Murska Sobota, 6. september 2001, leto LIH, št. 36, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit Ozadje zgodbe o bogojins-kem »jajcemetu« str3 Zabodeni Andrej I »Nenadoma je pojavil Či Iz jajca pa se lahko izvali tudi piščanec str. 27 Srečanje članov društva pljučnih bolnikov Slovenije v Murski Soboti V sredo, 12. septembra 2001 od 10. ure PRED BLAGOVNICO od 10,00-12.00 VOL na žaru d 14.00- B NUŠA DERENDA dU-l od 19.00 ■ 22,00 Kako kadruje v. d. direktorja Doma starejših občanov v Ljutomeru Boris Šunko? »To je moj izbor, vendar ne po osebnih merilih« Otroku bom pomagala shoditi str. 8 Mateja Hauser Podlunšek odhaja z delovnega mesta vodje Izobraževalnega centra Rakičan na odgovorno delovno mesto pomočnice direktorja v Radensko Kaj so na sodnem procesu desetletja v Murski Soboti pokazali mobilni telefoni str. 17 Zdrav dih za zdrav navdih ruštvo pljučnih bolnikov Slovenije, v katerem deluje tudi dvaindevetdeset članov iz Pomurja, bo imelo osmega septembra v Diani v Murski Soboti sedmo srečanje članov društva in občni zbor. Vsako leto ga pripravijo v drugi regiji, dolgoletna predsednica društva prim. Majda Ustar Latkovič, dr. med., pa je pred sobotnim srečanjem povedala, da se bo letošnjega udeležilo tristo petdeset članov. V dopoldanskem delu srečanja bodo opravili občni zbor, sprejeli program dela društva za prihodnje leto in prisluhnili strokovnemu predavanju prof. dr. Eme Mušič, dr. med., o preobčutljivosti za hrano in pijačo, popoldne pa si bodo ogledali Rotundo v Selu in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Društvo pljučnih bolnikov Slovenije, ki šteje dva tisoč petsto članov, bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja. V svojem programu dela daje velik poudarek preprečevanju, zdravljenju, samopomoči in rehabilitaciji pljučnih bolnikov, vendar na način, da propagirajo polno življenje. »Stigmatizacija bolnikov zaradi bolezni ni način vzgajanja,« je prepričana dr. Majda Ustar Latkovič, zato so aktivnosti društva usmerjene v izobraževanje tako članov društva kot tudi širše javnosti. Društvo namreč že tretje leto izdaja glasilo Zdrav dih za navdih, ki izide trikrat na leto, društvo pa ima na voljo tudi številno literaturo za lažje spoznavanje pljučnih bolezni. Samo v letošnjem letu bo društvo izdalo tri knjižice, prihodnje leto pa bo izšla Zdrava prehrana pri alergiji, avtorjev dr. Eme Mušič in dr. Dražigosta Pokorna. M. H. ■ Lendavski Variš se je rešil spone sesalcev kapitala str. 6 NAROČNIK B PTUJSKIH 5 2^ trgovina ČUKI Pridite Z IME:............................PRIIMEK:.................................. ■ £ NASLOV:............................................................. ■ J Izpolnite in izrežite kupon iz Vestnika ter ga v kateri koli Potrošnikovi ■ prodajalni - ne da bi vam bilo treba v njej tudi kaj kupiti - zamenjajte za ■ kupon, s katerim boste sodelovali v žrebanju 12. septembra ob 18.OO. AKTUALNO OKOLI NAS 6. september 2001 VHHiK Agrar in turizem Pri predstavitvi konkretnih kmetijskih produktov, ki bi jih lahko uspešno tržili v turistični ponudbi ne le v Pomurju, ampak v vseh večjih turističnih centrih, so sodelovali tudi domači pridelovalci. Iz Istre v Prekmurje Dvodnevni posvet o povezovanju kmetijstva in turizma za večjo učinkovitost regij v gradu Rakičan - Tokrat brez »liderskih« Avstrijcev Gibanje za ljudi je zbiralo podpise tudi na pomurskih ulicah Za decentralizacijo, dokler bo potrebno ZS - Območna gospodarska zbornica in Izobraževalni center Rakičan (RRA Mura) sta pripravila v četrtek in petek (30. in 31- septembra) dvodnevni posvet na temo Povezovanje agrara in turizma za večjo učinkovitost regije. Posvetovanje je v bistvu nadaljevanje tradicionalnih medre-gionalnih srečanj gospodarstvenikov, ki so bila vsa leta nazaj v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Tokratni posvet je razširjen na dva dni, obogaten z mnogimi zanimivimi predavanji in predstavitvami, novost pa je tudi, da letos k sodelovanju niso povabili Avstrijcev, ampak sodelujejo bolj »razvojno enakovredni« udeleženci iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. G Skupno naj bi sodelovalo okrog petdeset udeležencev, predstavniki gospodarskih zbornic iz Istre. Medžimurja, Žalske in Železne županije iz Madžarske ter Območna gospodarska zbornica za Pomurje pa so se dogovorili o pripravi skupnih razvojnih programov nasproti EU. Poleg problema trženja kmetijskih izdelkov se bodo morali skupno lotiti tudi ustreznega in nadzorovanega razvoja produktov; pri tem jim bodo prišle še kako prav izkušnje Istranov, ki so uspeli s svojimi izdelki prodreti tudi v hotele; tam lahko poleg vegetarijanske naročite tudi biohrano. Tudi organiziranost ča-kovske kmetijske zadruge je zanimiva, prav tako pa izkušnje Madžarov pri uveljavljanju sistema VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništva: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60. 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nena-ručenih rokopisov in fotoorafij ns vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SFT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@eunet.si, Venera: venera@p-inf.si. Naročniška služba: informiranje.dd@siol.net WWW stran: http://www.p-inf.si. zaščitnih znakov, ki je že usklajen z evropskimi zahtevami. V četrtek je govoril o bogatih izkušnjah s področja povezovanja agrara in turizma v Pomurju nekdanji kmetijski svetovalec in sedaj poslanec ter predsednik odbora za kmetijstvo pri Državnem zboru Geza Džuban; med najbolj odmevnimi je bil nastop Milana Hojnika iz Radenske na temo Izkušnje podjetij pri povezovanju agrara in turizma, prav tako pa je bil za tuje goste zanimiv ogled Radenske in kmetijsko-živilskega sejma. Drugi dan je bil namenjen predstavitvi dobrih praks na področju agrara in turizma; zanimivi sta bili predstavitev proizvodnje in trženja tartufov v Istri (Bio Istra Poreč, Vlasta Radoičič) ter predstavitev Damjana Jeriča o oblikovanju krovne blagovne znamke. Bernarda B. Peček ■ Ta juha se bo pojedla še bolj vroča, kot se je skuhala Ozadje zgodbe o bogojinskem »jajcemetu« Ovadba zoper župana, ki so jo vložili štirje svetniki in skupina občanov Seprav nedavni dogodki v Bogojini in Filovcih res niso bili na ravni normalnega človeškega obnašanja (prvi tak primer v Pomurju, za zdaj verjetno tudi v Sloveniji), pa tako vroč razplet ni preveč presenetil tistih, ki so pozorno spremljali vso zadevo. Pravzaprav bi se takšen epilog lahko že slutil vse prejšnje mesece, saj je svetnik Milan Varga iz Filovec ves čas ponavljal, da grozijo njemu in njegovi družini, da se stvari ne bodo dobro končale, da so Filovčarji že na koncu z živci ipd. Filovčarji se počutijo izigrane s strani župana Franca Cipota, saj so do usodnih dogajanj še vedno verjeli v gradnjo skupne čistilne naprave. »Sedaj pa ne bomo imeli ničesar, Bogojina pa lastno čistilno napravo in še svojo občino,« pravijo in obtožujejo župana, da je namerno naredil zdraho med Filovci in Bogojino, potem ko sta kraja po dolgem času spet našla skupni jezik. Zdaj pa se zdi, da se je znova vse podrlo, zato je lahko razumeti razočaranje Filovčarov, ki pa obljubljajo, da bodo vseeno podprli nastanek nove občine Bogojina. Še več, v pismu, ki so nam ga poslali in ga kot dodatek objavljamo v Vestniku, se krajevna LDS je kot HDZ Seprav je v proračunskem memorandumu za letošnje leto, tako kot vsako leto, zapisana tudi skrb za zmanjšanje razvojnih razlik regij, pa tega očitno nihče ne upošteva. Kot verjetno veste, je zadnja takšna stvar, ki je lahko razhudila vse, ki niso iz Ljubljane, še posebej pa Mariborčane, odločitev vlade, da bo sedež holdinga slovenskih elektrarn v Ljubljani. Holding je gospodarska družba, v katero se združujejo skoraj vsi naši proizvajalci električne energije, in ki bo skrbela predvsem za obratovanje in trgovanje z električno energijo. Gre seveda, če seštejemo vse poslovne deleže vseh energetskih podjetij, za 220 milijard tolarjev vrednega giganta, ki bi se ga nobeno mesto ne branilo. Še posebej pa naj bi se Maribor boril zanj, ker naj bi skoraj polovico vrednosti vsega holdinga predstavljalo premoženje Dravskih elektrarn. In ker Dravska dolina po brezposelnosti presega državno povprečje, bi tovrstne kapitalske ustanove lahko pomenile več delovnih mest za to območje. Vlada in minister Kopač pa so pred tedni odločili drugače. Tako naj bi postal holding po besedah vseh tistih, ki so ogorčeni, zgolj kaplja čez rob v neusmiljeni centralizaciji in kot nekakšen simbol v boju za decentralizacijo. Lahko pa tudi, da je obratno. Lahko, da je tako veliko podjetje še kako zanimivo in je boj za decentralizacijo zgolj kulisa. Holding naj bi bo besedah sedanjega vršilca dolžnosti direktorja na novo zaposlil le dvajset ljudi, pa še to predvsem kadre za trženje, to pa ne pomeni, da bi s sedežem rešili socialno stisko v Dravski dolini. No, upajmo, da nekaterih ljudi ne zanima zgolj teh odličnih dvajset služb in še kaj drugega predvsem v zvezi s holdingom, ampak se je civilna iniciativa, imenovana Gibanje za skupnost Filovci poleg drugega na prvem mestu javno opravičuje tudi krajevni skupnosti Bogojina. Čeprav župan ves čas trdi, da ni proti ustanovitvi nove občine in da je želel samo dobro Filovcem, pa dejanja in dokumenti po mnenju prizadetih kažejo drugače. Že v majski številki Vestnika smo z vsemi ustreznimi dokumenti in listinami ponazorili potek okrog izkoriščanja gramoza v Filovcih, v zameno za katerega naj bi potem tudi Filovci dobili kanalizacijo in čistilno napravo. Kot vemo, se to ni zgodilo. (»Interes je bil, da napravimo skupaj čistilno napravo, ker je cenejša. Dobili smo dovoljenje za revitalizacijo, nimamo pa dovoF Pritisk se stopnjuje Med podpisniki na soboških ulicah so bili tudi predstavniki Civilnega združenja za nadzor nad institucijami. Gre za društvo, ki se je ustanovilo pred kratkim in katerega glavni moto je prav tako boj proti centralizaciji in nadzor nad institucijami. Kot pravijo, imajo v oktobru namen organizirati proteste pred parlamentom v Ljubljani, kjer bodo izrazili svoje zahteve. Več o njih bomo zagotovo še poročali, ko bodo tudi oni začeli z akcijami na terenu. ljudi, ki je začela zbiranje podpisov, organizirala res samo zaradi boja proti centralizaciji. Tako so bili minuli konec tedna tudi v Pomurju, kjer smo se imeli možnost pogovarjati z njihovimi predstavniki. Kot je povedal tajnik gibanja Stane Ivanuša, je namen zbiranja podpisov predvsem opozorilo politikom in poslancem, da naj ne pozabijo, od kod so prišli in kdo jih je volil. Konec koncev so oni edini, ki lahko še karkoli konkretnega storijo okrog problema centralizacije. Predvsem pa, kot pravi, protestirajo tudi proti politiki LDS, »ki ji je, kot kaže, le do Ljubljane, in se obnaša podobno kot pred časi HDZ na Hrvaškem«. Podpisi, ki jih zbirajo, seveda niso overjeni na upravnih enotah. Prav tako tudi ne zbirajo določenega potrebnega števila, s katerim jenja za izkop rudnega bogastva,« je dejal sam župan na seji in dodal, »ni pa rečeno, da ga v prihodnje ne bomo imeli.«) Kaj vse očitajo Filo-včani županu, si lahko podrobneje preberete v omenjenem pismu, tem obtožbam pa se je pred nekaj dnevi pridružila še ovadba zoper njega na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Podpisali so jo štirje svetniki: Andrej Benkovič iz Bogojine, Alojz Glavač iz Sebeborec, Milan Varga iz Filovec in Jožef Štefko z Ivanec ter okrog sto dvajset občanov. V njej pravijo, da je vlo- Pet kršiteljev, ki so sodelovali pri metanju jajc na župana in predstavnike občine, bo moralo pred sodnika za prekrške, policija pa je ugotovila, da ni bil nihče telesno poškodovan. Ravno tako je policija prijavila sodniku za prekrške tri kršitelje, ki so se v Filovcih lotili svetnika Bojana Berdena iz Bogojine. bi hoteli po pravnih poteh kaj spremeniti, kot na primer pred tedni s podpisi za podporo brezcarinskim prodajalnam. Gre zgolj za neke vrste anketo, s katero preverjajo ogorčenost ljudi nad problemom centralizacije. Na tak način naj bi pritiskali na poslance, da se bodo čutili dolžne nekaj storiti. Glede na to, da je na njihovem letaku pisalo, da zahtevajo dvoje, in sicer preklic sklepa o sedežu holdinga in razrešitev ministra Kopača, nas je zanimalo, zakaj naj bi Pomurci podpisali te zahteve, saj holding za nas ni zanimiv. »V ozadju je boj za decentralizacijo, to pa mora zanimati tudi Pomur-ce. Mi ne bomo ostali zgolj pri tem, da se vrne holding, ampak bomo nadaljevali s tem, da se pripravi razvojni plan, kjer se bo jasno zastavilo, katere institucije se lahko iz Ljubljane postavijo v provinco,« žena v skladu s 146. in 147. členom Kazenskega zakonika Republike Slovenije in da ne želijo biti soodgovorni za nastala kazniva dejanja. Poudarjajo, da je treba ukrepati nemudoma, »ker se nepravilnosti še nadaljujejo«, in dodajajo, da »so kot pomagači sodelovali tudi zaposleni v občinski upravi Občine Moravske Toplice, zato naj se po vseh zbranih dokazih vložijo potrebni akti za ugotovitev kazenske odgovornosti zoper nje«. Kot priloge dodajajo poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije, tipsko podpisano pogodbo o sofinanciranju gradnje kanalizacije in čistilne naprave za naselje Bogojina, podpise ljudi, ki se strinjajo, da se zadeve uredijo v civilnem in kazenskem postopku, proračun občine za leto 2000 in 2001 ter dokumentacijo v zvezi z gramoznico Filovci. V obrazložitvi pravijo, da je župan sklenil pogodbe s soinvestitorji (165 gospodinjstev), s katerimi se je zavezal, da se bo začela gradnja kanalizacije in čistilne naprave za vas Bogojina v letih 1999- obljublja Ivanuša. Vprašali smo ga tudi, in sicer smo to že uvodoma omenili, ali je decentralizacija zgolj kulisa in ali je pri vsem tem pomembnejši holding s svojimi vabljivimi delovnimi mesti le za določene ljudi, čeprav to ne bo razrešilo socialne situacije, in ali ne gre tukaj za politično manifestacijo zgolj neke skupine ljudi, ki stoji za tem gibanjem. Na prvo vprašanje je odgovoril, da lahko holding pomeni veliko za celo mesto ob Dravi, saj bo posredno prinesel več delovnih mest za vse, glede drugega pa, da vse počnejo prostovoljno, da so apolitično gibanje in da se je v takšnih razmerah pač moral nekdo oglasiti. Če gre torej verjeti tem besedam, je gibanje res predvsem usmerjeno k decentralizaciji in kot takšno je prvo, ki daje možnost, da lahko ljudje izrazijo svoje mnenje. S tem namenom jih je tudi veliko Pomurcev podprlo s podpisi. Samo tisto uro in pol, ko smo se s predstavnikom gibanja pogovarjali pred soboško blagovnico, so zbrali več kot dvesto podpisov. Nekatere podpisnike smo povprašali o njihovem mnenju. Kot je povedal Marjan iz Murske Sobote, se mu zdi, da se tako ali tako vse dela v Ljubljani. »Treba bi bilo narediti enakomeren razvoj celotne dežele in končno so nekateri to opazili. Četudi so podpisi zgolj formalnost, politiki nekako morajo izvedeti, kakšno je mnenje ljudi in kaj so dolžni narediti.« Podobno ne more tega, da še vse preseljuje v center, prenesti tudi Štefan iz Mar-kišavec, zato je podpisal zahteve. Kakorkoli že, pri gibanju pravijo, da bodo vztrajali, dokler bodo ljudje pripravljeni izraziti svojo voljo in dokler se ne bo nič spremenilo, to pa se lahko zavleče vse do zime ali tudi do drugega leta. Glede na to, da se apel nanaša predvsem na poslance, po mnenju gibanja pa centralizacijo najbolj zagovarjajo v stranki LDS, je vprašanje, kako dolgo bo treba vztrajati, vsaj kar se Pomurja tiče, saj so prav v tej najbolj nerazviti regiji skoraj vsi poslanci prav iz vrst LDS-a. C. K., foto: J. Z. ■ 2000. Leta 1999 je začel v ta namen od soinvestitorjev pobirati tudi denarna sredstva, ki bodo v celoti odplačana v tem mesecu. Gradnja pa se še vedno ni začela, niti niso bila predvidena nobena sredstva za to vrsto investicije v proračunu občine za leto 2000 in 2001. Še več, med tem naj bi poteklo tudi lokacijsko in gradbeno dovoljenje, prav tako pa ni bil objavljen javni razpis niti he sklenjena izvajalska pogodba. »Iz vsega tega je razvidno, da je župan kot podpisnik pogodbe zavedel ljudi in namenoma za nekoga drugega pridobil protipravno premoženjsko korist, da je uporabil zbrani denar za investicije drugje. S tem pa je spravil soinvestitorje z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali jih pustil v zmoti in jih s tem zapeljal, da so storili nekaj v škodo svojega premoženja. Na tak način zbrana sredstva presegajo 15 milijonov tolarjev in je tako storjena velika premoženjska škoda,« pravijo podpisniki ovadbe, ki bo romala tudi na Višje državno tožilstvo v Mariboru, Vrhovno državno tožilstva v Ljubljani in na Policijsko upravo v Murski Soboti. Tomo Koles ■ f iSTilK 6. september 2001 AKTUALNO DOMA 3 Predsednik države Milan Kučan na ogledu sejma in posledic katastrofalne suše v Prekmurju Rumeni kartoni za vlado in posamezne ministre Komentar Mladinina kolumnistka Dragica Korade je zapisala: »Maribor, ki skozi nastajanje zdaj že prosulega energetskega holdinga odkriva v obstoječi ljubljanski politiki svojega starega sovražnika, je po pravici užaljen. Celo tedaj, ko v svojih patetičnih razpravah proti vladajoči aroganci pretirava in uporablja njene de-modirane neresnice za prekrivanje svojih malih laži, govo- ri resnico: da namreč čedalje večje razlike med slovenskim Predsednik kritičen tudi do bojkota živinorejcev bisk predsednika države Milana Kučana minuli petek v Pomurju je bil namenjen ogledu mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, hkrati pa je to priložnost izkoristil tudi za krajši izlet po pokrajini ob Muri, kjer si je ogledal v spremstvu ministra za kmetijstvo Franca Buta in ministra za okolje Janeza Kopača ter nekaterih poslancev, županov in predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice posledice letošnje katastrofalne suše. Ta že drugo leto zapored pesti kmetovalce na nekaterih slovenskih območjih, Pomurje pa je bilo tako lani kot letos med najbolj prizadetimi. O Predsednik Milan Kučan in oba ministra so se lahko na kraju samem prepričali, da je suša na najbolj prizadetih območjih kmetom skoraj v celoti pobrala pridelek. Uničeni so posevki koruze, sladkorne pese in drugih jesenskih pridelkov, izpadle so košnje na travnikih, prizadeti so trajni nasadi, v njih pa se bodo posledice lanske in letošnje suše čutile še v prihodnjih letih. Po vrnitvi v Gornjo Radgono je Milan Kučan sodeloval tudi na pogovoru, ki ga je pripravila o razmerah v slovenskem kmetij- stvu Kmetijsko-gozdarska zbornica. Tako suša kot reakcije nanjo, zahteve in pričakovanja prizadetih kot tudi odziv vlade in vladnih resorjev na te zahteve so bile po Kučanovem mnenju tudi povod, da je prišlo v Sloveniji v zadnjem času do temeljite in drugačne razprave o kmetijstvu, kot smo je bili sicer vajeni. Prepričan je, da bi bilo treba v tej razpravi odgovoriti predvsem na tri vprašanja. Prvič je treba ugotoviti, ali država kaže odgovoren in skrben odnos do kmetijstva, drugo vprašanje je, ali vstopanje Slo- Nevarnost preži v soboškem parku Ni se dal prepričati, ampak je potegnil nož “— estindvajsetleti Andrej Miholič iz Murske Sobote, zaposlen v Muri, je delal v ponedeljek tja do 24. ure, nato pa se sam peš vračal domov v blok na Stari ulici 8. Zakaj ni šel naravnost domov, ampak je s Trga zmage zavil v soboški park, o tem ga nismo spraševali, dejstvo pa je, da je bil ta nočni sprehod v park tvegan, saj, kot pravijo meščani, nikoli ne - - - veš, ali te ne bo kdo napadel. In prav to se je zgodilo mirnemu Andreju. Na poti, ko je zavijal iz parka proti kinodvorani (preko ceste pa je že njegovo VESTNIK stanovanje), se mu je v temi približal neznanec in ga zgrabil za srajco in mrmral o umorih in morilcih. Andrej je kar hitro prepoznal napadalca in to mu je tudi povedal, vendar se ta ni menil za njegove besede. Petindvajsetletni Daniel Horvat, doma iz Pušče, je Andreja zvlekel v nekaj deset metrov oddaljeno parkov- venije v Evropsko unijo res pomeni katastrofo za slovensko kmetijstvo, tretje vprašanje pa je, kako naj se Slovenija v prihodnje odziva na elementarne nesreče, zlasti na tiste, ki prizadevajo širša območja. Predsednik Kučan zatrjuje, da država kaže kar odgovoren in skrben odnos do kmetijstva, kritičen pa je dogajanj v zvezi s poravnavo škode znotraj vlade. Po njegovem je veliko nejevolje izzvalo dejstvo, da vlada ni poravnala obveznosti, ki so bile sprejete lani z zakonom, ki je vladi naložil, da jih uresniči. Razprave, ki so sc začele o tem znotraj vlade, med njenimi resorji in posameznimi ministri, mečejo slabo luč na državo in zmanjšujejo kredibilnost vlade. Koliko bo država lahko prispevala za sanacijo letošnje suše, se bo treba po Kučanovem mnenju dogovoriti znotraj vlade in nato še v državnem zboru. Sicer pa poravnavanje škode iz državnega proračuna po njegovem ni prava rešitev in bo treba poiskati druge načine. Kar zadeva sejem v Gornji Radgoni, Milan Kučan meni, da bodo morali organizatorji razmisliti o njegovem konceptu. Ob sedanji informacijski tehnologiji in povezovanju trgov sejmi namreč niso več edina točka, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje. Je pa po njegovi sodbi ta sejem že pred leti ubral pravo smer, ko je začel dajati velik poudarek izobraževanju kmetovalcev. Milan Kučan je bil kritičen tudi do bojkota rejcev, ki na letošnji sejem niso pripeljali svojih živali. Po njegovem je to samo dokaz, da nismo v celoti sprejeli miselnosti, da je tudi kmetijstvo tržna panoga in da ta sejem ni državni in ne vladni. To je tržna prireditev, ki omogoča rejcem, da pokažejo rezfiltate svojega dela, tistim, ki so zainteresirani za nakup živali, pa predstavi, kaj jim je na voljo. Ta bojkot je po Kučanovem mnenju v končni posledici tudi bojkot proti lastnim interesom teh ljudi. Ludvik Kovač, foto: N. J. ■ Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 Vas vabi k vpisu v programe: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE VOZNIK PRODAJALEC PRODAJALEC - PREKVALIFIKACIJA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - PREKVALIFIKACIJA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TURISTIČNI TEHNIK vzhodom in zahodom niso naravni pojav, ampak posledica odnosov med vladajočimi in vladanimi.