PRVI KORAKI
26. pesniška zdirja naših učencev
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
2020
NjumoLjM OLgicA
Vse najboljše Olgica, mi želimo ti iz srca.
V	tebi se dosti otrok je spoznalo in v prijateljske zveze se podalo.
Čeprav se nam vsak dan ne ljubi iti v učilnice tvoje, smo srečni, da srečamo sošolce svoje.
Ko šolski zvonec zazvoni, smo najsrečnejši mi, saj v jedilnico oddrvimo vsi, kjer po dobri malici diši.
V	tebi vladajo pravila,
kljub temu si učencem tudi kdaj kaj oprostila.
Čeprav si stara in učena, ne zamenja te šola nobena!
Zato ponosni smo vsi, da tvoji učenci smo mi!
a
G3l
Klara Gabrovec in Neža Gasparič, 6. b
TRZALO
VSE NAJBOLJŠE OLGICA........3
KAZALO......................4
SO PTICE RES SVOBODNE?......6
JAZ SEM ŽIRAFA .............7
JAZ SEM GEPARD..............7
ROJSTNI DAN.................8
PROMET......................8
PRIMOŽ TRUBAR...............9
JAZ SEM KUŽA...............11
JAZ SEM SRNA...............11
MI SMO 4. B................12
LISICA MICA HODI V SANJAH..13
JAZ SEM PTIČ...............14
JAZ SEM VEVERICA...........14
KDO JE UMETNIK?............15
HITER FANT.................15
ZIMSKE RADOSTI.............17
JESEN......................17
SNEG!......................17
MASLO IN KRUH GRESTA
NA POTEP...................18
PRIJATELJSTVO..............18
ZEMLJA.....................19
RIM........................20
PRIMUS.....................21
MOJA MAČKA.................23
JAZ SEM MUCA...............23
JAZ SEM PES................23
SLOVENIJA..................24
JAZ SEM PES................25
JAZ SEM VOLK...............25
JAZ SEM OVCA...............26
RIMLJANI...................27
RIMLJANI...................27
RIMLJANI...................29
PO HALOŠKI PLANINSKI POTI..30
JAZ SEM PES................30
Katarina Gornik, 3. b
--M
PRIMOŽ TRUBAR............31
ROZI V PROMETU...........32
VESOLJE..................32
ROKOMET..................33
PUST.....................33
NEKOČ ... BO.............35
MOJA DOMOVINA - SVOBODEN
KOT PTICA................36
VESOLJE..................37
PUST.....................38
ŽIVLJENJE SNEŽAKA........38
BOŽIČKOVO DARILO.........40
JAZ SEM MRAVLJA..........40
RIBOLOV..................41
JAZ SEM KRAVA............41
DOKTOR FIG FIG...........42
NOVO LETO................42
PESEM O PESMI............43
PESEM....................43
NOGOMET..................44
ROŽNATA VAS..............44
ZMAGA....................46
MATERINSKI DAN...........46
PRIJATELJSTVO............47
SANJE....................47
JESEN....................48
FRANCETOVO ŽIVLJENJE.....49
NENAVADNO................49
VEČNI POET...............50
SUNNY....................50
PRIMOŽ TRUBAR............51
JAZ SEM KAČA.............51
PRVI ŠOLSKI DAN..........53
POČITNICE ...............53
ŠOLSKI ZVONEC............54
DAN KOKOŠKE ROZI.........54
PESEM O NAŠI DOMOVINI ZEMLJI .55
LEGO KOCKE...............55
S PRIJATELJI V ŠOLO......56
ENKRAT, KO BO OČKA MAJHEN ....56
SNEŽAK....................58
KOKOŠKA ROZI..............58
PRIMOŽ TRUBAR.............59
V	ŠOLO...................59
S KOKOŠKO ROZI
V	CELEM TEDNU............60
RAKETA....................60
ŽIVALSKI DIRENDAJ.........61
SNEG......................61
GREVA.....................63
ŽALOST....................63
POLOMIJA..................64
ŠOLSKI ZVONEC.............64
ZAJTRK....................65
DRUŽINA...................65
KAJ JE TO?................67
VREME.....................67
BOŽIČ IN NOVO LETO 2020...67
ZIMSKE NORČIJE............68
MOJI KORAKI...............68
IZGUBLJENA OVČKA..........69
OD POETOVIA DO PTUJA......69
RIME......................71
DOMIŠLJIJA................71
NACE......................72
UNIČEN PLANET.............72
LETNI ČASI................73
UČITELJICA SANJA LAZANJA..73
ZGODBA 9. A...............75
SO (PTICE (pES SV0®0(Dim?
Ko mirno hodim v mraku, prevzema sreča me, radost, veselje, up na vsakem koraku, v srcu čutim le mladost.


K
-i-CPO
Po glavi misli mi bežijo, svoboda, mir, le kaj je to? Zakaj ptice v nebo vzletijo, zakaj one svobodne so?
Zakaj labod v jezeru plava mirno brez vsakršne skrbi? Zakaj sinica kar zapoje, kadarkoli se ji zdi?

0^PO
Zakaj orel zadržuje se v gorah?
Kaj sove ni ponoči strah?
A res vrabec med ljudmi kraljuje? Le kje štorklja danes je doma?
Pa so ptice res svobodne, ko lete čez planote neprehodne? Ali jih ogrožamo mi, kadar počnemo, kar se nam zdi?
Morda svoboda ni nikomur dana, ki si je ne pribori, nikomur ni prosto predana, nikomur se ne zagotovi.
JJIZ MM ZltRJlTJl
Jaz sem žirafa, ti pa ne, jaz sem velika, ti pa ne, jem liste, ti pa ne, brcnem te, ti pa mene ne!
No, saj sam prav dobro veš, kaj bi dal, da bi bil žirafa, da lahko bi jedel liste z drevesa!
Ammar Vertič, 5. b
JAZ S<EM g<E(PAW)
Jaz sem gepard, ti pa ne, jaz sem hiter, ti pa ne, hitrejši sem od tebe.
Jaz sem gepard, ti pa ne, jaz sem velik, ti pa ne, jaz imam pike, ti pa ne, jaz sem lep, ti pa ne, mene vsak občuduje, tebe pa nobeden.
“ROJSTNI “DAN
Danes je moj rojstni dan, zato vesel sem in nasmejan.
Ko zjutraj se zbudim,
voščijo mi vsi,
a najboljše se mi zdi,
ko darilo se prikaže pred mojimi očmi.
Pisan papir, pentlja rdeča, ko ga odprem, je to velika sreča.
V njem zagledam avto bel in res sem zelo, zelo vesel.
A to še ni vse!
Že pojejo mi pesem za rojstni dan. Na mizi torta s svečkami stoji, ko močno pihnem, se iz vseh kadi.
Zaprem oči in mislim si, naj želja se izpolni mi.
Danes glavni sem junak.
Želim si, da bi bil prav vsak dan tak.
“PROMET
Dvignjena roka za varnost otroka, v mestu, na vasi in drugod, da bo varen pov/sod.
Tine Holc, 2. a
Grega Markež, 5. b
<mmož rPK'V<BjvK,
l»:D°
Primož Trubar duhovnik in pisatelj je bil, z njegovimi knjigami vsak lahko se je učil. Učil brati, pisati, lepo govoriti ter se z učenjem veseliti.

