j Sdini slovenski dnevnik v
Zjodii^enih drž&vth. j Sibaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
lOO iztisov
KOLEDARJA za letošnje leto im*. mo v zalogi. Kdor rojak or fa nima, naj hitro poseže po njem in dopošlje 30 ct., kar se tudi lahko j poštnih znamkah zgodi,
Upravniifcre "ftiua Karala". ' 82 Cortlaadt St., New Tork.
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT.	Entered m Second-01ae» Hatter, September 21, 1903, at the Post Office aft New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March S, 1879.	SELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 70. — ŠTEV. 70.	NEW YORK, FRIDAY, MARCH 25, 1910. — PETEK, 25. SUSCA, 1910.	VOLUME XVHL — LETNIK XV ILL
Iz delavskih krogov. Položaj v Bethlehemu.
Državni konštablerji v South Rethle-homa skrajno brutalno nastopajo proti štraj kuj očim delavcem tamo šn jih Schwabovih tovarn. Zopet jednega delavca do nezavesti pretepli.
INAČE SE ŠTRAJK V IMENOVANEM MESTU ŠE VEDNO ENERGIČNO NADALJUJE. * ^
Nekteri mestni zastopniki so docela v službi Charles M. Schwaba. — Mnogo delavcev je pristopilo k uniji in bodo sedaj z etra j kom do skrajnosti vztrajali.
Bethlehem, Pa., 24. marca. V Souih i Bsilhleherau, kjer večina delavcev^ tamošnjih Schwabovih tovarn štrajka fce vedno gospolarijo državni konštablerji in sicer na skrajno brutalen navin, kakoršen je lasten le tej vrsti državnih vslužfcencev. Včeraj zvečer so nastopili .proti stražam štrajkar-jev, ktere so razpostavljene na raznih j krajih, da pazijo, tla se nihče štrajku j ne izneveri in da vidijo koliko skabov j ima družba na razpolago. Nek detek- ; tir, ki je vshusben pri S*4iwabovi j družbi, je napadel s železnim drogom j nekega štrajka rja. Takoj na to sta pa prijezdila dva državna konštabler-ja, ki sta s svojimi k okni pričela udri- j hali po množiei, ki se je na ulici na~ brala. Pri tem sta delavca, imenom Peter Martina tako nevarno poškodovala, da so ga morali ostali delavci odnesti v njrtpov« stanovanje, kjer bode moral več dni ležati, predno bo- j de okreval.
Inače se štrajk v jeklamah ravno | tako energično nadaljuje, kakor tedaj, ko se je prijel in vsaki <lan se pridružijo štrajkarjem novi delavci i Se.hwabmvega podjetju. Tudi člani j delavskih unij postajajo vedno bolj j mnogoštevilni.
Nekteri mr-stni zastopniki so sedaj popolnoma v službi družbe. Tako je pri zadnji seji občinskega zastopstva predlagal alderman Brinker, naj se sprejme resolucija, vsled ktere naj se j itrajkarj^m odvzame pran-i ca rabiti neko dvorano, kadar zborujejo Ostali j mestni zastopniki, ki še niso podkup- i I jen i so glasovali proti predlogu- in j tako ta predlog ni bil sprejet. Na to j se je predlagalo, naj se štrajkarjem \ računa za rabo dvorane vsaki dan po j $15, tola tudi ta predlog ni obveljal, i -o .....—
Razvaline 300 let stare cerkve.
Richmond, Ve.. 24. marca. Lvon G. Tyler, predsednik William in Mary College, ki vodi dela pri izkopavanju na Tabbovej farmi blizo Hanrp-tona, je našel razvaline leta 1612 zgrajene cerkve. To cerkev so kasnejši rodovi popolnoma pozabili. V Hamptonu so našli stare listine, iz kterih je razvidno, da je na imenovani farmi nekdaj stala cerkev in tako so pričeli tamkaj kopaiti, dokler niso odkopali razvaline cerkve, ki je bila morda prva v Severni Ameriki, oziroma aaj v Z jed. državah.
Denarje v staro domovino
pntllJnMS
n $ 10.S«	........................50 kron,
aa 20.50	........................100 kron,
ta 41.00	...................200 kron,
aa 102.60	........................600 kron,
ta 204.50	........................1000 kron,
sa 1020.00	............ 5000 kron.
Poitarina j« Hiti« pri Iti svetal Doma it f kststt tvott popaltoa* Izplačajo krte vinarja odbitka.
Nait Umsni paftOJaftvt tsptetmJ« t. kr. pottal hranilni mi v 1L I«, ta«.
Denarje mm »tria« |t aajprfl* gtfc ftSJO v gtttvUI v pripora
Mtr tU* pa Tork Bank Dn!ft F	^ 00*
■t	Mtw Točk, N, 1
•wjiihim AVWH* n« tmg
"... la. i
Nova iolavska stranka. "National Labor Party".
Vodje American Federation of Labor nameravajo ustanoviti novo politično stranko, v kteri naj bodo združene vse delavske organizacije.
DO PRIHODNJIH VOLITEV BODE NOVA STRANKA ŽE ORGANI-ZOVANA IN POTEM NASTOPI.
Gompers in drugi vodje omenjene organizacije skušajo pridobiti tudi zvezo tankerjev za svojo novo politično stranko; tozadevna posvetovanja.
-o-
Washington, 24. marca. Vodje velike delavske orgajnizacije, znane pod imenom American Federation of Labor, so sklenili, da bodo takoj pričeli \ l organizacijo povsem nove politične stranke, v kteri naj se združijo vsi organizovani delavci v Ameriki in sicer po načinu, kakor se je to že davno zgodilo v Angliji, kjer imajo svojo delavsko politic-mo stranko. Tukaj zboruje namreč izvrševalni odbor imenovane delavske organizacije in ta je pod vodstvom predsednika federa- ] cije, Samuela Gompersa, sklenil, da | bodo delavci v nadalje nastopili v Z j edin jenih državah kot samostojna j in neodvisna politična stranka.
Vodje federacije nameravajo skle-' niti tudi zvezo s takozvano unijo a-meriškib farmerjev in vodje farmer-ske ox'ganizacije so baje s tozadevnim predlogom zadovoljni. V maju se vrši j konvencija farmerske unije in tedaj j »e bode tudi določilo, naj se ii far-merji pridružijo delavski stranki ali re. Kooveneija farmerjev se vrši po-četkom maja v St. Louisu, Mo.
Sedanje zborovanje izvrševalnega! odbora delavske federacije je izvan-redno in se je najbrže sklicalo zgolj | vsled tega, da se čim preje ustanovi; nova politična stranka. Za ustanovitev te stranke se najbolj zanima predsednik federacije delavstva, Samuel Gompers, toda ludi drugi delavski vodje se zavzemajo za ustanovitev te stranke, in sicer vsled tega, ker j je že skrajni čas, da delavstvo nasto-! pi tudi na političnem polju, kajti ako j se bode napram delavstvu tako po- j stopalo, kakor se postopa že tekom j zadnjih treh let, ne bode dolgo, ko J bodo postale vse delavske organizacije ali unije brezpomembne. Sodišča izdajajo vedno več sodnih povelj ! proti organizovanemu delavstvu, tako. da ima slednje zavezane roke v vsakem posameznem slučaju, kadar hoče nastopiti v prid svojih koristi.
American Federation of Labor ima sedaj nekaj nad dva milijona članov, dočim ima zveza farmerjev štiri milijone članov. Zopet druge delavske organizacije, ki so v zvezi s federacijo, imajo najmanj milijon članov. Ako se glasove vseh teh državljanov j združi, potem bode nova stranka lahko v marsikakem pogledu vspešno nastopila tudi na političnem polju, seveda le v slučaju, da bode delavstvo glasovalo vedno in povsodi za svoje kandidate. Nekateri zapadni dele -gatje federacije izjavljajo, da so dobili informacije od farmerjev, da so slednji pripravljeni pridružiti se novi stranki.
-o ■ .
Prijet tat otrok.
Cleveland, Ohio, 24. marca. Tukaj so aretovali 23 let starega Sheldon iCobtoa iz Jamestowna, N. Y., ki je ob-] dolžen, da je odvedel 17 let staro deklico (!) Ruth Boardsly iz imenovanega mesta. Tudi deklico, ktero je ! baje proti njeni volji odvedel, so prijeli. Cobb je oženjen, toda pred dvema leti je svojo ženo ostavil.
CENJENIM NAROČNIKOM.
i Cenjenim naročnikom, kterim smo poslali opomin gled6 plačila zaostale naročnine naznanjamo, da naj isto kmalu ponove, ali poravnajo, ker dru-Ctče bodemo prenehali list pošiljati Stroiki dnevnika to veliki in naj te nihče ne hndnie, ako ga opozorimo ta plačilo.. Lahko tt nam dopoilje tudi le ta četrt lota 75 i in to v polt-nih znamkah.
> ,	oha.^
Gozdi in prerijo na zapadu v plamenu.
Gozdi jugozapadno od Morrisona, Mo. so pričeli goreti. Iz vseh krajev okolice Be je prebivalstvo napotilo na lice mesta, da rdu ono, kar je se mogoče rešiti.
—o—
v {nebraski je pričela na prerijah goreti trava in dosedaj je požar napravil že na stotisoče škode, —o—
Samo v North Bendn znaša škoda nekaj nad $60.000, kajti požar je vničil na 20 žtirijaških milj veli- i kem zemljišču vse, kar je dosegel. Parmer j i beže na varno.
-o-
Morrison, Mo., 25. marca. V velikih gozdih, jugozapadno od tukaj je že pred par dnevi pričelo goreti in j predno so s? ljudje pričeli zamlati,; kako velika nevarnost preti tamoš-njlm gozdom, se ie požar že v toliko ; razširil, da je g-ašenje skoraj nemo- ;
oziroim, da se z gašenjem ne bode ničesar doseglo. Vsi možki iz tukajšnjega kraja, kakor tudi iz vse okolice so se napotili v tamošnje ?ozde, da skušajo gasiti, toda, kakor *e poroča, je gašenje brezvspeŠno. kajti ako se na jednem kraju pogasi, prične zop^i drugod goreti. Včeraj >o od tiukaj poslali tjekaj potrebno orodje, da bodo skopali j-arke in posekali drevje, kajti na ta način hode baje megoče ogenj pogasiti. Požar se izredno hitro razširja, kajti neprestano vej? jak veter in .poleg te<ra vlada gozdih velika suša,' ker že dolgo tii deževalo. Na stotisoče čevljev | najboljšega stavbenega lesa je že zgorelo in škoda se za s?daj ne da ceniti, veniar bode segala v sto-tisoče dolarje^-.
Omaha, Neb., 25. marca. Na prerijah države Nebraske, je v raznih krajih nastal požar, kajti vsled dolgotrajne suše in vsled jakrga vetra je pričela suha trava goreti na raznih krajih, tako, da je velik del dežele v gostem modrem dimu. Dosedaj je požar napravil na prerijah najmanj r.a $200.000 škode. Samo v North Bendu in okolici znaša škoda $60.000 Tam je zgorela trava,, ki je pokrivala 2-0 žtirijaških milj veliko zemljišče. Mnogo farirerskih hiš in driuzih po- j slopij je zgorelo in farmerji so mo- j rali z svojimi rodbinami bežati na varna mesta. Jeli kedo ponesrečil, dosedaj še ni znano.
. -o- -------
Sodnik Battery Dan v New Torku umrl.
Predvčerajšnjim je umrl v New York ii po vsem mestu znani sodnik ! Daniel E. Finn, ki je bil boljše znan pod imenem "Battery Dan". Pokojnik, ki je bil original, je bil že par : mesecev bolan in dasiravno je bil! pristaš Tammanvja, je bil vendarle j pošten sodnik. Njenuu je bila korum- j pirana polieija nagega mesta po pol- ! noma znana in tako je vsako priliko , porabil v to, da je podkupljivost in j korupcijo naše policije javnosti pred- j stavil. Čestokrat j? očital dete'kti- j vom in policajem, da le vsled -tega j aTetujejo takozvana ulična dekleta, ] da napravijo nekoliko denarjev. One i orostilničaje, ki so imeli svoje prosto- ! re odprte t uxli o pre po ved o va n e m ča- | su, je običajno vedno oprostil in to je ; pri njemu redno veljalo tudi glede si-1 romakov, ki so v svoji bedi izvršili kaik zločin, ali prestopek.
Or. Frederick Cook na potu v New York.
Vsled prestane vzrujanosti in vsestranskega preganjanja je zbolel na duši in na telesu; še vedno trdi, da je on jedini, ki je bil na severnem tečaju.	,
PREPOTOVAL JE DOSEDAJ RAZNE EVROPSKE DEŽELE IN SE POTEM NAPOTIL V JUŽNO AMERIKO.
Njegova jedina želja je dokazati sve- j tu da se ni motil, ko je trdil, da je bil na severnem tečaju, toda za do-1 kazanje mu primanjkuje potrebnega denarja.
-o——
Belliugham, Wash.. 24. marca. Dr. William H Axtell, ki je osobni pri- j jaielj dr. Frederick Cooka. ki je, kakor znano, ravno tako kakor Peary' odkril svoj severni tečaj, naznanja, j da je sedaj dobi! od dr. Cooka pismo, ki je datirano v mestu Valparaiso, Ch'ile. V tem pismu naznanja dr. Cook, da je silno otožen iu še vedno i bolan, ter da je ostal skoraj brez denarja, tako, da mu je nemogoče bo-! riti se še v nadalje za svoje pravice.!
