Murska Sobota, 5. aprila 1990 • Leto XIII • Št. 13 • Cena 7,70 din nedeljo, 8. aprila, bomo torej dočakali prve svobodne volitve. Volili bomo predsednika Predsedstva Republike Slovenije, 4 člane tega predsedstva (Usta na 3. strani) in delegate za družbenopolitični in zbor občin republiške Skupščine. Volilni postopek nam bodo pojasnili člani volilnega odbora na volišču, volili pa bomo vsak zase, tajno, brez pomoči kogar koli. To nedeljo bomo imeli le prvi krog volitev. V četrtek, 12. aprila, bomo volili delegate v občinske zbore in republiški zbor združenega dela, 22. aprila pa še v občinske družbenopolitične zbore ter zbore krajevnih skupnosti. Po — SVETOVNI zdravja NAS planet nase ZDRAVJE »z v Solidarna pozivam na tanim; d?- ,mcd ind“strializF r«zvoju v . T1' 'n deželami v 'nwra"t<> ,ake Ja vse\_,l. bile sprejemljive «ale Itn7r„„ bi hkrati omogo-^oia t n° '?,zn°sno stopnjo c«lem zdravie P° slaniCoP )e v svoi° Podravja 7 Rosnem dnevu Stalni’ ’ aPr'*u< zapisal ge-zdravst B^tor Svetovne bolezni1"^3’ da vedno več okoli- ■ Posledica uničenja ki uniL?dUstrljskega razvoja, s*e»n j* aaš globalni ekosi-sti, i: ., aaJSanje ozonske pla-'hetnbe l .Podnebne spredi bi ’ kcm^ne onesnažitve. “ost dnm?raV čutiti odgovor-*a, kak; °"°lja, našega planete zdjL. J®8a je odvisno nabili gene^zdravie prihod-Pravu „ ^etovnem dnevu Pec vse države čia- g^aiza?-Ovne zdravstvene or-OrRani»JC’. v,adne in nevladne ?>ivse, ki se zav-svet? ?,a8ostanje na ce-Cii' osvejzda se Pridružijo ak-°POzoriti ^ania- ^se moramo Prave„B ”a nevarnosti neki se ji|. okolja in na ukrepe, kvarno«?oraj° lotiti, da bi te Pio j.?*' Preprečili. Zato zd? . ®es'° Naš planet-^elujteTi, ?isli,e 8lobal" Pisal v ■ e lokalno,« je še za- v Poslanici. inh potrebi pa bo ta dan še drugi krog volitev za predsednika slovenskega predsedstva in za delegate v zbor občin. Sicer pa, imena pomurskih kandidatov za volitve v občinske zbore (razen lendavskih) lahko najdete v današnjem Vestniku (od 22. do 26. strani). i— in iZA [N Ž j ' 4 IVANA KRAMBERGERJA I *• J* t MM VAREN PREHOD Predlog o razširitvi obmejnega pasu s sedanjih sto na tisoč metrov, ki bi dovoljeval vojski, da opravlja kontrolo gibanja prebivalstva v kilometrskem pasu ob meji, je naletel na odpor in proteste po vsej Sloveniji, predvsem pa med ljudmi, ki živijo v krajih ob meji. S številnih shodov, ki so se jim pridružili tudi ljudje z druge strani meje, so poslali protestna pisma zveznemu vodstvu in vladi ter zahtevali, da predlog umaknejo iz zvezne skupščine. Medtem ko v Evropi meje izgubljajo na pomenu in se zavzemajo za prosti prehod ljudi, je širitev militarizacijskega območja v Jugoslaviji nesprejemljiva in je v nasprotju z našimi prizadevanji za vključevanje v Evropo, so zapisali v protestnih izjavah. In kako predlog o razširitvi obmejnega pasu komentirajo v STO METROV?! zvezni vladi? O tem smo se pogovarjali s Ferijem Horvatom, članom Zveznega izvršnega sveta in zveznim sekretarjem za ekonomske odnose s tujino. Takšen predlog je pripravil zvezni sekretariat za notranje zadeve v sodelovanju z JLA, povod za to pa je bilo povečano število pobegov ljudi iz Bližnjega vzhoda čez jugoslovansko mejo in porast nedovoljenega tihotapljenja mamil in orožja. Podatki tudi kažejo, da se je v zadnjem času za 20 do 30-krat povečalo število prehodov ljudi iz nekaterih vzhodnoevropskih držav v našo državo, od tod naprej pa v države zahodne Evrope, kjer so že izrazili zaskrbljenost nad takšnim stanjem. Zvezna vlada je na seji pred tednom dni ponovno proučila predlog in sprejela stališče, da v Jugoslaviji ne bomo sprejemali nobenih ukrepov, ki bi bili v nasprotju z nadaljnjim odpiranjem naše države v Evropo in vključevanjem v evropsko skupnost. Sicer pa je predlog o razširitvi obmejnega pasu že v samem začetku naletel na neugodne odmeve v zvezni vladi, z njim pa se niso strinjali zlasti člani vlade iz Slovenije. Tudi po mnenju Ferija Horvata je takšen predlog neumesten, zato bo vlada predlog zveznega sekretariata za notranje zadeve še enkrat proučila in predlagala, da se umakne oz. da se črtajo tista določila, ki govorijo o razširitvi obmejnega pasu. Ludvik Kovač LISTA KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE 1. Marko DEMŠAR, rojen 1936., doktor medicine, stanujoč v Ljubljani Predlagatelj: ZSMS 2. Dr. Jože PUČNIK, rojen 1932., profesor sociologije, stanujoč v Črešnjevcu Predlagatelj: DEMOS-združena opozicija 3. Milan KUČAN, rojen 1941., diplomirani pravnik, stanujoč v Ljubljani Predlagatelja: ZKS-stranka demokratične prenove in Socialistična zveza Slovenija-SZDL 4. Ivan KRAMBERGER, rojen 1936., medicinski tehnik, stanujoč v Spodnjih Ivanjcih Predlagatelj: samopredlagatelj nagrajuje naročnike VESTNIKA IZDELKI gorenje v potrošnikovih prodajalnah Da bo jasneje »Murin plus je 246 milijard dinarjev,« smo med drugim zapisali v prejšnji številki Vestnika na 1. strani, in sicer v prvem delu prispevka, kjer smo na kratko predstavili rezultate zaključnega računa Mure v lanskem letu. V nadaljevanju pa smo navedli tudi nekatere osnovne finančne cilje za letos, in to da bo vrednostna proizvodnja znašala predvidoma okrog 1,4 milijarde dinarjev, skupna realizacija pa 1.654 milijonov dinarjev. Najbrž vse te številke komu niso šle v račun, ker ni logično, da bi se letos tako bistveno zmanjšala vrednostna proizvodnja oziroma skupna realizacija. To pa zato, ker smo za lanski zaključni račun navedli znesek Murine akumulacije v tako imenovanih bilančnih (nekonvertibilnih) dinarjih. Tako so namreč delali obračune. Po zdajšnjih (>Markovičevih<) dinarjih je torej Murin plus 24,6 milijona dinarjev. J. G. rUmN0ST ODKUPA NA ODPLAČILO 1 ZA RAZNO DRUGO BLAGO. hi^' Postanite naročnik VESTNIKA, če to še do p ^"lalu bomo izžrebati 24 naročnikov, ki bo-• t k joti tepe nagrade potrošnika. Siromašenje siromašnih bi lahko ilustrativno zaznali nižanje občinskih prispevnih stopenj družbenih dejavnosti po republiški direktivi z dobrim namenom razbremenitve gospodarstva in slabim učinkom v zdravstvu, sociali, otroškem varstvu, kulturi in telesni kulturi ter tako napovedali aktualno temo o stanju v Pomurju na 5. Strani. V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo aprilsko vreme. Nekaj več sonca bo v soboto in nedeljo. Pregovora za ta teden Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo pozneje. Če malega travna (aprila) grmi, slane se kmet več ne boji. VREME aktualno po svetu MITTERRAND FRANCIJA PUČNIK SLOVENIJA BRANDT ZR MMt'iJA BOH SLOVENIJA VRANTEZUV AVSTRIJA ŠINKOVEC SLOVENIJA ORANI II ALIJ A SLOVENIJA STALIN ZSSR RIBIČIČ JUGOSLAVIJA CEAUSESCU ROMUNIJA MOR1NA JUGOSLAVIJA CASTRO CUBA SMOLE JUGOSLAVIJA ODPRTO PISMO DR. JOŽETU PUČNIKU IN SLOVENSKI JAVNOSTI! (Zaradi prostorske stiske objavljamo le del pisma. Uredništvo) Vaš prijazen predvolilni nasmeh »dobrega demokrata« je varljiv in vaše besede zoper revanšizem so prevara, če jih sodim po zadnjem dejanju vaše stranke. Hkrati, ko skušate v javnih nastopih delovati uglajeno, skoraj spravljivo, aktivisti vaše socialdemokratske zveze lepijo po Sloveniji plakate, na katerih me uvrščate med Stalina, Ceausescuja, Honeckerja, Živkova, Kirn II Sunga in kar ste se še spomnili negativnih osebnosti iz zgodovine stalinizma in totalitarizma. Ne želim si sodne prepovedi plakatov. Naj ostanejo nedotaknjen in originalen dokaz tiste kulturne ravni, ki smo je bili doslej vajeni pri nas le iz štaba srbske protibirokratske revolucije. Plakat pove veliko o vas, vaši stranki in načinu vašega razumevanja volitev in politične konkurence. Vsi, ki so kot jaz verjeli vašim umirjenim nastopom, si lahko sedaj ogledajo resnično podobo »social demokracije« in Demosa, kot ste jo sami postavili na ogled na plakatih o dobrih demokratih in komunistih. Kar ostanite na plakatih v družbi Brandta, Palmea, Craxija, Mitteranda in Vranitzkega, pa čeprav brez njihovega soglasja! Meni se zdi, da so majhni ljudje videti v takšni družbi le še bolj neznatni, kot sicer so. ZKS-Stranka demokratične prenove Ciril RIBIČIČ Mi morda nimamo zgodovine, toda tile ubogi hudiči je imajo zanesljivo preveč. Te besede svojega ameriškega študenta, izrečene pod atensko Akropolo, je nekje sredi osemdesetih let v Naših razgledih zapisa! slovenski javnosti takrat še malo znani profesor Boštjan M. Zupančič. Eden od današnjih kandidatov za mesto v predsedstvu Slovenije verjetno ni računal, da bo »Tipično ameriški« pogled na staro celino kmalu tako zelo aktualen tudi v povsem drugem, »domačem« in »političnem« kontekstu. Koliko zgodovine in »zgodovine« imamo šele Slovenci in vsi drugi prebivalci dežele. Koliko smo je zapisali »v skladu z dejstvi« in koliko smo je »prilagodili potrebam vse do današnjih dni, do včeraj, danes in — po vsem sodeč jo bomo zapisovali in prilagajali še jutri. Kdove, kaj vse se nam bo v preteklosti še zgodilo (in kdove, kaj se nam je v prihodnosti že zgodilo), bi se vprašal cinik. ZGODOVINA PREVEC globus LONDON - Bolgarija je?3' časno ustavila vračilo ^aV. svojih dolgov komercialnih kam na Zahodu. Bolgarija guje tujini nekaj manj kot I lijard dolarjev, in to pre ® bankam v ZR Nemčiji m A« ji. Bolgarska banka za zUI’?re. trgovino namerava zahteva $ programiranje svojih dolgo, pravi, odlog odplačila terj posojilodajalcev. BRATISLAVA Dem011' NAPOVED IZIDA PREDSEDNIŠKIH VOLITEV ALI Zakaj moj kandidat ne Volilne napovedi so lahko pitijsko, se pravi preroško napovedovanje iz časov starogrške civilizacije. Na srečo imamo v Sloveniji Delovo agencijo Stik, ki od časa do časa sondira javno mnenje in tudi poskuša »prerokovati«. Če bi verjeli Stikovim prognozam, potem se moramo za nedeljske predsedniške volitve osredotočiti na dva predsedniška kandidata: Kučan, Pučnik (po abecedi priimkov). Volitve, takšne, kot si jih predstavljamo, bodo nekaj novega. Tudi po tem, da lahko povemo, kaj mislimo o njih. Agencija Stik je tu še daleč premalo; smo nebogljeno dete v tem pogledu. Pa si vse to odmislimo in poskušajmo iti do volilnih rezultatov po takšnem scenariju: PREDVOLILNI NASTOPI. Prvo: govorila sta o vsem (Kučan, Pučnik), ne da bi imela izdelano volilno strategijo o ključnih vprašanjih, samo nekaterih, in ta bi morala vbijati volil-cem v glave, volilci pač niso politologi, ki bi jim bile razumljive vse podrobnosti zapletenih odnosov med strankami, pa še vse drugo, kar je aktualno v Jugoslaviji. Tako sta bila v svojih nastopih velikokrat bliže dojemanju političnih liderjev kot pa množici. To je bilo prvo streljanje mimo cilja- »Slovenci, zmagali bomo!« je sicer Krambergerjeva domislica, na katero navežimo Kučanovo priznanje, da mu nekaj krambergerjanskega manjka. Oba, Kučan in Pučnik, sta mumiji, kar zadeva javno nastopanje. Kučan je bistril svoje govorništvo od Ljubljane do Beograda, Pučnik ve, kako so sestavljali svoje govore najbolj imenitni rimski govorci, oba pa sta pred publiko kot mrtvaka. NEKAKŠNI DEMANTIJI. Kučan in Pučnik sta v svojih predvolilnih nastopih v različnih okoljih in v različnih časovnih obdobjih zavzemala ali bolj »trda« ali bolj »mehka« stališča na primer do federacije, konfederacije ali odcepitve Slovenije od Jugoslavije. V začetku sta bila do teh sila občutljivih vprašanj (Pučnik bolj) zelo radikalna. Potem pa, ko je začelo o tem razmišljati to nikoli do kraja predvidljivo ljudstvo, ki ga, kot pravi francoski mislec Voltaire, nihče več ne more ustaviti, ko prične po svoje razmišljati in sklepati, sta svoj prvotni radikalizem nekoliko omehčala, re- koč: saj ni bilo tako mišljeno, kot se je slišalo, se pravi, kdo je spustil psa z verige? Pučnik se je moral »popravljati« glede domnevnega strahu pred morebitno maščevalnostjo (revanšizem), Kučan je moral pojasnjevati »z ozirom na ozire« odcepitev, in to predvsem v nekaterih okoljih v.Pomurju, bolj točno v Prekmurju, kjer še ni do kraja ugasnil zgodovinski spomin na Kleklovo avtonomijo. Tako je nastalo veliko predvolilnega drevja, ki je slovenski volilni srenji zasenčilo volilni gozd. KAJ PO MOREBITNEM NEUSPELEM PRVEM KROGU VOLITEV’ Denimo, da ZSMS-liberalna stranka ni tako brez zveze vrgla svojega kandidata Marka Demšarja v predvolilni boj nekoliko kasneje. To je taktika, ki meri na pogajalsko pozi- bo zmagal? cijo liberalne stranke ob volilnem rezultatu, ki ga ne moremo izključiti, ko domnevamo, da noben od obeh volilnih favoritov ne bo dosegel absolutne večine. Kaj potem pred drugim krogom predsedniških volitev? Pogajanja, zakulisne igre o tem, koga bosta svojim volilcem priporočala kandidata dva in tri, ki bosta izpadla iz igre! Menda vseeno ni potrebna prevelika kombinatorika. Zanimivo je, da dajejo volilci velik pomen volitvam predsedniškega kandidata. Na vejo, da predsedstvo nima nobenih velikih in odločujočih pristojnosti? Tudi v Pomurju je bila ob »volitvah« sedanjega predsedstva zelo živa misel, da bi brez predsedstva republike izhajali brez velikih »ne-volj«. Odločilne bodo volitve v skupščino, pa se pri tem menda ne bomo ravnali po madžarski izkušnji: smo proti sedanjemu sistemu, kaj bo nastalo po volitvah, pa nam ni mar. Zakaj torej moj, naš in vaš predsedniški kandidat ne bo zmagal? Samo zaradi razmisleka o mnogih zadevah, ki niso od danes: gospodarska nerazvitost, korupcija, grabež, nespoštovanje pravnih norm ... Bomo ali pa ne bomo verjeli, kar se nam ponuja no- vega? -jm rLISTA KANDIDATOVI V teh zadnjih predvolilnih dneh bi bilo seveda »logično«, da se stranke in volilci veliko več kot s preteklostjo ukvarjajo s prihodnostjo. a to pravzaprav še ni najhuje. Dokler gre pač za razkrivanje dejstev, ki jih je bilo doslej prepovedano razkriti. Toda včasih se je vseeno težko znebiti občutka, da je marsikomu veliko več kot do dejstev prav do tega, da bi »po svoji meri« napisal zgodovino. Ne samo preteklo, polpreteklo ali bližnjo, ampak tudi »nedavno«. Praktično vse generacije na slovenskem političnem prizorišču so zaposlene z brskanjem po arhivih in spominih: »stari« prekladajo dosjeje »mladih« in obratno, ne eni ne drugi pa ne pozabijo na vrstnike z drugačnimi političnimi stališči. Pa saj vam je znano, da so za »stare« demosovce komunisti »vir vsega zla«, da so za komuniste demosovci samo »nenačelni konvertiti«, da se današnji liberalci »kitijo s tujim perjem« in da so nekdanji liberalci danes samo še »narodnjaki«. Tako smo zvedeli za cestno afero in partizanske zločine, za vse Kučanove »samoupravno fun-damentistične« govore in Pučnikovo nemško državljanstvo, za tajne kanale sodelovanja med policijo in komunisti ter čudne načine financiranja opozicijskega koalicijskega bloka, za policijski Nedeljski dnevnik in emigrantsko Demokracijo, za to, kako so lojalni profesorji na račun svojeglavih kolegov prihajali do kateder . . . Nemalo zlobe, podtikanj, zavisti, poniglavosti, pritlehnosti in maščevalnosti je v teh »prispevkih za novokomponirano zgodovino«, čeprav je treba priznati, da je branje takšnih dosjejev lahko včasih prav zabavno 'in poučno. Vsaj dokler je bralec prepričan, »da ne gre zanj«, »da oni tam pač obračunavajo med sabo«. Nekateri so o tem kar prepričani, drugi pa slutijo, da so vendarle »na neki način« vključeni v dogajanje oziroma da zgodbe iz preteklosti govorijo o prihodnosti. In zelo zoprno se počuti bralec, ki se mu zdi, da (tako maloštevilno) ljudstvo, ki ima takšnih (novih) zgodb (iz preteklosti) nenehoma na pretek, nima prihodnosti. Tej skepsi je vsekakor mogoče ugovarjati s tisto »klasično« pripombo, da brez čistih računov ni mogoče niti razmišljati o prihodnosti, kaj šele, da bi se je lahko »lotili«. Spodbijati načelno umestnost tovrstne pripombe bi bilo početje zunaj časa in prostora, enako tragikomično, kot so recimo razglabljanja o tem. kdo je bil bolj in kdo manj pokončen v svinčenih sedemdesetih letih. A je morda le dobro vnaprej razmišljati o morebitnih skrajnih izpeljankah re-writinga zgodovine, sicer pa ni izključeno, da bo svet kmalu dobil iz Ljubljane sporočilo: »Pri nas ni več nedemokratov. Včeraj smo likvidirali zadnjega.« Vojko Flegar stranti pred poslopjem slo skupščine so zahtevali pogaja zvezno skupščino v Pragi ’ polnem priznanju suvereno državnosti slovaškega naro RIM - Predstavniki SK . je so se v Rimu pogovarjali pravah na gradnjo avtoces ograd—Budimpešta. Pn 'e0. ki naložbi bodo sodelovale . slavija, Italija, Avstrija m žarska. Za gradnjo o^Gate« toceste se zanimajo tudi n italijanska podjetja. . . BRUSELJ - Armenija cembra začela graditi novo za 200 do 700 tisoč prebiva l« - ■ so po potresu leta 1988 osta strehe. Mesto se bo imen ropolis, denar zanj pa bo“® z mednarodno pomočjo- .[j, za gradnjo bodo znašali p° jarde dolarjev, novo mesto P bi zgradili v desetih letih. .|,e BONN - Zahodnone^, oblasti bodo v prihodnje P cem za azil svojo odloci p0. sredovale že v nekaj .te“nl ' tadi slej so azilanti čakali na s;ijaio do 10 mesecev. Iz ZRN P tov vsak teden na desetine až .. jn nazaj na Poljsko, v Jugos1 |e-druge države. V minulih d . v tih je za politično zato .oj< ZRN zaprosilo približno ajj Jugoslovanov, azil pa so P le kakim stotim prošnjiko mlini- BUDIMPEŠTA - b K“e:0 l je vsak dan prebeži cez nu^ Madžarsko nekaj deset K pred dnevi jih je bilo ze E i. 26.400. džatov Največ je romunskih (99 %), drugo so Romuni, in Romi. . . ■„ bil ŽENEVA - V Švici prejšnji teden največji rop v zgodovini Tatovi so ke banke sredi Ženeve v milijonov švicarskih franK V ŽARIŠČU DOGODKOV ULTIMAT Z DIALOGOM Strah pred prihodnostjo Prvi krog madžarskih parlamentarnih volitev je opravljen. Pravega zmagovalca nj, kajti Madžarski demokratični forum in Zveza svobodnih demokratov, stranki, ki sta dobili v prvem krogu volitev okoli 45 odstotkov glasov, sta tako zbrali premalo za normalno koalicijo, kot trdijo poznavalci, pa nista za koalicijo primerni tudi zaradi različnih programskih usmeritev. Možna bi bila tudi koalicija demokratičnega foruma, stranke malih posestnikov ter krščansko demokratske stranke. Pa še ena varianta obstaja: svobodni demokrati, mali posestniki ter podmladek demokratov Fidesz. V vseh teh variantah bi šlo komaj za nekaj več kot polovico poslanskih mandatov. Vlada s takšno podporo v parlamentu pa ne more biti močna vlada. Opozicija bo v vsakem primeru močna, čeprav je sedaj, ko obstaja pravzaprav samo še teoretično, premalo oziroma nič enotna. Toda v politiki je mogoče vse. Preteklost so vrgli — pravijo Madžari — s sedanjostjo se .ne strinjajo, prihodnosti pa se bojijo. ZA ČLANE PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE 1. CIRIL ZLOBEC, 1925, akademik, diplomirani slavist, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj: Socialistična zveza Slovenije — SZDL 2. Dr. DUŠAN PLUT, 1950, univerzitetni učitelj, stanujoč v Vnanjih Goricah. Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 3. Dr. MATJAŽ KMECL, 1934, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelja: ZKS — stranka demokratične prenove in Krajevna konferenca SZDL Edvard Kardelj, Šmartno — Tacen 4. Dr. SLAVOJ ŽIŽEK, 1949, filozof, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj ZSMS 5. Dr. ALOJZ KRIŽMAN, 1940, univerzitetni profesor, stanujoč v Mariboru. Predlagatelj: ZSMS 6. Dr. PETER NOVAK, 1937, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj: Socialistična zveza Slovenije — SZDL 7. FRANC MIKLAVČIČ, 1921, diplomirani pravnik, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 8. IVAN OMAN, 1927, kmet, stanujoč v Zmincu. Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 9. dr. DIMITRIJ RUPEL, 1946, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 10. Dr. BOŠTJAN ZUPANČIČ, 1947, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj: ZKS — stranka demokratične prenove 11. Dr. BOGDAN OBLAK, 1947, diplomirani inženir, stanujoč v Ljubljani. Predlagatelj: ZSMS 12. Dr. MIROSLAVA GEČ-KOROŠEC, 1939, univerzitetna profesorica, stanujoča v Mariboru. Predlagatelj: Socialistična zveza Sovenije — SZDL. Volijo se 4 (štirje) člani Predsedstva Republike Slovenije. Različno o samostojnosti Slovenski demokratična zveza je na nedavni konvenciji razgrnila poglede o svojem videnju prihodnosti Slovenije. Vse, kar je bilo povedanega, je izzvenelo v trditvi, da je SDZ za odcepitev od Jugoslavije. Opisali so tudi, kako to storiti. Noro ustavo, ki bi jo sprejeli na referendumu, naj bi novi slovenski parlament sprejel že pred poletnimi počitnicami. Nova skupščina oziroma parlament naj bi takoj sprejela deklaracijo o neodvisnosti Slovenije ter razglasil, da na območju Republike Slovenije ne veljajo več zvezni zakoni, v obtok pa bi moral priti tudi nov denar. Rečeno je bilo tudi, da zdaj Slovenci plačujemo dve državi, ki nobena ni zares naša: slovensko in jugoslovansko. Tudi centralni komite Zveze komunistov Slovenije — stranke demokratične prenove je razpravljal o podobnih vprašanjih. Izrekli so se za samostojnost Slovenije, vendar so bili proti odcepitvi. Odcepitev od Jugoslavije so ocenili kot avanturo, ki bi nas lahko spravila ob kruh in na ceste pripeljala tanke. Med najbolj priljubljenimi pesmimi Aleksandra Puškina je balada o sinovih — dogaja se v Litvi — ki so se vrnili domov z nevesto na konju in na očetovo vprašanje, kdo je to, odgovorili: »Poljačka maladaja.« V Puškinovih časih je bilo naravno povezovati Litvo s Poljaki, čeprav je, tako kot dobršen del Poljske, pripadala carju. Vilna je dala Mic-kiewicza, ki ga je Puškin osebno poznal, in druge velikane poljske kulture. Oni »pravi« Litovci so bili v njegovih, navsezadnje humanih očeh brezimni, piše Jurij Gustinčič v NR. Takšna je usoda Litovcev. Neverjetni prodor nacionalne enotnosti in — zakaj ne bi povedali — poguma, s kakršnim se odcepljajo od Rusov, je mogoče razumeti samo s težo žalitve, ki jo je ta brezimnost dolgo prinašala, ki je niti dvajset let neodvisnosti, od leta 1920 do 1940, ni moglo izbrisati. Varuj se narodov, ki so majhni, vendar veliko in predvsem dolgo trpijo! Ti so za velike sosede in imperije najnevarnejši. To so Angležem dokazali Irci. Ironija zgodovine, o kateri se danes sploh ne govori, je v tem, da so Rusi Litvi, ko sojo prikrajšali za neodvisnost, najprej vrnili Vilno, potem pa še Klaipedo. To je bilo podjarmljanje s teritorialno nagrado. Neodvisnost Litve bi bilo danes težko izpodbijati z vojsko. Le malokdo verjame — čeprav se, sodeč po Azerbajdžanu, nikoli ne ve — da bi se Gorbačov odločil za pot popolne okupacije. Sicer pa, ali bi mu ta pomagala v času, ko gibanja v Litvi niso osamljena in ko se vse to utegne ponoviti tudi v Latviji in Estoniji, pa v Azerbajdžanu in v srednjeazijskih republikah in ko mestne sovjete v Moskvi, Leningradu in Kijevu osvajajo politični radikalci, ki jim ni tuja zamisel o spremenitvi Sovjetske zveze v nekaj, kar bi bilo podobno Com-monwealthu. (V Kijevu so poleg tega prišli na oblast ukrajinski nacionalisti, če uporabim to besedo v njenem prvotnem pomenu, ki ni negativen.) Ne, Litva je poseben primer v posebn erje in zahteva posebne P nasprotnike. Gorbačov im taj( nost, da postane natan partner nasprotnik. . Kaj je pravzaprav nareom bačov s svojim tridnevni z matom za razveljavitev od o neodvisnosti? Nihče 111 fa. računati na to, da so to zg0 ni-zne besede. Nadejajmo s?’ aj jih so tako mislili niti Litovci, čakajo hude preizkušnje- N ji strani nimajo formalno gar. Predsednik Bush (cigar na|a va, spet ironija, ni nikoli Pr a| aneksije iz leta 1940) je sV ,.^eta obema stranema, naj »P° tjSto rešitev«, priznaval pa b°jzOrO' oblast, ki bo učinkovito na ?a vala ozemlje. Staro oP^^v je realpolitiko! Toda Gorba dal vedeti, ko se je odlo tll. ostriti nadzor nad ekonomi [e. di s carinami — saj to tud' J za-zultat ultimata, ki ga je L' povrnila — da se ne želi raY' ^jja-gajati, vendar nadaljevat' t log«. JUGOSLOVANSKI PREBLlSj^ Toda Litva, ki zdaj zahteva neodvisnost, opirajoč se na državno tradicijo in obtožbo, da je bila v Sovjetsko zvezo vključena proti lastni volji, ostaja zapleten sklop problemov in nejasnosti. Njen pohod k svobodi je v enaki meri zanosen kot tudi tragičen. To je najbolje videti iz mitinga, ki so ga po razglasitvi neodvisnosti priredili v Vilniusu privrženci Moskve. To so bile manjšine. Vendar ne samo ruska, temveč tudi . . . poljska. Saj v tej Litvi, ki želi biti samostojna, ležijo pokopane tudi nekatere velike poljske . sanje. Na drugem koncu te male ponosne dežele pa je Klaipeda, zaradi katere so se lomila kopja in ki sojo Litovci leta 1939 »prostovoljno« odstopili Nemcem. Stranke govorijo o konfederaciji. Evropi, o pravni državi. Pf.0 mentarni demokraciji, o lastni slovenski vojski, zelo malo ah Pa tem, kako bomo živeli. (Dnevnik — Ljub!jan xxx kaj Kmet spoštuje državo in domovino, toda, preden se mu P°v naj naredi zanjo, mu je treba pojasniti, ali se pod domovino cenejše posojilo, višje cene, nižji davki in evropski življenjski • dar d. af) (Nedeljna Borba — BeoS Pred osvoboditvijo je ljudstvo slabo živelo. Kako je bilo p1’1 bomo še videli. (Književne novine — Beo^1 A A A _ Ustava vsebuje celo goro ljudskih pravic, a kaj. ko pa jih P zakoni omejujejo. (Oslobodenje - Saraje' ------------- VESTNIK, 5. APRILA^ J STRAN 2 aktualno doma SO IZGUBE NOVOSTI IN »AFERE« REALNE? Izgube pomurskega gospodarstva presegle 107 milijonov dinarjev. Posledice spremenjenega obračunskega sistema. V nekaterih Podjetjih izgubo že pokrili, kdaj stečajni postopek? slnv„m?rsko gospodarstvo je po-Več .° et0 1989 končalo z nekaj »ub °’ 07 milijoni dinarjev iz-Dni ,e številka, ki se zdi na venda^°®ed skoraj neverjetna, le;i r Je o njeni realnosti zelo čnem govoritl- Zakon o finan-Posa Posl°vanju je namreč dal 'm gospodarskim sub-vliani Precej svobode pri sesta-vsak > ^ključnih računov in ie uPorabil način, ki mu zaključne °d8°varjal- Izgube po zatoT računu za ’eto 1989 iz nrf. - ™orenio primerjati s tisto dal S‘h ^l’tega pa se Je zav.e-Podi«ta zakonodajalec, ki za ni Drert3’?1' so Ukazala izgubo, Ptedv.de! nobenih sankrij. nio"^ "avkl-iub VSemu P°8ieda-0 višini 'ere P°datke, ki govorijo sPodar,,IZgU”e v pomurskem go-S arh’ 1° v nekaterih pod-en°avai« ^UJaj?cl- zlast’ molzeni, - Je oila težnja naraščanja skupna koncu ?eta, saj če je skem n Pomurska izguba v lan-kaj mf^m P°Hetju znašala ne-dinarievJ kOt 13 tnHijovtov P°1 PovzdpI-’ Se e v devetih mesecih dinariev* na dobrih 19 milijonov v prj ’ koncu leta pa je bila kar za ^FJavl s polletjem večja Slični Se?tkrat- Vzroki zanjo so P0n’aniLS„Upno pr' vseh pa Je Poslovi ■ e sredstev za tekoče ProizVort3e 'n za financiranje *' ttajema?^ S° v.P°djetjih mora--dPoštev U P°s.°jila- In če ob tem so j0 am? v>soko inflacijo, ki s,Va sru?C< a t'51*’ ki so si sred-Poten. Jah’ morali plačevati, šen delT preseneča, da so dobr-le velik« nastali izgubi prispeva-Tudj m- .veznosti do obresti, tržišču k-6 - povPraševanje na Znižanie * Je 'melo za posledico Podjetiih pro,zvodnje, v mnogih gube, k navajaJ° M vzroke iz-Pjfožicn leniU pa dodajajo še Vozniki n neiz,erjanih faktur, iz-"arja ki nerealen tečaj di-njen. 1 na Je še vedno preče- V . v donialarjU so iz8ubo prikazali Carstva . VSe^ Panogah gospo-Javlja lataJ s.e med izgubarji po-^dben -.0 '"dustrija, kot tudi zem, tr„1Stv°’ gostinstvo in turi-Predju g?v'na in še kdo. V os-kjer se rn^ ,Vsekakor industrija. Pojavlja i največjimi izgubarji ^fdavsk *°v'nskopredelovaina. Ote je _ a ‘ovarna varilne opre-■ gubar 0 največji pomurski iz-števili S? v tem podjetju rde-'jonov ; dosegle skoraj 16 mi- 'n Pol dinarjev. Pa so ^"o^Pisali že uvodoma, nieneKa posledica spreme-"jihovo ^računskega sistema, !^OviteiJealnost pa bo možno . tudi n oc?n'1'' ko bodo na vo-nju v ia rug' Podatki o poslova-Podjetjjins*e,n letu. V mnogih ^ključn S° namreč izgubo po Sredsteveni raeunu že pokrili iz zbiir^S'Ov.nega sklada, bolj kj«3^6 'e v tistih pod-^Pitalu^61^ iz8ubev trajnem ^konu nL Več zanemarljiv. Po ^ora n '"tančnem poslovanju St' ^ečai^^^ Pravna oseba uve-nePokri| n' Postopek, če celotna ^^Unn ,'^oba po letnem ^jnih v' ““seže 50 odstotkov Pa sta'r0V takšnem položaju že z Po zaključnem raču-'"cankovL3 beltinski Graditelj s,0Pek v Skl temelj, stečajni po-tdžeia^ki Lin, pa se je za- Ludvik Kovač AKCIJE za zdravo in čisto okolje ^VektorjJ ^'anici generalnega "^anizac - Svetovne zdravstvene ^tavja d *7t °!> svetovnem dnevu »p^injuje Rdeči križ Slo-. si j,, ' ajpomembnejša stvar, .a dan Orcs v-apomniti, je ta, da ?bpravj|- Omenjen tebi«. Zato so vse |ahULdi t*™«" predlogov, "kolje, /nko. naredimo za svoje ’ naš planet in zdravje Jeseni se bo v srednjem šolstvu marsikaj spremenilo. Prihaja namreč protireformacija usmerjenega izobraževanja, ki bo spet povrnila >elitno< gimnazijo in ločila poklicno izobraževanje na 3-letne in 4-letne (tehniške) šole. Kako napovedane spremembe pričakujejo na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota in kaj v zadnjem času še posebej obremenjuje ta najštevilčnejši pomurski srednješolski kolektiv (okrog 1600 učencev in okrog 140 zaposlenih). Če smo biii novinarji in drugi gostje v zadnjem času povabljeni (po neuradnih kanalih) na Center običajno takrat, ko je kje kaj zaškripalo, pa je šlo minuli četrtek popoldne za dokaj vsebinski pogovor, na katerem je tekla beseda o novostih, ki čakajo srednje šolstvo v novem šolskem letu, in o >neprijetnih< zadevah na Centru. S tem je najbrž porušen most nezaupanja do nekaterih novinarjev, ki so prišli na >črno listo* zaradi kritičnega oziroma po mnenju druge strani neobjektivnega pisanja o Centru. Najprej se je izkazalo, da utegne šolska protireformacija prinesti Centru velike probleme glede praktičnega pouka tako v kovinarski kot tekstilni usmeritvi. Kot je bilo rečeno v prispodobi, so nekateri stroji v njihovih delavnicah takšni, kot so jih za časa vojne imeli Nemci, da so z njimi izdelovali tanke, s katerimi so napadli Jugoslavijo. Zato bo nujno, da bodo imeli učenci praktični pouk v'delovnih organizaci- LJUTOMER obračun povprečen F izični kazalci gospodarjenja v občini Ljutomer so povprečni. Več zaposlenih, več izgub, manj naložb. Obračun še ni dokončen, a tudi pozneje ne bo dosti bolje. Prvi izračuni gospodarjenja ljutomerskih podjetij v lanskem letu kažejo, da se ta občina še naprej otepa z težavami. Fizični obseg proizvodnje je obstal pri 93,5 odstotka in se je torej zmanjšal za 6,5 odstotka. Med tistimi podjetji, ki so zmanjševala proizvodnjo, so Mizarstvo (12,5%), Tehnostroj (9%)..., povečal pa jo je Imgrad MGE (9,4%). V kmetijstvu pridelajo več pšenice, manj pa pese in mesa. Skokovito je narasel obseg dela in prometa v turizmu. Pri zaposlovanju so številke nekoliko bolj spodbudne. V gospodarstvu je bilo ob koncu leta zaposlenih 9 delavcev več kot konec leta 1988, v negospodarstvu pa 9 manj. Naložbena dejvnost je bila zelo umirjena, saj je gospodarstvo v lanskem letu začelo kar 63 naložb v vrednosti 5,9 milijona dinarjev. Osebni dohodki so še vedno rakova rana ljutomerskega gospodarstva. Povprečni so za lansko leto znašali 1.627 dinarjev,in to bo okoli 23—25% pod republiškim povprečjem. Z izgubo je poslovno leto končalo 9 podjetij in razen v Mizarstvu so jo povsod že pokrili. Kmalu bodo znane podrobnejše in točnejše številke, ki pa ne bodo dosti odstopale od teh, zato lahko že zdaj zapišemo, da bo leto 1989 za občino Ljutomer povprečno, ko govorimo o rezultatih gospodarjenja. Dušan Loparnik ljudi. Predlagajo čiščenje okolja, sajenje drevesc, potem zavzemanje za gradnjo kolesarskih stez, osveščanje o škodljivosti kemikalij in drugo. Tudi pomurske organizacije Rdečega križa mislijo globalno in delujeo lokalno, saj bodo od osmega do štirinajstega aprila organizirali številne čistilne in dru- jah in pri zasebnikih. Vendar sodeč po odzivu na ta pogovor — od povabljenih podjetij je prišel le predstavnik EIrada, pričakovali pa so tudi udeležbo iz Mure, Panonije, Bliska, Avtoradgone in Tehnostroja — ta problem drugih ne skrbi preveč. Zato bo morala stopiti v akcijo Medobčinska gospodarska zbornica, ki se je tudi obvezala, da bo pomagala pri tem. Poseben problem bo tudi prostorska stiska zaradi sprememb v organizaciji pouka. Grozi jim dvoizmensko delo, boljšo rešitev pa vidijo v dograditvi nekaj učilnic (nad zakloniščem) in preselitvijo šolske kuhinje iz stavbe, kar pa ne pomeni, da prehrane v šoli sploh ne bi imeli. To bi namreč poverili kakšni drugi profesionalni ustanovi (Dijaški dom, Družbena prehrana idr.). Dokaj >kočljiva< je tudi prihodnja organiziranost Centra. Takšen, kot je zdaj, je pedagoško težko obvladljiv. Večina razpravljalcev je menila, da bo najbo- Dr. Vekoslav Grmič — gost ljutomerske ZKS—SDP LiK Foto: Jože Pojbič Od državljanske umiritve narodni spravi k Škoda, ker na četrtkovem srečanju z mariborskim naslovnim škofom, enim od vodilnih teoloških mislecev in humanistov na Slovenskem, članom vodstva slovenskih socialistov, v ljutomerskem hotelu Jeruzalem, ni bilo več ljudi. Kljub temu odtehta dejstvo, da so se kakšne tri dese-tnije zbranih živahno, dialoško odzivale na Grmičeve presoje o državljanski umiritvi in narodni spravi, pri čemer je gost dosledno vztrajal pri slednji. Da so ga ljutomerski komunisti povabili medse, je bila povod izjava Predsedstva Republike Slovenije o narodni in državljanski umiritvi oz. podobna izjava slovenskih VPRAŠLJIVA JE CELO LEGITIMNOST! SOBOŠKI SINDIKAT O KONGRESNIH DOKUMENTIH — PREPOČASNA PREOBRAZBA—NAPžfKE GOSPODARJENJA NE SMEJO IZGORETI NA DELAVCIH - KAKO S KOLEKTIVNO POGODBO Če se poleg uradnega sindikata pojavljajo še drugi sindikati, je to dovolj jasno opozorilo, da s sedanjo vlogo delavske organizacije ni nekaj v redu. Očitno je namreč, da je načrtovana preobrazba, ki so jo že dlje časa obešali na veliki zvon, prepočasna, tržne razmere jih prehitevajo, delavci pa postajajo vse bolj nestrpni. Ob pogajanjih z Gospodarsko zbornico za sprejemanje kolektivne pogodbe, ki sindikata celo ne jemlje za enakopravnega partnerja, se zastavlja vprašanje le- ge akcije za čisto okolje in ohranitev zdrave narave. V mestu Murska Sobota bo Rdeči križ sodeloval s turističnim društvom. V priporočilu Rdečega križa je še zapisano: vso srečo, in stori vse, da bo tvoj svetovni dan zdravja dan, ki si ga bo vredno zapomniti! nih Ije, če se nekako >razcentrira<, tako da bodo delovale tri samostojne šole ali enote — gimnazija, strojna in tekstilna šola. Ne-dorečni pa so ostali, kako v tem primeru z dislociranim oddelkom elektrotehniške usmeritve in uvajanjem nekaterih novih programov (gradbeništvo, lesarstvo). Sprejeli so pobudo enega izmed razpravljalcev, naj objavijo nekakšen javni natečaj glede prihodnje organiziranosti Centra. Dokaj odkrito so se predstavniki šole (ravnatelj, vodje posameznih usmeritev idr.) razgovorili o nekaterih >aferah< in >aferi-cah<, ki krožijo v javnosti o Centru. O najbolj razvpitem primeru, češ da so za novoletno sindikalno srečanje potrošili denar na račun šolskih malic učencev, so dejali, da to ni res, res pa je, da je-bila napaka pri izstavitvi računa. In resje tudi, da je sodišče prejelo več pritožb posameznih delavcev, ker niso zadovoljni z nekaterimi spremembami pri zaokroževanju pedagoških enot ali iz drugih razlogov. Zaradi vsega tega jih v zadnjem času neprestano obiskujejo in zaslišujejo delavci organov za notranje zadeve, kar po njihovem mnenju precej moti vzgojno-izobraževalni proces. Jože Graj škofov. »Sprava je predvsem moralna, celo verska kategorija. Jasno je, da se je skušalo predsedstvo temu izrazu nekako izogniti, saj kot moralna in verska kategorija zahteva nekaj več kot samo pomiritev; je bogatejša in terja notranjo spremembo človeka. Če so tisti, ki so jo sestavljali, to tudi čutili ali pa jim je bila pomiritev zlasti politična kategorija oz. so hoteli ostati na političnem področju, ne pa posegati na moralno ali versko, v to se ne spuščam, ker ne vem. Hotel sem samo pokazati razliko,« je le eno od bistvenih mnenj dr. Vekoslava Grmiča, ki je po uvodnem nagovo- gitimnosti te delavske organizacije. V prvi vrsti seveda do članstva, kar se je do neke mere zgodilo že ob sprejemanju zakona o podjetjih. Zato si sindikat v zdajšnjih razmerah, ko se s kolektivnimi pogodbami odloča o bistvenih vprašanjih’ delavčevega položaja, ne bi smel privoščiti še ene izgubljene bitke, ki bi omajala njegov ugled. To se je kot rdeča nit vleklo skozi večurno, dokaj bumo razpravo na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Murska Sobota, ko so obravnavali pripombe k programskim dokumentom za 1. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije. Opozorili so tudi na prepočasno uveljavljanje zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi pomenil nekakšno čarobno palico za izhod iz kriznih gospodarskih razmer. In kaj lahko ponudijo sindikati? Program svobodnega sindikata.o katerem so govorili na različnih ravneh, vzbuja vsej nekaj optimizma. Delavci računajo, da dosedanje napake pri gospodarjenju vendarle ne bodo povsem izgorele na njihovih ramenih. Še vedno se ne morejo znebiti občutka strahu pred možnostjo številnih stečajev podjetij, zaradi česar bi marsikdo med njimi ostal brez zaposlitve. delavci stavka zdravstvenih delavcev Slovenije. Pridružili se ji bodo tudi zdravstveni delavci v pomurskih zdravstvenih organizacijah, črprc nekateri menijo, da je pravi čas za ustavitev dela bil konec lanskega Stavka bo, ker z ijo opozoriti javnost, da se za zdravstvo prispevno stopnjo zbere več denarja, kot ga v resuici zdravstvo do-To je informacija, ki pa z uradnih struktur ni potrjena. Danes bodo v uri stavke sprejemali le najnujnejše primere, v času pa bodo delali po urniku delavnika, zato tudi saroče-za preglede v specialističnih ambulantah ne ostalem času pa bodo , nih bolnikov na pri mer bodo prenaročevali. Organizacija zasebnih trgovcev Na pobudo Obrtnega združenja Murska Sobota je 15 pomorskih zasebnih trgovcev konec januarja ustanovilo sekcijo za zasebno trgovino. Za svojega predsednika so izvolili Martina Žižka iz Murske Sobote. Zasebna trgovina dobiva tudi v naši pokrajini vse večje razsežnosti in njen pomen je iz tedna v teden vidnejši. Pred časom so imeli trgovci svojo zbornico, potem pa so prišli pod okrilje Obrtnega združenja. Ker se trgovska dejavnost razlikuje od drugih obrti, so trgovci vedno bolj čutili potrebo po medsebojnem povezovanju in združevanju enakih z enakimi. Organizirani v sekciji LJUTOMER: Na predvolilnem shodu Ljutomerske združene opozicije so se predstavili DEMOS-ovi kandidati za DPZ ljutomerske skupščine in zbor občin Republike Slovenije. Slavnostni govornik Janez Janša je svoj nastop sklenil z besedami: Slovenija mora postati samostojna, dovolj dolgo smo živeli pod avstro-ogrskimi cesarji, srbskimi kralji in uvoženim ruskim socializmom.« ru odgovoril na več vprašanj. Za spravo je potrebno iskreno priznanje krivde, odpuščanje in kolikor mogoča rehabilitacija, smo razumeli uglednega gosta ob premisleku o povojnem poboju domobrancev (»med vojno je šlo za nasilje na eni in drugi strani, po vojni pa tudi za maščevanje zmagovalcev oz. zločin«) in monopolih na oblast. Pojasnil je lastno videnje zdajšnjega strankarskega političnega pluralizma v Sloveniji, uvedbe verouka v šole, navzočnosti verskih in narodnostnih problemov na Razkrižju in nekaterih drugih vprašanj. B. Žunec Ta program naj bi torej ponudil boljšo kakovost življenja delavcev ter jim zagotovil večjo materialno in socialno varnost. In to pomeni v praksi, da bi določili realno ceno dela in konkurenco na trgu, kjer gospodarski in tehnološki presežki zaposlenih ne bodo ostali brez določene zaščite. Tudi zamujeno pri raznih reorganizacijah bo treba čimprej nadoknaditi. Slišali smo mnenje, da je nesprejemljivo, ko se nekateri obnašajo tako, kot da gre za pokop samoupravljanja, pri tem pa pozabljajo na vse njegove dobre strani iz dosedanje prakse. Odločno pa je bilo stališče soboških sindikatov, da delavci ne bodo sprejeli takšne kolektivne pogodbe, ki bi bila v njihovo škodo. V mislih so imeli zlasti plače, ki morajo zagotoviti normalno preživetje. Nesprejemljivo pa je tudi to, če bi delavce v družbenih dejavnostih po novem postavili v neenakopraven položaj z gospodarstvom. Na seji soboškega občinskega sindikalnega sveta so razpravljali tudi o evidentiranih možnih kandidatih za člane organov in nosilce funkcij v republiških sindikatih ter finančnem narčtu za letos. Milan Jcrše želijo tudi odločati in ne le sodelovati pri odločanju, še zlasti pri stvareh, ki zadevajo trgovino. V prihodnje si bodo prizadevali ustanoviti še posebno strokovno ekipo za prodajo izdelkov zasebnikov, s tem pa bi ohranili tudi vez z drugimi člani Obrtnega združenja. Svoje delo bo sekcija usmerjala predvsem v interese zasebne trgovine in njeno širitev ter razvoj v Pomurju. Prizadevali si bodo tudi za pospeševanje, dogovarjanje in urejanje gospodarskih odnosov med zasebno trgovino, proizvodnjo in trgovino na veliko. Razvijali in organizirali bodo poučna predavanja, ekskurzije ter seznanjanje s sodobno zasebno evropsko trgovino. Skrbeli bodo za pospeševanje specializacije zasebne trgovine ter za uporabo tehnoloških in .tehničnih dosežkov. Predlagali bodo sklepanje kolektivnih pogodb med izdelovalci, grosisti in zasebnimi trgovinami ter sklepanje samoupravnih in družbenih dogovorov, zakonskih in drugih predpisov o oblikovanju gospodarske politike in ukrepov ter pogojev gospodarjenja trgovine. V svojem programu so trgovci poudarili oblikovanje in negovanje dobrih poslovnih običajev pri razvijanju poslovne morale, varstvo človekovega okolja, sodelovanje pri politiki gradnje novih poslovnih prostorov pri skupščinskih organih. Zasebni trgovci bodo prek svoje sekcije skrbeli tudi za skupno propagando, skupen nastop pri izdelovalcih in grosistih ter za pomoč pri obračunu prometnih davkov, prispevkov ipd. Okoli 40 trgovcev, ki so v Po muiju odprli svoje trgovine in trgovinice in so člani sekcije postali z registracijo svojih prodajaln, je prepričanih, da se jim bodo pridružili še mnogi, ki pa bodo morali upoštevati »pravila igre«, kot jih je zastavila sekcija. Pravila obnašanja so pač potrebna povsod, ravno tako kot profesionalno in dobro delo. Lidija Kosi Več izobraže- valnih oblik študijskega središča Medobčinsko študijsko središče pri politični šoli CK ZKS za Pomurje je v minulem obdobju pripravilo več izobraževalnih oblik. Tako so organizirali več javnih tribun in razprav, ki niso bile namenjene le komunistom, ampak širši javnosti v občinah in regi ji. Vključevali so se tudi v L L alternativna gibanja in skrbeli za tesnejšo vez s pomurskimi študenti- S projektnim izobraževanjem komunistov v prosveti, bančništvu, teritorialni obrambi, milici in med upokojenci pa so pritegnili znatno število čkanstva. Tem in drugim so bili na voljo tura in nasveti, s čimer so se povezali s širokim krogom politično razmišljajočih Pomurcev. Ne gre pozabiti, da so se predavanj, ki jih je organiziralo Medobčinsko študijsko središče, udeleževali ne le slovenski politiki in strokovnjaki, ampak tudi priznani jugoslovanski strokovnjaki političnih in drugih ved. V letošnji izobraževalni sezoni uresničujejo program z delovnim naslovom Predkongresna tribuna: Kakšen socializem hočemo. Vsebuje organiziranje 14 javnih tribun in okroglih miz Organizacijsko so povezani s podobnim študijskim središčem v Mariboru, tako da zahtevne oblike izobraževanja. ki imajo mednarodni pomen, uresničujejo skupno. M. Jkrše 5. APRILA 1990 STRMI 3 To ni zdaj vprašanje Dan žena ali materinski dan, to ni zdaj vprašanje, je pa očitno težnja, da bi prvega zamenjali z drugim, ker osnovnega smisla — uspešnega zoperstavljanja žensk moški prevladi ni dosegel, v naši politiki pa je zavel veter vračanja k tradiciji in domačemu ognjišču. To slednje ima dve plati, kot vse stvari, pri katerih kaže biti previden. Ena je namreč ponovno vrednotenje intimnih družinskih praznikov, drugo pa usmeritve tistih, ki bi ženske spet najraje videli le med plenicami in za štedilniki. V času vse večje nezaposlenosti in tehnoloških presežkov bi bila to sila premetena poteza odločujočih, ki vse glasneje govorijo tudi o tem, kako malo nas je Slovencev, obenem pa za otroško ter varstvo matere in novorojenca niso storili mnogo. Nadomestilo političnega dneva žena, ki v zadnjih letih, predvsem pa kolektivnih slavjih kaj dosti skupnega.s Klaro Zetkin in Rozo Luxem-burg ni imel, naj bi bil torej materinski dan. Matere smo ga doživljale že sedaj s pozornostjo svojih otrok in življenjskih sopotnikov; pa nam je bilo ljubše, če vse leto — in ne le en dan, na katerega so bile cvetličarne običajno razprodane. Materinski dan izključuje ženske, ki si zaradi kariere ali drugih razlogov ne želijo ali pa iz zdravstvenih razlogov ne morejo imeti otrok. Avtomatično so izločene, delitev na spol pa tudi preočitna in v tistih družinah, kjer je zaradi zaposlitve obeh roditeljev samoumevna delitev dela, nepotrebna. Klasična delitev na moška in ženska opravila je preživela, tako kot ločitev na paternalistično in matriarhalno, vprašanje pa tudi, zakaj bi se vračali v zgodovino, ki smo jo tako stežka prešli. Naj ostaneta tako moški kot ženska subjekt glede na svoje sposobnosti in zmožnosti, ob enakem izhodišču seveda, ne pa na na- Že.bežen vpogled na kandidatne liste pred volitvami kaže, da je med kandidati premalo žensk. Med štirimi kandidati za predsednika republike Slovenije nobene, med dvanajstimi kandidati predsedstva le ena in na listah posameznih strank redke predstavnice nežnejšega spola. Še največ so jih pritegnili v svoje vrste zeleni, verjetno zato, ker so bolj kot stranka zanimivi kot gibanje z dolgoročnim poslanstvom. Na prste ene roke pa je mogoče našteti liberalke, kandidatke med socialdemokratkami in iz rdečih v rumeno prebarvane v stranki demokratične prenove ter združene v zvezi socialistov, bb čin, da bi se šli tržno gospodarstvo, brez predstavnic nežnejšega spola. Če bi se res raje kot poslovno in na delovnem mestu ter v politiki (opp. v glavnem na stranskem tiru) dokazovale le v kuhinji in doma skrbele za svoj podmladek, se ob enem (ne dovolj visokem) osebnem dohodku v družini pogosteje kot zdaj napotile v porodnišnice in dvigovale nataliteto slovenskega naroda, nas ni vprašal nihče. V vsesplošni strankomaniji in pripravah na volitve (na katerih so ženske le redko kandidatke za pomembne funkcije), kot kaže, ni časa za to; je pa za pridobivanje glasov volilcev — in volilno pravico ženske imamo! Prav zaradi zgodovinskega 8. marca — dneva žena in ponovno aktualiziranega 25. marca — starega krščanskega praznika, Marijinega dne ter 13. maja — materinskega praznika pri sosedih Avstrijcih in prve nedelje v cvetnem mesecu pri vzhodnih mejaših, torej ni vprašanje prvi, drugi ali tretji datum ter zaletavanje zdaj v eno, pa spet v drugo smer, ampak stvar individualne presoje po lastni volji, ne vsiljeno. Brigita Bavčar Zdravilišče Radenska s tremi srci Radenci, p. o. Poslovna enota Naravno zdravilišče Radenci Objavlja natečaj za javno zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov — minigolf in poletno kopališče v Radencih Poslovna prostora se oddajata v najem za sezono 1990. Rok za oddajo ponudb poteče z 10. 4. 1990. Interesenti bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 15 dneh. Podrobnejše informacije se lahko dobijo po telefonu (069) 73-040, interna 260. GIDOS Lendava Gradbena obrt in instalacije Lendava Komunala Lendava Vabimo k sodelovanju KV ali VK delavce naslednjih poklicev: — 4 pleskarje — 3 mizarje — 2 elektroinštalaterja — 1 šoferja in — 5 KV keramičarjev za določen čas — dela v IRAKU, po končanem delu možnost zaposlitve doma. Interesenti za delo v IRAKU naj se v ponedeljek, 9. 4. 1990 oglasijo v kadrovski službi GIDOS Lendava. Drugi interesenti naj pošljejo vloge v roku 15 dni od objave na naslov: GIDOS Lendava. Partizanska 93. AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA: od 9. do IS. aprila izbirate lahko med ostanki izvoza opuščenim domačim programom. UGODNOST — plačilo na 3 obroke — 30% polog — minimalne obresti Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 15. ure v Ljutomeru. Informacije po tel. (069) 81 301. PRIPOROČA SE MURALES LJUTOMER VOLITVAM NA POT VOLILNA PRAVICA Pravico voliti in biti voljen za delegata ima občan in delovni človek, ki je dopolnil 18 let starosti in ima poslovno sposobnost. Pravico voliti in biti voljen za delegata v zbor združenega dela ima delavec v podjetju in drugih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah opravljanja dejavnosti ter delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in samostojnih poklicih. Delavec, ki dela v več organizacijah oziroma skupnostih, ima volilno pravico v tisti organizaciji oziroma skupnosti, ki jo sam izbere. Za delegata v zbor združenega dela je v volilni enoti lahko izvoljen delovni človek, ki ima pravico voliti v tej volilni enoti. Pravico voliti delegata v zbor združenega dela ima delovni človek, ki je dopolnil 15 let. V organizacijah s področja izobraževanja imajo pravico voliti in biti voljeni za delegate v zbor združenega deia tudi študentje in učenci, ki so dopolnili 18 let. Pravico voliti delegate v zbor združenega dela imajo tudi tujci, v zbor krajevnih skupnosti oziroma v zbor občin Skupščine Republike Slovenije ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enote. Enako velja tudi za družbenopolitični zbor. Pravico voliti delegata italijanske oziroma madžarske narodnosti v zbore Skupščine Republike Slovenije imajo volilci na območju posebne volilne enote ter drugi pripadniki teh narodnosti v občini, ki ima območja, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, v zbore občinske skupščine pa volilci na območju volilne enote, drugi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti v občini, ki ima narodnostno mešana območja pa le, če tako določa statut občine. VOLILNI ORGANI Postopek volitev in odpoklica delegatov vodijo volilne komisije in volilni odbori — volilni organi. Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve delegatov. Člani volilnih organov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico. Član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na istih volitvah. Funkcija v volilnem organu je častna. Pri delu volilnih organov so lahko navzoči tudi predstavniki kandidatov oziroma list kandidatov, ki spremljajo potek volitev. Predstavnik ne more biti sam kandidat. Volilne komisije so: a) občinske volilne komisije in volilne komisije posebnih družbenopolitičnih skupnosti; b) volilne komisije volilnih enot za volitve v zbore Skupščine Republike Slovenije; c) republiška volilna komisija. Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori, ki tudi skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja. Za vsako volišče se določi najmanj en volilni odbor. Sestavljajo ga predsednik in dva člana; vsak od njih pa ima namestnika. VOLILNE ENOTE Za volitve delegatov v zbore združenega dela se določijo volilne enote tako, da tvorijo volilno enoto delovni ljudje v podjetjih, organizacijah in skupnostih, ki so povezane predvsem z delom in odnosi v družbeni reprodukciji ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih v skladu z načelom, da so v zboru zastopana vsa področja družbenega dela. Volilne enote za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti se določijo tako, da tvori volilno enoto območje ene krajevne skupnosti. Volilna enota se lah ko določi tudi za del krajevne skupnosti ali za območje več manjših krajevnih skupnosti. V vsaki volilni enoti se voli en delegat na približno enako število prebivalcev. Za volitve delegatov v zbor občin Skupščine Republike Slovenije se določijo volilne enote tako, da tvori volilno enoto praviloma območje občine. Volilne enote za volitve dele-ga^ov v družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije se določijo tako, da se v vsaki voli več delegatov v skladu z načelom, da se en delegat voli na približno enako število prebivalcev. Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine se občina lahko razdeli na volilne enote. Pomurske občine so se razen lendavske razdelile. Za volitve delegatov pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti v zbore Skupščine Republike Slovenije se na narodnostno mešanih območjih oblikujejo posebne volilne enote. Poieg skupščinskih volitev bomo opravili tudi volitve predsednikov in članov predsedstva Republike Slovenije. Zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov predsedstva Slovenije določa, da bo za predsednika republike izvoljen tisti kandidat (vemo, da jih imamo štiri), ki bo dobil večino glasov volilcev ki so oddali veljavne glasovnice. Če noben kandidat ne bo dobil večine glasov, bo glasovanje ponovljeno med KANDIDATOMA, ki sta dobila največ glasov. Za člane predsedstva pa bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo dobili največ glasov. GLASOVANJE Vsi se še spomnimo časov, ko je bila volilna udeležba skoraj 100-odstotna in smo tekmovali, Vemo, da bo dan pred volitvami dan volilnega molka. SicerP^s0\ volilni zakonodaji zapisani še nekateri prekrški. Z denarno kaznijo w 2500 do 500 000 dinarjev se lahko kaznuje tisti: — ki ravna v nasprotju s 14. členom zakona (»javna volilna prof1 ganda se mora končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja«) — kdor agitira na volišču, — kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilne w misijeodbora noče oditi z volišča, , — kdor pride na volišče z orožjem ali pripelje na volišče oborozO1 sile, — ki zbira sredstva in ne predloži finančnega poročila. kdo bo prej zaprl volišče. Seveda je bilo to mogoče tudi zato, ker so mnogi glasovali za druge. Navadno je družinski »poglavar« opravil volilno dolžnost za vse člane družine. Poslej to res ne bo mogoče. V 15. členu zakona o volitvah v skupščino je izrecno zapisano, da volilci glasujejo OSEBNO. Nihče tako ne more glasovati po pooblaščencu. Edino vojaki in tisti, ki živijo v domovih za oskrbovance, bodo volili po pošti (volilne komisije jim bodo poslale glasovnice, ki jih bodo nato izpolnili in vrnili po pošti). Glasovanje bo potekalo TAJNO z glasovnicami. Kako zagotoviti tajnost? Seveda so tu različna mnenja, oziroma različne rešitve. V zakonu piše, da morajo biti volišča opremljena s kabinami, boksi, zagrinjali, pregradami ali na kak drug način, ki preprečuje opazovanje volilca pri izpolnjevanju glasov. In kako bo glasovanje potekal? Volišča bodo odprta nepretrgoma od 7. do 19. ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volilci, pa se lahko zapre že pred 19. uro. (Seveda pa je to zdaj težko pričakovati.) Volišča določajo občinske volilne komisije, ki jim dajo tudi zaporedno številko. Tako tudi volilna komisija obvesti volilca o dnevu glasovanja in o volišču, na katerem je vpisan v volilni i®y nik in pod katero številko je vpi- san. In kaj vas čaka, ko boste prišli na volišče? Najprej boste povedali svoje ime in priimek, po P°- Če trebi tudi svoje prebivališče, bo potrebno, lahko predseon ali član volilnega odbora za P sameznike ugotovi njegovo >s vetnost z osebnim dokumentom ali na drug način. Ko obkr njegovo ime v volilnem im611, ku, mu pojasni, kako se glas'y,: Pri tem pa ne sme na kakršen način vplivati na njegovo odi tev pri glasovanju. Glasovanje bo torej P01^3^ po glasovnicah, ki so sestavlje tako, da je iz njih razvidno: Z ’ za katerega se voli, oznaka vo ne enote, ime in priimek kan datov po enakem vrstnem & kot-so navedeni na seznamu, način glasovanja. Seveda pa boste vo'''c'Ja^. glasovali za največ toliko ka datov, kolikor se voli delegat0 volilni enoti, vendar samo za^ ste, katerih imena so vpisana glasovnici. Za volive v zbor združen 8 dela, zbor krajevnih skupno®• zbor občine republiške bomo volili tako, da OBKRO MO zaporedno številko P imenom kandidata oziroma ► didatov, za katere želimo gla vati. Nekoliko drugače je Pn litvah oziroma glasovanju družbenopolitični zbor. Vol lahko glasuje bodisi za P053..^ zno listo bodisi za največ to1 . posameznih kandidatov z ene več list, kolikor delegatov se v tej volilni enoti. Ko volilec izpolni glasovni®’ jo odda v glasovalno skrinjico odide z volišča. KAKO PA IZIDI? Po končanem glasovanju b volilne komisije ugotovile, ko volilcev je prišlo na v o (in koliko jih je glasovalo p° šti) in na podlagi vpisanih * lilne imenike ugotovile udeležbo. In kdo bo izvoljen - V zbor združenega jo zbor krajevnih skupnosti D izvoljeni tisti kandidati, ki u® dobili NAJVEČ GLASOV V V LILNI ENOTI. Če dobita o kandidata enako število g'aLjj med njima o izvolitvi 0<1 žreb. V ZBOR OBČIN slovenj® skupščine je izvoljen tisti k a , dat, ki je dobil večino v£yategg glasov v volilni enoti. Ce nihče ni dobil, se 0PraVI,.jat°' krog glasovanja med kand> |g ma, ki sta v prvem krogu do največ glasov. Vse skupaj je nekoliko pleteno pri ugotavljanju kandidatov za družbenopol' zbore. Še pred dnevi je s'°velL[,e skupščina sprejela spreme zakona o volitvah. Odpravi je je matematična napaka, k omogočala nerazumljive pre , sti list z manj kandidati pred P j nimi listami, ker da bi P°.saI^oj. glasovi na slednjih veljali m vsak Dejstvo pa je, da se do vani gospod predsednik (Janez Stanovnik laso? ?’ da v °Kv'ru svojih pristojnosti v imenu države Slovenije • ?Vn° razglasitev svobodnega prihoda udeležencem prvega da v j nngresa, njihovega varnega bivanja in neoviranega odho-Ijala k a"U S listino. V nasprotnem primeru bo, žal, obve- in bo °' reS"iČna Krpoteza, da Slovenci nimamo skupne domovine, tujini^0 ^se^a,,ic Svetovnega slovenskega kongresa moralo biti v »riu ,-.° bila kaj žalostna slika naše nacionalne civilizacijske °St' m državne suverenosti.« non^V^-*10 smo Pr' Svetovnem slovenskem kongresu in še ved-jaln"n *^nem de'u dr. V'da Pečjaka Misliti, delati, živeti ustvar-Kadr ’ Pn po8lavju o begu možganov. Zadnjič smo ostali pri trgu lekc '>V L1 ^dravski konkurenci. »Izobrazba ni edini kriterij za se-k ust^ . fov- Inovativno usmerjene ustanove skušajo pritegniti tod izh^^11 sIebernega sposobnega in motiviranega delavca. Od in (U| Ja.s°dobno gibanje množične inovativnosti ...Cev deželi Ptoža or8an)zacijah ni ustvarjalne klime, prihaja do odliva admfan°V (brain drain). Ustvarjalci se umikajo v druge poklice, v jaj g '^racijo, mnogi se posvetijo hobbyjem (notranja emigraci-izvod^- • r°v Iahko zavzame zastrašujoč obseg. V družbeni pro-nih npvjj6 P« nas komaj še petina vseh inženirjev, od tega stroj-vaden ■ T°dstotkov, čeprav jih je v svetu 60 odstotkov. Nena-neg Je tudi podatek, da število tehnične inteligence narašča v 6 P°darstvu nekajkrat hitreje kot v industriji.« On Ptblish or perish (objavljaj ali pogini) ja). -us?den Je odliv možganov v tujino (zunanja emigraci-lonski '• ni. n'9 novega v zgodovini držav. Menda so že stari babi-r°Pa že ^nzt®^ bežali v Egipt, drugič pa iz Egipta v Babilon. Ev-ropa : pošilja Ameriki svojo intelektualno elito. Toda Ev- AngijL .ooiva tudi nazaj. Največji odliv sta imeli v preteklosti Pa kad *n Nemčija (ta precej po zaslugi preganjanja Židov). Obe razvite^ obenem sprejemata; Nemčija iz Vzhodne Nemčije, iz ne-nekdan'at,SVeta 'n z evr°pskega juga, Anglija pa predvsem iz svojih Jm dominionov: Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. državah*/!1 v*r znanstvenikov sije poiskala Avstralija. V nekaterih stralijj univerzitetne profesorje upokojijo s 65. letom, v Av-^vstra|Pa S»^’ Najbolj renomirane od njih povabijo za pet let v drOv Švi° orda je ena od redkih držav s čistim pribitkom ka-jo. Pač Ca *v*carj> se ne izseljujejo radi, če pa gredo ven, se vrnejo tja Znanst”en'ki z vsega sveta zaradi ugodne klime radi pribila v2tKrae^a sl°venskih in jugoslovanskih ustvarjalcev v tujino je "O zelo velika, morda večja kot iz mnogih drugih evropskih BaJ počnejo iznajditelji v tovarni, ki licence samo kupuje? njih®'4 ^P^arstva, kakršna je, jih ne more uporabiti. Brez v' mogoče spremeniti sestave gospodarstva. Oboje je po-l*c no°’ • V Prav,i‘ci 0 iari Kači in steklem polžu; pripovedovali ta ol>c' poslušalec pa na koncu ne sliši nobene. Nauk tu-Potnursko gospodarstvo?! ki jn i? *fan’.yega, Puhar, Miklošič, Pregl in drugi naši znanstveni-je res, a "'k so delali zunaj slovenskega nacionalnega ozemlja. Če res, da ® brez naš>h narodov ne bi bilo Pupina in Tesle, je prav tako fine ne bi bilo brez ZDA. Zanimiv podatek, da je bilo na dese-vencev na položaju rektorja dunajske univerze. vpliva)a ? Ae odliv večji kot v preteklosti, čeprav je takrat nanj (1985) 'Ključitev v avstroogrsko državo. Novinar Peter Likar a$teljev e®1’ d® de'a v tujini kakih 600 slovenskih unverzitetnih števili^ -J1 znanstvenikov, rojenih v Sloveniji. To je zelo velika 'eks sem- Gostuje za srednjo veliko univerzo. V intervjuju za Te-^■Got^1za Tretjo slovensko univerzo in to ime se je je pri-Ver?a |Ce°v° 'ma boljše kadre kot ljubljanska ali mariborska uni-^?stikrafV° V tuJ'n' za tujce zelo trde možnosti za uveljavitev in Ptsovajj , ^t boj za obstoj. Na eni od univerz v Montrealu so raz-Pa so učiteljskih mest, kot so jih potrebovali, po nekaj letih študent ' kandidati, ki so manj objavljali in dobili slabše oce- (ok‘°v;.Na uglednih tujih univerzah velja zakon publish or stvenike ab P°gmi), ki hitro odstrani neproduktivne znan-Sovori t’-. Potrebno poudariti, da ima slabše možnosti tujec, ki kov je J Jezik in ni prilagojen novemu okolju. Poleg znanstveni-SmS še nešteto arhitektov, izumiteljev in skladateljev. slv9nikOveni .je Podatek, da je čez 900 jugoslovanskih gospodar-Ustanov;|' । so imeli pri nas vodilne položaje, odšlo v tujino in 110 lastna podjetja.« Lahko odi- L «unv možganov oškoduje narodovo genetsko potenco? j. NajVe£ _ a nadi in^®'*1 znanstvenikov je v ZDA, nato v Nemčiji, Švici, 'n na v u nc'j'- Najdemo pa jih v vseh razvitih deželah zaho- V ^aitob ' ce''nab, celo v Indiji in Afriki (na primer na univerzi U^avosig • Zastopajo sve stroke, čeprav prevladujejo tehnika in {^Jltanj jpc’ s'ed’ medicina, manj pa jih je iz družbenih ved in Pcterlin .^^nističnih. Med njimi so bili ali so ugledni fiziki pravniki (IT^’ ^ratoz> Strojnik, Zupančič, Fazarinc, Povh), *®rI- Na T ln?.'tr)jevič, Pogačar, Žajdela, Godec), veterinarji (Li-rel-ji s'ovenski univerzi predavajo sociologi (Ahtik), Ve,|isti (|^UPančič), psihologi (Slak, Božič) in celo slavisti in slo-b® najuaI \r,n; Lenček, Paternos). Ti »naše gore listi« delajo celo (pk), na nejših univerzah, na primer na Harvardu (Pogačar in . b). univerzi (Bratož) in na univerzi v Heidelbergu pr'nier jj'tnajo vodilne položaje. Jedrski fizik Povh je na V Pa -h °r na 'HŠdtutu Maxa Plancka v Heidelbergu. Franc ■l°gi od^luje v lastni tovarni v Silicijevi dolini svoje patente. L Je na So se ze pred odhodom uveljavili v domovini. Strojr *r°skop Pr|mer leta 1959 konstruiral prvi domači elektronski mi- £ -|18Wi^a Povzt>Vni r ^°',ence7l na 'bik). V tem primeru hi prišel en ustvarjalec v tujini na s . 1 sarn f v domovini. Kaj to pomeni za majhen narod, naj si vsakdo ne ustvarili toliko kot v tujini, bi ^ničnem n’m’ potenciali verjetno veliko prispevali k znanstvene-tlru °arod- U’&OsPodarskemu in kulturnemu razvoju Slovenije. Tragika e'ropsk večja, ker ustvarjalnih kadrov ne dobiva nazaj kot '^Ijučn0 deže’e- K nam prihajajo delavci iz drugih republik, vendar knn za nekvalificirana dela. Ali lahko tolikšen odliv možganov ]e j ?Ve genetske potenciale? Zaenkrat minuto, ne grozi, ker iz-1 n^ih razpoložljviih potencialov. Makarovič je ugotovi, da ' ahko prj .Ven^; Toda če se bo odliv še dolgo tako nezadržno nadalje-v Prihodnosti do skrb zbujajočih posledic.« __ Branko Žunec 0B ZAHTEVNEM ZNIŽEVANJU PRISPEVNIH STOPENJ Z DEŽJA POD KAP?! Neumestno je spraševati koga, ki že nekaj časa dobiva po glavi, kako je kaj, ali so zadnji udarci milejši od tistih pred časom? Tako bi namreč lahko rekli delavci družbenih dejavnosti, ki so že okusili moč državnega odločanja in omejevanja porabe ter črtanje raznih programov. Pa ni minilo niti trimesečje od sisovske organiziranosti, ko se spet pripravljajo in izvajajo ukrepi rezanja prispevnih stopenj (tako za družbene kot materialne dejavnosti). O obdobju brezsisovstva še ne moremo reči, da je prineslo nekaj oprijemljivega, pa tudi izvajalci v družbenih dejavnostih še niso šli z dežja pod kap, a jih tolče še naprej. V teh mesecih je vendar še bilo toliko zagona iz prejšnjega sistema, da stvari tečejo, pa saj so ostali tudi isti ljudje, ki delajo še naprej, le drugače razporejeni. Prehod v pomurskih občinah pa je bil tako miren tudi zato, ker je bil dobro pripravljen. Le da je bila tu tista zavest, da bo, če kje na veliko spodleti ali se zatakne, vendar udarilo po naših organizacijah in ljudeh. V občinah so vzeli stvari resno, mnogo manj pa so se na spremembe pripravili v republiki. Bili so številni problemi, naj- Znižane republiške prispevne stopnje so: za izobraževanje od 1,45 na 1,34, otroško varstvo od 2,51 na 2,34, socialno skrbstvo od 0,45 na 0,42. večji seveda v zdravstvu, ko je prve tedne vladala prava zmešnjava. Stvari pa še vedno ne tečejo tako gladko, tudi ne morejo, ko vemo za kratke stike dveh organov, na eni strani prejšnje republiške, zdravstvene skupnosti in na drugi organa izvršnega sveta, komiteja za zdravstveno varstvo. Bolj kot v občinah bi morali red narediti v Ljubljani, saj vendar ni več prostora za stare in nove šefe. Toda, to je za nami, bodo rekli delavci (tudi v negospodarstvu imajo iste prispevne stopnje), zahtevamo razbremenitev gospodarstva in znižanje prispevnih stopenj. Med nakovalom in kladivom so se poleg republiške vlade znašle tudi občinske. Tako seje začelo preračunavanje v planskih in proračunskih službah, saj je med številkami treba najti tisto, ki pomeni preživetje za obe strani, tako naklonjenost ali nenaklonjenost družbeni nadgradnji tokrat ni imela —LENDAVA--------------- nobenega pomena. Odločale so le številke in upati je, da tam, kjer so jih že zapisali, ni prišlo do pomote, ker če, potem bo kdo tudi izpadel iz igre, saj zanj ne bo več denarja iz proračuna. Pa niti ni težko uganiti, kdo bi to lahko bil, predvsem tiste dejavnosti, ki niso tako nujno potrebne za življenje, prvo je namreč zbiranje denarja za družbene denarne pomoči, za osnovno izobraževanje, otroško varstvo (zdravstvo je republiško). Tu se namreč že kopičijo problemi in potrebe po večjem deležu denarja oziroma večji prispevni stopnji. In spet lahko ugotovimo: bolj kot v republiki so prispevne stopnje in možnosti njihovega zniževanja pretresli v občinah, kjer tudi vedo, kaj to pomeni v življenju (kateri oddelek manj, katere stavbe še vedno ne bodo popravili in drugo). V republiki pa tega ne vedo tako natančno — če sklepamo po tem, da so kljub znižanju prispevnih stopenj (republiških) le-te še vedno previsoke glede na program, ki ga morajo financirati. Že tako so prav visoke prispevne stopnje v republiki predstavljale toliko višje prispevke v primerjavi s tistimi, ki so veljali v času sisovstva. Gospodarstvu vrniti denar, ne ga obremenjevati — je moto tega trenutka, vprašanje pa, ali bo potem gospodarstvo dobilo povrnjen denar, ki se je zaradi visokih prispevnih stopenj zbral na republiškem računu? Pomurski izvršniki bodo ob morebitnih zahtevah po še večjem zniževanju občinskih prispevnih stopenj lahko rekli republiki, najprej pometi pred svojim pragom, saj so občine že dodobra očistile doma in okrnile občinsko dejavnost. Pravijo namreč, da je res ostalo le toliko, da plačajo materialne stroške in osebne dohodke zaposlenih v izvajalskih organizacijah družbenih dejavnosti. Vsemu dogajanju pa vendar dajejo svoj pečat volitve in predvolilni čas. Z nekaterimi stvarmi se namreč čaka, oziroma jih ne urejajo, ker čakajo na izid volitev. V Lendavi ugotavljajo, da prehod od sisovskega na proračunski sistem ni povzročil večjih pretresov, kar pa še ne pomeni, da nimajo problemov. Povsod so, saj lahko plačajo le materialne stroške in osebne dohodke, najhuje pa je v socialnem skrbstvu in otroškem varstvu. Še večji problemi pa bodo z uravnavanjem osebnih dohodkov z republiškimi. Njihove prispevne stopnje so: za izobraževanje 5,42, otroško varstvo 1,51, socialno skrbstvo 0,95 in 0,20 odstotka za pripravo potrebne dokumentacije za dom za ostarele, za kulturo 0,55, telesno kulturo 0,20 in zdravstvo 0,70 odstotka. Zaenkrat jih ne mislijo spreminjati (če seveda ne bo drugačnih navodil), tudi ne vedo, kje naj bi odvzeli, saj bi jih za nekatere dejavnosti morali še zvišati. Sicer pa bodo počakali podatke trimesečja. —L.J UTO M E R------------------------------------------- Tudi v Ljutomeru zagotavljajo, da so prispevne stopnje na meji preživetja družbenih dejavnosti, saj imajo denar le za najnujnejše. Tako kot v Lendavi pa predlagajo skupno, samo eno prispevno stopnjo in skupen izračun potrebnega denarja, saj bi tako lažje prelivali ^enar ali tudi znižali stopnje, čeprav o tem skoraj dvomijo, ker imajo že velike težave predvsem v socialnem skrbstvu, ki ima veliko izgubo iz lanskega leta, in otroškem varstvu. —GORNJA RADGONA------------------------------------------ Radgonski izvršni svet je