Primož Trubar duhovnik in pisatelj je bil, v luči protestantske vere je vsak dan molil, ob tem pa svoje vernike brati in pisati učil.
S širjenjem nove vere na Slovenskem srečen je bil, vendar so zaradi namena ga hofli zapret', zato brž odšel na Nemško je živet.

Primož Trubar duhovnik in pisatelj je bil, s Katekizmom in Abecednikom je Slovence razveselil.
Rok Gojčič, 7. a
OAZ SKM %0JŽA
Jaz sem kuža, ti pa ne, rad se kopam, ti pa ne, vsak se me boji pobožati, tebe pa nobeden.
Z mano se vsak igra, s tabo pa nobeden.
Nea Majerič, 5. b
OAZ SO&ČA

Jaz sem srna, ti pa ne, jaz v gozdu skačem, ti pa ne, vsak me želi prijeti, tebe pa nobeden!
Jaz sem srna, ti pa ne, jaz sem divja, ti pa ne, vsak me hoče zdaj imeti, tebe pa nobeden!
No, saj sam dobro veš, kaj bi dal, da bi bil jaz srna, da bi lahko divjal, srčno premagoval ovire.
- n -
MI SMO 4. (B
Mi smo 4. b.

vsak za nas ve.
Radi se učimo ter se znanja veselimo.
Ko poletje na vrata potrka,
takoj iz šole odhitimo
ter se z novim znanjem na morju veselimo.
Septembra, ko se vrnemo s počitnic, se z veseljem srečamo vsi.
Pogrešali smo druženje in šolske že klopi.
Radi se veliko učimo,
zato nam tudi učitelji petice redno delijo.
Malo šale ni odveč ter smeha in veselja,
solze hitro preskočimo,
raje se dobri volji posvetimo.
Računamo in pišemo ter beremo in pojemo, z brisalci malo zbrišemo in popravo nato napišemo.
Radi imamo športno, matematiko, slovenščino in ostale stvari,
lašega učitelja razveseli.
Ko gremo na kros, hitimo, ker radi smo prvi mi, ker smo junaki in šolski prvaki. Ja, to smo mi.
Mi smo super, malo poseben razred, to vedo zdaj že vsi, zato v en glas vzkliknimo,
4. b naj živi!
Hana Kmetec in Tijara Zemljarič, 4. b
LISICA MICA HODI V SANJAH
Lisica Mica gre v gozd in vidi veliko kost.
V gozdu vidi še tigra, ki se z žogami igra.
Mimo priteče še žirafa in vpraša: »Kako si kaj?«
Lisica ji odgovori:
»V redu sem, kaj pa ti?«
Sama mama zakriči, lisica Mica se zbudi.
JAZ (PTIČ
Jaz sem ptič, ti pa ne, imam krila, ti pa ne, noben me ne more ujeti, ker letim po zraku.
Jaz sem ptič, ti pa ne, imam gnezdo, ti pa ne, v njem pa skrivam jajca.
No, saj sam prav dobro veš, kaj bi dal, da bil bi ptič, da bi črve po njivi lovil, da bi s črvom se v kljunu vsakemu pohvalil.
JAZ MM J*E<VE<RICA
Jaz sem veverica, ti pa ne, jaz pa plezam, ti pa ne, vsak si me želi prijeti, saj imam lepi repek.
Jaz sem veverica, ti pa ne, trgam lešnike, ti pa ne, če bi mi jih hotel vzeti, ti jih ne dam, ker jih nisi vreden.
Nina Hodnik, 5. b
fiCO}
%
%
%(DOJ<E UMETNIK?


P'

Kdo je umetnik?
Umetnik je človek, vendar kaj počne?
Kaj je umetnost, kdo to ve?
Ali je umetnost rima?
Ali je rima umetnost, vendar kaj je rima? Je rima tudi, če rečem žogica nogica?

o#1
b#1
°°°o
Če je rima umetnost, ali je pesem prav tako? Če sta rima in pesem umetnost, potem umetnik piše pesmi in je umetnik tudi pesnik.

Vendar kakšne pesmi piše? Lahko so rime ali jih ni.
cf
Poezija je vendar umetnost in seveda tudi spretnost.
Kdor jo ima, je pesnik za dva.
V
NITEKTJUNT
V
Hiter fant po cesti gre, zdaj že šviga čez gore. Ko pa pride na gore, pade zopet na polje.
Tia Šarac, 7. b
ZIMST^E <Rjl<DOSTl

Snežinka za snežinko padajo in odejo belo delajo.
Otroci se smejemo ter kepamo in snežene može ustvarjamo. Zima ne ustavi nas, ker za sankanje in smučanje prišel je čas.
J<ES<EN
Ml V GOZD HITIMO,
DA JURČKE POLOVIMO. BABICA NAM JIH SPEČE, »MMM, KAKO SO DOBRI!« NAŠ MATIC REČE.
sNEgi
Sneg, beli sneg, kje si?
Otroci nestrpno čakamo te vsi. Radi kepe bi metali in snežaka izdelovali.
Malo zdaj zapadel si, a to ni dovolj za zimske radosti. Bo pa drugič več, saj te nikoli ni preveč.
Livia Sartor, L a
Ajda Šuler, L b
%
maslo m%MJA:g<R^srtA aa pclpeip
PMaslo in kruh iščeta med, to bo nastala dobra jed.
in skoči na med, jabolko naredi red.
A mleko ji ne pusti, on ve, da glavni si ti.
Zdaj jed imaš,
to tradicionalni zajtrk je naš.
Prijateljstvo se ne da kupiti, da se pa ga pridobiti.
Prijateljstvo ni žalost, je veselje in radost.
Prijateljstvo je zabavanje, a nikoli predavanje.
Prijateljstvo se nikoli ne konča, temveč se v nove dogodivščine poda.
Pridruži se oreh
■miJAAELJSLVO
Aleksander Kaučevič, Blaž Huzjak, Hugo Hodnik, Oskar Kolarič, 4. a
Z<EfMLJJi
Zemlja, naš planet!
Kaj s tabo se dogaja? Odpadki te prekrivajo, nevidna boš postala!!!
Pred tabo dolgo je življenje, ni treba ti umreti!
Veliko si že doživela, a se ne vdajaš!
Le kaj nam bi povedala, če bi govoriti znala?
Morda kričala bi, nas drugam nagnala!!!
Pa saj oglašaš se!
Grmiš, poplavljaš, treseš, bliskaš ..., a mi se ne zavedamo, da opozarjaš, na nas pritiskaš!
Mi le drobec vsega smo, kar ti za nas prestajaš.
Žareča v notranjosti, tam jezo skrivaš svojo, daj Zemlja naša nam priložnost, da končamo morijo tvojo!
Kaj bi govorili še.
Pa saj ne gre samo za nas, rastline in živali tu trpijo.
Te nimajo vpliva, v nemoči se borijo.
Neba modrino dimna zavesa skriva.
Morje naše kliče na pomoč!
Kdaj konec temu naredimo, danes ... ali nekoč? Včeraj je prepozno, ni več časa!
Danes vsi začnimo in lepa bo spet Zemlja naša!
Moder naš planet
ponosno se boš spet vrtel v osončju med planeti.
- 19-
to nikamor nas ne pelje!
Pljuni v roke svoje zdaj, da Zemljo spremenimo spet v raj!
Neja Gajzer in Ela Holc, 7. b