« Uvod, ki mu ni kaj dodati in odvzeti. V ta kontekst postavi ministra Kopača, ki je s svojo nonšalanco končno uspel aktivirati maso, ki seje temu odnosu uprla. Gibanje za ljudi torej samo udejanja nepokorščino proti vladajočim. To je s svojo akcijo seglo tudi do pomurskega prostora. Kako seje odzvala javnost, Cenjeni ministri podrobneje poročamo. Ne glede na odziv gre za »punt«, ki je odprl razvojno in preživetvenovprašanje ne samo Maribora, ampak tako rekoč slovenskega prostora od trojanskega klanca naprej. Kako se obnašajo vladajoči do tega prostora, so Mariborčani začutili ob Kopačevi nonšalanci, kjer je ob kadrovskem argumentiranju državljane razporedil na prvi in drugi razred, Pomurcipa smo ga začutili ob njegovem odnosu do naravne katastrofe. Če Kopaču morda Maribor ne ustreza zaradi večje politične raznolikosti in manjše pravovernosti v odnosu do vladajoče politične elite, se njegova in tudi državna nonšalanca do Pomurja kažeta le nekoliko drugače, saj po volilnih rezultatih le gre za pravoverno okolje, kjer je vladajoča elita monolitno pobrala glasove, vendar sedaj to okolje v tej zgodbi kljub ne samo naravni, ampak tudi socialni katastrofi nima nobene teže. In te teže ne more imeti, ker pač ne koncentrira kapitala, ki je liberalni strukturi edini kriterij za obravnavo. In ne nazadnje je tisto malo kapitala, kar gaje regija premogla, spravila pod svoje okrilje in svojo kontrolo v centru. Zgodba pa ima še eno plat, namreč izvoljeni predstavniki vladajoče elite preprosto nimajo niti interesa, da bi vsaj za silo poskušali korigirati vožnjo vladajočega monstruma. Da v javnosti promovirajo eno, dejansko pa pristajajo na povsem drugačno igro pod mizo, se je pokazalo pri gradnji odseka avtoceste Vučja ! vas-Beltinci. In ne samo liberalni tok, ki ga je transparent- no pokazal minister Kopač, tudi drugi del oblastne elite iz ljudske provenience, ki jo pooseblja minister But, ne kaže nič boljšega odnosa do tega prostora. Toda na oblastni ravni premore vsaj enega oporečnika iz nerazvitega vzhoda, in to Franca Kanglerja. Ta očitno ugotavlja, da ne samo liberalni mastodont, ampak tudi njegov predsednik funkcionirata v interesu razvitega zahoda in jugovzhoda. Da je temu tako, kaže tudi aparat, ki ga obkroža, in tako nismo daleč od resnice, da ima Dolenjska v ministrstvu kar dva državna sekretarja ter javni sklad za regionalni razvoj in prestrukturiranje podeželja za povrh. No, to, da Kopača zakoni ne zanimajo, je, kot kažejo nekateri zapisi, že v njegovem karakterju. In da je Butu za kmeta malo mar, kaže to, da mu že tretje leto ni uspelo pridobiti licence za Agencijo za kmetijske trge in s tem pravice za koriščenje sredstev programa SAPARD, pa tudi teh ne bo namenil kmetijstvu, ampak živilski industriji, ta pa prevladuje na Zahodu. Nekaj hladnih izjav premiera Drnovška pa tako ne kaže vpletati v zgodbo. »Naj se odselimo tudi ljudje?« Pogled v parkovno »kotanjo«, v katero je Andreja zvlekel napadalec in mu z 11,5 centimetra dolgim rezilom kuhinjskega noža naredil sedem centimetrov dolgo ureznino pri ledvicah. no »kotanjo«, v kateri je par hlodov za sedenje, in iz žepa potegnil nož in z njim mahal. Andrej je Daniela, ki pa je bolj poznan po vzdevku Čoba, rotil naj ja ne počenja neumnosti, saj da pozna ne le njega, ampak tudi njegovega brata, vendar se napadalec, ki je bil živčen, za to ni menil. Slednjič je zamahnil proti Andreju in ga zadel v predel leve ledvice. Andrej se ni dal in je napadalcu večkrat »blokiral« njegovo roko, v kateri je imel kuhinjski nož z 11,5 centimetra dolgim rezilom. Naposled mu ga je iztrgal,« pri tem pa mu je rezilo poškodovalo prste na desni roki. Potem, ko se je otresel napadalca, je Andrej pospešil korake in na policiji prijavil, kaj se mu je zgodilo. Njega je potem reševalno vozilo odpeljalo v soboško bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rano, dolgo Včeraj se je oglasila v našem uredništvu stanovalka z ulice ob parku in povedala, da je letos posebej hudo, kajti po dvaindvajseti uri se zbirajo v parku skupine mladih ljudi in ostajajo v parku do jutra. Tam pijejo, kričijo (glasovi, podobni živalskim!), imajo močno »navite« transistorje, streljajo in se gredo z motorji spedvay. Nemalokrat se vozijo tudi po krožni stezi bližnje šole. Večkrat so že poklicali policijo. Včasih je bil potem mir, velikokrat pa ne. Obiskovalki se je potožilo po pticah, ki so zaradi »nočnih ptic« odletele tja, kjer imajo mir. »Naj se odselimo tudi ljudje?« se je vprašala ogorčena So-bočanka. sedem centimetrov, brž pa je stekla tudi akcija odkrivanja parkovnega napadalca. Policisti so ga kmalu prijeli, pridržali, podnevi pa privedli pred dežurnega preiskovalnega sodnika, ki je zoper Čoba odredil pripor. Š. S.l 4 LOKALNA SCENA 6. september 2001 VESTNI Za boljše zdravje ' Kaj je (bo) prineslo novo solsko leto? N Aktualno in vse bolj zanimivo a gornjeradgonskem sejmu je svojo stojnico postavil tudi Zavod za zdravstveno varstvo iz Murske Sobote in ob njem v sklopu slogana Za boljše zdravje pripravil še pester program. Razstavni prostor je bil zelo dobro obiskan, saj so uspeli razdeliti petnajst tisoč kosov zdrav-stvenovzgojne literature in tri tisoč receptov za pripravo zdrave hrane, obiskovalcem pa so predstavili zdravo prehrano, spregovorili so še o preprečevanju rakavih obolenj, krvnem tlaku in holesterolu, o zasvojenostih, debelosti in hujšanju ter o telesni dejavnosti. Obiskovalci so si lahko vsak dan izmerili krvni tlak, telesno težo, določili indeks telesne mase ter dobili nasvet strokovnjaka, zdravnika ali medicinske sestre. Organizatorju je pri pripravi programa ob stojnici uspelo združiti zdravstvene ustanove, nevladne organizacije in društva, lokalne skupnosti, zdravilišča in gostinstvo ter živilsko industrijo. Nastop na gornjeradgonskem sejmu je del projekta Promocija zdrave prehrane v Pomurju, katerega cilj je, izboljšati zdravje in zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek bolezni. Projekt ima več vsebinskih sklopov, in sicer spodbujanje zdrave prehrane v vrtcih in šolah, v lokalnih skupnostih, izobraževanje zdravstvenih delavcev, sodelovanje z živilsko industrijo ter trgovinami, gostinci in mediji. V sklopu spodbujanja zdrave prehrane v vrtcih in šolah bo sredi oktobra v Radencih Aktiven, ustvarjalen otrok Če smo prej šele napovedovali, je zdaj tu - novo šolsko leto. In medtem je postala podoba stanja pri vzgoji in izobraževanju precej jasnejša. Poskušali smo izluščiti nekaj pomembnejših odtenkov V vseh vrtcih po novem kurikulumu Glede na podatke o vpisu kaže, da bo s septembrom v vseh slovenskih vrtcih 61.652 otrok. To pomeni, da bo ostala vključenost v vrtce kljub vključitvi približno 2.200 šestletnih otrok v program devetletne osnovne šole na isti ravni kot v preteklem letu oziroma se bo dvignila za 1 do 2 odstotka in bo zajemala nekaj več kot 60 odstotkov vseh otrok v starosti od enega leta do vstopa v šolo. S 3- septembrom so tudi formalno začeli z izvajanjem novega kurikuluma, ki je bil sprejet pred dvema letoma, vsi vrtci v državi. Kurikulum predstavlja vsebinsko prenovo predšolske vzgoje, in sicer daje poseben poudarek otroku kot aktivnemu, ustvarjalnemu in kolikor je mogoče tudi samostojnemu udeležencu procesa, ki pridobiva z raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire med ražličnimi dejavnostmi nova znanja. Vloga odraslih je pri tem v glavnem le usmerjanje, s tem da so otrokom tudi zgled za prijetno in prijazno komunikacijo. Novosti osnovne šole Temeljne novosti novele zakona o osnovni šoli so eno- letno podaljšanje obdobja postopnega uvajanja programa osnovne šole (odlog frontalne uvedbe devetletne osnovne šole na šolsko leto 2003/2004), uvedba prostovoljnega odločanja o preverjanju znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobra-ževalnega obdobja ter sprememba obsega zaključnega preverjanja znanja z nacionalnimi preizkusi znanja s pet na tri predmete, naziv predmeta »etika in družba« se nadomesti z »državljanska vzgoja in etika«, zagotavlja se podlaga za uresničevanje posebnosti predmetnikov osnovnih šol na jezikovno in narodno mešanih področjih in predmetnikov prilagojenih programov za učence s posebnimi potrebami. Omeniti velja tudi nove izbirne predmete v zadnjem triletju devetletne osnovne šole, ki jih je potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. In sicer gre za predmete hrvaščina, klaviatura in računalnik 1, klaviatura in računalnik 2, državljanska kultura, genetika, kmetijstvo in čebelarstvo. Učenci s posebnimi potrebami Končno so sprejeti tudi predpisi o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (na šole s prilagojenimi programi, v posebne zavode ali integriranje v redne OŠ), ki omogočajo staršem, šolam ter drugim z zakonom določenim ustanovam, da lahko vlagajo zahteve za uvedbo postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pri pristojnih centrih za socialno delo. Medtem so postopki že stekli in se v večini primerov že tudi konča li. analizo o izdanih odločbah pa bo ministrstvo pripravilo v septembru ali oktobru. Mandat ravnatelja Po novem traja mandat ra-vnatelja/-ice pet let (prej štiriletni mandat). Glede postopkov imenovanja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev pa je lahko po novem za ravnatelja imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v navedenem roku, mu preneha mandat po zakonu. Ravnatelji šol, ki imajo na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev ZOFVI (torej 18. 8. 2001) višješolsko izobrazbo, ki so si jo pridobili po programih, sprejetih pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu (v letu 1993), in imajo petindvajset let delovne dobe ter so opravljali funkcijo ravnatelja najmanj dva mandata, so lahko ponovno imenovani za ravnatelja, če izpolnjujejo druge predpisane pogoje, in sicer do 1. septembra 2003. Predpisano izobrazbo pa si morajo ravnatelji pridobiti najkasneje do 1. septembra 2005 oziroma morajo najkasneje v enem letu po začetku mandata opraviti ravnateljski izpit. Pripravil: Jože Graj ■ tudi simpozij z mednarodno udeležbo o prehrani otrok, ustanovili pa bodo tudi center za izobraževanje kuharjev, zaposlenih v vrtcih in šolah. m. h.n Ponovno naj bi se začela dela na OS Sv. Jurij Kdo se bo »kitil« z novo šolo? Vedno več je možnosti, kot nam je letos maja ob občinskem prazniku obljubil rogašovski župan Janko Halb, da bo v šolskem letu 2002/03 pouk že v novi šoli a zadnji občinski seji je namreč pred svetnike na mizo prišel predlog o pripravi aneksa k pogodbi za dokončanje gradnje nove šole do konca junija naslednje leto. Ta aneks pomeni, da bo izvajalec del, podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, zagotavljal fik-snost cen do konca gradnje, če bo seveda občina zagotavljala denar v dogovorjenih rokih. To pa seveda za rogašovski proračun pomeni, da bo treba sedaj nekaj časa misliti predvsem na šolo. Izvajalec pravi, dastanejo dela, ki jih bo še treba izvesti do omenjenega roka, okrog 316 milijonov SIT. Sem naj bi spadala predvsem fasada, gradbeno-obrt-niška in inštalacijska dela. Skratka vse, razen opreme šolskih prostorov in kuhinje, za kar bo poskrbljeno pozneje. Če torej prištejemo teh 316 milijonov SIT k 345 milijonom SIT. kolikor naj bi občina že odplačala za do sedaj opravljena dela izvajalcu, potem dobimo, vsoto 661 milijonov SIT, to pa je bistveno več od pogodbene vrednosti, ki je znašala po pogodbi I VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjelja za Inlomlraale, d. d.. Ul. a. Nataka 13. Murska Sobota Deseti tehniški tabor na OS lil M. Sobota Tehnika vrti svet naprej iz leta 1998 za gradbeno-tehnič-ni del 560 milijonov SIT. Kot razlaga župan, se je vsota povišala zaradi davka na dodano vrednost, ki je začel veljati ravno po sklenitvi pogodbe, in zaradi odloga del ža eno leto (okrog 26 miljonov SIT). Kot verjetno veste, bi morala biti šola po pogodbi dokončana ravno te dni, ker pa občinski proračun ni zmogel plačevanja del, so se dela lansko leto ustavila in se zavlekla za eno leto, to pa je seveda povišalo stroške izvajalca. Ravno to slednje, povišanje stroškov zaradi enoletnega odloga, je bil tudi županov argument za sprejem tega aneksa in dokončanja šole. Odlašanje z deli bi namreč ponovno pomenilo povišanje stroškov, zato naj bi sedaj stisnili zobe in končno to investicijo pripeljali do konca. Večina svetnikov se je s tem strinjala. Nekateri pa so imeli I pomisleke, da naj se z gradnjo ne silijo, saj naj bi šlo zgolj za to, da se bo nekdo drugo leto lahko kitil z dokončano novo šolo. Druge pa je spet zanimalo, kako zagotoviti financiranje. Kot je razložil župan, naj bi bilo financiranje zagotovljeno z letošnjim proračunom ter z rebalansom in proračunom naslednjega leta. Zanimivo pa je, da nihče od svetnikov ni vprašal, koliko natančno znaša vsota, ki jo občina mora zagotoviti. Če od 316 milijonov SIT odštejemo 130, kolikor je obljubila država, mora občina zagotoviti še 186 milijonov SIT. To pa za rogašovski proračun ni majhen zalogaj, toda kljub nekaterim pripombam in opozorilom kaže, da tudi svetniki želijo potegniti črto pod to veliko investicijo, da bodo y naslednjih letih lahko končno razmišljali še o čem drugem, ne le o šoli, zato so soglasno sprejeli aneks oz. projekt o dokončanju šole. c. k.n Še zadnjič skupaj - udeleženci tabora, njihovi mentorji, starši in gostje - na sklepni predstavitvi. (Foto: J. G.) Mentor Jože Horvat se še vedno ne da o v strokovnih krogih in tudi sicer beseda nanese na tretjo soboško osnovno šolo, običajno najprej omenjajo, da je to tista šola, na kateri ima posebno mesto in veljavo tehniška dejavnost učencev, ki jo že več kot trideset let spodbuja učitelj Jože Horvat, medtem pa je z njo »zastrupil« tudi že nekatere mlajše sodelavce. Pred desetimi leti se je med njimi porodila tudi zamisel o tehničnem taboru učencev osmega razreda osnovne šole iz vse Slovenije, ki so evidentirani kot kandidati za Zoisove štipendije. Minuli teden so tako izvedli že deseti tehniški tabor, na katerem je sodelovalo 22 učencev. Imeli so pester delovni program pa tudi za sprostitev je bilo dovolj časa. Poudarek so dali reševanju tehničnih problemov, raziskovalnemu delu, spoznavanju tehnologije, obdelavi gradiva, kinematiki, strojništvu, mehaniki, elektrotehniki, elektroniki, avtomatiki in računalništvu. Vsako leto izdelajo nov izdelek, ki ga oblikujejo po sodobnih merilih lepote in oblikovanja. Letos je bila to raketa, ki je imela za osnovo plastenko. S tako izdelanimi raketami so tudi tekmovali. Naziv lanser 1. razreda si je zaslužil Gregor Sagadin, najboljša pa je bila tudi raketa, ki so jo izdelali mentorji. Pedagoški vodja tabora Jože Horvat je ob koncu poudaril, da je tabor zelo uspešno deloval, njihovo delo pa »ima tudi atribute večnosti. Vsako drobno dejanje, ideje, se nekje v vesolju seštevajo za prihodnost človeštva.« Njegove misli je posredno potrdil tudi strokovni vodja Regionalnega centra ZOTK Slovenije s sedežem v Murski Soboti dr. Mitja Slavinec, rekoč, da ima tehnika prihodnost, saj svet vrti naprej. Mladi udeleženci pa so izrekli same pohvalne besede o organizaciji in vsebini tabora, mentorjih in ravnateljici OŠ III Angeli Novak ter o vsem, kar so doživeli na enotedenskem tehniškem taboru. J. G. N VEHI 6. september 2001 LOKALNA SCENA 5 Petanjski most čaka Zapora šele prihodnje leto Oktobra bodo začeli s pripravljalnimi deli .....I vgusta je bila vendarle I podpisana pogodba za 1 izvedbo del na glavni cesti Radenci- Petanjci (G 1-3, odsek 317). Po pogodbi joint venture bosta dela izvajala Cestno podjetje Celje kot vodilni partner in GRADIS Nizke gradnje. Projekte, po katerih bodo obnavljali in razširjali glavni most in premostitvene mostove čez reko Muro, je izdelal KO-BIRO (Peter Koren) iz Maribora, nadzor in svetovanje pa je v domeni DDC-ja, Družbe za državne ceste. Rok za dokončanje del je eno leto, vendar zaradi del petanjski most ne bo zaprt za promet kar eno leto. Že sedaj je vožnja po njem zaradi mednarodnega tovornega prometa in velike uničenosti objektov mogoča le po- Prvi šolski dan na OS Velika Polana Med »prvčki« tudi Rdeča kapica Vodenje šole je prevzel Jože Gerenčer I an, ko se začne šola, je vsekakor nekaj posebnega, vznemirljivega ..., in to velja še posebej za prvošolce. Tiste, J ki so storili ta korak v OŠ Miška Kranjca Velika Polana, je zares čakalo prijetno presenečenje. Sončno ponedeljkovo jutro je omogočilo, da je bil sprejem učencev in njihovih staršev na dvorišču pred šolo, kjer je v imenu šolskega kolektiva vse skupaj pozdravil in jim zaželel dobrodošlico vršilec dolžnosti ravnatelja Jože Gerenčer. Tudi zanj je bil to prvi šolski dan v vodstveni vlogi, ki jo je prevzel od zdaj že upokojenega ravnatelja Pavla Berdena. Na to funkcijo ga je imenoval Svet zavoda OŠ Velika Polana že v juliju, čeravno občinski svet ni podal svojega mnenja. Pričakovati pa je, da bo kljub temu kmalu prispelo še soglasje šolske ministrice dr. Čokove. Gerenčerjeva vizija pa je, da bi njihova šola postala središče znanja, kulturne in športne dejavnosti mladih. Posebno pozornost namerava posvečati izobraževanju učiteljskega kadra časi ter z veliko previdnosti in strpnosti. Še več potrpežljivosti pa bo za vožnjo čez mostove potrebne od oktobra dalje, kajti to jesen naj bi začeli na Petanjcih s pripravljalnimi deli, zato bo pro- met po glavni cesti dodatno moten. V letu 2002, ko bodo začeli z deli prav na objektih, pa bo popolna zapora ceste. Obvoz bo urejen po državnih cestah Ra- Lovišče Lovske družine Dobrovnik se razteza na površini 4.390 hektarjev površin. Družina, ki šteje devetintrideset članov, ima seveda lovski dom, strelišče, voljero, hektar in pol krmnih njiv, razvija lovski turizem in ima letno okrog Praznik dubrovniških lovcev Pred kratkim so praznovali dobrovniški lovci petinpetdesetletnico ustanovitve LD. Predsednik Jože Bertalanič je povedal da ie bilo delo lovcev usmerjeno k celovitemu ohranjanju narave, katere del je tudi divjad. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Dobrovnik, citrarji Luste bande in dramski igralec Evgen Car, ki je presenetil z izvedbo prekmurskih slovenskih in madžarskih pesmi. Podelili so nekaj lovskih odličij. Na koncu je bilo družabno srečanje, na katerem seveda ni manjkalo bograča in perecev. Na posnetku: lovci LD Dobrovnik in župan Marjan Kardinar. - Evald Mlinarič denci-Križevci-Veržej-Dokle-žovje. O tem bodo javnost še dodatno obvestili, verjetno pa bo do takrat treba najti tudi možnost prehoda za pešce in kolesarje, kajti veliko ljudi iz okoliških vasi na levem bregu Mure je zaposlenih v obratih Radenske v Boračevi in Radencih. Verjetno bosta te mesece bolj obremenjena tudi mejna prehoda v Gederovcih in G. Radgoni. Vrednost investicije je 679 milijonov tolarjev in sredstva skoraj v celoti prispeva Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, s sedmimi milijoni pa sta kot sofinancerki udeleženi tudi občini Tišina in Radenci. In kaj se bo delalo? Na Direkciji R Slovenije za ceste so nam dela opisali takole: Dela obsegajo gradnjo petih inundacijs-kih objektov in rekonstrukcijo mostu čez reko Muro, ki bo popolnoma obnovljen. Narejeno bo tudi betonsko korito po celem nasipu, zato nasipov ne bo treba širiti. Bernarda B. Peček, foto: Nataša Juhnov ■ Učenci OŠ Velika Polana so bili najbrž presenečeni, ko jih je pred šolo pozdravil novi ravnatelj, ki je tudi poskrbel, da si bodo prvi šolski dan še posebej zapomnili prvošolci. (Foto: J. G.) (na splošno in zaradi priprav na 9-letni program), v posamezne izobraževalne oblike pa pritegniti tudi starše ter nadaljevati z njimi dobro sodelovanje. Seveda računa tudi na dobro sodelovanje, predloge in pobude svojih stanovskih kolegov, ki so, kot nam je dejal, že doslej dokazali, da so sposobni in zagnani pri delu v korist šole in kraja. »Prav tako bom gradil na uspehih prejšnjega ravnatelja Berdena, s katerim sva tudi izvedla skupne priprave na novo šolsko leto.