že pripravil predlog za občinsko skupščino o znižanih prispevnih stopnjah. Naredili so namreč projekcijo potreb do polletja in pravijo, da bodo ob republiški solidarnosti lahko zvozili brez velikih pretresov. Prispevne stopnje tako za materialne kot družbene dejavnosti so znižali ža 1,273 odstotka. Predlagane prispevne stopnje so: za izobraževanje s 5,96 na 5,36, otroško varstvo z 2,51 na 2,39, socialno skrbstvo z 0,55 na 0,60 (to so zvišali zaradi večjih potreb po družbenih denarnih pomočeh), zdravstveno varstvo z 0,50 na 0,45, kultura z 0,52 na 0,49, telesna kultura pa z 0,36 na 0,34. — MURSKA SOBOTA----------------------------------------- Točke za preoblikovanje sisovstva.so: možnost zmanjševanja števila zaposlenih predvsem na finančnem področju, analitična in takojšnja obdelava podatkov, zaradi bližine pa tudi drugače boljše sodelovanje med strokovnimi in finančnimi službami. Tudi v soboški občini presežkov zaradi previsoko postavljenih prispevnih stopenj ni bilo, denarja pa je tudi tu le za materialne stroške in osebne dohodke. Problemi se kažejo v otroškem varstvu in socialnem skrbstvu, zato je njihovo popravilo prispevnih stopenj naslednje: za pet odstotkov so jih zmanjšali za družbene dejavnosti in dvanajst za materialne. Ce pa bodo zahteve po večjem zniževanju, bodo predlagali, da se ugotovi republiško povprečje, ker vedo, da so njihove prispevne stopnje tudi do 15 odstotkov nižje, kot jih imajo v drugih slovenskih krajih. Kako je, če si pod republiko? Kar petnajst dni po novem letu in v novi organiziranosti pomurska zdravstvena organizacija ni dobila iz Ljubljane niti dinarja, le navodilo, da če so v težavah, naj najamejo posojilo. Pa ga niso, ker so dobili nekaj obresti na sprotno obračanje denarja. Po dolgih prepričevanjih so tudi dobili plačane vse račune za opravljene storitve v lanskem letu, tako da imajo za lani čiste račune. In na vprašanje, kako kaj poslovanje, je bil pričakovani odgovor, da imajo za materialne stroške in osebne dohodke, ki jih izplačujejo v dveh delih, da lahko vozijo, da ni govora o nakupu medicinske opreme ali stvari iz uvoza na zalogo, da ne vedo, kako z naložbami, da za letos nimajo podpisane še nobene pogodbe, zato ne morejo prav ničesar načrtovati. V zdravstvu je dosti problemov, od cen, ki so po Sloveniji močno različne, do neizdelanih normativov in standardov, tako je tudi vprašljivo, ali Pomurju res pripada sa- mo manj kot šest odstotkov denarja, ki se zbere za zdravstvo. Še vedno trošijo denar vnaprej (za tri tedne) in ugotavljajo, da imajo prav toliko administrativnega dela, kot so ga imeli prej. Račune morajo še naprej pošiljati občinam, te na območno enoto in od tam jim potem nakazujejo sredstva. Res pa je, da je nova organiziranost izboljšala tako imenovano rizičnost — da imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo na primer tudi v Mariboru, čeprav gospodarstvo slabo stoji. Majda Horvat SIROMAŠENJE SIROMAŠNIH TUDI V KULTURI Že tako nižje kot drugod v Sloveniji se bodo prispevne stopnje za družbene dejavnosti, med njimi tudi za kulturo, po republiški direktivi znižale tudi v pomurskih občinah. Kaj to pomeni za dejavnosti, ki v tako imenovanem prehodnem obdobju svojega pomladnega razcveta gotovo ne bo doživela, ni potrebno posebej ugibati. Zmanjšanje stopnje za kulturo (od veljavnih 0,61 na 0,45 odstotka) v soboški občini pomeni, da se bodo vsi tisti deli programa, ki niso vezani na financiranje republike — stopnje so posebej opredeljene za Zavod za časopisno in radijsko dejavnost ter obnovo dvorane v gradu — morali ustrezno skrčiti. Tako so sklenili izvršniki, ki imajo tudi v kulturi odločujočo besedo; a prihaja do večine odločitev na podlagi predlo- Do krčenja ne prihaja le po nestrokovnem pranju na roke ali v pralnem stroju, ampak vse češče tudi v družbenih dejavnostih. Foto: N. Juhnov gov računovodstev, ne pa tudi strokovnih delavcev, pa priča tudi zadnja izkušnja o sofinanciranju društev v občini. Prvotna racionalizacija je bila izvedena v obliki izločitve s seznama financiranja društev. Teh je trideset, sredstev pa je zmanjkalo prav za tri kulturna društva: slavistično, društvo bibliotekarjev in zgodovinarjev! Našla pa so se na primer za občinsko strelsko zvezo in še številna druga, katerih predstavniki so bili bolj prijateljsko prepričljivi, očitno pa je tudi več posluha za puške kot kultiviran odnos in borno financiranje stanovskih društev, katerih namen je humanitaren. To, da bo potrebno skrčiti določene dele programa v kulturi, pa se (kot smo zvedeli od strokovne delavke Erike Hriberšek) nanaša na izvedbene projekte za knjižnico, ki naj bi stala ob soboški galeriji in pomenila realizacijo idejnega projekta kulturnega hrama v središču mesta. Nove knjižnice kot dela poslovne stavbe v Gornji Radgoni predvideno krčenje prispevnih stopenj ne bi smelo prizadeti, pokazalo pa se bo v dejavnosti, za katero bo sredstev manj, že sedaj pa jih ni bilo dovolj. Zdaj je bo še manj, čeprav bo načrtovano potrebno izvesti ob za 3 stotine nižji prispevni stopnji za kulturo. Racionalizacija v družbenih dejavnostih pa v bistvu še ni občutena in je prehodno obdobje čakanja na to, da bo nekoč bolje. To velja tudi za lendavsko občino, za katero se je nosilec kulturnega dogajanja Rajko Stupar ilustrativno izrazil, da je kultura na Prokrustovi postelji. Nateza-(nje in rezanje udov je vedno bolj občuteno in kmalu od dejavnosti ne bo ostalo nič, odgovornega za tako stanje pa tudi ne. O tem, kako se bo nižanje stopnje po republiški direktivi pokazalo v kulturnih programih, se zaenkrat še ne ve, saj so komaj sestavili obstoječega, ki ni povsem pokrit. Stopnja za celotno dejavnost je namreč 0,55-odstotna, če se odšteje 0,10-odstotni delež za informativno dejavnost, 0,05 za načrtovano gradnjo novega doma in 0,046 za spomeniško varstvo, ostane tako malo, da si bo težko zamišljati dodatno krčitev. Po dogovoru naj bi iz naštetega izločili le projekte za gradnjo kulturnega doma. V ljutomerski občini z bogato kulturno tradicijo in vedno bolj revnim vsakdanjikom bo izvršni svet o nižanju prispevnih stopenj odločal nekoliko kasneje v tem mesecu, ob izhodišču, da radikalnejšega posega v družbene dejavnosti ne bi smelo biti. Stopnja nižanja je določena z desetimi odstotki. Brigita Bavčar BREZ PRENOV VRTCEV Nižanje prispevne stopnje za otroško varstvo v soboški občini pomeni prehod z doslej veljavnih 1,69 na 1,62 odstotka, vendar suhi številčni podatek tistega, kar je v 5. členu odloka o določitvi stopenj za zagotavljanje sredstev za skupne družbene potrebe v tekočem letu sklenil po direktivi republiškega občinski izvršni svet, kaj malo pove o tem, kaj to pomeni za dejavnost. Takrat se bo pokazalo pri krčenju programov tistega, kar se nanaša predvsem v adaptacije in vzdrževanje. Pri hrani v vrtcih se praviloma ne bi smelo, normativi so že tako prehudi s trpanjem otrok v skupine, v katerih je varstvo stežka vzgojno, plače vzgojiteljic in varuhinj nikoli niso bile enakovredne tistim v drugih sferah in programi so do potankosti prečiščeni v smeri najnujnejšega. Prehodno obdobje že kaže svoje zobe, med odbori dejavnosti, ki naj bi nadomestili skupščine, pa tudi tisti za dejavnost otroškega varstva ni kaj več kot svetovalno telo, katerega usmeritve so upoštevane ali pa tudi ne. Seveda odvisno od možnosti, te pa se ob obubožanem gospodarstvu, ki naj bi mu vsaj malo pomagali z nižanjem prispevnih stopenj za družbene dejavnosti, kažejo v premajhnih skrbi za najmlajše. In to v času, ko bi se ženske spet predvsem potrjevale kot matere in iz porodnišnice prinesle čim več malih štruc! Porodniški dopust je res enoleten, toda potem, ko je treba z otrokom v jasli in vrtec in se razdajati zanj po napornem delavniku, ga primerno obleči in nahraniti, ni tako enostavno. Pravzaprav je vedno manj in pri nas očitno še vedno stavljamo na napačnega konja: Ob davku za JLA nižamo stopnje za družbene dejavnosti in več kot za vzgojo in varstvo podmladka ljudi namenjamo za urjenje ubijanja. Brigita Bavčar 5' APRILA 1990 STRAN 5 kmetijska panorama JABLANOV ŠKRLUP Škrlup je najhujša bolezen jablan. Z zatiranjem imamo v sodobnih nasadih največ dela. Povzroča pa tudi občutne izgube zaradi zmanjšanja pridelka in kakovosti. Pri močnih napadih pride do prehitrega odpadanja listja, posledice pa so slabša dozorelost lesa, mladice se ne morejo normalno razvijati in zaradi tega je tudi slabši cvetni nastavek v naslednjem letu. Bolezenska znamenja: Škrlup okuži predvsem liste in kasneje plodove. V začetku maja se pojavijo na zgornji strani lista oljno zeleni madeži, ki postanejo pozneje črno žametasti. Posebno nevarne pa so pege na mladih plodovih, ki oplutenijo in razpokajo. Tako izgubi plod vsako vrednost. Mlade poganjke pri jablanah škrlup redkokdaj okuži, medtem ko je pri hruškah to pogost pojav. Biologija glive: Okužbe škrlu-pa se začno spomladi. V aprilu začno iz dozorelih peritecijev množično bruhati askospore. Zorenje teh zimskih trosov je odvisno predvsem od temperatur od januarja do konca marca. Zaradi različnih temperatur v posameznih letih so pri dozorevnaju velike« razlike (tudi do mesec dni). Bruhanje teh askospor pa navadno traja vse do polovice junija. Po obilnem dežju periteciji bruhajo askospore. Te pa zračni tokovi odnesejo na listje, kjer začno kaliti. Pri temperaturi 15—25° C potrebuje askospora približno devet ur za kalitev in prodor v list. Toliko časa mora biti listje vlažno, da okužba uspe. Če se listje za krjaši čas osuši, se kalitev prekine. Na pegah škrlupa nastajajo trosonosci konidiofori in na njih konidiji. Konidiji so potem soudeleženi pri okužbah, ki nastopijo od polovice junija naprej. Konidiji se premikajo samo po vlagi in na krajše razdalje. Zato pride do sekundarne okužbe samo na enem drevesu, kvečjemu se konidiji prenesejo do sosednjega. Iz tega lahko vidimo, da je najpomemb- ■ nejše zatiranje primarnih okužb, saj potem ni več takih nevarnosti, če smo uspeli preprečiti tvorbo konidijev. Namen mojega članka je pomagati predvsem vrtičkarjem in ljubiteljskim sadjarjem. Zato bom poskušal to problematiko prilagoditi takim »vrtnim nasadom«, saj imajo lastniki plantažnih nasadov na podlagi spremljanja vremenskih razmer že natančno izdelano strategijo boja proti škrlupu. Kot prvo bi priporočil vrtičkarjem, naj ne sadijo sort, ki so za to bolezen izrazito občutljive. To so predvsem zlati delišes, gloster, mutsu, rdeči deli-šes, ričared, vista bella, stark-krimso vvellspur, saj te sorte zahtevajo preveč škropljenj. Poleg V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje! TOKRAT VAM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP: vseh vrst traktorjev s priključki (plugi, prikolice, avtomatski in polavtomatski sadilci krompirja) — motorne nahrbtne škropilnice SUPRA — stiskalnice za grozdje — ličkalniki za koruzo ŽELJKO PRPROVIČ 42315 MURSKO SREDIŠČE M. Tita, tel.: (042) 843 232, odprto od 8. do 16. in ob sobotah od 7. do 12. ure. Telefon izven delovnega časa: (042) 832 330 GEA IN VI SKUPAJ DO CILJA! sorte je potrebno upoštevati še druge ukrepe, če hočemo zdravo sadje. Razdalje sajenja, pravilna rez, ne pretirano gnojenje z dušikom, grabljanje odpadlega listja jeseni so ukrepi, s katerimi si posredno pomagamo v boju proti škrlupu. Še vedno pa ostaja največji delež zatiranja škrlupa na učinkovitih fungicidih. Fungicide delimo na preventivne in sistemične. Razlika v delovanju je v tem, da imajo preventivni ali kontaktni slabo kurativno in dobro preventivno delovanje. Delujejo do 24 ur kurativno in sedem dni preventivno. Medtem ko delujejo sistemiki še 96 ur po okužbi, se pravi 4 dni nazaj in 2—3 dni preventivno. Zaradi tega seje uveljavilo kombiniranje teh dveh skupin fungicidov. Na ta način zavarujemo jablane za daljše časovno obdobje. Razlika pa je tudi v tem, da kontaktni fungicidi napravijo zaščitni sloj na površini listov, sistemični pa prodrejo v notranjost lista in ščitijo rastlino od znotraj. Čeprav so ti fungicidi pomenili pravo revolucijo v zaščiti rastlin, jih danes uporabljamo previdno ker ob pretirani rabi teh sredstev obstaja možnost odpornosti. Sistemični fungicidi, ki so pri nas v prodaji: BAYCOR, RUBIGAN, BENLA-TE, PUNCH, TRIFM1NE, TOPAS, C, TR1DAL MZ, SYSTHANE MZ. Ne škropi v cvet! S ADJARJI.KMETOVALCI, VRTIČKARJI! Ne škropite sadnega drevja v času cvetenja, ker je to v škodo vam sadjarjem in nam čebelar jem. Ne uničujte čebel.ki vam oprašujejo jablane,hruške, češnje in druge kmetijske rastline.Zavedajte se, da brez čebel ni plodov in ne semen. Ur .list SRS štev. 23/77 strogo prepoveduje škropljenje sadnega drevja in drugih kmetijskih kultur v času cvetenja s čebelam škodljivimi sredstvi. Hvala za razumevanje! Razlike med temi sistemičnimi fungicidi so v tem, da so nekateri že v tovarni kombinirani s kontaktnimi fungicidi. Vsi omenjeni pripravki dobro delujejo proti pepelasti plesni. Proti škrlupu uporabljamo naslednje preventivne fungicide: DITHANE, AN-TRAKOL, CIRAM, CAPTAN, FOL-PET, DOD1NE, DELAN. Zadnja dva imata nekoliko boljše kurativno delovanje (do 48 ur). Učinkovita sta tudi za zatiranje breskove kodravosti. Za zatiranje škrlupa v sadnih vrtovih bomo večinoma uporabljali preventivne fungicide, le ob največji nevarnosti okužb (od sredine aprila do polovice maja) bomo uporabili sistemični fungicid 2- do 3-krat. Vendar se je treba ravnati'po vremenskih razmerah in tega ne za pravilo. Škropilni program v sadnem vrtu pa bo tudi odvisen od sestave sort. Naštete sistemične fungicide (razen baycora) lahko uporabljamo za zatiranje pepelastih plesni na vrtninah, okrasnem rastlinju, vinski trti. Tako je nakup dragega sredstva bolj upravičen. Proti škrlupu začnemo škropiti že spomladi, ko dodamo enemu od oljnih pripravkov (folidol olje, oleoultraci oleoeka-lux, bijelo ulje) preventivni fungicid. Ravno zato poudarjamo, da je s spomladanskim škropljenjem bolje počakati in škropiti v fazi mišjega ušesa. S tem združimo dve škropljenji in dosežemo boljši uspeh. Potem se držimo približno 14-dnevnih presledkov. Tako škropimo do polovice junija. Upoštevati moramo tudi količino padavin po škropljenju. Če je po škropljenju padlo več kot 25 mm dežja, predpostavljamo, da je škropilna obloga sprana. Ob napovedanem poslabšanju vremena je priporočljivo poškropiti jablane z enim od preventivnih fungicidov. dipl. ing. agr. Iztok Keuschler Priporočljive skladiščne zmogljivosti silosov, 1. Silosi: so namenjeni za skladiščenje silaže. Pri gradnji silosa sta pomembna lega in velikost. Gradimo ga tako, da bo čimkrajša pot od silosa do krmilne mize. Na našem območju je najbolj razširjena pridelava koruze za silažo. Se vedno se pa premalo vključuje v obroke travna silaža, čeprav je za krave boljša kot koruza. Potrebne silosne zmogljivosti za 10 krav pri različnih tehnologijah prehrane: a) Celoletni osnovni obrok iz silaže in sena: Za 10 krav je potreben silos, velik 150 m1 (računamo 15 m3 silosa na kravo letno). b) Zimski dnevni osnovni obrok iz silaže in sena, poleti zelena krma: Za 10 kravje potreben silos, velik 80 m3 (računano 8 m3 na kravo čez zimo). Poleti je osnovni obrok izključen iz zelene krme (paša ali zelena krma v hlev). c) Zimski dnevni osnovni obrok iz silaže in sena, poleti 1/2 zimskega osnovnega obroka v obliki koruzne silaže, energije, in zelena krma. Za 10 krav je potreben silos z zmogljivostjo 120 m3 (na 12 m3 silosa na kravo letno). Letni osnovni obrok je sestavljen iz zelene krme ali paše in dodatka na 15 kg koruzne silaže zaradi energije. Silos ni nikoli 100-odstotno poln, največ 80-odstotno. Poleg tega so velika odstopanja med kravami glede konzumacije osnovne voluminozne krme. 2. Gnojišča in jame za gnojnico Gnojišča so namenjena za odlaganje gnoja, v gnojnične jame pa se steka seč iz hleva in odceja voda z gnojišča. Količina gnoja je odvisna od kategorije govedi in od količine nastilja. Znotraj posamezne kategorije so spet odstopanja, odvisna od proizvodnosti. Krava, ki daje več mleka, zaužije več krme in več blati ter urinira. Potrebne skladiščne zmogljivosti gnojišča za 10 krav: 60—72 m3. Potrebne skladiščne zmogljivosti gnojnične jame za 10 krav: 30—40 m3. Doba skladiščenja je 6 mesecev, to je pri nas predvsem zimski čas — čas mirovanja vegetacije. 3. Jame za gnojevko: gnojišč in jam za gnojevko Količina gnojevke je odvisna od več faktorjev: a) kategorija živali, b) proizvodnja živali, c) količine dodatne vode (odstotek suhe snovi gnojevke). 4. a) Različne kategorije živine proizvajajo različne količine gnojevke. Npr: krava, težka 600 kg, daje 1,5 m’ gnojevke mesečno, pitanec, težak 500 kg, pa daje I m3 gnojevke mesečno. b) Proizvodnja živali letna potrebne skladiščne mlečnost zmogljivo511 krave 1 mesec____________________________________ 1/21^ 30001 mleka 1,50 m3______9,0 m’ 40001 mleka 1,60 m’ 9,6 m 50001 mleka 1,68 m' 10.1 m Krava, ki daje več mleka, zaužije več krme, zato daje tudi več gnojevke. c) Količina dodane vode nam lahko precej poveča potrebno prostornino za skladiščenje. Voda se nabira tudi od pranja vimen, napajalnikov idr.. . Količina gnojevke / GVŽ odvisno od SS (suha snovi) v njej: J SS (%) gnojevke letnoQn) gosta 10 tekoča 7,5 ______ redno tekoča 5,0 _____2- Gnojevko moramo skladiščiti vsaj pol leta. To je pri nas čas mirovanja vegetacije. Ce moramo v tem času prazniti jame, ker so polne, delamo samo škodo: . — rastline ne uporabijo hranilnih snovi iz gnojevke, — izpiranje nitratov v podtalnico. Zato moramo graditi dovolj velike skladišcn zmogljivosti, za stranske proizvode, vsaj za p01 leta. Literatura je na voljo pri avtorju Janez Lebar, dipl. inž. agr BOLEZNI KROMPIRJA Krompir je rastlina, ki jo napada veliko bolezni, posebno če ne upoštevamo njegovih zahtev (tla) in nismo dosledni pri agrotehničnih ukrepih. Od glivičnih bolezni povzroči največ škode krompirjeva plesen. V vlažnih letih in zaplevelje-nih nasadih ob zgodnjem pojavu v juniju lahko uniči cimo tako, da ostanemo brez pridelka, če Bela noga na krompirju pravočasno in pravilno ne ukrepamo. Bolezen najprej opazimo na robu lističev. Pojavijo se rumene pege, ki kaj kmalu porjavijo in se zelo hitro večajo. Na spodnji strani so robovi teh peg pokriti z umazano belim puhom. Zaradi vlage so najprej napadeni spodnji listi. Ob dežju vodne kapljice prenesejo bolezen na gomolje. Če napadeni gomolj prerežemo, opazimo na napadenih mestih porjavelo tkivo, ki počasi odmira. Večji napad je v peščenih zemljah. Bolezen se začne pojavljati, ko se vrste v nasadu strnejo, ker se takrat zadržuje vlaga v območju rastlin. Če želimo učinkovito zatreti bolezen upoštevamo: sadimo samo zdrave gomolje, ki jih ni napadla plesen. Napaden gomolj ima na zunanji površini rjave pege. Poškropimo takoj, ko so možnosti za bolezen, na to nas opozarja protifitoftorna služba v sredstvih javnega obveščanja (radio, tisk). Škropljenja ponavljamo po potrebi, odvisno od razmer in sredstev, s katerimi škro pimo (dotikalni fungicidi-ditan, antracol, bakreni pripravki, vsakih 10 do 14 dni, pri sistemičnih-ridomil, sandofan — pa lahko v večjih presledkih). Črna listna pegavost je lahko nevarna, če je toplo in vlažno vreme. Ker pa se pojavlja sočasno z krompirjevo plesnijo in isti pripravki zatirajo obe bolezni, je pri nas večinoma neopazna. Bolezen se pojavi na listih v obliki rjavih ali črnih peg, ki imajo rebraste koncentrične kroge. Opazimo jo na spodnjih listih nekoliko prej kot plesen, saj se razvija pri nižjih temperaturah. Prizadene tudi gomolje, kjer so vidne vdrte pege. Na prerezu gomolja opazimo ostre meje med obolelim tkivom in zdravim delom gomolja. Bela noga je bolezen, ki jo po Virus zvijanja krompirjevega listja gosto srečamo v krompirjevih nasadih na težjih ilovnatih tleh. Na steblih, tik nad površino tal, opazimo bele vataste prevleke. Površina gomoljev pa je prekrita s temno rjavimi krastami, ki jih z nohti zlahka odluščimo. Kraste so tanke, oglate. Pogosto napade tudi mlade kaliče, ki potemnijo in odmrejo, zaradi tega nastanejo v nasadu prazna mesta. Bolezen preprečimo z uporabo zdravega semena in širšim kolobarjenjem. Črna noga povzroča gnitje stebla nekaj nad zemljo. Napadene rastline zaostanejo v rasti, so svetlo rumene in počasi propadajo. Pri hudem napadu v težkih vlažnih tleh začnejo gomolji gniti že na njivi „ii pa kasneje v skladišču. Da se izognemo bolezni, ne sadimo krompirja v težke vlažne zemlje, uporabimo samo zdravo seme; tudi z rezanjem prenašamo bolezen, zato uporabimo cele semenske gomolje. Velik delež pridelka pa nam poberejo virusne bolezni krompirja. Navzočnost virusov na naših njivah je močno opazna predvsem v neizenačenih rastlinah. Napadene rastline so navadno majhne, listi so pokončni, robovi se zvijajo navznoter, rastline umazano zelene barve in ob do ku šuštijo. Ob izkopu imajo tak rastline par drobnih gomoljev.* jih ponavadi razvrstimo k seme skim, če sadimo lasten kromP1. Tako tudi bolezen najmočnej razširimo. Poleg omenjenega " ' ruša, ki povzroča zvijanje liju ’ napada krompir tudi virus en vosti, kodravosti in mozaične p ge na listju krompirja. Teh za njih je manj, zato tudi niso tak nevarni. Pojav virusov najlažje p^Pp čimo z zdravim semenom (o^' nalno seme), čim manj hodim po nasadu krompirja, ker se vim' si prenašajo s celičnim sokom o dotiku rastlin. Velik delež sirF nja virusov pa pripisujejo Hslnl ušem. Med škodljivci pri nas hujši koloradski hrošč. PD'1*' najden leta 1824 v zahodnih p1?' delih ZDA. V Evropi se je pojavil na obalah Atlantika . 1922. letu v Franciji, v Jugosja ji pa po drugi svetovni vojni-ga pridelovalca krompirja, ki 8 ne bi poznal, zato opis ni P?tr ben. Samice živijo dve led. . odložijo letno od 700 do 800 jaJ' čec, iz katerih se po nekaj dne izležejo ličinke, ki zaradi hm Koloradski hrošč /ati' rasti porabijo veliko hrane. rati začnemo, ko so hčm majhne, kajti po nekaj dneh & ko v celoti požrejo rastlin®’ ostanejo samo listni P^^.^va-zatiranju je pomembno mef;ta[ie nje sredstev, ker hrošč P0^^ odporen na pripravke, PoSaZI1o starejši. To je pri nas že op ob uporabi določenih Pr-L,eru kov (ekalux). V takem Pn" nje ne pomaga tudi povece s koncentracije. V končni .c0 tem samo zastrupljamo oK Na izbiro imamo dosti PrlP ne, kov. Naj jih naštejem kaj: evisect, decis, posse, z . n0 bancol. Pri uporabi je Po1^ tno paziti na karenčno ali varn a dobo. To je čas od zad J škropljenja do izkopa krofnP^c STRAN 6 KONGRES SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE SSS ANTE PORTAS . Nekoč, v davnih časih, ko je Hanibal s svojimi sloni prekoračil Alpe so opozarjali na F Pač Hanibal pred vrati. Koliko lahko kongres Svobodnih sindikatov Slovenije označimo kot klic da je usta »ovitev pred vrati? Dejstvo je, da se sindikalna organizacija počasi pretvarja iz human,‘^P°^n* obratno) v organizacijo nestrankarskega tipa, ki bo izključno v boju za pravice delavca. Seveda ne ^P"'P ’“>pak po točno določenih pravilih igre, ki bo zapisana v statutu in, kar je kolektivnih pogodbah, ki bodo postale osnovni delavčev dokument in v katerih bodo zapisane j g p "i dolžnosti. Seveda je pot do cilja še vedno zelo daleč, saj pravega odnosa ■ned obema podpisnikoma kolektivne pogodbe (najsi bo to generalna, poklicna ali kakšna druga) še vedno ni tudi tistih razmerij. ki bi morala biti, da bi oba Partnerja lahko igrala igro, ki je na zahodu nekaj vsakdanjega in normalnega. Mogoče v tem trenutku vsi skupaj pričakujemo dosti več od novega sindikata, kot pa bo le-ta lahko ponudil. In ria bo zmeda še večja, se ustana-v'jajo kar trije sindikati, ki imajo takšen ali drugačen predznak svobode, neodvisnosti in samostojnosti. A ostanimo pri Svobodnem sindikatu Slovenije, ki bo pravni naslednik Zveze sindikatov Slovenije. Če malce pokukamo v programski dokument, ki se mu pra- Svobodni Sindikati Slovenije vi Temeljne naloge sindikatov za prihodnje petletno obdobje, bomo ugotovili, da bo ta sindikat skušal v prvi vrsti zagotoviti: uresničevanje pravice do dela in svobode do dela, pravično plačilo, ki zagotavlja dostojno življenje delavcu in njegovi družini, človeka vredne delovne in življenjske razmere, sodelovanje delavcev pri upravljanju, socialno varstvo in višja kakovost življenja ter pravno varstvo delavcev in sindikalnih zaupnikov. ANKETA Večina doslej ustanovljenih poklicnih sindikatov, ki so tudi po svojem predznaku svobodni ali neodvisni, si je te temeljne naloge zapisala v svoje statute oz. pravila. Ker gre za skupek večine teh nalog, so si jih morali zapisati tudi prihodnji SSS. Ni namen tega sestavka govoriti o realnosti nalog, ki jih prevzemajo na svoja pleča SSS, naj jih na kratko le povzamem. Še najbolj zanimiv del Temeljnih nalog je tisti, ki govori o realni ceni dela. Izhodiščna cena za najenostavnejša dela in opravila naj bi znašala že v letošnjem letu (pri inflaciji 13%) najmanj 600 DEM oz. preračunano v konvertibilne di- V Mesni industriji Pomurka Tridesetkrat več v poslovni sklad Zaradi sprememb obračunskega sistema nekateri podatki niso realni. Večji fizični obseg proizvodnje in večji izvoz. Terjatve trikrat večje od obveznosti. program NOVIH SINDIKATOV DAJE ISKRO UPANJA ^toboa"^' *Pr‘ia b° f Cankarjevem domu v Ljubljani pni kongres gatov ■a"Lsiadikatov Slovenije. Na njem bo sodelovalo tudi 18 dele-0em ‘'.'"uurja, ki so jih izvolili po teritorialnem in funkcional-kalnih S , ' ^er Sre za najpomembnejše srečanje slovenskih sindi-čnih r Cavcei’ ° kongresnih gradivih pa so razpravljali na razli-tnerj so^"’ Sm° W odločili, da med delavci ugotovimo, v kolikšni gram>:L-Se^nanien‘ z uvajanjem novih sindikatov in njihovimi pro-K"n' usmeritvami. EVGEN CAR: S programskim dokumentom Svobodnih sindikatov Slovenije, ki je v javni razpravi, sem dobro seznanjen, kar velja tudi za statut, ki naj bi ju sprejeli na bližnjem kongresu. Kot sem lahko razbral, odnosi v svobodnih sindikatih temeljijo na samostojnosti, enakopravnosti in odgovornosti članov organizacij in organov pri oblikovanju in uveljavljanju skupnih odločitev. Če je tako, potem je naloga sindikalnih delavcev v vseh okoljih, da ga skupaj z drugimi dokumenti čimprej udejanjijo. ttk. deve 're^a popraviti napake iz preteklosti, ko so nekatere za-deldvcg^' ^',er sPreJem zakona o podjetjih, šle mimo sindikata in dosedan^ PODGAJSKI: Spreminjanje ktgajan^ ur^umziranosti sindikatov in pri-čilnegaJe nov'm razmeram je gotovo odlo-lavsje pr"nena za nadaljnjo vlogo te de-n‘entira{Čan'za<:'Je <~e nastopal argu-Uresnič/ ° 'n S Pr°gramom. ki bo v praksi ZagotovilVgn "a^'raemu kro^u zaposlenih 'udi nip standard, ne bo vprašljivo Po,izav^?VOl financiranje. Pa čeprav je v stari or 1 .avcev še vedno razmišljanje o nirn dQniz!ran>slral\_ pod demokratično prisilo«, se je P* trebno vprašati, ali bi ZKS danes bi to, kar je, če ne bi bilo Janše, odb° za varstvo človekovih pravic, ZBM' kmetov, delavskih štrajkov, polit'cn' strank, Pučnika in drugih. ne in na sedanjih volitvah bi ime11 . eno listo z enim predsedniškim kan datom, kar prav gotovo ne bi bil * čan. , . (Povzeto iz pisma volilnega sta Demosa s podpisom Feranca Ko na) STRAN 8 VESTNIK, 5. APRILAj#? kulturna obzorja — arhivarji na pragu SPREMEMB RadencT*' četrtek 'n Petek so v Kongresni dvorani hotela Radin v v arhivi? l3 Posvetovanju o strokovnih in tehničnih vprašanjih čan:e 13 ^orovali slovenski arhivarji. Pravzaprav je dvodnevno sre- (je|Oniendo dopolnilno izobraževanje za dokumentaliste in arhivski ses.aVC^ Skednji so opravili ob tej priložnosti tudi svoj letni član-nateliu ~s' Pa so pozorno prisluhnili mag. Petru Klasincu, rav-ga odbo °^raJ'nskega arhiva Maribor in predsedniku organizacijske-vno teh ryP°svetovanja- Organizatorje bil Arhivski center za stroko-kih spre na vPra®anja. naslov uvodnega referata pa Na pragu veli-skih delmemb' V nJem Je uv°dničar razmišljal o prilagajanju arhiv-stranka avcev toku časa, spremembam na gospodarskem področju in Ustvaria^ na P°''lični sceni, pa tudi v nepolitičnih forumih, kjer že sPremin ° arh'vsko gradivo. Poleg tega je opozoril na priprave pri zakonrJanju zakonodaje, da se ne bi ponovila zgodovina nastajanja v ozkih nestrokovnih krogih. arhivskPreniernbe’ k’ smo J'm Pr'^a> se bodo prej ali slej kazale tudi v skupin eip dokumentarnem gradivu in jih lahko združimo v štiri kument Prv'^ Je pomembno to, da bodo ustvarjalci arhivskega in do-ništvp taT683 ®rad'va postajali njegovi dejanski lastniki, čeprav lastnin, v a renutek še ni povsem jasno rešeno. Če bomo sledili zahod-tudi da™1^’ mora tako,« je poudaril Peter Klasinc, opozoril pa nihpOd'Se.. z nastankom novih političnih strank zasebnih in meša-javnega^1'1 sPremen>la vloga pristojnega arhiva. Ta bo dobil funkcijo čna. NoZavoda al> uprave in pristojnost arhivov bo bistveno druga-gradiva k° nasta'e ustanove bodo bolj zainteresirane za varovanje običajn’ *er b? veliko resneje kot doslej potrebno reševati spore, ki skrbela° nastajajo v poslovnem življenju. Delavna organizacija, ki bo fentac"23 SV°j arhiv’ b° imela prednost, ker bo lahko tudi z doku-ranost d° d°kazovala svoj prav, če bodo nesoglasja. Na večjo angaži-sindikat° pivskega gradiva pa bo vplivala tudi nova organiziranost cij0 prj a’ ker bo potrebno pravočasno priložiti ustrezno dokumenta-gradiVar3ZI?b sP°rih delavcev z organizacijo. Zahteva do ustvarjalcev lovnega Pa °° sProtno posredovanje informacij oziroma pravic iz de- ° razmerja in uveljavljanja pravic zaposlenih. lavci in l°menjane teme so se za okroglo mizo zbrani arhivski de-turni ded°vUnienta''st' 'otd' tud' sprememb zakona o naravni in kul-skleniii 2lsc'n‘’ Podzakonskih aktov in priročnikov, posvetovanje pa generalnimi sklepi ob predlogih udeležencev. Brigita Bavčar je—---------------------------------------- SjOVENSKO-MADŽARSKI SLOVAR DRUŽBENO POLITIČNE TERMINOLOGIJE ^“"VORha plovarja Sandorja d®mskiTi-i *ga Je opremil aka-nila Pa'fS \kar ^efan Galit natiske ionnkarna Urinski v Čakov-dr. Geza Ve.« Ustrezne in enotne na- V B Sl Rožnika citiramo Pr‘sPevek °’ k* nteni, da »vsak । Po ohljem in že-ka narod 8at!tv’ kulture in jezi-^^^^nosti ima svojo vred Uroševem objektivu “9ELEcova ^J^ico Doj ” HIŠA — Zgrajena je bila leta 1801. leta; cimprana, s slamo krita in tla je imela nabita bil ,e v »iži«. Bila je tipična panonska hiša v obliki črke I, s črno kuhinjo, ki je bila mav Za mno ”'Ca Za meso’ ognjišče pa je imelo značilen trinožnik. Povodenj ji ni mogla do živega, in če-|e,a 8® neugledna, je bila trdnejša od zidanih hiš v okolici in bi stala verjetno še dandanes, če je Prvotn bl Požgali- S0seščine na* S° J0- nameravali mestni veljaki odstraniti že veliko prej, tako da so mizarja iz neposredne 3 ,rinajstč|^°VL^a'*’ -nai h|š°’ k' kazi mestni videz Murske Sobote, zažge, vendar je bii dovolj pošten, • r°k pa še an . družini ni hotel uničiti domovanja. Jožef in Alojzija Celec sta imela namreč devet ledra ne jn nJuni starši so bili pri hiši v Cvetni ulici. Zdaj je ni več, kakor tudi večine starega mestnega s slamo kritih hiš, ki so skoraj povsem izginile. B. Bavčar nost, čeprav sodi v različne kakovostne razrede. V njem je opred-. metena zavest, da brez lastne volje, znanja in dela ni trdne nacionalne, kulturne in jezikovne prihodnosti v narodnosti, pa naj so stiki z matičnim narodom še tako bogati, posebne pravice narodnosti ustavno zajamčene, odnosi med večino in manjšino pa zgledni. Madžarom v Sloveniji, predvsem njihovemu intelektualnemu jedru, gre zasluga za dokaj razvejano in vsebinsko bogato lastno ustvarjalnost z neprecenljivo vrednostjo za prepoznavanje narodne identitete. Tudi pričujoča strokovna publikacija — slovensko-madžarski slovar družboslovnega izrazoslovja avtorja Sandorja Szunyog-ha, že uveljavljenega pesnika in novinarja (ki smo ga pred kratkim —, ob kulturnem dnevu Madžarov, predstavili na Kultur- OBNOVA GRADU IN MOŽNOSTI Iz že običajnih razlogov (nepredvidenih težav) obnova gledališke dvorane v soboškem gradu kasni. Tako grajska dvorana ne bo usposobljena do 15. aprila, kot bi po pogodbi z izvajalcem zahtevnih obnovitvenih del morala biti, ampak se dela pomikajo v tople dni, in če bo jesenska gledališka premiera v njej, bomo lahko zadovoljni spremljali Opero za tri groše. V režiji Duše Škof (ki prav te dni ta Brechtov kaba-re režira v Gradcu) naj bi se v obnovljeni dvorani predstavili soboški gledališčniki. Bifeju namenjen prostor ob foajeju bo, kot kaže, postal vadbeni prostor za mlade baletnice in baletnike soboške podružnice plesne šole Intakt, ki zdaj vadijo v prilagojeni učilnici soboške prve osemletke, pa tudi sicer je med tistim, kar sta projektirala arhitekta Vozliča, in izvedbo nekaj razkoraka. Tudi zaradi intervencij predstavnic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora ter nepredvidljivih statičnih in drugih zavor. Ena pomembnejših, da se gradbeni delavci Pomurja bolj ne podvizajo, je menda tudi neredni dotok sredstev, kar pa je po besedah predsednika iniciativnega odbora za obnovo gradu Ivana Obala razumljivo, saj denarja na roko ni, ampak se gradi iz prispevne stopnje. Počasneje, kot je bilo predvideno, pa tudi zato, ker je v začetku primanjkovalo delavcev na gradbišču in je organizacija dela šepala. Kakorkoli že, eno je očitno povezano z drugim, kot smo razbrali iz časovnega plana gradnje, Pomurje načrtuje 1. avgust kot datum končanja del, po zagotovilu nadzornega — Stanka Žige nih obzorjih) je nedvomno prispevek k bogatitvi besednega zaklada Madžarov v Sloveniji in posebej vreden pripomoček vsem tistim, ki dnevno nastopajo Črvivi tram, ki je upravičeno razburil nekatere sedanje najemnike prostorov v soboškem gradu, v katerem obnova gledališke dvorane kasni, bo potrebno odstraniti. — pa bi bila lahko dvorana in vhod vanjo nared že mesec dni prej. Vodja gradbišča Štefan Ku-stec je pojasnil, da jih čakajo še delno popravilo ostrešja (pri tem so se odločili za kompromis), ometi, ureditev fasade in inštalacij. Slednje so problem zase, saj se je zapletlo pri glavnem dovodu elektrike; kako bo z opremo, pa je odvisno od obrtnikov. Tudi od dogovorov z njimi in primerni izbiri ter upoštevanju potreb in možnosti. S tem, da se klub mladih iz gradu očitno ne bo izselil, pa tudi vhodnega (neizrabljenega) prostora ne bo odstopil ter njegovi uporabniki ne bodo uporabljali dvoriščnega vhoda, bo prostorska stiska dosedanjih najemnikov grajskih prostorov le delno rešena. Večnamenska upo v javnem življenju (od politike gospodarstva, šolstva, javnih služb itd.). Nastajal je daljše časovno obdobje, dolgo je iskal založnika in končno zagledal luč sveta v založništvu Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, ob materialni pomoči Republiškega komiteja za informiranje in Urada za narodnosti ter skupščine Lendava in Murska Sobota. Avtor mu je namenil popotnico v prispodobi, da je »ta zbirka družbeno-političnih izrazov samo majhen potok v velikih valovih veletokov jezika. Je samo skromen potoček, ki hoče prispevati k obogatitvi jezika naše narodnostne skupnosti. Ta slovar z neštetimi novimi izrazi odraža naše nenehne družbene spremembe z željo, da pomaga vsem tistim, ki so dan za dnem primorani iskati nove formulacije, nove poti izražanja. Zbirka izrazov ni popolna in ni stalna. Nekatere besede so morda že staromodne in poleg njih se rojevajo nove, pa vendar tako zbrane lahko pomenijo mnogo tistim, ki se hočejo z uporabo svojega materinega jezika vključiti v današnje moderne demokratične družbene tokove.