(RJM
0djS

oCgaP
K
0dSy
a®


Nastal je Rim,
še preden sta se rodila brata Grimm.
Prišli so pred našim štetjem
in nas navdušili s svojim so početjem.
Zdaj so samo še zgodovina, ampak vedno bodo del našega spomina. Njihova vojska je osvojila veliko mest in zgradila kar nekaj rimskih cest.
Tudi Poetovio so osvojili, mi pa ga v Ptuj spremenili.
Nosili so čelade bleščeče, sandale in ostre meče.
Primus general XIII. legije Gemine je bil in v bojih barbare vedno pokosil.
Vespazijan v Rimu ponosen je bil, za zmage neštete mu slavje je priredil.
Se leto 69 je pisalo,
ko naše mesto prvič bilo je pisno imenovano. Tacit, ta znani zgodovinar rimski, prvič je zapisal Ptuj kar v pisavi latinski. Poetovio se bo imenovalo in del zgodovine bo pisalo.
Temu v spomin je Olgica muzikal priredila, se o Rimljanih veliko naučila.
Gledalci so ob aplavzu vstali,
saj smo jih med predstavo tudi nasmejali.
-20-
Rimljani bili so uspešni,
vendar žal po tuji zemlji preveč »požrešni«,
zato rimski imperij žal je propadel,
na zahodni in vzhodni del razpadel.
Ptuju svoj pečat so dali, ga leta 69 Peotovio poimenovali, s svojo kulturo ga obdali, s tem pa za vselej zaznamovali!
Primus mogočen je, nasprotnike premaga prav vse.
Vsak, ki stoji mu na poti, na koncu ga usmiljenja prosi.
Primus prav vedno dobre volje je, od Muzikalusa pesmi posluša vse.
Cestus mu najboljše ceste dela,
Šniclus čara zelo okusna jela.
Generalus najboljšo vojsko ima, zato se hitro vsak nasprotnik preda. Najlepše rože Orhideus ima, zato je lepa vsa okolica.
Maksimus odgovoren je za fontano! Oznanilus nagovori vso ljudstvo zbrano, da oznani pomembno informacijo, da mesto se Poetovio imenovalo bo.
Alja Sedič in Zaja Postružnik, 6. b

l^>o
?

Patrih Desku, 6. a
Mia Varnica Predikaka, 2. a
iMOJJl MJiCKJl
Tačka je moja mačka!
Tačka je prava divjačka in skakačka.
Igra se s svojo miško z imenom Piško.
Nosi jo v svojo hiško.
Rada na kavču leži, še posebej, ko spi.
Sosedovega mačka se boji, takrat v hišo prihiti.
Mia Varnica Predikaka, 2. a
JJIZ MM Ml>CA
Jaz sem muca, ti pa ne, jaz predem, ti pa ne, jaz krampan, ti pa ne, vsi se me bojijo, tebe pa nobeden!
JJ4Z MM MS
Jaz sem pes, ti pa ne, jaz pa ližem, ti pa ne, glasno lajam, ti pa ne, čuvam hišo, ti pa ne, z mano se vsak igra, s tabo pa nobeden.
Zoja Pšajd, 5. b
Zala Kokol, 5. b
SLO^MJA
Slovenija, moja domovina, zagotovo je edina, ki bogata narava jo obdaja.
Ptički nad Ptujskim gradom letijo in uživajo v svobodi.
Po Blejskem jezeru plavajo veličastni labodi, v Postojnski jami človeške ribice živijo, po Alpah gamsi in kozorogi drvijo.
Triglav, veličastno se bohoti v višave, za njim se ozirajo vse radovedne glave. V Piranu nam igra Tartini najlepše sonate na svoji violini.
Je oče mest naš Ptuj, ki ni nikomur tuj.
Prešeren nemo Julijo gleda v Ljubljani ob tromostovju preko trga.
Po Prekmurju zlato žito rase, po Tolminskih hribih se čreda pase. V podzemlju kraškega sveta marsikatera skrivnost je doma.
Vse to je Slovenija, moja domovina, ena in edina!
Nika Vidovič, 6. a
JJiZ SEM (PES
Jaz sem pes, ti pa ne, jaz pa grizem, ti pa ne, vsak se hoče z mano igrati, s tabo pa nobeden!
Jaz sem pes, ti pa ne, nosim palico, ti pa ne, ti bi mi jo hotel vzeti, pa je nisi vreden!
No, saj sam predobro veš,
kaj bi dal, da bi bil pes,
da bi vsakemu s palico v gobcu se pohvalil.
Lejla Fridauer, 5. b
JAZ SEM ‘VOLl^
Jaz sem volk, ti pa ne, jaz pa grizem, ti pa ne, vsak se me boji uloviti, tebe pa nobeden.
Jaz sem volk, ti pa ne, meso nesem, ti pa ne, ti bi mi ga hotel vzeti, pa ga nisi vreden.
/J" 5T:V (>i 1-1
9
Sa*
Jaz sem ovca, ti pa ne, jaz imam volno, ti pa ne, vsak se me želi prijeti, tebe pa nobeden!
Jaz sem ovca, ti pa ne, imam mleko, ti pa ne, ti bi mi ga hotel vzeti, pa ga nisi vreden.
No, saj sam predobro veš, kaj bi dal, da bi bil ovca, da lahko travo ješ, obrok pa ne bi imel konca!
No, saj sam predobro veš, kaj bi dal, da bi bil ovca, da lahko vse poveš in ignoriraš lovca!
Jaz sem ovca, ti pa ne, imam pastirja, ti pa ne, pes me čuva, tebe pa nobeden!
Jaz sem ovca, ti pa ne, jaz imam ekipo, ti pa ne, tebe vsak takoj pozabi, mene pa nobeden!