Cookova žena je imenovanemu Coo-kovemu prijatelju tudi pisala in sicer, da je dr. Cook, ko je v prvič prišel; v New York, zaslužil potom predavanj obilo denarja, toda ta denar je potrošil s -tem, da se je v javnosti branil napadov svojih nasprotnikov, predno je kodanjsko vseučilišče iz-! javilo, da so Cookovi dokazi o odkri-; t ju severnega tečaja nepopolni. Kas- j ne je je ostavil New York, da se izogne svojim neprijateljem in da gre' osobno v Kodanj, kjer je nameraval j zastopati svoje koristi. Kasneje mu i je sledila v Evropo tudi njegova že- ! na. V Angliji jra je našla, toda te-j daj je bil tako otožen in nervozen, da ni bilo z njim ničesar opraviti. Njegova žena izjavlja, da je jedino le J ona vzrok, da se Cook ni potem toliko ' časa pokazal v javnosti. Iz Anglije • ga je žena povedla na Nizozemsko in potem v Francijo, na Italijansko, na Špansko, ter od tam v Argentino in ' dalje v Chile. Cook je še vedno zelo ' bolan, tako. da mu ni mogoče pričeti \ z novim bojem za svo.Je pravice in za svojo čast, o kteri še vedno trdi. da jo je jedino le on zaslužil.
Dr. Axtell tudi naznanja, da mora priti dr. Cook v kratkem, oziroma že ie dni v New York in da se bode nastanil v malem stanovanju, v kterem bode skušal najti mir. Cookova žena tudi naznanja, da dr. Cook nima potrebnega denarja, s kterim hi se za-mogel podali na sever po potrebne dokaze o svojem vspehu, ktere bi moral priložiti kodanjskemu vseučilišču, ktero bi potem morda pripoznalo njegove (Cookove) zasluge glede odkritja severnega tečaja.
o
Mati šestnajstih vojakov.
Moundsville, W. Va., 23. marca. Mrs. Sara Brandon v tukajšnjem mestu, ki je stara 109 let, je brezdvom-no v Zjedinjenih državah jeiina, kte-na je imela šestnajst sinov pri vojakih. Štirinajist njenih sinov je služilo v severni in dva sta bila v južni vojski. Starka je imela 23 otrok in mnogo izmed teh ima tudi mnogo o-trok. Njen najstarejši sin, Hiram, je star sedaj 89 let in najnJajši, Evan 72 let. Slednji je premogar in gre redno vsaki dan na delo.
Theodore Roosevelt pri egipčanskem kedivu.
Bivšega predsednika Zjedinjenih držav Theodore Roosevelta so v Kairu sprejeli na skrajno sijajen način. Vse mesto je bilo v ameriških zastavah. Sirdar ni priso-stoval sprejemu.
LJUDJE. KI POZNAJO NEW YORK IN KI SO BILI V KAIRU, TRDIJO, DA NEWYORSKI SPREJEM NE BODE TAKO LEP.
4
Pred hotelom, v kterem se je nastanil Roosevelt, se je nabrala velikanska množica ljudi in Roosevelt je moral bežati po stranskem izhodu. Sprejem pri kedivu. t , -o-
Kairo, Egipt, 25. marca. Včeraj so I slavili v Kairu takozvani Rooseveltov ; lan. V egipčanskem glavnem mestu j so združili starodavno in najnovejšo i civilizacijo, da so .pozdravili in spre- i jeli bivšega predsednika Zjedinjenih iPržav, Theodora Roosevelta, kajti navdušenje in iskrenost, s ktero je ljudstvo pozdravilo Roosevelta, nad-; kriljuje vse dosedanje sprejeme, kar! se jih ziumore spominjati sedanja ge- ; neracija. Nek ameriški turist, ki se mudi v tukajšnjem mestu je dejal, da bodo Roosevelta v New Yorku sic<T \ sprejeli skrajno lepo, da pa sprejem \ ne bode mogel biti tako lep in sijajen i kakor v Kairu, dasiravno bode večji, i Ylak, na kterem je potovala Roose-veltova rodbina zajedno z spre.na>-stvom. je dospel na kolodvor ob 8. uri ; zjutraj. Prvo, kar je videl Roose- i vel*, je bilo pravo morje ljudi, k te- | rih naravno ni v tolikem številu pri-1 čakoval. Prebivalstvo je po noči okrasilo vse mesto z aim^riški-mi za- , stavami, ktere so rano zjutraj vihrale tako v starem arabskem mestnem dolu Ezbekieth. kakor tudi v modernem Kairu ali Izmailiji.
Roosevelta je foimelno pozdravil j major L. O. F. Stack, ki je angleški; agent za Sulan in ravnatelj poroče- j value agenture. Imenovani major je | zastopal egipčan. sirdsirja, Sir Re-' *i:iaH Wingatrja, kteri vsled bolezni ni zamogcl sprejeti ameriških gostov, i Na kolodvora je pozdravil Roosevelta ; tudi konzul Zjedinjenih dlržav Id- I dings, naikar se je družba odipeljala ' v nek hotel v trgorvinskem delu mesta. ; Pred tem hotelom je čakala zopet ne- ' pregledna množica ljudi. Vsa okoli- i ca je bila okrašena z ameriškimi za-1 kavami. Ko se je Rocseveltova rodbina nekoliko odpočila, je zvedela, da vsled nepregledne množice ne imore ostaviti hotela, da bi od"šla v angleško ag?nturo k zajtuterku. Vsled tega sta Rooseveltov sin in hči prišla pred hotel in se odpeljala v agenturo in to priliko je porabil Roosevelt za to, da je stranskem izhodu ostavil hotel.
Popoludne je poslal kedive državno kočijo po Roosevelta, kteri se je odpeljal v palačo Abdin, kjer ga je kedive Abas HiLrrl sprejel. Istodobno jo sprejela tudi kediva Rooseveltovo ženo in hčer. Kediva je pričela govoriti v francoskem jeziku in tako se je konverzacija nadaljevala v tem jeziku. Od tu so se gostje vrnili v agenturo in kasneje jih je kedive obiskal v a gen turi.
Rooseveltova rodbina ostane tukaj teden dni.
-o-
MENELIK ODSTOPIL. Abesinsko vlado je prevzel oskrbnik prestolonaslednika.
Adis Aibeba, Abesinija,, 24. marca. Kralj Mendik II. je postal tako bolan da mu ni več mogoče voditi vladinih ! poslov. Vsled tega je danes prevzel vladanje Ras Tezama, ki je oskrbnik | prestolonaslednika, princa LidS Jeas-i su, ki je Menelikov vnuk. Vlado so ! spremenili s pri vol j pojem vseh glav-niv glavarjev abesinskih rodov.
Prestolonaslednik je star štirinajst 1 let in se je lani oženil.
■Zajedno se t čudi poroča, da kralj u-mira in da so glavarji jednoglasno sklenili, da se kraljici Taitu v nadalje več ne dovoli vladati.- Vee ono, kar je kraljica odredila glede svojih ljubljencev, so glavarji jednostavno
Krasni novi In bral parnlk
MARTHA H1SH1I6T01
(Avstro-American proge)
odpljuje v sredo dne aprila v
vožnja do Trsta samo 14 dni.
do Trsta ali Reke - - $38.00 Ceoa voznih listkov: do Ljubljane - - > $38.60
do Zagreba - - - - 9MAO
Erupcija ognjenika Etne na Siciliji.
Iz vseh odprtin imenovanega ognjenika teče lava v velikanskih količinah v doline. Mnogo vinogradov je opustošenih in tudi polja so za vedno vničena.
POTRESNI SUNKI SE SKORAJ VEDNO PONAVLJAJO IN PREBIVALSTVO JE V VELIKEM STRAHU,
»
Sedanja erupcija Etne se zamore
spremeniti v veliko katastrofo, ka-
korsnje v okolici Etne že dolgo ni
bilo. Mnogo ljudi je bežalo in
nektere vasi so povsem ostavljene.
-o--
Catania, Sicilija, 25. marca. Vulkan Etna, ki je že večkrat napravil prebivalstvu na Siciliji obilo gorja, i sedaj "zopet z vsemi silami bitij« lavo in razbeljen o kamenje, pepel in ogen j. j
V	glavnej odprtini se je pričelo pred-včerajsnjemj zvečer jako gibanje tamkaj nakopičene mase, ktera se je vedno hitrejše gibala. Takoj potem je ognjenik pričel bluvati lavo in razbeljeno kamneje in sicer s tako silo, :?a je katastrofa neizogibna, ako bruhanje v kratkem ne preneha.
Nek časniški poročevalec se je napotil na motornem kolesu iz Catanije proti vulkanu. Ko se je vozil skozi vas Masealucia, ktera vas je v direkt- j nej smeri oddaljena le dvanajst milj od vulkana, ga obdal gost dim, ki se- I daj pokriva vso goro, tako. da j» ni : viSeti. V Nicolosi. deset milj daleč od vulkana, je našel vse tamošnje 1 prebivalstvo zbrano na trgu. Ljudje so opazovali vulkan, kterega je bilo le včasih videti, oziroma tedaj, ko je ; iz njega prihajal visok plamen. Od tu dalje je postajalo padanje pepela • vedno bolj gosto in gore ni bilo več videti, pač pa je bilo povsem dobro i slišati podzemsko grotC)enje. Zem*-ija se neprestano trese vsled podzem- ' skih razstreli). Vroč pepel pokrivaj vso zemljo, tako, da je zelo težavno hoditi. Dopisnik je potem srečal ne- j koliko kmetov, ki so prihajali od <ro-re. in ki so mu povedali, da je pričela razbeljena lava teči v velikih množicah v dolino, kjer vse opu»sto.ši, kar |doseže. Od tu dalje je bilo opaziti :štiri velikanske reke, iz kterih je pri-j hajal gost dim. Tu pa tam sj je tudi i ! zabliskalo. Ko je veter nekoliko raz-ignal dim, je bilo v daljavi videti ši-! roko gorečo reko, ktera se vije po gori i I navzdol. Lava je -dosedaj napredovala. že sedem milj in jo dosegla vinograde, ki se nahajajo v neposredni bližini San Leona in Rinazzo. Zajedno je razdejala in pokopala veliko število kmetskih hiš. Lava, oziroma reka lave je široka 1500 čevljev ter | teče 20 čevljev na visoko in napreduje vsako minuto po 4 čevlje. Lava je sedaj oddaljena le še pet .milj od Bel-paaso in Nicolosi.
Metereologična postaja na gori je razdejana in 'Borello je v veliki nevarnosti. Prebivalstvo je pričelo ostavljati svoje hiše in l>ežati na varno. Tekom včerajšnjega dneva je bilo čutiti ka<cih 50 jakih potresnih sunkov. Po vseh vaseh so prebivalci priredili procetsije, v kterih nosijo seboj razne lesene svetnike in prosijo milosti. Dosedaj se je odprlo dvanajst novih odprtin na ognjeniku.
V	Cataniji je prebivalstvo ustanovilo poseben odbor, ki skrbi za pomoč prebivalstvu, ki je oškodovano vsled sedanjega izbruha Etne. Na lice mesta je odšel oddelek vojakov zajedno z inženerji in zdravniki, da pomagajo prebivalstvu, v kolikor je pomoč sploh mogoča. Oblasti so sedaj odredile, da ne sme nihče iti dalje, kakor do Bellpasso. Vsled tega je vlada poslala tjekaj vojaštvo, koje je napravilo kondon. Vas Borello je že obdana od lave in prebivalstvo je bežalo v Bellpasso. Zvedenei trdijo, da bode vulkan še dolgo bluval.
-o-
Zamorska osveta.
V countyju Ameria v Virginiji je zamorski delavec F. Byrd s sekiro na komade razsekal svojega delodajalca F. Ha stings a, in sicer vsled tega, ker ga je odslovil. Le malo je manjkalo, da ljudstvo morilca ni lia-
Wo. - -
. - - •
Razne novosti
iz inozemstva.
V Calabriji in na Siciliji se je pripetil zopet jak potres, tako, da je ljudstvo v velikem strahu. — Na ognjeniku Etni so se napravile nove odprtine.
POLEG VSEGA TEGA SO NASTALE V JUŽNI ITALIJI VELIKE POVODNJI; IZDATNA ŠKODA.
Knez Valknskij v Petrogradu je izvršil izdatno tatvino; pokradel je razne svote, ki so bile namenjene v dobrodelne svrhe. — Japonska ima nov zakon, ki je naperjen proti Zjedinjenim državam.
-o----
Rim, 24. marca. Včeraj zjutraj se je v Milem v Calabriji pripetilo sedem jakih potresnih sunkov, ki so brezdvomno vulkanskega izvora. Tudi iz Messine na Siciliji se poroča, da je bilo tamkaj čutiti več jakih potresnih sunkov. Prebivalstvo, ki je bilo še pri j »očitku, je v strahu osta-vilo svoje hiše in bežalo na prosto. Iz Catanije prihaja poročilo, da je ognjenik Etna ponovno pričel blju-vati pepel in kamenje ter da se je na njem napravilo šest novih odprtin, iz kterih prihaja velika množina lave. Profesor Ric-co. ki je ravnatelj observatorija na Etni, potrjuje vest, da je Etna pričela zopet bljuvati lavo in da postaja položaj za bližnje prebivalstvo vedno nevarnejši. Tekom zad-nji!,i 24 ur se je v bližini Etne pripetilo več kot dvajset jakih potresnih sunkov. Spočetka ii sunki niso bili jaki, toda kasneje so postajali vedno jatji. Kasneje se napravil pri takozvani Volta San Giovanni, v višini 2.'?00 metrov nad morsko gladino, velik krater, iz kterega sedaj prihaja lava, kamenje in pepel. Tudi med Castello in Aluanello so se napravile na gori tri nove odprtine, iz kterih teče lava proti Volta Girolama, Ni-colai in raznim drugim vasem, iz katerih je večina prebivalstva že bežala.
