojega zastopnika Campbella, da si ogleda vzorne nastope pr?ških sokolski h društev. takih predmetov, ki se izdelujejo v zadostnih količinah v državi. S tem se ne ruši saroo vrednost dinarja, nego se tudi dela ogromna škoda domači obrti in industriji. Obrtniški krogi težko občutijo silna bremena, ki jih jim nalaga novi zakon o zavarovanju delavcev proti boleznim in nezgodam. To povzroča pod ra ž etre blaga, nemožnost konkurence z uvoženim blagom in je zato med vzroki zastoja obrti in industrije ter v zvezi s tem med vzroki nezaposlenosti delavstva. Govornik je za bistveno spremembo t3ga. zakona. Delodajalci se protivijo obremenitvi s stroški za borzo dela. Današnjo ravnateljstvo zavoda za zavarovanje delavcev je imonovano od ministrstva za socialno politiko in ne predstavlja pravega izraza volje večine delodajalcev. Zato je zahtevati svobodne volitve novega ravnateljstva. Dalje omenia govornik, da bi morala Državna hipotekama banka istotako ka- no: r Sloveniji 5700 t Vojvodini 5000 q, v Hrvatski in Slavoniji 4800 q, v Srbiji in Macedoniji 4000 q, v Dalmaciji 800 q, v Boeni in Hercegovini 600 q, v Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji se uporablja v veliki meri mesto kovaške- | ga premoga oglje. Koksa oe uporabi mesečno: v Vojvodini 3000 q, v Sloveniji 1800 q, v Hrvatski in Slavoniji 1400 q, v Srbiji z Ma-codonijo 1200 q. v Bosni in Hercegovini 650 q. Enomesečna potreba naše industrije hi bili: 11.000 vagonov industrijskega promoB od 6000 kalorij, 220 vagonov kovaškega premoga in 250 vagonov koksa. B. Naš promet potrebuje: 1.) Državne železnice: povprečno mesečno v direkciji Beograd 25.100 ton premoga za lokomotive in 9200 ton kovaškega premoga; v direkciji Zagreb tržna poročila. Dunajski svinjski tn? (29. t. m.). Do-gon 2005 ivinj; od teh 277 domačih, 193 iz Madžarske ta 1555 iz Jugoslavije. Cene za kg žive teže: debele svinje I. 24.500 do 25.500 Ka, srednjetežke 25.000 do i 26.500 Ka, s kmetov 24.000—25.500 Ka. j stare 23.00(1—24.000 Ka, mesnate 26.00«' i do 31.000 Ka. Cene narasle. HMELJ. ^ Češkoslovaški trg. I z 2atca . _ •.: 2ivahno povpraševanje po hmelju v pro-šlem tednu Je povzročilo povišanje cen Prvovrstno blago Je doseglo ceno 1000 Kč, srednje blago pa 970—980 Kč za 50 kilogramov. Vreme za hmeljsko rastlinje neugodno. Pojavlja se mušica aspis. = Izgledi letine v Sloveniji Izmed ozimnih žit kaže letos v Sloveniji v«č-39.200 ton' za lokomotive in 300 ton°ko- ! QOma povsod pšenica zelo dobro. Je? ________ _ 1 vaškega premoga; >• direkciji Subotica i men je slabši in so mu vroči suhi dnevi 12.100 ton za lokomotive in 45 ton ko- i 7 početku maja na peščenem ozemlju vaškega premoea; v direkciji Sarajevo znatno škodovali. Oves. koruza, krompir 19.600 ton za lokomotive in 2000 ton i in Ržoi m razvijajo povoljno. Ril v Slo kovaškega premoga. — Enomesečna po- veniji v splošnem m mnogo, ker » se- ! treba naših železnic je okoli: 10.000 va-' gonor premoga za lokomotive in 1200 vagonov kovaškega premoga. 2.) Rečni promet: Mesečna potreba se menja po stanju vode. Najmanjša meseč- : na potreba je 750 vagonov, a največja ! 1200 vagonov za plovne objekte. & za ! delavnice povprečno 30 vagonov. 3.) Pomorski promet potrebuje: Kadar kor v Beogradu priskočiti na pomoč z ' ;,c> ,va9 ,inii° aktivirane 35.200 vagonov dajanjem kreditov v gradbene svrhe Zagrebška trgovska in obrtna zbornica Iz programatičnega govora novega predsednika g. Ari«. V torek se je konstituirala novoizvoljena zagrebška Trgovska in obrtna zbornica. Za predsednika je bil Izvoljen predsednik Slavenske banke veleindu-strijalec g. Vladimir Arko, ki je imel po tavolitvi programatični govor, iz katerega povzemamo nekatere tudi za široko jugoslovansko javnost zanimive misli. Po kratkem uvodu omenja novi predsednik. da je to prva zbornica, izvoljena po propadu Avstro-Ogrske, ki je tlačila selo gospodarsko življenje Hrvatske. Minil je čas, ko so inozemski trgovci samo šli skozi Zagreb, a niso smatrali za vredno, da se tukaj mudijo, ker je bila trgovina usredotočena v političnih centrih bivše monarhije na Dunaju in Budimpešti Danes igra Zagreb v gospodarskem življenju naše države veliko vlogo. Zbornica mora voditi račun o vseh onih činjenicah, ki pospešujejo gospo-iarski razvoj, ter je njena dolžnost, upli-vati na pristojnem mestu, da se polagoma odstranijo vse zapreke, ki otežujejo promet in trgovino. Govornik poudarja, da je trgovska in obrtna zbornica ustanova, ki se mora brigati za gospodarska vprašani*, brez