Rimljani so legionarji predani.
Borili so se za svoje mesto, ponosno korakali na rimsko cesto.
Primus mogočni general je bil, ki do vsakega prijazen je bil.
Vojaki so se borili,
tudi našo Emono osvojili,
bili so plemeniti,
vsak se pač ne more tako boriti.
Maša Salemovič in Nika Vidovič, 6. a
RIMLJJUM
Rimljani so zemljani, ki ustanovili so mestece, poimenovano Poetovio.
Nosili rdeče so obleke, ki krasile čelade so jih žareče.
Rimljani se bojujejo, ko zmagajo, praznujejo.
Primus vladar je tega mesta, ki krasi ga lepa rimska cesta.
Panorama je bilo središče mesta, z nje vodila je najmanj ena rimska cesta.
Okrog bili so tabori, v sredini bil je vodnjak.
Ko v njega vrgel si kovanec, postal lahko si junak.

Letos so arheologi izkopali kup čarobnih stvari.
Stari meščani niso razumeli, kaj se zdaj tukaj godi.
Vsi so verjeli in vriskali, le Jakec iz sosednje vasi prepričan je bil, da to so same laži.
Pa je izginil enkrat v mesto,
tja, kjer arheologi odkrili so rimsko cesto.
Malo je gledal in se bal,
vendar pot v podzemlje je nadaljeval.
Ko je prišel do konca poti, so ga Rimljani pričakali. Enostavno ni verjel, kam je prišel.
Odpeljal jih je s sabo in jih pokazal vsem.
Tako Rimljani zavladali so mestu in še dandanes se spomnimo slavnih dni mesta Poetovio.
(PO HALOŠKJ (PLMfmSTCI (POTI
Pripravil na pohod sem se, vzel sem jakno, da ne bo zeblo me.
Vzel sem tudi sendvič s šunko si, v primeru, da želodec krulil bi mi.
Ko s pohodom začeli smo, bilo je zoprno.
Hodili smo gor in dol, pojedel sem že dva sendviča in pol.
Imeli tudi pavze smo, da sok popili smo.
Proti koncu noge so že bolele me, komaj čakal sem udobne avtobusne sedeže.
Ko prišli smo spet v šolo, hitro odhiteli smo v jedilnico.
Bili smo zelo veseli, saj smo zasluženo kosilo imeli.
Rok Kukovec, 8. a
JJIZ MM (PES
Jaz sem pes, ti pa ne, jaz pa ližem, ti pa ne, glasno lajam, ti pa ne, čuvam hišo, ti pa ne, z mano se vsak igra, s tabo pa nobeden.
Zala Kokol, 5. b
(PRIMOŽ <TR‘V<BJ1R,
Selil se je sem in tja, saj niso vsi imeli radi ga.
Bil je mlad duhovnik
in globoko v sebi pisateljski čarovnik.
%o


%
,4235
V nedeljo po opravljeni maši čakal ga je čaj v rjavi čaši.
Takrat ideja prihitela je, da knjiga napisala bi se -Katekizem in Abecednik to sta bila, postala sta večna zaveznika.
Ker pa svojega imena Trubar ni želel izdati, v Katekizem se je moral z vzdevkom podpisati.

Če bi ga možje odkrili,
»Brž z njim v ječo!« bi zavpili.
Ker pa Primož bil bister je fantič,
izmuznil se je na Nemško hitro kot sam hudič.
Na svojo prvo slovensko knjigo izjemno ponosen je bil, v njej nas, svoje LUBE SLOVENCE, je prvič naslovil!
Zoja Zemljarič, 6. a
C7> CT%	'CTlfe CTlfe
olf -Trj Q39
(ROZI V RRCmETV
Rozi v prometu varna je, ko po mestu sprehaja se.
Vsem pomaga, da gredo varno s praga. Kokoška Rozi se s kolesom vozi, rola, skejta in peš hodi.
Ko pred prehodom stoji, se najprej prepriča, da avta ni.
o,

Vesolje
Kje živijo ti planeti? Tam nekje v galaksiji.
SoGtP1
I

Tam so tudi zvezde, ki svetijo nam iz neba čisto vsako noč.
Pomagajo nam zaspati, ko smo žalostni zelo.
Tam poleg zvezd so najlepši planeti, ki iz Zemlje se jih ne vidi.
iodŽP
Na istem mestu vedno bojo ostali in čakali na nas.
Ema Ganzer, 4. a
Zoja Čebulj, 5. a
‘ROKOMET
Rokomet ni balet, vsak igralec je nad njim prevzet. Navijači navijajo s strastjo in ekipa zagotovo zmagala bo.
Na parketu brez skrbi si, da tvoja ekipa ne zmagala bi.
Zato neumorno se borimo, da pokal osvojimo.
Če izgubljaš, se poberi
in na nasprotnikovo stran proderi.
Igraj pa športno,
zmaguj pravično,
nesramen ne bodi,
tudi ob porazu pokončno hodi.
Iščemo ga vsi, bdj uuuu [dui jeun Kjuie ui. Maškare prihajajo in se veselijo, kurenti pa skačejo in nam govorijo:
»Zima, zima bela, zdaj od nas odhaja, k nam pa zdaj prihaja ta čarobni pust!« Plesali in rajali bi zdaj vsi, na povorki bi bili vsi po vrsti - ti in ti!
(FVS?
Kje je zdaj ta
Pia Peršuh, 4. b
Samanta Gabrovec, 4. a
Brin Žnidarič, 4. b
- 34-
NEKOČ... (BO
Nemiri, izgredi, poplave, onesnaževanje ..., ko bi vsaj bile sanje!
Vse je čudno in drugače, brez nadzora vse beži.
Živali kličejo nam: »Na pomoč!«
Narava nas potrebuje, vse postaja huje!
Ne vidim več srečnih oči, ne lepote naših dni, vsi smo brez moči!
Zemlji se slabo godi, ljudem pa ni mar.
Nihče se ne zbudi, nihče ne popravi stvari.
Mogoče nekoč bo lepše, mogoče bo drugače.
Ljudje se bodo spet povezali in skupne ovire premagovali.
Kar pogrešam danes, je povezanost!
Vsi smo se drug od drugega odtujili, vsak na svojo pot smo zavili.
Če skupaj bi stopili, vse lažje bi bilo.
Upam, da nekoč ... bo!
‘MOJA (DCmoVmA - SVmaDENKOTiFTlCJl
Ko v Dravo sem pogledal, tole ptico sem zagledal.
Vsa bela in velika cveti kot lovorika.
Ta ptica mi za vedno v srcu ostala je, kot tudi druge ptice vse.
Vsak dan pogledat sem jo šel, nikoli brez kruha prišel.
Ta ptica bila je zelo vesela, ampak počasi postala je debela. Rekel sem si, da ji ne bom več dal, a naslednjo noč nisem zaspal.
Nato prišla je pomlad, ptica ni več mogla zaspati.
Vedela je, da jajčka sledijo, nato mladiči se izvalijo.
In čez teden zgodilo se je, mama raca postala je.
Vsak dan jih je učila,
kako plavati, je po račje govorila.
A en od ptičkov drugačen je bil, plavati se ni zlahka naučil. Mama raca mu je kazala,
a nista se z vodo spoznala.
-36-
'VESOLJE
Ko minilo leto je, se vse spremenilo je.
Mladiči zrasti! so,
nekaterim plavati se naučiti ni bilo lahko.
A na žalost prišel je čas, ko se mama raca poslovi od vas. Odpraviti mora se v južni topli kraj, z drugimi besedami - odhaja v raj.
Vesolje temno je, po njem planeti potikajo se: Venera, Mars, Saturn, Jupiter, Uran, Merkur.
Zemlja kroži okoli svoje osi, nikoli ji dolgčas ni.
Sonce Zemljo osvetljuje, ker nam v temi je najhuje.
Oskar Hodnik, 6. b

Pust je že pred vrati, juhuhu se šemimo, rajamo in zabavamo.