« In kakšno naj bi bilo na velikopolanski šoli posebno presenečenje za prvošolce? Skupaj s starši so jih najprej povabili v šolsko telovadnico, kjer so si ogledali lutkovno igrico Gospod, pokukaj v zaboj ali Igrica o Rdeči kapici, ki jo je zaigrala amaterska skupina Teater Pupilla Lendava. Otroci so ob tem zares uživali. Začetek šole je bil tako zanje nekaj lepega, prijetnega... in tega gotovo dolgo ne bodo pozabili. Jože Graj ■ Velik dogodek v majhni vasi V soboto druženje v Krncih Občina Kuzma - Reševanje komunalne problematike Od vsake hiše po dva gasilca V občini Kuzma so primerno zaz ,jjm| jnvesticijami v občini je gradnja večnamenske zgradbe v Kuzmi, tečejo pa moderniziranih cestnih odsekov. Me v0(Ja za katerega prav zdaj pripravljajo lokacijsko dokumentacijo. tudi priprave na gradnjo občinskega jkj med drugim seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna občine v letu Na zadnji seji občinskega sveta so se Ca jn mrjj§ke vežice v letošnjem letu, določili vrednost točke za izračun 2001, določili ceno vzdrževanja po P v objjni ter obravnavali prošnjo za nakup stražnice v Trdkovi. Za nakup nadomestila za uporabo stavbnega ze ' bjtj za turjStične namene. se zanima domačin, ki želi stražnico u p s0 preC|a|j namenu tudi asfaltirano cesto skozi naselje Bekeš v Gornjih Ob praznovanju letošnjega občinskega p prireditve so bili najbolj veseli prav prebivalci tega zaselka, ob otvoritvi Slavečih v dolžini 1.200 metrov. Te pomemone p pa je nastala tudi tale fotografija. - L. K. rnci v moravskotopliški občini so ena I najmanjših pomurskih vasic, saj je v FiTiJ naselju le trinajst stalno naseljenih hiš, šest domačij pa je v lasti ljudi, ki imajo stalna prebivališča v drugih krajih. Ne glede na to »majhnost« pa so Krnci pravzaprav veliki, kajti verjetno v Pomurju ni kraja, kjer bi imeli več gasilcev, kot je gospodinjstev. V Krncih šteje gasilsko društvo petindvajset članov, to pa pomeni, da Sta od ene stalno naseljene hiše v povprečju dva člana. Gasilsko društvo, ki so ga sicer ustanovili 1922. leta in bodo praznovali prihodnje leto osemdesetletnico, pa gmotno podpirajo tudi nestalni prebivalci, zato društvo lepo napreduje. V soboto, 8. septembra, ob 13.30 bodo prevzeli novo orodno gasilsko vozilo, zato pričakujejo veliko udeležbo gasilcev iz sosednjih društev. Njihova prireditev sicer sodi v okvir praznika občine Moravske Toplice. O zapisanem nam je pripovedoval nekdanji dolgoletni predsednik Gusti Fartelj. O tekmovalnih dosežkih pa je govoril poveljnik Ernest Kerčmar. »Na sektorskih vajah skupine B, v katerih je sodelovalo dvaindvajset ekip, smo zasedli prvo mesto. Prvi smo bili na občinskem tekmovanju, ki je bilo v Središču. Na vaških šaljivih igrah v Ivanovcih smo bili prav tako prvi. Prejšnji teden smo sodelovali na tekmovanju v Avstriji, kjer se je pomerilo devetinosemdeset ekip, in zasedli četrto mesto,« je povedal zagnani poveljnik, ki pa si še ni uspel najti gasilke (žene). Ernest Kerčmar je včeraj hitel z delom na polju, zdaj pa je že pri gasilskem domu, kajti sobotna slovesnost mora potekati brezhibno, V teh dneh je bil še posebej dejaven tudi predsednik društva Ivan Žerdin. - Foto: Š. S. Krnski gasilci pojdejo v nedeljo na tekmovanje v Gerlince. Kako se bodo odrezali tam? Nič ne de, če bo uvrstitev nekoliko slabša, saj bo tekmovanje le nekaj ur potem, ko bodo v Krncih končali slovesnosti (tudi veselico, na kateri bodo igrali Biseri). Po tako napornem delu pač ne moreš biti še prvi. Sicer pa počakajmo in - videli bomo. Š. S. ■ 6 GOSPODARSTVO 6. september 2001 VESNI Terme Lendava Radenska Odločitev Sporna zahteva pomurskim podjetjem Neusmiljen boj za študente o nakupu preložena »Debilna« programska politika Kluba prekmurskih študentov - Za Pomurski študentski servis je prošnja enaka zahtevi adzorni svet Term Lendava se zaenkrat še ni odločil za nakup hotela Elizabeta v Lendavi. Direktor Term Lendava Franc Huber je namreč prepričan, da bi lendavsko zdravilišče nujno potrebovalo hotel z dodatnimi posteljnimi zmogljivostmi za prenočevanje podjetnikov in drugih enodnevnih gostov, prav tako pa bi potrebovali objekt, ki bi bil bolj povezan z mestom. Lendava je dobila šele s preusmeritvijo tovornega prometa na obvoznico priložnost, da se razvije v zanimivo obmejno mestece, bogato s kulturnimi in družabnimi dogodki. To bo postala prav gotovo po odprtju velikega kulturnega doma, ki bo zaradi izjemne arhitekture zanimiv že sam po sebi. Nadzorni svet je odložil odločitev o nadaljnji investiciji Term Lendava za en mesec. Proučiti želijo možnost, ali ne bi dosegli večjega učinka z zaokrožitvijo hotelske ponudbe ob sedanjem hotelu Lipa - tako meni predsednik nadzornega sveta Martin Sreš. O tem, ali bodo kupili hotel ali se bodo odločili za novogradnjo (kaj bo cenovno ugodneje?), bodo odločali na naslednji seji, ko bodo obravnavali srednjeročni plan. B. B. P. ■ edtem ko je bil še nedolgo od tega študentski servis zgolj sredstvo za omogočanje študentskega dela, postajajo posamezni izmed njih že kar pogoj za delo v določenem podjetju. Dokaj prikrita zadeva se je začela odpirati ob dopisu Kluba prekmurskih študentov (KPŠ) pomurskim podjetjem, s katerim se jim KPŠ vsako leto zahvali za sodelovanje. V dopisu med drugim pišejo o delovanju kluba, njegovem namenu in vlogi v regiji ter o vlogi podjetij, ki posredno omogočajo delovanje kluba. Vse lepo in prav, če ne bi dopisu dodali tudi odkrite zahteve, ki pa se piscem sploh ne zdi sporna. . KPŠ namreč zahteva, da podjetja naročajo študente za delo prek Pomurskega študentskega servisa, ki finančno podpira KPŠ. Omenjeni dopis navaja: »Naprošamo Vas, da uporabite svoj vpliv pri zaposlovanju študentov in dijakov. Odgovorni za zaposlitev študentov in dijakov v Vašem podjetju naj od dijakov in študentov, ki bodo delali pri vas, zahtevajo napotnice za delo Mladinskega servisa - pomurskega študentskega servisa«. Navedba je sporna predvsem z vidika nelojalne konkurence, saj zahtevajo od podjetij, da poslujejo le s Pomurskim študentskim servisom. Predsednik KPŠ Danijel Miholič ob tem meni, da ne morejo prisiliti nekoga v podjetju, naj zahteva na potnice tam, kjer mu društvo ukaže. Dodaja še, da se do sedaj nobeno podjetje ni pritožilo, da jih v nekaj silijo. Zanimivo pa je, da se je po omenjenem dopisu pojavil še drugi dopis (kot pošiljatelj je naveden KPŠ), ki je vseboval pojasnila in je zvenel kot neke vrste opravičilo prvemu, saj je navajal, da naj zgoraj citirani izsek prvega dopisa štejejo (podjetja) za brezpredmetnega. Obstajal pa naj bi le en izvod tega dopisa, ki pa je brez ustreznega podpisa in žiga in kot tak tudi nima veljave. Na ŠS Maribor v Murski Soboti naj bi ga prinesla predstavnica KPŠ s pripombo, da bedo tudi ta dopis pošiljali podjetjem, vendar pa Miholič zatrjuje, da sam takega dopisa ni napisal, zato ne more komentirati njegove vsebine, prav tako pa tudi niso pošiljali podjetjem nobenega dopisa, ki bi pojasnjeval vsebino prvega. Na ŠS Maribor so bili nad prvim dopisom ogorčeni, omenjali so celo tožbo, vendar so se pozneje odločili, da se s Pomurskim servisom ne bodo ukvarjali, zato tudi na ŠS Maribor nočejo dajati izjav o tej zadevi. Ker sporna navajanja precej spominjajo na stil delovanja Pomurskega študentskega servisa (v Vestniku smo že pisali o zavajajoči vsebini njihovih letakov, na katerih zatrjujejo, da lahko samo z izkaznico Pomurskega študentskega servisa delate v vseh pomurskih podjetjih in da domača podjetja delajo izključno s tem študentskim servisom), smo želeli slišati mnenje o vsebini dopisa tudi od direktorja Pomurskega servisa Darka Kutoša. Čeprav KPŠ in Pomurski servis dajejo izjave kot da drug za drugega sploh ne bi hoteli vedeti, so bili po nekem čudnem naključju odgovori direktorja Kutoša precej podobni Miholičevim. Kutoš je povedal, da se mu zahteva v nobenem pogledu ne zdi sporna, da pač klub ne more nikogar prisiliti, da bi posloval s Pomurskim servisom. Omenjeno zahtevo je označil kot prošnjo, ki je zapisana v pogojniku (naj zahtevajo), kjer je lahko vsakomur jasno, da zahteva še nikoli ni bila prošnja in da stavek ni zapisan v pogojniku. Dodal je še, da je stvar preverjena in da ni sporna, vendar ni hotel pojasniti, kje in kako preverjena. Ni mu bilo jasno, zakaj mora odgovarjati v imenu kluba, vendar smo ga klicali izključno za izjavo v imenu servisa, s čimer je bil seznanjen. Ne-' kaj trenutkov zatem pa se mu naenkrat ni zdelo nič več narobe, da KPŠ postavlja zahteve, saj po Kutoševi razlagi edino tako dobijo denar. Različni interesi ali kakšna je druga plat? Že res, da je glavni adut Pomurskega študentskega servisa, da je delo prek njih upravičeno, saj zaradi tega denar ostane doma (v KPŠ) in je namenjen izključno domačim študentom, ki so s tem deležni raznih prireditev. O tem, da vendarle vse ni čisto tako, je nekoliko več povedal programski koordinator MIKK-a (mladinskega informativnega in kulturnega kluba v Murski Soboti) Dean Korpič, ki je v dolgem pismu za Vestnik razkril marsikatero ozadje mladinske politike v Murski Soboti. Po njegovih besedah MIKK in KPŠ sodelujeta le toliko, kolikor je KPŠ-ju potrebno, da opraviči porabo s strani študentskega servisa pridobljenih sredstev. »Z debilno programsko politiko trošenja študentskega in dijaškega denarja« po mnenju Korpiča prirejajo drage koncerte hrvaških glasbenikov, pri tem pa ne podprejo mladih lokalnih glasbenikov. Zakaj KPŠ ne primakne v MIKK-ov proračun vsaj nekaj deset tisoč tolarjev mesečno kot podporo njihovemu delu (ki so pri podobnih projektih dokaj uspešni), se sprašuje Korpič in dodaja, da skozi celo poletje KPŠ ni ponudil v Prekmurju niti ene same prireditve v lastni režiji. Dodatno opisovanje delovanja KPŠ-ja Korpič končuje z ugotovitvijo, da kažejo postopki teh ljudi na neustrezno sposobnost razmišljanja. Ob razgovoru s predstavniki obeh študentskih servisov smo izvedeli marsikatero zanimivo o »vrivanju« in »izsiljevanju« servisov v pomurskih podjetjih, tako enega kot drugega. Da to sploh ni »umazana igra«, je direktor pomurskega servisa Kutoš kot primer navedel pogodbe o sodelovanju med naročnikom - podjetjem in nekim servisom, na podlagi katere pri enem podjetju dela točno določeni servis (z napotnico drugega servisa študent za delo sploh nima možnosti), to pa menda v Ljubljani že prakticirajo. Vse bolj postaja torej jasno, da so študenti izrinjeni iz igre oz. s položaja najvažnejših akterjev omenjenih poslov, zdaj sami postajajo le sredstvo za dosego dobrih finančnih učinkov nekoga drugega. Kakor koli že, mladi iskalci priložnostnega dela so s tem prikrajšani za svobodno izbiro, saj so v ospredju že drugi interesi, ki spominjajo na čase, ko je bilo pomembno, komu pripadaš... Darja Tibaot ■ Samoodkup v Varisu je spremenil lastniško strukturo P. e. Eurest že štiri leta Rekordna letina pred vrati Obnova in gradnja kopalnic je njihova usmeritev aris Lendava je pripravil v sodelovanju z Regijsko razvojno agencijo Mura v juniju razvojno delavnico o viziji podjetja v naslednjih petih letih. »Postati želimo reševalec problemov na področju sanitarnih vozlov, torej da naročnikom ponudimo rešitve za postavitev ali preureditev kopalnic,« je povedal o razvojni možnosti, kiso jo kot prvo zapisali v petletno vizijo podjetja, direktor Štefan Sobočan. Ugotavljajo namreč, da je kupec pri urejanju kopalnic, tako pri gradnji novih kot preurejanju starih, prepuščen lastnemu iskanju rešitev in kupovanju potrebnega materiala velikokrat le ob pomoči trgovca. S tem, da bi trgu ponudili svetovanje in potem tudi izvedbo ureditve sanitarnega vozla, vidijo zase tržno nišo. Na trg Bosne in Hercegovine z mešano družbo Druga razvojna možnost pa je vstop na nove trge, saj so sedaj preveč odvisnih le od kupcev iz zahodnoevropskih držav. Njihov cilj je polovico prihodka ustvariti na trgih EU, četrtino na domačem in četrtino na preostalih trgih, zato se pripravljajo na ustanovitev mešane družbe v Bosni in Hercegovini, saj bi na ta način lahko prišli na trg, kjer je klasično prodajanje zelo težko. »Iščemo možnost, kako bi tam postavili del tehnologije, tako da bi s tamkajšnjo proizvodnjo delali za tamkajšnji trg. Ko bomo dosegli določeno kakovost, pa bomo lahko reševali ali dopolnjevali proizvodnjo v Lendavi,« je izjavil sogovornik. Varisovci morajo namreč nenehno iskati ravnovesje z gibanji v gradbeništvu in s tem povezanimi nihanji pri naročilih. Letošnje leto je že eno takšnih, saj so morali zaradi povečanega števila naročil ob 148 redno zaposlenih zaposliti še 71 delavcev za določen čas, pomagajo pa jim tudi kooperanti. Potolkli bodo vse rekorde »Letošnje poslovanje je zelo dobro. Po številu izdelanih in prodanih sanitarnih kabin bo letošnje leto v zadnjem desetletju rekordno. Vrnil se je tudi stari kupec Compactbad iz Avstrije, kljub svoji to- I varni na Češkem, ki naroča pri nas sanitarne kabine zahtevnejše izdelave,« je povedal Štefan Sobočan. V Varisu pa so se letos lotili tudi novega proizvodnega programa, in sicer izdelave betonskih elementov za rolanje. Po odzivu kupcev ugotavljajo, da se je program dobro prijel in trenutno ob polni zasedenosti proizvodnih zmogljivosti s preostalimi programi že nekoliko presega njihove zmožnosti. Zaradi obetavnosti programa se že pripravljajo na nakup novega žerjava, obnovili pa bodo tudi kalupe. Variš, d. d., lastnik dobre tretjine lastnih delnic - V odkup so jih prisilili na »fini način« Uprava podjetja je naredila konec julija tudi pomembno poslovno potezo glede lastništva v podjetju. Od odškodninske, kapitalske in kmečke družbe so odkupili delnice, tako da ima Variš, d. d., petintridesetodstotni lastniški delež, zaposleni imajo triinštirideset, družinski člani osem in delničarji, ki so delnice kupili na javni prodaji, štirinajst odstotkov. »Na fini način so nas prisilili, da odkupimo njihov delež,« je povedal Štefan Sobočan. Prvi del kupnine so že poravnali, drugega pa bodo v septembru. Za samoodkupovanje so namenili likvidnostna sredstva, to pa sedaj občutijo v tekočem poslovanju, vendar večjih pretresov zaradi tega niso utrpeli. Ker je podjetju dovoljeno/ da ima v skladu lastnih delnic desetino vseh delnic, bodo morali najti v enem letu novega lastnika za četrtino Varisovih delnic. Možnosti je več, lahko jih umaknejo in povečajo nominalno vrednost preostalih delnic, jih prodajo zaposlenim ali ponudijo strateškemu partnerju. »Del bomo ponudili v odkup zaposlenim, glavnino pa bomo ponudili partnerju, s katerim se o tem že pogovarjamo,« je povedal sobesednik. Želijo si aktivnega lastnika, to pa državni skladi v Varisu niso bili, lastniški delež poslovnega partnerja pa naj bi jim prinesel tudi nove tržne poti. Z odkupom delnic so torej dobili v svoje roke možnost, da si poiščejo lastnika glede na svoj interes. M. H. ■ Dnevno 3800 obrokov I Nekdanja Pomurkina Družbena prehrana že štiri leta z napisoma Eurest in Samopostrežna restavracija e bila poslovna odločitev izpred štirih let o sodelovanju z Eurestom pravilna ali ne, o tem danes 89 zaposlenih verjetno ne razmišlja več. Vedo le, da morajo delati precej več kot v preteklosti za plačo, ki pa ni najboljša. Priključitev Eurestu je bila v tistem trenutku najbolj ugodna rešitev za podjetje brez lastnega kapitala, katerega matična firma se je ubadala s sodnimi postopki, in ki je delovalo v objektu, katerega lastništvo še danes ni razjasnjeno. Sodna obravnava, ki je bila napovedana za avgust in na kateri naj bi dokončno razčistili, koliko bo pripadlo sovlagateljem v objekt nekdanje Družbene prehrane, je preložena na jesen. Ta čas je torej soboška podružnica Euresta najemnik prostorov (kuhinje in restavracije), katere formalni lastnik je zaenkrat še vedno Pomurka Mesna industrija; sedanja najemna pogodba, ki pa je vezana tudi na višino prometa med Mesno industrijo in Eurestom, velja do konca septembra 2002. September je tudi mesec, ko se sklepajo nove pogodbe o dobavi surovin - Eure-stovo poslovno leto namreč traja od 1. oktobra do 30. septembra. Direkcija iz Ljubljane podružnico obvesti, s katerimi dobavitelji imajo sklenjene pogodbe, s tem da načeloma »privatnega odkupa« ni več (prej so ga imeli), kajti pri Eurestu pridejo v poštev le tisti dobavitelji, ki lahko oskrbujejo potrebe Euresta za celotno Slovenijo. Sicer pa osnovne surovine, kot so meso, kruh in mleko, nabavljajo pri lokalnih dobaviteljih, večji pogodbeniki pa so tudi Žito, Kolinska, Droga, Perutnina Ptuj idr. Dnevno pripravljajo 3800 obrokov in narežejo od 250 do 300 kilogramov kruha (odvisno, kaj Direktor podružnice Euresta v Murski Soboti Geza Šebbk se zaveda, da bo treba poskrbeti tudi za zadovoljstvo 89 zaposlenih. je za malico); na voljo imajo od 3 do 4 menije, tudi dietnega, in čedalje popularnejši solatni bar. Dopolnilno ponudbo predstavljajo jogurti in sadje. V minulih letih so spoznali, da ni dovolj le ponujati iz meseca v mesec enako hrano, temveč da je treba ljudi tudi animirati, jih spodbujati k sprejemanju novega - zato mesečno ponudijo kakšno zanimi- vo jed iz mednarodne kuhinje, npr. grške. Čeprav se večina strinja, da se je kakovost prehrane z Eurestom izboljšala (predvsem zaradi boljšega sistema transporta in razdeljevanja hrane), so deležni tudi nekaj kritik, predvsem v Muri, kjer mesečno ločeno anketirajo delavce in vodstvo podjetja. Dan prej pobirajo naročila za vrsto malice, vendar se potem vsi teh naročil ne držijo, tako da za zadnjo izmeno po navadi že zmanjka katera od najbolj priljubljenih malic. Jedilnik se neprestano spreminja, okrog sto menijev imajo računalniško natančno obdelanih. Za vsak mesec vnaprej morajo na sedež podjetja poslati jedilnik, na osnovi katerega potem kupujejo surovine. 70 odstotkov posla predstavlja Mura, poleg tega so prevzeli še kuhinje Zavarovalnice Triglav, ABC Internationala in Liva Roga-šovci, oskrbujejo pa še Agroser-vis, Mesno industrijo, Tekstil Prosenjakovci in Esko-Gril. Njso pa uspeli priti v srednje šole pa tudi občina je odpovedala svojo kuhinjo in sto dvajset malic. Podjetja torej različno skrbijo za prehrano svojih delavcev, nekateri še vedno prisegajo na bone, tako da delavci sami hodijo na malice v restavracijo od 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure Tam pa se lahko po zelo ugodni ceni prehranjujejo tudi študentje, kajti kosilo za študentski bon stane le 760 SIT. Bernarda B. Peček ■ MIK 6. september 2001 GOSPODARSTVO Študij z miško in računalnikom - model študija na daljavo pri Dobi, višji strokovni šoli Maribor Pričakujejo okrog trideset Pomurcev »Posrednik« Ljudska univerza M. Sobota razvojem informacijske tehnologije se ponujajo tudi nove možnosti uporabe le te v izobraževanju. »Internetni« študij je v svetu že uveljavljen, v Sloveniji pa novost. Takšen študij omogoča individualen pristop: študenti študi- rajo samostojno doma, za njihova vprašanja pa jim je na voljo mentor 24 ur na dan. Študenti sami določajo svoj učni ritem, kraj in čas študija. Takšen način študija je prava izbira za vse, ki želijo združiti poklicno delo, družino in študij. Študij na daljavo prek interneta traja tri-leta. Vse, kar študenti potrebujejo, je osebni računalnik z dostopom do interneta in lastna servisna podpora. Študenti imajo po dogovoru tudi možnost dostopa do računalnika in interneta v študijskih središčih. Pred začetkom študija se študenti na uvod- nem dnevu seznanijo s programskim orodjem, ki rabi kot podpora študiju na daljavo, spoznajo učinkovite metode in tehnike učenja na daljavo in dobijo vodnik ter navodila za študij. Študenti študirajo samostojno doma. Prek interneta dobijo: integrirana študijska gradiva, razpored obveznosti in navodi- la za delo pri predmetu, vprašanja za utrjevanje in preverjanje znanja v obliki interaktivnih testov, ki dajo študentom takojšnji) povratno informacijo, in razlage napačnih odgovorov. Študente pri študiju spremlja mentor, ki jim daje navodila za delo, jih motivira in odgovarja na njihova vprašanja prek elektronske pošte ali virtualne klepe-talnice. To je prostor, kjer študenti utrjujejo svoje znanje, izmenjujejo mnenja in pripravljajo seminarske naloge. Upoštevajoč mednarodne izkušnje, študij ni v celoti virtualen. Študenti imajo tudi možnost za neposredne stike z mentorji, predavatelji ter s svojimi študijskimi kolegi v okviru t. i. seminar- skih srečanj. Seminarska srečanja (enkrat mesečno bodo predvidoma tudi na Ljudski univerzi Murski Sobota, saj pričakujejo, da bodo imeli blizu 30 kandidatov iz Pomurja) so organizirana med izvajanjem predmeta. Na uvodnem srečanju ob začetku predmeta predavatelj študentom predstavi cilje predmeta, način dela in preverjanja znanja. Vmesno seminarsko srečanje je namenjeno obravnavi določene teme ali študiju primerov, zaključno srečanje pa pregledu doseženih ciljev in pripravi na izpit. Izpiti potekajo v živo. Študenti opravljajo izpite ob koncu vsakega predmeta na sedežu šole ali v študijskem središču. Povzel: J. G. ■ Zavarovanje otrok in mladine avarovalnica Triglav tudi v letošnjem septembru in oktobru pripravlja ponudbo ugodnih nezgodnih zavarovanj za predšolske otroke, osnovnošolce ter srednješolsko mladino in študente. Gre za populacijo, kije, kljub pazljivosti staršev, bolj izpostavljena nezgodam kot odrasli, deloma zato, ker nima dovolj izkušenj in ker prisega na bolj dinamično in tvegano življenje. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja nesreč sicer ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove finančne posledice. Pomembneje, da Zavarovalnica Triglav v vseh primerih jamči za izplačilo zavarovalnine, ne glede na to, kje je do nezgode prišlo, ali je to doma, v vrtcu, šoli, na fakulteti ali med počitnicami doma in v tujini. Delne omejitve zavarovalnih vsot veljajo samo za nezgode dijakov in študentov, ki nastanejo pri treningu in tekmah nevarnejših športov, v katerih dijaki oziroma študentje sodelujejo kot registrirani člani športne organizacije ali kluba. Posebnost-dnevne odškodnine za vse Najenostavneje je zavarovanje skleniti skupinsko v vrtcu ali v šoli, ki jo otrok obiskuje, ali na fakulteti. Pod enako ugodnimi, pogoji pa je do 31. oktobra, dokler traja promocijska ponudba teh nezgodnih zavarovanj, mogoče skleniti nezgodno zavarovanje tudi posamično na okencih Zavarovalnice Triglav. Da gre za množično zavarovanje, ki ima tudi svoje vzgojne učinke, dokazuje podatek, da je Zavarovalnica Triglav v lanskem šolskem letu sklenila 300 tisoč tovrstnih nezgodnih zavarovanj za vse tri ciljne starostne skupine, s katerimi je zbrala približno pol milijarde tolarjev. Nezgodna zavarovanja Zavarovalnice Triglav, ki so sklenjena v vsakoletni jesenski akciji, se od konkurenčnih ločijo tudi po tem, da izplačujejo dnevne odškodnine vsem zavarovancem, tudi tistim z najnižjimi letnimi premijami. Nezgodno zavarovanje za vse Ipto Nezgodna zavarovanja so torej namenjena zavarovanju predšolskih otrok, tudi tistih, ki vrtcev ne obiskujejo, šolarjev, srednješolcev in študentov. Zavarovanci so zavarovani od 24. ure tistega dne, ko je prijavnica oddana vzgojni oziroma izobraževalni ustanovi, ki jo obiskujejo, in so jo te ustanove vpisale v vpisno polo, vendar ne pred dnem, ki je uradno določen za začetek novega šolskega oziroma študijskega leta. Zavarovanje pa traja do začetka naslednjega šolskega leta. Dnevna odškodnina se izplača zavarovancu za dneve, ko zaradi nezgode ni mogel obiskovati vrtca, šole ali predavanj. Izplača se tudi za čas, ko je bil v vrtcu ali pri pouku ter na predavanjih prisoten z imobiliziranimi udi (mavec, opornica) ter za čas, ko zaradi-poškodbe, oskrbljene s šivi, ni mogel pisati ali risati v vrtcu oziroma opravljati šolskega dela in študija. Prizna se od Tabela zavarovalnih vsot in premij za dijake in študente Izplačilo pri 100% invalidnosti Zavarovalne vsote za Letna zavarovalna premija Invalidnost s pospešenim naraščanjem obveznosti zavarovalnice Izgubo življenja zaradi nezgode Dnevno odškodnino Nadomestilo za bolnišnični dan 4.000.000 2.000.000 65O.OOO 200 400 2.000 6.000.000 3.OOO.OOO 1.000.000 300 500 3.000 7.2OO.OOO 9,600.000 12.000.000 3.6OO.OOO 1.200.000 500 600 4.000 4.8OO.OOO 1.600.000 600 600 5.000 6.000.000 2.000.000 800 1.000 6.500 I irp Trielav d d z oznako PC-nuc-DIS/00-1 ter klavzula z oznako KL-NE-pr2$o/97, ki jih lahko prejmete Za zavarovanje veljajo pogoji Zavarovalnice 8’ ’ T , । d d ponudba velja do 31.10.2001. Zneski so v SIT. V premiji je zajet 6,5% davek, v šoli, na fakulteti ali na poslovnih mestih Zavarovalnice g , Tabela zavarovalnih vsot in premij za predšolske otroke in osnovnošolce Zavarovalne vsote za Izplačilo pri 100% Invalidnost s pospešenim naraščanjem ob-veznosti zavarovalnice Izgubo življenja zaradi nezgode Dnevno odškodnino Nadomestilo za bolnišnični dan Letna zavarovalna premija □ Ann 000 1 800.000 600.000 200 300 1.500 4.500.000 7.200.000 2.250.000 750.000 300 400 2.000 3.600.000 1.200.000 400 600 3-000 7.800.000 3.900.000 _ 1,300.000 500 850 3.5OO 10.800.000 ^.400.000 1.800.000 600 900 4-500 ■ Trlelav d.d., z oznako PC-NE/oo-1 In PG-nuc-OTR/oo-1 ter klavzula KL-NE-pr250/97, ki jih lahko prej-Za zavarovanje veljajo pogoji Zavarovalnice 8 ■ ’ Tr|g|av, d.d. Ponudba velja do 31.10.2001. Zneski so v SIT. V premiji Je zajet 6,5% davek, mete v vrtcu, šoli ali na poslovnih mestih zav prvega dne, ki sledi začetku zdravljenja, in se izplača za največ 200 dni. Začasna oprostitev od pouka telesne vzgoje se ne šteje za nesposobnost za šolsko leto. Nadomestila za bolnišnične dni in smrt Nadomestilo za bolnišnični dan se izplača za vsak koledarski dan nastanitve zavarovanca v bolnišnici zaradi zdravljenja posledic nezgode, vendar največ za 365 dni v dveh letih od dneva nezgode. Nadomestilu za bolnišnični dan zaradi nezgode se prišteje tudi dnevna odškodnina. Za nujno bolnišnično zdravljenje v tujini zaradi nezgode, ki seje zgodila tam, se izplača dvakratni znesek nadomestila za bolnišnični dan. V primeru izgube življenja zaradi nezgode izplača zavarovalnica dogovorjeno zavarovalno vsoto po priloženih tabelah. Zavarovancu, kije postal trajni invalid zaradi nezgode, se izplača ustrezni del zavarovalne vsote za invalidnost v skladu s stopnjo invalidnosti po »Tabeli invalidnosti«, kije sestavni del zavarovalnih pogojev. V primeru več kot 50-odstotne invalidnosti se izplača poleg 50 odstotkov dogovorjene zavarovalne vsote za invalidnost še 3 odstotke te vsote za vsak odstotek nad 50-odstotno invalidnostjo. Po podrobnejših informacijah lahko povprašate na najbližji enoti Zavarovalnice Triglav, d.d. Območni enoti Murska Sobota na Lendavski 5 v Murski Soboti (tel.: 02 51511 00), na vseh predstavništvih in zastopstvih ali pri vašem najbližjem zastopniku. Vprašanja, pripombe, pohvale in kritike pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: info-ms@zav-triglav.si Zavarovalnica Triglav d. d. Območna enota Murska Sobota Pohvalna gesta območne enote Zavarovalnice Triglav v M. Soboti Vračilo zavarovalne premije V soboškem Triglavu znajo prisluhniti težavam pomurskih kmetijcev iti narava niti država v zadnjem času ne kažeta preveč prijaznega odnosa do kmetijstva. Suši, ki že drugo leto zapored pesti kmetijce, se je letos pridružila še spomladanska pozeba, obe naravni katastrofi pa sta pobrali kmetijstvu dobršen del pridelka in s tem tudi dohodka. V Pomurju je vedno več kmetov, ki ne morejo poskrbeti za socialno varnost, zato ne preseneča podatek, da je vedno več tudi takšnih, ki ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti: »V območni enoti se zavedamo, da smo odvisni od naših zavarovancev, zato smo pozorni do njihovih problemov.« V območni enoti Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti radi poudarjajo, da so resnično kmetijska zavarovalnica, zato namenjajo tej panogi gospodarstva še posebno pozornost. Da to drži, najbolje potrjuje podatek, da so v soboškem Triglavu letos zavarovali 22 tisoč hektarjev posevkov in plodov ter tako v zavarovanje vključili polovico vseh njivskih površin v Pomurju. Kmetijska zavarovanja, sklenjena v Pomurju, predsta-vljajo tudi polovico vseh slovenskih kmetijskih zavarovanj, pomurski zavarovanci so za ta zavarovanja plačali 130 milijonov tolarjev zavarovalne premije, za- varovalnica pa jim je ponudila jamstvo v višini 4 milijard tolarjev. K takšnemu obsegu zavarovanj je veliko prispevalo zavedanje kmetov, da morajo predvsem sami poskrbeti za svojo socialno varnost, na večji obseg zavarovanja pa je vplivala tudi odločitev pomurskih občin, da prispevajo del sredstev za ta zavarovanja, zatrjuje direktor območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti Rudi Cipot. V akcijo so se letos vključile vse pomurske občine, ki so z 20 do 30 odstotki regresirale zavarovalno premijo, del sredstev v višini polovičnega deleža občin pa je primaknila še sama zavarovalnica, ki je zaradi lanske suše in ugodnega škodnega rezultata v zadnjih letih ceno letošnjih zavarovanj dodatno znižala za en premijski razred. Spomladanska pozeba in toča na nekaterih območjih sta povzročili letos na zavarovanih površinah za 40 milijonov tolarjev škode, da bi zavarovanci spoznali, da imajo v območni enoti razumevanje do njihovih problemov, pa so se odločili, da jim odpišejo oziroma vrnejo del letošnje zavarovalne premije. Tako bodo približno 30 odstotkov zavarovalne premije vrnili oziroma odpisali vsem zavarovancem za zavarovane posevke in plodove, ki še niso pospravljeni. V bistvu bodo zavarovanci oproščeni plačila zadnje akontacije, tistim, ki so zavarovanje že poravnali, pa bodo ustrezen delež vrnili. Rudi Cipot pravi, da je takšnih zavarovanj od tri do štiri tisoč, zavarovanci pa bodo dobili na račun takšne odločitve okoli 30 milijonov tolarjev. Vse upravičence do vračila oziroma oprostitve plačila 30 odstotkov zavarovalne premije bodo obiskali zavarovalni zastopniki, od katerih bodo zavarovanci izvedeli vse podrobnosti. V Celju neuspešno dražili ljutomersko usnjarno V drugo bodo zbirali ponudbe redi prejšnjega tedna so opravili na celjskem sodišču prvo javno dražbo premoženja podjetja v stečaju Konus iz Ljutomera. Prodajali so ga skupaj z matično družbo Konus iz Slovenskih Konjic, ki je prav tako v stečajnem postopku. Na podlagi dokumentov o lastništvu je bilo namreč nepremično premoženje družbe Konus iz Ljutomera v času stečajnega postopka vpisano v zemljiško knjigo kot premoženje matične družbe, zato so premoženje matere in hčere v stečaju s soglasjem upniškega odbora prodajali kot celoto. Toda prvič neuspešno, saj na javno dražbo dražiteljev ni bilo, čeprav so se interesenti pred tem že oglašali. Zdaj bosta stečajna upravitelja v dogovoru s sodnim senatom upniškima odboroma predlagala zbiranje ponudb z izhodiščno ceno 55 odstotkov ocenjene vrednosti. Izklicna cena na prvi družbi za nepremično premoženje je bila 118 milijonov in 53 milijonov tolarjev za premičnine. M. H.i 8 (IZ)BRANO 6. september 2001 HHIK Iskrica Smo že mislili, da nas bo obiskal župan! ernalo smo bili presenečeni, ko so nas obvestili, da želi prvi človek Gospodarske zbornice Slovenije s sodelavci obiskati naše firme. Tu delujemo že sko- raj deset let, pa še nismo doživeli, da bi nas obiskal kdo iz občine, regije ali države. Razen delavcev DURS-a, edino ti nas redno obiskujejo,« je povedal eden od direktorjev podjetij, ki so nastala iz nekdanjega Elrada, po pozdravu predsednika GZS Jožka Čuka. Kot da naslednice Elrada ne bi obstajale, čeprav v firmah delajo skoraj isti ljudje, pravzaprav strokovnjaki; kajti ne le vodilni. tudi zaposleni so strokovnjaki na svojem področju. To so delovna mesta, ki jih ne more od danes do jutri zasesti kdorkoli. In teh zaposlenih niti ni tako malo, recimo okrog petsto ljudi ima kar dober zaslužek in zagotovljeno delovno mesto. Že zaradi tega, ker so zaposleni v glavnem iz domače ali sosednjih občin, bi se morali vsaj občasno pozanimati, kako kaj. Toda ne: kakor da je s firmo Elrad umrlo tudi zanimanje za proizvodnjo elektronskih naprav, anten, oddajnikov ... Pa ne le Občinarjev, tudi novinarjev firme na zanimajo (resnici na ljubo, nekaterim direktorjem je prav prišlo malce miru). Pa vseeno: danes so to vse »dobro stoječe« firme, na katere so lahko ponosni v občini in regiji. Npr. Elrad International je celo med pomurskimi firmami med najboljšimi, saj ima letno 23 milijonov mark (tudi g. Čuk je vprašal, ali res govorimo o markah) prihodka. Če ne zaradi števila zaposlenih, bi jih morali občinski ali regijski predstavniki obiskati zaradi tako uspešnega poslovanja. Ne! Samo zato, ker ni direktor Radgončan, morebiti prijatelj ali znanec? Ali pa ker ni v lastništvu »našega soseda«... ker so pač novi lastniki nekaj drugega, kot je bilo načrtovano po scenariju nekaterih. Ena od firm je od lani v celoti v nemški lasti; toda to ni kdorkoli, ta kupec je vedel, kaj kupuje, saj je z ljudmi, ki delajo pri njem, sodeloval že dolga leta. Sicer pa g. Čuk ni spraševal o lastništvu, saj on, ki je kar dobro obveščen in po svojih močeh res želi pomagati podjetjem, še kako dobro ve, da je pomembno samo tisto, kar kdo zna in je sposoben narediti. »A da je župan tudi s Čukom? To nas bo pa resnično presenetilo, če nas bo obiskal tudi župan,« so komentirali zbrani direktorji, ko so čakali na obisk -v pisarni direktorja Eltija, kajti nobena od firm nima velikih pisarn ali sejnih sob. Ko sem jim omenila, da poleg Čuka prihajajo tudi predstavniki občine in sodelavci GZS-ja iz regije (g. Pucko, g. Balažek), je tajnica poiskala po pisarnah še dodatne stole. Toda župana ni bilo, do podjetij je g. Čuka pospremil le g. Kujundžič. Si lahko mislite, kako razočarani so bili direktorji Vara, Orodjarne, Eltija in Elrad Internationala! Bernarda B. Peček I Mali pogovor Jožko Čuk v Elradovih naslednicah Pripravite se na ekološke obremenitve Pomurju ste pred tem, da bo prišlo do velikih odpuščanj, po drugi strani pa je res, kar pravite, da ni ustreznih kadrov,« je med drugim povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk med svojim obiskom Elradovih naslednic v Gornji Radgoni 29. avgusta. Podjeta Inglar, Elrad International, Var in Elti so gostom iz Ljubljane, ki so prvi uradni obisk neke institucije v teh podjetjih, predstavili poslovanje v zadnjih. letih, torej v času, ko poslujejo kot zasebna podjetja. Predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije in Območne gospodarske zbornice za Pomurje so opozorili na čedalje manjšo konkurenčno sposobnost slovenskih podjetji in pomoč države pri poslovnem sodelovanju s tujino. Najbolj od vsega jih pesti pomanjkanje ustreznih kadrov. »Gre nam dobro. Vendar bi radi, da bi nam šlo tudi v prihodnje dobro,« je bila splošna ocena uspešnih podjetnikov. Jožko Čuk se je strinjal, da država premalo pomaga izvozno usmerjenim podjetjem; čeprav je slovensko gospodarstvo med najbolj izvozno usmerjenimi, pa nimamo ustreznih ljudi na veleposlaništvih in ambasadah: »Gospodarski svetniki so kadrova-ni po politični liniji in ne upajo niti nastopati v krogih podjetnikov, ker se na stvari ne spoznajo.« Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so bili nemalo presenečeni nad poročanjem radgonskih podjetij. G. Čuk pa jih je opozoril na velike spremembe na področju ekologije, kajti prihodnje leto bodo postale ekološke zahteve za marsikatero podjetje velika obremenitev - že sedaj naj načrtujejo, kako bodo odstranili ves odpadni material (odstranjen bo moral biti z dokazili, da je to storjeno ekološko ustrezno). Čeprav se je v Sloveniji v zadnjih letih število študentov povečalo s 33 na 85 tisoč, pa številna podjetja pesti pomanjkanje ustreznih kadrov. Ta čas bi potrebovali 5 tisoč diplomantov naravoslovno-tehnične smeri, zato bi morebiti veljalo razmišljati o načrtnem zajemanju delovne sile iz drugih držav, tako kot to počne Avstrija, ki nam pobere skoraj ves ustrezen tehnični kader. Bernarda B. Peček ■ Stanovanjski sklad zbira vloge 5,5 milijarde tolarjev novih sredstev Rok za oddajo vlog poteče v ponedeljek a Stanovanjskem skladu Republike Slovenije so začeli v ponedeljek, 3. septembra, zbirati vloge na razpis za ugodna dolgoročna stanovanjska posojila, ki je bil vanja posojila, obrestne mere, kreditne sposobnosti in števila vseh upravičenih prosilcev gle- Otroku bom pomagala shoditi objavljen 29. junija letos. Tokratna posojila so namenjena tistim slovenskim državljanom, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem z nakupom stanovanja in imajo od 1. januarja 2000 dalje sklenjeno kupoprodajno pogodbo oziroma predpogodbo za nakup starega ali novega stanovanja. Mateja Hauser Podlunšek odhaja z delovnega mesta vodje Izobraževalnega centra Rakičan na odgovorno delovno mesto pomočnice direktorja v Radensko adrovske »rošade« se dogajajo, nekatere so bolj očitne, I druge prikrite. Slednja je dokaj očitna in skorajda sa-Lx^ moumevna. Radenski manjka sposobna in komunikativna oseba, ki bi skrbela za splošne in kadrovske zadeve ter odnose z javnostmi. Po drugi strani pa je zgodba Centra za zunanjo trgovino končana, podjetje v lasti Radenske, Gospodarske zbornice Slovenije in Sociusa obstaja le še na papirju, zato je zamenjava razumljiva: Mateja Hauser Podlunšek iz Izobraževalnega centra Rakičan bo prišla v Radensko (ko to berete, je že na novem delovnem mestu), Vesna Laissani, direktorica Centra za zunanjo trgovino, pa naj bi jo nasledila v Rakičanu. Na republiškem stanovanjskem skladu imajo za ta razpis na voljo 5,5 milijarde tolarjev, vloge pa bodo sprejemali do ponedeljka, 10. septembra. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je odvisna od števila družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje s tem posojilom, dobe odplače- de na razpisana sredstva. Sicer pa je višina obrestne mere odplačevanja posojila odvisna od odplačilne dobe posojila. Tako znaša pri odplačilni dobi do 10 let 1,75 odstotka, med 10 in 15 let 1,95 odstotka, pri odplačilni dobi med 15 in 20 let pa zaračunajo 2,25-odstOtno obrestno mero. Milan Jerše I V Muri izvajajo začrtano razvojno strategijo Nova trgovina v Mariboru V avgustu ustanovili še eno mešano firmo v New Yorku ter registrirali firmo v Beogradu Še o tem zadnjem dogajanju izmed sedemdesetih, kolikor jih je bilo v rakičanskem gradu od marca letos do danes pod vašo organizacijo; bo to stalna praksa? »Težko bi rekla, da bo vedno tako, bi pa radi pripravili nekaj podobnega, kot imajo na Ptuju »dneve kmečke kulinarike«; z ministrstvom za kmetijstvo smo se že pogovarjali, da bi se dalo urediti tudi finančno ozadje. Vidimo, da sta ta dva prostora, ki sta namenjena razstavi, prav privlačna. Radi bi pritegnili tudi širšo javnost, Soboto z zaledjem, Goričko pa tudi celotno Pomurje. Konkretno kdaj in koliko časa, kdo bo nosilec, o tem pa se bomo še dogovorili.« Kako sodelujete s soustanovitelji? »Prej sem bila sodelavka na srednji kmetijski šoli in z njimi imamo še sedaj zares dobre stike; veliko nam pomagajo, tudi njihov aranžma na razstavi je čudovit. Pri ustanovitvi izobraževalnega centra so bili štirje partnerji: Mestna občina M. Sobota se ne vtika v zadeve, sofinancira, nekdanjemu ŽVZ-ju je praktično vseeno, z določenimi strokovnjaki zelo dobro sodelujemo, s šolo kot najmanjšim partnerjem pa zelo dobro sodelujemo, imamo kooperativen sinergističen odnos. RRA Mura pa je itak naše matično podjetje.« Sedemdeset prireditev je kar veliko, kako ste zmogli? »Veliko jih je bilo »po naročilu«, mi smo prevzeli le organizacijo. Finančno se pokrivamo, tisto osnovno. Del sredstev smo akumulirali za razvoj novih programov. Ta trenutek je »v pacu« program SPUK (seminar podjetniškega usposabljanja) - modu- Matejo Hauser Podlunšek bomo odslej srečevali pod okriljem treh src. larno izobraževanje v podjetniških skupinah za kmete. Okrog 200-urni program, kratka zimska šola, za katero je treba zagotoviti vire financiranja. Pripravljamo tudi osnove informatike za kmete, osnovne računalniške programe.« Govorite, kot da bi še naprej delali tukaj, vemo pa, da odhajate? »Grad ima trdne temelje ... Mislim, da me bodo nasledili dobri ljudje, jaz ostajam v programskem svetu, otroka moraš naučiti shoditi, potem se umakneš. Ne bo več prenašanja stolov, te živčne vojne, drugače pa bom z idejami še pomagala.« Novo delo bo tudi zahtevalo celega človeka? »Vsekakor.« Bernarda B. Peček ■ ura, ki ostaja vodilni izdelovalec konfekcije v Sloveniji in se uvršča med največja tovrstna podjetja v Evropi, gradi svojo razvojno strategijo na lastnih visoko kakovostnih blagovnih znamkah in na iskanju novih tržnih priložnosti. S kapitalskimi povezavami in ustanavljanjem firm v tujini v Muri nadaljujejo z internacionalizacijo poslovanja, mešani firmi v New Yorku, ki že vrsto let us- M pešno posluje in trži moška oblačila, pa se je 'v letošnjem avgustu pridružila še ena mešana firma, ki bo v teh dneh začela tržiti ženske kolekcije Murinih blagovnih znamk. Mura je konec avgusta registrirala tudi firmo v Beogradu, v juliju in avgustu pa je uspešno predstavila svoje kolekcije na dveh največjih evropskih sejmih v Evropi, na Herren Mode Wo-che v Kolnu in na sejmu CPD v Diisseldorfu. Z vrsto kapitalskih povezav iščejo v Muri nove prodajne poti, širijo lastno prodajno mrežo, prodajo pa gradijo tudi na že uveljavljenem sistemu,franšizinga. Sistemu štirinajstih trgovin Mura European Fashion Design v Sloveniji in dvaindvajsetim v Evropi se danes pridružuje še ena v Mariboru. V novi lastni prodajalni v Mariboru na Grajskem trgu bodo kupcem na voljo kolekcije vseh Murinih blagovnih znamk. V Muri pravijo, da razvoj trgovske mreže s tem še ni končan, saj bodo v naslednjih mesecih odprli še prodajna mesta v Podgorici, Mostarju, Novem Sadu, Beogradu in Ljubljani. L. K. ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: Pomurska banka: 12340-19232423 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO. BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. MK 6. september 2001 (IZ)BRANO 9 Kako kadruje v. d. direktorja Doma starejših občanov v Ljutomeru Boris Šunko? »To je moj izbor, vendar ne po osebnih merilih« rvi razpis za devet prostih delovnih mest je objavil Dom starejših občanov Ljutomer prek Zavoda za zaposlovanje sredi junija. Razpisanih je bilo devet ključnih delovnih mest in na razpis se je prijavilo 356 kandidatov, med njimi tudi Stanislav Štuhec iz Borec, pošta Križevci pri Ljutomeru. Po mesecu dni od objave razpisa je dobil sklep, da je bil sprejet na delovno mesto, za katero se je potegoval, drug kandidat. »Do sem vse lepo in prav. Seveda samo do pred kratkim, ko sem izvedel, da je ta oseba še vedno zaposlena, in to za nedoločen čas. Ko sem začel raziskovati, na kakšen način so izbirali kandidate, sem izvedel, da je bila to osebna izbira gospoda Sunka, ki je v. d. direktorja v domu Kandidati so bili izbrani po njegovih osebnih merilih!« je bil v svojem pismu kritičen Stanislav Štuhec. Po njegovem mnenju bi morali imeti pri izbiri prednost brezposelni, saj gre vendar za državno ustanovo. O tem, kako je treba reševati problem brezposelnosti, pa imajo polna usta besed tudi politiki in državni uslužbenci, v praksi pa je potem to čisto drugače, kot se je izkazalo pri iskanju delavcev za Dom starejših občanov v Ljutomeru, ugotavlja Stanislav Štuhec. Prepričan je tudi, da je gospod Šunko raje zaposlil že zaposlene, ki so navajeni delati, ne pa take, ki so brezposelni, ker da ti tako nimajo več delovnih navad in bi delali samo zgago. Zakaj je torej Stanislav Štuhec ostal brez zaposlitve? Prijavil se je na razpisano delovno mesto ekonoma, za katerega se je potegovalo 112 interesentov, v ožji izbor pa po izjavi Borisa Sunka ni prišel, ker ni izpolnjeval prvega pogoja glede zahtevane izobrazbe. Na kritiko, da je delavce izbiral po osebnih merilih, pa je dejal: »To je moj osebni izbor, Po 39. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni Tu naj se oblikuje kmetijska politika So le razmere v kmetijstvu razlog za slabši obisk letošnje prireditve? □ parado kmečkih opravil in običajev »Tako je bilo« so po devetih dneh minulo nedeljo pripeljali h koncu 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Čeprav organizatorji zatrjujejo, da so z letošnjo prireditvijo zadovoljni, saj si je sejem ogledalo 145 tisoč obiskovalcev, bo v prihodnje vendarle treba razmišljati o nekaterih spremembah, predvsem pa o novostih. Res da slednjih že letos ni manjkalo, saj je bil obogaten predvsem program spremljajočih strokovnih prireditev, udeležba na njih pa potrjuje, da se zanimanje zanje povečuje. Sedem odstotkov manjši obisk kot lani organizatorji pripisujejo razmeram, ki vladajo v slovenskem kmetijstvu, vendar to ne bi smel biti razlog za zado voljstvo. Ne nazadnje mora postati sejem tudi mesto, kjer bi se kresala mnenja in oblikovala prihodnja kmetijska politika. O razmerah v kmetijstvu in o kmetijski politiki se je na sejmu sicer dosti govorilo, vendar velikokrat v prazno, saj ni bilo tistih, ki so najbolj odgovorni za oblikovanje celostne gospodarske politike v državi. Kmetijsko ministrstvo, ki je bilo na sejmu dobro zastopa- vendar ne po osebnih merilih. Ti kriteriji niso osebni, čeprav se z njimi strinjam, ampak so splošno veljavni in so bili tudi razpisani. Ti pa so vrsta in stopnja izobrazbe, delovne izkušnje pri enakih ali podobnih delih, specializirana znanja pa tudi pripravljenost, prevzeti določene naloge še pred formalno zaposlitvijo. Ti kriteriji so bili za vsako delovno mesto konkretizirani in pri izbiri tudi dosledno upoštevani.