oiira na politiko katerekoli stranke. Te-ritorijalna razširjenost in različnost gospodarskih interesov naše države odločno zahteva, da se ne postavlja ena sploš- na ln edinstvena mera, za vse kraje, nego da se ti gospodarski interesi presojajo po dejanskih potrebah posameznih pokrajin. Mi nimamo nič proti odredbam in meram, ki so potrebne, ali nam ne priia način reševanja naših prošenj, kar traja dolge mesece in nam povzroča mnogo stroškov. Ali ne bi mogla vsa ta uverenja izdajati pokrajinska uprava, odnosno oddelki in delegacije posameznih ministrstev? Dekoneentracija uprave! Druga rak-rana našega gospodarskega življenja je naš nezdravi davčni sistem, pod katerim zdihujejo gospodarski krogi, ker ie celokupna davčna dolžnost prevaljena na obrtnika in trgovca. Radi tega je moral marsikateri trgovec in obrtnik svoje poslovanje ustaviti. Naša obrt in trgovina trpita tudi še vedno radi slabih prometnih razmer, zbog pomanjkanja telefona, dragih brzojavnih in poštnih pristojbin ter stalnega poviša-vanja tarif. Tudi te pojave mora spremljati zbornica z budnim očesom ter se truditi za njihovo odstranjenje. Dalje naglaša govornik potrebo izgradnjo vodnih potov, in to v prvi vrsti reke Save, ki že itak od Siska davno služi plovbi ter poziva vlado, naj prevzame iniciativo pri teh regulatornih delih, da se čim prej stvori najcenejša pot med Zagrebom in Beogradom. Zlasti je tudi potrebuo, da se ozemlje r zborničnem območju čimprej zveže po železniški progi z morjem. Govornik ne more verjeti da je pri našem prometnem ministrstvu tako malo volje za izgradnjo proge območju zagrebške zbornice. Velike važnosti je. da država čim prej izplača že davno dospele terjatvs naših obrtnikov, trgovcev in industrijalcev ta razne dobave. Zbornica bo zahtevala, da se končno prične z reformo trgovinskega, obrtnega in točarinskega zakona ter z reorganizacijo obrtnih nadaljevalnih šol in s snovanjem obrtnih strokovnih zavodov. S tem v zvezi spominja predsednik na težke valutarne prilike v prošlem letu. ko .je dinar doživel silne skoke in se zopet zrušil. To je bilo za mnoge prido-bitnike katastrofalno. Sedanjemu finančnemu ministru se .je posrečilo stabilizirati dinar. Finančni minister zastopa idejo svobodne trgovine, s čemer govornik soglaša, in upa, da minister ne bo v bodoče več izdajal odredb v vprašanju deviz, ne da bi prej zaslišal mišljenje gospodarskih krogov. Zlasti prosi govornik finančnega ministra, naj posreduje pri Narodni banki, da se obrtnikom stavi preko njihovih obrtnih zadrug cenen kredit na razpolago in istotako, da se nudi trgovini in industriji možnost dobivati kredit direktno pri Narodni banki H koncu omenja g. Arko. da jc za uspešno delo potrebna tudi reorganizacija zborničnega poslovanja ter po tozadevnem razmetrivanju zaključuje: Nam leži na srcu gospodarski napredek cele države, zlasti pa še ožje nam domovine Hrvatske, v kateri se s svojo lastno močjo ln trudom svojih gospodarskih krogov razvija mili naš Zagreb. kadar so vsi parobrodi zaposleni 57.400 ; vagonov premoga za vlečenje, okrog t 50 vagonov koksa, 17 vagonov oglja ter i 3 vagone kovaškega premoga in to za j pol leta. V pol leta troši strojna sil* naše države: V industriji: 6R.P00 vagonov industrijskega premoga, 1320 vagonov kovaškega premoga in 1500 koksa; pri želez- jejo le še zato, da uporabljajo slamo za kritje streh. Tudi sadja bo precej, ven dar so izgledi po raznih krajih preoe; različni Cešpljo so polne, samo da gredo zelo v rožice, zlasti po Savinjski doli ni. Krme bo dovolj. V splošnem »o kmetje v Sloveniji z izgledi letine *a-dovoljnl Zadnji dež je prišel ie v pravem času. = Zanimanje inozemstva za ljubljanski veliki sejem. Prireditev ljubljanske ga velikega sejma je že precej mana v inozemstvu, kjer ima sejem 8 ekspozitur, in sicer v Pragi, Varšavi, na Dunaju, v Dresdenu. Strasbourgu, Milanu, Budimpešti in New-Yorku. Francozi in Avstrijci nameravajo zgraditi letos na sejmišču Listna paviljona. Inozemska industrija se v obče zelo zanima za naš sejem, radi česar priporočamo domačim nicah: 60.000 vagonov industrijskega razstavljalcem, naj takoj dopošljejo pri premoga in 7200 vagonov kovaškega premoga, — v rečnem prometu: 6000 vagonov industrijskega premoga in 180 vagonov kovaškega premoga; v pomorskem prometu: 35.200 vagonov industrijskega premoga, 3 vagone kovaškega premoga. in 50 vagonov koksa. Skupaj 167 tisoč 200 vagonov industrijskega premoga, 8703 vagoni kovaškega premoga in 1550 vagonov koksa. S potrebami