Pust je čas,
ko ne rabimo veliko spati, se v maske šemimo in veselimo.
Živa Grdiša, Tjaša Krajnc in Hana Rojs, 3. a
ŽIVLJENJE SNEZAKA
Jaka in Mila sta JANUARJA velikega snežaka naredila.
Noge je imel večje od medveda, roke kot metle široke.
FEBRUARJA so se na visokem snegu igrali, kepali, sankali, smučali in zabavali.
MARCA sneg se stali in snežak v senco hiti.
APRILA globlje v gozd gre, ker je sonček posijal in bi se lahko stopil.
MAJA v hladilnik gre, ker je v gozdu vse zeleno, ptički pojejo in vroče je.
JUNIJA na Antarktiko odpotuje, ker mu je v hladilniku brez veze, nima televizije in ne igrač, prostora malo je in ker nima prijateljev, žalosten je.
JULIJA na Antarktiki vse prijatelje spozna, pingvine, severne medvede, orke in kite. AVGUSTA se s prijatelji igra, na hribčkih v snegu se kepa, drsa in po mrzlem morju kite žene. SEPTEMBRA od prijateljev na severnem tečaju se poslovi in na trgatev hiti.
OKTOBRA se v listje skrije in kostanje nabira.
NOVEMBRA si nov šal bo zašil in sanke naredil.
DECEMBRA bil je vesel, ker sneg je spet prišel.
Eva Ritonja, 5. b
(BOŽIČKPVO OmiLO
Pismo pišem in hitim, da Božička ne zamudim.
Hitro vzamem črnilo in list papirja, da zapisana bo vsaka želja.
V pismo zapišem želje vse, a le kosilnica največja želja je.
Če za božič snega ni, kosilnico prižgal bom en dva tri. Božiček ne čudi se preveč, vse tvoje skrbi so odveč.
Ti le pripelji mi kosilnico in mi izpolni željico!
Pa še koristila bo vsem, to ti odkrito povem, saj trava vedno bo pokošena, ne bo ušla mi bilka nobena.
JJIZ MM M<RJlVLJJi
Jaz sem mravlja, ti pa ne, jaz sem majhna, ti pa ne, mene vsak lahko pohodi, tebe pa nobeden!
Nel Cartl, 7. b
<RI®OLOV
Rib veliko res ulovim,
saj vejo, da jih po ulovu spustim.
Na trnek nataknem črva, srečnica je vsaka riba prva.
Riba že na trnku je,
še malo pa v vedru znajde se.
Ko eno ščuko ulovim, od veselja ponorim.
Na morju res lovim veliko, ampak potim pa se z odliko.
Zato si pavzo vzamem, vabo s trnka snamem.
V morju res veliko ribic je,
zato mi tam ribarjenje v veliko veselje je.
Rok Kukovec, 8. a, Martin Marinkovič Borovnik, 7. b
JJIZ MM KRAVJI
Jaz sem krava, ti pa ne, dajem mleko, ti pa ne, žvečim travo, ti pa ne, ti bi mi jo hotel vzeti, a je nisi vreden!
vsak ima korist od mene, s tabo pa nobeden!
Imam vime, ti pa ne, pijem vodo, ti pa ne, ležim v travi, ti pa ne.
Grega Markež, 5. b
'DOKj&RTig <Fig
Pesnik izjemen bil je naš Doktor Fig fig! Poznamo ga vsi -mladi in stari -preko pesmi in knjig.
Balade, romance, soneti njegova res dobra so dela, tudi oda Zdravljica, ki se je v Sloveniji kot himna zapela.
Prešeren tudi zaljubil se je ... ... v Julijo, ki je bilo lepo dekle. Čeprav njegova muza je bila, žal ljubezni mu ni vračala.
Maja Magdič in Tisa Julija Golob, 5. a

tr
Jana Dokl, 8. a
NOVO DETO
Novo leto je prišlo, veselje med ljudi razširilo. Hitro, hitro nazdravimo, ljubezen med ljudi zasejemo. Zdaj leto 2020 pišemo in vemo,
da nam skupaj bo lepo, ker to leto prav posebno bo.
(PES<EM O (PESMI
Besede nobene, niti ene v moji glavi ni.
To všeč mi ni,
saj pesmi rada pisala bi.
Pesmi težko je narediti, saj navdih težko je dobiti.
Kaj šele nadaljevati!
Zakaj ne morem rime napisati?
C~j|
<
PESEM
A kar naenkrat mi je uspelo,
saj me veliko rim je v glavo zadelo.
To je prima,
ker se veliko besed zadaj rima.
Nia Bračič, 6. a in Alja Sedič, 6. b
Ko pišem pesem, jo na list nanesem, samo naslov ji še dodam.
Zares vam priznam, da pesmi skladati ne znam.
To je resnica
čista kot dojenčkova lica.
Če jo dokončam, vesela sem,
zato si jo zapojem ali zaigram.
Ajda Brodnjak Ritoša, 6. a
NogcmET
Rad ukvarjam s športom se, saj za zdravje koristen je.
Nogomet najljubši je,
saj za žogo sem in tja podimo se.
Preigravam žogo sem in tja in uženem igralca dva.
Golov zadenem res veliko in žogo pošljem nazaj na sredinsko piko. Nasprotniku vzamem skoraj žogo vsako in rešim soigralčevo napako.
Po tekmi zmago že slavimo in glasbo na ves glas vrtimo. Vsi srečni slačilnico zapustimo, saj takrat nove točke dobimo.
Rok Kukovec, 8. a in Martin Marinkovič Borovnik, 7. b
ca
'O ^cr»
(RPžNMA ins’
Rožnata vas je prišla med nas in z njo lep čas.
Takrat smo veseli,
saj ulice dišijo ter cvetijo.
Skupaj se zabavamo, plešemo in pojemo. Ta čas nas pripelje v najlepšo vas.
ZMjigji
Zmaga ni poraz, zmaga je veselje.
Če zmage si želimo, se truditi moramo.
Za zmago se ne goljufa, zanjo se po pravilih igra.
Vsi želimo zmago si, a zmeraj le eden jo dobi.
V naprej napovedati ne moremo, ali zmaga naša bo, kljub vsemu pa lahko upamo. VELIKO SREČ E VSEM,
KI ZMAGE Sl ŽELIJO!
CMmmmSK! <DJLN
Zato rožica zraste naj že da šopek ji naredim.
In naj zaželi si tisoč želja in vsaj ena bo uresničena.
In to naj bo ta najlepši materinski dan. Ko pa oči odprla bo, s presenečenjem zelo zadovoljna bo.
Timotej in Tiana Mlakar, 5. a
Komaj čakam, da bo ta mamin dan, to bo materinski dan. Mama vesela bo, ko šopek podarila ji bon
Hana Kmetec, 4. b
(PKIJATtELJSTVO
Ko skozi okno gledal sem,
eno lepo ptico videl sem.	Labod ves žalosten in jezen
Kako lepo je s krili zaplapolala, odplaval je drugam, prelepa, lepa raca.	kjer race ni nobene.
Od veselja mi je srce zaigralo, ko videl sem,
da je zunaj vse nenavadno zaplesalo.
Raco hranil sem veselo, da srce je pobesnelo.
Raca v hipu je skakala in ves kruh je pomazala.
Nato je prišel jezen labod, kar kruh iz kljuna sunil je, vsa žalostna je pobesnela in mu z jezo gagati začela.