P vsej južni Italiji. zla<ti pa v Calabriji neprestano dežuje, tako, da so nastale po nižinah velike povodnji in da so nektera mesta že popolnoma izolirana, kajti železniški promet je v nekterih pokrajinah ustavljen. Škoda. ki je nastala vsled povodnji, je dokaj velika. V kolikor je dosedaj znano, ni nihče ponesrečil ali utonil.
Petrograd. 24. marca. Tukaj so zaprli kneza Valkuskega, ki je bil v takozvanih boljših krogih splošno poznan. Posebno se je vedno odlikoval pri raznih zabavnih prireditvah v do-I brodelne namene. Aretovali so ga, ker se je dognalo, da je poneveril j razne svote denarja, kterega so zbra-j !i v dobrodelne svrhe. Denar je za-j pravil.
Tokio. 24. marca. Gorenja zbornica japonskega parlamenta je potr-'Jila po dolenji zbornici sprejeti zakonski predlog, ki določa, da oni ino-zemci, katerih domovina Japoneem ne dovoljuje, da bi si nakupili zemljišča. na Japonskem ne smejo kupovati zemljišča. Cesar bode novi zakon brezdvomno podpisal. Zakon je, naperjen pred vsem proti Zjedinjenim državam, kajti te so jedina dežela na svetu, v kteri se je sklenilo (v CalifornijiV, da si Japonci ne smejo kupovati zemljišč na ozemlju Calif ornije.
■-o--
Tat provzročil razstrelbo dinamita.
Webb City. Mo., 24. marca. Nek tat. ki je tekom jednega leta že trikrat vlomil v skladišče dinamita pre-mogovega rova Red Dog v bližini tukajšnjega mesta, je včeraj ponovno {skušal prilastiti si nekoliko skrajno j nevarnega blaga. Pri tem je pa bil (tako neroden, da je provzročil raz-|strelbo, vsled ktere je moral na mestu umreti. Z njim zajedno je moral umreti tudi premogar Edward Benson, ki je živel v bližini skladišča. V skladišču je bilo nekaj nad dve toni dinamita, kteri se je razstrelil. Ben-sonova žena in neki John Baldwin, ktera sta bila v bližini skladišča, sta bila nevarno raniena.
"6LIS NARODA"
(8lov»nlc	-
Owned and published by the ftovwnlo Publishing Co«
(a corporation.) FRANK SAKS EH, President
VICTOR VAUAVEC, Secretary. L00I8 BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Btreet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y._
In celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
Bol leta.........1.50
~ leto za mesto New York . . . 4.00 M pol leta za mesto New York . . 2.00
* Evropo za vse leto . . . . 4.60
i* " " pol leta.....2.50
'*• " " četrt leta .... 1.75
jmhmhm^i
M3LAB NARODA" izhaja vsak dan iz-
' vzamsi nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People") anted every day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly f 3.00.
MlvartlMomartt« on t»gi eeiuent«
Do pi? i brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — rfoney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov arotrimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najde-
mo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta na-Jtov:	1
"GUA8 NARODA** M Cortlandt St.,	New York City.
1
Telefon 4G87 Cortlandt.
Zakon proti štrajkom,
Ako se računa vsakoletna izguba našega nacijonalnega premoženja — in tmli premoženja vseh drugih ljudstev — se mora velik del te vsakoletne izgube pripisati štrajkom. Te izgube pa ne škodujejo le štrajkarjem samim in podjetnikom, temveč vsemu ljudstvu. Velikansko število o-brtnikov in trgovcev, kteri nimajo s štrajkom ničesar opraviti, morajo občutili vplive štrajka in oni ljudje, ki so zaposleni v tej ali oni obrti ter v trgovini, morajo naravno tudi trpeti škodo vsled štrajkov. O tetn so sedaj najbolj repričani v Philadelphi-ji, kajti minola bodo leta. predno se bode nadomestilo vse ono, kar se je izgubilo vsled tamošnjega velikega štrajka.
Mogoče bodo naši postavodajalci sedaj uvideli, da je mnogo važnejše, ako se skuša štrajk že v naprej preprečiti, kakor šele potem potom posredovanja štrajk skušati poravnati. Kako se da to doseči, se lahko naši postavodajalci najboljše nauee v bližnji Canadi.
Tam kaj so namreč nedavno ustanovili poseben zakon, kteri se imenuje ' 'Industrial Disputes Act", ki sicer štrajke in delavske odslovitve ne onemogoči, ki pa prisili obe prepirajoči se stranki do »tega, da izročita pristojnim oblastim svoje medsebojne zahteve v vpogled in eventuelno razsoditev. Delavci, kakor tudi delodajalci izvrše sedaj v Canadi po novem zakonu zločin, ako sklenejo pričeti s štrajkom ali odslovitvijo de-, lavcev, ne da bi se preje o vzroku temeljito posvetovali. To morajo storiti potom posebnega odbora, ki je sestavljen od članov obeh strank, dočim se tega posvetovanja udeleži država kot tretji nepristranski član tega odbora. Ta odbor mora položaj natančno dodati in preiskati, v koliko so obojestranske zahteve opravičene. Potem mora država skušati doseči med obema strankami mirno poravnavo. Ako se to ne posreči, se tozadevno poročilo o preiskavi obja- j vi. Se le potem zamorejo delavci pričeti s štrajkom, ali pa delodajalci svoje delavee odsloviti.
Tako jjostopanje je brezdvomno iz-borno, kajti tako se, še predno se prične štrajk, prične zamimati tudi vsa javnost za ono zadevo in javno. mnenje vedno najbolj vpliva na de-, lavske spore. Delavski zvedenci ce- j nijo samo delavske plače, ktere se! delaveem prihranijo potom preprcče-nja etra j kov, na $3.500.000. Svote, ki bi se prihranile delodajalcem potom posredovanja, so pa naravno še j mnogo večje. V osemdesetih slučajih, s kteri mi je inAo canadsko raz- i sodišče tekom jednega lota opraviti, je doseglo 74 vspehov in le v šestih slučajih* ni zamoglo priti do sporazuma, da so delavci kljub vsem posredovalnim .poskusom pričeli štrajka t i.
Aico bi se pri nas v Zjedinjenih državah kaj taeega ustanovilo, bi se temu gotovo nihče ne upiral. Delavci bi gotovo ne imeli rničesar proti temu. V Canadi so se vse velike organizacije prepričale, da je razsodišče za delavstvo kar najboljša naprava.
Vsled tega bi bilo umestno, ako bi tudi unije v Zjedinjenih državah delovale z vsemi svojimi močmi na "to, da dobimo zakon, ki bode jednak canadskemu.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV
stvo m ttu£Dia&rm
Korupcija.
V newyorSki postavodaji so te dni vložili dva zakonska predloga, kte-ra oba določata, da je v nadalje smatrati podkupovanje zločinom. Oba ! predloga sta naravno skrajno naivna | in smešna, kajti naš kazenski zako-jnik itak že določa, da je podkupovanje kaznjivo. Sedaj je le Še potrebno, da bodo izdelali zopet posebne zakone proti tatvini in rojanju, dasi-I ravno že imamo kazenske zakone pro-jti zločinom te vršite.
Ono, kar se dojraja sedaj v Albany, i N. Y., in v Pittsburgu, Pa,, kjer je I kar šestdeset mestnih zastopnikov obdolženih podkupovanja, oziroma sprejemanja podkupnine, je skrajno značilno. Korupeijo je povsodi na svetu opaziti in povsodi na svetu je mnogo ljudi, kteri se za vse to niti ne zmenijo. Tako ima vsaka dežela svoje škandale in svoja podkupovanja. Vendar pa podkupovanje pri nas spada takorekoč k sistemu, po I kterem se vlada in izdeluje zakone, kajti pri nas se vsaka stvar vodi na jkripčijski podlagi: vsakdo kupuje in prodaja ter napravi pri tem toliko dobička, kolikor mu je sploh mogoče.
Ljudstvo se za vse to le malo zmeni. Bogati/ii se za politiko ne bri-igajo, ker porabijo svoj čas raje za ■ zabave in potovanja in ker se s poli-jtiko sploh neeejo pečati; potem imamo zopet druge ljudi, ki so flegmatič-ni in ki privoščijo vsakomur one tisočake, kteri so prišli v njegov žeji, kajti glavna stvar pri vsem je itak denar; zopet drugi ljudje vsled lova na dolarje nimajo časa baviti se s korupeijo, in končno ljudska masa — za to je po mnenju politikov itak vse dobro. Med tako maso se pa s politiko lahko kupčuje po vseh znanih j kupčijskih načinih.
Naravno imamo pa pri nas tudi nekoliko ljudi, kteri se s korupcijo ne strinjajo, toda te je prav lahko potolažiti s tam, da se izdela nekoliko zakonskih predlogov — proti korupciji. ..
DOPISI
Cleveland, Ohio. Slovensko gledališče na potovanju po PennsylvanijL
Kakor se je že pred časom razglasilo v slovenskih časopisih, da se je ! ustanovila gledališka družba z na-' menom po možnosti prirejati slovenske in hrvatske predstave po slovanskih naselbinah;, in res misel, ki smo jo gojili, se že uresničuje. Slovensko gledališče priredi slovenske predstave po Pennsylvania že v prihodnjem, in sicer: 1. Dne 27. marca, t. j. na Veliko nedeljo v dvorani hrvatske cerkve sv. Nikole v Millvale Ben-net ob 7.30 zvečer. — 2. Dne 29. marca v torek večer ob 7.30 v Pittsburgu v German Hali na 52. cesti blizu Bugler St. — 3. Dne 31. marca v četrtek in 1. aprila v petek v Claridge v German Ilall tudi ob 7.30 zvečer. — Dne 2. aprila v soboto zvečer v Herminie i v angleški dvorani.
Rojake po Pennsylvaniji v obližju teh naselbin se prijazno opozarja na lepo priliko, ki se jim nudi v tekočem tednu, da posetijo slovensko gledališče, ki jiin bode nudilo veliko lepega razvedrila in druge zabave. Gotovo je ta čin, da se je napotila gledališka družba po slovenskih nasel-j binah, velikega pomena, osobito . za nas Slovence, zato se pričakuje vsesplošnega zanimanja rojakov.
V vseh naselbinah se bode vršil na-I(taučno ta program: 1. Deklamacija o , slovenskem gledališču; govori gospodična Pavlica Janežič. .— 2. "O te1 presnete ženske!" Gluma v treh de-ijanjih s petjem. Osebe: Evgen Lo-|kar, stotnik, Louis F. Truger; Berta, njegova žena, Albina Hočevar; Da-j niča, Pavlica JanežiČ; Vida, Pavlica jPintar; Dr. Ivan Slemšek, Milan E. Trošt; Matija, sluga, Jakob Hočevar. Prvo in drugo dejanje se vrši na vrtu pred Lokarjevim gradom, tretje pa v njegovi sobi. — 3. Deklam aeija iz drame "Krvava noč v Ljubljani"; govori Pavlica Piatar. — 4. Zaljubljeni Matiček, burka v jednem dejanju. Osebe: Matija Lisjak, premožen kmet, Louis F. Truger; Manca, njegova hči, Pavlica Pintar; Picigoj, dijak na počitnicah, Milan E. Trošt; Matiček, vaški norček, Jakob Hočevar.
Kakor je iz tega programa razvidno, je ta vspored tako bogat, dti se rojakom ne bode z lepa nudilo toliko duševnega užitka in vesele zabave kot sedaj. Vsled tega opozarjamo vsakogar, naj nihče ne zamudi pose-titi jed no ali drugo predstavo v tej ali oni naselbini.
Družba bode vzela sfeboj vse priprave, ki se rabijo na odru. da bode v vsakem ozira odgovarjalo potrebam slovenskega gledališča. Kulise so pravkar gotove in je scenerija tako imenitno dovršena, da se bode rojakom v polni meri nudilo vsestransko .nekaj lepega. Gotov® bodo, veselo is-
nenadeni nad podjetnostjo slovenskega gledališča. Vse kulise so slikane z oljnatimi barvami, kar živo scene ri j o še popolnuje. Vse kulise nam je iz goto vil družbeni slikar g. Louis F. Truger, kar mu je družba prav hvaležna.
Dalje smo dobili iz starega kraja ! obleko tako civilno kot vojaško in druge stvari, ki se rabijo na odru.
Začetek povsodi ob 7.30 zvečer. Ce-jna prostorom 75 centov, 50 centov in 135 centov.	(
Za druge hrvatske in slovenske na-i selbine se še ni čas določil, kar pa se ' zgodi v kratkem, da bode občinstvo že nekaj časa prej obveščeno, kedaj jih družba obišče. Za to nalogo po-ituje po naselbinah družbeni manager, ki ima polno oblast storiti vse za slovensko gledališče. Vsled tega našega managerja Rudolf Fr. Gregoriča najtoplejše priporočamo, objednem se j pa onim rojakom, ki so mu šli vse-| stransko prijazno na roke pri težav-:fiem delu, gledališka družba najtop-; lejše zahvaljuje.