« Slovar je torej tu, le še uporabljati ga je treba. bb PREJELI SMO: PO PREMIERI GUGALNIKA Minuli petek smo dijaki ljutomerske gimnazije premierno uprizorili komedijo Novaka Novaka Gugalnik. Dvorana je bila ne glede na to, da je v Veržeju hkrati pel New Svving kvartet, kar precej polna. Naš namen je bil gledalce predramiti, zabavati in jim morda dati tudi misliti. Gugalnik je zgodba o moškem, ki radikalno ali celo pretirano prevzame vlogo ženske, torej vlogo gospodinje in matere. Zgodbo zapleta kup stranskih, fantazijskih ali fantastičnih komedijskih oseb, od katerih nas vsaka po svoje zabava s svojo življenjsko posebnostjo, pretiranostjo ali celo nekakšno ljubeznivo nenormalnostjo. Predstavo je režirala Cilka Jakelj, ki je ves svoj prosti čas posvetila Gugalniku, njen mož Ljubo pa je izdelal sceno in nam ves čas pomagal. Se mnenje Mirana Puconje: »Predstava je dosegla svoj namen: registrirati negotovost in nestalnost trenutka našega časa. Ob odlični sceni in dokaj plastični predstavitvi Novakovega dela se komedijska ravnina igralcev in avditorij ujemata. Sproščeno odigrane, tudi zahtevnejše vloge dramijo modernega, s skrbmi obteženega človeka.« Boštjan Celec Prizor s predstave na ljutomerskem odru Neutrudne živali Pri Pomurski založbi so na pomlad izšle tri od napovedanih šestih knjig, ki bodo naše zvedave otroke popeljale na prvo pot učenosti. Iz letošnjega letnika so v zbirki Moji prvi koraki natisnjene knjige: Od jutra do jutra, Na kolesih in krilih ter Neutrudne živali (na sliki spodaj). Primerne so za predšolske otroke, ki se pripravljajo na šolo, ter učence razredne stopnje. Ob odgovorih na vprašanje »zakaj« je poleg ilustracij zanimivo tudi pojasnilo staršem. Foto: N. Juhnov raba vadbenega prostora v stolpu na jugozahodni strani je edina možnost, če se bodo obiskovalci gledaliških predstav želeli v odmoru okrepiti s kakšnim sokom ali pa tudi Šilcem močnejšega napitka. To, da je v neposredni bližini Grajski hram, je kaj slaba tolažba, kajti običajno ga dopoldan zasedajo v modre in druge delavne kombinezone odeti, ki med delovnim časom iščejo varnega zatočišča pred zvedavimi očmi. V kulturnem središču, kar naj bi grad z obnovljeno dvorano postal, pa bo poleg usposobitve prostorov potrebno urediti še marsikaj, da bo opravičil naložbo in to, da je pravzaprav zgodovinski spomenik. Brigita Bavčar UJETA PESMICA Na 20. sklepnem srečanju slovenskih lutkarjev, ki je bilo minuli četrtek in petek v Celju, so nastopili tudi porabski lutkarji. Lutkovna skupina Palčki z osnovne šole na Gornjem Seniku se je predstavila z Ujeto pesmico Jožice Roš prvi dan srečanja v pionirskem domu Cvetke Jerinove. Letošnja selektorica je napovedala kontrastno sestavo srečanja in ga tudi izvedla z delitvijo v dva dela. V prvem je šlo za igre z lutko in drugem lutke za igro. Z igrami za lutke so v ospredju vprašanja o lutki in lutkovnem kot živem in neživem, kot predmetu in simbolu. Predstave, ki so se vključevale v prvi sklop, niso bile povsem artikulirane, zato pa dragocene v razmišljanju in občutenju. Igre za lutko pa so pripovedovale zgodbe z lutkovnimi domislicami. To so bile bolj zaokrožene predstave z več detajli in odgovori o življenju in v gledališču, ki naj bi bilo njegov odraz, vendar ne na črno-beli način, ampak z razgibanjem tistega, kar je vmes — ravnotežje, ki ga je težko doseči tudi v umetnosti. Ujeti pesmici lutkarjev med po-rabskimi šolarji je to očitno uspelo. bb kulturni koledar PETEK, 6. APRILA MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 predstavitev knjige zdravnika Jožeta Zadravca: ZDRAVSTVENA KULTURA ROMOV V PREKMURJU, ki jo je izdala Pomurska založba. Na prireditvi bo s svojo črno kitaro Vlado Kreslin, ki bo sodeloval tudi na predstavitvi Zelenih Slovenije — Zelenih Sobote istega večera v soboški galeriji. NEDELJA, 8. APRILA GORNJA RADGONA - Z GRENKIMI SADEŽI PRAVICE Milana Jesiha v izvedbi Odra pedagoške fakultete iz Maribora se bo ob 15.00 začelo dvodnevno srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. Nastopilo jih bo sedem, izbor za območno srečanje je bil izjemno pester, zvrstile pa se bodo predstave, tako da bodo v nedeljo zvečer ob 19.00 na gornjeradgonskem odru še UJETNIKI SVOBODE Emila Filipiča, ki jih izvaja Teater III DPD Svoboda gledališča Ptuj. PONEDELJEK, 9. APRILA GORNJA RADGONA - V domu kulture bo ob 11.00 v okviru območnega srečanja gledaliških skupin predstava KURENT Ivana Cankarja v priredbi Marjana Beline z gledališko skupino M KUD Franci Paradiž srednje šole TNPZ Ravne na Koroškem. Ob 19.00 bo F. M. Dostojevskega NASTASIJO FILIPOVNO uprizorila gledališka skupina RUSLI MKUD srednje družboslovne šole Maribor, ob 20.00 pa bo Ivana Goleša DIKTATORJA BOLI ZOB izvedlo KUD Bratstvo Ravne na Koroškem. Prva predstava (ob 19.00) bo v dvorani glasbene šole v Gornji Radgoni. TOREK, 10. APRILA GORNJA RADGONA — ČAROVNIK IZ OZA je naslov musicla (v angleščini in priredbi Emila Pečnika), s katerim sodeluje na območnem srečanju gledališč English Študent Theatre Ravne na Koroškem. Ob 15.00 pa bo na odru gomjeradgonske-ga doma kulture DOGODEK V MESTU GOGI, ki ga bo uprizoril Dramski studio Maribor. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 17. razstava mednarodne likovne kolonije iz Lendave, na kateri se s svojimi deli predstavljajo: Dare Birsa, Tibor Budahazi, Tone Demšar, Marjan Gumilar, Jozsef Lakatos, An-na Nemeth in Dušan Premrl. LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak si do sobote, 7. aprila, lahko ogledate razstavo slik domačina — akademskega slikarja Vladimirja Potočnika. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela akademskega slikarja Slavka Koresa. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Igor Savič — MILAN KUČAN (Emonica), Ivan Tavčar — ŽIVLJENJE MOJEGA ŽIVLJENJA (Mladinska knjiga) in ALLES GU-TE! Ein deutscher Fernsehsprachkurs (Cankarjeva založba). 5- APRILA 1990 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Krone v mirovanju Ko so v Vzhodni Evropi komunistični delavski voditelji s svojimi pri ljudeh osovraženimi režimi vred propadli, so za njimi ostali prazni prestoli. Nanje od zunaj z nostalgijo in željami gledajo monarhi »v mirovanju«, se pravi potomci kronanih vladarjev, ki so nekdaj vladali v državah, ki so po drugi svetovni vojni postale socialistične dežele. Ni jih malo. Nekateri tudi tiho upajo, da se jim bo morda nasmehnila zgodovina in bodo ponovno sedli na prestole. Oglejmo si nekaj evropskih kron v mirovanju. Najprej seveda jugoslovansko oziroma srbsko krono v mirovanju. Princ Aleksander Ka-radžordževič, sin kralja Petra II., bi bil dandanes jugoslovanski kralj, ko bi zgodovina hodila po drugačnih poteh, kot je. Tako pa nesojeni kralj svoje kraljevine Jugoslavije še videl ni od blizu. Rodil se je v Londonu v sobi hotela Cla- HUDEGA ŠE NI KONEC Mlada Zahodna Nemka Theresia Binder iz Ulma je začela svojo pot po časopisnih straneh leta 1987, ko je rodila siamska dvojčka. Patricka in Benjamina so z zapleteno kirurško operacijo sicer ločili, rešili pa ju niso. V Baltimoru v Združenih državah, kjer so ju ločili, so sicer storili vse, kar zmore danes medicinska znanost, toda to ni bilo dovolj. Poprej sicer usodno zraščena, a vsaj na pogled zdrava otroka, sta po operaciji, ki je trajala 22 ur, resda vsaksebi, a hude možganske okvare, ki sta jih pri tem dobila, so ju spremenile v duševni in telesni pohabi, ki bosta vse življenje odvisni od skrbi okolja. O kozmičnih žarkih so pred časom govorili le pisatelji znanstvene fantastike, ljudje pa so jih kot nevarne poznali le iz stripov. Zato se zanje seveda niso zanimali. Danes pa na sevanje subatomskih delcev s Sonca in drugih nebesnih teles he gledajo več tako neprizadeto. Še posebno po najnovejšem sporočilu ameriškega prometnega ministrstva, ki je opozorilo javnost, da NADLEŽNA FOTOGRAFIJA MARIJ NC «... Tudi table z napisi krajev kažejo na kulturo nekega kraja in časa. Žal se v zadnjem času pojavlja vedno več neznancev, ki svojo jezo potolažijo s tem, da poškodujejo prometne znake. Tudi na fotografiji gre za takšen primer. Le komu je takšno početje po volji? Ker smo na začetku turistične sezone, bi bilo potrebno napise popraviti. Kdo pa je za to odgovoren, se ve. Foto: n. j. ridge. To sobo so razglasili za ozemlje Jugoslavije, ker je po zakonih le tako princ lahko legitimni naslednik jugoslovanskega kralja. Aleksander na domovino ni pozabil. Pripravljen je vladati balkanskemu kotlu narodov in narodnosti ne glede na to, kako vroča juha se tačas kuha v njem. V Ženevi preživlja svoje dneve 68-letni romunski kralj Mihael s svojo ženo kraljico Ano Bourbon-Parma. »Pripravljena sva opraviti svojo dolžnost, če si ljudstvo to želi,« pravi kraljevski par. Mihael je sin kralja Karla L, ki je abdiciral, ko so med zadnjo vojno sovjetske enote zasedle Romunijo. Romunski prestol je še topel od velikega voditelja in diktatorja Ceausesca, katerega žalostno kraljevanje se je končalo pred nekaj meseci. Veliki knez Vladimir Kirilovič, najstarejši sin najstarejšega vnuka RAK NAD OBLAKI so med letalskimi poleti potniki in posadka izpostavljeni močnejšemu kozmičnemu sevanju in da je to lahko škodljivo za zdravje. Za občasne popotnike je nevarnost zelo majhna in si zaradi nje ne splača beliti las. Drugače pa je s tistimi, ki bodisi veliko potujejo ali pa so zaposleni kot letalsko osebje. Vladna študija je odkrila, da je med letalskim zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Romanova, ni nikoli videl matere Rusije. Rodil se je na Finskem, zdaj pa živi v Parizu z ženo Leonido. Upanj na ruski prestol nima. Bolgarski pretendent na prestol kralj Simeon II. je bil star samo 6 let, ko je z družino bežal iz Bolgarije. Upa, da jo bo še videl in povedel bolgarsko ljudstvo v srečnejše čase, kot so jih imeli v obdobju rdečega boljševističnega kralja Živkova. Slovenci smo brez svojega kralja. Od pokojne avstro-ogrske monarhije, katere del so bile slovenske dežele, je ostal kot predstavnik krone v mirovanju Otto Habsburški. Plemeniti Habsburžan se je sprijaznil, da je obdobje avstro-ogrske monarhije že zdavnaj minilo in da se ne bo vrnilo. Je pa zato bolj aktiven v Evropskem parlamentu. Lajšanje stresa Sodobno življenje je zahtevno in za posameznika predstavlja hud pritisk, ki prej ali slej sproži duševne in telesne odzive, katerih končne posledice so lahko tudi tragične. Govorimo, da je sodobnik podvržen stresu. Razbremenitev napetosti je zato izjemno pomembna, če naj človek ostane zdrav na duši in telesu. A kako jo doseči, je že drugo vprašanje. Najnovejši odgovor ponuja metoda redukcije stresa s pomočjo avdio in video tehnike. V ZDA, kjer se je rodila, deluje že več središč za zmanjševanje osebne napetosti, začeli so jih odpirati tudi na Japonskem, nastajajo pa že tudi prva tovrstna središča v zahodnoevropskih državah. Na voljo so tudi zasebni kompleti naprav in nemalo podjetij jih kupuje za interno uporabo za svoje uslužbence. Ta hitri prodor v svet in prakso kaže, da je metoda bolj ali manj uspešna. V bistvu je preprosta. Za tri četrt ure ležeš na divan, si natakneš slušalke in zatemnjena očala z vgrajenimi svetlobnimi telesci, nato vključiš mešalno napravi, ki skrbi, da se mešajo prijetni in pomirjajoči zvoki s svetlobnimi vzorci, in napetost začne upadati. Za naše razmere lahko priporočimo podobno metodo: za tri četrt ure ležeš ha travnik, se zagledaš v oblake in si zažvižgaš Mi se imamo radi. Velja poskusiti, škodi ne. osebjem in pogostimi letalskimi potniki opazen sicer manjši, vendar pa izmerljiv porasat rakavih obolenj. Ogroženost letalskega osebja je takole: od 100.000 jih 600 umre zaradi raka, ki ga je povzročilo kozmično sevanje. Se pa ogroženost bistveno povečuje z višino poletov. Medcelinski poleti so v tem pogledu 30-krat nevarnejši. DELA JIM NEBO ZMANJKALO Agentom in vohunom na Vzhodu se slabo piše. Po preobratu je veliko »špicljev« izgubilo službo in nekateri se bojijo maščevanja sodržavljanov. Mnogi pa so si že preskrbeli novo delo, predvsem na Bližnjem vzhodu. Vodja saudske varnostne službe Turki ibn Fejsal je pripravljen plačati tri milijone dolarjev, da bi privabil odpuščene vzhodne agente. V Saudsko Arabijo naj bi v kratkem prispeli prvi agenti iz NDR in Romunije. Tudi Sirija in Izrael se ponujata kot nova gospodarja. Po poročilih tajnih služb obe državi na novo nameščenim vohljačem sicer sorazmerno slabo plačujeta, zagotavljata pa jim varnost. RAZSTAVA V MOSKVI Sovjetska tiskovna agencija TASS je v Moskvi pripravila veliko razstavo fotografij od začetka tega stoletja do današnjih dni. Največ pozornosti gledalcev zbujajo fotografije iz časa, ko je nastajala sovjetska država. Ena od njih je na posnetku: demontiranje spomenika Aleksandra III. izpred cerkve Kristusa odrešenika v Moskvi leta 1918. Ploveče bombe Nedavna ekološka katastrofa na kalifornijski obali, ko seje velikanski tanker nabodel na lastno sidro, je pozornost javnosti ponovno usmerila proti tem plovečim gigantom in potencialnim ekološkim atomskim bombam. Vse preveč nesreč je bilo v zadnjih letih in prevelika je ekološka škoda, ki so jo povzročila izlitja surove nafte iz tankerjev. Strokovnjaki trdijo, da nesreče in izlitja niso nekaj naključnega. Opozarjajo, da lahko pričakujemo še nove, saj je večina tankerjev, s katerimi dandanes naftne družbe prevažajo surovo nafto po svetovnih morjih, zastarela in potencialno nevarna za okolje. Najlepša leta so pač že za njimi. Večino supertankerjev so izdelali v zlati dobi tankerjev pred dvajsetimi leti. Njihova življenjska doba je največ 10 do 15 let. Torej so v glavnem svoje že odslužili in bi bolj kot na morje sodili v razrezovalnice starih ladij in med staro železo. Najmanj, kar bi prevozniki morali narediti, pa bi bili temeljiti pregledi in popravila. Ker so veliki tankerji silno dragi, se jim prevozniki nočejo odreči, malokateri pa jih tudi vestno in primerno vzdržuje. KAM Z IZRABLJENIMI GUMAMI? Avtomobili morajo vsake toliko časa dobiti novo »obutev«, če naj vozijo varno in v skladu s predpisi. To pomeni nove avtomobilske gume, zaradi česar se kup izrabljenih gum kopiči v vedno večjo goro odpadkov. Kam z njimi? Prenova starih gum ni več toliko v navadi, hkrati pa velja, da to ni dokončna rešitev. Ostane odlaganje izrabljenih gum na odlagališčih. A tudi to ni pravi odgovor, saj so izrabljene avtomobilske gume zelo trdoživ odpadek, ki se zlepa ne razkroji. Nakopičene na odlagališčih predstavljajo celo posebno nevarnost. Več vžigov avtomobilskih gum opozarja na neprimernost odlaganja. Najnovejši je katastrofalni samovžig na odlagališču v Hagers-villu v ameriški zvezni državi Če boste kupovali v BIMU, boste privarčevali! Povrnili vam bodo 3 odstotke v gotovini od zneska, ki ga boste porabili za nakupe pri njih v treh mesecih! Ni vam potrebno kupovati v tujini. Enake ali podobne modne izdelke lahko kupite pri nas! Srečne velikonočne praznike vam želimo in vam priporočamo, da jih preživite v naših oblačilih! d. o. o. Murska Sobota Ciril-Metodova ulica 50 Telefon: 22 219 Za prvo osemletko proti kanalu Ontario. Tu že nekaj tednov gori na milijone izrabljenih gum. Pod nebo se dviga gost smrdeč dim, okolica neznosno zaudarja, strupeni in kancerogeni plini, ki se tvorijo pri gorenju, onesnažujejo okolje in ogrožajo zdravje prebivalcev. Iz ožjega pasu so morali ljudi začasno celo izseliti. Napori gasilskih brigad in gasilnih letal ne dajejo pravih rezultatov. Požara skorajda ni mogoče pogasiti. Strokovnjaki pravijo, da bo odlagališče gorelo še kakih 9 mesecev. Hagersvillski požar izrabljenih gum je najhujši doslej. Pred njim je imel rekord požar v Winche-stru severozahodno od Washing-tona. Gume so na tamkajšnjem odlagališču gorele celih osem mesecev. ELEKTRONSKI AIDS Računalniki so postali ogroža na vrsta. Kmalu po njihovem z®, goslavnem pohodu v vsakdanje» vljenje in umestitvi na vseh mej1 družbenega življenja so jih zace preganjati bolezni. Najhujsa vseh nevarnosti so računalniški ruši, ki so se prav tako bogato ra zmnožili, kot se je sama upora računalnikov. Elektronski virus so že sesuli cele mreže, tudi tis najbolj varovane, naredili ogro no škodo, priprli prste računal« škim piratom (Jugoslavija je ® vodilnimi računalniškimi.pirats mi državami v svetu), niso p« doslej še preoblekli v človečnost od tu udarili. Prav to pa se je zg dilo nedolgo tega. Primer je kakor poučen tudi za nas, M zgodbe pa je nekoliko v naspro J , s slovensko ljudsko modrost), podarjenemu konju ne glej na be! Primer nas uči, da je tre prav podarjenemu konju, če je čunalniške vrste, temeljito pog' dati v zobovje. . Na naslov medicinskih ra skovalnih inštitutov, ki se uk* jajo z raziskovanjem in Prfuce. njem aidsa, na naslove novinarj ’ znanstvenikov, publicistov, z“r nikov in podobnih strokovnjak je po pošti prispela pošiljk***; ten je bila računalniška disuej deklariranimi vitalnimi in naju vejšimi informacijami o ai® ■ Kdor ni diskete nekoliko na'a čneje pogledal in opazil drobne^ zapisa, ki opozarja, da disk lahko poškoduje ostale progru®^ in je vložil disketo v svoj racnn nik, je doživel nelepo Pres^n^ nje. Namesto pomembnih m macij je dobil opustošenje. Na^ sketi zapisani virus je uničil programe in zapise. .e Policiji ni uspelo odkriti, kdo naredil toliko škode. Naraščanje tovrstnih odp kov in požari so spodbudili sta in nove zamisli, kako se pr°b ma lotiti. Med zanimivimi P skusi velja omeniti uporabo sta rih gum za izdelavo gumastneg peska, ki ga lahko uporabijo z oblaganje tal v športnih dvor nah, na igriščih, za mešanje z as faltom in podobno. V Modestu Kaliforniji preskušajo ternJ?^a lektramo, ki za gorivo uporablj izrabljene avtomobilske gu®e’ Možnosti so tudi pri uporabi pe pela zgorelih gum v metalurgij1- Upanje torej je, da se sedanj nadležni in težko ukrotljivi o padek nekega dne vrne v up°ra bo kot koristna stvar. Končno J to tudi edina prava rešitev teg problema za ljudi in okolje. EKS ZA FARAONA Zgodovinarji se zadovoljil" s tem, da vedo, da so prebival' ci starega Egipta pred več tisoč leti znali variti pivo in “a so ga tudi uživali. Današnje ljubitelje in izdelovalce pi*a pa bolj zanima, kakšnega okusa je bilo to starodavno pivo n* kako so ga pripravljali. Pt**T varji, ki imajo smisel za posel, so se odločili, da bodo tej radovednosti zadostili in da bodo izdelali podobno pivo, ko so ga pred tremi tisočletji p«1 faraoni. „ . Nedvomno trdi oreh skušaj^ skupaj streti škotski pivovarji in arheologi iz Cambridgea-Britanski arheologi so že pred več leti med izkopaninami naleteli na kamnite vrče, v katerih so zasledili ostanke pi*a oziroma njemu podobne pija' če. Natančnejše analize so pokazale, da gre res za pi*®-Zdaj so na sledi skrivnosti, kako so pijačo fermentirali- Skrivnost egipčanskega pi*a je, kot vse kaže, povezana s slovitimi piramidami ob Nilu-Sužnji, ki so jih gradili, so se, kot sledi iz starih zapisko*, hranili predvsem z nekašnim ljudskim kruhom in čebulo-Žejo so si tešili z vodo. Bogatejši Egipčani so proti želji poznali boljše stvari od vode, denimo pivo. A da so pivo lahko uživali tudi na faraonovem dvoru, je bil potreben pra* ljudski kruh. Pri fermentaciji piva so namreč, kot so ugotovili arheologi, uporabljali pra* ta ljudski kruh. STRAN 10 VESTNIK, 5. APRILA 1990 za vsakogar nekaj FUNKCIJA STANOVANJA Butik Iris NADE ANTOUN Za poroko in druge slavnostne večere si omislite večerno ali poročno obleko BUTIKA IRIS. obvešča cenjene stranke, da bo do vselitve v nov lokal na Lendavski ulici v Murski Soboti nemoteno posloval na Lendavski 58 — na dvorišču prek železniške proge. Butik Iris je odprt od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V Ponedeljek je zaprt. Priporoča se butik Iris Nade Antolin na Lendavski 58 v Murski Soboti. Poročne obleke! Cena je od 2.500,00 do 4.900,00 din. V aprilu sprejemamo naročila za obleke za obhajilo in birmo. Dobro in funkcionalno povezani stanovanjski prostori gieBj^tanovanie mora ustrezati naslednjim osnovnim funkcijam: bivanju, delu, počitku, osebni negi in hi-"jn D -is!,ranievanju' vsako vseh od teh funkcij naj bo v stanovanju primeren prostor. Ker v stanova-Bjih 1 t v1*10 ve^'no svojega življenja, je pomembno, da so prostori funkcionalno povezani, saj nam bo v e tako lahko udobno. Na sliki je zgled povezave stanovanjskih prostorov. ZA OKOLJE ZA ČLOVEKA DOMAČA OPRAVILA Sandale se KAKO VLAGAMO OKENSKO STEKLO? čka|reni'^at' 8'°balno, delovati geslo"0 * v šestdesetih letih varst ameriških borcev za to s. □ “kolja. V marsičem velja mo a V Z.DA posekajo sa' 22q .... anie časopisov več kot odvrže' li°nov dreves na leto, iz alum;"- ^^alaže za mleko in vsakoT škatlic pa bi lahko n« am št>r>krat obnovili celot- Čen c*vilno floto. Povprečne 0 pijmo — Magnet mbada - Kaoma ^hdieJ,3^6?® i^tvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi video-na Kidričevi 21, 6900« Murska Sobota. Sobota p*n’ce — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Odd-'*0*" Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. 232 je na sporedu Radia Murska Sobota —MHz ali SV 648 kHz), ob petkih od 18.00 do 19.00. ZA LJUBITELJE DOBRE KAPLJICE 700 let renskega rizlinga V začetku prihodnjega leta bo nemška pošta izdala znamko, na kateri bo slika vinograda v neposredni bližini Wormsa, vinskega središča Porenja, ki se ponaša z odličnimi vini. Vinograd bo v obliki črke R. Znamko bodo izdali v počastitev 700-letnice rizlinga. Raziskave so namreč pokazale, da je rizling prvič omenjen v starih dokumentih iz 13. stoletja. KAKO ČISTIMO SOLATO? Solato očistimo, operemo, odcedimo in raztrgamo liste na manjše kose. Potrpežljivo luščimo list za listom in napredujemo od zunanjih delov proti srčku. Debele žile solatnih listov po navadi porežemo. Srčke pustimo cele ali pa jih razrežemo na polovico ali na četrtine. Solatne liste peremo v veliko vode. Oprane liste poberemo iz posode, vodo odlijemo in zamenjamo z drugo, svežo, nato ponovimo postopek tolikokrat, da je voda povsem čista. Oprano solato odcedimo na cedilu ali pa jo zavijemo v čisto krpo in krpo stresemo, da odteče odvečna voda. Le če so solatni listi suhi, pride preliv, s katerim solato zabelimo, da prave veljave. SESTAVIL MARKO NAPAST NADOMESTILO. ODŠKODNINA ZAKAJ 1 MESTO NA OTOKU LUZONUV FILIPINIH RUSKI LETALSKI KONSTRUKTOR (IGOR) DEL SKELETA FRANCOSKI DRAMATIK (DENYS) IT. PREVAJALEC GRADNIKA (ENRICO) PRISILNI NEVROTIK STOPNI- ČAST SLAP ČLOVEK. KISE VDAJA OPUU ŽIVLJENJSKO VODILO. NAČELO BELJAKOVINA DEL RETUSKIH ALP V ŠVICI LOŠČILO DOVRŠNI PRETEKLI ČAS REKA NA NEMŠKO-P0USKI MEJI NATRU LEPO VEDENJE. OLIKA ZAHOD NEKDANJI VOJAŠKI KRUH ŽUŽELKA JAPONSKI FILMSKI REŽISER KUROSAVA TONA STRIC KOBALT STAR VEZNIK (IN) ORIENTALSKA RAŠEVINA JADRANSKI OTOK UMEŠČANJE UVEDBA. VPELJAVA PTICA UJEDA. NEVARNA PERUTNINI AMERIŠKI SATIRIK buchwald SRBSKO MOŠKO IME REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: splavar, ciano-za, Habakuk, Asa, Aru, FT, Elin, fevd, Ti, hrana, A, Rakek, USA, ni, sandali, Erjavec, Nierere. 5. APRILA 1990 STRAN 11 križemkražem po naših šolah pisma, mnenja, stališča Kuharski Nekega dne je bila mamica v mestu. Šla je nakupovat. Bil mi je dolgčas. Listala sem po knjigah. Našla sem mamino knjigo z recepti. V njej je bil tudi recept za mojo poslastico, torto, obloženo s sadjem. Pisalo je: 3 jajca, 3 dag sladkorja, 11 dag moke, pečemo pri 200°. V posodo sem dala 3 jajca in sladkor in mešala z mikser-jem. Potem sem dodala še moko in spet pomešala. Vse skupaj sem dala v namazan pekač in dala peč. Moja torta je bila nekam čudna, vendar sem jo okrasila z bananami, ananasom in marelicami in polila z želejem. Ko je mama prišla domov, je rekla, da nekaj lepo diši. Ko pa je videla moje delo, se je nasmejala in me objela. Potem smo pojedli mojo torto, ki je bila nekam trda, vendar okusna. Mama je oprala veliko goro posode, ki sem jo umazala. Zvečer sva se pogovarjali o moji kuharski umetnosti in sva ugotovili, da bi jajca morala mešati nad soparo, kar pa ni bilo napisano v knjigi. Potrudila se bom drugič. Iris Faflek, 4. a, OŠ E. Kardelj, M. Sobota Srečanje z jamarjem Nekega dne je prišel k nam jamar. Razkazal nam je skrivnosti kraškega sveta. Ko je prišel, se nam je najprej predstavil. Rekel je, da je raziskal že okrog sedemdeset jam. Ko je začel plezati, je bilo raziskanih 5000, zdaj pa že 6500 jam. Na tabli nam je razložil, kako se razlikuje brezno od jame. Rekel je, da moramo zmeriti širino in globino. Če je globina manjša od širine, je to jama. Razkazal nam je sifone, argonske ježke, ponvice, stalaktite, stalagmite in največjo jamo na svetu. Imenuje se Mamutska jama. Ameriški jamarji so jo raziskovali več kot petdeset let. V jami so bili z džipi, čolni, kolesi. Hodili so tudi peš. Nato nam je začel predvajati diapozitive. Najbolj zanimiveje bilo devetdnevno potovanje. Razkazal je tudi druge jame. Rekel je, da Rusi menijo, da je njihova jama druga največja na svetu, vendar je nočejo pokazati. Pripovedoval nam je tudi o Erazmu Predjamskem, ki je živel v Postojni. Povedal je, kako so ga lovili, on pa se je skril v predjamski grad. Njegov hlapec ga je izdal in jim rekel, da jih vsak dan gleda skozi majhno odprtinico. Takrat, ko je Erazem gledal, so vsi ustrelili s topovi. Nobeden ga ni zadel, vendar mu je priletela v glavo skala in je bil takoj mrtev. V jamah je videl tudi kristalčke. Opisal je tudi, kako se je poškodoval med plezanjem. Nato je končal. Vsi smo mu ploskali. Pripovedovanje o jamah je bilo zelo zanimivo. Sašo Kovač, 4. a, OŠ K. D.-Kajuh, M. Sobota KAJ SEM RES POVEDAL? O NEKI KANDIDATURI V zadnji številki Geza Bačič z začudenjem ugotavlja, da se mu je prvi postavil v bran novinar Marjan Dora. Pomanjkljivost radijskega medija je, da marsikatera izgovorjena misel izzveni drugače, kot je bila rečena, zato so tudi njena tolmačenja sila različna. Zato prosim uredništvo, ki, pa čeprav med pismi bralcev, objavi nekaj o mojem delu, da naj ostalim bralcem omogoči tudi, da izvejo vsebino tistega, s čimer naj bi bil branil Gezo Bačiča. Zato prilagam izvirni in v ničemer popravljeni tekst, ki sem ga na radiu objavil v ponedeljek, 12. marca, na Valu 202. Marjan Dora, novinar Radia Ljubljana predsednikom pomurskih občinskih skupščin, v katerem jih obvešča, da odstopa od kandidature za predstoj- najboljša ta hip DELO V GOZDU — Narisal Denis Šiško, oddelek podaljšanega bivanja OŠ Stročja vas. Razmišljanje o življenju Disco glasba, vrtenje barvastih luči, videorekordetji, toki-vokiji, sateliti, sexi filmi, dobri fantje. . . So pogovori današnjih pubertetnikov. Le kam to pelje? Le kam to vodi? V meglene daljave, prizore mrtvih ljudi. Zakaj na svetu je sovraštvo, ki ubija in ti grozi? Zakaj na svetu ni ljubezni, ki te veseli? Človek človeka sovraži. Le kam to pelje? Le kam to vodi? Čas se prehitro vrti. Starši nimajo časa za lastne otroke, grebejo se za denarjem, vsak hoče biti bogatejši, imeti hoče vilo ob morju,, vikend v gorah. Denar in samo denar!!! Denar igra največjo vlogo v njihovem življenju. Otroci takih staršev ne najdejo ljubezni doma, zato se spuščajo v družbo kadilcev in alkoholikov, omamljeni so in predajo se mamilom. Ko starši opazijo, je že prepozno, prepozno se je posvečati otroku, ki je zapeljan v svet mamil. Da. tedaj je že pozno, prepozno za vse.________________________________ Tovarne, hidroelektrarne ... škodijo zdravemu življenju, uničujejo naravo ... Le čemu vse to? A ni bilo lepše takrat, ko so naši starši bili otroci, ko so se babice in dedki zibali v objemu mladosti... Ni bilo TV, dobrih avtov, in tovarn in ... Vse se je gibalo v čudovitem ritmu, vse je bilo naravno, človek ni sovražil sočloveka, starši so imeli čas za svoje otroke . 1. Danes pa čas hiti, vrti se kot ognjena krogla, dokler.. . Življenje je.sila, neznansko močna sila, ki je sestavljena iz tisočerih manjših sil, ki pritiskajo na življenje, ga uravnavajo, omamljajo in UNIČUJEJO. SANDRA ZRINSKI, 6. b, OŠ PUCONCI Preselil sem se Ime mi je Boštjan. Sem učenec tretjega razreda OŠ Rogašovci. Sem novi učenec na tej šoli. Prej sem obiskoval OŠ Kamnik, oddelek Duplica. To je zelo velika šola z veliko telovadnico. V razredu nas je bilo dvaintrideset učencev. V Rogašovce sem se preselil avgusta. S prijatelji in sošolci se dobro razumemo. S tovarišico Zinko sem tudi zadovoljen. Edino, kar pogrešam na tej šoli, je to, da je telovadnica brez slačilnice. V Prekmurju mi je zelo lepo. S sestro imava tudi psička, ki ga v bloku nisva smela imeti. Boštjan Turza, 3. raz., OŠ Rogašovci MOJA BABICA Moja babica stanuje v Zagrebu. Živi v bloku. Je upokojena. Zelo se veselim srečanja z njo. Z očkom jo večkrat obiščeva. Takrat se peljeva z babico po Zagrebu s tramvajem. Zanima se za moj uspeh v šoli. Vesela je, če je z menoj vse v redu. V Radgono pride, a redkeje, ker je bolehna. Ima me zelo rada, to vem. Če bi živela bližje, bi ji pri delu večkrat pomagal. Neno Kos, 3. d, OŠ Jože Kerenčič, Gornja Radgona Pomlad Prišla je spet pomlad, ki veseli se je star ali mlad. Sonce vsak dan topleje sije, meni pa srček hitreje bije. Ptice selivke se vračajo, otroci zunaj veselo skačejo. Kužek laja: »Hov, hov, hov! Pomlad je, hajd na lov!