a*
'^36 CTl
Raca za njim se je pognala in mu par krepkih besed dodala. Labod se je obrnil in se k njej vrnil.
Skupaj šla sta po jezeru kot prijatelja v raju.
Tako prijateljstvo je zablestelo in kar zažarelo.
Dolgo sta prijatelja ostala in na vodi se igrala.
Taj Sledič, 6. b


eri
'33
Sanje imaš lahko lepe.
Sanje imaš lahko grde.
Lahko sanjaš, da jahaš slona, lahko z opico skačeš po drevesih, lahko z žirafo pogledaš do oblakov. Sanje imej rad!


V gozdu na tleh listje leži, veverica si išče lešnike tri.
Ptice odletijo v tople kraje, mi pa nabiramo kostanje najraje.
Ko po gozdu se sprehajam,
ko lahko skačem po pisanem listju,
uživam.
Sredi gozda vidim zibelko leseno, sedem nanjo, zaprem oči in poslušam šumenje listja.
V daljavi zašumi, v daljni cerkvici zazvoni. Ozrem se v daljavo, v to jesensko širjavo.



Šele takrat se zavem, kako lepa je jesen.
Darma Fenos, 7. a
TRjlNCETOVO ŽIVLJENJE
V	Vrbi se je rodil
in v 19. stoletju je bil.
V	Kranju je zaslovel
in tam do smrti srečno je živel.
Rad fige je delil, zato otrokom všeč je bil.
Veliko pesmi napisal je, a le eno zbirko podaril nam je.
V	prelepo Julijo zaljubil se je, saj ta njegova muza je.
A potem z Ano živela skupaj sta in tri otroke imela sta.
Danes otroci predstavljamo si ga kot največjega slovenskega pesnika.
Za njegov praznik hišo v Vrbi si ogledamo in tam v njegovo otroštvo se odpravimo.
Maša Salemovič, 6. a, Živa Žnidarič, 6. a, Andraž Mršek, 6. a
NENAVADNO
Matildini starši so malo čudaški, o hčerki govorijo strašno grdo, pred televizijo vsak dan jedo.
Nenavadno, zelo!
1^EC5V7 (POET
France Prešeren naš znani pesnik je,
3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem rodil se je. Ko je odrasel, dober pesnik je postal, veliko lepih slovenskih pesmi nam je dal.
Doktor Fig, fig so ga otroci poimenovali, ker so se radi z njegovimi figami sladkali.
Pogosto iz Trsta France jih je naročil, bil je vesel, ko je z njimi otroke razveselil.
Pri rimanju njegova muza je bila -samo ena in edina Julija.
Napisal ji je pesem, ki jo pozna vsak Slovenec, slovesno glasi se Sonetni venec.
Doktor napisal je slavno Zdravljico.
Ko sedmo kitico pojemo, pokažemo, da zavedni Slovenci smo.
Tiana in Timotej Mlakar, 5. b

Moja psička Sunny je zelo zabavna.
po nosu me poliže, s tačko me poboža, uleže se na hrbet.
pomane si oči in takoj nazaj zaspi.
<mmož
Po poklicu bil je duhovnik, kadar je pisal zgodbe pa pravi čarovnik.
Raziskoval je, tiskal vse možne reči, res dobre knjige je znal napisati.
Če izumiš kakšno stvar, je to tvoj dar. Trubar Katekizem in Abecednik napisal je, za vse slovenske rodove ju ustvaril je.
Naš duhovnik vsako jutro pridno vstajal je, zato njegova nova vera hitro širila se je!
Če si vsaj malo Primož Trubar tudi ti, napiši dobro zgodbo, z njo očaral boš ljudi.
Že precej časa od njegovega ustvarjanja minilo je, a dan reformacije za nas, Slovence, pomemben praznik je.
jaz s(e:m %aca
Jaz sem kača, ti pa ne, jaz se plazim, ti pa ne, vsak se me boji, tebe pa nobeden!
Jaz sem kača, ti pa ne, jaz jem miši, ti pa ne.
Vita Bezdrob, 6. a
hitra sem, ti pa ne, ne moreš me ujeti!
No, saj sem kača, ti pa ne, majhna sem, ne vidiš me, tebe pa vsi.
m^I ŠOLSKJ L>Mf
jSiL1
9%,
,+ifi
OSj,
ddS_
94h

ua2p.

Ko septembra v šolo stopimo mi,
nam zvonec za začetek nove dogodivščine že zvoni.
Učenci pridni bomo,
zdaj k pouku se nam že mudi.
Najprej se spoznamo vsi, saj novi na šoli smo mi.
Pogledamo predstavo o Piki Nogavički in ravnateljica nas prijazno ogovori:
»Bodite pridni učenci in ne zamujajte k pouku,
delajte naloge in naj učiteljica se na vas ne jezi.«
Bilo je pestro, prvi dan je mimo, veselimo se novega, da skupaj se veliko naučimo.
Hana Kmetec in Tijara Zemljarič, 4. b
(POČIKKICE
Kakšen lep je dan, ko šola reče adijo nam!
Zelo veseli smo vsi, ker v šolo več nam treba ni.
Skupaj radi pojemo, plešemo ter se veselimo.
Skupaj radi smo vsi, ker delamo norčije mi.
Starši so veseli vsi, ker v službo več jim treba ni.
Doma se zelo zabavamo in na počitnice odkorakamo. Počitnic kmalu več ni, zato otroci in starši žalostni smo vsi!
Pia Peršuh in Ajda Rojs, 4. b
ŠOLS%I ZVONEC
SOLSKI ZVONEC ZAZVONI,
MIHA PA ŠE SLADKO SPI.
MAMA ZAKRIČI,
MIHA, PA ŽE V KOPALNICO ZDRVI. MAMA SPET ZAKRIČI:
»MIHA, ASE Tl ŠE SPI?«
MIHA ODGOVORI:
»NE MAMI, V ŠOLO SE Ml MUDI.«
V ŠOLO PRIDRVI,
UČITELJICA GA PA NAGOVORI: »MIHA, A Sl ZAMUDIL?
KDAJ Sl SE PA ZBUDIL?«
MIHA ODGOVORI:
»MENI SE ŠE SLADKO SPI.«
Clea Haunholter in Eva Hvalec, 5. a
CRPZI
Kokoška Rozi zjutraj se zbudi in komaj čaka, da na avtobus v šolo odhiti.
Rozi v šoli rada se uči
in s prijatelji po igrišču se podi.
Kokoška Rozi rada s kolesom se vozi, najraje rola, še raje peš se sprehodi.
Zelo rada po gozdu hodi
in s skirojem na plesne vaje se vozi.
Zvečer zobke si umije in se v odejo zavije.
(FEMM O NAŠI (DOMOVINI ZEMLJI
Voda je naš edini vir, ki ga onesnažujemo, s tem pa Zemljo in sebe uničujemo.
Zemlja je le en majhen planet,
ki kliče po pametnih ljudeh spet in spet.
Ljudje pa smo bitja neumna,
zato do nas narava je zadnja leta neizprosna.