vojne mornarice, vojnih delavnic, obrti itd., kar ni gori vračunano, bi znašala enoletna potreba ▼ državi: okoli 400.000 vagonov premoga za. javo, da se jim bo mogefl prostor rezer virati. = Državni dohodki ln Izdatki Stanr državnih dohodkov in izdatkov je bilo dne 1. marca. t. I nastopno: Celokupn' državni izdatki v prvih sedmih mesecih tega proračunskega leta, t. j. od 1. av gusta do 1. marca so znašali 8,,823 milijonov 260.236.82 dinarja. Največ izdat kov je imelo ministrstvo vojne in mor narice, nato slede prometno ministrstva in finančno ministrstvo. Najmanjši so bili izdatki ministrstva za agrarno reformo. Državni dohodki v tej dobi pa so vlečenje, industrijo ta ogrevanje, okoli i 8,,906,9^.990.19 dinarja. Kakor 30.000 vagonov kovaškega premog* in je te tega razvidno so b.11 hodki več-i od izdatkov za 83.fr43.753.čw vagonov 1000 vagonov koksa. Lansko leto pa se je izkopalo pri nas 253.000 vagonov premoga od 6000 kalorij. torej znatno manj nego g* potrebujemo. Potrošnja nremoga v naši državi Pridobivanje premoga predstavlja, važ- i ^"jjobo 50 letT no vprašanje v gospodarskem življenju vsake države. Da si vstvarimo približno sliko, kolike važnosti jo to vprašanje Solunska cona Grško časopisje objavlja, da vsebuje konvencija o svobodni coni v Solunu naslednje točke: 1.) Svobodna cona. odstopljena kraljevini SHS., se smatra kot integralni del grškega ozemlja. 2.) Grška vlada odstopa ta prostor v solunskem pristanišču kraljevini SHS. 3.) Cona je izključno namenjena trgo-ini uvoza in izvoza kraljevine SHS. 4.) Administrativni direktor cone za nas, podajamo v nastopnih vrstah po- | jmenn-;e neposredno od kraljevske vlade datke o potrošnji premoga v Jugoslaviji,, jHS. ' in je stavljen pod nadzorstvo posnete iz članka, ki ga je objavil po uradnik statistikah R. V. Kadič v »Pri-vrednem pregledu*. Baza jo bila nastopna: kalorijski stroj troši na uro ta za konjsko silo 1.3 kg premoga s 6000 kalorijami. A. Potrebe naše Industrije: V Vojvodini ima naša industrija skupaj konjskih sil: 30.000 HP ka!.. v Bosni in Hercegovini 27.500, v Sloveniji 24.500. v Srbiji z Makedonijo 20.000, v Hrvatski in Slavoniji 12.000 ta v DaAma-ciji 3000. Kovaškega premoga se uporabi meseč- potfka! in potikal brez stanovanja, se trudil ta trudil, študiral bistvo ta psihologijo inseratov o sobah. Ko se je dodobra poglobil v te stvari, Je bruhnil v časniku oglas: »Pripravljen sem, oženiti se z gospodarjevo hčerko za sobo. Starost poljubna, cena poljubna, vse poljubno, razen sobe! Ponudbe za roko, srce in sobo je nasloviti — tja in tja.« MoJ prijatelj Je bil izredno nadarjen Sovek: še isti dan se je oglasil pri nJem post ar en gospod. »Prihajam zaradi svoje hčerke.« »In sobe, kajne?« Je previdno pristavil moi prijatelja »Saj se samo ob sebi razume. Eno brez drugega ne bo.» »A-a! Zelo me vesel!. Je lepa?« «Bo že; srednje postave, toda zobčkl« »K vragu z zobčki! Jaz vprašam o sobi; ali Je leipa?» »Bo že. Toda hči je zelo pripravna; lahko si mislite: dovršila Je štiri razrede ...» »Je svetla?...» »M-m... Kako bi vam rekel; prej bo fcostanjasta.« »Oboji ali kaj?» »Ne, ena. Edinka mi je.» »Pravite, da so oboii kostariiasfi fcaj?!» »Lasje.« »Čigavi?« »Hčerkini.« »Da bi vas! Jaz vas : -in o Sili stvareh, vi mi ca take čenčariie ali »Ah, vi ste me vpraševali o sobi? Da, tako.., precej svetla. Vedno mi Je izbirala in Izbirala ženine; ni se hotela omožiti, nazadnje je pa obsedela! Toliko časa Je čakala, da gre rada celo v temno...» »Kako v temno? Po čemu v temno! Saj ste rekli, da je precej svetla.« »Jaz govoThn o zakonu. Dolgo časa se ne sme čakati.« »Kaj? Ne. do ene čisto lahko. Do kdaj gori elektrika?« »Kaj ima tukaj elektrika?« »Če —"•^o gosti.« »MoJa taka.« Moj prijatelj je zamišljen požvečil in vprašal: »Topla?« »To se pravi temperatura? Normalna, kaj še! 36-5.» »Ah, moj Bog! Sa) z vašo hčerko se tako ali tako oženim, kaj mi )o boste hvalili! Raje povejte ka) o sobi!« »Oprostite, kljub temu bi želel, da bi se vse zgodilo nekako Iz ljubezni. Saj sem vendar oče!« »Jaz pa stanovalec... Da bo kar najbolj čisto! Saj res, ali boste da)all samo-var?« »Popolno opravo! Sest srajc s čipkami, hlač...» »Pustite papaček! Pojdiva raje pogledat ...» »Še ni oblečena.« «Sobo, papaček, sebo:« — — Soba je bila zelo ljubka, česar ni bilo mogoče reči o nevesti. Toda moj prijatelj se je počutil kakor v sedmih nebesih. »Sa) sem tri mesece spal na treh zabojih za milo in en teden pod mizo v čevljarjevi prodajalni! Končno sem si našel tiho zavetje.