« Anita Novak, 7. raz., OŠ Kapelski vrh STRAH Sedim v učilnici in razmišljam. Misli mi plujejo daleč v druge kraje. Sprehajam se po starem srednjeveškem gradu. Zunaj je temno kot v rogu, luna se še ni prikazala in strah me je. Domišljam si, da slišim loputanje oken, škripanje vrat, žvenketanje okenskih šip. Čutim veter, ki nalahno pihlja onstran zidov. V kotu gradu je postavljen viteški oklep, slišim treskanje mečev po njem, udarjanje kovine ob kovino. Občutim nekaj mehkega ob nogi. Koža se mi naježi in od groze ne upam pogledati k nogam. Premagam strah in pogledam. Ogabna črna mačka se mi vije okoli nog, sama kost in koža jo je. Usmilim se je in jo pobožam. Napotim se dalje, pogled mi odtava tja gor v visoke strope in kote, kjer je vse prepredeno s pajčevino. Groza, slišim skovikanje sove. Predramim se in kar odleže mi, ko slišim namesto skovikanja sove prijeten glas kukavice, ki se oglaša iz šolskega sadovnjaka. OGLA KOREN, 8. a, Oš Draga Lugarič, Lendava S prehodom na večstrankarski sistem se bo v dnevni politični praksi marsikaj spremenilo. Bolje rečeno, nič več, ne bo tako, kot je bilo doslej. Ukinjajo se številne, dobro plačane in privilegijev polne funkcije, ne bodo več od boga dane ali, bolje rečeno, s pripadnostjo eni partiji vnaprej zasedene, pa tudi kroženja s funkcije na funkcijo bo enkrat za vselej konec. Dolga leta smo živeli ob nikoli uresničeni paroli: po funkciji nazaj na prejšnje delovno mesto. Pa smo . imeli številne, že celo mladinske funkcionarje, ki so postajali politični invalidi. Začel je kot sekretar občinske konference ZSMS. Nadaljeval kot njen predsednik. Potem je imel na izbiro: da gre za kakega izvršnega sekretarja partije ali sekretarja socialistične zveze ali tajnika občinske skupščine. Najbolje zapisani so prišli celo do funkcij v republiški mladinski organizaciji. Poteklo je desetletje in več in naš funkcionarček je praktično izčrpal vse svojemu dosegu še možne funkcije. Potem se je v kadrovskem loncu začelo kuhati, kako bi naš kader preživel preostali dve tretjini delovne dobe. Kar križali smo se, kakšne rešitve vse so našli. Od pomočnikov direktorjev največjih in najbolj uspešnih firm z nedoločljivim opisom del in nalog — takole pomočnik za samoupravljanje in politično delovanje. Kaj če so se v firmah takim pridobitvam upirali!? Prišla je direktiva, in če firma ni hotela, da njene vodilne politično diskvalificirajo, je morala popustiti. Zelo priročna so bila tudi sekretarska mesta v sisih. Pa pokrajinski štabi so z velikimi plačami in malo dela požrli veliko množico takih zaslužnih in težko zaposljivih kadrov. Hvala bogu je, vsaj kaže tako, taka praksa enkrat za vselej končana. Seveda nihče ne more prerokovati, ali bodo zdaj nove partije tudi takrat, ko bodo, če bodo prišle na oblast, od svojih predhodnikov prevzele to nečedno prakso ali pa bodo dejansko prekinile z njo. Tak, nekoliko daljši uvod sem si privoščil, ker bi rad spregovoril o konkretnem primeru. Ob koncu tedna je namreč podpredsednik RK SZDL ali socialistične stranke, Geza Bačič, poslal kratko sporočilo vsem štirim nika organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti, na katero ga je predlagal republiški zavod za šolstvo in o kateri so v zadnjih tednih razpravljali v občinskih skupščinah. Nekoč so bila soglasja občinskih skupščin za take kandidature avtomatizem, zdaj pa so se, vsaj v Ljutomeru in Lendavi, delegati iz učiteljskih vrst uprli. Rekli so, da je Bačič politolog in da oni potrebujejo na tej funkciji pedagoga, torej jim ta kandidat ne ustreza. Ker so bili v obeh občinah v zborih KS in DPZ zborih za kandidata, proti pa so bili v zborih združenega dela, bi moral zdaj slediti usklajevalni postopek, vendar ne bo več potreben zaradi Bačičeve odločitve, da odstopa od kandidature, Ce gledam skozi prizmo funkcionarskih prehajanj s položaja na položaj, se načelno celo strinjam z vsem, kar se je in kakor se je zgodilo. Pri tem me moti zgolj obrazložitev zavrnitve Bačičeve kandidature. Da ne ustreza, ker ni strokovnjak. Bačič je po osnovnem poklicu predmetni učitelj s strokovnim izpitom in ravnateljskim stažem. Diplomirani politolog je postal s študijem ob delu. Tema diplomske naloge na FSPN je bila narodnostna politika v Pomurju s poudarkom na dvojezičnem šolstvu. Zato bi bilo veliko bolj pošteno in normalno, ako bi delegati učitelji, ko so rekli, da Bačiča nočejo, rekli, da zato ne, ker je bil dolga leta politik, komunist in da se jim je z marsikatero svojo akcijo in izjavo v časih, ko je bil predsednik medobčinskega sveta SZDL in sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Pomurje, zameril. Da ga ne marajo zato. Pričakujemo pa lahko, da se bo s tovrstnimi težavami pri iskanju zaposlitve srečeval marsikateri akter dosedanje politične scene v Sloveniji. Edino, kar mislim, da bi bilo pošteno do tistih, ki so zdaj v takem položaju, je, da jim ne bomo odrekali dela, ki so ga po izobrazbi, izkušnjah in sposobnostih kvalificirani opravljati. To, kakor se je na konkretnem primeru začelo v Pomurju, je druga skrajnost, katere pristaš pa nisem. Leskova mast je za takšne premalo Ivo Maučec, predsednik društva za varstvo in vzgoj0 ptic Slavček iz Beltinec, Je moj nekdanji učitelj, in ko sem prebral njegov članek o zakrknjenih ljudeh, ki so z dreves potrgali valilnice za zunanj ptice, sem najprej pomislil na to, da bi jih bilo potrebno namazati z leskovo mastjo. K3' kor pravi tista pesem, ki smo se je nekoč učili v šoli, o grd®' bah grdih paglavih, ki morijo ptice v gnezdu in si zato zaslužijo, da jih namlatimo z leskovo palico. Toda videti je, kot da ne gre za paglavce. Tako je videti p eni strani iz pisanja, po drug strani pa bi lahko tako sklepali po nekem splošnem uvidu-Paglavske združbe, ki se tu i tam pojavijo v kakšni generaciji ter mečejo ptice iz in podstavljajo noge starim ženskam, ki so na poti k mas, se kmalu izživijo. Kakor p3_ to zase zahteva človeška nara va, da namreč mora uničeva 6 da bi spoznala odvratnost teg početja. ? Valilnice pa so potrga h z drugič. Odveč se mi zdi tuk 1 postavljati srce prebadajo® _ vprašanja o globini te surovosti, vsekakor pa je več vprašanj kot odgovorov. . Kaj pravzaprav pomaga sojati takšne in podobne reci družbi, ki nima niti toliko korekturne moči, kot jo i®3! . paglavske klape? Toda ah n J v prihodnji odlok o kaznih Z onesnaževalce okolja, ki »o morale biti zelo visoke, Pre lagamo tudi dodatek, da ta šno kazen plačajo tudi l'5*1’ uničujejo ptičje valilnice^ D bo ta dodatek ostal, tudi ce n^ bi bil sprejet, marveč bi se p® javil samo kot predlog, kot d kument časa? Za Zelene ", Štefan Smej Protest zoper kosovizacijo življenja v Prekmurju To, da je Srednješolski center teh-niško-pedagoške usmeritve iz Murske Sobote že dolga leta poligon za merjenje moči različnih dejavnikov v občini, je že lep čas jasno vsakomur, ki pobliže pozna dogodke zadnjih let. Vendar tokrat ne nameravamo obujati spominov na farso, v kateri sta se zaradi podtikanj in raznovrstnih pritiskov umaknila dva ravnatelja, in odstirati zakulisja, ki razkrivajo neslavno vlogo političnih in sodnih organov pri tem ter realsocialistično metodo njihovega dela, saj bi bil popis predolg. Tudi nočemo obnavljati vseh zaslišanj profesorjev in drugih delavcev Centra, ki jih je v teh letih — za blaginjo naroda in za varnost države ter sistema prav gotovo!? — opravila tukajšnja UNZ, saj bi za natančen seznam potrebovali že računalnik. Hočemo pa protestirati proti dejanju, ki dokončno razkriva vso bedo in necivil(izira)nost nekaterih sodnih organov in nekaterih organov pregona tukaj. V sredo, 28. februarja, in v četrtek, 1. marca, tega leta je namreč okrog 70 delavcev Centra podpisalo interno zahtevo za sklic-zbora delavcev, ki se glasi takole: »V očeh javnosti smo razglašeni za malopridneže, ki da se zabavajo na račun učencev in ki jih mora zato preverjati UJV. Naše inventurne komisije so označene za nesposobne in jih kontrolira UJV. Naše vodstvo je obtoženo zlorabe položaja in ga oblega UJV. Celo vrsto naših učiteljev zaradi mentalno neuravnovešenih osebkov zaslišuje UJV. SKRATKA: VSAKDO - NAJSI BO LOKALNI NOVINARCEK, PATOLOŠKI MAŠCEVALNEŽ ALI POLICAJ IZ SOSEDNJEGA KRIŽIŠČA - LAHKO IZKORISTI MEDIJE, SODIŠČA IN TOŽILSTVA, FORUME, VARNOSTNO SLUŽBO IN SI OB NAS OBRIŠE BLATO S SVOJIH ČEVLJEV. Kako dolgo še? Kako dolgo bomo še držali svoje hrbte za predpražnike? Kako dolgo bomo še dopuščali, da se stvari urejajo (in nikoli uredijo) mimo nas za zaprtimi vrati? Kako dolgo bomo še dovoljevali, da nam vodstvo ne da ustreznih informacij in nas pušča v položaju, ko vsi vemo vse in nihče ničesar? ČE SI ZA TO, DA SE TA PRAKSA UKINE IN DA SE SKLIČE ZBOR DELAVCEV, NA KATERE^ NAJ SE STVARI POJASNIJO- » PODPIŠI!« NZ V petek, 2. marca, so delavci ® iz M. Sobote zahtevo zasegli, ces gre za »s strojem z velikimi črkami pisan plakat«, ki »ima vse znake z3 J ve vsebine«. n Ker je imel zbor delavcev na m razčistiti in preseči nekatera na šoli ter opredeliti načine čim b šega delovanja šole (kar se je v P® deljek, 5. marca, popoldne tudi lo), se dejanje UNZ in njenih delo jalcev izkaže kot poskus, prept® normalno in uspešno delovanje s Kdo si to želi? e. Takšnemu početju vsi, ki sm‘J.°xno njeno zahtevo podpisali, ? . nasprotujemo, od režiserjev in '8 . cev v tej novi farsi (preiskovalni s nik, UNZ ..) pa pričakujemo, ®a do svoja dejanja javno pojasnili- P. S.: Glede na izpričano ažurn»»_ tukajšnje UNZ se je javna predsta tev in odpisovanje tega protestn pisma izkazalo za nemogoče, saj kušnje kažejo, da bi bilo v hitrem času zaseženo. Zato podpisnike tega pisma poiščete . omenjenem »plakatu«, ki je še zme na UNZ M. Sobota. v V imenu skupine podpisnik Cvetka Temlin. IZREDNO UGODNI NAKUPI! IZREDNO UGODNI NAKUPI! Kmetijsko trgovsko podjetje Marko Slavič Ključarovci št. 19 V ZALOGI IMAMO VES GRADBENI MATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH: • vreča cementa le 67,40 din • opeka križevskih opekarn (veliki mo- dul) le 7.50 din komad • vreča apna 43 din OB NAKUPU Z NAROČILNICO STE OPROŠČENI PLAČILA PROMETNEGA DAVKA! KMETIJSKA MEHANIZACIJA: • sejalnice za koruzo • enoosne prikolice (cena le 32.000 din) • v zalogi imamo Sipove kmetijske stroje UMETNA GNOJILA - SEMENSKA KORUZA - VSE VRSTE KRMIL Možna dostava na dom! Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu 87 731. STRAN 12 VESTNIK, 5. APRILA 199? OBVESTILO Na volitvah 8. aprila 1990 bodo pripadniki madžarske narodnosti volili med drugim tudi delegata za posebni volilni enoti: št. 80 v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije, in št. 16 v Družbenopolitični zbor Skupščine republike Slovenije. V obeh navedenih posebnih volilnih enotah imajo pravico glasovati tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki živijo zunaj narodnostno mešanega območja- Ti pripadniki narodnosti lahko glasujejo na volišču št. 139 v Murski Soboti, KS Partizan I, v prostorih TVD Parti-zana, ali na vseh drugih voliščih na narodnostno meša-nem območju. Na volitvah 12. aprila 1990 bodo pripadniki madžarske ^rodnosti volili delegata tudi za posebni volilni enoti: št. ~ v Zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije in št. 38 v Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota. U obeh navedenih posebnih volilnih enotah imajo pravico glasovati tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki delajo v podjetjih, organizacijah in skup-n°stih, ki imajo sedež zunaj narodnostno mešanega ob-njočja. Ti pripadniki narodnosti lahko glasujejo na voliš-cu at- 098 Uprava občine Murska Sobota, A. Kardoša 2, v avli velike sejne dvorane Skupščine občine M. Sobota. Občinska volilna komisija t v Murski Sobot1 trgovsko in posredniško podjetje trgoagenit MARIBOR, MELJSKA CESTA 1/1. 21^27oGENT MAR,BOR’ Meljska c. 1/1 tel. (062) 23 163, Posredovanje prodaje stanovanj: c'h°kn° komfortno stanovanje, blok v Raden-m1 stanovanjske površine za pribl. 420.000,00 din. ■sobno komfortno stanovanje, 30 m’ stano-,?pj®ke površine, v Ljubljani centru za pribl. . 350.000,00 din. ure P° te,ef°nu a,i osebno vsak dan od 8. do 10. AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota p.o. * - - V I I I V AVTOMOBIL? r^o naS na bakovski ulici 29 v Murski Soboti, kjer vam bosi^ jn ~n°’ v ro^u ’n n’zk° ceno opravili vsa avtoklepar-mobiiu ^^^"ska dela na vašem tovornem ali osebnem avto- STE LASTNIK TOVORNJAKA, KI JE POTREBEN SERVISIRANJA ALI POPRAVIL? mehaniki vam bodo v dogovorjenem roku in kako-n° °Pravili vsa potrebna popravila in izvedli vsa servisna in "a Preventivnovzdrževalna dela. e se na Bakovski 29 ali pokličite po telefonu — številki 21 884. ^“^UJEMO VAS! Novonovo r°aajnmo in montiramo izpušne cevi in lonce 8 *se vrste avtomobilov PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 41. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 41. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 42. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v torek, dne 17. aprila 1990, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red: 1. Izvolitev in poročila verifikacijskih kkomisij zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter ugotovitev prisotnosti delegatov družbenopolitičnega zbora; 2. Potrditev zapisa 40. seje zbora združenega dela, z dne 22. marca 1990 in 41. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 8. marca 1990; 3. Poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota v letu 1989; 4. Predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000; 5. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o volitvah delegatov v zbore skupščine občine. (SKRAJŠANI POSTOPEK) 6. Predlog odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v občini M. Sobota; 7. Predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za ureditev kmetijskih zemljišč — melioracijo v k. o. Bukovnica; 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja Bakovci; 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta obrtne cone ob Markišavški ulici v M. Soboti; 10. Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za »Potrošnikov vogal« v M. Soboti; 11. Osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini M. Sobota za leto 1990 (SKRAJŠANI POSTOPEK); 12. Sklep o ukinitvi celodnevne vzgojno-izobraževalne oblike dela na osnovni šoli 17. oktober Beltinci; 13. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 14. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. OPOMBA: Gradivo pod točkami 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 obravnavata samo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delegatom družbenopolitičnega zbora ter delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije. Informacija k 13. točki dnevnega reda bo podana na seji. POROČILO O IZVAJANJI) REFERENDUMSKEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1986-1990 V OBČINI MURSKA SOBOTA V LETU 1989 V decembru 1985. leta so delovni ljudje in občani občine Murska Sobota z referendumom odločili uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov za izgradnjo osnovnošolskih objektov in modernizacijo cest v občini. Samoprispevek se plačuje v naslednji višini: 1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 1 % od pokojnin, 2,5 % od katastrskega dohodka, 1,5 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti in v višini 1 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu plačujejo občani na začasnem delu v tujini. Samoprispevek je uveden za obdobje od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. Odlok o uvedbi samoprispevka s programom izgradnje osnovnošolskih objektov in modernizacije cest je objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja, št. 4/86. Predloženo poročilo je pripravljeno na podlagi poročila Občinske SIS za izobraževanje za izgradnjo osnovnošolskih objektov in poročila Občinske SS za ceste za izvedbo modernizacije cest. V letu 1989 je bilo z občinskim samoprispevkom zbrano 2,345.739.— din ali za 1208 % več kot leta 1988, od tega so prispevali delavci v združenem delu 2,274.912.— din ali 1258 % več, zaposleni v samostojnem osebnem delu 43.708.— din ali 1218% več, kmetje 17.854.— din ali 256% več ip delavci na začasnem delu v tujini 9.265.— din ali za 163 % več kot v letu 1988. Zbrana sredstva so bila v skladu z odlokom o uvedbi samoprispevka porabljena 50 % za gradnjo osnovnošolskih objektov in 50 % za modernizacijo občinskih cest. Na posameznih področjih je bil referendumski program realiziran v naslednjem obsegu: 1. NA PODROČJU IZGRADNJE OSNOVNOŠOLSKIH OBJEKTOV V letu 1989 so bila zbrana in porabljena naslednja sredstva: PRIHODKI - v din — Prenesena sredstva iz leta 1988 2.823,50 — Sredstva občinskega samoprispevka po stopnji 0,5% 1,168.764,40 — Pospešena amortizacija 827.724,90 — Drugi prihodki (obresti) 136.673,10 — Prispevek KS Bakovci in KS Dokležovje 45,000,00 SKUPAJ 2,180.985,90 ODHODKI _ v din a) Dograditev OŠ Bakovci Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela 1 561 047 70* PPrema..................., , 157.58930 Investicijski inženiring in dokumentacija 11.866 90 SKUPAJ 1,710.504,50 b) Priprava za gradnjo prizidka OŠ Kuzma Izdelava projekta 15.960,00 Geomet. raziskave g 800 00 Idejni projekt, inv. teh. dokumentacija, sprememba namembnosti zemljišča । 173 go Opravila inv. inženiringa 35^000 00 SKUPAJ 60:933,80 VSEGA SKUPAJ (a + b) 1,771.438,30 Razlika med prihodki in odhodki 409.547,60 din je prenešena v letu 1990 med sredstva za gradnjo prizidka OŠ Kuzma. Iz zbranih sredstev je bilo v letu 1989 porabljeno 1,710.504,50 din za gradnjo OŠ Bakovci in 60.933,80 din za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije in priprave za gradnjo prizidka OŠ Kuzma. Dokončna vrednost investicijskih vlaganj v OŠ Bakovci bo znana naknadno ob dokončnem obračunu po ugotovljenih dejanskih izmerah opravljenih del. . . . Rok izgradnje OŠ Bakovci je bil november 1989. Izvajalec gradbenih del SGP Pomurje je gradnjo končalo v januarju 1990 in rok iz-eradnie presegli predvsem zaradi zamujanja z deli določenih kooperantov Zgoraj cmenjena vrednost je bila poravnana v pogodbenem roku in s tem so bile zagotovljene fiksne cene ne glede na prekoračitev roka izgradnje. . . . , , . . Z dograditvijo OŠ Bakovci je bilo pridobljeno 12 novih učilnic m adaptirane 4 učilnice. V novih prostorih se je pouk začel februarja le-tOS Inženiring, opravila skupaj z gradbenim in finančnim nadzorom ie opravljal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota. J V skladu z ugotovitvami in stališči Skupščine občine Murska Sobota s seje 30. marca 1989 k poročilu o izvajanju referendumskega programa v letu 1988 je bila v letu 1989 izdelana investicijsko-tehni- čna dokumentacija skupaj s projektom za gradnjo pnzidjta Llsnovne šole Kuzma. Iz referendumskih sredstev so bila tudi ptidoMjenai dtota-čena sredstva za gradnjo tega prizidka. Za prizidek OŠ Kuzma je izdelan projekt z wfikostgi® objekta 1887 m2, od tega znaša novogradnja 1356 m2 in adaptacija obstoječimi prostorov 531 m2. Novogradnja obsega tudi telovadnico v izmeri 462 m2. Referendumski program izgradnje osnovnošolskihi objektov za. obdobje 1986—1990 vsebuje 9 objektov. V letu 1986 je Mia financirana dograditev osnovne šole Prekmurske brigade kot prenešena obveznost iz prejšnjega referendumskega programa. V leta 1988 zgrajena večnamenska telovadnica pri OŠ E. Kardelj in v leta 1989 opravljena dograditev učnih prostorov pri OŠ Bakovci. V letošnjem leta pa se ta> pristopilo h gradnji prizidka pri OŠ Kuzma. Tako bodo do konca referendumskega obdobja zgrajeni 3 objekti, ki predstavljajo v celotni vrednosti referendumskega programa 62 %. Gradnja vseh ostalih objektov iz referendumskega programa: nebo realizirana in jih bo treba predlagali za naslednji program po letu 1990. Ugotavlja in ocenjuje se, da so vzroki zaostajanja izvajanja referendumskega programa v izpolnjevanju obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, v tem, da ni prišlo do določenega predvidenega združevanja sredstev OZD, nižji od načrtovanega je tasE delež sofinanciranja krajevnih skupnosti in delno zaradi izredno močnih: rasti gradbenih cen, ki so rasle veliko hitreje kot prihodki iz nih virov financiranja. II. NA PODROČJU MODERNIZACIJE CEST V letu 1989 so bila za modernizacijo cest zbrana in porabljena; naslednja sredstva: PRIHODKI — v dim — združena sredstva TOZD 0,50 % iz dohodka po Saš o temeljih plana 1,6763683®' — 0,50 % občinskega samoprispevka 1,168-7643© — Skupnost za ceste Slovenije za manj razvita območja 49D^ti&3® — Prispevki KS za sofinanciranje obnov — asfaltiranje L cest 2®7.33&80i SKUPAJ 3344.40&J» ODHODKI — v dim — Plačila izvajalcem del za obnovo L cest in nadzor 2342:60133® — Odmeritve na L cestah 144.E683® — Izdelana tehnična dokumentacija za obnovo L cest 31353^9 — Odplačila kreditov 77.8523® SKUPAJ: 2,79637^9® Razlika med zbranimi in porabljenimi sredstvi je bila uparaHjje-na za izvajanje ostalega dela programa Občinske SIS za ceste, ki irii v sklopu referendumskega programa. Iz zbranih sredstev so bili modernizirani in asfaltirani nasleditji odseki lokalnih (L) cest: — dokončanje del na ureditvi križišča z R 355 — MarkSaresita in Noršinska ulica v skupni dolžini 0,60 km z ureditvijo dveh avtobus-nih postajališč na Lendavski ulici, kanalizacijo za odvod meteorne vode, delo pločnikov in zgrajeno potrebno kanalizacijo za namestitev semaforjev. Skupna vrednost vseh del znaša 72.60230 din. Dela jje izvajalka; SGP Pomurje M. Sobota in so končana v celoti. — L 4210 na odseku Prosenjakovci—Pordašinci—Motvairjievci w dolžini 6,71 km. Vrednost del znaša 324.70930 din. Dela jje izvajate Cestno podjetje Maribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest M, Srobota. — L 5680 na odseku Tešanovci—Vučja gomila—Sete v dolžini 7,12 km. Vrednost del znaša 549.39130 din- Dda je izvajate SGP Pomurje M. Sobota in so končana. — L 5645 na odseku M. Sobota—Marinšavci v doližmi 13® fant Vrednost del znaša 169.257,00 din. Dela je izvajalo podjetje »Cest®« Varaždin in so končana. — L 5645 na odseku Markišavci — Puconci v dolžim 13®Ent-Dela je izvajalo podjetje »Cesta« Varaždin in so v^avnem kormčanuL Vrednost del znaša 523.907,70 din. — L 5692 na odseku Hodoš—Dolenci skozi vas Hodoš v dolžini 2,12 km. Dela je izvajalo SGP Pomurje M. Sobota in so kora&ta. Vrednost del znaša 902.736,50 din. Skupna vrednost programa obnov — afaltiranjja — I cest w teta 1989 znaša za 19,35 km 2,542,603,10 din. Vsa dela izvajanja modernizacije cest so se oddajala na osnovi zbiranja najugodnejšega ponudnika. Strokovni nadzor nad rzvstjja-njem del je opravljala Služba za nadzor pri 7NL Pomurja M. Sobota-. Po končanih delih opravi ustrezna komisija imenovana s strani inšpekcijskih služb strokovni prevzem za vsak odsek ceste. Izvajanje sprejetega programa modernizacije cest v leta 1989 jje potekalo v skladu s sprejetim referendumskim programom in srednjeročnim planom Občinske SIS za ceste za obdobje 1986—199®. Z izpolnitvijo programa v letu 1989 je referendumski program modernizacije cest do leta 1990 v celoti realiziran. Tako jie moderniziranih vseh 49 km načrtovanih cest. UGOTOVITVE IN STALIŠČA ODBORA ZA SPREMLJANJE RE- FERENDUMSKEGA PROGRAMA Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa > ura sna ^^an plovci Garda Selani Nlažovje Puoonci 13 7 5 1 21:8 19 13 8 2 3 20:13 18 13 6 4 3 24:9 16 13 7 2 4 21:13 16 13 5 4 4 24:21 14 13 6 2 5 13:20 14 13 4 5 4 19:12 13 13 4 3 6 15:19 11 13 3 5 5 15:19 10 13 4 2 7 17:23 10 13 3 4 6 15:21 10 13 1 2 10 16:42 4 — ODBOJKA--------------------------------------------- Tokrat same zmage V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih s 3:0 prepričljivo premagal Mežico. Najboljši v zmagovalni ekipi je bil Rajnar. V naslednjem kolu gostujejo Ljutomerčani v Braslovčah. V drugi republiški ženski odbojkarski ligi vzhod je Pomurje v gosteh premagalo Comet s 3:0, Mladost pa v Murski Soboti Braslovče s 3:1. V naslednjem kolu se igra v Murski Soboti pomurski derbi med Pomurjem in Mladostjo. Beltinci in Cven pomurska prvaka V Murski Soboti in Puconcih sta bila finalna turnirja pomurske odbojkarske lige za moške in ženske,.-kjer so sodelovale po tri ekipe. Pomurska prvaka sta postali ekipi Beltinec (moški) in Cvena (ženske). Rezultati — moški — Beltinci:Cven 2:1, Cven:Pomurje ml. 2:0 in Beltinci:Pomurje 2:1. Vrstni red: 1. Beltinci, 2. Cven, 3. Pomurje. Ženske — Cven:Puconci 2:1, Cven:Radgona 2:0 in Puconci:Radgona 2:0. Vrstni red: 1. Cven, 2. Puconci, 3. Radgona. NAMIZNI TENIS 0RI PRESENETIL Sklepni jugoslovanski mladinski TOP turnir, ki je bil v Crikveni-ci, je v dveh dobrih skupinah zbral vseh 24 igralcev, ki so si pridobili pravico do nastopa, med njimi po dolgem času kar tri Pomurce v prvi kakovostni skupini. Lahko smo zadovoljni z odličnim mestom Orija ter osmim mestom Kusa, razočaranje pa pomeni le deseto mesto Rihtariča. Ori, ki je prvič igral v najboljši skupini, je prijetno presenetil ne toliko z igro kot uvrsttvijo, ko je z rezultatom 5:6 zasedel peto mesto, kar je njegov najboljši rezultat doslej v mladinski konkurenci na zveznih tekmovanjih. Prijetno presenečenje pomeni igra in uvrstitev Kusa, ki je tudi prvič igral v najboljši skupini, ko je z rezultatom 4:7 zasedeli zanj zelo dobro osmo mesto, in če ne bi zaradi slabih živcev po nepo-, trebnem izgubil še nekaj partij, bi bila njegova uvrstitev še boljša, je pa to doslej njegov največji uspeh na zveznih mladinskih tekmovanjih. Popolnoma pa je odpovedal Rihtarič, ki je že lani igral v najboljši skupini in zasedel odlično šesto mesto, tokrat pa je bil z rezultatom 4:7 šele deseti in zlasti skrbi njegova pasivna in slaba igra, saj se je pokazalo, da od lani ni v igri čisto nič napredoval. Tradicionalni Kajuhov memorial v Ljubljani letos ni zbral tako kakovostne in množične udeležbe kot prejšnja leta, Sobočani pa tudi niso dosegli boljših rezultatov, zlasti zbuja skrb njihova slaba igra, kar je slab znak pred nadaljevanjem tekmovanja v drugi zvezni ligi in bodo morali ta kratek čas izkoristiti za več treninga, če ne želijo že na začetku neprijetnih presenečenj. V ekipni konkurenci je prva ekipa (Unger, Benko) v četrtfinalu premagala Radnik s 3:1, v polfinalu nepričakovano izgubila z italijansko ekipo San Dona z 1:3 in v boju za tretje mesto prav tako nepričakovano s kranjskim Merkurjem z 2:3. Druga ekipa (Benkovič, Sapač) je izgubila že v prvem kolu s Čakovcem z 0:3. Med posamezniki je Benko zasedel četrto mesto, ko je v četrtfinalu premagal Ungerja z 2:0, v polfinalu izgubil s Smrekarjem z 1:2 in v boju za tretje mesto s Komcem z 1:2. Unger seje uvrstil med osmerico, Benkovič pa je izpadel že v drugem kolu po gladkem porazu s Šarlahom z 0:2. M. U. STOLPEC UREDNIKA SCTPU pomurski prvak V Murski Soboti je bilo srednješolsko prvenstvo v odbojki za moške. Sodelovalo je sedem ekip. Rezultati — SKŠ:SDEŠ 2:0, SZŠzSŠKPEU 0:2, SCTPU .SŠDNU 2:0, SKŠ:SŠKPU 1:2, SCTPU:SŠGTU 2:0 in SŠKPEU:SCTPU 0:2. Vrstni red: L SCTP Murska Sobota, 2. SŠKPEU Lendava, 3.—4. SKŠ Rakičan in SŠTGU Radenci, 5.—7. SŠDNU Ljutomer, SDEP Murska Sobota in SZŠ Rakičan. N. Bale Nogometaši Ljutomera — člani prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota. StojijO od leve: Hošpl, Oletič, B. Budja, Bot, Nemec, D. Sobočan, Peršolja, Štefanec, Škrbenta in Babič (trener). Cepijo: M. Budja, R. Sobočan, Kosi, Semenič, Stojko, Filipič in Pavšner. Manjka D. Novak. Foto: F. M. »je 3:0 1:0 a 2:2 12 9 2 1 35:13 20 12 9 1 2 34:13 19 12 9 1 2 32:12 19 12 6 2 4 32:16 14 12 4 5 3 21:19 13 12 3 5 4 26:25 11 12 5 1 6 19:23 11 12 4 2 6 16:23 10 12 4 2 6 19:27 10 12 3 2 7 22:28 8 12 2 1 9 13:35 5 12 0 4 8 17:35 4 I mnl ^SBniaknPa''ih 1:2 ^BTer^^ilovci 2:1 3=2 Grad ,ec 6:0 *Pače i°doš p’ IM p”ci >ah Nec ^evci A 10 2 1 7 18:32 ^Lendava Ničar p . . • kolo Radost r 0:2 b 1:1 jSt n"°Š Snci galica Sea Na 8 pNa M^ovci ^“stje Graničar MS 10 7 2 1 29:8 16 10 8 0 2 31:15 16 10 6 2 2 41:20 14 10 5 3 2 22:24 13 'ci10 4 2 4 33:25 10 10 3 2 5 18:35 8 10 2 2 6 17:24 6 10 3 0 6 19:27 6 10 1 4 5 17:35 6 10 2 1 7 18:32 5 estje 2:2 ' ranei 1:0 10 7 3 0 25:10 17 10 6 2 2 15:10 14 10 6 1 2 23:9 13 10 5 2 3 24:14 12 10 6 0 4 20:18 12 10 5 1 4 24:21 11 i 10 3 1 6 17:19 7 10 3 0 7 13:33 6 10 1 2 7 10:23 4 ’0 2 0 8 9:23 4 --KEG LJ ANJ E---------------------------------- Kocbek pomurski prvak Na kegljišču Vikenda v Radencih je bilo finalno tekmovanje- za člane pomurske lige v kegljanju. V sklepni del se je uvrstilo 16 najboljših, v kvalifikacijah pa je sodelovalo 46 kegljalcev. Zmagal je Branko Kocbek (Elrad) s 416 podrtimi keglji pred Stanetom Djuri-čem (Mura), 395, Brankom Jeričem (Mesna industrija), 390, Slavkom Kocuvanom (OŽ MS), 388, in Brankom Hojnikom (Avtoradgona), 387 podrtih kegljev. M Salamon Zmaga in poraz Nafte V petnajstem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je Pro-leter iz Varaždina premagal Nafto iz Lendave s 4832:4831 podrtimi keglji. Posamezno: Kopinja 840, Žalik 823, Zupanec 814, Horvat 796, Radakovič 787 in Matko 771 podrtih kegljev. V šestnajstem kolu tekmovanja pa je Nafta premagala Podravino iz Ludbrega s 4917:4884 podrtimi keglji. Posamezno:Horvat 838, Žalik 833, Kopinja 816, Kerman 825, Levačič 806 in Zupanec 799 podrtih kegljev. M. Žalik ŠPORTNE IGRE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Odslej mešane ekipe Športnorekreacijske igre krajevnih skupnosti, ki jih vodi poseben odbor pri ZTKO Murska Sobota, so se v soboški občini uspešno uveljavile in so sestavni del letnih programov posameznih krajevnih skupnosti. V prizadevanjih za še boljšo organizacijo in novo vsebino je odbor pripravil osnutek letošnjega programa športnorekreacijskih iger, o katerem bodo razpravljali predstavniki in organizatorji iger iz krajevnih skupnosti soboške občine v ponedeljek, 9. aprila 1990, ob 19. uri v sejni sobi Partizana v Murski Soboti. Na letošnjih športnorekreacijskih igrah krajevnih skupnosti bodo tekmovali: v teku s hoduljami, teku v vreči, vlečenju vrvi, skoku v daljavo, (štafeta), sestavljanju kmečkega voza in žaganju drv. Novost je v tem, da so ekipe mešane (moški in ženske) in da je starost določena — pri ženskah nad 25, pri moških pa nad 30 let. L. Z. —JUDO----------------------------------------- Potočnik tretji V Slovenski Bistrici je bilo republiško člansko prvenstvo v judu. Od pomurskih predstavnikov se je najbolje odrezal Potočnik (Ljutomer), ki je v kategoriji do 60 kg zasedel tretje mesto. Fajtinger (MS) in Lebar (Lj.) sta bila v isti kategoriji peta. Magdič (Lj.) pa je v kat. do 71 kg zasedel peto mesto. T. K. Hašaj, Cuk in Vehab prvi V počastitev osvoboditve Medžimurja je bilo v Čakovcu tekmovanje v judu za pionirje in mladince. Med 300 tekmovalci so bili tudi pomurski judoisti in dosegli nekaj odličnih uvrstitev, saj so osvojili tri prva, dve drugi in šest tretjih mest. Najuspešnejši so bili: Hašaj (31 kg), Čuk (34 kg) in Vehab (42 kg), ki so zasedli prva mesta. Druga sta bila: Emiša (31 kg) in L. Cikajlo (34 kg). Tretja mesta pa so zasedli: Lazar, Horvat, Kuplen pri pionirjih ter Šeruga, Brozovič in T. Vehab pri mladincih. Pavlič je bil peti. Kos sedmi in Fekonja osmi. V ekipni uvrstitvi je Murska Sobota zasedla tretje mesto. T. Kos ---KOŠARKA------------------------------------- Mladost in Sloga prvaka Sklenjeno je bilo občinsko prvenstvo soboške občine v košarki za mlajše pionirje in pionirke. Z izjemo pionirjev Tišine so sodelovali le tekmovalci in tekmovalke iz soboških osnovnih šol. Pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa OŠ I Murska Sobota (mladost) brez poraza z 12 točkami pred OŠ II in OŠ HI, po 9, ter Tišino, 6 točk. Najboljši strelci: Miloševič 65, Kostovič (oba OŠ I) 53 in Štiblar (OŠ II) 50 točk. Pri mlajših pionirkah pa je zmagala ekipa OŠ III Murska Sobota brez poraza z 8 točkami pred OŠ II, 6, in OŠ I, 4 točke. Najboljše strelke: Friškičeva (OŠ III) 37, Šarotarjeva (OŠ II) 35 in Potočnikova (OŠ III) 31 točk. —§AH------------------------------------------ Tradicija in pojem Bilo je na dan kolesarskega maratona med radgonskim pomurskim sejmom pred desetimi leti, ko so Feri Horvat, direktor Radenske. Florijan Re-govec, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, in Alojz Hvala, predsednik odbora za množične tekaške prireditve v Sloveniji, prišli do ideje, da bi kazalo v naši pokrajini, kjer nimamo takih možnosti kot drugod po Sloveniji, da bi organizirali smučarske teke, organizirati množične tekaške maratone. V tem času so maratone tekli že v vseh prestolnicah sveta. Naklonjenost delovne organizacije Radenska, ki ima posluh tudi za športno-re-kreacijske prireditve, je pripomogla, da je bil še istega leta organiziran prvi tekaški Maraton treh src v Radencih pod pokroviteljstvom Radenske. Presenetljivo visoka udeležba, saj se je na prvem maratonu v Radencih zbralo okrog 1500 tekačev, je dala nove spodbude ljubiteljem množičnih prireditev in tako so nastali kar trije maratoni treh src v Radencih, Bovcu in Kranju. Ustanovljen je bil organizacijski odbor tekaškega Maratona treh src v Radencih, ki skoraj v isti sestavi deluje že deset let, ves čas pa ga vodi kot predsednik Martin Sreš. V odboru so znani telesnokulturni delavci iz soboške in radgonske občine ter delavci Radenske. Prvi tekaški Maraton treh src, ki je potekal na zahtevni progi — po asfaltu, makadamu in gozdni poti — ter v vročini, je uspel, saj so bili zadovoljni tako tekači kot organizatorji. Od takrat pa do danes se je maraton vsako leto dopolnjeval in postal tradicija in pojem množičnih športnorekreacijskih prireditev pri nas. Tak pa bo prav gotovo ostal tudi v prihodnje. Feri Maučec || 10 2 0 8 9:23 4 MM LENDAVA Vi1* 1:1 3d S” pr°s’a ?vn',niia "oipija 9 9 9 9 8 7 4 3 2 2 3 2 2 1 1 0 2 4 5 6 36:11 24:10 13:20 20:38 13:27 16 11 8 6 3 ^-KASAŠKI ŠPORT------------------------------------s Četrta zmaga na Dunaju Na mednarodni kasaški dirki na dunajskem hipodromu Kreau je Marko Slavič mlajši iz Ključarovec s petletnim kasačem Adamom Adannom, le-ta je last Marka Laha iz Komende, ki pa ga trenira, prepričljivo zmagal na 2300 m dolgi poti z avtoštartom s kilometrskim časom 1:20,4. To je njegova četrta letošnja zmaga na Dunaju Poleg tega pa je zasedel tudi druga, tretja, četrta in peta mesta. S tem je najboljši lanskoletni slovenski voznik dokazal, da sta z očetom Markom tudi dobra trenerja. Adam Adannoje bil namreč že na treningu v Avstriji, pa ni dosegal takšnih rezultatov. Pričakujemo lahko, da bo Marko Slavič mlajši tudi v prihodnje razveseljeval ljubitelje.kasaškega športa ne samo z odličnim kasačem Adamom Adannom, temveč tudi s še neodpisanim Duvanom MS in odličnim dvoletnikom Atiko MS. Sicer pa tačas trenira iz hleva Marka Slavica 10' kasačev, od katerih jih bo večina tekmovala tudi na domačih dirkališčih. Kaže, da tako močne zasedbe Slavičevi iz Ključarovec še niso imeli. F. Maucec Pomursko pionirsko prvenstvo V Lendavi je bilo pomursko prvenstvo pionirjev in pionirk v šahu. Sodelovalo je 33 tekmovalcev in tekmovalk. Pri mlajših pionirjih je zmagal Sedonja (MS) pred Hreljo (Le.) in Škrabanom (MS), pri mlajših pionirkah pa Maričeva (MS) pred Maukovo (Radenci) in Je-rebičevo (Beltinci). Med starejšimi pionirji je osvojil prvo mesto Perko (Videm) pred Kelemenom (MS) in Kosom (Radenci), med starejši-,mi pionirkami pa je zmagala Maričeva pred Vigalijevo in Štefanečevo (vse MS). J. Gerenčer —ROKOMET----------------------------------- Pomursko prvenstvo Ob koncu tega tedna se bo začel spomladanski del tekmovanja v pomurski rokometni ligi za člane, članice in pionirje. Jesenska prvala sta ekipi Polane II (ženske) in Bakovec H (moški). —ROKOMET--------------- Nepotreben poraz V prvenstveni tekmi prve republiške moške rokometne lige so rokometaši Pomurke Bakovec gostovali pri ekipi Prul in izgubili z 19:20, čeprav so vodili s štirimi goli prednosti. Strelci: Štefan Lovenjak in Petek po 5, Anton Lovenjak in Lebar po 3, Horvat 2 in Žugelj enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovčani doma s trboveljskim Rudarjem. —TIŠINA---------------- Prvenstvo Pomurja v krosu Športno društvo Tišina organizira pod pokroviteljstvom ZTKO Murska Šobota odprto prvenstvo Pomurja v krosu. Tekmovanje bo v petek, 6, aprila 1990, ob 14. uri na Tišini (dvorišče pri gradu). Tekmovali bodo na tisoč metrov dolgi progi v 16 kategorijah, od mlajših pionirjev do rekreativcev, starih nad 30 let. Prvi trije tekmovalci bodo prejeli kolajne. —ŠAH------------------- Prvi turnir V Bakovcih je bil prvi šahovski turnir za pokal krajevne skupnosti Bakovci. Sodelovalo je 40 šahistov in šahistk. pri najmlajših je zmagala Lea Števanec. Pri nekategornikih so bili najboljši v skupni uvrstitvi Bojan Kegl, Janko Brunčič in Ivo Lukič, pri kategornikih pa Igor Kos, Danilo Hari in Alojz Kos. J. Rožman 5- APRILA 1990 STRAN 15 Radijski in televizijski spored od 6. do 12. aprila PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjo oddajo soboškega radia v novi dan in konec tedna. Poslušajte, sodelujte!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.10 Predstavitev strank — ZSMS, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 21 232 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, glasba, obvestila, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV LJUBLJANA 9.00 Nedeljska kuhinja (humor Mikija Roša, Srečanje na pomurskem valu, Kviz 10 sekund), 12.00 Oddaja v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Pregled novic, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV LJUBLJANA 9.05 Mozaik: Spored za otroke. Narodni parki, Nedelja na vasi, 43 let pozneje. 10.45 Bluebell, angl, nad. 15.25 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Tednik. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Volitve 90: Soočenje predsedniških kandidatov. 21.05 Tajne službe, serija. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Smiley-jevi ljudje, angl, nadaljevanka. 23.15 Pogledi. 0.10 Slamnati psi, ameriški film. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 17.50 Tv studio Maribor. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert orkestra RTV, prenos. 22.00 Skupščinska kronika. 22.30 Videonoč. 8.30 Nemščina. 9.00 Spo-I red za otroke in mlade. I 10.20 Ovčar Hobo, amer, nanizanka. 10.50 Periskop. 11.45 Naša pesem. 14.35 Rock kompas. 15.20 Mladinski film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 Športni dogodek. 18.35 Poslednja oaza. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Lepi upi, franc, nad. 23.15 Lepa si, Jeanne, kanadski film. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Ples na vodi, amer. film. 21.50 Satelitski programi. LJUBLJANA 8.35 Danes volimo. 8.50 Otroška matineja. 