« Za teh devet ključnih delovnih mest brezposelnost kandidata ni bila upoštevana kot prednostni kriterij, ampak je bilo vodilo, zagotoviti dobro delovanje inštitucije, ali, kot je dejal Šunko: no, je namreč le eden od naslovov, kamor lahko kmetijci naslavljajo svoje pripombe in zahteve, žal pa znotraj vlade še vedno ni konsenza za oblikovanje ustrez ne kmetijske politike. To se potrjuje v aktivnostih ob pripravi proračuna za leto 2002 in 2003, kjer do kmetijstva ni pravega posluha, odnos do te gospodarske panoge pa se je čutil tudi v razpravah, ki so jih spodbudile posledice lanske in letošnje katastrofalne suše. Letošnji sejem je obiskalo veliko pomembnih predstavnikov slovenske javnosti, saj so si po »Naša naloga je, zagotoviti kakovostno domsko varstvo.« To pa lahko ustvarijo le ljudje, ki bodo morali ob opravljanju najodgovornejših delovnih nalog delovati usklajeno in kot tim. Za dobro delovanje doma je torej najpomembnejša izbira lju di za ključna delovna mesta, za kar pa je odgovoren direktor tako v aktu o ustanovitvi javnega zavoda kot po sklepu o imenovanju na to delovno mesto. »Ustvarjanje novega kolektiva, ki bo zavod držal pokonci, je izziv. Če te možnosti ne bi imel, tega dela tudi ne bi sprejel,« je na kritike zaradi osebnega izbiranja sodelavcev odvrnil Šunko. Boris Šunko si je torej izbral skupino najožjih sodelavcev, od katerih je pred tem osebno poznal le nekatere. Odločal se je šele potem, ko je o kandidatu zbral več informacij, med drugim tudi z osebnim razgovorom, ki ga je opravil z več kot sto kandidati, leg predsednika države Milana Kučana prireditev ogledali ministri Kopač, Bavčar, Bizjak in Petrinova, predsednika državnega zbora in državnega sveta Pahor in Hrovat, v sejemskih dneh je prišlo v Gornjo Radgono osem tujih kmetijskih in gospodarskih ministrov ter številni domači in tuji gospodarstveniki in gospodarske delegacije. Sejem je bil deležen tudi velike domače in tuje medijske pozornosti, ker je to gotovo tudi ena največjih gospodarskih manifestacij v državi, pa smo pogrešali obisk predsednika vlade. Saj je prireditev minila tudi brezjijega, vendar se tudi v tem kaže odnos najodgovornejših predstavnikov oblasti do kmetijstva. Če so prihajali včasih na sejem v Gornjo Radgono iz tujine le razstavljalci, zdaj prihaja vedno več predstavnikov vlad, ministrstev in gospodarstva, nasploh pa se povečuje poslovni obisk kot psiholog pa se je pri izboru zanesel tudi na svoje strokovno znanje. O načinu kadrovanja se je posvetoval še z župani občin, ki so sodelovale pri gradnji doma, pri izbiri pa je upošteval tudi dogovor med občinami glede deleža zaposlenih. »Z izbiro sem zelo zadovoljen, čeprav sem jo opravil v razmerah izjemnih na- Marina Portorož lastnica ljutomerskega Imgrada Z novimi lastniki dokončna sanacija družbe prava ljutomerske družbe Imgrad je pripravila za ponedeljkovo sejo nadzornega sveta analizo poslovanja za prvo polletje. Ustvarili so za 351 milijonov tolarjev prihodka ali za 16 odstotkov več kot v enakem lanskem ob- dobju. Najuspešnejši so bili v enoti poliestra, saj so dosegli letni načrt v višini 57 odstotkov, to pa je v primerjavi z lanskim polletjem za skoraj trideset odstotkov več, v programu čistih prostorov so dosegli načrtovano realizacijo, ki pa je za 34 odstotkov višja od lanske, za 17 odstotkov manj kot v primerjalnem obdobju pa so ustvarili v programu plastifici-ranje in satje. Kljub povečani polletni realizaciji, ki so jo dosegli z istim številom zaposlenih, so trije programi ustvarili izgubo, na ravni družbe je ta znašala 25 milijonov. Zaradi večjih projektov v enoti za gradnjo čistih prostorov so se povečale tudi kratkoročne obveznosti iz poslovanja, s tem da so uspeli zmanjšali kratkoročno zadolženost iz prireditve. Po anketah, ki so jih opravili med sejmom, je prišlo kar 56 odstotkov obiskovalcev ha sejem zaradi poslovnih interesov, zaradi članstva tega sejma v sejemskem združenju UFI pa se zanj zanima tudi vedno več tujih poslovnežev. Tudi udeležba na strokovnih posvetih je potrdila, da se obiskovalci zanje zanimajo, po napovedih organizatorjev pa jih bo v prihodnje še več, saj sta znanje in informiranost v kmetijstvu nujna. Na sejmu so se predstavili vsi najpomembnejši svetovni izdelovalci kmetijske mehanizacije, ki so s svojimi izdelki navzoči na tem trgu, posebej so se predstavile nekatere države, poseben poudarek je letosveljal predstavitvi Makedonije, po desetletnem premoru pa so letos ponovno prišli tudi razstavljalci iz nekaterih republik nekdanje Jugoslavije. Neudeležba nekaterih velikih slovenskih živilsko-predeloval-nih organizacij, kot sta Žito in Kolinska, ostaja zavita v skrivnost, znani pa so vzroki, zakaj tokrat na sejmu niso sodelovali govedorejci, prašičerejci in ovčereje!. Postavlja se vprašanje, ali je bil bojkot upravičen in kdo je z njim več pridobil ali več izgubil. Pridobil gotovo ni nihče, imamo pa občutek, da so z njim največ izgubili tisti, ki na sejmu niso sodelovali. Ludvik Kovač I petosti in pritiskov. Bili pa so tudi poskusi izsiljevanja,« je izjavil Šunko. Zoper sklep o izbiri so ugovor vložili trije prijavljeni kandidati. Dom starejših občanov Ljutomer pa je pred kratkim objavil še drugi razpis za triindvajset prostih delovnih mest za zdravstveno nego, delo v kuhinji in pralnici. Z devetinpetdesetimi zapoznelimi vlogami sta prišli na naslov Doma kar tisoč dve vlogi. Odziv torej potrjuje zelo velika, vendar nerealna pričakovanja ljudi o tem, da bo Dom rešil problem brezposelnosti v okolju in da bo zaposlitev v njem dobra in predvsem varna. Zaposlovanje brezposelnih pa je vendarle tudi v interesu Doma, kajti zanje Zavod za zaposlovanje povrne do- naslova financiranja, novih posojil družba ni najela in upnikom tekoče poravnava obveznosti. Uprava je predstavila nadzornemu svetu tudi načrt dela do konca oktobra. Ustvarili naj bi dodatnih 289 milijonov tolarjev prihodka in dosegli 88 odstotkov letnega načrta, uprava pa tudi napoveduje, da bodo do konca leta uresničili poslovni načrt. V kompleksu TERME 3000 Moravske Toplice odpiramo novo igralnico za prirejanje posebnih iger na srečo. K sodelovanju vabimo dinamične, CASINO MARIBOR urejene in prijazne sodelavke in sodelavce, ki jih zanima delo v igralniškem okolju. Ponujamo možnost zaposlitve na naslednjih delovnih mestih: 1. blagajna (predvidoma 2 del. mesti) 2. recepcija (predvidoma 2 del. mesti) 3. igralne mize - ameriška ruleta, black-jack, karibski poker (predvidoma 20 del. mest) Od kandidatov pričakujemo: - da so z območja Murske Sobote in bližnje okolice, - najmanj srednješolsko izobrazbo V. stopnje, - znanje dveh tujih jezikov (nemščina obvezna), - komunikativnost in urejenost, - resen odnos do dela, - opravljeno šolanje v družbi Casino Maribor, d. d. Ponujamo možnost zaposlitve prek študentskega servisa ali sklenitev delovnega razmerja za določen čas z možnostjo podaljšanja. Zaradi specifičnosti dela bo družba CASINO Maribor, d. d., poskrbela za šolanje izbranih kandidatov pred sklenitvijo delovnega razmerja ali zaposlitvijo prek študentskega servisa in na podlagi uspešno opravljenega šolanja izbrala prihodnje sodelavce v igralnici TERME 3000. Predviden začetek šolanja je 1.10. 2001, predviden začetek dela je december 2001. Pisno prijavo z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom s sliko pošljite v osmih dneh od dneva objave na sedež družbe: Casino Maribor, igre na srečo, d. d., Glavni trg 1, 2000 Maribor. ločene prispevke, zato bo pri drugi izbiri brezposelnost kandidata upoštevana kot prednostni kriterij. Boris Šunko, ki namerava ostati na mestu direktorja Doma starejših občanov Ljutomer tudi po izteku vedejevstva, še ugotavlja, da izbor, ki ga je opravil, ne pomeni, da je tudi edino možni, saj bi lahko glede na izredno ve liko zanimanje za zaposlitev v Domu in ponudbo dobrih kandidatov opravil izbor vsaj še za dva taka domova. Dom v Ljutomeru bo začel delovati z dvaintridesetimi zaposlenimi, s tem da bodo to število postopoma dopolnjevali in bo imel ob polni zasedenosti in delovanju šestdeset zaposlenih. m. H.a V Imgradu se je spremenila tudi struktura lastnikov. Novi lastnik je postala s 25-odstotnim deležem Marina Portorož, d. d., svoj delež pa je povečal na 31,5 odstotka tudi Pid Infond Zlat. Preostali lastniki so še kapitalska družba (19 odstotkov), Slovenska razvojna družba (10,3 odstotka) ter notranji lastniki (5,2 odstotka). Nadzorni svet in uprava Im-grada menita, da bo koncentracija lastništva v podjetju omogočila dokončno sanacijo družbe in uresničitev razvojnih programov. »S prihodom novih lastnikov pričakujemo aktivno sodelovanje pri nadaljnji sanaciji in reorganizaciji podjetja,« je v izjavi za Vesnik še zapisal direktor družbe Imgrada Dušan Magdič. M. H. ■ 10 INTERVJU 6. september 2001 vinu V Murski Soboti tri šole z enim direktorjem, a ne pod eno streho Pričakovanja s trdnejšimi obeti Izkazalo se je, da je pred petimi leti res dišalo po Gabrovi predvolilni potezi - Prof. Štefan Harkai ima končno v rokah trdnejši dokument o novogradnji ekonomske šole - Bo v njej tudi univerza? O b začetku novega šolskega leta 2001/2002 smo se nekoliko podrobneje zazrli v Ekonomsko šolo Murska Sobota, ki ni le srednja šola v našem okolja, ampak deluje od lanskega leta v njenem okviru - kot samostojna organizacijska enota - tudi Višja strokovna šola s programom komercialist. Če se bodo uresničile želje in prizadevanja prof. Štefana Harkaia, direktorja Ekonomske šole in ravnatelja Strokovne gimnazije ter Poklicne in strokovne šole, potem lahko nastane iz tega zametka četrta univerza v Sloveniji. Sicer pa je v pogovoru z njim najprej stekla beseda o tem, kako so se pripravili na novo šolsko leto. - Je bilo letos kaj drugače? Ste morali delati kaj več, dodatno? ■Priprave na novo šolsko leto so potekale kot običajno. Na vsebinskem področju pa smo dali poudarek programu ekonomska gimnazija, ki ga bomo letos prvič izvajali v 4. letniku, to pa pomeni, da bodo imeli dijaki in dijakinje ob koncu šolskega leta maturo, šola pa bo morala uvesti več izbirnih predmetov. Tako bomo imeli v pripravi na maturo več skupin, kot je oddelkov. V drugih 4- oz. 5-letnih programih (ekonomski tehnik, upravni tehnik, poslovni tehnik) pa na naši šoli splošne mature ne bo več, ampak bodo zaključevali izobraževanje samo s poklicno maturo.« - Kakšna je razlika? »Poklicna matura obsega štiri predmete, od katerih je obvezen izpit iz slovenščine (na jezikovno in etnično mešanih območjih italijanščine oz. madžarščine) in temeljnega strokovno-teoretič-nega predmeta v programu, poleg tega pa mora dijak opraviti še izpit iz matematike ali tujega jezika in predstaviti izdelek oz. storitev ali zagovarjati seminarsko nalogo. V šolskem letu 2000/2001 torej dosledno uveljavljamo delitev srednjega izobraževanja na splošno izobraževanje, ki je prvenstveno namenjeno nadaljevanju študija v univerzitetnih programih, in na pripravo za poklic, ki se lahko nadaljuje tudi v izobraževalnih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. V skladu s tem dijaki tehniških in drugih strokovnih šol nimajo več možnosti izbire med zaključkom šolanja z maturo ali z zaključnim izpitom. Namesto tega uvajamo enoten konec strokovnega šolanja s poklicno maturo. Ta se deloma opravlja po enotnih nalogah v vseh srednjih šolah ter v primerjavi z dosedanjimi zaključnimi izpiti zagotavlja večjo primerljivost rezultatov in s tem boljšo povratno informacijo o doseganju standardov znanja.« - Na univerzo pa se ti dijaki in dijakinje ne bodo mogli vpisati? »Lahko, in sicer pod določenimi pogoji Zakona o visokem šolstvu. Temeljna pogoja sta ustrezna predhodna izobrazba, ki jo določa program, in opravljen izpit iz petega maturitetnega predmeta splošne mature, ki ga določi posamezna fakulteta. Ni pa gotovo, da bodo to možnost uvedle vse fakultete, zlasti tiste, za katere je preveliko zanimanje, kot to velja tudi za ekonomski program.« - Je še kakšna vsebinska novost? »Tako kot v lanskem šolskem letu, tudi v letošnjem nismo več vpisovali v programa ekonoms-ko-komercialni tehnik in upravni tehnik, kajti ta dva programa smo združili v program ekonomski tehnik, ki združuje tri področja: finančno, komercialno in upravno. Obseg vpisa pa se zaradi tega ni zmanjšal, ni pa bilo treba uvesti omejitve, to je izbirnega postopka, kot se je dogajalo v prejšnjih letih.« - Ali razmišljate o določenih novih programih, ki bi jih lahko uvedli? »Da. Mislim, da bi bilo treba pripeljati v regijo nove programe. Za našo šolo bi bila lahko to programa turistični in prometni tehnik. S spremenjenimi prometnimi tokovi, do katerih pri haja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, železnica je že tu, avtocesto gradijo, se odpirajo tudi delovna mesta za to področje.« - Ste v zvezi s tem že storili kakšne konkretne korake? »Ne še. To so zaenkrat samo ideje, ker trenutno tudi nimamo prostorskih možnosti za izvajanje novih programov. - V okviru Ekonomske šole Murska Sobota pa deluje kot samostojna organizacijska enota tudi Višja strokovna šola. »Lani nam je uspelo pridobiti kot prvi srednji šoli v Pomurju v našo regijo višješolski program komercialist. Kandidatov je bilo dovolj in tudi v tem študijskem letu kaže tako. Razpisujemo 70 mest. Lani smo vpisali celo 75 študentov. Približno enako število se jih vpisuje tudi na izredni študij. Večina jih je iz Pomurja, nekateri pa so tudi od drugod, to pa nas veseli, kajti šola ni regijska, ampak republiška, nacionalna.« Zdaj bo šlo zares - Bilo je obljubljeno, da boste začeli leta 2000 z gradnjo nove šole. Ta rok je že zdavnaj potekel, ostalo pa je vse po starem. Kako rešujete prostorsko stisko? »Imamo popoln dvoizmenski pouk in zasilno smo morali ure diti učne prostore tudi v kleti. Pomagamo si, za predavanja študentom višje strokovne šole, tudi s sejnima sobama Zavarovalnice Triglav in na občini, razmišljamo pa še o izobraževalnem centru v rakičanskem gradu. - Ali so bile obljube nekdanjega šolskega ministra dr. Gabra torej predvsem predvolilne? »Nekdanji šolski minister dr. Gaber je res obiskal našo šolo tik pred volitvami leta 1996 in takrat je bila podpisana tudi namera o zagotavljanju sredstev Ministrstva R Slovenije za šolstvo šport za gradnjo nove šole za naše potrebe. Dela naj bi se res začela leta 2000. Ker še ni prišlo do realizacije, bi lahko rekli, da je bila to res delno tudi predvolilna poteza. Sicer pa je povsod tako, da pred volitvami kandidati marsikaj obljubljajo, običajno več, kot se da uresničiti. Ampak ta obisk je bil vseeno pomemben, saj smo takrat podpisali prvi dokument, s katerim je tudi šolsko ministrstvo uradno potrdilo potrebo po novogradnji šole in se obvezalo, da bo zagotovilo sredstva.« - Koliko denarja pa je medtem že prišlo iz državne blagajne in kaj vse imate že pripravljeno? »Kot mi je znano, je ta znesek 10 milijonov tolarjev. 27. julija letos smo podpisali dokument z naslovom Identifikacija Ekonomske šole Murska Sobota, v katerem sta med drugim opredeljena tudi terminski plan zagotavljanja sredstev za novogradnjo in terminski plan novogradnje. Sicer pa je bila najprej narejena prostorska »preverba« za našo šolo, s katero je bilo ugotovljeno dejansko stanje, nato je bila izdelana še projektna naloga, ki je bila osnova za prej omenjeni dokument.« - Kaj torej lahko pričakujete? Je lokacija že izbrana? »Glede na sedanje stanje lahko pričakujemo, da bomo dobili idealne prostorske razmere za dijake in pedagoške delavce. Gre za 29 »navadnih« učilnic v ve-likosti-60 kvadratnih metrov (sedanje merijo 42 kvadratnih metrov), 15 kabinetov za učitelje po 18 kvadratnih metrov, 8 specializiranih učilnic po 80 kvadratnih metrov, 5 kabinetov, 4 računalniške učilnice idr. Seveda je predvidena tudi gradnja nove telovadnice, v kateri načrtujemo tudi rokometno igrišče. Ker je to nadstandardna zadeva, se moramo o tem še dogovoriti s sektorjem za šport na šolskem ministrstvu za sofinanciranje. O tem smo pravzaprav že skoraj dogovorjeni. Med drugim pa še teče dogovarjanje, da bi vključili v projekt novogradnje tudi prostore za višjo strokovno šolo, in obljubljeno je, da se bo to tudi zgodilo. O tem sem skoraj prepričan. Kar se tiče lokacije, končne formalne odločitve ni, sprejeti jo mora Občinski svet Mestne občine Murska Sobota, ki pa je že sprejel določene sklepe v zvezi s tem in znano je, da bo lokacija za novo šolo na levi strani ceste, ki pelje proti Noršincem, in sicer v bližini avtošole. Po terminskem planu še letos pričakujemo idejni projekt in začetek izdelave vse projektne dokumentacije za zgraditev šole in telovadnice ter zagotovitev komunalno opremljenega zemljišča s strani občine. Naslednje leto sta na vrsti razpis in izbor izvajalca, leta 2003 pa se bodo končno začela in končala dela pri gradnji šolskega objekta - do začetka šolskega leta 2003/2004 bi moralo biti vse nared -, še istega leta pa je predviden tudi začetek gradnje telovadnice.« Jože Graj ■ Ciganovi dnevi še enkrat ng otsmo že napoveda-I li. se bo začela to ne-" deljo v občini Čren-šovci enotedenska spominska prireditev Ciganovi dnevi, s katero se bodo oddolžili rojaku dr. Francu Giganti (ne Jožetu, kot smo pomotoma zapisali v prejšnji številki) za njegove zasluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Odkrili bodo tudi njegov doprsni kip. S tem ga bodo obenem tudi rehabilitirali za krivične obtožbe na račun sodelovanja z belo gardo med 2. svetovno vojno. Medtem so mu posmrtno že podelili Gallusovo plaketo, to je najvišje slovensko priznanje za glasbeno ustvarjalnost oziroma delovanje. J G.l VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si 11. Draga mladih se je začela v Beltincih Udar strele zmotil videokonferenco! Duhovnik, ki predava tudi o punku rečanje letošnje 11. tradicionalne Drage mladih, ki jo vsako leto pripravlja skupina mladinskih organizacij iz Slovenije, se je začelo kar pri nas v Prekmurju, in sicer v Beltincih 30. avgusta v občinski sejni dvorani. Uradni začetek naj bi bila sicer videokonferenca, ki bi povezala Beltince še istočasno z dvema krajema: Podpečjo pri Brezovici in Komnom pri Kozini, vendar se je pri slednjem malce zapletlo, saj je le dve uri pred začetkom videokonference v tamkajšnjo dvorano krajevne skupnosti udarila strela. Je pa zato potekala videoko-munikacija v glavnem na liniji Podpeč-Beltinci, kjer sta vse navzoče pozdravila tudi oba župana. Zanimivo predavanje je bilo takoj na začetku v Beltincih, saj je Nataša Kavaš v goste pripeljala mladinskega duhovnika, mag. Branka Cestnika iz Maribora, ki je predaval na temo Mladi govorimo v cerkvi. Njegovo razmišljanje najbrž ne bi bilo povšeči kakšnim njegovim starejšim kolegom (in ravno proti takšnim predsodkom se bori mag. Cestnik), saj uporablja v svojem predavanju primerjave, ki jih nekateri od duhovnika ne bi pričakovali: s punkom, metalom, s prevoznimi sredstvi ipd., obenem pa poskuša poudariti brezsmiselnost najrazličnejših predsodkov pri ljudeh, ki jih združuje cerkev. Sam pozna zato veliko primerov, poskuša pa odpraviti tudi stereotip (o sebi), da mora biti duhovnik, ki razume mlade, »odštekan tip na motorju ali s staro katrco«. Najbolj pomembno je znati poslušati, pravi Cestnik, mladi pa tudi morajo stopiti v ospredje ih izraziti svoje želje, če želijo biti slišani. V Podpeči je bil predavatelj dr. Tone Kunstelj, zdravnik in predsednik Odbora za družino, naslov njegove teme pa je bil Mladi in gradnja odnosov. Drugi Tudi beltinski župan Jožef Kavaš se je ob našem »flashu« zbal še enega udara strele, saj je takšen pripetljaj ravno v času srečanja res nenavadna redkost. Foto: T. K. dan se je prizorišče preselilo v Finžgarjev dom na Opčine pri Trstu, kamor so odpotovali tudi mladi Beltinčani. Tam so bile na voljo delavnice (gledališka, likovna, psihosocialna, ekopustolovska, novinar ska, literarna, za mlade voditelje), v soboto, 1. septembra, pa je bila pripravljena še okrogla miza z naslovom Govorica mladih, ki so se je udeležili dr. Miran Košuta, profesor slovenščine na univerzah v Trstu in Rimu, dr. Igor Saksida, profesor mladinske književnosti v Ljubljani, Gregor Batagelj, novinar Svobodne Slovenije iz Buenos Airesa, in pater Mirko Pelicon, mladinski duhovnik iz Gorice. Tomo Koleš ■ ■■K 6. september 2001 KULTURA 11 Kresnik 2001 Mate Dolenc: Morje v času mrka judje so zbor, morje je solist,« zapiše pisatelj Mate Dolenc, ta slovenski Hemingway, v svojem zadnjem romanu, tudi finalistu letošnjega Kresnika, s pomenljivim naslovom Morje v času mrka (Beletrina, 2001). Hemingway je predvsem zaradi svoje strastne ljubezni do morja, potapljanja in ribolova na arhipelagu Jadrana, torej tam, kjer, »če hočeš morje, moraš priti na otok«. In tak uročen otok je Konfin, pravzaprav stari barba Val Sebald, s katerim se pisatelj odpravi na morje. V čolnu imata, kot navede pisatelj, poleg ribiškega orodja tudi znane knjige o morju, ki mu »služijo« za ogrodje tega zares presunljivega romana. Vsekakor gre za prefinjeno izpeljan postmoderni postopek, ki doda romaneskni zgodbi še obilo subtilnosti in čara. Sama zgodba je pisana tekoče in v dramaturškem loku, obar- Lutkovna ustvarjalnost Sabine Sinko Pritegnejo le pre pričljive lutke Režija predstav Teatra Pupilla je delo vse ekipe abina Šinko iz Lendave se je nad lutkami in lutkovnimi predstavami navdušila med študijem, ko je v Mariboru študirala likovno pedagogiko. Leta 1992 je začela z uprizarjanjem lutkovnih igric skupaj s skupino Teater Pupilla v Lendavi. Takrat so bile to srednješolske predstave, ker je tudi poučevala na lendavski srednji šoli, od takrat pa je nastalo šest lutkovnih predstav, lutkovno predstavo za odrasle Faust pa pripravljajo sedaj. Sabino Šinko čedalje bolj navdušuje oblikovanje lutk. V skupini skrbi poleg organizatorskega dela predvsem za izdelavo in oblikovanje lutk in scenografijo, medtem ko predstave režira vsa skupina ali pa za to delo povabijo režiserja od drugod. O svoji dejavnosti pravi: »Že med študijem likovne pedagogike sem se veliko posvečala lutkam in tudi diplomirala s pripravo scenografije in lutk za predstavo v lutkovnem gledališču v Mariboru. V Lendavi sem s to dejavnostjo tudi nadaljevala in lutkarstvo me tudi najbolj zanima, vendar se v Pomurju samo od tega ne da živeti, zato sem tudi v pedagoškem poklicu. Ob tem se posvečam tudi slikarstvu in pripravljam samostojno razstavo. Pri svojem delu se ne zgledujem po nikomer, vendar pa in vajo pa jo številne prigode slavnih pomorščakov ter legende, med katerimi brez dvoma izstopa tista o morju, ki je dobesedno »zajcbalo« Boga. Gre za metaforo o nadmoči in večnosti ter izzivu morja, ki se oglaša v tem romanu v podobi »divnjice« Ivane, ki prebudi starega Vala Sebalda. Seveda je stari Val Sebald prestar za erotična doživetja, zato lepa Ivana, ki jo zapelje in odpelje svojeglavi Drokun, prebudi v njem li-ričnost in smisel bivanja, ki ga spiracijo lahko‘dobiš povsod v okolju, tako pri drugih oblikovalcih kot v likovni umetnosti in pri filmu. Režija večjega dela predstav je bila dejansko skupinsko delo celotne ekipe. Vsak pride na vajo z idejami, precej improviziramo, se dopolnjujemo, dajemo drug drugemu možnost, da se sami izrazimo. Največ je pri naših predstavah odvisno od igralcev, njihove notranje energije, sposobnosti, da pritegnejo gledalce in ohranijo skozi vso predstavo pravo razpoloženje. Trudimo se biti čim bolj originalni, narediti čim bolj lastno videnje teksta, ki ga imamo pred sabo.