Ko se družba povrne iz potovanja, pa priredi v Clevelandn zopet jedno ali dve predstavi in potem se napoti dalje proti zapadu. O tem se naznani pozneje natančneje.
Za slov. gledališko družbo
J. Hočevar.
Nevarno prenočišče.
Po zapiskih detektiva Nat Pinker-
iiOV	tona-
(Konec.)
ČETRTO POGLAVJE.
Popolna zmaga.
Skoraj dve uri je ležal Nat Pin-kerton na svojem bornem ležišču v prenočišču in se delal, kakor bi trd-i no spal.
Pri tem je pa vedno opazoval vhodna vrata k: predsobi, ker je bil i popolnoma prepričan, da bode videl | tam vstopiti tajinstvenega mniha. i Mojster si je lahko mislil, da sta | njegov pomočnik Bob in mali Italijan že zunaj na deLu, in ni za nju niti ; najmanje skrbel, ker je poznal Bobo-| vo zmožnost in ga je že večkrat v te-jžavnejšiht slučajih preizkusil.
Skoraj na vseh ležiščih v prenočišču so spali razni reveži. Pinkerton je videl mnogo obrazov, na ktere je pritisnilo pomanjkanje in revščina svoj pečat.
Vsi ti ljudje so spali globoko in t trdno. Nikdo ni čul, povsodi globoko sopenje, glasno smrčanje. V prenočišču je vladal neznosen duh.
Detektiv je med časom, ko je čakal, ! vsakega posameznega spečega opazoval. Marsikdo je bil med njimi, ki je kaj razbojniški izgledal in ki je gotovo že marsikterikrat prišel s sod-nijo v navskrižje.
Kakega znanega hudodelca pa detektiv med navzočimi ni videl.
Tako je prešel čas. Se vedno je mojster globoko dihal, in vsakdo, ki bi ga pogledal, bi si moral misliti, da trdno spi.
Sedaj so se vrata končno odprla. Skozi nekoliko odprte trepalnice je mogel Pinkerton vse natanko opazovati.
Visoka oseba je vstopila. Oblečena je bila v dolgo, temno mniško had jo, ktere kapuca je bila potegnjena na obraz.
« —tem možem se je pokazal gostilničar, ki je pokazal na ležišče, na kterem je spal Pinkerton. i
Mhih se je obrnil in Jonny Tailor-ju nekaj zašepetal, nakar se je odplazil gostilničar iz sobe in vrata za seboj zaprl. In sedaj je šel mnih počasi bližje.
Naprej sklonjen — .z neslišnimi, mačjimi koraki se je bližal postelji, na kteri je ležal Pinkerton.
V	desni roki je imel majhno, pili podobno orožje, z levo je pa držal kapueo pred obrazom.
Dva svitla očesa sta grozeče zrla izpod kapuce.
IŠe nekaj sekund in postava je stala zraven ležišča.
Sedaj se je povesila roka z orožjem, — mnih je hotel zabosti ostro uabrušen konec v detektivovo roko.
V	tem trenutku je pa ta poskočil ter z vso močjo prijel oboroženo ni* sprotnikovo roko. Z desnico pa je zgrabil detektiv hudodelca za vrat in mu ga stisnil.
Tako je potegnil mojster zločinče-vo roko k sebi in s tem istočasno preprečil, da bi mogel uporabiti mož svoje strašno orožje.
Ta je bil popolnoma presenečen.
'' Neoimnež!" mu je šepnil mojster. "Nat Pinkertona se tako hitro ne premaga, posebno pa ne na tako bedast način!"
Lopovov obraz jo kazal neskončen strah. Kapuca je zdrknila nazaj in sedaj je videl Pinkerton smrtno bled, obrit obraz, v kterega so razne strasti začrtale neizbrisne sledove.
Lopov se je skoraj zadušil. Pot se mu je pojavil na čela. oči so zna1
stopile iz očesnih votlin. Le slabo se je branil t levo roko in se skušal oprostiti.	*
V	prenočišču ni bilo slišati nobenega glasu in nobeden spečih se ni prebudil, ko je dobil Nat Pinkerton brezvestnega zločinca v svojo oblast.
"Izpusti orožjel" mu je šepnil Pinkerton.
Zavrženee ga je ubogal. Sedaj ga je detektiv popolnoma ua-se potegnil, pustil roko od vrata ter ga hitro zvezal.
Sedaj je zločinec grgrajoče za vpil, nakar mu je detektiv itakoj usta z roko zamašil. 1
V	predsobi čakajoči gostilničar je pa krik slišal.
Hitro je odprl vrata.
A mojster je bil že gotov, zločinca ; je že popolnoma zvezal in z namer-jenim revolverjem je šel proti Jonnj Tailor ju in mu naznanil aretacijo.
Jonny se je opotekel nazaj, kakor bi ga strela zadela. Nehote se je prijel za glavo, kakor bi se hotel prepričati, če spi ali bdi. Na odpor še mislil ni. S široko odprtimi očmi, v kterilii je bil jasno videti strah in grozo, je gledal slavnega detektiva, kterega se je že dolgo bal in ki je sedaj stal pred njim.
Mirno je dopustil, da mu je Pinkerton zvezal roke, in se na zapoved vsedel na svoj stol v predsobi.
V	tem trenutku je prišel zvezani Tom Hil k poLni zavesti in začel je rjoveti:
"Vstanite! Nok lopov je tukaj! Primile ga! Pobijte ga!"
Speči so se zbudili in skočili iz postelj. a nikdo se ni upal napasti Pinkertona, ki je stal pred njimi z dvema revolverjema v rokah.
Sedaj je prišel tudi Bob Ruliland. Seboj je pri vedel več policajev, ktere je srečal medpotoma. in nato so tudi Ilila spravili iz spalne sobe v predsobo.
Notri so se medtem vsi zbudili in umevno je. da je vladalo med njimi veliko razburjenje.
Ravno, ko so hoteli odvesti policaji oba jetnika, je Hil zopet začel razsajati. Prisegal je pri vsem, kar mu je sveto in drago, da si ni nobene krivde sv est.
Detektiv mu je pokazal pilo, ktero mu je vzel.
"In kaj ste hoteli s tem orožjem?"
"To ni nikako orožje, ampak nedolžna igrača!" je rjovel Tom Hil. ii Zalit evam, da me tiakoj izpustite!"
Nat Pinkerton se je porogljivo smejal.
"In ta nedolžna igrača ima na konci hud, takoj smrtno učinkujoči strup! Umorili ste z njo Italijana Paolo Ganinija!"
Hal je jeze zakričal.
"To je laž!" je zagotovil.
A v tem trenutku je obmolknil in postal smrtnobled.
Po stopnicah je namreč prišel mali Italijan Giuseppe Tosti in takoj za njim njegova krasna sestra Violetta z obema drugima oproščenima deklicama.
Sedaj je lopov videl, da mu vse nič ne pomaga in da sta premagana tudi njegov zamorce Timtmy in kočijaž George Fox.
S kratkimi besedami je povedal Bob mojstru in policajem, kaj je doživel v Hilovi bii.
Hil ni nič več govoril. Sovražno je gledal detektiva, ko so ga odvedli v preiskovalni zapor. Z njim so trans-portirali tudi Jonny Tailorja.
Tudi zamorec Romany in George Fox sta dobila še isto noč v preiskovalnem zaporu varno 'zavetišče'.
Lopovi so trdovratno molčali in tajili, a jim vse ni nič pomagalo. Preiskava jim je dokazala popolno krivdo. —
Na konici pile, ktero je imel Hil, je bil res strup, kterega žrtev je postal Italijan Paolo Ganini, ko je hotel brauiti svojo ljubo.	i
Njegovo truplo so našli, obteženo s kamni, v reki Hudson. Izkazalo se jeT da Paolo ni bil prva žrtev, ker je Hil že prej izvršil mnogo takih zločinov. Radi tega so ga obsodili na smrt in umrl je na električnem stolu, drugi sokrivci so pa dobili večletne zaporne kazni. Za malega Giuseppe-ja in njegovo sestro pa je preskrbel Nat Pinkerton prijetna in dobro plačana mesta.
VABILO K VESELICI,
ktero bode priredilo društvo "Jutranja Zarja" št. 29 v Meadow Lands, Pa., v soboto 2. aprila t. L v prostorih Miners Hall. Rričetek ob 2. uri popoldne do 12. ure po noči. Vstopnina za možke $1.25, dame proste, pivo prosto. Za izvrstno godbo ter za fino postrežbo skrbel bode za to izvoljeni odbor.	'
Tem potom vljudno vabimo vsa tukajšnja sosedna društva ter vse cenj. rojake in rojakinje iz Meadow Lands in okolice. Čisti dobiček je namenjen v korist društva. (£5-28-3) j Anton Mezek. '
Pisma iz Koroške.
XV.
Številna društva, ki smo jil.i omenili, so priče živahnega narodnega gibanja med koroškimi Slovenci. Kažejo nam. da se po svojih močeh trudimo, da bi z druženimi močmi dosegli konečno enoisti cilj. Videli smo tudi, da so rodoljubi obrnili svojo pozornost posebno na kmetsko mladino. Mladina je mehka, občutna in j pristopna norim idejam. Radi tega se lahko kaj doseza z njo, lažje, ne-g;o z odraslimi, ki so se vživeli v svoje stare tradicije in se jih trdo drže.
j Manjka nam seveda še najidcalnej-jših mladeniških organizacij, kakor > telovadnih društev, ki tako lepo pro-cvitajo med drugimi Slovenci in Slovani. osobito med Ceh L
Imamo sicer že mladega Sokola v Borovljah, ki je že povzročil toliko nemira v nemško-nacijonalnem sršenovem gnezdu, v Celovcu, kakor da • more eno sokolsko društvo pogubiti vse Nemce na Koroškem. Iz tega je J razvidno, kakšnega j Himen a bi bila jsokolska društva za nas. V novej-;sem času se snujejo "Orli" in sicer j v St. Jakobu v Rožu. v Celovcu, v Velikovcu in Pliberku. Vendar pa ni upanja, da bi v d ogled nem času j ustanovili večje število telovadnih j društev, posebno, ker nimamo meščanskega stanu. Pač bi se dalo še j kaj opraviti vsaj v nekterih krajih ; kakor v Črni, v Prevaljah ali Smili elu in v Pliberku. ker so to večji , kraji in ker je tam radi industriji | rudnikov dosti mladine. Ali manjka nam voditeljev organizatorjev.
Kakpr s telovadnimi društvi, je tudi s požarnimi hrambami. V vsakem večjem kraju v slovenskem delu dežele obstoji požarno braimbovske | društvo, ali vsa so uemčurska, razui: edinih dveh in sicer v Št. Jakobu \ I Rožu in v Globasnici pri Pliberku. Ravno tukaj je velika vrzel v slovenskih organizacijah. Sicer obstojijo t£ društva skoro izključno iz Sloven cev, ali kakor tvorbe nemčurskih uči teljev. "Ivomadira" se v teh dru št vili v blaženi nemščini in člani s< j pozdravljajo med seboj s "Heil".
Po mestih in trgih je poleg večin« neanškutarskega prebivalstva tud i večje ali manje število zavednih Slo-j vencev, ki sicer nimajo posebnih dru-j štev, ali so vendar v stikih med se-; boj.
V to služijo takozvani klnbni ve-i čeri. Imamo jih v Beljaku, v Celov-icu (dva), v Velikovcu in Pliberku. Želeti bi bilo, da bi ti večeri vedne bolj procvitali in se razširjevali v čitalnice, dobre pevske zbore, ali p.i v diletantske klube. Posebno bi bik to potrebno v celovški okolici in \ Rožni dolini, 'kjer je slovenski živel, navidezno že mrtev, ali bi se dal št na kak način tu ali tam zopet vzbuditi. In k temu bi veliko lahko pripomogli izleti pevcev. Vsako nedeljo roma na tisdče Nemcev iz Celovca v Rožno dolino; vsa polja in travniki mrgolijo ob nedeljah od samih celov škili hajlovcev. Ti polnijo gostilne in razlega se po lepem Rožu "Waeht am Rhein" in druge nemške pesmi. Človek dobiva vtis, kakor bi bil blizu Berolina. Na domača tla pa b: ravno tako lahko prirejali izlete Slo venci iz Celovca; saj jih je lepo število in bi laKiko s slovenskim petjerr razveseljevali Slovence, ki še stanujejo v teh krajih.
Pomudimo se lahko še nekoliko pri dijaštvu slovenskega Korotana. Kakor povsod, so razmere tudi med d\-jaštvom jako slabe. Imamo tri gimnazije v deželi, eno realko ter možko in žensko učilišče. Medtem, ko šteje na vseh gimnazijah skupno število dijakov nad 900, je Slovencev samo ©-koli 110. O realcili niti govoriti hi itreba, kajti niti enega zavednega sld-venskega dijaka ni na celovški realki. Pa se tudi menda na maloktere^c zavodu tako zasmehuje in sovrai slovenščina, kakor na celovški real ki. Boljše je na celovški gimnaziji Tukaj je še razmerno precejšno šte vilo Slovencev; največ omogočuje t škofov zavod Marijanišče. Ta zavo» je velikega pomena za dijaško mladi no Slovencev. Stanovanje in vso po strežbo dobiva slovenski fant tukaj š< precej ceno in tudi Strogo nadzorstvi in red dobro vplivata na dijake.