Povzročili smo nevihte, taljenje ledu in poplave, posledica tega je segrevanje zemlje.
Ljudje se tega zavedamo, a ničesar ne spremenimo.
Preprečiti moramo Zemljin propad, se pripraviti na vsak spopad, saj na Marsu živeti ne znamo, zato naše Zemlje ne damo.
mgo kpctze
Lego kocke rabijo načrt, drugače sem čisto potrt.
Maj Žibert, 7. b
Rad sestavljam avtodom in včasih tudi hiše, na katerih piše:
Lego kock se ne briše!
v šolo
V šolo fajn je hodit peš, še posebej s prijatelji.
Vedno drugega spoznaš, če se s kombijem pelješ.
Prav je, če se dogovorimo
in v šolo z avtom skupaj odhitimo.
,~H	Katarina Gornik, 3. b
enkrat; kp (bo oč%a nlajken
Enkrat, ko bo očka majhen, ko bo ves igriv, ves zaspan.
To bo enkrat, kar en dan.
Enkrat, ko se bo očka jezil, bo luč prižgal
in mežikal v levo in desno stran.
To bo enkrat, kar en dan.
Vzdignila bom prst in dejala »hitro v sobo brž naredit domačo nalogo!«
Tako bo enkrat, kar en dan.
Ko bo noč se vzdignila, bom dejala »hitro v posteljo!«
To bo enkrat, kar en dan.
Neža Habjanič, 3. b
SMEZAK
Prvo kepo smo zgradili, ta namesto nog bo.
Drugo kepo kotalimo, ta namesto trupa bo.
V drugo kepo posadimo črne gumbe tri.
Tretjo kepo smo nataknili, ta namesto glave bo.



Otroci potem odidejo na toplo mesto, ki ogrelo jih bo.
Niki Simonič, Alessandro Vajsbaher, 4. b
KPKPŠTUL KOZI
^ ^
71^

Kokoška Rozi spremlja te, ko po svetu sprehajaš se.
Rozi spominja te, da veš, da je v šolo dobro hoditi peš. Kokoška Rozi ti pove, vse se da in vse gre.
Rozi reče: »Naspi se čez noč in ta ti bo dala moč.«
<mmož
On je naš velik človek.
Kdor ga pozna, ga rad ima.
Kdor ga ne, upam, da zanj izve.
Pisatelj je pisal knjige, ki so včasih težko razumljive. Pisal je v slovenskem jeziku, katerega še danes govorimo in se veselimo.
Super je, če imaš vse in spoznavaš slovenske pisatelje.
‘V’ŠOLO
Ko v šolo greš peš, čez prehod za pešce greš.
Kolo, rolka in skiro hitrejši so, a koga briga, če zmagajo.

V kombiju res zabavno je, ker tam prijatelji čakajo te.
Leila Bečirovič, 3. b
Leila Bečirovič, 3. b
5 KOKOŠKO KOZI V CELEM KEOm)
S kokoško Rozi smo se sprehajali, pogosto peš v šolo prihajali.
Skupaj smo se igrali in na igrišču se smejali.
Skupaj cel teden smo si nagajali, se učili in potili.

O* ^
^	'<□? Oj?
V neskončnosti vesolja se raketa izgubila je.
Išče svojo ljubo Zemljo, a ne najde je.
Nuša Arnuš, 4. a
Mimo Sonca, Lune, zvezd leti in išče svoj planet.
Takrat se zvezdica utrne, proti Zemlji poleti komet.
Raketa najde Zemljo in pristane ter za vedno tam ostane.
Druge rakete na delu so zdaj, naša počiva, ji ni všeč direndaj.
ŽlVMSKJ (DIG&MDJLJ
SNEg
Muha leti, da plenilcem zbeži, gepard teče, nič ne reče, volk je našel mrhovino, osa padla je v vino, medved lovi zajce tri, a eden mu zbeži, krava muka, ptiček čivka, rakec našel je zaklad, mene pičil pa obad, račka se je utopila, mačka pa si tačko zmočila, koza bi mleko pila, a kmetica ga je skrila, ptiček padel je v lonec, direndaja je zdaj konec.
Nace Kolar in Zen Fenos, 5. a
Pridi, pridi snegec, da bom snežaka naredil, pa bratca nakepal in se po snegu podil.
Aleks Pšajd, 2. a