« Toda... Ko sta se novoporočenca vrnila iz cerkve in sedla obenem s pol tu-catom sorodnikov za poročno mizo — Je mlada žena nežno poljubila moža nekam med ušesom ta tilnikom ln mu rekla: »No, Orišeojka, ko prebijeva medene tedne, pojdeva iskat...» »Kaj?« »Stanovanje. Sal vendar ne moreva stanovati v eni sobi m celo s posli skupaj!«... * Državni pravdnik je ihtel ta izjavil, da ne bo morilca dolžil, ampak branil. Porotniki so nabrali zanj tisoč rabljev, okrožno sodišče Je pa Izreklo obsodbo: »Umor Je smatrati za posledico samoobrambe in omračenja uma. Obtoženca je oprostltL« »Kaj pa z Ječo?« le ogorčeno vprašal oproščeni Oriša. »Prosti ste. V Ječo ne pojdete več.« »Škoda! Ali bi me lahko dali vsaj v blaznico?« »Ne moremo. Normalni ste.-. »Ali pa k tajni policiji?« »Prosti ste!!!« »To se pravi torej, zopet na zalvjt za milo! No. v Rnsiii imamo sodišča!« grškega pristaniškega kapetana. Poslednji ima pravico, da gre v jugoslovansko cono, kadar smatra to za potrebno. 5.) Jugoslovanska carina se nahaja v notranjosti cone. (Iz tega izvira, da se vse blago, ki prido v Solun za račun jugoslovanskih trgovcev, mora cariniti v Solunu ta biti tako odpremljeno brex ovir na svoje mesto.) 8.) Ladje morejo pristati neposredno v jugoslovanskem delu solunskega pristanišča. 7.) Policijske, sodne itd. grške oblasti bodo vršile svoje funkcije v coni Ta konvencija vsebuje istotako tri protokole. Prvi regulira podrobnosti notranje organizacije, drugi se nanaša na rešenje transportnega vprašanja, a tretji i na veterinarske, sanitetne in druge mere, ki se bodo morale vršiti v sami coni dinarja. Največ dohodkov je imela država od monopolov, * najmanj od pomor ke uprave. — Obtok bankovcev v Avstrifl ie na rasel od 16. do 23. maja za. 19 milijard na 4583 milijard kron. — Nova češVc o-bolgarska donavska parobrodna družba. Češkoslovaška vla da je predložila bolgarski vladi načrt za ustanovitev češko-bolgarske donavske parobrodne družbe. Ta načrt je bolgarska vlada sprejela. Temeljna glavnica bo znašala 60 milijonov levov. Sodelova la bo bolgarska vlada s 40, bolgarski privatni interesenti s 20. a češkoslovaška s 40 odst. Fuzlja češkoslovaške parobrodut družbe z avstrijsko. Iz Prage poročajo: 6e Češkoslovaška Labska parobrodna družba se pogaja z avstrijsko Severnozapad-no parobrodno družbo gledo fuziie. — Hypotečnl banka Ceski v Pragi izkazuje za 1922. leta 2,871.018 Kč čist^ ga dobička, ki ga uporabi za krit.te pri manjkljaja 1» prejšnjih let in za rezerv ni fond. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, .Ljubljana, Kralja Petra trg 8, — Tel. 220. išče Priporoča se špedicija R. RANZINGER Ljubljana — Jesenice. 33 za svojega uradnika ALOMA COMPANY, anončna In re klamna družba z o. z^ Ljubljana Kongresni trg 3. Zaloga ktevirje? ia pianinov najboljših toraren BSser.iIorfdr, Czapke., Ehrbar, Sohive!ghof*r, Original Stlngl Itd. :: JERICA HUBAD roj. DOLENC LJUBLJANA, Hilserieva ulica 5. 86 Po slovanskem svetu Prof. Chodounsky Prof. Chodounsk^ je .-slavil nedavno svojo osemdesetletnico. 0 tem je »Jutro* že poročalo. Njegovo ime je znano pri nas skoraj ravno tako. ka-vor na Češkem, saj je častni član našega »Slov. plan. društva* in ima med aami mnogo osebnih znancev in prijateljev; prof. Chodounskega poznajo dobro vse naše gore in planine, zato jih pozna tudi on prav tako ali še bolje nego mi. Prof. cu. Syllaba je napisal v »Nar. Listih* lep članek svojemu učitelju in prijatelju. Prof. Chodo-nnskf je eden glavnih starih stebrov češke medicinske fakultete v Pragi. Vestno in vztrajno je do zadnjega časa vršil nalogo slovanskega učenjaka Ln vzgojil celo vrsto marljivih delavcev na polju ljudskega zdravja. Češka veda ga prišteva med svoje prve može, češka univerza med svoje najboljše profesorje. A nam je Chodounsky več nego procesor in učenjak, nam je prijatelj in ljubitelj naših gor. za katere je delal neumorno vse svoje življenje. Ob času, ko smo si Slovenci ustanovili svoje planinsko društvo, da rešimo svoje lepe gore pred Nemci, ki so si tam stavili svoje koče, je prišel prof. Chodounskv pogledat naše lepe kraje in je Vsako leto je bila na Jezerskem. V Pragi je rada sprejemala slovenske gosto v hiši svojega očeta. Pa je umrla in prof. Chodounsk? je ostal sam. In tako slavi svojo osemdesetletnico. Toda on je mož. Prof. Syllaba pripoveduje, kako sta hodila nekoč v dežju in megli po Krkonoših — oba sta molčala — nazadnje pa ie rekel prof. Chodounskv: »Vidite, kako je krasno . . .» Tako