10.10 Lepi upi, franc, nad. 11.00 5.30 Prebujajte se z nami! (Tudi če nimate pravega veselja vstati vam ni treba obupati: kljub temu lahko poslušate RMS, le radijski sprejemnik prinesite k postelji!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas 5.30 Prebujajte se z nami! (Kdor misli, da je na svetu dolgčas, se hudo moti: še vedno se lahko krtkočasite ob radijskih sprejemnikih!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 5.30 Prebujajte se z nami! (Tudi sredi tedna z vami in za vas, če vas kaj jezi ali veseli, smo tukaj, da se z vami o tem pomenimo. Seveda, če VI to želite!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (telefonski TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 069/21-232 in 21-579) številki 5.30 Prebujajte se z nami-(Predvsem tisti, ki delate na zemlji ali kar živite od nje, poslušajte četrtkovo jutranjo oddajo — v njej bo koristen nasvet prav za kmete!), 8.W Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddaj«) 16.15 Kulturna oddaja-17.00 Aktualno, 17.20 Reklama, glasba, 18.00 Stara nova godba. TV ZAGREB 13.25 Kvizkoteka, ponovitev. 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.20 Izobraževalni program. 17.59 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Mup-pet show. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Zakon v Los Angelesu, amer. nan. 20.55 Domači show program. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Kulturni magazin. 23.05 Noč z vami. 1.10 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.20 Ljubček Kreuzberg, 22.15 Filmske novosti, 22.45 Dvoboj v Mexiku (f), 0.25 Miami Vice (n). Drugi program 15.00 Šport, 16.45 Hoel (n), 17.30 Svet živali, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Žgodovina prostozidarjev (dok. f), 21.20 Iz sveta filma, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.50 'Umetnine. TV MADŽARSKA 9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.00 Odgovor, po romanu T. Deryja, pon. 16.50 Narodne za zbo- re. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno. 19.10 Filmski večer, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Lepi gozdni cvet, spevoigra. 21.00 Panorama, svetovna politika. 22.00 TV kino: Vnebovzetje Kustersove mame, nemški film. Alo, 11.30 12.00 13.00 alo, humor, serija. Domači ansambli. Kmetijska oddaja. Danes volimo. 14.05 Dediščina Guldenburgovih, zadnji del. 14.50 Kolo sreče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Henri, kanad. film. 18.20 Danes volimo. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Balkan expres, serija. 21.00 Zdravo. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.50 Hunter, amer, nadaljevanka. 23.35 Lov na zeleni diamant, ameriški film. 2.00 Kako smo volili. Program LJ 2: 13.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnev- ZO ljubljanska banka | Pomurska banka d. d. Murska Sobota 9.05 Mozaik: Lutkovna igrica, Mladinski pevski zbor iz Madžarske, Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.40 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Stavkokaz, angl., drama. 21.25 Kako smo volili. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Operne zgodbe, angl, serija. 23.20 Hunter, amer. nad. Program UJ 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Pustolovščina-slikar-stvo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Osmi dan. 20.40 Po sledeh napredka. 21.10 Športna oddaja. 21.25 Izza kulisja Jugovizije. 22.15 Tenis — posnetek iz Portoroža. 22.45 Satelitski programi. 10.30 Nemščina. 11.00 Mozaik: Sedma steza, Osmi dan. 15.05 Nemščina. 15.35 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik: Šolska tv. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zapeljivec, angl. nad. 21.00 Nashville v oknu. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Hunter, amer, nad. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.10 Svet športa. 19.00 Slovenska ljudska glasbila. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Postavitev opere. 22.05 Satelitski programi. । TV LJUBLJANA ITV LJUBLJANA TV ZAGREB TV ZAGREB 11.00 SA 1, inform. zabavna oddaja, Saga o For-sythih, angl. nad. 13.00 San Remo 90, posnetek. 14.45 Snežna kraljica, risani film. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik 1. 17.00 Tv dražba. 17.30 Maček pod čelado, dramska serija. 18.30 Tv dražba. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Alf, humor, serija. 20.50 Kje so fantje, ameriški film. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.35 Športna sobota. 23.00 Noč z vami. 1.05 Poročila. nik. 20.00 Biblija, angl, serija. 20.50 Kuduz — Resnice in laži, dokum. oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi. TV ZAGREB 14.00 Poročila. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Po letu 2000, avstral. serija. 17.00 Žandar proti Marsovcem, francoski film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pot na jug, dramska serija. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.40 Noč z vami. 0.45 Poročila. TV ZAGREB 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroška oddaja. 9.00 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.20 Izobraževalni program. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.45 Dokumentarna oddaja o revoluciji. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Osmi dan v tednu, drama. 21.10 Meridijani, zunanja politika. 2L40 Tv dnevnik 3. 22.05 Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.20 Številke in črke. 17.40 Otroka oddaja. 18.15 Super pokal v vaterpolu: Mladost— Sisley, prenos. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Vojne usode, serijski film. 21.10 Signali, kontaktni magazin.22.40 Tv dnevnik 3. 23.05 Noč z vami. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 9.00 Mozaik: Spored za. otroke. 9.20 Stavkokaz, angl, drama. 10.30 Zapeljivec, angl. nad. 15.10 Žarišče. 15.40 Hunter, amer, nad. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik: Resnice in laži, dokum. odd., Po sledeh napredka. 18.25 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Obsedno stanje, franc. 9.00 Spored za otroke- 9.30 Šolska tv: Pota odraš- čanja, Rumena minuta-Estetska vzgoja, Mlini na Krki, Slovenci v zamejstvu. 15.10 Žarišče. 15.40 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Slovenci v za- film. 22.25 daja. nad. 22.05 Tv dnevnik 3. Kaoma, glasbena od-23.00 Hunter, amer. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 V. Bellini: Norma, opera. TV ZAGREB mejstvu. 17.15 Šolska tv, ponovitev. 18.25 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik l-20.05 Bluebell, angl. nad. 2:.00 Kako smo volu1- 2i.3O Tednik. 1—- no 22.35 Tv Prvi program 14.15 Mladinski spored, 18.00 Pan optikum, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tvspored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Umazani triki (f), 23.40 David (f). * Drugi program 14.00 Šport, 15.15 Glasbene želje, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Trije bratje (f), 22.05 Šport, 22.35 Zabavni večer. TV MADŽARSKA 17.00 Sončnica, kulturni program. 9.05 Za otroke. 9.40 Dagi, amer. film. 10.05 Ptice trnovke, pon. 10.50 Mladinski magazin. 11.50 Oddaja v nemščini. 12.20 Panorama^ 14.50 K novi seriji. 15.15 Šolski zvon. 16.10 Pesmi dveh stoletij. 16.45 Barkochba. 17.40 Pravni primeri. 18.30 Sosedje, pon. 20.10 Gy. Kabos. 20.25 Trije moški odveč, kriminalka. 22.05 F. Novak, portret. Prvi program 9.00 Ponovitve, Mladinski spored, 14.00 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam o sebi (dok. oddaja). 21.20 Jon-ny (opera). Drugi program 9.00 Matineja, 13.30 Šport, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sherlock Holmes (f), 22.00 Nepodkupljiv šarm denarja (f), 23.40 Miami Vice (n). Prvi program 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Biilovvbogen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hunter, 22.10 Izbrani (f). Drugi program 16.30 V iskanju popolnosti (n), 17.00 Japonski upokojenci (dok. f), 17.30 Lipova cesta (n), 18:00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj (n), 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kokain (dok. f). Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Bulowbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstralska divjina (f), 21.07 Če bi sosedje vedeli (n), 22.06 Invazija z Marsa (f), 23.35 Miami Vice (n). Drugi program 16.30 V iskanju popolnosti (dok. f), 17.00 Svet živali, 17.30 Usmeritev, 18.00 . Sužnja Isaura (n), 18.30' Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Da ali ne (kviz), 21.07 Zunanjepolitična reportaža, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. 14.55 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.20 Slovani, izobr. oddaja. 17.50 Otroška oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Moderni časi. 20.30 Trije kondorjevi dnevi, ameriški film. 22.25 Moderni časi, nadaljevanje. 23.00 Tv dnevnik 3. 23.25 Noč z vami. 1.30 Poročila. dnevnik 3. 22.55 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Rdeči boogie. _ Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi-17.50 Tv studio Ljubljana-19.00 Alo, alo. 19.30 1’ dnevnik. 20.00 Bill Oddie raju, angl, dokum. serija-20.25 Mali koncert. 20.3’ Večerni gost. 21.20 Kratka raziskava o kruhu. 21.50 8a telitski orogrami. TV ZAGREB 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroška oddaja. 9.00 Šolsk* |TV AVSTRIJA Prvi program 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, 21.20 Zapeljiva skušnjava (f), 23.30 Zadnja igra (f). Drugi program 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Soodvisne zahteve (tv f), 22.00 Čas v sliki, 22.30 Spomini, 23.30 Svet tridesetih. program. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 13.40 Šolski pfO' gram. 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik •• 17.20 Kulturna dediščina, izob. oddaja. 17.50 Otroška oddaja. 18.20 Številke in ke. 18.45 Zeleni prstan, do-kum. oddaja. 19.15 Majhna skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 ZIP, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka-22.45 Noč z vami. TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA /O ljubljanska banka | Pomurska banka d. d. Murska Sobota | Prvi program 13.30 Mladinski spored,, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Bulovvbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Giulia (f), 22.30 Videoteka. Drugi program 16.45 Svet živali, 17.30 iskanju popolnosti, 18.0" Sužnja Isaura, 18.30 GlaS; bene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki’ 19.45 Inkvizitor (f), 20.15 Dok. oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Za otroke. 10.20 Orhideje, kratki film. 11.05 Zoo na Floridi. 14.50 Govorimo o čem boljšem! 15.30 Nogomet na angleški način. 15.55 Svet jezika. 16.45 Formula L, igrana serija. 17.25 Koncert, odlomek. 18.15 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.50 Dnevnik. 20.15 Pustolovec, italijanski film. 22.05 Tele-šport. — Varianta: 20.00 Volitve ’90, drugi krog, do ponedeljka zvečer. ... Volitve ’90, drugi krog, nadaljevanje nedeljskega programa (do 19.30). 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog; prosto plavanje. 21.10 Presenetljive zgodbe, angleška serija, epizoda: Pomežikni trikrat! 21.35 Umetnina tedna, Mans Memling: Kalvarijski oltar. 21.40 Mojstrske arije; Donizettijeve skladbe. 22.10 Marioneta, pesmi Gy-orgya Petrija. 23.00 TV dnevnik. 9.00 Na preži na žabe, dokumentarni film. 9.50 TV loto. 10.00 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.40 Telovadba za 16.15 Panonska 16.25 Poročila v 16.30 Naš ekran, invalide, kronika, nemščini, v srbohr- vaščini. 17.05 G. Balla in futurizem. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 18.20 Novi reflektor. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ptice trnovke, 5. del. 21.55 Dokumentarni film. 22.55 Tenis. 9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.30 Studio '90, pon. 16.36 Video novice. 16.45 Poročila v slo-vaščini. 16.50 Zgodovina madžarskega vojnega letalstva. 17.15 Poje Olga Be-regszaszi. 17.50 Dan poezije. 19.00 Gledališki večer, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gledališki večer: Kot že delamo, spevoigra, prenos iz Vigszinhaza. 23.15 Namizni tenis. 8.50 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.35 Zob za zob, nemška serija. 11-35 Barenboim o Beethovnu, pon. 12.00 Telovadba za invalide. 16.30 Nogomet na angleški način. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v srbohrvaščini. 17.05 Okusi so različni. 17.55 Kozmos, ameriška serija-19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zastoj, češki film. 21.45 Domače ogledalo. 23.10 TV dnevnik- /O ljubljanska banka [ Pomurska banka d. d. Murska Sobota ta^pisuje JAVNO DRAŽBO za B. prodajo naslednjih odpisanih osnovnih sredstev: Blagajniške mize Primat 3 kom. Izklicna cena je 200,00 din. Razno pisarniško pohištvo (mize, stoli) po seznamu na oglasni deski Ljubljanske banke Pomurske banke d. d. Murska Sobota. Inventar je naprodaj po klavzuli VIDENO—KUPLJENO. Po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Pred pričetkom dražbe morajo interesenti plačati 10 % varščino. Javna dražba bo 10. 4. 1990 ob 11.00 uri v prostorih banke v M. Soboti. Ogled osnovnih sredstev bo od 10.00 ure dalje. PZC, tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota razpisuje dela in naloge glavnega fizioterapevta za mandatno dobo 4 let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, je potrebno izpolnjevati še naslednje: — VI. stopnja VIP zdravstvene usmeritve — višji fizioterapevt, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd Splošna bolnišnica M. Sobota, Rakičan, Ul. dr. Vrbnjaka 6. Prijavljene bomo o sklepu obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Bogatejši, udobnejši, sodobnejši bo prostor, opremljen z izdelki iz medenine po vaši ali naši zamisli. Zato vam ponujamo veliko izbiro opreme: mize, stole, luči, karnise, obešalnike, ogledala, postelje, profile za dekoracijo in druge izdelke, vse to kakovostno, hitro in po solidnih cenah. ZAPOSLITEV: Iščemo več KV delavcev, kovinarske stroke, z delovnimi izkušnjami. inž. Josip KELEMEN, dipl-ekon., M. Sobota, Lendavska 5, tel.: 25 157. STRAN 16 VESTNIK, 5. APRILA 19g0 kino PARKAHu F1LMOV V KINU '-aprihURSKA SOBOTA od 6- do Stol film °n4?' 'n 1915. uri amer, pu-NJE^ ^OLJENJE ZA UBIJA- NAlMnvr-11! ^p'^na filma! ojaK >S' film 'z SER|JE L0VšrF^^ONDLI' SAJ PUSTO-KA NF Hn/'KCIJ TEGA JUNA-^prilo?^ Opojnost 9'15' un amer. erot. film 8 anr k .7 trda er°tika sl°l fi!m°nAVA5’ 'n '7‘ ur' amer. pu-NJE ™ DOVOLJENJE ZA UB1JA- GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 6X5. ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. ® 62 103. M-7685 ŠKODO, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do februarja 1991, prodam. Marija Zelko, Dolnja Bistrica 155. M-7686 ZASTAVO 128 SKALA, staro 7 mesecev, prodam. Milan Salajko, Murska Sobota, Gregorčičeva 55. Informacije po 15. uri: IS* 21 538. M-7689 NISSAN SONY, star tri leta, zelo dobro ohranjen, prodam. ® po 19. uri: 75 956. M-7824 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. ® 22 688. M-7827 JAWO 175 ccm, tomos avtomatic in pony ekspres prodam. Jug, Vanča vas 18. M-7828 DIANO, registrirano do junija, in motor ter menjalnik za golfa poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-7831 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Lipa 37. M-7833 RENAULT 4, letnik 1984, prodam. Červek, M. Sobota, Ulica ob kanalu 16. M-7835 KOMBI 850 AK, letnik 1981 (za 18.000,00 din), in MERCEDES 240 D, letnik 1970 (35.000,00 din), in peugeot 304, prodam. S* 71 175. M-7838 ZASTAVO 101 (po delih) prodam. Modni salon ONA Cecilija Miholič, LENDAVA, Kranjčeva 61 vam svetuje: »Oblecite se modno, športno in po zelo ugodnih cenah v oblačila iz jeansa v naših modnih salonih v Lendavi (odprto od 7. do 15.), Črenšovdh (od 14. do 18.) in Murski Soboti, Kidričeva 27 (od 8. do 16. ure).« 9 V naših butikih so oblačila za otroke, ženske in moške! 9 Izkoristite ugodnost obročnega odplačila! OPojnoot'9'15' uri amer erot-10 a °ST ~ » erotika DEkif iz vi 'n 19- uri amer. film Jemna ZcnlTAJSKE Četrti, iz-KTIVNA d2JografiJA, atra-PRETRFs??n K GLASBA STA OB zgodbi5^1 ljubezenski filma’ S eben Car tega || PRIPOROČAMO! dekle iz kita"?«-19' uS amer-Fllm 12.anr ČETRTI n,m HRIB SMrti '9' Un amer' V°jn' .SE vraCa viet-T° EDEN^a^11 ZAGOTOVO je MOV Na Iskrenejših fil-nanj; TEMO — ne pozabite ^^alovci ^VOLJENjkzAaUB1rjAPNJtEfi'm VVARTBURG, letnik ohranjen, prodam. © 24 309. M-7692 FORD TAUNUS 1,6, 1986, dobro Informacije: letnik 1980, Gančani 196. M-7841 Vodarn PRODAM prodam. S 46 411. M-7693 ŠKODO 110 L, električni štedilnik in masivno spalnico prodam. Puconci 17. M-7694 WARTBURG LIMUZINO, letnik 1986, prodam. S 62 216. M-7696 FORD ESCORT 1,6 GL, letnik 1982, prevoženih 74.000 km, 5 vrat, garaži-ran, naprodaj. © 75 540. M-7697 LADO SAMARO 1300, staro 18 mesecev, 3 vrata, pet hitrosti, prodam. © 21 838. M-7698 ZASTAVO 616 D, letnik 1977, neregistrirano, prodam za 7.000,00 din. © 24 757. M-7699 NSU prodam. ©24 844. M-7751 ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 1986, registrirano do 28. februarja 1991, ugodno prodam. Anton Šajt, Murska Sobota, Kopališka 3. M-7752 MOTORNO KOLO TOMOS 14 M, letnik 1988, prodam. Andrej Hozjan, Mala Polana 30, p. Velika Polana. M-7757 Izdelava prevlek za vse vrste avtomobilov. Obnova sedežnih in kotnih garnitur. Janez IVANEK, Segovci 51, pošta Apače Priporoča se za obisk! OPEL REKORD, starejši model, prodam. Moščanci 74. M-7843 AVTO FIAT 1500 ELEGANT, vozen, prodam. Precetinci 27, p. Bučkovci. IN-14049 ČZ ENDURO 175 prodam. Cena 4.000,00 din. Kuhanec, Murska Sobota. Stara 10, ® 23 681. M-7851 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1981, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kupšinci 23. M-7854 RENAULT 9, bele bane, star dve leti, 30.000 km, kot nov, prodam. Ogled Ivana Regenta 29. Informacije od 9. aprila naprej, ® 22 326. M-7801 FLORIDO 1,4, novo, ugodno prodam. ® 76 050. M-7870 MOPED APN 14, prevoženih 1000 km, poceni prodam. (069) 36 505. M-7874 MERCEDES 307 D, letnik 1980, ka-ramboliran, prodam. S* (069) 24 362. M-7843 ZASTAVO 101, letnik 1976, po ugodni ceni prodam. Alojz Rožman, Hrastje-Mota 55, p. Radenci. M-7844 LADO 1500, letnik 1981, prodam. S* 77 355. M-7848 ZASTAVO 128, staro eno leto, in seno v balah prodam. Skakovci 17. M-7850 MOPED AVTOMATIK, star tri leta, prodam. Krog, Murska 102. M-7878 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Borejci 27, p. Tišina. M-7883 MOPED avtomatic z garancijo, ugodno prodam. ® 25-054. M-OP PLUGE IMT, IB-cotae, krožne brane, 28 diskov, prodam. Markišavci 32. M-7823 ČISTILA za industrijo, gospodinjstva in mehčalec za perilo izdeluje in prodaja po ugodni ceni: JOŽE JANDL Ljutomer — Zacherlova 18, tel.: (069) 81 895 PRODAM KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR STEVR 180. s priključki, ugodno prodam. Bogojina 5. M-7825 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI ugodno prodam. ® 7044L M-7«37 IMT 558 ter kombajn ciass evropa prodam. Košaiin. Grad 28. M-7845 MOTOKLLTIVATOR GORENJE KOSOR ACME s priključki: kosilnico in frezo, malo rabljeno, rabljene osi s kolesi za dvoosno prikolico in elektromotor Siemens. 5,5 KW, prodam. Kuronja, Neradnovci 9. M-7846 STAREJŠO HfSO z gospcaarsKrm poslopjem in približno 70 arov sadovnjaka. v Prosečki vasi, možen dokup obdelovalne zemlje, primerne tudi za vinograd, prodam. Gostilna Gergjek. Tišina. M-7669 TAKOJ VSELJIVO HIŠO NA BLEDU, 120 nr' (telefon, centralno ogrevanje in garaža), prodam. Informacije telefon: 064 77 055. M-7809 NEDOGRAJENO HIŠO V KROGE prodam 063 852 220. M 7810 STAREJŠO KMEČKO HIŠO, klet gospodarsko poslopje in sadovnjak v Zibercih pri Apačah, skupaj je 30 a. prodam. Informacije do 9. ure: 062 35 092. M-7519 VINOGRAD, star sedem let, s 5 ari gozda (voda, elektrika), ob cesti Morava pri Bučkovcih prodam. Informacije v večernih urah. 1eF 069 87 499, dopoldne »069 21348. M-7819 DVA TRAVNIKA, njivo in gozd v Nuskovi, v približni 70 a. prodam. Poizvedbe po telefonu: 23 122. M-7826 VINOGRAD s. kletjo in garažo (trifazni električni priklop), na Goričkem, prodamo. 2! 975. M-7839 PARCELO, 80 arov (vse gradbeno, v celoti ali več manjših), prodam. Mala' Polana 76. M-7864 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. 23 429. M-7869 DVE GRADBENI PARCELI v P»-concih prodam. Telefon po 15. uri: 45 268. M-7457 HIŠO V ŽIŽKIH (5 sob, kopalnica, kuhinja, klet, trifazni tok), velik, vrt in sadovnjak, prodam. ® (069) 70212. M-7475 VINOGRAD, sadovnjak in gozd (pri Jožefu na Štrigovi), prodam. Velika Polana 119. M-7876 DOLF JX, dizel, letnik 1987, prodam. »25 409. M-7642 WLF, dizel, letnik 1984, avgust, in AUDI 80 S, letnik 1977 november, Rrodam.®7! 643. M-7643 hRODA 120 L, stara dve leti, 21.000km, in JUGO 45 E, star tri le: \a’ I5000 km, naprodaj. Nen.šavci 1°59) 24 477, zvečer. M-7644 F1AT U6 P, letnik 1987, 21.000 km Prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Mthar, Puconci 89. M-7645 M 764945 prodam' Dokležovje 54' DpEL ASCONO 1,9, registrirano do marca 1991, letnik 1977, ugodno Prodam. Branko Grajner, Lešane aVz® (069) 69 049. GR-13568 "/TO PZ 125, letnik 1980, z rezerv-uu deli, prodam. Alojz Rakuša, Pht-rt? Apače pri Gornji Radgoni. Y><-13569 P, letnik 1986, prodam. Mira Pu-"ar, Paričjak 28, © 74851, interna Tn»?lužbl- GR-13576 mi^0S COLLIBRI, še z garancijo, , 'ono ohranjen, malo vožen, s čela-ugodno prodam. Roman Petrovič, Sobota, Cankarjevo naselje 24 832. M-7660 ^DA 1500, 79/80, karambolirana, 4»Prodaj. Mlajtinci 12, S (069) 48 117- M-7661 Hujšanje m odpravo celulita JUGO FLORIDO, KA INHOF MURSKA SOBOTA, Prežihova 7 a, tel.: 23 652 na podlagi strojne in ročne linfne drenaže v SALONU ESTETSKA KOZMETIKA CELOS — AN- AUDI 80, dizel, model 85, izdelan decembra 1984, prodam. Informacije po ® 21 345, popoldne. M-7763 LADA 1200, starejši letnik, v dobrem stanju, naprodaj. Gomilica 125. M-7769 MZ, nov, prodam ali zamenjam za avto. Mihael Marič, Murska Sobota, Stara 14. M-7774 ZASTAVO 750, letnik 1985, prevoženih 45.000 km, prodam. ® popoldne 22 266. M-7775 ŠKODO, letnik 1971, registrirano do 1991, prodam. Milan Tušek, Beltinci, Panonska 46. M-7777 AMI 8, potreben popravila, neregistriran, naprodaj. Šiftar, Radenci, Kidričevo naselje 7. M-7778 ZASTAVO 101, letnik 1983, in kuhinjsko raztegljivo mizo s 4 stoli ugodno prodam. Kopitarjeva 8. M-7780 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Kozic, Murski Petrovci 3. M—7784 prevoženih 5.500 km, prodam. Bratonci 124. M-7856 ZASTAVO 850, letnik 1984, registriran do oktobra 1990, prodam. ® 46 094. M-7857 JUGO CORAL 55, 11/88, rdeč, zaščiten, 17.000 km, prodam. ®21 341. M-7859 JUGO, dobro ohranjen, prodam. Lipič, Dokležovje 95. M-7861 Ribe in pica Hotiza Osmica SERVIS ZAURZOVALMKOVt Kokoši da^6 od 3 do 4 kg dobite vsak dan razen nedelje od 10. aprila telM V prodajalni VERŽEJ — lele*on 8ZO87 in 8A083 in farmi BUČKOVCI -- telefon 86-034. Za ugoden nakup se priporoča KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER — KRIŽEVCI >26 p । ^anc Lac/ ugodno prodam. v1 Franc r ’ 22 ^O, interna 12, 5,°vača 54 .V*0, Turnišče, Štefana M-7667 1974. in MO-7?Jn'šče «,°r 0 ohranjena prodam. 7668* ’ Stefana Kovača 140. M- nov, pro-Ce"eje Ma'a P°'a' V^fio prod 12’ v°zen, registriran, MostJe «• m-™7’ ujF Prodam’ ^?zen, v celoti ali po M^LTa^^SeS. M-7672 N-7679 4 Prodam. Satahovci 37. v EfJGi MiS’ Mladici"'11 l981' prodam. Ba-»lS»^ M-7680 768aBa l9«6 ’pr2LT I^°’ prva regi' «2 ’ Prodam. © 48 368. M- FIAT 750, letnik 1977, registriran do marca 1991, prodam. © 22 636. M-7785 LADO 1200 S, staro dve leti, prevoženih 20.000 km, prodam. Beltinci, Cankarjeva 8, ©popoldne 71044. M-7788 ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Šnepf, Lendavska 37 b. M-7807 AUDI 80 L, letnik 1974, odlično ohranjen, prodam. Murska Sobota, Zorana Velnarja 13. M-7808 FORD ESCORT, 1,6, letnik 1988, ugodno prodam. ©24 198. M-7812 ZASTAVO 101, letnik 1984, ugodno prodam, ©po 15. uri: M-7813 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, prodam. ©21 406, M. Sobota. M-7817 VW 1200, letnik 1974, in okrasne kokoške, prodam. Šomen, Murska Sobota, O. Župančiča 12. M-7818 GOLF, letnik 1978, ugodno prodam. © 70 737, popoldne 75 793. M-7865 ZASTAVO 101 prodam. Černelavci, Gederovska 30. M-7867 DIANO 6 L prodam. Rakičan. Cvetkova 43, © 24 386. M-7868 LADO RIVO 1500, staro dve leti, ugodno prodam. Graj, Gornja Bistrica 57. M-7789 FORD TAUNUS 1,6 L, odlično ohranjen, ugodno prodam. Hochstatter, Murska Sobota, Trg zmage 3, ©21 549. M-7792 ZASTAVO 101 LUXE 1300, letnik 1979, prodam. S 72 054. M-7793 PEUGEOT 309. letnik 88, dodatno opremljen, prodam za 140.000,00 din. © ob delavnikih dopoldne: 73 003. M-7805 ZASTAVO 101 (1,1 GX), dobro ohranjeno, staro 2,5 leta, ugodno prodam. © 72 722. M-MM DIANO, letnik 1979, registrirano do julija 1990, prodam. Zrinski, Beltinci, Ravenska 5, ©71 031, do 14. ure. M-MZ 126 P, letnik 1984, ugodno prodam. © popoldne: 21 589. M-SE GOLF, dizel, letnik 1984, ugodno prodam. Informacije po 15. uri: 45 408. M-MM MOPED ATX 50 prodam. S (069) 82 195. IN-14056 DVOREDNI SADILNIK ZA KORUZO OLT in peč ferroterm za centralno ogrevanje, 30.000 kalorij, rabljeno, prodam. Rankovci 15, Tišina. M-7753 TRAKTOR FIAT 404 - DV in bukova drva prodam. ® po 19. uri: 23 578. M-7754 TRAKTOR STEYR 86, 200 I škropilnico, lahki z gumijastimi kolesi, prikolico za avto (800 kg), kombajn zmaj 630 (po delih) in zastavo 750 L, dobro ohranjeno, prodam. ® 77 848. M-7766 TRAKTOR MF FERGUSON 135, angleški, dvobrazdni plug regent, 14-colni, in mladega volčjaka prodam. ® 46 182. M-7770 TRIDELNE TEŽJE BRANE zamenjam za lažje. Okno 140 x 120 prodam. Dankovci 40. M-7782 TRAKTOR IMT 560 in prednji nakladalnik prodam. Štefan Staus, Ižakovci 46, S 71 208. M-7786 KOSO ZA TRAKTOR IMT, škropilnico 340, plug, 10-colni, zamenjam za kosilnico z vozičkom. Naslov v upravi lista. M-7790 TRAKTOR IMT 577 prodam za 55.000,00 din. Darko Šarkanj, Nusko-va 72. M-7791 FERGUSON, 85 KM, v dobrem stanju, prodam. Motovilci 29. M-7796 TRAKTOR FERGUSON 539, s kabino, prodam. Pečarovci 76. M-7806 TRAKTOR ZETOR 7011, originalna kabina, prodam. Gančani 41. M-7815 KORUZNO SEJALNICO OLT. dvovrstno, prodam. Zelko, Crenšovci, Prekmurske čete 32. M-7816 ROTACIJSKO KOSO SIP in sadtl-nik za koruzo beker, 4-vrstni, prodam. Mlajtinci 13. M-7821 UBUMMM ODUKUE M VSBf TOČUO. ROSUO MU LEDBVO Z ZUNAMJE SITUUM POPRAVILO Z GARANCIJO NA VAŽEN DOMU! MOTOKULTIV ATOR HONDA 400, s priključki, skoraj nov. prodam. Bakovci, Partizanska 10. ©76118. M 7855 TRAKTORSKO KOSILNICO BER-TOLINI 425. bočno koso IMT, moped, nevozen, dvosedežni in kosilnico alpina prodam. © 77 117. M-7860 TRAKTOR TORPEDO 5® TX, pogon na vseh 4 kolesih, prodam. ® (069) 70 208. M-7873 TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Informacije: Melinci 170. M-7875 DVOBRAZDNI PLUG za torna vin-koviča s priklopom, prodam. © 48 459. M-7877 TRAKTOR DEUTZ 7566 prodam. Jože Dravec, Turnišče, Partizanska 14, © 72-017. M-7879 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, močnejši, in belo obleko za birmo, št. 13, čisto novo, prodam. Oto Serec, Krašči 30, p. Cankova. M-78S2 POSESTI TAKOJ VSELJIVO HIŠO z dvema garažama, ob glavni cesti Murska Sobota—Lendava, z lepo urejeno okolico, primemo tudi za obrt, prodam. Informacije do 15. ure: 23 243. pozneje 36 243. M-7537 STARO KMETUO V ODRANCIH prodam. S 04! 800 259. M-7872 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Martjancih prodamo. Informacije po telefonu: 23 122, dopoldne ali 48 459, popoldne. M-7877 PRODAM 'GRADITELJI, POZOR! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Pokličite popoldne ali zvečer: (063) 39 878. Anton Aplenc, Medlog 11, pri Joštovem mlinu, 63000 Celje. posesti PRODAM HIŠO V PRISTAVI pri Ljutomeru, 3. faza, prodam. Informacije po telefonu : 0602 55 519. M- 7623 VINOGRAD V ŠIIUGOVT — ŽELEZNA GORA, 4800 1600 trsov, zahodna lega, s staro kletjo, ob asfaltni cesti, prodam. © 042 831 322. M-OP VEC BREJIH SVINJ in krmno peso, 2 L prodam. Rakičan, Tomšičeva 35. M-7647 TELICO, brejo, zaradi bolezni lastnika prodam. Naslov v upravi lista. M-7687 BREJO KRAVO po izbiri prodam. Vadarci 75. M-7688 MLADO BREJO KRAVO prodam. Kolarič, Crenšovci 18. M-7695 MALE PU JSKE PRODAM. Magdič. Mu zg c I, pri letališču. M-778I STELNO KRAVO, zaradi bolezni lastnika, prodam. Naslov v upravi lista. M-7787 MALE PUJSKE prodam. Tišina 6 a M-7795 VESTNIK Prodajalna TEREZIJE ŽIŽEK LEŠANE 45 a ponuja mešano blago po ugodnih cenah. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Ittpg g fri9Ha ^a^Jdir1ektorica !n g|avna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, F°Parn/c an, Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Duhi® Johnov ff^t en Maučec, Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nata-^aslov ureri,?-?9raf*ja). Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). MUrskaSA^ a'^ ^rečnica inT?tal kitova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna P Je) 22-4nq 9lrektorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (frže-®faks 22-4iq n dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Te-Naročn' M Nenar°čenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ®hike v'tuiina-1/rtme^čj6 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naro-Tek - n DEM letno' ?°l00-KpnPnP pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: vestnik on 0-1-12'5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Proscen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ŠKROPILNICO KŽK 20« prodam ali menjam za les (hlodovino). Pužev-ci 34. M-7650 TRAKTOR IMT 5136 (136 KS) ugodno prodam. Informacije po telefonu: 22 722, po 19. uri. M-7469 KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem stanju, in lažji voz z gumijastimi kolesi prodam. Godemarci 8, © 86 17 L M-MM SEJALNICO ZA KORUZO OLT, 4-vrstno, in podrahljalnik, širine 180, prodam. Kobilje 28. M-7555 MOTORNO ŽAGO ST1HL 50, obračalnik, brano rau, kotel za žganjekuho, seno, avtomatik, športno kolo, trobenti amati, električno kitaro, digitalni delay in basovski zvočnik prodam. Sebeborci 53. M-7659 PLUG IMT, 14-colni, in avto mos-kvič prodam. Janko, Salovci 93. M-7663 TOMO VINKOVlC 523 s priključki ali brez njih, star dve leti, prodam. Štefan Ficko, Kovačevci 12, p. Grad. M-7673 TRAKTOR IMT 542, prodam. Naslov v upravi lista. M-7674 SILAŽNI KOMBAJN SK 80, star eno leto, prodam. Ivanci 33, Bogojina. M-7675 SILOREZNIK EOLA, dvoredni oko-palnik za koruzo, transporter, 8 m, in škropilnico krobart, 3001, prodam. © 46 004. M-7677 KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem Stanju, prodam. Jože Režonja, Ren-kovci 78. M-7700 TRAKTOR DEUTZ 48, s kabino, prodam. Drago Poštrak, Cezanjevci 53, Ljutomer. IN-14047 KOSILNICO BCS in tribrazdni plug, 14-colni, prodam. Slavko Žalar, Trgo-višče 33, Velika Nedelja, ® 062 718 131. IN-14048 Obiščite novi butik VIOLA v Grajski ulici 6, v Murski Soboti. V zalogi imamo modna ženska in moška oblačila in modne dodatke po zelo ugodnih cenah. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do '. 14. ure. I MEŠANI GOZD V KANCEVCIH, 73 arov, in njivo, primemo za vinograd, 44 arov, prodam. Informacije: Salamenci 29. M-7657 PARCELO V ODRANCIH, 10 arov, prodam. Možnost gradnje, Panonska ulica 27. M-7662 STAREJŠO HIŠO z veliko parcelo (45 + 19 arov obdelovalne zemlje), primemo za gradnjo večjega objekta, ugodno prodamo. Franc Lacko, Turnišče, Štefana Kovača 54, S 22 030. interna 12. do 12. ure. M-7666 STANOVANJSKO HIŠO. tretja gradbena faza, na robu Murske Sobote (stanovanjsko naselje Cemelavci), 230 m’ uporabne stanovanjiske površine, parcela 5,69 a. kompletna komunalna oprema, vključno s kabelsko TV (200-kratno zvišanje prispevka za spremembo namembnosti po Ur. listu SRS št. 9/90, ki znaša 227.600,00 din. že upoštevano v ceni), prodam za 630.000,00 din. Pisne ponudbe pod šifro »Zadnja priložnost« na upravo Vestnika. M-7799 GOSPODARSKO POSLOPJE NA KRAJINI, 2,3 ha zemlje, prodam. ® 063 31 374 od 7. do 9. ure in od 17. do 20. ure. M-7773 URIJO SVINJO in obračalnik za BCS prodam- Telefon po 20. uri: 73 389. GM-13566 KRAVO v devetem mesecu brejo s tretjim teletom, staro 5 let, prodam. Herman. Okoslavci 46. GR-13575 BREJO SVINJO prodam. Dolnja Bi strica 15. M-7832 PIŠČANCE, 2 kg. prodam. Tropov d, Križna 13. M-7822 DVE BREJI KRAVI prodam. Sebeborci 106. M-788I prodam PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Ogled popoldne: Petanjci 76. GR-13571 SENO, večjo količino, slamoreznico s puhalnikom, avstrijsko, in obračalnik panonija, nov. ugodno prodam. Lut-verci 62. GR 13572 BILJARD POIT prodam, »popoldne: 61 055. GR-I3577 I.ADUSKI POD. 80 m', dolg 4 m, za obloge, prodam. Gaberje 135, © 36 250. M JV > 5. APRILA 1990 STRAN 17 Razro PRODAM KITARSKI OJAČEVALNIK, 40 W. im ikovček za cSeLtričao kitaro. nov. ■protiimi ® 23 538. M-782® HUM »MAŠINO* Al ISIS HR-16 (95® DEM ) pnoafam. «22 387. Ro-umn. M-73^ »IMUNI KOTIČEK im sedežno sar-min© prodam. Mransika Sobotta, PanL /zamska p© H5_ rani. M-7S29 SENO wodanna.. Šteicmer. Kovačeva 3K ga. ■Grad. M-7830 KITAKKI OJAČEVALEC CAJE-VEC iis ija Horvata. Rtančauc. M 24 393. pri Gradu pa upnjema naaooia Dragica Bokan. Grad. «36 696 M MM 4« ČEBELJIH DRUŽIN z lanskimi maricami. aaa 1® AZ satih, prodam. Janez iRiitmiper, Kaašttaoovci 13, 69202 MaSkoatii. «40») Tl 135. M OP SADIKE VENSKE TRTE flaški ri-dfing, šipcm. Mn hurgundecj, prodam. Ceitui ®®40® dim za kos. S (069) Sil 535. Ntaiak. dopoMne »37 30 776. JN-MH53 BASS KIT ARO HOHN ER prodam. «i(W))77 1®2. M-OP NERABLJENO SPALNICO Dl KOR. ncntci. črnet prodam 20 odsto-aftssn' ceneje. 9f(M9) 87 574. IN-■14« BELO CEPLJENO VINO, večjo ko-ihSima. prodam. Slavko Sodec. Kopri »a n<6, Ljtaramer. IN-14043 BARA NI TELEVIZOR ISKRA prodam. «25 228. IN-1793 KORUZNJAK. 8 m, poceni prodam. «77232. M-78B2 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Pintar. Markovci 93 a, Ša-lto«di. ML7853 DVE GUMI (165 x 13), novi, dve gu-nJ (155 x 13), rabljeni, s platišči, priklop za passat, prodam. ®45 117. M-7558 SUHE SMREKOVE DESKE. 