« V skupini sodelujejo štirje igralci Denis Žoldiš, Denis Soldat, Danilo Ivanuša in Bruno Kom-loš, za glasbo skrbi poleg Danila Ivanuše še Denis Oletič, pri sce nografiji in izdelavi lutk pa poleg Sabine sodeluje še Milan Gal. Teater Pupilla organizira cez poletje v Lendavi mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava, na katerem sodeluje šest lutkovnih skupin iz Madžarske Češke, Bolgarije in Slovenije s sedmimi predstavami. Domača skupina Teater Pupilla se je že predstavila s predstavama Dani prekla in Gospod, pokukajva v zaboj ali Igra o Rdeči kapici. Festival so organizirali v sodelovanju z mariborskim lutkovnim gledališčem in želijo, da bi postal tradicionalen. Teater Pupilla je poleg nastopov po Pomurju že večkrat sodeloval na festivalih na Madžarskem in v Avstriji v Mariboru in Ljubljani. Jože Gabor ■ najdeta v odkrivanju podmorskega sveta. »Nič ne gre v nič in vse kroži in se obnavlja. Otok je trdna snov v mehkem morju. Zato na njem iz realnosti in trdnih predmetov nastajajo mehke sanje,« še zapiše pisatelj, misleč na zgodbo starega Vala Sebalda, ki živi sam s svojo lutkasto nono in »nadstropjem žensk«. Deček Piacun, vnuk Fiamenga in Nives, je edini obiskovalec njegove tišine in njegovih razvnetih zgodb. A ko pride na otok lepa Ivana, ko zasliši skozi okno gluhe Odese, pri kateri stanuje lepa mladenka, Dvorža-kovo glasbo, se v njem premaknejo otoki. »Človek je naseljen otok,« doda pisatelj in ta misel prešine tudi starega Sebalda, ko Cirila Gavrilov Češnjevar izdala zanimiv prvenec Ciganče: Kam so šli žganci? e dni se je pojavila na knjižnih policah zanimiva knjiga - prvenec Cirile Gavrilov Češnjevar, ki jo poznajo mnogi po Sloveniji kot Ciganče, nekateri pa tudi kot Laliko, Sonjo in podobno. V samozaložbi je namreč izdala dejansko nekaj novega, kajti knjiga ni pesem -ne proza, ampak nekaj vmes. Gre za zgodbe, ki jih je Ciganče zbrala na svojih poteh, vsaka zgodba pa se začne z ilustracijo, ki jo je tudi sama naslikala. Pravzaprav je vse skupaj naredila sama, le natisnili so ji drugi. Tako je tudi uvodnik ali posvetilo napisala sama. Novo knjižico na 290 straneh tvori 15 zanimivih zgodbic in zgodb z ravno toliko ilustracijami, ki jih dopolnjujeta še avtoričini lepi sliki na prvi in zadnji strani. Ciganče je bila rojena leta 1933 v Lomnu pri Krškem, še kot otrok pa je, v begu pred izseljevanjem v 2. svetovni vojni, s starši pobegnila v Škocjan, nato pa na Otok pri Dobravi. Osnovno šolo je obiskovala v raznih krajih Dolenjske, nižjo gimnazijo v Krškem, učiteljišče v Novem mestu, pedagoško akademijo pa v Ljubljani, kjer je tudi dobila osnovo za likovno upodabljanje. Zaradi poučevanja po šolah širom po Sloveniji (veliko časa je poučevala po šolah na območju Gornje Radgone), skrbi za družino in gradnjo hiše, ni imela veliko časa za slikanje in pisanje. Zdaj po upokojitvi pa je vključena v likovno in pisateljsko skupino univerze za tretje življenjsko obdobje in v njenem sklopu tudi razstavlja na skupinskih razstavah. Sicer pa je Ciganče svoj knjižni prvenec izdala v nakladi 1000 izvodov, cena je 1.500,00 sit pri njej, ali 3.200,00 sit v prodajalnah. In takoj, ko si bo s prodajo knjige Kam so šli žganci nabrala dovolj denarja, sledi izdaja novega izdelka, kajti, kot pravi, računalnik je že napolnjen. Sama namreč podnevi slika, ponoči pa piše, saj poudarja, da »če preveč spiš, veliko zamudiš«. Oste Bakal I se zagleda v Ivanine slike. To niso pričakovane slike otokov, to so slike snega na otokih. Val Sebald se zaveda, da »ženske vse spreminjajo, da po njihovem dotiku ni nič več, kot je bilo prej,« zato se prepusti igri nenadne vznemirljivosti. Preda se ji, v njem raste, podobno kot pri Hemin-gwayevem Santiagu, želja, da bi se dokazal, da bi po triintridesetih dneh končno ujel ribo. In jo je. Sedem dni se je boril z njo, s kirnjo, ki se mu je zagozdila globoko v razpoki. Sedem dni jo je hodil reševat, sedem polnih celih dni je bil na morju, kjer ga je »zalotil mrk, da je bilo sonce podobno odščipnjenemu kovancu«. Medtem ga je srečala bela pasara, bel čoln s krsto mrtve Teute, ki je edina živela na otoku, ki so ga simbolično imenovali Popek morja, in nekje globoko v sebi je čutil, da se tudi ponj približuje bela pasara. Ko se je zjutraj razneslo, da se je njegova kirnja usmradila, je vedel, da se mora vkrcati v velikansko belo ladjo, ki je komaj zmogla v zaliv. Na krovu ga je čakala bajna in sanjana Albina Nevers, ženska, ki ji je pošiljal v daljni kalifornijski Šesta likovna kolonija na Kapeli V opuščenih prostorih osnovne šole na Kapelskem Vrhu (Kapeli) pri Radencih je potekala od 13. do 17. avgusta slikarska kolonija, ki jo je pripravilo Likovno društvo Kabinet 1 Radenci. Kot nam je povedal predsednik društva Danilo Plohi, je to že šesta likovna kolonija, ki jo je društvo pripravilo na Kapeli. V koloniji je ustvarjalo sedem slikarjev iz občin Sv. Jurij ob Ščavnici in Radenci ter gosta iz Kranja. Ustvarjena dela, naslikali so štirideset del, bodo razstavili na posebni razstavi, ki jo bodo pripravili v jeseni. V koloniji, ki so jo podprli sponzorji, za kar se jim društvo zahvaljuje, so ustvarjali: Ida in Irena Petek, Irena Jeras Dimovski, Boge Dimovski (oba iz Kranja), Zlatko Jakovljevič, Franci Jaušovec Fric in Danilo Plohl. - Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger V okviru Košlčevm anevov so oaprn minulo nedeljo v veroučnih učilnicah Plečnikove cerkve v Bogojini razstavo del ki so jih na koloniji ustvarili člani likovne sekcije Likos iz Murske Sobote. Na otvoritvi sta polni učilnici zbranih gostov najprej spregovorila predsednik Likosa Jože Puhan in bogojinski župnik Stanko Zver, profesor Vlado Sagadin pa je razložil pomen razstave in poudaril pomembnost ohranjanja prekmurske etnološke tradicije, tudi v slikarstvu Na ogled je dvajset del, razstavljena pa bodo do 20. septembra. - T. K. San Pedro pisma v steklenici, ženska, ki se mu je predala s postaranim telesom, ženska, ki je ni mogel zadovoljiti s svojo izsušeno moškostjo. In ko je dokončno odplul, se je na beli pasari prikazal njegov sin fra Jon Sebald Nevers in poopravil,.kar se poopravi po smrti. »Ko se je bela pasara oddaljila od otoka, se je otok pogreznil v morje, kot se zmerom, ko nekdo odide z njega,« konča pisatelj in pusti v bralčevih ustih okus trpkosti. Kajti to je roman, ki v svoji slikoviti samotnosti odpira vprašanja življenja in smrti, to je pisanje, ki se v svojem lenem, a vztrajnem ritmu čarobno dogaja daleč, daleč od ponorelega sveta, kajti - kot zapiše pisatelj - »človek doživi čuda, ne da bi moral zato oditi kam daleč, saj je vse tukaj.« Roman, v katerega je treba vstopiti kot v čoln, kajti »čoln je zibelka, ker človeka ziblje in ga odziblje v največje prostranstvo na Zemlji, ki ni Zemlja, ampak morje«. Pa ne tisto s turističnih prospektov, temveč tisto, ki ga ima vsak v sebi. Milan Vincetič I Vinogradi obeh bregov Mure CK okviru gornjerad-KTi gonskega sejma je BUB bila slikarska razstava, na kateri so predstavili rezultat likovne kolonije, ki je potekala to poletje v avstrijski Radgoni, na njej pa so sodelovali slovenski in avstrijski slikarji. Kolonija je bila že sedmo leto zapored, nastala pa je na pobudo direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca in okrajnega glavarja Bad Radker-sburga Konrada Kranicha. Na razstavi Vinogradi obeh bregov Mure, kjer je bila osrednja tematika slikarskega dela njihovo videnje živopisnega vinogradniškega okolja v okolici Radgon, so bila predstavljena dela štirih slikarjev iz Slovenije in petih iz Avstrije. Iz Slovenije so sodelovali Adolf Pen, Vlado Sagadin. Ervin Kralj in Vlado Železnik, avstrijsko stran pa so zastopali umetniki Alois Bre-snik, Edith Maria Kekeis, Crista Nicki - Wlodkowski, Helga Rueschitz - Cziglar in Franz Topper. Ob otvoritvi razstave so se predstavniki organizatorjev kolonije z obeh strani Mure dogovorili, da bo slikarska kolonija potekala tudi v prihodnje, in poudarili, daje sodelovanje na področju kulture simbol sožitja ljudi ob meji. Jože Gabor! 12 AKCIJE 6. september 2001 ■■K Lepe želje, čestitke in pozdravi Z Abrahamom se je srečal Drago Kšela iz Ključarovec. Čestita in želi še naprej dobro zdravje, srečo in vse drugo, kar je lepo - brat Tonček z družino Tale čestitka je namenjena bratu Deziderju Sekerešu iz Dobrovnika, ki te dni praznuje petdeseti rojstni dan. Želimo mu vse najboljše, veselo praznovanje, veliko sreče in zdravja ter izpolnitev vseh želja - brat Ernest z družino Osemnajsti rojstni dan praznuje Dejvid Kšela iz Berkovec. Sprejmi iskrene čestitke! Želimo ti zdravje in izpolnitev vseh skritih želja -mama in oče ter sestra Natalija Jasmini Bokan iz Martinja vse najposebej pa, da bi bila še naprej tako pridna in uspešna v šoli - stara mama iz Šulinec, Zoltan z družino in nekdo iz okolice Kuzme Cvetki K. iz Otovec želim veliko veselja, zdravje in srečo v ljubezni - Dejan z domačimi Moji dragi hčerkici Tinci Bogdan iz Dobrovnika za njen peti rojstni dan vse najboljše in da bi otroška leta preživela zdrava, srečna in da bi me imela še naprej tako rada - mamica Rojstna dneva praznujeta nečakinji Laura in Jasmina Železen iz Domajinec. Bodita še naprej tako prisrčno nagajivi ter zdravi in veseli - teta Lidija, stric Branko in mala Lara s poljubčki Dragemu možu in očetu Francu Horvatu iz Gornje Radgone iskrene čestitke ob praznovanju rojstnega dneva in vse najboljše v nadaljnjem življenju - žena Branka ter hčerki Majda in Andreja Te dni praznuje svoj petindvajseti rojstni dan draga sestrična Štefka Bukovec iz Filovec. Vse najboljše, veliko sreče, zdravja in ljubezni iz srca želita- sestrični Daniela in Sanja KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Predsednik Milan Kučan velikokrat obišče Pomurje, še zlasti Prekmurje, čeprav ne obiskuje več ižakovskih bujrašev. V zadnjem času pa je kar pogost obiskovalec tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač, ki nič ne kopa, ampak odpira čistilne naprave, na likofih pa seveda tudi ni ne žejen ne lačen. Ondan, ko je bil pri nas skupaj s Kučanom, je seveda tudi segel po obloženih kruhkih. Mož s pladnjem v rokah mu je dejal: »Kar vzemi, ko pa si tako podhranjen!« Šefa je seveda moral ubogati, sam pa si ni upal ziniti (mi si pa upamo!): »Ti pa nisi!« Naslov pošiljatelja: plinarna m ar ib or:i Zvončki, trobentice, mačice in vijolice... Vam bodo olajšali odločitev pri izbiri energenta za Vaš dom, Zato jih nikar Plinovodni priključek in plinska peč iz nase neverjetnih že od dalje... na takih m drugačnih otvoritvah, shodih ... Srečali sme ga tudi na žetveni prireditvi na njivi, kjer se je veselo zavrtel. Seveda ne sam, ampak z mlado damo. Ker nam obrazka ni pokazala, ne moremo poročati, s kom je plesal. Z ženo zagotovo ne. Da se je razkriška lepotica redovnica Vida Žabot slekla, najbrž že veste in tudi njene nove fotografije z dekoltejem ste že videli. Mi pa vam prinašamo njeno zunanjo podobo do petinštiridesetega leta starosti: beli čevlji, belo krilo, bela bluza, bela ruta ... Taka nam ostaja v spominu kot bojevnica za razkriško župnijo, pou-čevalka verouka v slovenskem jeziku in Slovenka (nekega) leta po mnenju bralcev Jane. (Lepa Vida je pri morju stala, tam na produ je plenice prala Tisti, ki spremljate dogodke v angleških kraljevskih palačah, boste morda na tejle fotografiji »prepoznali« (po klobučku, seveda) kraljico - mater. Pa ni ona, ampak mojstrica domače obrti Marija Rajter iz Turnišča. Živi za svoje bilje in izdelke iz njega. Ne plete le cekarjev, ampak več deset drugih uporabnih izdelkov, tudi klobučke. Tale, ki si ga je nadela na glavo, ima luknje, te pa so koristna novost, saj skoznje sije poznopoletno sončece in razsvetli nasmejani in dobrodušni obraz. Marija je sicer naučila mnoge plesti, a kaj, ko pa se ženskam (kaj šele dekletom) ne da sukati bilja in na ta način prispevati k družinskemu proračunu. Gospoda smo srečali na sejmu v Gor-, nji Radgoni in povedal je, da je Matej in da je samski. V vrvežu ga nismo utegnili vprašati, ali bo ohranil celibat (neporočenost), ali pa - po zgledu zambijskega škofa Melinga - tudi on načrtuje zakrament svetega zakona. Spodnji del smo mu odrezali, da ne boste videli, v kaj je bil obut. Prišepnemo vam, ampak tega ne povejte naprej: v supergah. Radenska se spet začenja kadrovsko obnavljati. Gospa Mateja H. Podlun-šek, ki bo nova pomočnica direktorja Lojzeka Behka, bo čudovit razgled na rakičanski park zamenjala za pogled na železniško postajo ali Kapelske gorice. Mnogi ji ne želijo dobrodošlice, toda sama je dovolj pogumna, sposobna in - mikavna. Volkovi tuliio. karavana are naorei! Naj... domačija 2001^w^ Dobimo se°M e ’ pri Ščapovih v Turnišču ercator PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2001 sobota, 8. september ob 10. uri Lutkovna SPOŠTOVANI BRALCI, le malo časa nas loči od prireditve NAJ...DOMAČIJA 2001. Glavni pokrovitelj akcije TONDACH SLOVENIJA ponuja Vestnikovim bralcem še eno možnost, kako si lahko pridobijo 2000 kosov naravne opečne kritine BOBROVEC Kaj je treba storiti? Na priložen kupon zapišite pravilni slogan in ga pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota Kupon bomo objavili še dvakrat, in sicer 30, avgusta in 6. septembra. Kupone zbiramo do 13. septembra, žrebanje pa bo v nedeljo, 16. septembra, na sklepni prireditvi Naj... domačija 2001. Plese 1. Murska Sobota predstava Pravljice, domišljijski svet, zabava in sproščeno vzdušje - to je tisto, kar bomo ponudili vašim malim nadebudnežem. Privoščite jim prijetno dopoldne v Mercator Centru. lAercMm najboljšisosed DA POSKRBITE ZA NARAVNO OPEČNO KRITINO TONDACH ® SLOVENIJA WACH &&& palmami etošnja akcija Naj... domačija 2001 se počasi končuje, preostane nam še nekaj najbolj vznemirljivih trenutkov, ki bodo dosegli vrhunec v nedeljo, 16. septembra. Torej, strokovna komisija je ob pomoči naših bralcev Vestnika odločila, da bo letošnja naj... domačija kmetija Ščapovih v Turnišču, nagrado za kmetijstvo prejme kmetija Pintariče-vih iz Zbigovec, komisija pa je podelila še osem priznanj, in sicer Gla-vačevim iz Beltinec, Hofmanovim iz Bučečovec, Lejkovim iz Tropovec, Paldaufovim iz Vučje vasi, Renglovim iz Šalovec, Severjevim iz Šalame-nec, Šumakovim iz Kupetinec in Vitezovim iz Tešanovec, posebno priznanje Vestnika pa prejme družina Kuzmič iz Motovilec. Na Vestnikov naslov je prišlo, verjeli ali ne, do 22. avgusta kar 1433 glasovnic, glasovi pa so bili ves čas tako enakomerno porazdeljeni, da do zadnjega trenutka nismo vedeli, kdo po izboru bralcev bo najboljši. Največ, 228 glasov, pa je prejela družina Kuzmič iz Motovilec, takoj za njimi pa so se uvrstili Vitezovi, Lejkovi, Severjevi in Pinta-ričevi. Glasovnice z naslovi smo shranili, na prireditvi pa jih bomo nekaj izžrebali in podelili lepe nagrade. Tako, prireditev Naj... domačija 2001 bo v nedeljo, 16. septembra, v Turnišču pri Ščapovih, v četrtek pred slavnostno nedeljo pa boste lahko v posebni prilogi Vestnika prebrali vse skrivnosti o naših nagrajencih in prejemnikih priznanj. ANRRI KAJ JE V VAŠIH IN NAŠIH ROKAH? Da poskrbimo za Ime in priimek Naslov VESTMI 30. september 2001 KMETIJSTVO 13 Posodobitev strojnega parka v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan Največja naložba v desetih letih Cene vinogradniške in vinarske opreme Za deset traktorjev so odšteli dvesto milijonov, za kombajn pa petinštirideset milijonov tolarjev lastnih sredstev Seprav letošnja suša ni prizanesla tudi Kmetijskemu gospodarstvu Rakičan, ki bo zaradi tega ostalo po prvih ocenah ob 200 milijonov tolarjev prihodkov, v podjetju uspešno nadaljujejo z načrtovanimi naložbami. Največji zalogaj je prav gotovo gradnja čistilne naprave za potrebe pra-šičerejske farme, za kar bodo morali zagotoviti samo letos 400 milijonov tolarjev. Polovico naložbe so že pokrili, preostala sredstva bodo zagotovili do konca leta, sicer pa so vložili v posodobitev prašičerejske proizvodnje v zadnjih letih več kot milijardo tolarjev. , V kmetijskem gospodarstvu ne zanemarjajo tudi naložb v poljedelsko proizvodnjo, saj obdelujejo tri tisoč petsto hektarjev kmetijskih površin. Letos so strojni park že razširili z novim žitnim kombajnom Claas, ki nadomesti tri do štiri manjše kombajne, saj požanje dnevno žita z 20 hektarjev površin. Zanj so odšteli 45 milijonov tolarjev, največja pridobitev pa je deset novih traktorjev Fendt z od 95 do 230 konjskimi močmi, katerih ključe so prevzeli na priložnosti slovesnosti v začetku tega tedna. Nakup teh traktorjev v vrednosti 200 milijonov tolarjev je največjo enkratna naložba v kmetijsko mehanizacijo v zadnjih desetih letih v Sloveniji, kmetijsko gospodarstvo pa jo je v celoti financiralo z lastnimi sredstvi. Naložba je rezultat skrbnega gospodarjenja 290 zaposlenih, je v priložnostnem nagovoru poudaril Mirko Horvat, direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan, z najsodobnejšo mehanizacijo pa bodo gospodarjenje še bolj racionalizirali. Specifičen položaj, v kakršnem znamke Fendt, vrednih 200 milijonov tolarjev, je največja naložba v kmetijsko mehani-desetih letih v Sloveniji. Foto: NJ Nakup desetih novih traktorjev zacijo v zadnjih je kmetijstvo, narekuje še posebej premišljene odločitve tudi pri nakupu kmetijske mehanizacije, s traktorji tovarne Fendt pa imajo v KG Rakičan dobre izkušnje. Z njimi že od konca sedemdesetih let obdelujejo svoja polja, osem traktorjev pa je v tem času opravilo več kot 195 tisoč delovnih ur, to pa je spoštovanja vredna številka. Ludvik Kovač ■ Tudi slovenski mlinarji se pripravljajo na svetovne razmere Agroproted Ljulomer, Prešernova ul. Artikel Pakiranje MPC v sit kvasovke uvaferm cerevisae 10 g 120,00 uvaferm bayanus 10 g 120,00 uvaferm cm 50 g 830,00 uvaferm cm 100 g 990,00 uvaferm bc 50 g 830,00 uvaferm bc 100 g 1.130,00 fermol bouget 100 g 1.310,00 fermol bouget 50 g 870,00 fermol bouget 500 g 5.840,00 fermol cryarome 50 g 870,00 fermol cryarome 100 g 1.310,0 fermol cryarome 500 g 5.750,00 fermol arome plus 500 g 5.790,00 uvaferm 228 100 g 1.800,00 uvaferm 228 500 g 5.690,00 uvaferm ceg 100 g 1.800,00 uvaferm ceg 500 g 5.250,00 uvaferm cs2 100 g 1.800,00 uvaferm cs2 500 g 4.690,00 uvaferm slo 50 g 990,00 uvaferm slo 100 g 1.800,00 uvaferm slo 500 g 5.690,00 uvaferm cm 500 g 4.340,00 uvaferm bc 500 g 4.780,00 uvaferm ck 500 g 5.240,00 čistila za vino bentogram 1 kg 990,00 bentogram 500 g 690,00 Objavili odkupne pogoje za pšenico prihodnje letine Kriterije za kakovost so dopolnili in jih prilagodili tistim v Evropski uniji I ženica je v Sloveniji pomembna tržna I poljščina, zato ne preseneča, da se je I udeležilo posveta o tržnih odkupnih pogojih za pšenico letine 2001/2002, ki so ga pripravili v okviru letošnjega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni Žitna skupnost, Zadružna kmetijska družba in GIZ Semenarstvo, tolikšno število pridelovalcev. Direktor Žitne skupnosti Slovenije Janez Železnikar je navzoče seznanil z razmerami v evropski in slovenski mlinski industriji in pri tem posebej poudaril, da se morajo tudi slovenski mlinarji prilagoditi razmeram, ki vladajo v Evropi in svetu. Prilagoditi se je treba predvsem tržnim razmeram, zato tudi pri nas začnemo z uvajanjem takšnih odkupnih pogojev, kot veljajo v svetu. Delež slovenske Cene strojnih storitev Storitev rezanje koruzne silaže____ - enovrstni silokombajn • trivrstni samovozni 5.500 sit/uro, 35.000 sit/ha 17.5OOsit/uro, 35.000 sit/ha - žitni kombajn z adapterjem 22.500 do 25.000 sit/ha obiranje koruznih storžev - enovrstni obiralnik 4.800 sit/uro, 29.000 do 30.000_sil/hl ■ dvovrstni obiralnik 7.900 sit/uro, 30.000 do 321000 sit/ha_ drobljenje koruznega zrna (miksiranje) 4.000 do 5.000 kg/uro 4.000 do 5.000 sit/uroUsit/kg), spravile sladkorne pese jesensko oranje 55.000 do 60.000 sit/ha ■ dvobrazdni plugi krajniki, 70 cm ■ tribrazdni obračalni plugi, 105 cm 3.800 sit/uro. 4 ure/ha 7.800 sit/uro, 2 uri/ha brananje - klinaste brane, 3 m 2.700 sit/uro, 4.200 sit/ha - vrtavkaste brane 5.200 sit/uro, 7.400_sit/ha_ - krožne brane 2 700 sit/uro, 5.400 sit/ha setev z žilno sejalnico 3.600 sit/uro, 5.000 sjt/ta 1 500 sit/trosilec 1.000 do 1.500 Sit/trosile£ cca. 0.16 sit/odstotek vlage. trošenje