gleda ta mož na življenje. Ljubezen do prirode mu je bila sreča in uteha. Po prevratu so se Čehom odprle slo vaške gore. kjer so bili ustvarili Madžari mnogo konforta. Toda slejkoprej bomo pozdravili v naših .Alpah tudi češke turiste, naslednike prof. Chodounskega, ki bodo z nami tu letovali prav tako, kakor ob našem morju. Želimo iz STca, da bi on sam, ki je v težkih časih delal za procvit našega planinstva, zopet prišel na naše gore, zdrav in čvrst, kakor smo ga vedno srečavali po naših gorah. K osemdesetletnici mu želimo še mnogo krepkih let, Id naj jih uživa v zavesti, da je s svojim delom zapisal svoje Ime v stenah naših gor in v našem narodu trajen spomin. mega. ta. Ameriko in Avstralijo; osmega za. baltiške države in Toljsko; devetega za Kitajsko in Japonsko. Prosvetni komisar Lunačarski je poročal na zborovanju sovjetov v Moskvi, da ima 61 % uradnikov sovjetske administracije samo ljudskošolsko izobrazbo, 16 % srednjo šolo in le 56 % visoko šolo. Prepotrebno narodno šolstvo se nahaja v žalostnem položaju. Učitelj dobiva najmanjšo plačo — dvakrat manj nego pismonoša in trikrat manj nego delavec v tovarni. Njegova plača znaša v zlatu samo 2-9 rubljev meseSno t. J. eno desetinko njegovega predvojnega dohodka. • Narkomjust (sovjetski komisar ta Justino) je izdal okrožnico, katera na temelju sklepa osrednjega izvrševalne-ga, odbora sveta narodnih komisarjev od 15. februarja 1923 opozarja na obstoječe načine ubijanja obsojenih na smrt. Od sedaj naprej se sme smrtna obsodba Izvrševati samo potom ustre-litve s puško ali z revolverjem. V to svrho mora biti navzoč pri vsaki ju-stifikaciji sodnik, ali pa mora k usmrtitvi mesto sebe poslati vsaj tajnika narodnega sodišča. Ruske slike kmalu spoznal, da bomo tudi na tem • armada ,fl rdeč{ polk nemškega polju kakor drugod potrjevali bratske pomoči. V Pragi se j- po njegovi zaslugi ustanovila podružnica S. P. O., kl je marljivo delovala. Bilo je prijetno našim akademikom v Pragi, ko so prišli na skioptična predavanja na Zo-fin. kjer so videli v skioptičnih slikan krasoto svoje domovine. A to je bila le propaganda, ki jo je vršila za naše gore podružnica S. P. D. po zimi. Na teh večerih, ki so napolnili Zofin-sko dvorano, smo vedno našli naše inance in prijatelje, ki so v prejšnjih letih prihajali k nam na Bled; bilo je med njimi mnogo družin čeških vss-nčiliških profesorjev: Brannerjevi. Hey-rovsky, Hlavovi in mnogo drugih nagih čeških prijateljev iz najvišjih krogov. Iz te šole sta izšla tudi dva najboljša poznavalca naših planin, sedanji prof. dr. Dvorsky in dr. Čermak, ki sta napisala o naših Alpah temeljita dela. Vse to je zasluga prof. Chodounskega. Odvrnil je Cehe od nemških le-iovišč in jih opozoril na lepoto slovenskih gor. Da bi omogočil bivanje v naših gorah tudi manj premožnim češkim inteligentom, je ustanovil proletarijata. — Sovjetska politična uprava za inozemstvo. — Izobrazba sovjetskih političnih uradnikov in gmotna beda učiteljstva. — Ubijanje na smrt obsojenih. Moskovska »Izvestija* so priobčile prve statistične podatke o poveljstvu rdeče armade. Odgovorna služba je prepuščena komunistom. Komunistični stranki pripada po političnem prepričanju 66 % poveljnikov divizij in ar-madnih zborov, 55 % konjeniških in 42% pešadijskih polkovnikov. Na slabšem je strokovna izobrazba častniškega zbora. V rdeči konjenici ni nobenega oficirja po poklicu. 37 % konjeniških polkovnikov sploh nima strokovne šole. 30 % pešadijskih in 44 % konjeniških polkovnikov ima samo ljudskošolsko izobrazbo. Samo 4 % konjeniških polkovnikov in samo 3 % divizijskih in zbornih poveljnikov ima visokošolski študij. Nemška komunistična stranka je podarila rdeči armadi častno zastavo. Sedaj je izročil Trocki to zastavo 10. sovjetskemu polku, 4. strelske divizije, Iz življenja ie sveta Nova ameriška senzacija V Ameriki se sedaj dokončuje novo veliko čudo: 6000 mil) dolga cesta za auto-mobile, kl vodi skozi najbolj divje kraje Zedlnjenih držav in Kanade. Ze prihodnji mesec se Izroči prometu cesta, kl vodi skozi znane Rockies. gorovje južne Alberte. Šesttisoč milj dolga cesta za auto-mobfle vodi iz Alberte v britansko Kolumbijo, skozi Marmono v Sah Lake Clty ter končno preko Los Angel os ln Sierra Nevado nazaj v Calgari. Gorovje Rockies Je nedvomno najbolj zapuščen in najbolj divji predel cele se-veroameriške Unije. Preko tega gorovja je razen transkontincntalne železnice vo-dlla samo pot, kl so si jo napravili Indijanci pred tridesetimi leti. Gori omenjena auto