———_ ^ XXL lUCHTEttg A
Jh^Mi&Jgk
ff	S steklenico	vatH
S PAIN-EXPELLERJA
H	odpodite bolečine.	Vi
2 To sredstvo nima para. Nič ne	n
; j olajSa tako hitro in tmjno r»v-	Vj 1
matizem, nevralgijo, zviotenia	t
itd. ^^	C
/ Dobi se v vseh lekarnah po 25	t
U	in 50v.	H
\ F. Ad. Richter & Co,, £
T^XlSPewi St.	New York. J7
vX Pazite na varstveno /7 _
l^^wT	mamico a sidrom.
slovensko katoliSkO
podp. društvo sveteBarbai
3
Za Zjediiyene države Severno Amerike« Sedež z Forest City, Pa« SAorportrano dne 31. januarja 1902 v driatl Ptnmy&we^
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 6S5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 61, Mineral, I. tajnik: IVAN TEJ,BAN, Box 707, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa.
» • -- o—■ ■»
KADzosjma:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box G83, Forest City, Pa. KABOL ZALAR, L nadzornik, P. O, Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa,
■ ■ l ■ —
POE.OTKT IX PEJZTVin ODEOJt:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa.
IVAN TORNIČ, II. porotnik, P, O. Box 522, Foreat City, Pa.
*
Dopin naj m pcKljajo L tajnika: IVAM TELBAN, P. 7, Foreat City, Pa.
Dmltveno flatilo j« "GLAS NARODA."
Seveda v narodnem ozirti tudi tukaj ne vladajo najboljše razmere. Predstojniki so pravcati nemško-na-' cijonalci; pa kljub temu se narodni čut lažje goji med dijaki, ker jih je več skupaj in starejši lahko vplivajo na mlajše. Precejšno število slovenskih dijakov pa stanuje tudi pri mestnih družinah, kar pa je v narodnem ! oziru vsekako bolj nevarno za nje. Veliko število se jih ponemčuje. ker vplivajo na nje razne ok.>lš<"-ine od vseh strani, največ pa to. ker jih je že ljudska šola napojila z nemškim i duhom skozi in skozi. Reči pa se mora. da se v Celovcu vendar večina — še posebno med gimnazijci — dijakov ohranja slovenski narodnosti. Poseb-1 no višjegimnazijci se zavedajo svoje narodnosti in se kljub temu. da se jod vseh strani pritiska na nje. dobro držijo. Seveda je vzgoja bolj nemška, čemur pa se ni čuditi. Ko pri-hajajo fantje v prvi razred, ne znajo latinice ne pisati in ne citati, o pismeni slovenščini seveda niti srovora ni. Zato je tudi pouk v slovenščini .prva leta jako težaven in minevajo leta prej, nego so se vsaj za silo naučili slovensko govoriti. Veliko je [treba truda in potrpežljivosti učencu in učitelju, preden kaj dosežeta in izbrišeta črte, ki jily je vtisnila učen-jc-u nesmiselna Ijudskošolska pedasro-Igika. Na beljaški gimnaziji je le malo Slovencev, tako, da se niti ne izplačuje, da bi za nje posebej delili i pouk v slovenščini. Učijo se skupaj z Nemci. Ravno tnko je v Št. Pavlu. ! Slabe
razmere vladajo na učiteljišču v Celovcu. Slovencev je le maj-I hno število zavednih in še na te pritiskajo nemški učitelji na vse možne načine. Pouk v slovenščini deli uči-I tel j vadniške šole. ki se menda ne za-: veda posebno svoje narodnosti, še : manje pa se odlikuje z znanjem slo-j venščine. Na tem zavodu so učitelji najbolj prenapeti nemški kričači; bojijo se slovenskega gibanja med uči-teljišeniki kakor živega vraga. Tudi ravnatelj odklanja vsako leto skoraj samo slovenske prosilce, ker se boji. da bi dežela dobila preveč slovenskih učiteljev. Pa kljub vsemu temu je ta nemško-nacijonalni zavod že pro-dueiral lopo število zavednih učiteljev in učiteljic.
Visokošolske mladine med koroškimi Slovenci ne štejemo dosti. Vendar pa so tudi akademiki po svojih močeh delovali za probujo naroda. V to svrho so ustanovili akademično ferijalno društvo "Gorotan", ki se ie v novejšem Času prelevilo v društvo z imenom "Gorotan''; pristopili so namreč tudi slovenski učitelji in so sklenili skupno z akademiki delovati na polju narodne prosvete. Iz mnogih stran i j se očita ak. fer. društvu "Gorotan", da je spalo in ne delovalo nič; ali to očitanje je krivo. Kajti vsak v svojem okraju so akademiki delovali po svojih močeh \ in ob razmerah, ki vladajo v deželi, nikakor ni smeti pričakovati bogve kakšnih vspehov. Pogrešamo pa vsekako tudi pri nekterih akademikih agilnosti in truda; lahko bi v počitniškem občevanju z ljudstvom marsikaj dosegli, ali pa bi proučevali razmere in nabirali podatke za narodno statistiko.
CENJENIM NAROČNIKOM 1	NAZNANJE.
Vsak naročnik, kateri se preseli, naj nam naznani vedno svoj star in nov naslov, ker še le potem nam je mogoče vsakemu ustreči.
Upravnijtvo "Glasa Naroda".
To in ono.
Dr. Kramar o avstro-ruskem zbliža-nju.
i Dr. Kramar se je izjavil napram nekemu uredniku petrogradskega li-sta '"Birževija Vji-domosti'"' sledeče o avstro-rusteni zhližanju: "Sem j\ opoziciji na Dunaju in vsako mojo besedo pograblja sovražno nemško časopisje in jo komentira brez mere. Morem samo reči. da j>oz:iamo skrito stran avstro-ogrskega zbliževanja in znamo, kako resnično politiško veljavo ima. Glasovi, da je moje potovanje v zvezi s tem zbližanjem, niso resnični. Mi bodemo simpatično pozdravljali avstro-rusko zbližanje, kakor hitro pojile za mir. kulturno delo, ki bode delovalo na odstranitev vseh komplikacij na poti mirnega razvoja ljudstva."
j
Vprašanje vseslovanske banke.
Iz Petrograda poročajo: Sedaj so t znane podrobnosti o osnutju vseslo-! vanske banke. Kakor znano, se je finančni minister Kokovcev protivil osnutju vseslovanske banke izven Ru-;sije. Kokovcev je obečal državno pomoč le pod pogojem, da bode središče denarnega zavoda v Petrogradu, l temelje, al je to s tem, da ni možno j prenesti ruskega kapitala v inozemstvo. Razun te<rn se mn je zdela temeljna glavni* u 20 milijonov rubljev premala. Sedaj je minister Kokovcev spremenil svoje mnenje in potrdil pravila bodoče vseslovanske banke. Na to so ga nagnili razni momen-\i. Najprej so ustanovitelji pristali na to. da bodi središče novi banki v Petrogradu. Potem se je temeljna glavnica povišala na 40 milijonov ; rubljev. Vrhu tega se je Kokovcev uveril. da se tudi inozemstvo zanima | za Rusijo in da je v tem pogledu ruska potovalna razstava vplivala izredno blagodejno.
Pokazalo se je. da ni nevarnosti, Ida bi bila z delnim odpravljanjem ruskega kapitala v inozemstvo (misli ; se v dežele, kjer stanujejo Slovani) (oškodovana Rusija v denarnem in gospodarskem pogledu. Mnogo je na spremembo mišljenja ministrovega I delovalo tudi dejstvo, da se je povodom razstave v Čenstohovi pokazalo, | da so se Cehi in Poljaki zbližali.
Potemtakem je ustanovitev vseslovanske banke v Petrogradu z mnogi-! mi podružnicami v slovanskih' deželah ■ zagotovljena. Ta nova banka bode imela nalogo, da bode podpirala slo-i vanska podjetja, toliko trgovska, ko-ilikor industrijalna. Razun tega se bode tudi bavila s kolonizacijo slo-jvanskih elementov mesto tujih. To i podjetje najde gotovo pri vseh Slova-! uih velik odmev.
Ženski lasje.
, Po vseh mogočih raziskovanjih in j najrazličnejših statistikah se je neki Anglež spravil tudi nad ženske lasa ; in prišel do naslednjih zaključkov: i Ženske s črnimi lasmi imajo na svoji j glavi približno 70 kilometrov las, pri j tem. ko jih imajo plavke celo 135 ki-ilomeirov. Pri tem je tedaj mogoče j dvoje, in sicer, da so črni lasje de-ibelejši, ali pa redkejši od plavih, da I ne dosezajo sumirani tolike dolžine. Bolj verjetno je prvo; to je, da so črni lasje debelejši, kajti črn las nosi povprečno težo 113 gramov, ne da bi utrgal, dočim ne drži plav las vee nego 60—70 gramov.
jugoslovanska |p||! KatoL JeJnota,
L,	■
tukorporirana dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. VULDBXZXl
Predsednik: FRANK MEDOS, »488 Swing Ave., Bo. Chicago, DL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Briddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Mann. Pomožni tajnik: MAKS KERŽESnEK, L. Box $83, Boek Springs, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, B. Box 1M, Ely, IGmm. v	VADZORMIKX:
ALOJZIJ VIKANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28 th St..
Lorain, tflrio.
tVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet. Michigan.
POMOTKTI ODBOR:
IVAN KERŽIgNIK, predsednik porotnega odbora, P. <5. Box 138
Bnrdine, Pa	^^
IVAN MERHAR, dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 261, Aurora, Minn.
■	■ o ■ ■
Vrkovni zdravnik: Dr. MARTIN J, IVEC, 711 Nortk Chicago St.
J-jiUt, El	'
■	» ■ o i> ■
_I>ru»tT«Tio glasilo 3« "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Aretovana priča. Dne 8. mlaiva je bilo zaslišanih pri policiji v Ljubljani nekaj prii" v zadevi nekega tovarni-sk ga delavca, kateremu so baje nedavno zvei-er fantini iztrgali denarnica 7. 10 K denarja. Med temi prič-ami je bila tudi natakarica Ana Weberje-va iz Medvod, ki je imela na sebi sivo krilo, katero je bila ukradla svoji prejšnji gospodinji, kar je tudi priznala. Ker je bila osumljena tatvin obleke in denarja svojim prejišnjian gospodarjem, jo je policija vtaknila v zapor ter oddala sodiši-u.
Skozi okno je skočila na dvorišče dne 7. marca v Reki Amalija Ru-žie, rojena pl. Tliian, žena trgovca Jožefa Ružica. S težkimi poškodbami na glavi so jo prenesli v bolnico, kjer je kmalu zvečer umrla.
Predrzni vlomil V noči 8. marca je bilo vlomljeno v pLsarno ljubljanskega učiteljišča. Neznani tat je moral biiti dobro znan z lokalnimi razmerami. Odprl je predal, v katerem se navadno shranjuje »denar, a je nažel v njem samo nekaj desetič in dva e-nokronska koleka. Nekaj vinarjem* je še pustil v predalu vsled same milo- i srčnosti. Potem je tat poizkušal vlo- j miti v poslopje IT. drž. gimnazije. Pri j trm je pa policija tatu zasačila v osebi i glasovi tega tatu in vlorr.ilca Pavlica, katerega dolže vseh zadnjih vlomov v Ljubljani, tudi vloma v "Unionove" kleti.
Staro vojaško oskrbovališče v ljub-1
ljani. Kakor znano, postala je mestna občina ljubljanska lastnica dragocenega stavbenega prostora; zemljišč top d Fran Josipovo in Dunajtsko cesto, kakor tuli onih mod: Kolizejem in TomanovLmi ulicami. V treh ali štirih letih obeta biiti tamkaj najlepši del mesta. Pretečem teden so pričeli prazniti prostor, kateri je potreben za izpeljavo ceste od Tomanove ulice do Dunajske ceste. Poleg te je pro- j jok tiran o podaljšanje dveh drugih | cest.
PRIMORSKE NOVICE.
Tatvine v Gorici. — Neznani tatovi so udrli na Fr. Jos. TekaliV-u št. 48 v stanovanje upokojenega gimnazijskega ravnatelja dr. Grossa ter pobrali zlatnine v vrednosti 250 K ter denarja 1200 K v .bankovcih; vzeli so tudi 4 nože ter 4 srebrn? žlice. Ko so zaropotali, se je Gross zbudil, ter šel gledat, ali tatovi so bili že izginili. —Pred kratkim so bili udrli tatovi tudi v polstrešj? stanovanje gospe Jakopičeve na Fr. Jos, Tekališču št. 71 ter prenesli raajiio blaoro v drugo podstrešje, da bi je nnrda odnesli pozneje. Ali to se jim ni posrečilo.
Med otroki. — V goriško bolnišnico so pripeljali 141etnega Ivana Korena w. Ladre, ki je ranjen na glavi s kamenjem' prav nevarno. Ranil ga je neki drugi deček po nesreči.