hlevskega gnoja - normativ cca. tri trosilce/uro nalaganje hlevskega gnoja________ sušenje koruze Opomba: Cene so okvirne in veljajo v Strojnem krožku Murska Sobota, ki deluje i okviru Društva za medsosedsko pomoč. Izračunane so po Katalogu stroškov kine i|s mehanizacije za leto 2000. Opošfevana je podražitev goriva od marca žOOOJtk pridelave pšenice je v skupni evropski pridelavi neznaten, saj pridela Evropa letno okoli 35 milijonov ton pšenice, pri nas pa le okoli 200 tisoč ton. Tržni presežki pšenice v Sloveniji letos ne bodo presegli 120 tisoč ton, saj smo je doslej odkupili le 116 tisoč ton, to pa ne zadostuje za slovensko oskrbo. V Sloveniji letno zmeljemo okoli 200 tisoč ton pšenice, naša mlinska industrija pa je v primerjavi z evropsko še vedno preveč razdrobljena. V Evropi je v zadnjem času propadlo 45 odstotkov mlinov, mletje pa se je v obdobju od 1991 do 2000 povečalo za dobrih 6 odstotkov. Je pa izkoriščenost mlinskih zmogljivosti v Evropi še vedno le 60-odstotna, zato nas je lahko strah, kaj se bo dogajalo z našimi mlini po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V Evropi zmelje en mlin v povprečju 120 tisoč ton pšenice letno, pri nas pa imamo štiri velike, štiri srednje in trideset manjših mlinov, ki vsi skupaj zmeljejo letno 200 tisoč ton pšenice. Večina teh mlinov bo problematičnih, pojavila se bo težnja po zapiranju in mlinarstvo se mora na to pripravljati že zdaj. Seveda se bo z zapiranjem mlinov zmanjševalo tudi povpraševanje po slovenski pšenici, to pa zdaj rešujemo z uvozno zaščito, ki je pri nas več kot trikrat večja kot v državah Cefte. Za potrebe slovenske mlinske industrije smo lani uvozili 87 tisoč ton pšenice, od tega 53 tisoč ton iz Madžarske, poleg tega pa smo uvozili še 4.500 ton mbke za posebne namene. Na posvetu v Gornji Radgoni so objavili slovenski mlinarji tudi pogoje za odkup pšenice prihodnje letine in prvič se je zgodilo, da so znani že pred setvijo. V preteklosti se je običajno dogajalo, da so zvedeli pridelovalci za odkupne pogoje šele tik pred žetvijo, če že ne med njo. Slovenski mlinarji uvajajo za prihodnji odkup dva kakovostna razreda pšenice in po vzoru Evropske unije še dva nova kriterija za kakovost. Odsfotku vlažnosti, primesem, hektoli-trski teži, odstotku beljakovin in številu padanja so mlinarji zdaj dodali še dva nova kriterija, ki bosta določala kakovost in ceno pšenice. Po novem bodo ugotavljali še sedimentacijo in odstotek vlažnega lepka. S sedimentacijo bodo ugotavljali kakovost beljakovin v zrnju, od vlažnega lepka pa je najbolj odvisna kakovost moke in kruha, pravijo mlinarji. Tako bo morala po novem pšenica prvega kakovostnega razreda vsebovati najmanj 14 odstotkov beljakovin (2. razred najmanj 12,5 odstotka), vlažni lepek mora doseči najmanj 33 odstotkov (2. razred najmanj 27 odstotkov), sedimentacija mora biti večja od 50 (2. razred večja od 35), število padanja mora biti večje od 280 (2. razred večje od 250), hektolitrska teža pa mora doseči vsaj 78 kilogramov (2. razred 76 kilogramov). Mlinarji so objavili, da bo zajamčena odkupna cena za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda 26 tolarjev za kilogram (intervencijska cena, ki jo zagotavlja država, znaša nekaj manj kot 22 tolarjev), cena pšenice prvega kakovostnega razreda pa bo višja. Tržna cena se bo oblikovala seveda ob odkupu, in čeprav v Sloveniji pridelamo največ plenice drugega kakovostnega razreda, poznavalci pravijo, da novih parametrov ne bo težko dosegati. Novih kakovostnih kriterijev se ni treba bati tistim pridelovalcem, ki pri pridelavi uporabljajo vse predpisane agrotehnične ukrepe. Ludvik Kovač, foto: Jurij ■ bentogram 100 g 160,00 microcel 1 kg 3.190,00 microcel 500 g 1.690,00 bentomošt 1 kg 640,00 nacalit 1 kg 590,00 neosol 1 kg 790,00 neosol 0,5 kg 490,00 blankosit 1 kg 1.190,00 gelsol 1 kg 1.990,00 gelsol 500 g 1.250,00 gelsol 100 g 330,00 gelitacler 1 kg 1.690,00 encimi active 10 g 390,00 encim cultiver 10 g 420,00 encim beta 5g 540,00 encim hc 5g 540,00 encim hc ' 50 g 2.690,00 encim oe 5g 540,00 pripomočki vrelna veha f 80 kos 720,00 vrelna veha f 120 kos 790,00 zamašek za veho kos 420,00 žvepleni zakad 540,00 žveplasta kislina 5-6 % 11 290,00 žveplasta kislina 5-6 % 31 790,00 žveplasta kislina 5-6 % 51 990,00 žveplasta kislina 5-6 10 l. 1.790,00 parafinsko olje 1 I 490,00 kad pvc rdeča 801 kos. 2.490,00 kad pvc rdeča 1001 kos 2.740,00 kad pvc rdeča 1501 kos 3.790,00 kad pvč rdeča 2101 ’ kos 3.990,00 kad pvc rdeča2401 kos 4.490,00 kad pvc rdeča 3501 kos 5.590,00 kad pvc rdeča 5001 ■kos 7.490,00 kad pvc rdeča 750 1 kos 11.490,00 mostna tehtnica babbo kos 890,00 mostna tehtnica babbo s krm. kos 1.790,00 mostna tehtnica babbo oechkos 1.990,00 alkoholmeter kos 890,00 Se je čas za setev strniščnih dosevkov Za krmo bomo sejali: - listnati ohrovt, 12 kg/ha, do 10. septembra, - landsberško mešanico do 20. septembra, - mnogocvetno ljuljko, 40 kg/ha, do 1. oktobra. Za zeleni podor bomo sejali: - oljno redkev, 20 do 30 kg/ha, do 10. septembra, - belo gorjušico, 12 do 15 kg/ha, do 10. septembra. Travnike je treba dognojiti s 100 kg/ha kana. Tudi v letošnjem letu bomo lahko dosejali travnate površine do 25. septembra. Zainteresirani za setev se čim prej prijavite pri svojem območnem svetovalcu. Dr. Stanko KAPUN, univ. dipl. inž. agr. ■ 14 IZ NAŠIH KRAJEV 6- september 2001 IfH Na kratko V Kupšincih gradijo športno-rekreacijski center Gornja Radgona V delniški družbi Radgonske gorice so doslej izplačali lanskim prodajalcem grozdja petindevetdeset odstotkov kupnine, v delniški družbi Kapela pa se- demdeset odstotkov. Preostanek kupnine bodo izplačali pred letošnjo trgatvijo. Do konca septembra velja občinski razpis za pridobitev posojila za razvoj malega gospodarstva pod ugodnimi pogoji. Najvišji znesek je deset milijonov, najnižji pa milijon. Tudi v vročem juliju je imela Matična knjižnica Gornja Radgona kar precej obiskovalcev, saj so si izposodili 4.350 knjig. (F. KI.) Bratonci Na letošnjih športnih igrah beltinske občine so tekmovale ekipe iz osmih krajev. V metu kamna in v vrtenju okrog kola ter žaganju so zmagali Bratončani, v slalomu z žogo in prevažanju vode ter teku v vreči so bili prvi Do-kležovčani, v žaganju hlodov pa so se najbolje odrezali Beltinčani. V metu žoge v košaro sta bili enako dobri ekipi iz Dokležovja in Gančan. V vlečenju vrvi so zmagali Lipovci. Skupni zmagovalec je ekipa športnikov iz Bratonec, drugo mesto je pripadlo Dokle-žovju. tretje pa Lipovcem. (J. Ž.) Negova Negovsko gasilsko društvo je kupilo avtocisterno, ki je stala štiriindvajset milijonov tolarjev. Četrtino denarja je dala gornjerad-gonska občina, denar pa so še prispevali: Zavarovalnica Triglav, Cestno podjetje Murska Sobota, Pomurska banka, krajani in seveda tudi gasilsko društvo. Vozilo so dali tudi blagosloviti. (F. KI.) Gradišče V RD Gornja Radgona, enota Tišina, so razglasili ribiškega carja za leto 200UTitula je pripadla Leopoldu Zorjanu, ki je ulovil na tekmovanju 8.268 gramov rib, povrh pa še 2.750-gramskega krapa. V ribolovu so se pomerili tudi pionirji. Prvi je bil Aleš Kranjec, drug Uroš Bukovec, tretji pa Rok Grnjak. (F. KI.) Desetletje številnih pridobitev Kanalizacija, vodovod, kabelska tv ... a upšinci so obcestno naselje med Veščico in Borejci. So sestavni del krajevne skupnosti Černelavci in soboške občine. Imajo 364 prebivalcev oziroma natanko toliko kot leta 1937 in kar 25 hiš več kot pred drugo svetovno vojno. Naselje zajema 581 hektarjev in je najobsežnejše v krajevni skupnosti Černelavci. V zadnjih desetih letih je bilo v Kupšincih veliko storjenega. O napredku vasi sem se pogovarjal s predsednikom vaškega odbora Jožetom Reckom. Leta 1991 so dokončno uredili lastništvo zemljišča, na katerem je vaško pokopališče. Dotlej je bilo v lasti krajevne skupnosti in evangeličanske cerkvene občine, zdaj pa je v celoti last krajevne skupnosti. Pokopališče imajo kilometer iz vasi. Tja so tega leta napeljali vodovod in elektriko. Polovica prebivalcev je evangeličanov, druga polovica so verniki rimskokatoliške cerkve. Pokopališče imajo'skupno. Leta 1993 so dogradili mrliško vežo, nekoliko pozneje pa uredili še parkirišče. Leto pozneje so zgradili vaško kanalizacijo, ki je priključena na soboško čistilno napravo. Leta 1995 so posodobili celotno cestno razsvetljavo. Naslednje leto so napeljali kabelsko televizijo. V celoti je kabelski sistem napeljan pod zemljo. Imajo vsa uporabna dovoljenja in vse stroške so plačali naročniki. Do leta 1997 so imeli lastno vodno zajetje. Vode nikoli ni primanjkovalo, a je bila včasih njena pitnost vprašljiva. Zaradi dotrajanosti dosedanjega je bilo treba napeljati novo vodovodno omrežje. Zdaj so povezani s soboškim vodovodom, tudi pri skrbi za vzdrževanje omrežja. Doslej so poravnavali stroške vzdrževanja vodovoda s krajevnim samoprispevkom, zdaj se plačujejo z denarjem od vodarine. Istočasno je Telekom obnovil telefonsko omrežje. V celoti je zdaj položeno pod zemljo. Leta 1998 so asfaltirali odcepe cest do treh oddaljenejših gospodinjstev. Sproti pa vzdržujejo tudi makadamske poljske poti. Predlani so postavili privlačni avtobusni postajališči. Poleg sta dobila svoj prostor oglasna deska in koš za odpadke. Zadnja tri bam vasi.tani so poslopje prekrili in uredili odtoke. Nekaj zemljišč v okolici nekdanje šole so nedavno dokupili in si pridobili potrebno dokumentacijo. Obnovili bodo obstoječe nogometno igrišče, posodobili razsvetljavo, uredili odvajanje vode in zasejali travo. Gradijo tudi teniško igrišče in na vrsto pridejo še večnamenska igrišča. In od kje denar? Vse do sredine letošnjega leta so ga zbirali s samoprispevkom. Bil je glavni vir za omenjene investicije. Precej denarja je primaknila tudi Mestna občina Murska Sobota. Poleg samoprispevka so dajali krajani še dodaten de- Novi avtobusni postajališči v Kupšincih. Foto: F. Š. Predsednik vaškega odbora Kupšinci Jože Recek na gradbišču športno-rekreacijskega centra. Foto: F. Š. leta pa gradijo športno-rekreacijski center. Dela potekajo tudi te dni ob poslopju nekdanje vaške šole. Ustanovljena je bila leta 1877, a pouka v vasi ni že vrsto let. Poslopje je v lasti krajevne skupnosti in namenjeno potre- Vodno zajetje pod Dragotinskim Vrhom Ob suši vode primanjkuje s Okoli 30 vodovodnih priključkov eč kot 25 let je že poteklo od takrat, ko so »pljunili v roke« prebivalci Dragotinskega in delno Oko-slavskega Vrha in zgradili vodno zajetje pod Dragotinskim Vrhom. Ročno so skopali jarke in napeljali vodo v po pitni vodi stoletja žejne domove. Sprva je bilo priključkov manj, zdaj jih je približno trideset. Voda je zelo pomembna za vinogradnike, ki jih je na tem hribovju precej. Mnogo je tukaj ljubiteljskih pridelovalcev žlahtne kapljice in počitka željnih. Tu živijo v mirnem okolju. In poraba vode je iz leta v leto večja. Primanjkuje je v sušnih obdobjih in v času kletarjenja, kajti ob pretoku vina so pipe pogosteje odprte kot sicer. Vinske sode in drugo posodo, ki se uporablja ob pretoku, je namreč treba dobro oprati. Za vodovodno omrežje morajo uporabniki skrbeti sami. Danes si tukajšnji stalni ali občasni prebivalci težko zamislijo, L-ai hi noreli rr hi vodovodne Vodovodno zajetje v gozdni globeli pod Dragotinskim Vrhom mi je pokazal Tone Nedog iz Dragotinec. Vodo iz tega izvira uporablja tudi v družinski vinski kleti, ki je zgoraj vrh brega. Foto: F. Š. pipe presahnile? Predniki so nekoč nosili vodo iz oddaljenih dolinskih izvirov ali so kopali metre in metre globoko, da so se dokopali do studenčnice. In po- tem je bilo treba navijati ali odvijati dolge vrvi in vlačiti polna vedra vode iz 20- in 30-metrske globine. F. Š.i nar za vodovod, kanalizacijo, mrliško vežo... Za nakup avtobusnih postajališč in za gradnjo športnp-rekrea-cijskega centra so zbirali prostovoljne prispevke. So prvi v soboški občini, ki jim je prenehal dotok denarja od samoprispevka. V prihodnje bodo odvisni od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi se vračal v vas v obliki naložb iz občinske blagajne. Prihodnje leto bodo napeljali plin in radi bi preplastili občinsko cesto. Prebivalci so zaposleni v glavnem v Murski Soboti. Nekaj imajo večjih kmetij. Nimajo gostilne, imajo pa trgovino z mešanim blagom, frizerski salon, avtoprevoznika in morda še kaj. Dejavni sta športno in prostovoljno gasilsko društvo. Vaški odbor in društvi delajo složno. Franček Štefanec ■ Na vinskem pobočju Sv. Martin pri Kobilju so okronali princesko in princa. Laskavi naslov sta si prislužila Jasmina in Tomaž Gregorec, sicer sestra in brat, iz Kobilja. Na prireditvi, združeni s postavljanjem šest metrov visokega klopotca, sta se Jasmina (dijakinja gimnazije) in Tomaž (študent prava) zaobljubila, da se bosta po svojih močeh trudila za promoviranje vin iz kobiljanskih goric ter sodelovala na vinskih srečanjih in tekmovanjih. Izhajata sicer iz vinogradniške družine, zato bosta svoje poslanstvo opravljala toliko lažje. - Foto: J. Ž. Ljutomerska »tržnica« VESTNIK NA www.p-inf.sl M.«- k it ti C' j t.?. Ljutomerska tržnica, ki so jo uredili nedaleč od avtobusne postaje, je bila nekoč točka, kjer so veliko prodajali in kupovali. Tudi kmetje so tam unovčili marsikateri svoj pridelek. Odkar pa se je razmahnila prodaja sadja ih zelenjave v velikih trgovinah, je začela ugašati prodaja na tržnici in ta je začela samevati. Potem so se pojavili mladi in dali so si duška: po zidovih tržnice so z barvnimi razpršili naslikali razne like. - Foto: J. Ž. vestnik 6. september 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko Zamolčanim žrtvam vojne iz apaške župnije In današnji ter jutrišnji dan naj bosta srečna za vse ; ini H Ji« S»O»WJ* SOiUCt | v ' Spominski plošči zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz apaške župnije. Foto: F. Š. S kolesom po Sloveniji 4 mit ii , HANC KOVAČ ... MANC MAtvSo > • uckhc mt&a »o ■ ittZ&S »Mit NOV** MANC Cerkvenjak Na območju cerkvenjaške občine so imeli akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Letos so jih zbrali nekaj manj kot v prejšnjih organiziranih odvozih. Zdi se, da je še nekaj posameznikov, ki jim ni mar, kam odvržejo svoje dotrajale gospodinjske in druge tehnične predmete. Še je nekaj divjih odlagališč. (F. Br.) Gornja Radgona Delniška družba Radgonske gorice je ustvarila lani dvaindevetdeset milijonov tolarjev čistega dobička, ki pa ga ne bodo delili, pač pa se bodo na skupščini, ki bo 27. septembra, odločali o delitvi revaloriziranega dobička sto trideset milijonov iz let 1994, 1995 in 1996. Od tega zneska bodo namenili za rezerve 70,6 milijona tolarjev in sedeminpetdeset milijonov za delnice. Bruto izplačilo z delnico bo 1.580 tolarjev. (F. KI.) V okviru PGD Gornja Radgona, ki bo praznovalo prihodnje leto 120-letnico, deluje od 1976. leta enota za reševanje iz vode in na vodi, imenovana GAPO-RA. Ta skrbi seveda tudi za izobraževanje članov, pripravljajo pa se tudi na praznovanje 25-letnice enote, ki jo bodo zaznamovali v dneh okoli praznika občine Gornja Radgona prvega oktobra. (F. KI.) Ob razmišljanju, kako aktivno preživeti dopust, sva se Ludvik Janža in Marjan Makovec odločila, da se bova v počastitev desetletnice samostojne Slovenije in praznika beltinske občine s kolesoma podala na pot ob slovensko-hrvaški meji do Dolenjskih Toplic. Pot je bila zelo razgibana; občudovala sva lepote subpanoske Slovenije (Haloz, Posotelja, Krške kotline). Ko sva dosegla cilj, sva se zaradi užitkov ob opazovanju lepot Slovenije odločila za nadaljnjo pot malo po Notranjski in sva prekolesarila še pot od Bloških Polic do Ilirske Bistrice. Tam sva se odločila še za krog Ilirska Bistrica-Jelšane-Novokračine-Za-biče-Jasen -Ilirska Bistrica, Nato smo se odpeljali z avtom do Lokve, kjer smo si ogledali vojaški muzej; naprej do Lipice, zelene oaze Krasa; in še do Štanjela, znamenite kraške vasi -muzeja. Na poti sta naju z avtom spremljali soprogi Marta in Milena. Kolesarjenje je potekalo brez večjih okvar, razen ene preluknjane zračnice. Prekolesarila sva 302 kilometra poti. Na poti domov skozi Mozirski gaj sva razmišljala, kateri del Slovenije bova prekolesarila prihodnje leto Teden aktivnega dopusta je tako hitro minil. Na posnetku: preverjanje, ali merilca dolžine poti in hitrosti kažeta enako. - Marjan Makovec sob življenje dvanajstim otro-Zakonca Evfemija in Albert Žerdin iz Žižkov s svojj|k vendar pa rojstne kom, od katerih jih živi deset. Odrasli so m se bodo v spomin na svojo p0_ domačije niso pozabili. Pred leti so sklenili, da Organizato srečanja je kojno mamo srečevali na njen rojstni dan v a « je žerdjnove rodbine je vsako leto druga Žerdinova družina. Letošnje stanka kj sta hkratj bilo v Žižkih v organizaciji hčerke Milice in nje Vdovskim tekmovanjem in praznovala petdesetletnici. Srečanje se je zaceio Spomin z bolečino in spoštovanjem I zadnjih letih se je marsikomu uresničila žel-_____I ja, da se je ime njegovega v vihri druge svetovne vojne umrlega, a zamolčanega svojca ovekovečilo na spomeniku. Tako je že nekaj časa tudi v Apačah. Ob starem križu, na zidu rimskokatoliške cerkve, sta pritrjeni spominski plošči, posvečeni zamolčanim žrtvam vojne apaške župnije 1941-1945. Po abecednem vrstnem redu so napisana imena, priimki in letnice rojstev 43 oseb. In spodaj je pripisano: »Z bolečino in spoštovanjem se jih spominja domači kraj!« In življenje teče dalje. Nove generacije se rojevajo. In mlade rodove moramo verodostojno seznaniti z vsemi vidiki narodove preteklosti, vojn in miru. F. Š. ■ nadaljevalo v balinanju, metanju pikada in igranju kart (šnops). Ker je med Žerdini in njihovimi potomci nemalo glasbenikov in pevcev, je bilo tudi precej muzike in petja. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki so se peljali po vasi na kmečkem vozu (kot nekoč njihovi očetje in matere), vendar kol ni vlekla kravja vprega, ampak traktor. Tako kot mnogokje drugod tudi pri Žerdinovih nimajo več krav. To, da so se Žerdini imeli lepo tudi zaradi dobre jedače in pijače, pa je samoumevno, kaj ne da? - Foto: J. Žerdin Gasilci Gomilic so bogatejši V Gomilici so pripravili prisrčno gasilsko slovesnost, ki se je je poleg domačih gasilcev udeležilo še veliko okoliških, saj je bilo videti v paradi kar enajst različnih praporov. Gomiliški gasilci in vsi vaščani so bogatejši za Mercedesovo orodno vozilo, ki je stalo z nadgradnjo 9,5 milijona tolarjev, vendar znesek ni v celoti poravnan. Boter vozilu je bil Jože Maroša, ki je predal ključe poveljniku Dušanu Majcnu, le-ta pa šoferju Mateju Ošlaju. Vozilo je blagoslovil tur-niški župnik Alojz Ratnik, v kulturnem programu pa so nastopili domači ljudski pevci in učenci OŠ Turnišče, ki so uprizorili šaljivo igrico. Potem je bila seveda še gasilska veselica.