cesta vodi tudi skozi glasovltl National Park, predel, v katerem Amerikan-ci naravnost ljubosumno čuvajo svoje divje zverine v njihovem prvotnem načinu življenja. V tem na stotine milj dolgem parku sc nahajajo vse živali, ki že od starodavnih čarov žive v tem kraju: razna divjačina, bizarni, medvedi — vse to lahko zapre cesto, dočim se v neposredni bližini cesta nemoteno pasejo najbolj plahe živah: ovce gorovja Rockies. Vsak Amerikanec, k! se poda na to pot, ima utls, da je doživel veličastno senzacijo, da Je pogledal v srce še popolnoma neizkvarjene narave. Ze sedaj se pripravlja več tisoč ameriških športnikov, da se udeleže otvoritve te fabulozne ceste; vlada pa upa, da bo s pristojbino za porabo te ceste nabrala lepe milljončke. pa hočejo še bolj obogatetl. Tudi filmski igralci In igralke so brez služb ln bodo zato operetam na razpolago. Filmovanje je postalo namreč predrago. V peterih berlinskih gledališčih se je operetna sezona že začela. V ostalih se otvori kmalu. Tudi v državnem Schauspidhausu, v Komični operi, Wallnerjevem, SchilleTje-vem, Nemškem in Velikem dramskem gledališču že pripravljajo operetne novitete. Subret, tenorjev in prvih pevk je še premalo ln jih agent! iščejo po vsem nemškem svetu. Kakor v Berlinu le vzcvetela opereta tudi na Dunaju, kjer imajo zopet celo vrsto operetnih gledališč bi varijetejev. Ljudje hočejo zopet veselja hi smeha; ravnatelji pa u videvajo, da opereta vendarle še naJveC donaša blagajnam. Dolgo je trpel na, drhavld in zamaa iskal pomoči pri klasičnih zdravilih. Končno je našel v tolklji prijeten in učinkovit pomoček. Ker ni smel piti vina, je začel piti jabolčnlk, in sicer ga je iivrnil kar liter po vsaki jedi. Na njegovo začudenje in zadovoljstvo je putika brž izginila, ne da bi se še Kdaj vrnila. To svojo najdbo je razodel svojim putikastim prijateljem, ki so dosegli isti uspeh. Zdravljenje s »cidrom* je v severni Franciji kaj navadno. Prav radi ja-bolčnika je v Normadiji potogrom in kamen v mehurju redek. Torej pozor vsi, ki bolujete na koščini, na trganju. Sicer pa baje sirovo jabolko deluje prav tako kakor tolcin ali mošt. Jabolčnik in nj egove vrline Henri de Varignv hvali sadjevec z zdravstvenega vidika. Koristen je proti protinu in udnici. Garrod je v svojih klasičnih delih o trganju in skrnini zatrjeval, da je tolkovec uspešno sred- j stvo zoper kostnico. To učinkovitost | je pripisoval kislim solem te pijače, ki menda alkalinizirajo kri teT pospešu-! jejo izločevanje v obistih. Isto mnenje: je zastopal dr. Motais iz Angersa pred medicinsko akademij. Odlični praktik je govoril iz lastne izkušnje. X Umeten dež. V nem9d reviji »Dls Technik tn der Landwtrtschaft» čitamo, da se Je v Nemčiji lansko leto ustanovila družba učenjakov za namakanje njiv in travnikov z umetnim dežjem. Ta družba Je lansko leto izvršila več poskusov, ki so se baje prav dobro obnesli. Dasiravno ie prireditev umetnega dežja spojena z velikimi stroški, »e vendarle rentlra v času velike suše. X Čudna nova zver. Pariško časopisje poroča, da je ameriški športnik Burge zasledil v Keniji, angleški koloniji v Afriki, v znanstvenih krogih še nepoznano zver, katero nazivajo domačini »mandi* ali «ketet». Ta zver Je zelo dhia ln tudi rada napada človeka. Podobna Je hijeni, a Je od nje nekoliko manjša. Ta »mandi* hm a strahovito močne čeljusti, hrbet ima širok in horlcontalen, na vratu pa ima ostre Igle. Burge je ubH zver ravno v času, ko se Je krtfla velikega bika, ga zagrabila s čeljustmi ln zavlekla deset metrov daleč. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiiiniiniinimmimtiiiuimig | Pristni, naravni 1 | malinov sok J s sladkorjem vkuhan m § po 21 dinarjev za ko | I nudi lekarna dr. G. PICCOLI v §j Ljubljani, Dunajska cesta. =j illillllilllllllilllllllllllllllillllllllllllllllHmUfllllilllllilllillia Seško kolonijo na Jezerskem in nam j ^ateri se je u buadt BO P«* ••». — Fiafi« n »edoo naprej (lahko tudi v msmkoli). Na tpraianja odgovarja uprava la, ako !• vpralanj« priložena ar.eraka ra odgovor far manlpole«l|aka pristojbin« (1 Din). Strojepiska, 2150 začetnica išče mesta pri kaki tvrdki najraje v Ljubljani. Naslov pove nprava »Jutra*. Klavirje 2165 j krasne velike kleti. Pripravna in pianine knpajcm. Ponudbe |(adi za kako indnstnjo, - Gospodična Išče mesta pri kaki tvrdki kot kontoristinja. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove nprava »Jntra>. 