Jana vpraša:
»Eva ali kam greva? Mogoče kaj pojeva v restavraciji Dreva? No, pa greva!«
ŽMOST
Ko izveš, da žalost se zbudi, moj jok me preplavi, cm blisc pred oci mi hiti. Nemočen si, življenje dal bi ji in ko veš, da ni pomoči, se velik oblak nad tabo zvali in kamen na srce se zvali.
Ko sonce se zbudi, nad mano dež beži, ko zbudim se, grozno vse se mi zdi, nič me ne razvedri, le kaj je v tej žalosti.
Eva Hvalec, 5. a
Lea Krajnc, 5. a
(POLOMIJA
V gozdu je bil lisjaček, velik je bil kot en maček.
Hišica je bila velika kot mizica, res je bila lepa hišica.
Ko pa enkrat konjiček prišel je, zlomil je prav vse.
Zajček na drugi strani gozdička ustrašil se je možička.
Vodica v kozarčku se je zatresla, prej je bila res resna.
Na miško se je polila in se še vedno jezila.
Tako se je dan končal in priznam,
da bil res pravi je živ žav.
, »»
SOLSKJ ZVONEC
S2D
G
Ko šolski zvonec zazvoni, učiteljica v razred prihrumi. Mi smo razigrani in popolnoma nezbrani. Učiteljica hudo nas pogleda, tu res ni nobenega reda.
Mi se umirimo, ker učiti se želimo.
Mina Mahorič, 4. a
ZJU7<RX
Vse se začne s kruhom, na njega damo maslo, ki je res krasno.
Nato je na vrsti med, ki je res sladkosned.
Oreh namočimo vanj in vse je kot iz sanj.
Ko si natočimo mleko, nam ta steče preko. Učitelji jezni so, ker je mleko steklo preko.
Na koncu nam še samo jabolko pustijo in še vedno besnijo.
Mina Mahorič, 4. a
(D<RJ0ŽmjA
Mami me razveseli, ati me potolaži, sestra mi lepo govori. Ko se slabo počutim, me vsi razveselijo in strahovi odletijo. Vedno se imamo radi jaz, sestra in starši.
Nyree Zora Gumick, 6. b
Tisa Julija Golob, 5. a
KAJUT, KO?
Ko pogledaš skozi okno, kaj je to?
To je nekaj, kar ima rep nazaj, uhlje pa naprej.
Le poglej, le poglej.
K<KEM<E
Tajda Grah, 5. a
VREME, Tl Sl MOJE BREME,
KO HODIM PO CESTI,
SE ZEMLJA ZAČNE TRESTI.
KO BURJA PRIHITI IN VETER ZASUMI, ME STRAH PRELETI.
KO ZAGRMI,
ME DEŽ DOBI IN MAVRICO NAREDI.
Blaž Kustor, Matija Kostanjevec, Lan Ozvald, 5. a
(BOŽIČ I9f9fOKO LTKO 2020
Spet je zima,
spet je mraz,
spet je tu božični čas.
Vsepovsod so lučke,
počitnice so tudi tu.
Juhuhu, ko pa božič mine,
pust je že kmalu tu.
ZIMSKE NORČIJE
Radi bi se sankali, v šoli večkrat manjkali, počitnice podaljšali in si z igranjem čas krajšali.
Manj bi se učili
in se raje v sneg zapodili.
A snega nikjer ni,
se pa vseeno zabavamo vsi.
MOJI 'KP(jRJ4'KI
Zjutraj zgodaj se zbudim, dobro jutro vsem zaželim, zaspane si oči pomanem in prve korake naredim, se oblečem in umijem, tri korake naredim, po zajtrku še čaj popijem in veselo v šolo odhitim.
Iza Lazič, 2. b
IzgV®L!J<ENA OVČKA
Ovčka skače, ovčka skače prek voda, prek gora. Ovčka skače preko travnika. Ovčka je brez mamice, brez jatice, brez čredice. Mamica na skali čaka, ovčka k njej veselo skače.
Rosa Brodnjak Ritoša, 3. a
cm cpoekovia ®o (prvjA
Včasih Poetovio je bil, zdaj se je v Ptuj spremenil. 1950 let ima,
rada ga ima Slovenija vsa.

Ptuj najstarejši je kraj v Sloveniji tej, ljubezen do njega res nima mej.
Naj bo star ali mlad, vsak Ptujčan ga ima rad.
Ema Ganzer, 4. a

%rME
Kaj se rima na rime? Mogoče zime, plime in možno, da tudi rozine.
Se to rima na rime? Možno da, možno da ne, možno je tudi, da vi ne veste, če se.
(DO!MidL>yiyA
Domišljija zabavna je, v njej vse živo se počne.
V domišljiji dolgčas ni, ko skupaj smo vsi.
Domišljija čarobna je takrat, ko v njo prispe čarobni škrat. On igra se čisto z vsemi, tudi če so gluhi ali nemi.
Mina Mahorič, 4. a
NACE

Sprašuje se Nace, je že hranil race, kaj bi pa jedle, mogoče pa knedle, mogoče pa sir, iCT", Nace, daj jim mir.
UNIČEN (PLANET
Uničena zemlja pred nami, gorenje, plastika, vojna med nami! Vse to smo naredili, se popolnoma nič nismo naučili?
Nace Kolar, 5. a
Vsa bitja trpijo, se z vsemi močmi borijo, gozdovi bodo pogoreli, če mi bomo to dopustili.
■r/
Plastika oceane prekriva,
polarni medved bitko z ledom izgublja,
nafta morja onesnažuje,
nešteto živali nevzdržno vročino premaguje.
r/
Zbudimo se, dokler je še čas,
sicer ta naš zeleni planet uničil bo tudi nas.
DETM ČASI
Listje odpade, da sneg lahko zapade. Sneg se stopi, da pomlad zaživi.

Poletje prihaja, pa tudi hitro odhaja. Postaja hladneje, jesen pa se smeje.
Dorina Bali, 2. b
VČI^LJICA SANJA LAZANJA
UČITELJICA SANJA,
ZAKAJ STE LAZANJA?
TO SO RIME TAKO KOT NATALIJA ROZALIJA,
METKA BALETKA,
MAČKA RAČKA,
VRT KRT,
FIŽOL STOL,
ZOB GOLOB,
KRAVATA COPATA,
JUHA MUHA,
BANKA ZANKA IN
GUMICA FRULICA.
Gea Cartl, 2. b
zgocDm 9. a
Leta 2011 na Olgici spoznali smo se mi, že prvi šolski dan rumene rutice nadeli si.
Z razredničarko takoj smo se povezali vsi in nova prijateljstva vzpostavili.
Veliko znanja smo pridobili, na izlete pa nikoli pozabili.
Vsakega tehniškega, športnega ali naravoslovnega dne se razveselili, saj pouku smo se izognili.
Za čim boljši rezultat na športno vzgojnem kartonu smo se borili in se veliko različnih tekmovanj udeležili.
Testi in spraševanja stresni so bili za nas, saj na njih smo morali biti pripravljeni ves čas.
Številni strah pred letalom so premagovali, ko v osmem razredu v London smo se podali.
Na Rogli s smučanjem smo se spoznali, v Ledni dvorani pa prvič na drsalkah stali.
V Termah Ptuj se plavalnega tečaja udeležili in noči pod zvezdami se strašno veselili.
Veliko novih stvari spoznali smo mi in znanja za življenje pridobili si.
Včasih učitelje preveč smo jezili in si tudi kakšen vpis prislužili, vendar verjamem, da so nas vzljubili in se bodo težko od nas poslovili.
Na Olgici velik pečat smo pustili in naših skupnih devet let nikoli ne bomo pozabili, saj zelo dobra prijateljstva smo zgradili.

Odgovorna urednica:
(Pesmi z6ra(a in uredifa: Mentorica fi^pvnifi ust varjalcev: Cjrafično o6fif;g vanje:
Zafožifa in izdala: listanje:
L\raf(fada:
'hfefena Ocvirf^ dr. (Renata (Debefjai^ Teja (Pintarič (Peter Majcen Osncnma šola Olge Meglič (Ptuj ‘Kefneričyifel{sander s. p.
140 izvodm’
ISSN
ISSN (spletna izdaja)
Ič(Ptuju, februarja 2020
2670-4137
2670-4145