8 cm, prodam. « 78 249. M-7863 BARVNI TELEVIZOR, še neuporabljen. nov, prodam po zelo ugodni ceni. Balek, Jusa Kramarja 11, M. Sobota. Informacije po 15. uri, ® 22-860. M-7866 KAVČ GARNITURO prodam. Šeruga, M. Sobota, Prekmurske čele 15. M-78H BETONSKI MEŠALEC, ra-bljen, kupim. Murska Sobota, Mladinska 60, S 24 080. M-7849 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE in kmetijske stroje. Posredniška trgovina Žerovinci. Delovni čas od 11. do 16. ure. ® 062 714 113. IN-14055 razno SOBO ZA SKLADIŠČENJE v Mur-ski Soboti iščem. "S? 25 036- M-7852 PREKLIC’ Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala SCTPU M_ Sobota, smer kovinarstvo in strojništvo, preoblako-valec in spajalec kovin, izdano za Šolsko leto 1987/1988. Robert Trplan, Gornja Radgona, Pintaričeva 6. M-7658' PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Salovci, izdanega za šolsko leto 1983/1984. Ernest Lepoša, Šalovci 60. M-7755 MONTIRAM ŽLEBOVE, SNEGO-LOVE IN STRELOVODE, izdelujem ograje. S (069) 26 459. M-7764 PREKLIC! Preklicujem veljavnost diplome Centra poklicnih šol M. Sobota, avtomehanična smer, izdane za šolsko leto 1967/68. Joviča Leskovar, Ljutomer, Zacherlova 8. M-7767 PREKLIC! Preklicujem veljavnost listka od prodaje mleka za februar 1990, za vpis v hranilno knjižico 30363-6, izdano pri H KS Panonka, M. Sobota. Daniel Gaber, Jurij 82, Rogašovci. M-7768 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala CPŠ M. Sobota, tesarske smeri, izdanega leta 1971. Janez Bukovec, Kobilje 183, p. Dobrovnik. M-7776 POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI ALI RADENCIH, 30-40 m2, primeren za trgovino ali kava bar, vzamem v najem. Najemnina ugodna. ® 061 268 707. M-7772 PREKLICI! Preklicujemo veljavnost ukradene štampiljke, ki se glasi: Trgovska in storitvena delovna organizacija ABC optika-foto Maribor, p. o^, Poslovalnica 3, Murska Sobota, Tržnica. Za nastale obveznosti iz dokumentov, žigosanih s to štampiljko, ne odgovarjamo. M-MM ROLETE IN ŽALUZIJE IZDELUJEMO IN MONTIRAMO (v več barvnih odtenkih). ® 061 722 645, M-6628 zaposlitve DELO NA DOM (pakiranje, sestavljanje), sprejmem? Katica, VZO, Radenci. M-7779 SKUPINA MAGNET išče tehničnega delavca. 9 25-228. M-7793 GOSTIŠČE GRAČNER, RADEČE, išče dekle, staro nad 18 let, KV ali priučeno, za strežbo pijače in hrane. Stanovanje in hrana v hiši. Vse druge informacije po telefonu: 0601 81-666. M-OP Sobe MLADA DRUŽINA IŠČE STANO- VANJE v okolici Murske Sobote. Naslov v upravi lista. M-7798 OBČANI! Če potrebujete gradbeni material, se prijavite za rušenje šolskih zgradb. Prijave zbira Osnovna šola Bakovci do 10. aprila 1990. VESTNIK NAPRODAJ TUDI V KIOSKU V LENARTU! ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil Franc Eman iz Beznovec Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Beznovci, 31. marca 1990 VSI NJEGOVI ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jože Pal modelarski mojster v pokoju iz Gaberja 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno izrekli sožalje, darovali vence ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in govorniku Obrtnega združenja Lendava, ribiške družine KS Gaberje za poslovilne besede. Vsem še enkrat — hvala! Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Franc. Jože in Laci z družinami Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem te dragi mož. oče in stari oče ni. odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Fujs tesar iz Prosečke vasi Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govornikoma tov. Benku in tov. Hajdinjakovi za ganljive besede od odprtem grobu. Posebna hvala dr. Hauzerjevi, GD Prosečka vas in GD Poznanovci ter kolektivoma Mura in Cestnega podjetja M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Prosečka vas, 24. marca 1990 Žalujoči: žena Marija, sinova Milan in Branko ter hčerka Sabina z družinami Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica, sestra in sorodnica Marija Kovač roj. Pelcar iz Rankovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli pisno ali ustno sožalje, poklonili vence in šopke, darovali za sv. maše in druge namene ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede in DO Mura, lahka oblačila. Posebna hvala mag. dr. Štefanu Gruškovnjaku za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Alojz, hčerka Marija z možem Janezom, vnuka Vida in Vlado, bratje in sestri z družinami ler drugo sorodstvo Odhajam . . . kaj že? | Kaj res naj pridem v spomine A toliko tega je še. kar sem hotel povedati. Odhajam ... A še sem tu! V SPOMIN 7. aprila minevata dve leti tihe žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji Jože Jauk iz Skakovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu pokloni trenutek svojih misli. ŽALUJOČI NJEGOVI ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila Verona Horvat iz Gomilice Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadtlP poti, ji darovali vence in cvetje ter za sv. maše. Hva tudi duhovnikoma za pogrebni obred, pevkam za odp6 te žalostinke ter govorniku za poslovilne besede- Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Že leto dni te zemlja khje' v gomili tihi mirno spis-srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 5. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama Terezija Gergar iz Andrejec Hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen gr°b’ Žalujoči: vsi njeni najdražji ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil oče, tast, dedek in brat Matija Režonja iz Renkovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj61’’ in znancem ter vsem, ki so ga v velikem številu pospf6' mili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostin*e in govorniku za besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala kolektivu Viatotja Integrala Lendava- Žalujoči: sinova Štefan in Franc z družinama ZAHVALA V 56. letu starosti nas je po dolgotrajnem trpljenju zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Franc Mataj iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sos6 dom in znancem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, izraz1’ sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebna zahvala dr. Gregorčevi in dr. Arpiju Norčiču, ki mu lajšala bolečine. Hvala DO Blisk, GP Tiskarna, Kartonaž" in Aeroklubu M. Sobota za izkazano pozornost. Hvala gosp0^ du Kuklju iz KS M. Sobota in letalskemu kolegu Sinicu za >z' rečene besede slovesa. S spoštovanjem se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obre^ in pevcem za odpete žalostinke. M. Sobota, Krog, 28. 3. 1990 Žalujoči: žena Marjeta, sin Robert in hčerka Edita z družinam* vnuki Martina, Srečko in Andrej, brat Jani z družino in drug® sorodstvo STRAN 11 VESTNIK, 5. APRILA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Viljema Škerlaka iz Ratkovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, osedom, gasilcem domače in sosednjih vasi za poseb-no Ukazano čast ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje, nsrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govor-'koma Fereku Dajču in Gezi Hujsu za izrečene ganlji-e besede ob odprtem grobu ter domačim pevcem za p odpete žalostinke. osebna hvala vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. . Vsem še enkrat — prisrčna hvala! nlujoči: žena Gizela, hčerka Dragica z možem Gusti-jem, vnukinja Simona in Angela z družino Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nenadoma in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ivan Hanc iz Crenšovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izkazano pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo g. duhovniku za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in sodelavcem za številno udeležbo na pogrebu. Žalujoči: žena Cecilija ter otroci Olga, Vlado, Ivan, Mirko in Marička z družinami ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in prapradedka Jožefa Berdena iz Filovec se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Zveru in patru Balažiču za pogrebni obred, pevcem in govorniku KS tov. Ošlaju. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN 21. marca sta minili dve leti, polni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in nadvse dober stari ata Karel Maje iz Doliča Jožef Kovač iz Doliča sosed^'110 \srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nutkihm’ Pr'Jatebern in znancem, ki so nam v teh težkih tre-stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje Poseb ga? tak0 velikem številu pospremili na zadnji poti. na hvala g. duhovniku, pevcem, gasilcem in govorniku KS za poslovilne besede. Dolič, 22. marca 1990 Jožefa Šeruga iz Pečarovec 101 Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se govornici KS, g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. ŽALUJOČI: VSI NJENI Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala! Žalujoča družina Horst^*' S'n ^alman, hčerka Angela z možem Tonetom, vnuk , sestra Marija z družino, brat Franček z družino in drugo cnrnJctvn Bilo lepo je, prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da tebe, draga mama, več ne bo. ZAHVALA' V 86. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica Veronika Režonja iz Turnišča s°sed° e$ P?ub' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, kOrk ?.m’ Prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ka-n Pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo Iskre ta*° velikern številu pospremili na njeni zadnji poti. cerri n° Se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, pev-Za odpete žalostinke ter govorniku Ferčaku iz Renkovec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 53. letu starosti nas je tragično zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Anton Kozel iz Pertoče 46 Prijater n° srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Stranj Jern 'n znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob Me in’ nam ustn° ali pisno izrekli sožalje, darovali vence, cve-Za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na Zahval' ■ njegovi zadnji poti. RakjA.'uJemo se medicinskemu osebju kirurškega oddelka v žuPnikZa leP pogrebni obred, domačemu g. župniku in g. u 'z M. Sobote, domačim pevcem in prekmurskemu ok- Zahvar tetu *z Mutske Sobote. GD p JUjenio se gasilskim društvom, posebno predsedniku škem^°^a za njegovo pomoč, govorniku KS ter Vinogradni-u društvu Kramarovci in 7. a razredu OŠ Rogašovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in brat Ludvik Sečko z Vaneče Iskrena zahvala sorodnikom in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Marti za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: hčerka Irena z možem Štefanom in drugo sorodstvo Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe, draga mama, več tam notri ni. ZAHVALA V 80 letu starosti nas je po krajši bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, babica, tašča in teta w Etelka Čarni roj. Malačič iz Kančevec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iz Berkovec in Kančevec, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede ter kolektivu Tekstil-Pletilstvo Prosenjakovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Irena z možem Elemirjem, vnuk Slavko z ženo Cvetko, pravnuk Dušan in Matilda Bolečina, da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, draga, nam ne more nihče več vrniti. ZAHVALA Dve leti in pol stara nas je tragično zapustila naša draga hčerka, vnukinja, nečakinja in sestrična Nina Kardoš iz Tešanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede, tov. Tivadarju za odigrano Tišino, dekletom, ki so jo odpeljala do odprtega groba, sodelavcem tozda Ženski plašči, 416. brigade in DO Šparaš iz Černelavec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Tešanovci. 11. marca 1990 Žalujoči: mamica, ati in drugo sorodstvo Boj svoj v življenju sta izbojevala, verno vzdržala — odšla sta v večnost. ZAHVALA Lepega pomladnega dne nas je po dolgi in težki bolezni v 75. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče in sorodnik Jože Horvat-Dugi Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna hvala družini Jakiša iz Veščice, g. duhovniku, pevcem, govornikoma tov. Ratkaju in Gorzi, mnogim gasilcem, ter osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Andrejci, Moravske Toplice, II. marca 1990 XXX V SPOMIN Z bolečino v srcih se spominjamo tudi tistega turobnega pomladnega 7. aprila pred šestimi leti, ko je odšla od nas tudi naša draga, dobra mama in stara mama Gizela Horvat Vsem, ki se je še spominjate, se za hip ustavite pri njenem grobu z lepo mislijo ali drobno rožco ter svečko, iskrena hvala! Vsi vajini: sin Jože z ženo Jolanko in vnukinja Anita, hčerka Ša-rika z možem Štefanom in vnuk Pištek z ženo Silvo ter drugo sorodstvo ^STNijr e 5. APRILA 1990 STRAN 19 v besedi in sliki «a?WEH0D I "mis MISaEUC.Jt «» POLITO. LIBERALCI NA SOBOŠKI SCENI — Na petkovi konvenciji ZSMS—liberalne stranke je imel glavno besedo Tone Anderlič (mladinski politik v sredini). Nosilka liste v volilni enoti 6 Puconci — kandidatka Zdenka Vidovič — je bila na srečanju manj nasmejana kot na plakatu, ker se očitno ni mogla sprijazniti s preočitnim »prodajanjem megle« iz slovenskega središča, v katerem pozabljajo na dogovorjeni mnogosrediščni razvoj. Tudi občinski mladinski sekretar Franc Knaus, ki je srečanje v galeriji Kulturnega centra vodil, in predsednik občinske konference ZSMS Branko Pajžlar, (tudi kandidat na Tišini), ki je predstavil volilni program liberalne stranke. nista bila najbolj zadovoljna, saj je bil odziv slab. Pa so si nastopajoče mlade plesalke soboške plesne podružnice Intakt in kitarist Žarko Ignjatovič, ki je tudi sodeloval na srečanju, zaslužili daljši aplavz, predvsem pa več občinstva. Tako kot prva in zato prava generacija politikov iz vrst mladih, ki so orali ledino demokracije in si za geslo izbrali nasvet: Prepričaj se, preden te prepričajo! B. Bavčar Foto: F. Matko Zlata vilica ponovno Diani Vsakršno tekmovanje, katerega cilj je preverjanje kakovosti, je dobrodošlo. Tako smo lahko le veseli tudi ocenjevanja 187 gostinskih lokalov v Jugoslaviji, ki ga s pomočjo turističnih društev in gospodarskih zbornic opravlja revija Praktična žena iz Beograda. Pred tremi leti je uredništvo revije obnovilo ocenjevanje gostinskih lokalov, ki je bilo pred mnogimi leti že zelo uveljavljeno. Takrat je sodelovalo 140 gostinskih objektov, med njimi tudi hotel Diana iz Murske Sobote. Tako kot takrat ga je tudi letos predlagalo Turistično društvo Murska Sobota, saj so rezultati ankete med prebivalci in poslovneži v pomurskih podjetjih pokazali, da so s storitvami restavracije, kuhinje in hotela najbolj zadovoljni. Pri ocenjevanju so najpomembnejši kriteriji prijeten ambient (okolje), čistoča, prijaznost zaposlenih, kakovost hrane in ponudba domačih, specialitet. Plaketo »zlata vilica« so prejeli že tretjič, zato bodo v kratkem dobili pravo zlato vitico. V skupini primestnih gostinskih lokalov je plaketo (že drugič) prejelo gostišče Izletnik Bakovci, predlagala pa ga je Medobčinska gospodarska zbornica. bbp ZA VAREN PREHOD VKHOKMCIJO PREDSEDNIK prim. dr. MARKO DEMŠAR, zdravnik ČLANI PREDSEDSTVA dr. ALOJZ KRIŽMAN, 1940, rektor Univerze v Mariboru dr. BOGDAN OBLAK, 1947, Hamurabi dr. SLAVOJ ŽIŽEK, 1949, filozof GODBA VRHUNEC ŽIVLJENJA Včasih je res potrebno malo, da nekoga razveseliš, osrečiš ... In to >malo< je zadostovalo tudi Hermanu Obranu iz Veržeja, ki je te dni praznoval 82. rojstni dan, ob tem visokem življenjskem jubileju pa sta ga obiskala tudi tajnik Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota Geza Kisfalvi in dolgoletni kapelnik soboške godbe na pihala Jože Grlec. Izročila sta mu namreč priznanje za 30-letno članstvo med godbeniki v Murski Soboti. Ob tem srečanju se je razgovoril o svojem življenju, ki je bilo skoraj ves čas tesno povezano z igranjem na bariton. Ob obujanju spominov mu je kdaj pa kdaj privrela v oči tudi solza ganjenosti. Herman je imel težko življenje. Rodil seje v Rogatcu, večino otroških let pa je preživel na Ptuju. Od tam ga je pot zanesla v Ljubljano, v obrtno šolo, da bi se izučil. Tam se je prvič srečal tudi z baritonom. Nekdo mu ga je ponudil, če bo poskusil igrati. »Rekel mi je: »Veš, to moraš delati z usti, kot če bi pljuval. Pa mi je res šlo.« Toda Herman ni zdržal v Ljubljani do konca. Odšel je k nekemu obrtniku na Kranjskem, kjer so imeli žago in kolarstvo, nekaj časa tam delal, potem pa gaje pot zanesla na Bled. Tudi tam je delal v lesni dejavnosti, oziroma se je naprej učil za kolarja. Kaj kmalu je začel iskati tudi stik z godbeniki in uspelo mu je, da so ga vzeli za člana. Tako si je pridobil veliko izkušenj. Ko je leta 1933 prišel prvič v Veržej, in sicer v tedanji klošter, so mu celo zaupali, daje učil igrati druge. Tedaj so imeli tudi veržejsko godbo, v kateri je nastopal do 2. svetovne vojne. Po osvoboditvi se je vključil v ljutomersko godbo, vmes je nastopal tudi za železničarsko godbo v Mariboru, 1958. leta pa se je preselil h godbenikom v Mursko Soboto in skupaj z njimi nastopal kar 30 let. Kljub visoki starosti ga še vedno mika, da bi zaigral na bariton. 82 letom pa še (Foto: J. G.) RAZSTAVA IN PLES Turistično društvo Radenci, ki ima od letos novo vodstvo, bo v soboto, 7. aprila, organiziralo tradicionalno kulinarično razstavo. Gospodinje, šole, kmečki aktivi, pa tudi zasebni gostinci bodo predstavili prleške in prekmurske jedi, ki jih ponujajo (ali pa bi jih lahko) tudi v svojih objektih. Za pripravo razstave, ki bo v restavraciji Vikend v Radencih od 10. do 17. ure, so odgovorni Zdenka Tompa, Marija Grosman in Gregor Grein. Istega dne (7. aprila) zvečer ob 20. uri pa bo v kavarni Park turistični ples, namenjen vsem sodelujočim na razstavi ter turističnim delavcem. Za organizacijo plesa in program je odgovoren Milan Verdev. bbp AKCIJA SOBOČANOV ZA CISTO MESTO »Od 8. do 14. aprila bo v Murski Soboti tradicionalna spomladanska akcija turističnega društva Naše mesto — čisto mesto. Na nedavnem sestanku predstavnikov društva, komunalne organizacije, krajevnih skupnosti in stanovanjske skupnosti so se dogovorili o vrsti konkretnih akcij, ki naj bi občane pomurskega središča spodbudile k večji skrbi za ohranitev njihovega okolja. Soboško turistično društvo bo natisnilo kar 2800 obvesti! o akciji, ki bo trajala ves teden, z njo pa nameravajo seznaniti vsa gospodinjstva. V dogovoru s stanovanjsko skupnostjo bo podjetje Komunala zagotovilo zadostno število zabojnikov za odvoz smeti pri blokih, poskrbeli pa bodo tudi za ves odpad, ki se bo v tem času nabral pred zasebnimi hišami. Ob tej priložnosti bodo postavili posebne signalne vrvice na vseh mestih divjih prehodov čez zelenice in poskrbeli za redno vzdrževanje robov med zgradbami in pločniki, predvsem na neasfal-tiranih površinah. Vse pomembnejše pomanjkljivosti pa bodo skušali odpraviti v tednu organiziranja očiščevalne akcije ali pa vse leto. Tudi od gradbenih organizacij bodo zahtevali, da na gradbiščih obvezno postavijo zabojnike za komunalne odpadke. Obvezali so se, da bodo zasadili manjkajoče topole v rakičanskem dvoredu. Seveda bo podjetje Komunala od 8. do 14. aprila očistilo le najbolj izpostavljene dele mesta, kot so središče in pomembnejše ulice, kar pomeni, da se bodo prebivalci Sobote morali potruditi v svojem okolju. F tem času bo strokovna služba mestnih krajevnih skupnosti zagotovila učinkovitejši nadzor nad kršitvami pri izvedbi spomladanske akcije Naše mesto—čisto mesto. V akcijo pri vzdrževanju okolja se vključujejo tudi šole, RK in inšpekcijska služba. M Jerše »Večkrat sanjam, da kje masiramo. Zelo srečen sem in vesel, ko pa se zbudim, z žalostjo ugotovim, da sem v >štampeti<. To so res lepi spomini. Mislim, da sem z godbo dostikrat prišel na vrhunec svojega življenja,« nam je ob koncu srečanja dejal Herman. Jože Graj Nepričakovan obisk je 30-letnega člana godbe na pihala v Murski Soboti Hermana Obrana iz Veržeja zelo razveselil. Čeprav že dve leti ne nastopa več, se ne more ločiti od godbeniškega suknjiča. Kljub S ponedeljkom ukinjen delavski avtobus za Kupetinct V ponedeljek (2. aprila)KP? nehal voziti avtobus na rela Videm — Selišče—Kupetinci' Bučečovci —Gornja Radgoft je ob delovnih dneh iz odpeljal ob 5.45, 13.55 in D, iz G. Radgone pa je v smeri odpeljal ob 13.10, 15.00. Avtobusno progo je A bušni promet iz Murske So uvedel na osnovi pogod* prevoze delavcev Radenske, toradgone in Elrada. V Ra* in Avtoradgoni ni več potre9 prevoze na omenjeni progi pa se vozi le nekaj * , cev Elrada, zato je tudi Elraf stopil od pogodbenih prev0 ( V zameno se bodo tisti, kis ■ omenjeni liniji morajo v9 lahko šli na Certusov avt0Ju,jj odpelje v smeri Videm—Se . (ob 14.10) in v smeri Bučeč9 in Kupetinci, to je avtobus,^, vozi za Ljutomer in odhaja u Radgone ob 14.15. Vest smo" jeli od Elrada. Na Avtobus prometu M. Sobota pa je 0 vorni delavec za prevoze P dal, da se o novi pogodbi P vno dogovarjajo in da name * jo uvesti na omenjenem obi» , še več novih prog. Kdo bD6"^ vedno dela tudi kolarske izdelke. 8. APRIL SVETOVNI DAN ROMOV Kdor hodi k njim, jih poskuša razumeti in sprejeti v njihovi dl^ čnosti. spoznava bedo, zapuščenost v razvoju in odrinjenost od člov boga, vidi pekel, v katerem živijo vso svojo zgodovino. Vedno s0 njem, v vseh njegovih krogih, le v deveti krog niso prišli, ker niso i možnosti. Dante je namreč tako govoril, da je deveti krog peklo?’ ki izdajo svojo domovino. Domovine nimajo, imajo pa svoje življe? ’ nekatere tako malo vredno, imajo življenje, ki je tako drugačno mj tuje, so ljudstvo, ki živi od svoje veščine jezika, ki nima nič skupi™ starim rekom: Cerkev ali morje ali kraljevski dvorec. j j Živijo tam, kjer so se vrinili, kjer so našli prostor, katerega so imeli ali želeli imeti, na obrobju, ob gramoznicah ali ob robu H°. m Živijo in ni jim mar ne za Cerkev ali morje ali kraljevi dvorec. beda in življenje ter večni pekel ter osovraženost ali usmiljenje oa < ki jim je mar kraljevih dvorcev. ... . jr Tisti, ki hodijo mednje in vedo za glasnike parol o demokraciji iu^ vekovih pravicah, o priznavanju različnosti, vedo, a veliki duh niM kega srca za vse. Osmi april je svetovni dan Romov, »poosebljene zadnje kaste. » datknjenih« v Evropi«, (dr. Rajko Džurič) TURNIŠČE PO VOLITVAH - VOL V krajevni skupnosti Turnišče so sprejeli sklep, da bodo kmalu potem, ko bodo končane sedanje skupščinske in pr volitve, znova — volitve. Tedaj bodo v Turnišču, Renkovcih, Gon« in Nedelici, neposredno vsi občani volili 13-članski svet kraj1 skupnosti (skupščine ne bodo imeli več) in vaške odbore. Turn imel 11 članov, v Renkovcih, Gomilici in Nedelici pa bodo v bori šteli po 9 članov. Tako za volitve sveta krajevne skupnosti za člane vaških odborov bo kandidiralo več imen, kot jih bo voliti. Demdkracija (dejanska oblast ljudstva) torej tudi v naših jevnih skupnostih! SPODBUDNA NOVICA IZ LENDAVSKE OBČINE: 12,2 telefona na 100 prebivalcev Strinjati se kaže s tistim, ki bi oporekal, da 12,2 telefona (v povprečju, seveda) na 100 prebivalcev ni prava novica, kajti v razvitih predelih sveta ima telefon sleherno gospodinjstvo. Toda v občini Lendava so na področju telefonije v zadnjih nekaj letih vendarle naredili velik korak naprej. Tako so imeli pred dobrimi tremi leti komajda 1440 telefonov (5,3 telefona na 100 prebivalcev), zdaj pa jih imajo 3310. V omenjenem obdobju so se zmogljivosti poštnih central povečale za 129 odstotkov. Največ novih telefonskih priključkov je nastalo na območju poštne centrale v Lendavi (1000), nato v Črenšovcih (568) in Dobrovniku (300). V nekaj dneh bodo priklopili večje število naročnikov v Lendavi in Trimlinih. Na napeljavo telefonije se pripravljajo (že dlje časa!) v krajevni skupnosti Mostje in Radmožanci. Prej ko slej pa bodo začeli vleči kable še v raztegnjeno krajevno skupnost Gorice pri Lendavi. V Turnišču, Ren-kovcih, Gomilici in Nedelici, kjer so pred leti dokaj hitro napeljali telefon, pa so se pojavili novi interesenti, žal pa so se ustrašili novih »cifer« t tkov), pa so zadevo zaen11^ odložili. Pozabili pa so, da pozneje še dražje. Ob dosežkih na področju voja telefonije v lendavski ob pa imajo mirnejšo vest soboškem poštnem podjetju, ti po zaslugi njihove P^P^Jjll nosti (sofinanciranje P°st central in drugo) in veliki v?e ni telefona željnih uspeh severi® mogel izostati. Š. Sobo^ ZADNJA VEST Vlomilec za zapahi! Na upravi za notranje zadev® f Murski Soboti smo zvedeli, da s® teh dneh prijeli osebo, ki je o®® Ijena več tatvin v M. Soboti in f lici. Osumljenec naj bi vlamlja* ustanove, šole in delovne organi cije. V prihodnji številki Vesta* bomo o tem podrobneje poroc® J. D. STRAN 20 VESTNIK, 5. APRILA itrip življenja SREČANJE PIPA IZ SLONOVEGA OKLA Z LETNICO 1817 »Ko je človek mlad, se mu v glavi ponujajo vse | mogoče misli. Ko je treba opremiti stanovanje, pri-des enostavno na idejo, da bi prišel zelo prav kak dekorativni predmet na steni ali sploh v stanova-ojii. Ko sem spraševal prijatelje in druge zbiralce •er jih prosil za uro iz starih časov, sprva nisem naletel na odziv. Kvečjemu sem dobil kak star deuporaben predmet. Tako sem se sam odločil, da >e na Pot 'n začnem iskati stare predme- *• Najugodnejše območje zanje je bilo pred pribli-mo petnajstimi leti na Goričkem. Tako sem poča-Sl spoznaval ljudi v starinskih hišah,« je začel pripovedovati vneti zbiralec starin Stanislav Cer iz murske Sobote. Da je konjičkar v pravem pomenu Potrjujejo številni stari predmeti izjemne vednosti. Čeprav mu je šele 39 let, se že dve deset-etji s posebno gorečnostjo ukvarja z nenavadnim ko»jičkom. In kateri stari predmeti so mu najbolj pri sr-h' »Najbolj so mi pri srcu stare ure, pri čemer 1 na prv0 mesto postavil kmečke ure, ki so pre-eJ okrašene in priljubljene pri ljudeh. Poleg te-?a 'mam francosko kaminsko uro, stoječe ure v esenem ohišju, viseče nemške ure v staronem-em slogu, porcelanaste, žepne ure itd. Ponosen dm tudi na stari gramofon, ki ga je prinesel en od naših izseljencev iz Amerike, na katere-ga prav rad zaigram. Gramofonske plošče so sta-e od 80 do 100 let, največ pa jih je iz Češke, žnA^6’ Nemčije, pa tudi iz Portugalske in DA. Stanislav Cer, ki je kot ekonom zaposlen v ohU^en' Prehrarli Mesne industrije, si poskuša ogledovanju starih ur ustaviti čas. sta .}.em me je zanimalo, kateri predmet je naj-n,/eIš' v njegovi bogati zbirki. »Ura v pozlače-'em okvirju iz obdobja Marije Terezije in ura kavica, ki si jo želi vsak lovec, mi gotovo veli- ® Pomenita. Prav tako kot stari predmeti iz por-d .?na> mec* katerimi prevladujejo starinske sko- Porcelanasti lestenec v kuhinji in pipa iz tovn°Vega ok'a z ’zrezano letnico 1817. To je go-0 najstarejši predmet v moji zbirki. Ponašam $ se tudi z uro iz belega porcelana, ki je zelo ,ara in ima motiv vinske trgatve s skupino Iju-kak Naslednje vprašanje je bilo, če se spomni Kpga zanimivega dogodka ob iskanju raznih znnn: »Vsekakor moram omeniti, da sem spo-v ava‘ ve.dno več prijaznih ljudi in prijetno nara- 0 okolje. Ko sem dobil prvo uro, je bila to za-največja sreča. Nekdaj se je dobilo dosti več snPredmetov kot danes. Očitno so se časi bdimend' 'n Je ve• 2. Vlado KRANJEC, Tropovci 19, roj. 14. 12. 1952, avtoklepar, obrtnik 3. Jože DEBELAK, Tišina 20 a, roj. 6. 2. 1946, RTV mehanik, zaposlen — Laboratorij dipl. ing. Vili ŽIŽEK 3. Socialistična zveza M. Sobota L Bogomir MLINARIČ, Petanjci 122, roj. 18. 11. 1939, strojni delovodja, zaposlen v Radenski — Tovarna polnilne opreme 2. Viktor VREČIČ, Murski Petrovci 13, roj. 8. 8. 1951, stroj, ing., za-- poslen IMP Panonija M. Sobota 3. Alojz BRATKOVIČ, Tišina 10, roj. 24. 4. 1948, kom. tehnik, zaposlen Alpina — prodajalna Murska Sobota 4. ZKS — Stranka demokratične prenove 1. Viktor KOS, Rankovci 4, roj. 25. 7. 1947, učitelj, zaposlen na Zavarovalni skupnosti Triglav M. Sobota 2. Stanko LOVENJAK, Vanča vas 4, roj. 31.8. 1953, avto-električar, zaposlen na Avtobusnem prometu M. Sobota 3. Slavica ROGAN, Sodišinci 6, roj. 26. 10. 1952, kmetijski tehnik, zasebna kmetoval ka Na zbirni listi volilne enote št. 3 je 12 kandidatov. VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - CANKOVA obsega območje naslednjih KS: Cankova, Rogašovci, Pertoča, Kuzma voli se: 5 (pet) delegatov L DEMOS — Združena opozicija L Janko HALB, Pertoča 63, roj. 13. 7. 1957, zaposlen GEP Kartona-ža M. Sobota 2. Herman KISILAK, Serdica 1 d, roj. 5. 2. 1953, krojač, obrtnik 3. Leonida KOVAČ, Domajinci 18, roj. 11. L 1968, študentka 4. Karel HORVAT, Serdica 42, roj. 3. 4. 1950, zaposlen v TVT Boris Kidrič Maribor 5. Jožef KEREC, Topolovci 12, roj. L 4. 1949, kmet 2. ZKS — Stranka demokratične prenove L Ivan SMODIŠ, Cankova 13, roj. 4. 4. 1959, ekonomski tehnik, zaposlen na Pokrajinskem štabu TO M. Sobota 2. Aleksander KRPIČ, M. Sobota, JLA 5, roj. 11.12. 1941, učitelj, zaposlen Invalidske delavnice Solidarnost M. Sobota 3. Stefan LANJŠČEK, Rogaševci 15, roj. 14. 12. 1926, gimnazijski maturant, zaposlen SO — KU Rogašovci 4. Hilda VOGRINČIČ, Cankova 39, roj. 14. 10. 1946, učiteljica, zaposlena OŠ Cankova 5. Viktor VILD, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 34 a, roj. 14. 5. 1946, ing. org. dela, zaposlen LIV Rogašovci 3. Socialistična zveza Murska Sobota L Janez ŠTOTL, M. Sobota, Juša Kramarja 3, roj. 25. 11. 1949, dipl, ekonomist, zaposlen na SO M. Sobota 2. Ivan MARIČ, Kuzma 74, roj. 16.6. 1943, učitelj, zaposlen na OŠ Kuzma 3. Ervin PITZ, M. Sobota, Temlinova 9, roj. 19. 4.1943, dipl. ing. agronomije, zaposlen na SO M. Sobota 4. Alojz KOSEDNAR, Pertoča 51, roj. 7. 10. 1954, ključavničar, zaposlen v LIV Rogašovci 5. Marjan GIDER, Rogašovci 55, roj. 15. 2. 1955, šofer, zaposlen na Avtobusnem prometu M. Sobota 4. Zeleni Slovenije — Zeleni in ZSMS L Brigita BAVČAR, M. Sobota, Štefana Kovača 22 a, roj. 18. 11. 1948, dipl, novinar, zaposlena Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Vestnik — Radio M. Sobota 2. Albin LESIC, Trdkova 25, roj. 1.1. 1963, delavec, zaposlen Mura Gornji Petrovci 3. Jože BAGOLA, Cankova 64 a, roj. 14. 8. 1952, gostinski tehnik, zaposlen gostišče Lovski dom Cankova 4. Stanko HAUŽAR, Ropoča 37, roj. 26. 8. 1958, gradbeni tehnik, zaposlen SGP Pomurje M. Sobota 5. Alojz MADJAR, Jurij 27 c, roj. 6. 5. 1953, strojni ključavničar, zaposlen LIV Rogaševci 5. Lista posamičnih kandidatov I. Drago ZRIM, Kuzma 54a, roj. 28. 12. 1951, avtomehanik,-zaposlen Avtobusni promet M. Sobota Na zbirni listi volilne enote št. 4 je 21 kandidatov. VOLILNA ENOTA ŠT. 5 - GRAD obsega območje naslednjih KS: Grad, Bodonci, Zenkovci volijo se: 3 (trije) delegati L ZSMS 1. Jože ŠADL, Motovilci 6, roj. 31.7. 1959, elektr. tehnik, zaposlen v PTT podjetje M. Sobota 2. Dragica DRVARIČ, Radovci 27, roj. 29. 7. 1952, gostilnič. zaposlena »Pri veseli Goričanki« Radovci 3. Edi KUZMA, Bodonci 110 a, roj. 6. 2. 1961, trgovec, zasebna trgovina z mešanim blagom 2. Zeleni Slovenije — Zeleni 1. Metod GRAH, Černelavci, Liškova 10, roj. 19. 4. 1955, ing. elektronike, kmetovalec 2. Maja LAZAREVIČ, Grad 190 e, roj. 27. 4. 1964, dipl. ing. agr., zaposlena KZ Panonka M. Sobota 3. Maksimiljan BUDJA, dr. medicine, M. Sobota, Mojstrska 1, roj. L 4. 1952, zdravnik specialist, rentgenolog, zaposlen Splošna bolnica M. Sobota 3. DEMOS — Združena opozicija 1. Ludvik NOVAK, Bodonci 128, roj. 2. 10. 1954, zaposlen KEMA Puconci 2. Jožef ŠTESL, Grad 188 c, roj. 14. 12. 1931, bančni uslužbenec, zaposlen LB Pomurska banka M. Sobota 3. Stefan BUKVIČ, Strukovci 23 a, roj. 20. 6. 1962, avtomehanik, zaposlen Agromerkur M. Sobota 4. Socialistična zveza M. Sobota 1. Jože STVARNIK, M. Sobota, Kidričeva 18, roj. 6. 5. 1946, predmetni učitelj, zaposlen OK ZS M. Sobota 2. Matija GABOR, Zenkovci 28, roj. 25. 10. 1948, kmetijski tehnik, zaposlen na SGP Pomurje M. Sobota 3. Štefan VUČAK, M. Sobota, St. Rozmana 14, roj. 25. 4. 1943, dipl, ekonomist, zaposlen na PZC M. Sobota 5. ZKS — Stranka demokratične prenove 1. Štefan HAJDINJAK, M. Sobota, Kopališka 27, roj. 14. 2. 1935, dipl, ekonomist, zaposlen v Pomurski banki M. Sobota 2. Slobodan PEZER, Grad 172 d, roj. 27. 7. 1952, konfekcijski tehnik, zaposlen Modni salon Grad 6. Lista posamičnih kandidatov 1. Franc SOLAR, Dolnji Slaveči 63, roj. 4. 4. 1949, voznik zaposlen LIV Rogaševci 2. Branko ZELEZEN, Beznovci 36, roj. 31.3. 1962, gostilničar Na zbirni listi volilne enote št. 5 je 16 kandidatov. VOLILNA ENOTA ŠT. 6 - Puconci obsega območje naslednjih KS: Puconci, Brezovci, Mačkovci volijo se: 3 (trije) delegati 1. ZSMS 1. Zdenka VIDOVIČ, Kuštanovci 72, roj. 18. 7. 1952, dipl, ekon., zaposlena v upravi SO M. Sobota 2. Franc ZELKO, Pečarovci 90, roj. 9. 8. 1952, lončar-obrtnik 3. Hedvika KOVAČ, Šalamenci 43, roj. 15. 2. 1966, predmetna učiteljica, zaposlena OŠ Puconci 2. Socialistična zveza Murska Sobota 1. Vijola BERTALANIČ, Brezovci 70/d, roj. 3. 9. 1951, socialna delavka, zaposlena Dom oskrbovancev Rakičan 2. Milan FILO, Moščanci 69, roj. 13. 12. 1955, mlekar, zaposlen Tovarna mlečnega prahu M. Sobota 3. Franc ŠOŠTAREC, Gorica 8, roj. 18. 7. 1937, kmet 3. ZKS — Stranka demokratične prenove 1. Štefan HARKAI, Puconci 90/e, roj. 26. 12. 1948, profesor, zaposlen na ZKS-Stranka demokratične prenove M. Sobota 2. Jože BANFI, Puconci 17/g, roj. 12. 3. 1950, pravnik, zaposlen na UNZ M. Sobota 3. Rudolf SAPAČ, Mačkovci 48, roj. 9. 4. 1950, predmetni učitelj, zaposlen na OŠ Puconci 4. ZELENI SLOVENIJE - Zeleni 1. Žita FLISAR-NOVAK, M. Sobota, Lendavska 53, roj. 12. 6. 1957, ing. agr., zaposlena na ŽVZ za Pomurje M. Sobota 2. Sonja FRANKO, Puconci, roj. 4. 9. 1964, predmetna učiteljica, zaposlena OŠ Puconci 3. Jože GUTMAN, Filovci 15/a, roj. 22. 1. 1954, predmetni učitelj, zaposlen OŠ Puconci 5. DEMOS — Združena opozicija 1. Evgen SAPAČ, Brezovci 24, roj. 26. 2. 1937, kmet 2. Drago ŠANDOR, Kuštanovci 36, roj. 19. 6. 1959, kmet 3. Franc CAR, Poznanovci, roj. 10. 12. 1940, kmet Na zbirni listi volilne enote št. 6 je 15 kandidatov. VOLILNA ENOTA ŠT. 7 - Gornji Petrovci obsega območje naslednjih KS: Gornji Petrovci, Križevci, Šalovci, Čepinci in Hodoš volijo se: 4 (štirje) delegati. L Socialistična zveza Murska Sobota 1. Aleksander KERČMAR, dr. medicine, Gor. Petrovci 31/a, roj. 8. I L 1943, dr. stomatologije, zaposlen v Zdravstveni ambulanti Gornji Petrovci 2. Ludvik JONAŠ, Hodoš 6, roj. 2. 7. 1942, zaposlen Občinski štab TO Murska Sobota 3. Marija HORVAT, Šalovci 164/a, roj. 5. 12. 1949, predmetna učiteljica, zaposlena OŠ Šalovci 4. Elemer HARI, Križevci 141, roj. 24. 6. 1928, kmet 2. ZKS — Stranka demokratične prenove 1. Rudolf SVETEC, Šalovci 167, roj. 14.2. 1946, gostinski tehnik, samostojni obrtnik 2. Karel NEMEC, Šulinci 2, roj. 27. 11. 1946, kmetijski ing., zaposlen Agromerkur Murska Sobota 3. Jože ŽIDO, Markovci 91, roj. 25. 