Z nožem je ranil na nosu občinskega redarja kojščanskega Karola Mari-niča neki Josip ČeJh iz Štajerske. Nastal je bil prepir v gostilni med tem t ujetimi in domačimi fanti. Redar je zahteval, naj se Čeh odstrani pa se j« branil, se je zoper^tavljal redarju ter ga še malce ranil, čelr je dobil 14 dni j zapora z jednim postom.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umorjeno zavlekel na železnični tir. Dne 8. marca se je pričela pred porotniki obravnava zoper Antona Kmete«, pose-5m i^kega sina. iz Gornjih Jablan, okraj Ptuj, Ii je osumljen, da je
v decembru leta 1909 ustrelil svojo ljubimko Marijo Frangež, ter jo potem mrtvo zavlekel na železniški tir, kjer ji je potem vlak odrezal eno nogo in roko. To je Kmete« storil z namenom. da bi se potem mislilo, da se je Frangež sama vlegla na progo. Našlo se je tam tudi listek, kjer je bilo napisano, da Rmeltec ni kriv. Ta listek je bil ravno usodepoln za obdolženca. Ievedenci so namreč spoznali, da je ta listek pisal Kmetec sam. — I K obravnavi je poklicanih mnoiro prič ki pa pridejo mnogokrat v nesoglasja, j — Obravnavi predseduje višjesodni j svetnik Vodušek. Zagovornik je dr. j Mravlag. Sodna dvorana je vedno nabita polna občinstva. — Porotniki j so z 8 proti 4 glasom potrdili obtoženca krivim, nakar je sodišče obsodilo morilca na «mrt na vešalih. Ko je Kmetec čul obsodbo, se niti zganil ni ter je le v nemščini odgovoril, da je obsodbo razumel. Mekl tem, ko je bil Kmetec v preiskovalnem zaporu, je njegovega očeta ubil njegov svak Lah, ki je pa tudi pred par tedni umiri v mariborski kaznilnici. To so pač sadovi liem&kutarstke vzgoje.
Smrt ženskega čudaka. Iz Ptuja se poroča: Tukaj je umrla 9. [marca zjutraj hišna pocestnica Ana Hochs-mann, stara 73 let. Svojega stanovanja ni zapustila skozi 30 let in 7 let že ni z nikomur govorila. Strežnica je morala umrli vsako jed postaviti pred vrata, odkoder jo je potem njen mož nesel -v sobo.
Prankopanski grad v Kraljeviči pride menda v kratkem v mažarske roke. Re-aiki' poslanec Zanella nima miru, dokler tega važnega spomenika hrvaške zgodovine ne spravi v tujčevo pest. Najprej se je govorilo, da bo grad1 sa m kupil, sedaj pa prihaja vest, da je le posredovalec ogrske vlade, ki da je že obljubila zahtevano ceno in bo v gradu namestila zdravi- , lišče za otroke.
BALKANSKE NOVICE.
Turška grozodejstva v Makedoniji,
Atene, 9. marca. Že nekaj dni prihajajo vesti, ki povzročajo veliko razburjenja. Kristjani, ki so pobegnili čez mejo, pripovedujejo o nezaslišanih grozodejstvih, ki jih uganjajo turški vojaki v Macedoniji in Epi ni. Na podlagi novega zafkona proti četaštvu se vrše v Makedoniji številne aretacije. Derruneijanstvo cvete, ker je prepovedano izdati izdajavca. Areto-vance se muči na vse načine, da o-značrjo gotove osobe kot sokrivce. V kraju Senice so n. pr. nekemu kmetu žgal i .z žarečim železom dlani in podplate, da bi izdal nek skriven odbor, !ki pa sploh ne eksistira.
Avstrija, Rusija in Balkanske države. Dunaj, 8. marca Kljtub pomirjevalni izjavi ruske vlade, da obiska bolgarskega in srbskega kralja •na ruskem dvom nistta naperjena ne proti Avstro-Ogrski, ne proti Turčiji, vendar tiikajšnjd politiški krogi ne morejo skriti svoje vznemirjenosti. Osobito se je opazilo, da sta se bol-garoka ministra Malinov in Poprikov utrudila na Dunaju, oi koder sta odpotovala, ne da bi bila obiskala našega ministra za zunanje stvari grofa Aehrenthala. To vse se pripisuje vpljivu Rusije.
Balkanska zveza, o kateri se že toliko časa govori, postane menda le v kratkem izvršeno dejstvo Romanje balkanskih knezov \r Petersburg je res sumljivo in oni nemški politični krogi ki se boje, da se je Izvolskemu sedaj končno posrečilo (maščevanje za poraz otb aneksi ji Bosne in Hercegovine, i-majo najbrže prav. Nedvomno je namreč, da pomenja balkanska zveza
| CARNEGIE TOUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
| Glavnica inprebitek....;...........$2.500.000,00
Depozitaraa za državo in za mesto New York*
K	^ URADNIKIi
[	J. B. RgxcHMAyy, President
,	James Rose CtniRAN, Vice-President Kobert L. Smith, Vice-President,
j	Stanton C. Dicktsson, Treasurer. Robert B. Moorhead, Secretary. Joh.v
[	J. Dickinson. Jr. Aaa'nt.:. Treas., Albbbt E. Chandler, Ass't. Sec'y., \
j	Lawrence A. Ramage, Trust Officer. Charles E. Hamultt, Ass't., Tr.,
f	Levesteo G. Ball, Auditor, C has. M. Scism, Ass't. Auditor, Philip J. i
|	Rosy, Jr., Cashier.
IVodofena deooiitarna za Now York Cotton Exchange.	j
.	New York l'rrnl ace Exchange in Now York Coffee fcxehanjre.
:	Zastopnik drža v no blagajne y.u državo Tennessee.
I	Carnejfie varnostne shrambice pod bančnimi prostori.	i
pod protektoratom Rusije prav občuten udarec ugledu in moči Avstro-Ograke in Nemčije na Balkanu, zlasti pa v Turčiji'. To pa tudi tedaj, ako se Turčija ne pridrži zvezi, kajti znane srbske in bolgarske zahteve #lede Sandžaka Novopazardkeg-a in Makedonije bodo vedno visele nad Turčijo kot Damoklov meč; na vseh straneh obkoljena od nasprotnikov, se ne bo mogla nikamor ganiti in bo morala plesati, kakor ji bo godla. Rusija in balkanska zveza. Iz tega se da sfkle-pati, da je Avstrija, oziroma Aehren-thal le preveč napenjal strune ob zadnjih poganjanjih z Rusijo za status quo na Balkanu; ali pa je morda vso prijateljsko akeijo uprizoril Izvolski sam s Jtem namenom, da bi avstrijski diplomaciji natresel peska v oei, da bi ne videla resnosti njegovih priprav j na Balkanu. Na vsak način je oseb- ! no nasprotstvo med Aehrenthalom in Izvolskim velika ovira sporazumu o-be.h držav in z ozii-om na koristi, ki teže na Balkan, je Avstrija pri tem vsekako občutne j šo prizadeta, nego Rusija.	1
RAZNOTEROSTI.
Kaj je Vsenemec? "Le Matin" ; je priobčil dne 5. marca. 1810 članek pod naslovom "Zločin" grofice VTe-del" in jasno dokazal z njim, kako podla in nesramna je že postala vse-nemška gonja. Poglejmo si, kaj poroča "Matin" o ftem zločinu! "Pred nekaj leti je došla v Strassburg grofica Wedel, soproga še sedanjega namestnika v Alzaciji - Lotaringiji; gospa jako sočutnega značaja, si je prizadevala, da ublaži kolikor mo-boče narodna nasprotsva in zaceli j rane, ktere so že krvavele izza časa ! nesj-ečne bitke pri Sudanu. Nakloni- j la* si je s svojim blagim in prijaznim j vedenjem srca vtseh Alzačanov. a sovražiti so jo začeli vsled tega Vse- ■ nemei. Veste li, kaj je Vsenemec ?' Predočite si pohabljenega tepca brez r možg-an, ki v svojem zlobnem in i pro&taškem srcu vedno le kuje nakle- j pe, kako bi svojega bližnjega najlažje razžalil, ki je ozkosrčen in omejen 1 v svojem duhu, kakor kak pedantski I šolnik. Da, to je Vsenemec! Tudi grofico so kmalu začeli ti dični potomci nekdanjih Tevtonov po nedolžnem blatiti; črnili so jo povsod in ji pošiljali grozilna pisma. Toda vso to jim še ni zado'stovalo. Nedavno so namreč ti patentirani ovaduhi objavili v svojih renskih in vestfalskih j časnikih celi seznamek njenih "zločinov", kakor se to pri hudodelcu i zgodi. č?njte in strmite sedaj, kak? j "zločine" naštevajo ti lis»ti: 1. Si je dala grofica napraviti francoske vizitke; 2. kadarkoli pi-iredi grofiea ; oficijalne slavnosti, skrbi tudi za to. da se predavajo in <pojejo francoski komadi; 3. vabi grofica 'k svojim five o'clock celo Francoze; 4. je gro-i fica povabila k svojim javnim svečanostim tudi grofico Pourales, koje soprog je bil leta 1870 ujet od Pru-sov; 5. je grofica duhovniku "Wetter- j le ravno med tem čaisom poslala neko pnšico za užigalice, ko je ta sedi 1 pod ključem in dva meseca pokoro delal za s/voje grehe; G. je grofica materi obsojenca podarila neki ročnih za dežnik. — Liat zahteva zaradi tega odločno od cesarja Viljema, da takoj odstavi sedanjega namestnika!!" — Niso se li tem časnikarjem j že zmešali (možgani 1 Skoro bi lahko trdili to; sicer pa si tudi somišljeniki v- Avstriji pridno prizadevajo, da ne zaostanejo za svojimi brati v bla- | ženi Nemčiji. Toda poglejmo si še. ; kako zaključuje "Matin'' svoje poro- | čilo! "Če presojamo celo zadevo s francoskega stališča, moremo si sa- j mo iz dna srca želeti, da zmagajo ti j neotesanci in vohuni Vsenemštva!'7 — Tako torej sodi ugleden francoski j dnevnik o svojih sosednjih državlja- j nitb.	[
Ruska vlada je dala zapreti v za-' padnih provincijah nad 200 nemških i šol, ki so služile le ponemčevalnim j. srvrhafm in bile obiskane skoraj iz- -ključno od nenemškib otrok. Taka ; odredba .bi bila tudi v Avstriji zelo potrebna.
POZOR ROJAKI I
Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 50^, Catawba po 75<J.
Za gotavijam dobro postrežbo. Na- I rožilu je priložiti denar.
Frank deli, (3x v t, 19-3—19-6) Euclid, Ohio.f
Kje se nahajate moji dve hčeri MARIJA in ANGELA VERŠČAJ ?' Zvedel sem, da se je ena omožila in sem celo že nje moža videl, toda za njo pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, da se mi javite, vsa^ se ne boste zastonj.. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da naznani očetu: Joseph Verščaj, Box 390, McDo-' nald, Pa.	(23-28—3)
KRETANJE PARNIKOV.
CEDRIC odpluje 20. marca v Liverpool. OCEANIC odpluje 2G. marca v Southampton LAPLAND odpluje 26. marca v Antwerpen.
AMERIKA odpluje 26. marca v Hamburg.
POTSDAM odpluje 29. marca v Rotterdam. ARGENTINA odpluje 30. marca v Trst. GEORGE WASHINGTON odpluje 31. marca v Bremen.
LA SAVOIE odpluje 31. marca v Havre. PHILADELPHIA odpluje 2. aprila v Southampton. KROONLAND odpluje 2. aprila v Antwerpen.
NIEUW AMSTERDAM odpluje 5. aprila v Rotterdam.
KAISER WILHELM H. odpluje 5. aprila v Bremen. MARTHA WASHINGTON odpluje G. aprila v Trst
LA LORRAINE odpluje 7. aprila v Havre. FINLAND odpluje 9. aprila v Antwerpen. NEW YORK odpluje 9. aprila v Southampton. GRAF WALDERSEE odpluje 9, aprila v Hamburg.
NOORDAM odpluje 12. aprila v Ro. terdam. LA PROVENCE odpluje 14. aprila v Havre.
RHEIN odpluje 14. aprila v Bremen. ST. LOUIS odpluje IG. aprila v Southampton, j YADERLAND odpluje IG. aprila v Antwerpen. KAISER IN AUG US TE VICTORIA
odpluje 16. aprila v Hamburg. KAISER WILHELM DER GROSSE | odpluje 19. aprila v Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila v Rotterdam. ALICE odpluje 20. aprila v Trst. OCEANIC odpluje 20. aprila v Southampton. LA TOURAINE odpluje 21. api-ila v Havre. PRINZ FRIED RICH WILHELM odpluje 21. aprila v Bremen.
SLUŽBO ŽELI DOBITI
v gospodinjstvu dobro izurjena, 30 let stara ženska, ter dobro izučeu pomočnik v saloonu, vešč slovenskega in angleškega jezika. Naslov: N. Z.,
S44 South 2nd St.. Steelton Pa.
PCZOR ROJAKI!
Varujte se ANTONA GODINA, po domaČe Cesarjev, iz vasi Ardviže, o-kraj Podgrad, občina Materija, Istri-ja. On se je priklatil tukaj sem dne 16. marca 1910 in prosil za prenočišče, ktero se mu je dalo. Drugi dan po njegovem odhodu se je pa pogrevalo $30, dve uri, dva prstana, ena suknja, ene hlače in ena srajca, skupno v vrednosti $53. Prosim cenjene vojaki, kdor mi sra naznani, da ga iz-1 m itn sodišču, dobi $5 nagrade. Ako mi on tega ne povrne mi bode .povrnilo njegovo posestvo v stari domovini.