2149 Takoj c* sprejme dekle za vsako delo, Vegova ulica 2/1 levo. 2148 Knjigovodja, biiancist z večletno prakso išče službo. Oenj. ponndbe pod »Perfekten* na apravo »Jatra*. 7. označbo marke, cene in dolgosti klavirja na S. F. Čop, Zagreb, Mrazovičcva ul. 12, III. nadstr. Telefon interurb. 24 — 59. Bučno seme 2 vagona kupimo. Ponndbe z vzorci in ceno na »MexiJa», meduarodna eksp. in importna d. z o. »,, Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. 2194 Stiskalnica sa seno skoro nora, Mayfarthov fabri-kat, se preda. Ponndbe na J. Razboršek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. 2195 Šofer 2175 zmožen vseh popravil, išče stalne službe, gre tudi izven Slovenije. Naslov pove upr. c Jatra*. Trgovski pomočnik mešane stroke želi mesto premeniti in vstopiti v enako ali mannfaktorno trgovino. Nastop takoj. Cenj. dopise pod »Vztrajen* na npravo »Jutra*. 2176 Sprejme se takoj dobro izvežbana in solidna šivilja za čevlje (Stebri ca). Naslov pove nprava »Jutra*. 2169 Kot praktlkant želi vstopiti v specerijsko trgovino 19leten trgovčev Bin z že dveletno prakso. Ponudbe prosimo pod »Jul. Benečija* na npravo »Jutra*. »78 Vrtaarska dela prevzame samec v svrho iz-vežbanja. Plača postranska stvar. Cenj. ponndbe pod • Dnevno 8 ure do 6 ur* na npravo »Jutra*. 2180 Čistokrvni prepellSar, 10 mesecev star, se proda. Akademični slikar Franjo Kopač v Kranju. 2158 Proda se 2178 dobro ohranjen žaket s telovnikom. Ogleda h : Opekarska cesta 31, t salonu. Ali fte Imate 2146 najnovejši načrt mesta Ljubljane? Dobiva se t vseh knjigarnah ln trafikah. Avto, 2198 osebni, 4 cilindra, T 14/16 HP., 6 sedežev, lepa karoserija, malo rabljen, ▼ zelo dobrem stanu in po ceni. Ponudbe pod „A v t o", na Aloma Company, anončna d. Ljubljana, Kongresni trg 3. Kosllnl stroj (Deering) izvrstno delujoč prodam. Zamenjam za brejo teličko ali kravo, lansko ali letošnjo žrebico ali koleselj Joras, Ribnica, Dolenjsko. Zanesljiv potnik se sprejme. »Tribuna* F. B. Ljubljana, Rariovska c. 4. 31M Gospodično katera zna pisati na pisalni ■troj in pisar, dela sprejme ljubljanska tvrdka. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove nprava »Jutra*. Prodan lep nov brek, z odjemalnim stranskim sedežem, na oljnate osi. Cena se poizve pri Antona Rož-manen, kovaškemu mojstra na Vrhniki št 134. tu7 Proda se lovska puška in koncertne d tre (Harfen-Zither). Naslov pove podružnica »Jutra* v Mariboru. 2136 Potnika, c'va agilna in zanesljiva, rslajša od 30 do 40 L, sprejmo i tovarna hranil. Oni, ki znajo voziti z motorjem ali avtom, i raajo prednost. Natančue ponudbe z referencami in zah-.urami pod „Agilnost", na Aloma Company, anončna in reklamna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 2192 Pletllsl stroj it. 8 se proda. Naslov t upravi »Jutra*. 2134 Knjigovodja 2163 i*če dela za na dom ali za »opoldanske ure. Ponudbe pod iKnj igovodj a* na Aloma Jompanj, anončna družba z o. z. v Ljubljani. Sama srednjih let, Iržavca upokojenka, želi mesta gospodinje (le proti brani in stanovanja) le pri =tarejšem, finejšem, dobro situiranem gospoda. Ponudbe ped št. 45, Maribor, Cvetlična nlica 27/11, vrata 7. V hotelu „TIvoli" se sprejme za nedelje in praznike več natakaric. Trgovski pomočnik, r.ilad, dobro izvežban spec. in ielezninar, išče radi spremembe sedanjega mesta službe in sicer najraje v mestu Mariboru. Ponudbe pod podružnica »Jutra* v Mariboru. 2166 Kot vodlteljloa graščine ali penzijonata ali »akega gospodinjstva išče zmožna gospodična mesto. Pisma so naprošena pod »Voditeljica* na npravo »Jutra*. Bančni uradnik ji samostojnem mestu, ver-ziran v vseh panogah poslo-* anja, želi zaradi lokalnih i azmer spremeniti svoje službeno mesto. Reflektira predvsem na industrijska podjetja. Cenjene ponudbe na upravo »Jatra* pod št. Ig96. 2i«a Bukovo oglje 2152 prima, suho, kupujem stalno. Ponudbe z navedbo cene franko vagon, Rudolf Zorč & Komp., Ljubljana. Hedloineo 8158 išče stanovanje pri boljši rodbini za 3 do 4 mesece zaradi prakticiranja v splošni državni bolnici »Cand. med.* Prazno sobo iiče gospodična, ves dan odsotna. Ponudbe na upravo »Jatra* pod »Mirna* 2179 Brezplačno stanovanje dveh lepih sob s pritiklinami oddam boljši stranki v vasi blizu kolodvora proti mali uslugi. Naslov pove uprava »Jutra*. 2171 Prašna soba 2182 bliža pi- s posebnim vhodom južnega kolodvora se samo takoj odda. Pismene ponadbe pod »SOBA 60* na upravo »Jutra*. Sobo l£6e miren gospod, po možnosti v drvem nadstropju ali pritličju. Plača dobro. Ponndbe pod »Dober plačnik* na npravo »Jatra*. 