6. 1951, voznik avtobusa, zaposlen Avtobusno podjetje M. Sobota 3. DEMOS — Združena opozicija L Aleksander ABRAHAM, Šalovci 182, roj. 7. 5. 1964, kmet 2. Janez PANKER, Lucova 37, roj. 31. 10. 1950, lesarski tehnik,0-poslen Žaga Mačkovci , .. 3. Aleksander RUŽIČ, Gornji Petrovci 2/a, roj. 6. II. 1949, uM zaposlen OŠ G. Petrovci 4. Zoltan FELKAR, Lucova 31, roj. 8. 2. 1946, gozdarski delovodja-logar, zaposlen TOK-Gozdarstvo M. Sobota, revir G. Petrovci 4. Zeleni Slovenije — Zeleni in ZSMS I. Stanko DOMINKO, dr. medicine, M. Sobota, Št. Kuzmiča30,mi’ 15. 10. 1941, dr. stomatolog, zaposlen Zdravstveni dom M. Sobo 2. Tibor KUHAR, Košarovci 26, roj. 5. 8. 1961, kom. tehnik, zaposlen Potrošnik — PE Tišina 3. Marjan KIRŠNER, dr. medicine, Križevci 152/a, roj. 1- 2- w ' zdravnik specialist, zaposlen Zdravstvena postaja Gor. Petrov 4. Srečko KALAMAR, Trdkova 54, roj. 30. 3. 1964, kom. tehnik, zasebni trgovec 5. Lista posamičnih kandidatov 1. Jože KURONJA, Križevci 69, roj. 12. 10. 1929, invalidski upoW' nec 2. Jože TI BOLA, Budinci I, roj. 28. 2. 1938, kmet 3. Zdravko HORVAT, Gor. Petrovci 32/a, roj. 14. 2. 1935, predme učitelj, zaposlen OŠ Gornji Petrovci Na zbirni listi volilne enote št. 7 je 18 kandidatov. VOLILNA ENOTA ŠT. 8 - Martjanci obsega območje naslednjih KS: . . Martjanci, Moravske toplice, Tešanovci, Bogojina, Prošenja* Ratkovci, Selo Voli se: 5 (pet) delegatov. 1. ZKS — Stranka demokratične prenove 1. Mirko VOROŠ, Prosenjakovci 62/a, roj. 26. 3. 1955, kmetijskih nik, zaposlen KZ Panonka — TZO Prosenjakovci 0. 2. Olga GUTMAN, Vučja gomila 98, roj. 13. 5. 1944, učiteljica, zap slena OŠ Fokovci 3. Dragica JAKIŠA, Fokovci 37, roj. 30. 7. 1935, učiteljica, upokOF 4. Janez KERČMAR, M. Sobota, Titova 16, roj. 17. 11. 1956, pr°da' jalec, zaposlen Potrošnik M. Sobota . ■ „ 5. Viktor TAMAŠKO, Tešanovci 38, roj. 11.11. 1943, kmetijskima zaposlen SO Ljutomer 2. DEMOS — Združena opozicija 1. Karel KOZIC, Ivanjševci 5, roj. 7. 2. 1945, ing. strojništva, nezaP slen .$<6, 2. Slavko HORVAT, Moravske toplice, Brezje 10, roj. 28. 5. dipl, ekon., zaposlen KZ Panonka M. Sobota 3. Jože ŠTEFKO, Ivanci 33, roj. 21. 10. 1962, kmet .. ,a. 4. Viktor BANKO, Noršinci 43, roj. 29. 5. 1928, ing. agronomi!6’ poslen Semenarna Ljubljana .. ,a. 5. Jožica ŠOMEN, Bogojina 115, roj. 11.3. 1957, ing. agronomij6’ poslena KZ Panonka 3. ZSMS L Franc MAUČEC, Martjanci 32, roj. 18. 8. 1947, gledališki igra zaposlen Gostišče ŠINJOR Martjanci re. 2. Evgen SOLAR, Andrejci 22, roj. 16. 3. 1959, kovač, zaposlen sni industriji Platana M. Sobota pg. 3. Ivan FARKAŠ, Bogojina 13, roj. 23. 8. 1957, mesar, zaposlen murski založbi M. Sobota 4. Jože GERGOREC, Sebeborci 52, roj. 2. 3. 1962, gostilničar 4. Zeleni Slovenije — Zeleni 1. Franc HORVAT, dr. medicine, Ivanci 2, roj. 9. 5. 1952, dr. stom tolog, zaposlen ŽdraVstveni dom — Mura M. Sobota .. ,a. 2. Franc GOMBOC, Martjanci 44, roj. 25. L 1946, trg. pomočniK-poslen Mura -j- 3. Zlatka BOJNEC, dr. medicine, Filovci 29, roj. 24. 7. 1961, zd' ca, zaposlena v Ždravstvenem domu M. Sobota 4. Anton SPORN, dr. medicine, M. Sobota, Vrtna 8, roj. 15- 8. dr. stomatolog, zaposlen Zdravstveni dom M. Sobota 5. Branko RECEK, Tešanovci 6, roj. 9. 8. 1957, programer, zap Mura 5. Socialistična zveza Murska Sobota , 1. Geza FARKAŠ, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 40, roj. 4. H- gimn. maturant, zaposlen na OK SZ M. Sobota 1046, 2. Janez ČARNI, Moravske toplice, Dolga ul. 14, roj. 20. 6. predmetni učitelj, zaposlen OŠ Bogojina „0- 3. Stefan GOMBOC, Čikečka vas 30, roj. 25. 9. 1938, pedagog, w slen OŠ Prosenjakovci 4. Jože LUTAR, Vučja gomila 55, roj. 22. 8. 1951, kmet oO. 5. Štefan JANČARIČ, Noršinci 48, roj. 16. 8. 1952, skladiščnik,*^ slen Petrol M. Sobota 6. Lista posamičnih kandidatov 1. Edvard STOJKO, Sebeborci 94, roj. 12. 10. 1937, profesor, z»P slen na SCTPU M. Sobota Na zbirni listi volilne enote št. 8 je 25 kandidatov. VOLILNA ENOTA ŠT. 9 - Narodnostno šano območje Obsega območje naslednjih naselij: . njji, Berkovci, Čikečka vas, Domanjševci, Hodoš, Ivanjševci, Krpl|V Lončarovci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče voli se: 1 (eden) delegat. L ZKS — Stranka demokratične prenove L Katarina ČAHUK, Domanjševci 94, roj. 21. 11. 1953, učiteljica,Z poslena OŠ prosenjakovci 2. DEMOS — Združena opozicija 1. Janez KUHAR, Prosenjakovci 94, roj. 3. L 1926, kmet 3. Socialistična zveza M. Sobota L Ernest EORY, M. Sobota, Kajuhova H, roj. 16. L 1936, kmeWs ing., zaposlen Pletilstvo Prosenjakovci 4. Lista posamičnih kandidatov L Karel KONKOLIČ, Berkovci 2, roj. 28. 4. 1957, delavec, zapo5'6 KZ Panonka — TZO Prosenjakovci a«- 2. Maria BUNDERLA, Hodoš 26, roj. 10. 2. 1949, kuharica, zap0 na OŠ Hodoš 3. Tibor VOROŠ, Središče 23, roj. 29. 4. 1961, kmet *y- 4. Viljem KOCAN, Motvarjevci 4, roj. 3. 9. 1947, šofer, zaposl«11 tobusno podjetje M. Sobota V zbirno listo volilne enote št. 9 je vpisanih 7 kandidatov. Na zbirnih listah vseh volilnih enot za Družbenopolitični zbor SkuP ščine občine Murska Sobota je 217 kandidatov. Številka: 008-4/89-1 Datum: 26. 3. 1990 Predsednik občinske volilne komisije v M. Soboti Emerik BENKO, dipl. prav. VESTNIK, 5. APRILA STRAN 24 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE EZNAM KANDIDATOV VOLITVE DELEGATOV ZA ZBOR CEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE GORNJA RADGONA VOLITVAH 22. APRILA 1990 svilka volilne enote: 1 P°čje volilne enote: Krajevna skupnost Apače lta se 2 (dva) delegata 'didati so: Tomaž DRESLER, 1947, mizar, Apače Predlagatelj: posameznik •omaž JAUŠOVEC, 1938, kmetovalec, Nasova Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza Franc SENEKOVIČ, 1941, kmetovalec, Nasova Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza Manja ČEPIN, 1934, upokojenka, Apače Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza Joze CMOR, 1949, samostojni obrtnik, Mahovci Predlagatelj: Socialistična zveza Konrad VALNER, 1932, kmetovalec, Plitvica Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza Janko KUZMA, 1951, prometni tehnik, Apače redlagatelj: Socialistična zveza ^>ga CEH, 1950, administratorka, Žepovci Predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove A'ojz FULDER, 1950, KV mehanik, Lutverci Predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove 'Jarko ŠAFARIČ, 1963, varnostni inž., Črnci .redlagatelj; Slovenska demokratična zveza Mefan HORVAT, 1943, gimnazijski maturant, Apače redlagatelj; Slovenska demokratična zveza «one BEVK, 1958, živilski tehnik, Apače Predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove Marjan MIHOLIČ, 1960, predmetni učitelj, Apače Predlagatelj; ZKS — Stranka demokratične prenove evilka volilne enote: 2 ?oije volilne enote' Krajevna skupnost Črešnjevci-Zbigovci Prll^iS PETEK, 1937, pravnik, Črešnjevci u, .gatelj: Socialistična zveza . 2*arjan EDŠID, 1959 gimnazijski maturant, Ptujska cesta redlagatelj; Slovenska kmečka zveza . °nJa ZORKO, 1954, samostojna obrtmca, Črešnjevci £edlagateij. Kandidatura, določena s Podpisovanjem Rane FRas 1943, gradbeni delovodja, Orehovski Vrh Redlagatelj: Socialistična zveza. Slovenska kmečka zveza ^ez ŽNIDARIČ, 1950, ličar, Črešnjevci Vlagatelj; Kandidatura, določena s podpisovanjem volilne enote: 3 očie volilne enote: Krajevna skupnost Gornja Radgona S^rje) delegati CVETKOVIČ, 1945, elektrikar, Gornja Radgona Redlagatelj: Slovenska kmečka zveza inko ROUS, 1941, računovodja, Gornja Radgona redlagateij. ZKS — Stranka demokratične prenove Raniela SUKIČ, 1933, ekonomistka, Gornja Radgona . ZKS — Stranka demokratične prenove p CAVNIČAR, 1950, inž. gradbeništva, Mele ■ Svet KS Gornja Radgona Pr HOJNIK 1928, upokojenec, Gornja Radgona ■ Zd«.8316^ ZKS - Stranka demokratične prenove Pr mVko RAVNI KAR 1949, Gornja Radgona, strojni delovodja . u^gatelj: Slovenska demokratična zveza Pr<.9,an ^ČLA, 1949, predmetni učitelj, Gornja Radgona :. Rn?‘a>8atelj: ZKS — Stranka demokratične prenove Radi STELCL> 1919 upokojenec, Gornja Radgona L Ani?^'- Slovenska demokratična zveza p'c? JEŠOVNIK, 1946, kmetovalka, Gornja Radgona >. Sanaa|ate'j • Slovenska kmečka zveza Predi. ^KUGA, 1957, zasebni obrtnik, Mele . Tom^c ?te't; Slovenska kmečka zveza Pred SUJGA, 1971, dijak, Gornja Radgona !. Link a8?telj: Slovenska demokratična zveza pU^rnir FEKONJA, 1961, dipl, veterinar, Gornja Radgona 1. ^‘agatelj: Svet KS Gornja Radgona . Pred?^a FEKONJA, 1961, administrator, Gornja Radgona agatelj; Slovenska kmečka zveza v°l>lne enote: 4 , oli Jd® Volilne enote : Krajevna skupnost Spodnji Ivanjci Predi1* SL°GOVIČ, 1920, upokojenec, Ivanjci Stani^31^' Slovenska demokratična zveza Pred iV K.EBLER, 1961, kmetovalec, Stavesinci agatelj; Slovenska kmečka zveza Vol^ne enote: 5 °lita se ^°llnc enote : Krajevna skupnost Kapela ^"didati so Va) dele8ata P^jKALEC, 1952, višji sanitarni tehnik, Kapelski Vrh pJem ^RdANEC?1!^, Paričjak, gimnazijski maturant ■ Mate; iv?'j-Socialistična zveza Vrh PremV^NČŠA, 1964, ekonomski tehnik, Turjanski Vrh l' Frane lav'j' Slovenska demokratična zveza Pred^CPLEN, 1950, poslovodja, Okoslavci gatelj; Socialistična zveza ^Se^ v°klne enote: 6 se i0’11.1? enote: Krajevna skupnost Radenci V^i^ati so"je) dele8ati Predi^^^C, 1942, kmetovalec, Hrastje-Mota T Orao^rA6^' Slovenska kmečka zveza Predl° H^ELRAJH, 1956, avtomehanik, Radenci T Fran^a5e*j' Slovenska demokratična zvez.a Predh.ANTOLIC 1935, zdravnik, Radenci 4- Milan KS Radenci Fredi- ^^Sl, 1946, zasebni obrtnik, Rihtarovci Predl° ^LAVECjT«, kmetijski tehnik, Radenci Fran,,a • Slovenska kmečka zveza . Predu^^^KO, 1943, dipl, veterinar, Radenci '• Franc ' Slovenska kmečka zveza Predi JAKOPEC, 1941, samostojni obrtnik, Radenci agatelj; posameznik 8. Jolanka VEREŠ, 1933, dipl, inž., Radenci Predlagatelj: Socialistična zveza 9. Marjan MERDAUS, 1940, predmetni učitelj, Radenci Predlagatelj: Socialistična zveza 10. Milan KAUČIČ, 1950, avtoprevoznik, Radenci Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza 11. Danica ŠTRUCELJ, 1953, samostojni obrtnik, Radenci Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza 12. Alojz FEKONJA, 1952, strojni tehnik, Janžev Vrh Predlagatelj: KS Radenci 13. Marjan HRIBAR, 1953, ekonomski tehnik, Radenci Predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove Številka volilne enote: 7 Območje volilne enote: Krajevna skupnost Negova Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: I. Slavko LONČARIČ, 1937, klepar, podjetnik, Lokavci Predlagatelj: Socialistična zveza 2. Štefan FEKONJA, 1964, kmetijski tehnik, Ivanjševci Predlagatelj: Socialistična zveza 3. Matija KARLO, 1946, kmetovalec, Radvenci Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza Številka volilne enote: 8 Območje volilne enote: Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica Voli se I (en) delegat) Kandidati so: 1. Branko KOCBEK, 1960, dipl. ekon. Sp. Ščavnica Predlagatelj: Svet KS Sp. Ščavnica 2. Franc KOLAR, 1956, kmetovalec, Sp. Ščavnica Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza 3. Srečko RAKUŠA, 1951, elektrotehnik, Sp. Ščavnica Predlagatelj: Svet KS Sp. Ščavnica 4. Jože TOMAŽIČ, 1957, kmetovalec, Zagajski Vrh Predlagatelj: KS Sp. Ščavnica 5. Ivan VRBNJAK, 1947, KV šofer, Lomanoše Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza Številka volilne enote: 9 Območje volilne enote: Krajevna skupnost Stogovci Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Jože ZAGORC, 1947, avtomehanik, Podgorje Predlagatelj: Socialistična zveza, Skupščina KS Stogovci 2. Ivan KONRAD, 1946, kmetovalec, Podgorje Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza 3. Jože ŠTELCAR, 1947, elektrotehnik, Žiberci Predlagatelj: Skupščina KS Stogovci 4. Franc SENEKOVIČ, 1940, kmetovalec, Grabe Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza Številka volilne enote: 10 Območje volilne enote: Krajevna skupnost Videm ob Ščavnici Volijo se 3 (trije) delegati Kandidati so: 1. Jožef KOCUVAN, 1953, dipl. ekon. Biserjane Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza, KS Videm 2. Vinko MLINARIČ, 1943, dipl. inž. gradbeništva, Sovjak Predlagatelj: KS Videm ob Ščavnici 3. Anton AJLEC, 1960, kmetovalec, Selišči Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza 4. Peter KREFT, 1938, kmetovalec, Biserjane, Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza 5. Jože TIŠLER, 1951, gostinski tehnik, Grabšinci Predlagatelj: KS Videm ob Ščavnici 6. Stanislav JURKOVIČ, 1939^kmetovalec, Stanetinci Predlagatelj: KS Videm ob Ščavnici 7. Karl MLINARIČ, 1958, kmetovalec, Jamna Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza 8. Gregor BEC, 1962, kmetovalec, Grabšinci Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza 9. Slavko MIHALIČ, 1954, ekonomski tehnik, Slaptinci Predlagatelj: KS videm ob Ščavnici 10. Darko LORBEK, 1953, samostojni obrtnik, Jamna Predlagatelj: Socialistična zveza I L Leopoldina VODNIK, 1954, ekonomska tehnica, Videm ob Šč. Predlagatelj: Socialistična zveza 12. Roman VRBNJAK, 1945, gradbeni delovodja, Videm ob Ščavnici Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza 13. Franc KOZAR, 1941, šofer, Rožički Vrh Predlagatelj: KS Videm ob Ščavnici V seznamu kandidatov je vpisanih 75 (petinsedemdeset) kandidatov. Številka: 369/90-OVK Datum: 30. 3. 1990 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Branko BORKO Volilna enota št. 1 obsega naslednje območje: KS Gornja Radgona, KS Apače in KS Stogovci. Voli se 8 (osem) delegatov: L SLOVENSKA OBRTNO-PODJETNIŠKA STRANKA 1. Darko ŠTRUCELJ, 1956, drogerist, Radenci 2. Milan KAVČIČ, 1950, samostojni avtoprevoznik, Radenci 3. Vera BANFI, 1949, samostojni obrtnik, Črešnjevci 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI L Tone TROPENAUER, 1949, inž. gradbeništva, Norički Vrh 2. Amalija NOVAK, 1936, upokojenka, Apače 3. SOCIALISTIČNA ZVEZA L Marjan N EU VI RT, 1952, dipl, pravnik, Gornja Radgona 2. Jože LEBAR, 1946, trgovski poslovodja, Zg Konjišče 3. Ratko MITROVIČ, 1946, strojni tehnik, Apače 4. Štefan ŠČAP, 1942, inž. agronomije, Grabe 5. Miran BEZJAK, 1954, pravnik, Gornja Radgona 6. Franc ŠIBRAT, 1953, avtomehanik, Lutverci 7. Marija VREČA, 1953, vzgojiteljica, Podgrad 4. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE I. Peter FRJDAU, 1942, avtoklepar, Gornja Radgona 2. Dušan ZAGORC, 1952, predmet, učitelj, Gornja Radgona 3. Tone ROVŠNIK, 1947, predmet, učitelj, Gornja Radgona 4. Jože BRUSt 1941, karoserist, Zepovci 5. Rihard OVČEK, 1928, upokojenec, Gornja Radgona 6. Truda KAMPUŠ, 1941, predmet, učiteljica, Gornja Radgona 7. Tone STRANJŠAK, 1943, avtomehanik, Gornja Radgona 8. Manja KURBUS, 1957, ekonomistka, gornja Radgona 5. ZSMS 1. Drago HORVAT, 1948, diplomant SPŠ, Gornja Radgona 2. Miha STRAH, 1948, gozdarski tehnik, Norički Vrh 3. Marjan VOLF, 1964, rezkalec, Hercegovščak 4. Tatjana ZAGORC, 1970, študentka, Podgorje 5. Rada VUKOTIČ, 1965, študentka, Gornja Radgona 6. Boris PERNAT 1966, spajkalec kovin, Gornja Radgona 7. Zdravko GORIČKI, 1969, delavec. Gornja Radgona 6. DEMOS L Janko SLAVIČ, 1943, dipl. inž. agronomije, G. Radgona 2. Rudolf ŠTELCER, 1957, dipl, veterinar, Gornja Radgona 3. Janez HORVAT, 1960, inž. kmetijstva, Apače 4. Daniel VRZEL, 1954, ekonomist, Gornja Radgona 5. Ivan KOKOL, 1954, kmetovalec, Mele 6. Janez STARIHA, 1944, inž. elektrotehnike, G. Radgona 7. Martin FRAS, 1947, kmetovalec, Lešane 8. Vladimir KAVS, 1943, kuhar, Gornja Radgona POSAMIČNI KANDIDAT L Nada IRGOLIČ, roj. 1931, upokojenka, Gornja Radgona Volilna enota št. 2 obsega naslednja območja: KS Radenci, KS Kapela in KS Črešnjev-ci-Zbigovci Voli se 6 (šest) delegatov. 1. SOCIALISTIČNA ZVEZA L Rudi BABOŠEK, 1943, dipl, ekonomist, Radenci 2. Drago PERŠA, 1953, strojni tehnik, Črešnjevci 3. Jože IVAČIČ, 1945, dipl, pravnik, Radenci 4. Danica SEPEŠY, 1949, predmet, učiteljica, Radenci 5. Miha PETEK, 1942, učitelj, Paričjak 2. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE L Marjan HLADEN, 1951, gimnazijski maturant, Radenci 2. Rade BAKRAČEVIČ, 1939, dipl. inž. metalurgije, Radenci 3. Martin ŠPANBAUER, 1934, upokojenec, Norički Vrh 4. Milan VERDEV, 1955, gimnazijski maturant, Radenci 5. Albina PERKIČ, 1950, kadrovnik, Radenci 6. Egon SUKIČ, 1960, ekonomist, Radenci 3. DEMOS 1. Alojz VOGRINČIČ, 1934, dipl. inž. agronomije in dipl, ekonomist, Radenci 2. Janko RIHTARIČ, 1952, inž. kmetijstva, Boračeva 3. Ivan BORKO, 1955, dipl, veterinar, Gornja Radgona 4. Milena MLINARIČ, 1962, kmetovalka, Radenci 5. Mihael BREZNIK, 1949, prometni tehnik, Črešnjevci 6. Daniel ZAMUDA, 1957, kemtovalec, Žrnova 4. ZSMS 1. Danilo TIRŠ, 1958, ekonomski tehnik, Radenci 2. Tatjana PETEK, 1962, pravnica, Črešnjevci 3. Stanko BABIČ, 1967, delavec, Paričjak 4. Leonida HOFMAN, 1964, dipl, organizatorka dela, Črešnjevci 5. Jožica VRBANČIČ, 1963, KV šivilja, Rožički Vrh 5. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Ivanka KLEMENČIČ, 1944, uslužbenka, Črešnjevci 2. Ivan KAJDIČ, 1966, študent, Črešnjevci LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV L Ivan KOLBL, 1950, inž. agronomije, Boračeva 2. Nada ŽITEK, 1960, učiteljica, Hrastje-Mota 3. Marija HOJS, 1966, administrator, Ptujska Cesta 4. Miran TUTEK, 1968, inšpektor, Kobilščak 5. Drago ŠTUMF, 1927, upokojenec, Radenci 6. Vojmir PROSEN, 1951, višji fizioterapevt, Radenci Volilna enota številka 3 obsega naslednje območje: KS Videm ob Ščavnici, KS Negova, KS Sp. Ivanjci in KS Sp. Ščavnica Voli se 6 (šest) delegatov. L DEMOS 1. Jože ČUŠ, 1943, kmetovalec, Zenik 2. Branko ŽURMAN, 1951, ekonomist, Kunova 3. Jože MIKL, 1938, kmetovalec, Očeslavci 4. Srečko LONČARIČ, 1960, klepar, Lokavci 5. Mimica DIRNBEK, 1954, komercialni tehnik, Zagajski Vrh 6. Jože LANČIČ, 1964, kmetijski tehnik, Žihlava 2. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE L Milan TIŠLAR, 1955, ekonomski tehnik, Biserjane 2. Dušan JOŠT, 1930, dipl, veterinar, Gornja Radgona 3. Tone KAMPUŠ, 1947, samostojni obrtnik, Sp. Ščavnica 4. Elica STAROVASNIK, 1949, komerc. tehnik, Negova 5. Dragica STAROVASNIK, 1946, predmet, učiteljica, Negova 6. Franc ŠTRAKL, 1951, ekonomist, Gornja Radgona 3. ZSMS L Marica FLEISINGER, 1967, študentka, Sp. Ivanjci 2. Andrej FIŠINGER, 1946, upravni delavec, Podgrad 3. Alenka KURBUS, 1969, ekonomska tehnica, Stavesinci 4. Albina HRAŠOVEC, 1969, delavka, Sovjak 5. Rudi VAMBERGER, 1962, ostrilec, Sovjak 4. SOCIALISTIČNA ZVEZA L Milena LAPI, 1956, gimnazijski maturant, Videm 2. Mira MARKO, 1941, ekonomska tehnica, Negova 3. Janko VOGRIN, 1953, poklicni voznik, Sp. Ivanjci 4. Tatjana KAMPUŠ, 1967, pravnica, Sp. Ščavnica 5. Lovro SIMONIČ, 1943, krojač, Kunova 6. Marjan ZORMAN, 1955, poklicni šofer, Lomanoše LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV 1. Anton KOSMAJER, 1946, prodajalec, Stanetinci 2. Marjana ŽNIDARIČ, 1952, ekonomistka, Očeslavci 3. Jožica ŠTERMAN, 1947, učiteljica, Lastomerci Na zbirni listi je 92 kandidatov. Številka: 369-OVK/90 Datum: 26. 3. 1990 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE GORNJA RADGONA Branko BORKO, 1. r. -------Popravek--------------------------------------------- V seznani kandidatov za volitve delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Gornja Radgona je v Volilni enoti številka 7 pomotoma vpisan Branko KOCBEK. 5- Aprila togo STRAN 25 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE 90 VOLITVE SEZNAM KANDIDATOV ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER | NA VOLITVAH 22. APRILA 1990 VOLILNA ENOTA 1 — KS BUCKOVCI, vali« se 2 delegata 1. Vladimir BOLKOVIČ, 1956, KV zidar, PGP Ljutomer, Moravci 38 Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Bučkovci 2. Jožica VORŠ1Č, 1956, ekonomistka, Uprava za družbene prihodke SO Ljutomer, Bodislavci 37 Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Bučkovci 3. Stanko FILIPIČ, 1956, kmetovalec, Bučkovci 36 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 4. Oton GAŠPARIČ, 1965, mehanik, Zav. skupnost TRIGLAV, Moravci 53 Predlagatelj: ZEO — DEMOS 5. Anica KARBA, 1943, administratorka, KZ Ljutomer-Križevci, TZO Kmetovalec, Ljutomer, Kuršinci 21 a Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Bučkovci VOLILNA ENOTA 2 - KS CEZANJEVCI, voli se 1 delegat L Matija KAVČIČ, 1950, mizar, Mizarstvo Ljutomer, Branoslavci 24 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Cezanjevci 2. Franc STAJNKO, 1949, kmetovalec, Vogričevci 6 Predlagatelj: ZLO — DEMOS VOLILNA ENOTA 3 - KS CVEN, volita se 2 delegata 1. Stanko RUS, 1928, upokojenec, Cven 5 c Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Cven 2. Franc KOSI, 1929, kmetovalec, Cven 21 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 3. Anton BRATINA, 1947, kmetovalec, Krapje 8 Predlagatelj: ZLO - DEMOS 4. Franc ROŠKER, 1945, šofer, Agrotehnika Ljutomer, Mota 5 a Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Cven. VOLILNA ENOTA 4 - KS KRIŽEVCI, volita se 2 delegata L Jože BALAŽIČ, 1952, kmetovalec, Staranova vas 33 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Janko COF, 1953, kmetovalec, Ključarovci 25 Predlagatelj: ZLO - DEMOS 3. Slavica KOLBL, 1935, uslužbenka, KZ Ljutomer-Križevci TZO Klas, Križevci, Vučja vas 48 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Križevci 4. Jože KOS, 1930, upokojenec, Ključarovci 66 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Križevci 5. Boris HOLC, 1953, miličnik, UNZ Murska Sobota — PMM Gornja Radgona, Staranova vas 18 Predlagatelj: ZKS — SDP Občinski komite Ljutomer VOLILNA ENOTA 5 - KS LJUTOMER, volijo se 4 delegati 1. Milan ROŽMAN, 1940, lesarski tehnik, Murales, Ljutomer,'Golarjeva 3, Ljutomer Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Ljutomer 2. Anton JAUŠOVEC, 1954, elektrotehnik, Elektromontaža Ljutomer, Sp. Kamenščak 42 a. Predlagatelj: Svet KS Ljutomer 3. Rajko MLINARIČ, 1955, dipl, geod., Geodet, uprava občine Ljutomer, Postružnikova 8, Ljutomer Predlagatelj: ZLO — DEMOS 4. Marija TORIČ, 1943, ekonomska tehnica, OK SZDL Ljutomer, Kidriččva 13, Ljutomer Predlagatelj: ZKS — SDP Občinski komite Ljutomer 5. Ivanka KOROŠEC, 1950, predmetna učiteljica, OŠ L Cankar.Lju-tomer. Ormoška 19, Ljutomer Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Ljutomer 6. Goran SOSTER, 1961, dipl, ekon., Mikrokozmos, J. Baukarta 30, Ljutomer Predlagatelj: ZLO — DEMOS 7. Julka BEZJAK, 1912, upokojena učiteljica, Cankarjeva 4, Ljutomer Predlagatelj: ZLO - DEMOS 8. Franje HORVATIČ, 1952, prometni tehnik — ref. za SLO in požarno varnost, Imgrad, Babinci 64 Predlagatelj: Svet KS Ljutomer 9. Marija PUŠENJAK, 1955, socialna delavka, Upravni organi občine Ljutomer, Fulneška 3, Ljutomer Predlagatelj: ZLO — DEMOS VOLILNA ENOTA 6 — KS LOGAROVCI- BERKOVCI, volita se 2 delegata 1. Alojz ŠTUHEC, 1934, kmetovalec, Bolehnečici 23 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Jožko SLAVIČ, 1964, kmet, tehnik, Grabe 1 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 3. Anton KŠELA, 1957, kmetovalec, Berkovci 19 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze KS Loga-rovci-Berkovci VOLILNA ENOTA 7 — KS RADOSLAVCI, voli se 1 delegat 1. Janez RUDOLF, 1948, kmetovalec, Radoslavci 45 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Mirko TUŠ, 1929, upokojenec, Godemarci 16 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Radoslavci 3. Majda LIPOVEC, 1953, kmetovalka, Godemarci 6 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze'Radoslavci VOLILNA ENOTA 8 — KS RAZKRIŽJE, volita se 2 delegata L Štefan KRAMPAČ, 1953, kmetovalec, Kopriva I Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Emil STOJKO, 1930, kmetovalec, Veščica 15 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 3. Janez ALT, 1945, inž. agronom, Ljutomerčan, Ljutomer, Gibina 13 Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Razkrižie VOLILNA ENOTA 9 — KS STARA CESTA, voli se 1 delegat L Jože KRAMAR, 1951, šofer, Mekotnjak 2 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Milan KEČEK, 1932, upokojenec, Desnjak 50 Predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Stara Cesta VOLILNA ENOTA 10 — KS STROČJA VAS, volita se 2 delegata L Marjan KRAJNC, 1950, kmetovalec, Stročja vas 27 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Katja PEVEC—STAJNKO, 1944, dipl. inž. agr., Inšpekcijske službe — enota Ljutomer, Pristava 34 Predlagatelj: ŽLO - DEMOS 3. Stanko RAKUŠA, 1950, klepar pri zasebniku Jožetu Stolniku, Podgradje 9 f Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Stročja vas VOLILNA ENOTA 11 - KS VERŽEJ, volita se 2 delegata I. Milan SERŠEN, 1952, agr., Frana Kovačiča 17, Veržej Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Franc TUŠEK, 1932, kmetovalec, Krištanci 6 Predlagatelj: ZLO - DEMOS 3. Drago LEGEN, 1956, dipl. inž. agr., KZ Ljutomer-Križevci, tozd Mursko polje Veržej, Franja Kozarja 34, Veržej Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Veržej 4. Janez FERENC, 1944, radiomehanik, KS Veržej, Kolodvorska 2, Veržej Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Veržej 5. Anton SLAVIČ, 1940, kmetovalec, Šalinci 4 Predlagatelj: Mirko PEČIČ, Krištanci 6. Manica NEDOK, 1951, višja upravna delavka, SO Ljutomer, Banovci 14 a Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Veržej 7. Angelca FRAS, 1940, predmetna učiteljica, VIZ Veržej, Veržej 10 d Predlagatelj: ZKS — SDP Občinski komite Ljutomer VOLILNA ENOTA 12 - KS ŽELEZNE DVERI, voli se 1 delegat 1. Milan BELEC, 1952, KV pek, šofer, Intes Ljutomer, ŽelezneDveri 9 Predlagatelj: ZLO — DEMOS 2. Anica JURANOVIČ, 1952, blagajničarka, OŠ Stročja vas, Slam-njak 16 Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Železne Dveri 3. Slavko ŠUT, 1951, prometnik, DO Servis vozil in kmet, mehanizacije, Ljutomer, Plešivica 31 Predlagatelj: Krajevna organizacija Socialistične zveze Železne Dveri SEZNAM KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER NA VOLITVAH 22. APRILA 1990 VOLILNA ENOTA 1 — LJUTOMER, voli se 6 delegatov L OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE LJUTOMER L Zlatko ZDOVC, 1938, dipl, psiholog, OŠ Ivan Cankar Ljutomer, Jana Baukarta 20, Ljutomer 2. Franc MARKOVIČ, 1946, inž. kemije, Imgrad Ljutomer, Razlagova 25, Ljutomer 3. Zdenko SAKELŠEK, 1948, ekonomist, Ljutomerčan Ljutomer, Ormoška 11, Ljutomer 4. Albin GOLC, 1954, pravnik, RS PU — Zapori Murska Sobota, Kidričeva 60, Ljutomer 5. Vera BOGDAN, 1946, višja med. sestra, Zdravstveni dom Ljutomer, B. Pihlar 9 6. Franc FLEGARIČ, 1956, miličnik, UNZ, Postaja milice Ljutomer, Babinci 60 II. ZKS — STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE LJUTOMER L Vlado POTOČNIK, 1943, magister, OŠ L Cankar, Ljutomer, Cesta 1. slov tabora 14, Ljutomer 2. Anton HVALEC, 1949, elektroinštalater, KS Ljutomer, Užiška 1, Ljutomer 3. Anton KAPUN, 1932, dipl, veterinar, Krka, tozd Isis, Ljutomer, Grosmanova 12, Ljutomer 4. Boris PREJAC, 1952, kmet, teh., ZKS — SDP OK Ljutomer, Ormoška 15, Ljutomer 5. Dušan LOPARNIK, 1954, novinar, Zavod za Časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota, Ptujska 13, Ljutomer 6. Dušan KOVAČ, 1952, učitelj, Računovodski center Ljutomer, Užiška 5, Ljutomer III. LJUTOMERSKA ZDRUŽENA OPOZICIJA — DEMOS L Tomi NEMEC, 1962, inž. geodezije, GU Ljutomer, Sp. Kamenščak 9 c 2. Darja ODAR, 1952, dipl, psihologinja, Mura Murska Sobota, Kajuhova 2, Ljutomer 3. Leon FILIPIČ, 1964, dipl, ek., OZ Prlekija, Ljutomer V. Kukovca 2, Ljutomer 4. Dragan ZEMLJIČ, 1960, dipl, veterinar, Mesna ind. Pomurka, Fulneška 2, Ljutomer 5. Ludvik BRATUŠA, 1951, mag. veterine, ŽVZ M. Sobota, Noršinci 1 e 6. Ljubo JAKELJ, 1949, dipl, veterinar, Vet. zavod M. Sobota, Kerenčičeva 1, Ljutomer IV. LISTA SLOVENSKE OBRTNO-PODJETNIŠKE STRANKE 1. Janko MAKOTER, 1953, predelovalec plastičnih mas, zasebni obrtnik, Cven 9 d 2. Zvonko ŠTUHEC, 1961, obrtnik, Trg. p. p. Lipa d. o. o., L Kaučiča V. LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE L Alka BERCE, 1942, predm. učiteljica, OŠ L Cankar, Ljutomer, L Kaučiča 12, Ljutomer 2. Jožica FICKO, 1947, prodajalka, TP Vesna, Sp. Kamenščak 10 a 3. Marko VAUPOTIČ, 1930, obrtnik, Bife Vaupotič, Noršinci 14 4. Marko SLAVIČ, 1930, kmetovalec, Babinci 36 5. Franc STAJNKO, 1914, kmet, tehnik, Stari trg 12, Ljutomer 6. Stanko NOVAK, 1942, trgovec, Mizarstvo, Ormoška 15, Ljutomer VOLILNA ENOTA 2 — RAZKRIŽJE, voli se 6 delegatov L ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE LJUTOMER 1. Andrej ŠKRGET, 1946, rentgenski teh.. Splošna bolnica M. Sobota, Cven 70 2. Milan ŠČAVNIČAR, 1952, kletar, DO Ljutomerčan, Ljutomer, Plešivica 25 3. Dušan KOSI, 1957, gimn. mat., Obč. gasilska zveza Ljutomer, Pre-sika 7 c 4. Stanko IVANUŠIČ, 1951, ekon, tehnik, KS Razkrižje, Šafarsko 57 5. Andrej GRAF, 1961, kmet, tehnik, KZ Ljutomer-Križevci, TZO Kmetovalec, Ljutomer, Radomerje 8 6. Marjan GRNJAK, 1959, delavec, Konus Ljutomer, Mota 65 a II. OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE LJUTOMER L Marjan PIHLAR, 1952, gost, tehnik, TK Banovci Radenska, tozd Jeruzalem, Radomerje 1 e 2. Ciril ZAJNKOVIČ, 1948, mlekarski teh., Mlekopromet Ljutomer, Gibina 8 3. Nevenka BUDNA 1946, učiteljica, OŠ Šafarsko, Veščica 46 4. Branko PINTARIČ, 1952, komerc. tehnik, Imgrad Ljutomer, Rin-četova Graba 6 d 5. Karol RUDOLF, inž. prometa, zaposlen SN občine M. Sobote -regijska izpitna komisija, Cven 84 e 6. Velimir ŠILEČ, 1954, prom, tehnik, Ljutomerčan Ljutomer-rK’ vozništvo, Stročja vas 91 III. LJUTOMERSKA ZDRUŽENA OPOZICIJA - DEMOS 1. Blaž ZAJNKOVIČ, 1947, gimn. mat., Glasbena šola S. Osterc, Ljutomer, Razkrižje 20 2. Milan RUS, 1965, kmet. teh. OK ZSMS, Ljutomer, Mota 25 3. Ludvik BELOV1Č, 1951, strojni obratovodja, Vitrina Ljutom , Radomerje 9 c 4. Feliks SMOLKOVIČ, 1934, upokojenec, Razkrižje 23 . 5. Darja HERGA, 1961, inž. agr. SO Ljutomer, A. Trstenjaka 12,LJ tomer • - m. 6. Aleksander KOVAČIČ, 1960, dipl. vet. Veterinarska postaja Lju mer, Presika 14 IV. LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE L Janko PUŠENJAK, 1942, kmetovalec, Radomerje 12 2. Slavko KARDINAR, 1963, kmetovalec, Krapje 9, Veržej 3. Jože BARAT, 1930, kmetovalec, Gibina 54 v . , 4. Franc ŠONAJA, 1946, inž. agr., ŽVZ za Pomurje M. Sobota, M r je 51 5. Anica GOLOB, 1936, kmetovalka, Stročja vas 40 V. LISTA SLOVENSKE OBRTNO-PODJETNIŠKE STRANKE 1. Franc ZORKO, 1944, gostinec, samostojni obrtnik, Boreči 5 . : 2. Venčeslav OSTERC, 1949, ključavničar, zasebni obrtnik, Šalmcl VOLILNA ENOTA 3 - KRIŽEVCI, voli --legatov L ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE LJUTOMER L Jože ROŠKAR, 1953, dipl, ekon., PGP Ljutomer, Boreči 16 2. Alojz NOVAK, 1949, trg. posl., OŠTO Ljutomer, Narcisna 14, žej . y 3. Andrej FRAS, 1962, ekonomist, SDK M. Sobota, MladinsK Veržej . 4. Drago COLNARIČ, 1954, ključavničar, samostojni obrtniK, 7 kavči 47 J I 5. Alojz KOSI, 1946, strojni tehnik, Križ, opekarne Boreči — trg-kavči, Grabe 15 6. Olga ANTIČ, 1941, predm. učit. OŠ Križevci, Križevci 47 a II. LJUTOMERSKA ZDRUŽENA OPOZICIJA - DEMOS , I. Pavel ŠERC, 1934, mag. veterine, Vet. postaja Ljutomer, Knz 70 2. Jože SLANA, 1927, upokojenec, Bolehnečici 4 . cob 3. Maksimiljan SAGAJ, 1958, dipl, ekon., ni zaposlen, Križevci 4. Zvonka ČIRIČ, 1954, samostojna obrtnica, Križevci 52 b 5. Milan VRBAJNŠČAK, 1941, mlinar, obrtnik, Narcisna 12, 'e-^ 6. Alojz SLAVIČ, 1943, kmetovalec Ljutomerčan — koopera Križevci 56 III. OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE TOMER . t0. 1. Ema TIBAUT, 1937, predm. učit., OO Socialistične zveze LJ mer, Ul. Brat, in enotnosti 6, Veržej vjj. 2. Ozvald TUČIČ, 1942, prof. Srednješolski center M. Sobota, ževci . t0. 3. dr. Ljubica GAŠPARAC, 1949, zdravnica, Zdravstveni dom LJ mer, Križevci 142 j I 4. Marjan BELOVIČ, 1941, predm. učitelj, VIZ Veržej, Kolodvo l, Veržej . . 4 j, 5. Anton SLANA, 1957, inž. agr., KZ Ivanjci-Videm, Bolehnečici 6. Jožko SLAVIČ, 1924, upokojenec, Stara-Nova vas 42 IV. LISTA SLOVENSKE OBRTNO-PODJETNIŠKE STRANCE. L Cveto KRIŽANIČ, 1948, mag. org. znanosti, samostojni obrt Boreči 10 ip, 2. Alojz PRELOG, 1942, kovač, samostojni obrtnik, F. Kovačič Veržej V. LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE 1. Jelica JELEN, 1940, ekon, tehnik, Lukavci 2 2. Franc ŠTUHEC, 1958, kmet, tehnik, Gajševci 13 taja 3. Slavko OSTERČ, 1964, kmet.-vet. tehnik. Veterinarska P°s Ljutomer, Vučja vas 50 vjj. 4. Franc LUBI, 1944, inž. agr., KZ Ljutomer-Križevci, TZO Klas ževci, Bučečovci 2 a 5. Matko GALUNDER, 1958, kmetovalec, F. Kovačiča 5, Veržej 6. Branko KOLAR, 1946, kmetovalec, Logarovci 19 VOLILNA ENOTA 4 - BUČKOVCI, volijo delegati L ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE LJUTOM®R L Alojz GANZA, 1924, upokojenec, Radoslavci 61 a 2. Janko ZADRAVEC, 1939, kmet, tehnik, DO Ljutomerčan, slavci 2 -mV- 3. Srečko PLOHL, 1959, orodjar, Elektromontaža Ljutomer, Bu ci 17 j? 4. Zinka HABJANIČ, 1948, učiteljica OŠ Cezanjevci, Stara Cesta II. LJUTOMERSKA ZDRUŽENA OPOZICIJA - DEMOS ,4 L Jelka ROSTAHER, 1948, dipl, pravnica, kmetovalka, BučkovC ' 2. Vladimir SMREKAR, 1950, učitelj, OŠ Bučkovci, Bučkovci 2" 3. Marijan FIJAVŽ, 1961, inž. strojništva, Servis vozil in kmet- n1 Stročja vas 28 . 4. Stanko MARKOVIČ, 1930, kmet, tehnik, upokojenec, Cezanl III. LISTA SLOVENSKE OBRTNO-PODJETNIŠKE STRAN^ L Franc MAVRIČ, 1933, ekonomist, samostojni obrtnik, Kr' 138 2. Marjan KOS, 1949, obrtnik, Babinci 59 IV. LISTA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE 1. Miran VORŠIČ, 1960, KV kovač, Ključavničarstvo Leskovar, kotnjak 21 2. Franc MARKOVIČ, 1950, kmetovalec, Zg. Kamenščak 18 a 3. Silvo ŽNIDARIČ, 1944, kmetovalec, Kuršinci 14 4, Franc TOMANIČ, 1951, kmetovalec, Radoslavci 15 V. OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE TOMER . 7 L Franc JURŠA, 1953, pravnik NZ, SO Ljutomer, Branoslavci 2. Vilko VAJDA, 1942, šofer, AP Certus Maribor, Kuršinci 60 3. Edvard NEMEC, 1945, kmetovalec, Precetinci 34 - sja 4. Marjan JELEN, 1960, poslovodja, TP Vesna Ljutomer, Stara C 22a . . .4- Na ponovljenem kandidacijskem postopku v volilni enoti st. 1 4, VIZ Veržej — za volitve v Zbor združenega dela SO Ljutomer 1990 sta bila določena še naslednja kandidata: . |/p- 1. Erih MOHORKO, 1934, defektolog MVO, VIZ Veržej, Franja zarja 35, Veržej yer- 2. Cvetka PUHAR, 1960, vzgojiteljica, Viz Veržej, Mlinska c. D> žej TAJNIK OVK: Miran BLAGOVIČ, I. r. PREDSEDNIK OVK: Mitja BERCE, dipl, prav., 1. r. VESTNIK, 5. APRILA^