Michael Saje, Box 54, Lambert. Fayette Co.. Pa.
JgFS&afe ft
Al	naravna	i*
| KALIFORNIJSKA VINA ^
NA PRODAJ. g |
jq	Dobro črno viae po 50 do 60 ct.
%Ia	galon e posodo vred.	M i
15f	Dobro bel* vino od 60 do 70 ct.
4'	galon s poeodo vred.	m •
£/	izvrstna tropavica od $2.50 do#8	jV
—	galon s posodo vred.	'jj \
j^f	Manj nego lO galon uaj
T?	nihče ne naroča, ker mame ko-	™
%/a	ličine ne morem razpošiljati.	Jn
H	Zajedno z naročilom naj gg. na-	~J%
Mf.	roeniki dopofiliejo denar, oriro-	hi ma Money Order j
Spoštovanjem	——
w Nik. Radovicb, %
^ 894 Veraoat St., Saa Praaclico, Cat. ^
........ -" ^-—-:—..... .——
Ijiheva privlačnost je brezmejne.
Čiisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in-najdražje cigarete, kterih. si ne more vsakdo' privoščiti, Vse to smo pa spremenili in sedaj se je med našimi kadil-ci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo
Turkey Red Cigarettes
..............Le našemu velikanskemu nakupu	^^
tobaka — ki je bil lookrat večji od BflTffnW'/fflf lM vsakega druzega nakupa — se je za-	■
HfllHiflHHUHH H	da zamoremo dajati te vrste	M ! i^RKttREDQ IS
^^^^^^^^^^^^^ cigaret deset komadov za deset	Mil oS«^*	|
SB^^/Z^S1 I Izbran turški tobak in krasen duh je	__~^___ ~"^
Ji r^fiMfflB I	kterih je vse, kar je slabo, odstranjeno.	~	$
■mBumI^B I Njih vonj in okus mora zadovoljiti	*—• c
Ipi^^PpiMNPVBpS^S | R	vsakega kadilca. Tudi predsetlnik /.je-
I I	dinjenih držav ne more kaditi boljših ci- r^^^T8^ ......' B
^SaretJ kakor jih zamorete kaditi Vi, ako
^^^BBti^^^MSaBKESm kupite Turkey Bed Cigarete.
lOc. za 10 Pri vseh prodajalcih cigar. Kupite danes jedna skatljo. Poskusite jedno in prepričajte se.
S. ANARGYROS, A Corporation, owned by the AMERICAN TOBACCO CO.
10.548
to je bila številka bolnika, kateri je Lil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega Zdravisča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spricuje da je Dr, J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor:
reumatizmu, ~na želodcu, na vodenici,	na mazulih,
DR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju ;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se7. zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jetrne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njem*! dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vala lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
DR, J- Bx THOMPS0H
342 W. 27th St.	New York, N. Y.
—	w w w » —w	■ o v	«9*	v
Phone 346.
©FRANK PETKOVSEK,
javni notar - Notary Public,
7!8-7p Alarket St., WAUKEQAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje Jganje te izvrstne smotke — patentov ana ; dia
PRODAJA vofne listke vseh prekomor-
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo
UPRAVLJA vse v notarski posel spada« ____________joča dela._
Spominjajte se stare domovine in družbe =_© SV. CIRILA IN METODA ® -
Zahtevajte in kupujte Ciril-Mete dove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vsšo narodno dolžnost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska druStva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
Ciril-Metodove smodke razpoiiliamo tudi posameznikom Sirom Amerike in sicer 50 komadov za $2.00,100 kom. za $3.60, fine ha-vanske pa 50komadov za $3.80,100kom. za $7.00 poštnine prosto.
Pojasnila dajejo in naroČila e prejemaj o glavni zalagatelji za Ameriko:
A. AUSENIK & CO. 82 CORTLANDT ST., NEWYORK,N.T.
ZA VSEBINO TUJIH ©GLASOV NI ODGOVORNO ME UFSAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO.	!
•J
®z mešanim blagom, Saloon in Crocerjja«
dajoča dela. SVOJI K SVOJIMI Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo I — "Glas Naroda".	0
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠISLOVENSKI DNEVNIKI
Vstanovljen« dce 16. avfnsti (90S.	^
inkorporlrana 32. aprila 190Q v drtev! Perma. • sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemangb, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 0, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemauirb. Pa.
POROTNIKI:
ALOJZU BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa.
MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo.
IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.	1
VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa. * " ■	I
--- i'
i I:
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati i "nravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa ]
na glavno^ra tajnika.	j
V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali'] Bplnh kjorsibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se < to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi, 'r
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
V padlšahovej senci.
——————_
BjmmI K.rl M«y; a G. N. priredil B. P. £ _
[SESTA IN .ZADNJA KNJIGA.
ZUT.
(Nadaljevanje.)
,, !	,	pojenjalo, a kričanje je postado
»,■„ I , ; T ""T', . k °'u<Jnje,li ravnini, in vidimo bojno polje
Z d "i	S° ,a,r>rli	** ie, kakor sem že J^J
pup l.n.ma pomsree,]. Vidimo ležati mrtvece in ranjence- neraJeni
h viv,a Bebejci jih ^z^sz
ve, K "2r :	: : r m d'rjatl. Amad eI G^ndurja na svoji beli kobili;
Tal ,	p (krasno perzijsko kobilo. To je šejk
K iS	r"'"0 PT naTO1 beŽi Mlt ^ Halef, zasledovan od
o	i,1 rjavm: tU,U ta koi'J **<» Plemenita žival,
„ '	™ "J'ni Je^di Halef, ida bi ščitil svojec si^a
'	"r11 ;!o-°i1,iter'(,a bi dohitel	^elžL
-	P^ i na	^ KS,ra ben ™t,f	^ ^ Kurd dohiti; moram ^ J Z, de, kom.- zakličem tovarišema. "Hi, Hi,* kavan, i a van - hitro,
r^CJu H ) <lrViiai " b°jiT' kj>r jC Se nefa* I-Hov, ki so ostali pri
i 1>;:|°na nar a	weu. to«, ne d* M
s. Ued,. , O mar jem m L, Isaycm, mimo rjo^-ih Kurdov, ki zgledujejo
; , 7 1!J° mtl "e	ker imam ^ de£Jka ^	ktere**
• r"1 • i,i»i rjaveč vedno bolj bliža.
„ Jtr^r1, i'"'" T, iaVnin0 hlib'	razprostira
!	,■"""■ 1 ;a	tl,<h Kai" Halef, zasledovan o<l Kurda
'; 'fa	Zadnjemu se hitro bližam. Sliši m? prihajati,
-	«» 'i te \ >e I,, m mi lichee, ko me villi:
"Sl'h; r(':i ^ina! Moj konj ni dovolj hiter."
"Ali jf .-krivnost že uporabil t"
"Ne."
-i'"!.m: le v<e dobro. Sledi mi in ne brigaj se za nič druge-a'" n - h (tesedah šinem mimo njega. Tako je, kakor divja"brzovlak " ' ' - -rt tovornem vlaka. Sedaj pridem v dolino. Vsako scfcnndo
\ ; '	krra,U ~a iraam samo ^ nekaj konjskih dolžin pred
' J- .Iczd.-e ^c obrne, m ko me vidi. porogljivo zaflcriči:
M1| (i:;,;/1	Vjemi D1<?' moreil Jaz ^ar Hared, drugi
I/--:.	i-tegne samokres in ustreli nan*, a me ne zadene. Sedaj
/a,Ulj ■ vojrga konja za rep in <m<ii zalkliče: ••Halm l>eml. lia.lu bend, ec andša, ec andša!"
i	injr,°.?Iasi "Zmagovalec, zmagovalec, n*-
i. .	| ■ POr? Hl Je t0raJ ?krivnOSt ^nJa. ko zasledovani
*	T ' "T zacmeJi- Vidim' Položi svojemu mlademu vrancu 'I;	'! ,kaiZraVfD np slišim, a vidim vspeh. Vranee je
:	,Rlja: kom®.i skrivnost, oddirja s podvojeno hi-
t	, i>a skoraj ravnotako hitro za nji* Ko Kurd vidi, da bode
■	J; - h za o -tal, vzame pn^ko, da bi jo med jezdenjem nabasal. Ustreliti W , Kan, b-n Halef a. Sedaj zakličem "Hi. Ri" in položim svojem« konju
?,olK>ko	in oddirja jako hitro naprej, da
-U K ions , ne nnnute na Kurdovi strani. Udarec s puškinim kopitom ga
y P V"' ' ri: na tMl °'>leŽi kakor mrtev- Zakličem dečku, ki postoji. ;■ ",,J. v,,ll:" (Vn,r 'h(M1	na svojem liscu; za tem dirjata Halef
•	I'.i.iie hitro za menoj." za povem Kara ben Halefu. "in pripeljite sehnj t^a Kni'iia in njegovega konja! Moram iti za Amad el Ghan-
■	urjem.
m i.'" 1 h 'i('so,lah odhitim naprej, seveda zopet z uporabo skrivnosti. I!o povem, da mi je bilo nepojmljivo, zakaj je drngače tako hrabri ! "' ('haniJ»r l>obegnH pred Ahmed Acjkdom, ne da bi se m^ postavil v ji an, a po/n je 5om videl, da nroi je bila puška izbita iz roke; zraven te-a me. Je počil -c pa, in mu odpadel s samokresi in nožem vred; talko ni imel tora.1 mti najmajiega orožja, da bi se branil, in se je mo^el rešiti •a »no z beporn.	°
V i s . mu žal naj ne bi posrečilo. Včerajšnja izguba krvi ga je osla-''' ': " 1 rrn	razburjenost in najbrže se je ga polaščala tudi mrzlica.
: 1 svo-*,m ™ ^dovalcem. bi -naoral zaviti okohi ostrega ovinka do-*	vuK pr-d seboj na poti veliko sikalo; ni več časa, da bi
m. j, ognil; mora naprej. Nima pa dovolj moči, da bi dal konju potrebno F« ■ : obvisi z zadnjima no-ama in se zvrne na drugo stran pečine, k sreči ta .o, da mu noge niso ostali v stremenih.
Ahmed Av'ad prid? dve sekundi kasneje do ovinia; svojega konja je tako brzda!, da se n?u posreči izogniti se pečini in ostati pred njo. Skoči s k. nja, da bi se vrgel na .pol omamljenega Hadedina. V tem trenutku pri-,U" itl,h J®1 <l° Peline. Objrcsdim ovink in zapazim oba. Bebejc ravno zamahne z nož <m, da bi ga porinil v Amad el Ghandurjeve prsi.
"Stoj. ne zabodi ga, drugače je po tebi!" mu zakličem, ter sporfbodero R ga. da bi *kaIo preskočil in Bebejca pojezdil. Ta vrže nož stran, zgrabi za pu-ko. ki je se nabasana, in mi zakriči*nasproti:
"Pridi sem, pes! Moj ai!"	(
Nemogoče ml je, da bi se selaj vstavil, ker se BI ravno zažene. Vidim,-da j? puScina cev mame namei^jena; strel poči, ravno ko je moj vranee visoko v zraku. Ker je Bebejc meril prejšnji trenutek nižje, kakor sem se-naj vsled skoka, kroglja ne zadene mene, ampak tatojega konja. Zdi se mi,
Ida sedim na stolu, kterega je ncfcdo hotel spodbitL Hrtro potegnem noge iz stremen in odletim v velikem loku z sedla, medlem, ko se Ri prevrne in j obleži na strani pečine.
Ves iz sebe sem m skočim, ne da bi Jbrigal za Kurda, -k svojemu konju, j Kroglja se mu je zarila v prsa ; izgobljen je. Sedaj se me polasti jeza, ' kakoi-šnje še nikdar nisem, občirtil; skočim od (konja k Bebejcu, a prepozno, ker je pravkar svojega konja zajezdil. Vifel je, da nisem ranjen, in strah pred menoj in mojim orožjem ga žene do bega.
"Hudič te je zopet enkrat varoval; stanuj pri njemu v peklu!" za-kliče še nazaj; nato pa odvihra.
Jeza, ki se kuha v meni, bi ime lahko zapeljala do tega, da bi ga ustrelil z *konja; k sreči me pa hladnokrvnost ne zaiposti popolnoma. Če usmrtim šejka Kurdov, nastane želja po krvnem niaščevargar še večja; če ga dobim pa živega v roko, je lahko kot porok največje vrednosti. Moram ga torej vjeti. Toda kako? Rija ne morem več rabiti; a zraven Amad el Ghandurja je njegova kobila. On leži še vedno na tleh, poskuša vstati in bolestno vzdihne:
"O emir, nekaj se mi je imoralo zlomiti, in tvoj krasni Ri je mrtev.
Maščuj
se n ad Amad Acadom!"
Posodi mi za to svojo kobilo," odvrnem, in jo pri tem tudi že za-,jezdim. "Izdaj mi njeno skrivnost; nobenemu Človeku je ne naznanim; hitro, hitro!"	i
Kar Amad el Ohandur drugače ne bi nikdar storil, stori sedaj; odgovori;
"Pobožaj jo z enim prstom trikrat po vratu in izgovori pri tem vsa-| kokrat besedo adžal — hitrost."