2115 Stanovanje, vsaj sobo in kuhinjo v Ljubljani, se išče proti nagradi. Ponudbe pod »Naj no* na npravo »Jutra*. 2106 hiši vodovodna in električna napeljava. Oddaljena od kolodvora Celje deset minut Naslov pove uprava »Jatra*. Posestvo, 23 oralov, vinograd , sadonosnik, njive, gozd, lepa poslopja, lir in mrtev inventar, z vinom, priložnosten kap 1,200.000 kron, okraj Maribor; žaga in mlin na paro in turbino; vila v Mariboru, modema, s stavbiščem, za polovično ceno; gosdno posestvo, 800 ora- lov, smreka, bukva, skupaj 110.000 m*, za sekanje, blizu vode in postaje, 8,000.000 Din; gostilno, posestva, graSčino, hiše, trgovine, tovarne proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 1ms Posojilo Din 60.000— rabim takoj proti garanciji in obrestim 22 '/a n dobo šest mesecev. Posredovalec dobi 1000 Din nagrade. Ponadbe pod »Trgovec z lesom* na upravo »Jutra*. 2151 2Jale oglase ,,Jutra" se smatra za najpriprav-nejše posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa in je oe-nojfio kot vsak urug inserat Posebno ugodno je, da si sam že vnaprej lahko izračunaš, kaj Te bo »tal Kali oglas, ter ga tndi lahko plačai v znamkah. III Poskusi vsaj enkrat, četudi s prav majhnim bese- dilom ne i kalinu oglasi »Jatra*. Ce sploh kje, boš tu dosegel zaželjeni nspeh v Izdatno večji meri kot povsod Crirrod. II Za novo parno žago se iščejo: 9io Prav vsakdo kdor kaj Ude, kdor kaj ponuja, kdor kaj kapuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo prlsnava, da imajo čudovit nspeh Mali Oglasi v »Jutrnj. I Dvonadstropna hlia sredi Gradca t dobrem stanja, polovica parketirana, fcame-nite 6topnice, se za 170.000 Din spričo družinskih razmer proda. Naslov pod »hiša* na podrui. »Jutra > t Maribora. ti«« Enodružinska vila s 6 sobami in 6 stanovanjskimi prostori, 25 minat od glavnega trga ▼ Mariboru w za 180.000 Din proda. Vrt in prosto stanovanje. Maribor Nova ras, Vrtna 10. »«7 Vliji driavnl nradnlk, bivši kapitan, 46 let «tar, prijetne cnnanjoiti, kremeni tega značaja, idrav ia krepak, po vojni sodni j »ko ločen, brez vsakih obveznosti napram bivši ženi, ima lastao pohištvo ter ndobno stanovanje v lepem mestu Slovenije, želi t svrho ženitve znanetva s simpatično dame primernim premoženjem. Prevarane imajo prednost Diskrecija častno njamčena. Dopise pod »Višji uradnik* na anončno piaarao Ivo Šolnik, Maribor, Slovenska al. 16. »109 Mlad ftrgovee 8190 značajen, na prometnem kraju Gorenjske, želi inanja ■ simpatično, najraje s trgovsko naobraženo gospico ali mlado vdovo, od 20 do 28 let Btaro, ki ima nekaj premoženja, ▼ svrho takojšnje ženitve. Le resne neanonimne ponadbe sliko, pod »Gorenjec* na upravo Jutra. Tajnost zajamčena. Mladenič 2168 z dežele, 28 let star, s stalno službo, želi se t pridno, pošteno gospodično ali mlado vdovo v svrho ženitve spoznati. Tajnost zajamčena. Naslov pod »TAJNOST* na podr. »Jutra* v Maribora. Trgovske naobraien simpatičen gospod, 37 let star, želi resnega znanja t svrho ženitve z enako gospodično, najraje trgovko. 8amo resne ponadbe s sliko na upravo »Jatra* nod »Zvonko*. 8183 Gospod r svetli obleki, ki se jo t torek večer ob pol 9. uri v dražbi nekega gospoda peljal s tramvajem in izstopil pri finančni direkciji, m prosi za naslov pod »Simpatija* na npravo »Jatra*. 8189 Golobček z belo čepico, občudovan od rjavčka z zelenim klobukom dne 27. maja na vožnji do Velike Loke, bb naproša, da se izvoli pod »1001* na apravo »Jutra* zglasiti. 2160 Sprojme se gospod kot sostanovalec. Istotam se odda velika soba za dva gospoda. Naslov pove nprava »Jutra*. 2148 Posor, čevljarji! Zaradi odpotovanja se proda dobro vpeljana čevljarska delavnica s stanovanjem v prometnem kraja z vso opravo, ki stane 60.000 Din. Naslov pove upravništvo »Jntraj. __8148 Bestavraolja 2174 se jako ngodno proda. Leži v krasnem kraju, je pripravna za kak sanatorij ali kako 1 vinsko trgovino, ker ima Mlad gospod, izobražen, lepe zunanjosti, se želi seznaniti z gospodično ali damo v svrho prijateljske francoske, italijanske, Brbo-brvatske ali češke konver-zacije. Cenj. ponudbe pod »Konverzacija* na npravo »Jutra*. 2141 Lep, kratek klavir di na souporabo soliden uradnik, kdor mu da v najem sobico event. z oskrbo. Naslov pove nprava »Jatra*. 2170 Opeko, 2006 cement, galico, seno, slamo, lesno volno, drva, premog, oves, koruzo, ztlrob, krompir, Oset A mir?'. Maribor, Aleksandrova 57. Telefon 83. Grfricf k pnlnojarmeniku, popolnoma izvežban in samortojen delavce- prejemalec iesa, fiiTi: nesljiv; skladiščnik »dostojnamoiki M a&l