Še naprej govori: tega pa več ne slišim, ker že oddirjami, za Ahmed Acadom, ki je postal iz zasledovalca begun. Ne pridem daleč, ko ga že j vidim prel seboj. Ker se je Amad el Ghandur zvrnil in je moj°konj larrter. misli Kurd, da ga n? more nikdo zasledovati, in jezdi v počasnem trabu, medtem ko jaz galopdra-mj. Nazaj se ne ozira in me tudi ne sliši, | ker so tukaj tla jako mehka. Da bi popolnoma presenetil, uporabim j skrivnost. Belec uboga in začne i ako hitro dirjati, da je Bebejc, ko sliši konjsko kopitanje, samo 6e kakih dvajset konjrfiih doLžin pred menoj. Ozre
se in strahu zakxit-i. Polasti se ga tak strah, da v prvem trenutku 1 uiti fiii-'to ne misli, da bi svojega konja spodibodel. To mi aadostuje. Pr
itnem za cmedvedclrcforko in ga z njo tako po glavi udarim, da takoj ; z konja odleti.
Ko se mi posreči belca vstaviti, se obrnem in se vrnem k Aimed Acad ti. Njegov konj se je vstavil zraven njega. Na tleh leži in poskuša jnstati; Iz njegovih nst se kletvice in grožnje kar izlivajo.
"Mol:-!, čc ti je življenje drago!" zapovemu "Ustrelil si mi konja. Ali ve^, kaj to pomeni? Ta konj je več vreden, kakor sto kurdskih ! življenj. Moj jetnik si. Če me mogoče nočeš ubogati, te pri tej priči i I z nožem zabodean. Sem z rokami, da jih zvežem na hnbtu!!"
Kljub grožnji se zopenstavi in le s težavo ga premagam, ker mu hočem ; življenje prizanesli in ga tudi nočem raniti. Ko leži končno na tleh z zve- ' | za ni mi rokami in nogami, vidim Halefa, njegovega sina in Otrar ben Sadeka, ki dirjajo proti meni. Prvi jezdi Nicar Haredsovo perzijsko : {kobilo. Ustavijo se pri meni in razjahajo. Halef me prime za roko in | i reče:
"O sidi, Alah je Hotel, da so se naša srca napolnila z veliko žalostjo. | Ri je mrtev, ustreljen v krasna prea. Moja duša se- hoče utoniti v morju j srčne bolesti, a rrioje oko ne more najti niti kapljice bolečine, ker i izguba, ki nas je zadela, je prevelika. Kje je pes, kterega kroglja je j povzročila to žalost? Ali je mogoče Abmed Aead, ki leži tukaj na tleh, j pobit od tvoje roke? Povej- mi, da ga zdtobim in razti^am z rokami!"
"Pusti me sedaj, Halef," ga prosim. "Kroglja je bila meni name-i njena; Ri je zame umrl. Ko se je zvrnil, sem moral hitro dalje, in šele j , sednj morem na to misliti, da smo ga izgubili."
) Tako je, kakor sem rekel; šele v tem trenutku ntorem preceniti vso j izgwbo. V«tran grem, se vsedem in pakrijeni obraz z rokami. Halefov ! [deček se glasno joče; njegwv oče se usede k meni in me objame. Omar j se odstrani za nekaj -tforaJcov, da bi pregledal pot, ktero smo prejezdili, ! in zftsrotzi z jeznim gla-sorm:
1" Bodi miren, efendil Stražil bod?ro v vašo varnost. Gorje Kurdu, ki bi sc vas drznil napasti! Moja kroglja ga pošlje v najglobjo globoČino pekla'"
T
Čez nekaj časa prideta Amiad el Ghandur in lord; seboj pripeljeta vje'ega Nicar Harp d a. Prvi si ne upa govoriti, ker se zaveda svoje krivde; Lindsay na prav čuden način izraža svojo žalost vsled Rijeve smrti. PInka: ker pa noče, da bi kdo to videl, reže obraze, ki so nepopisljivi.
Ravno hočem listati in povedati, da se moramo vrniti k Riju, ker trupla na noben način ne bi prepustil Knrdom. ko Omar glasno zakliee:
"Mašalah; šuf, šuf. efendi, -bjiilži, bjidži — Čudež božji, glej, glej, j efendi, prihaja, prihaja."
"Kdo, kdo T" vprašam.	;
•'Tvoj Ri!"
Ri? Ali ni mrtev? Ali rana ni ibila smrtnonevarpa? Ali sem sc motil? Z dvema, tremi skoki sem pri Omarju, in pogledam nazaj. Da, vrtinec prihaja, v počasnem tra.bu, opotekaje in spodtikaje se; ljubezen do mene ga je še enkrat spravila na noge. Bil je sive pretresljiv pogled. Vsi mu skočimo nasproti; iz njegovih pns mu curlja potok krvi. Prvi sem pri njemu in ga objamem. Veselo zasope in <m£ liže liea in vrat; potem mu pa noge kleenejo, najprvo zadaj, potean spredaj. Še en poizkus, da bi se zopet postavil, svojo lepo, malo glavo dvigne, nue pogleda z napol oste-kIeh<M¥miJ očmi in tiho, tiho umirajočo zarezgeče, tako, kakor še nikdar nisem slišal konja rezg?tati. Vržem se poleg njega in položim njegovo glavo na svoje prsi, medten* ko sktaša Halef ustaviti tekočo kri. Vsi pla-karao, plakamo kakor bi nam umiral prav ljub človek. Vranec mi liže roko, vedno sla.beje in poč-ssneje. dokler ne more več z jezikom gibati; potem še poslednje, globoko sopenje, krčevit stresljaj----Ri je bil mrtev!
Vzamem kefije — naglavno rulto —, ktero sem nosil pod t urbanom, jO držim k rani in prestreiem zadnjo kri, ki teče iz nje. To ruto imam 5r dar.es za spomin, in ne bi je dal za noben denar iz rok. Potem dam Halefu .brzostrelko in mu rečem:	>
"Tukaj, Halef, imaš puško. Samo ti veš, kako se z njo ravna. Ostati hočem nekaj časa pri konju. Če pridejo Kurdi,yie pusti nobenega blizu; ustreli vsakrga! Znano ti je, da si ne -želim krvi; tekla pa je kri našega Rija : sedaj mi je vseeno, če mora še kdo dati svojo.''
"Da, efendi, ostani tukaj!" odgovori. "Nobeden teh psov ti ne sme priti preblizu. Vsled solz žalosti, so ani postale oči motne; vendar so dovolj ostre, da vsaka kroglja, ktero izstrelimi, zadene!'*
Mojega tedanjega razpoloženja mi ne sme nikdo šteti v zlo. Ljubiti žival, iskreno ljubiti, ni slabost, posebno če je tako plemenita, kakor je bil moj Ri. Z imenoj je trpel laketo in žejo, delil je z menoj nevarnosti m mi večkrat rešil življenje, sedaj zopet, ker kroglja, ki ga je usnrtila, je bila meni namenjena. Z ljudmi, prijatelji, se lahko skrega, čez njo ža-lo ti ali jezi; pri Riju pa nisrm nikdar imel povoda, da bi bil z njim nezadovoljen, da bi ga kaznoval, udaril; razumel je vsako mojo besedo, vsak migljaj in skoraj bi rekel, z veselo pokorščino; postal nri je neobhodno potreben, bil je del mene samega. In sedaj sem ga izgubil za. vedno. Ali je potem čudno, da ane njegova smrt tako užalostila, da sem se jokal kakor otrok in da sem sedel pri njemu dalj časa, ne da bi se brigal za to, kaj se krog mene dogaja?	(Konec prihodnjič.)
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnitjih cenah, a delo trpežno in sanesliivo. V popravo sane* sljiro vsakdo potlje, ker sem ie nad 16 let tnkaj v tem posla in sedaj v sto jem lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorftoo kdo zahteva brc* na dalj nih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 S>Mad Sir« OmM O
'	•	- - ••" » t Trt- --V.
NAZNAXILO Uf PRIPOROOlLO.
Rojakom t St. Louis, Mon in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK 8KOK-A,
«838 Lyon St, St Louis, Ma. kteri je pooblaščen pobirati naročnino sa Glas Naroda, knjiga in Oflaae.
Upravniitvo "Glasa Naroda".
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVOBNO NE UPRAVNI-CBIDNlfitVO.
Kje Je MARIJA TANKO T Doma je
yt Ribnice. Njena sestra, ktera je pri usmiljenih sestrah, bi zelo rada izvedela, kje se nahaja, ravno-, tako tudi jaz njena teta. Zato prosim cenjene rojake, če kdo zna, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mary Honigman, Prigoriea Videm štev. 69, pošta Dolenja vas pri Ribnici, Kranjsko, Austria._(23-25—3)
DELO DOBE
slov. premogarji za slope mine, 6—7 čevljev premoga. Odprte svetilke in le v razpoklinah se rabi zaprte ali ! j safety lamps. Večina tamošnjih starejših premogarjev so Slovenci- — Štrajka ni. — Ponudbe naj se pošljejo v slovenskem, angleškem ali pa tudi v nemškem jeziku na: United Coal Co., Bank for Savings Bldg.,
Pittsburg, Penn.
POZOR ROJAKI!
.
S Po dolgem {ua se mi je posrečilo iz-, nmjti pravo Al pen tinkturo in Pomado proti fx padanju in zarast laa. kakoršne j &e dosedai na svetu ni bito, od katere moškim in ženskim Kosti in dolgi lašje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo | več izpadali, ter ne osiveli. Ravno tako možkim v 6. tednih | krasni brki popol- 1 noma zrastejo. Renmatizem v rokah nogah in križičah v 8 dneh popolnom ozdranim, kurja očesaf bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z J500. Pišite po cenik katerega pošljem zastoju.
JAKOB VAMČIČ, P. O. Bos («9. CLEVELAND. O.
pozor!
^B^KLm rojaki!
^■■■^■Kf l^Kdor kopni« ^^HI^Kjr	aro ali dnci
^BKf	zlatnino, saj
^^^^^^	pU« po lepo tft-
kaal ilonsm waft. One ao mIo nizka, oatraj« «• <
aa hlaas. Hi poSitjamo božična in novoletna a ari- > Ia direktno t stari kraj in jamčimo ta (prejem i PUlte danes po Mslk.
v DERGAN CE, WIDETICH A CO, 1 '(22 Arapahoe St, Daaver, Colorado
Ne pozabite, da edino ju žgem BBIHJEVEO iz importiranega brinja.
BBDTJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam.
D ROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od do 10 ali 50
galon.
TROPIN JE VEG, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 501; v sodih od 50 gaL
CATAWBA DOMAČE VINO, galona 751; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi denar. JOHN, KRACKER,
EUCLID, OHIO.
Pristen importiran j
;Cviček in Vipavec;
f je dobiti steklenica 50 et. na dom ? New Torku postavljen.
Fritz Doerrhoefer,
; 1643 - 2. Ave., med 85. in 86. ulico.	New York, N. Y. J
I3T Velika zaloga vina In žganja. ^B
I	MaHja Or 111
"^I^toI^Br Prodaja bel« > . po..............70«. gallea \
J^aH^Bj^KSi	črno vino po.............50c.
^BjHE^V^ Drclaik 4 galonc m....................fll.00 \
fiWaWW Brinjevec 12 steklenic ia...............911.00 ]
ali 4 gal. (todfiek) sa..................f 16.00 «
^^HL,	Za obilno naročbo se pri poro£a
^	MARIJA QR1LL, \
1 03OS St. Clair Ave., IN. E., Cleve and, O
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦»LE1SY P1VQ^4»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega CeSkeg« brnela. £adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kori&t, kakor tudi » kcnM svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L^lay pivo je najbolj piiljubljeno ter se dobi r vset DoiJiUi gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oe«. Trarslkcr-ja 6li2 St. Ctair lIB. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
! Zvišanje cbrestoe mere.!
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025«00 kron. Varnotni zakladi sklepom 1907. čez
U4tisoč kron. Letni denarni promet 120 milijonov kron.
NAZNANILO.
I Glavna posojilnica ]
£	r«glstr. zadruga z naom. zaveto	•
J ▼ UaUBL^JAISI,	Kongresni trg H. 15 S
0	obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloga po
1	k	I
N takoj od dnera vložitve pa do dneva dvige brez odbitka reft- P — nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih JL 4-76. -Po % naložen denar ae za oelo leto preje podvoji nego pe % in za 8 leta preje nego naložen po itojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno ia varno aatol ti naj ga pofilje t našo posojilnico.
Po šil jat ve za Zjed. driave posreduje tvrdka FR. 8AKSEB CO., 82 Corilandt 81., KewTerl.
Upravni svet.
I Zvišanje cbrestne mere. 1
Avstro -Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrnla. '
Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom In RekOb
Cene vožniK listov iz New Torka za ffl. vami ia Sk
Tsi spodaj naTedenl noviparotoc-	TBSTA............................................
di na dva vijaka imajobrea-	LJUBLJAM...................................... og ^
fl£ai brsojav:
__BBKB.............................................................38.00
ALICE, LAURA,	Biflmi
_ __ZA&KHBA......................................... 39 oo
MABTHA WABHOTGTOV	rARmvn.
__*jIJUJUVUA...................................... 39.25
ABOE&mETA.
OCEANIA.	^ BAmBDC,°
.AnWiiMMKl......................ii.M 1 |M|
l^ELPS BROS. & CO., Gen. Ajenls, 2 Washington St. New.Twk