^- Foto: J. Ž. Mednarodno tekmovanje gasilcev Slovenije in avstrijske Štajerske J avstrijskem kraju Unterpurkla je bilo deveto mednaro-I dno tekmovanje gasilcev Slovenije in avstrijske Štajer-I ske. Pomerili so se v vaji suhe izvedbe z motorno brizgalno in štafetnem teku brez ovir na 450 metrov. V kategoriji obmejni člani A so zmagali gasilci iz Korovec, drugi so bili gasilci avstrijskega Weitersfelda, tretji pa naši iz Gornjih Črnec. V enaki kategoriji B-članov so slavili gasilci iz Gornje Radgone, drugi so bili Apačani, tretji pa gasilci iz Podgorja. V ženski konkurenci obmejnih gasilskih društev za članice A so nastopile le gasilke iz Gerlinec. V kategoriji člani A-gostje so slavili gasilci iz avstrijskega Strallega, drugi so bili gasilci iz Bistrice ob Dravi, tretji pa tekmovalci iz Križevec. V kategoriji B pa so zmagali gasilci z Raven na Koroškem pred gasilci iz Neuhausna in Nove Cerkve. Pri ženskah (gostje) v kategoriji A so zmagale gasilke Spodnje Polskave, druge pa so bile tekmovalke iz Cerkvenjaka. V kategoriji B so bile najboljše gasilke Male Nedelje, druge so bile Križevčanke in tretje gasilke iz Vučje vasi. Franci Klemenčič ■ Pod pokroviteljstvom beltinske občine sta organizirala Društvo prijateljev mladine Beltinci in župnijska Karitas Beltinci enotedensko letovanje otrok v Ankaranu. Udeležilo se ga je oseminpetdeset otrok in štirinajstčlanska animatorska skupina. Otroci so se naučili plavanja, sklenili so nova prijateljstva in se lepo imeli. Letovali so otroci od četrtega do osmega razreda. Zelo zadovoljni so bili tudi s hrano, ki so jo pripravljali Tilika Zver, Marija Jerebic in Drago Jerebic ter drugi. - Foto: J. Ž. Beltinska občina m PGD Melinci sta organizirala spust po Muri. Sodelovalo je enajst čolnov, s katerimi se je peljalo 115 gasilcev in drugih ljubiteljev narave. Peljali so se gasilci iz Melinec, Ižakovec, Dokležovja, Kroga, Zgornjega Krapja in Gornje Bistrice. Seveda spust ni bil namenjen le užitkom, ampak so tudi preverjali usposobljenost za reševanje na vodi in iz nje. Na cilj so prišli vsi, zato je bilo toliko bolj veselo, ko so pokušali murske dobrote (ribe, ki so jih ujeli me spustom). - Foto: J. Ž. 16 REPORTAŽA 6. september 2001 VKTMIK c tis EsitsŽEi sssHS® Po nekaj letih v Gornji Raddgoni spet parada kmečkih običajev Tako je bilo nekoč V paradi po ulicah in na prostoru sejmišča zanimivi prikazi pod tem naslovom bersteinova konjenica Lenart, TD Radehova, gasilci iz Gornje Radgone in avstrijske Radgone Krav ni bilo ne v sejemskih hlevih, kaj šele na paradi, ampak povsod samo traktorji, tudi na paradi. Tale stari pufkač je bil še posebej zanimiv. Oseka pri Sveti Trojici... Po mnenju strokovne komisi- povorka TD Sveta Trojica najboljša, zato so ji dodelili prvo denarno nagrado. Štefan Sobočan, foto: Jure Zauneker ■ omurski sejem, LTO Gornja Radgona, Vestnik in Murski val so bili organizatorji letošnje parade kmečkih običajev in opravil. Odziv je bil velik, saj se je prijavilo kar trideset raznih društev. Parada je bila (po nekaj letih prekinitve) v nedeljo, 2. septembra, po radgonskih ulicah, nato je krenila na sejmišče, kjer je bila tudi ocenjevalna komisija. Na paradi so nastopili: Radenska konjenica,, Društvo kmečkih žena Apače, Društvo ljubiteljev podeželja Prlekije iz Šalinec, Tam-buraško društvo Drotmantraši Radenci, Društvo Presmec Dolge njive pri Voličini, TD Babinci, TD Šalamenci, KD in Turististič-no narodopisno društvo Razkriž-je, TD Sveti Jurij ob Ščavnici, TD Cven, Ljudske pevke iz Monoštra, Društvo za kulturo in ljudsko izročilo in Aktiv kmečkih žena iz Ižakovec, Društvo prijateljev mladine Dokležovje, TD Bistrica, Društvo ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci, KD Kapela, TD Turnišče, TD Melinci, TD Sveta Trojica, mažoretke ih pihalna godba iz Čakovca, Her- Žal prostor ne dopušča, da bi opisali posamezne prikaze društev, kajti programi so bili zelo bogati. Bilo je veliko urnih plesalcev starih plesov, pevcev starih pesmi, uprizoritev »sodobne« poroke našega dekleta s fantom »aus Tirol«, prikaz kmečke poroke v Slovenskih goricah, potem žetev, mlatitev, izdelava ritovin, čiščenje zrnja ter peka kruha; lupanje koruze, predelava lanu in konoplje ter izdelava platna; videli smo stare traktorje ter druge stare kmetijske stroje in delo- Oh, kako se kadi! Zrnje je treba pač očistiti, saj bo le potem lep bel kruh. je je bila prav Sajenje konoplje ni dovoljeno, lan pa tu in tam pridelujemo. Tudi mlajše ženske ga znajo predelati za prejo. V Radgoni sta se »poročila« dva para: slovenskogoriški in tale radenski. Zanimivo: prvemu so postavili šrango, Radenčani pa se niso zganili, ko je prišel po nevesto »Anton aus Tirol«. Suši navkljub je ponekod (v nižinah) pridelek koruze kar dober, zato pa se je bilo treba potruditi vne pripomočke; zanimivi so bili nekdanji bicikli, s katerimi se ponašajo Beltinčani; pletenje izdelkov iz bilja in šibja; predelava sadja v krhlje in jabolčnik, izdelava glinene opeke pa prikaz predelave kamna iz V nedeljo so na sejmišču v Gornji Radgoni predastavniki nekaterih občin, LTO, TD, slovenske turistične zveze in Pomurskega sejma podpisali Pismo o namerah za sodelovanje v akciji 2000 zlatih zrn za novo tisočletje, ki predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi, miru, dobre volje, blagostanja, sreče in zadovoljstva. Akcija je organizirana kot skupen projekt. Uvrščena bo v program kmetijsko-živilskega sejma, na katerem bo tudi vsakoletna predaja zlatih zrn. V letošnjem letu so pridelek 2000 zrn pšeničnih zrn vrste justus so poželi v Babincih. Našteli so 3.814 klasov in iz enega so izluščili 43 pšeničnih zrn, zato so pridelalio 3-85o kilogramov pšenice, slama pa je tehtala 4.100 kilogramov. Naslednje leto bodo sadove 2000 zrn predstavili člani TD Jurovski dol. Maša Merc Miss Slovenije v Murski Soboti Razstava, ples in glasba astnik priljubljenega soboškega lokala Art Caffe se je spet domislil prebrisane promocijske poteze. K sebi v goste je namreč povabil znanega slovenskega fotografa Deana Dubokoviča iz Ljubljane in mu ponudil svoje stene za razstavni prostor njegovih slik na temo Potovanje po telesu. Rečeno, storjeno. Dogajanje je bilo minuli petek zvečer, toda Kranjec je vedel, kako popestriti kulturno prireditev. Povabil je še nekdanjo miss Slovenije, Mašo Merc iz Maribora, tako da se hudomušneži še danes sprašujejo, kdo je pritegnil več publike, ali Maša ali razstava. Lokal je bil res poln, k čemur - tega se vsi zavedajo - pa so prispevali tudi trije plesalci, med katerimi sta bili tudi Vesna in Milena, ki sta že bili ovekovečeni v številki slovenskega Plavbova. Za glasbeno spremljavo je poskrbel D. J. Borut, ki redno vrti glasbo v ljubljanskem klubu Propaganda. Kakšen je bil utrip v petkovem večeru v Art Caffeju, pa lahko podrobno zaznate tudi s posnetkov našega fotografa. T. K., Foto: Jure Zauneker ■ Dean Dubokovič in Jože Kranjec MIR 6. september 2001 KRONIKA I I Sobota Center je začela graditi poslovni objekt v Slomškovi 2 brez soglasja prvega soseda Nova stavba bo Sečkovo hišo zaprla med zidove Interesa Janeza in Žužane Sečko sploh niso upoštevali pravna enota Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor je izdala 10. avgusta 2000 družbi Sobota Center, d. o. o., kot investitorju enotno dovoljenje za gradnjo poslov- nega objekta z lokalom in pisarniškimi prostori na zemljišču s parcelno številko 1388 v Slomškovi 2 v Murski Soboti. Leto od izdaje gradbenega dovoljenja je podjetje SGP Pomgrad začelo graditi poslovni objekt, ne da bi lastnika sosednje parcele, Janez in Žužana Sečko iz Slomškove 4, k temu dala soglasje. Stavba, ki jo gradijo, bo namreč njuno hišo zaradi velikosti in višine povsem zasenčila in jo »zaprla« med zidove, zaradi tega pa tudi zmanjšala njeno vrednost. Janez in Žužana Sečko sta zaradi tega, ker v postopku izdajanja dovoljenj nihče ni upošteval njunega interesa, zelo prizadeta, zato sta se tudi pritožila na Oddelek za okolje in prostor na murskosoboški upravni enoti, na Inšpektorat RS za okolje in prostor v Murski Soboti ter na pristojne organe v Ljubljani. Prepričana sta, da bi ju morali v postopku izdajanja dovoljenj upoštevati kot stranko v postopku. Janez in Žužana Sečko sta odkupila leta 1982 od Metode Na-dai staro hišo, ki se je z zadnjo re stavbe, saj sta tako želela razširiti dostop na dvorišče. Sedaj pa so delavci SGP Pomgrad na sosednji parceli, kjer so pred šestimi leti porušili staro stavbo, začeli graditi poslovno stavbo le 3,60 metra stran od meje. »Strinjali bi 'se z gradnjo stavbe v velikosti, kot je bila prejšnja, toda nova bo veliko večja in višja,« je povedal Janez Sečko. Zaradi njegovega nestrinjanja z načrtovano gradnjo ga je v začetku decembra 1999 obiskal g. Stanko Polanič, s katerim sta se dogovorila, da bo nova stavba na severni strani krajša, kot so jo prvotno načrtovali, severna stena pa naj bi tekla vzporedno z zadnjo steno Nada-ieve hiše. Zaradi zmanjšanja vrednosti hiše pa je g. Polanič Sečko- steno »držala« njune hiše. Leta 1983 sta si pridobila gradbeno dovoljenje in dokument o skladnosti načrta z lokacijskimi pogoji in potem junija začela z gradnjo. Toda kupljenega premoženja v izmeri 72 kvadratnih metrov nista vpisala kot svojo lastnino v zemljiško knjigo, saj razmejitev ni bila opravljeha. O temu, da bi skupaj opravili razmejitev posesti in si tako delili stroške, sta se dogovarjala s Potrošnikom, ki je od iste lastnice kupil sosednjo hišo, vendar slednji potem, ko je izvedel, da je zanjo vložen denacionalizacijski zahtevek, za to ni bil več zainteresiran. Sečkova sta si na mestu stare hiše zgradila nov prizidek k hiši, ki pa je bil za meter krajši od sta- vima obljubil tudi odškodnino. Po tem razgovoru, za katerega sta Sečkova verjela, da bo tudi držal, je zavladalo zatišje, vse do letošnjega avgusta, ko sta prejela na svoj naslov 10. avgusta 2001 z družbe Sobota Center Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z gradnjo objekta v Slomškovi 2 v Murski Soboti. Ker v predlaganem Dogovoru ni bilo zajeto vse to, kar so se dogovorili z g. Stankom Polaničem, in ker je bila navedena napačna parcelna številka, na kateri stoji Sečkova hiša, je Janez prejeti Dogovor po pošti vrnil pošiljatelju. Pripisal je, da se s predlagano vsebino dogovora ne strinja, ker v njem niso upoštevali dogovorjeno, in da se ne strinja z gradnjo poslovne stavbe v bližini njegove hiše. Toda to ni zadržalo začetka gradnje. Zato je Janez na murskosoboški upravni enoti, na oddelku za okolje in prostor, zaprosil za gradbeno in lokacijsko dovoljenje, ki so ju izdali za gradnjo poslovne stavbe, da bi lahko izko- Srebrna plaketa za Dejana Šinka Dejan Šinko od Svetega Jurija na Goričkem je postal letos na predfinalnem izboru za Zlato harmoniko Ljubečne najharmonikar Pomurja. Poleg tega se je uvrstil tudi v finale, ki je bilo 2. septembra v Ljubečni. Enaindvajsetič so tam pripravili zlato harmoniko in veliko izvrstnih harmonikarjev je od tam že odšlo s plaketami. Tokrat tudi predstavnik iz Prekmurja. Dejan Šinko je namreč prejel po odigranih dveh skladbah, Venčku narodnih v priredbi Tonija Sotoška in obvezni skladbi Večer na vasi Avgusta Mravljaka, srebrno plaketo. Prav gotovo to pomeni tudi odlično spodbudo za delo vnaprej, mi pa Dejanu Šinku ob tem tudi iskreno čestitamo- Le tako naprej! Boštjan Rous ■ Moško pevsko društvo Odranci Jes sam edno deklo meo Ta in enajst drugih pesmi na zgoščenki Na pobudo župana Ivana Markoje so pred štirimi leti ustanovili v Odrancih Moško pevsko društvo, ki ima ta čas okrog petdeset članov in tudi nekaj članic, to pa pomeni, da društvo le ni enospolno. Temeljno poslanstvo društva je, študiranje pesmi za moški pevski zbor in priprava vsakoletnega spomladanskega koncerta. V okviru društva deluje Moški pe- vski zbor, ki ima enaindvajset članov (dvajset Odrančanov in enega Beltinčana). V posameznih letnih sezonah, ki trajajo za odranske pevce od oktobra do aprila, so se vsakokrat naučili petnajst pesmi. In ker so bila doslej tri taka obdobja, so naštudirali skupaj petinštirideset novih zborovskih pesmi. Predstavili so jih na vsakoletnih koncertih v povelikonočnem času, in sicer v Odrancih in okoliških krajih, peli pa so tudi v Porabju. Moško pevsko društvo Odranci se je letos prijavilo na natečaj programa Phare za sofinanciranje na vaških tratah. Vsi so obleče- Enaindvajsetčlanski moški pevski zbor izkl S° ni v oblačila, kot so jih nosili nekoč. Tudi klobuke .majo! ristil pravno možnost pritožbe. Zahtevano dokumentacijo je tudi dobil in zoper izdano gradbeno dovoljenje 31. avgusta vložil pritožbo. Žužana in Janez Sečko v nji navajata, da bo stala nova stavba v neposredni bližini njune hiše ali le 3,60 metra od meje ter da bo hiša izgubila dnevno svetlobo, s čimer jima bo povzročena nenadomestljiva škoda. (V izdanem enotnem dovoljenju za gradnjo poslovne stavbe v Slomškovi 2 pa je zapisano: Ker se enotno gradbeno dovoljenje izdaja na podlagi lokacijske dokumentacije, ki je izvleček iz zazidalnega načrta, upravni organ ugotavlja, da investitor z gradbenim posegom ne bo motil sosedov, ki so svoje pripombe že imeli možnost uveljavljati v postopku sprejetja zazidalnega načrta, ki je bil tudi javno razgrnjen in je bila opravljena tudi javna obravnava.) Prijavo pa sta oddala 3. septembra tudi inšpekciji za okolje in prostor v Murski Soboti. V njej sta zapisala, da kot soseda in prizadeti osebi nista bila vabljena k postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, zato od inšpekcijskih služb pričakujeta, da ustavijo gradnjo in od pristojnih organov zahtevajo obnovitev postopka pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja, da bi lastniki mejnih parcel lahko sodelovali v postopku. Prijavo sta poslala tudi v vednost direktorju družbe Sobota Center Dragu Ružiču. V svoji prizadetosti sta iskala Sečkova pravno pomoč tudi pri več znanih murskosoboških odvetnikih. Čeprav so ju zavrnili, še upata, da bo kateri vendar pripravljen prevzeti primer. M. H. ■ Sodni proces desetletja v M. Soboti Milica ima rada mobitele Enega so ji našli celo v priporu oživitve nekdanje kulturne dejavnosti na vasi. Obvezali so se, da se bodo naučili in posredovali (peli) pesmi, ki so jih fantje tie-kop peli v večernem in nočnem času na vaških tratah. Obljubo so izpolnili, saj so naštudirali dvanajst pesmi. Šest pesmi (Jes sam edno deklo meo, Sam se šetao, K svetim trem kralom, Na valovaj bistre Mure, Sejaj žito pa pšenico, Dobro jutro Boug daj) je priredb starejših prekmurskih skladateljev (Ignac Maučec, Gustav Gon-za, Vladimir Močan), drugih šest pesmi (Moja liiba je fajna, Kovač si prižgal je tobak, Poj mi, poj mi; Micka pere srajčki dve, Oj, sestrica vstani, Kopajte oča studenec) pa sta priredila skladatelj Nace Duh in Franc Zver, zborovodja odranskega Moškega pevskega zbora. Vseh omenjenih dvanajst pesmi so v soboškem studiu Ton posneli in izdali na zgoščenki pod naslovom Oživele trate. Vse te (in mnoge druge) so pred kratkim tudi peli (dva dni zapored) v večernem in nočnem času na odranskih vaških tratah (kot nekoč, ko so še bili dečki), v nedeljo pa je sprejel pevce in rogiste iz avstrijskega Gleisdorfa župan, pozneje pa je bil koncert v telovadnici, kjer je domače pevce in gostujoče rogiste poslušalo več kot dvesto obiskovalcev. Š. S.l Prejšnji teden se je na Okrožnem sodišču v Murski Soboti nadaljeval sodni proces zoper: 32-letnega Bojana Žalika iz Dolnjega Lakoša in 25-letnega Ladislava Olaha iz Lendave, ki sta obtožena umora podjetnika Janka Makoterja s Cvena, in 45-letno Milico Makoter, podjetnico s Cvena, ki je obtožena naklepnega napeljevanja k umoru svojega moža Janka. Vsi trije obtoženci so v priporu od 18. decembra 2000. Na klopi za obtožence pa so sedeli tudi: 33-letni Darko Šinko iz Ljutomera, ki je obtožen, da je pomagal vzpostaviti stik z naročnico umora in izvršiteljema, in 21-letna Brigita Recek iz Lendave ter 19-letna Karmen Kocbek iz Ljutomera, ki pa sta obtoženi, da sta vedeli za storilca umora, vendar tega nista prijavili. Ta trojica se brani s prostosti. O poteku sojenja v prvih dneh minulega tedna smo poročali v prejšnjem Vestniku, zdaj pa prinašamo še poročilo s sojenja v drugi polovici tedna. Okrožni državni tožilec Ludvik Gornjec očita Milici Makoter, da je med 8. avgustom 1999 in 26. septembrom 1999 v več telefonskih pogovorih napeljevala Bojana Žalika in Ladislava Olaha, da vzameta življenje njenem možu (26. septembra 1999 sta to tudi storila)..., da je spomladi leta 2000 v več telefonskih pogovorih napeljevala Bojana Žalika in Ladislava Olaha, da vzameta življenje njenemu sinu Tomiju (dejanja nista hotela opraviti) ..., da je oktobra 2000 v več telefonskih pogovorih napeljevala Bojana Žalika in Ladislava Olaha, da umorita Jožeta Makoterja (Jankovega brata), to pa je Bojan Žalik tudi poskusil, ko je 7. novembra 2000 ponoči izstrelil na hišo na Cvenu raketo, v istem času pa je Ladislav Olah odvrgel dve ročni bombi na Policijsko postajo v Ljutomeru ... Milica je obtožena treh kaznivih dejanj napeljevanja k umorom (moža, sina in svaka) ter kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Milica Makoter, ki je že skoraj devet mesecev v priporu, se prejšnji teden na sodišču ni prav nič oglašala. Tega pa ni mogoče reči za Ladislava Olaha in Bojana Žalika, ki sta kar nekajkrat vstala. Posebej je izstopal Žalik, ki je pričo Jožeta Makoterja »zatožil«, češ da ga je na hodniku »napadal«, med pričevanjem Nevenke Makoter (Jožetove žene) pa je dejal, da je njen glas tisti glas, ki ga je slišal po telefonih. Oh, ti vražji telefoni, pardon, mobiteli, kako priročni so! Prek njih lahko naročiš (in plačaš) celo umor moža! Milica Makoter je imela več mobitelov, večkrat je menjavala kartice, telefone je tudi podarjala, ob priprtju pa so enega zasegli. Brez mobitela pa seveda tudi ni mogla v mariborskih zaporih, ampak ji je enega nekdo (ali pa ona sama) celo pretihotapil, pred kratkim so ga odkrili in mariborski policist ga je prinesel na sojenje v Mursko Soboto. Prejšnji teden bi moral biti ob številnih drugih pričah tudi predstavnik Mobitela, ki bi sodišču povedal o načinu izpisovanja klicev z mobilnih telefonov. V preiskovalnem postopku pa je sicer že izjavil, da lahko ugotovijo, katere telefonske številke so se uporabljale na določeni IMEI-številki, in da se evidence opravljenih zvez hranijo pet mesecev ... Zadeva s telefoni je zelo zapletena, saj sodišče mora ugotoviti, s katerih mobitelov so prihajala naročila za umor, kdo je klical in kdo sc je oglašal. Dejstvo je, da gradi tožilstvo precejšen del obtožnice na Miličinih telefonskih klicih. Ladislav Olah je v preiskavi izjavil, da je ženska, ki je bila naročnica umora, večkrat klicala Bojana Žalika, ker sta si v začetku prek Darka Šinka izmenjala telefonske številke, Žaliku pa je nastavila tudi mobilni telefon znamke Ericson s karticami in načrti hiše... Tožilec gradi svojo obtožbo zoper Milico Makoter tudi na domnevno njeni pisavi, kajti avgusta 1999 je Darku Šinku poslala paket z lastnoročno napisanimi navodili za uporabo priloženega mobitela znamke Ericson. Temu sta sledila pošiljanje denarja in navezava telefonskih pogovorov z njim. Ker sam ni hotel sprejeti »naročila«, ga je posredoval znancu oziroma spravil Milico v telefonski stik z Bojanom Žalikom. Na sodnem procesu v Murski Soboti je v petek pričal sodni izvedenec za tipkopisje in grafologijio Srečko Pušnik, ki je dejal, da je ugotovil, da je na listkih o uporabi mobitela Miličin rokopis, vendar se s tem obtoženkina zagovornika Jože Šafarič in Mihael Jenčič nista strinjala in sta zastavljala izvedencu težka strokovna in tehnična vprašanja in ga nekoliko zmedla. Nazadnje sta predlagala drugega izvedenca, celo neki nemški inštitut, s čimer pa se državni tožilec ni strinjal. Srhljivo pa je bilo pričevanje sodnega izvedenca medicinske stroke dr. Petra Kadiša, ki je opravil obdukcijo telesa Janka Makoterja. Dejal je, da je smrt nastopila zaradi dveh poškodb v predelu vratu s hrbtenjačo in strelne rane v srce. Ni pa mogel natančno navesti, katero poškodbo je dobil prej in zaradi katere (ali pa obeh) je umrl. Vbodninc so bile storjene z enostranskim rezilom približne dolžine trinajst centimetrov, streli pa iz kratkocevnega orožja. Na vprašanje tožilca, ali je imel pokojnik bolezenske spremembe, ki bi vplivale na smrt, je izvedenec odgovoril, da je imel le običajne spremembe, pač zaradi določene starosti, ki pa niso imele vpliva na smrt. Izvedenec je tudi dejal, da so čas smrti ugotavljali po metodi merjenja temperature in da je smrt nastopila med 3.00 in 3 30. Dejal je tudi, da Janka Makoterja ni ubil samo en morilec, saj je neverjetno, da bi si pri tem menjaval orodje (nož, pištola). Biti sta morala torej dva. Sodni postopek v zvezi z umorom prleškega podjetnika in kasaškega tekmovalca Janka Makoterja se bo nadaljeval 11. in 13. septembra, ko bodo zaslišali nove in stare priče, med njimi tudi Jožeta Hojsa, domnevnega Miličinega prijatelja, ki se prvemu vabilu sodišča ni odzval. Š. S.l <—................ .. 7 18 ŠPORT 30. avgust 2001 IME Nogomet Blatnik in Kokol okrepitvi Mure Zaradi kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Rusijo ter Jugoslavijo in Slovenijo ni bilo tekem v prvi državni nogometni ligi. Sobočani so prosti termin izkoristili za prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Čakovcem, na kateri so lahko preizkusili nekatere igralce. Po tekmi se je strokovno vodstvo Mure odločilo za dve okrepitvi. Grega Blatnik (doslej Publikum) je podpisal enoletno, bivši igralec Mure Vlado Kokol, ki je nazadnje igral za Maribor Pivovarno Laško, pa polletno pogodbo. Oba nogometaša bosta lahko igrala za Muro že v petek v Novi Gorici. (F. M.) Predstavljamo vam Vrtno kegljanje V Okroglem pri Kranju je bilo vrtno kegljanje v maratonu za slepe in slabovidne. Med 9 ekipami je so bili tudi Sobočani. Ekipno so članice s 1328 keglji zasedel peto, člani pa s 1240 šesto mesto. Med posamezniki v kategoriji B-1 je bila Marija Jurančič (336 kegljev) druga, Silva Mlinarič (324 kegljev) pa tretja. V kategoriji B-2 je Jožica Kos (353 kegljev) zasedla drugo, Milica Pongračič (315) pa tretje mesto. (T. K.) Badminton Matjaž Grušovnik -perspektivni motokrosist Petnajstletni Matjaž Grušovnik, član MTK Radenci, doma v Vosku pri Pernici, dijak prvega letnika strojne gimnazije v Mariboru, se v zadnjih dveh letih vse bolj uveljavlja na domačih in mednarodnih tekmovanjih kot odličen tekmovalec v motokrosu. Gre za zelo talentiranega tekmovalca, ki namenja večji del svojega prostega časa motokrosu, rad pa igra tudi tenis in nogomet ter sedi za računalnikom, za kar pa mu zmanjkuje časa. Ves čas mu v njegovih prizadevanjih stojita ob strani starša. Veliko mu pomagata tudi športni veteran prof. dr. Jože Vauhnik in klubski trener Roman Kotnik. Matjaž Grušovnik se je že kot sedemletni deček navduševal nad motorji in dobil svoj prvi motor malo Yamaho. Za motokros ga je navdušil oče, ki ga je velikokrat peljal s svojim starim KTM-om po domačih hribih. Z desetimi leti je začel kot član AMD Orehova vas tekmovati na državnem prvenstvu v motokrosu v razredu do 85 ccm (podmladek), ker pa z razmerami za delo v klubu ni bil zadovoljen, je prestopil v MTK Radenci in leta 1999 začel tekmovati v razredu članov do 85 ccm, kjer nastopajo vozniki v starosti od 12 do 16 let. Bil je zelo vztrajen pri vadbi in z veliko volje do tekmovanja je začel nizati tekmovalne uspehe. Zaradi zelo agresivne vožnje se je nekajkrat tudi poškodoval in se moral odpovedati nekaterim tekmovanjem, to pa ga ni odvrnilo od jeklenega konjička. Zelo dobro se je pripravil za tekmovalno sezono 2000 in dosegel nekaj izjemnih rezultatov. Na državnem prvenstvu je zasedel eno prvo (Radenci), eno drugo (Orehova vas), dve tretji (Brežice, Semič) in eno peto mesto (Osek). Na odprtem prvenstvu Avstrije je dvakrat zmagal (Pulkau, Launsdorf), dvakrat bil drugi (Pulkau, Paunsdorf) in enkrat tretji (Imbach). Na dvoboju Slovenija-Hrvaška v Brežicah, kjer je zmagala Slovenija, je bil med posamezniki tretji. Na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Lembergu je bil 12., v Kaplici na Češkem pa 7. Na tekmovanju za pokal Alpe-Jadran je bil dvakrat tretji (Prilipe, Zabok). Po sanirani poškodbi se je temeljito pripravljal tudi na letošnjo tekmovalno sezono 2001, letos pa je dobil tudi priznanje kot perspektivni športnik občine Pesnica. Z izjemno voljo mu je uspelo ponovno doseči stik z vrhunskim motokrosom v njegovi kategoriji. Vsakodnevna vožnja s kolesom, trikrat tedenska vadba v fitnesu, dvakrat tedenska vadba v telovadnici in dvakrat do trikrat tedenska vadba na progi za motokros na Janževem Vrhu se mu obrestujejo. Na letošnjem državnem prvenstvu je zasedel eno prvo (Lemberg), eno drugo (Mačkovci), eno tretje (Radenci) in eno četrto mesto (Brežice). Zmagal je na odprtem prvenstvu Avstrije (Pulkau). Dve drugi mesti je zasedel na tekmi »Avstrija junior challenge« (Loibes, Lemberg). Na evropskem prvenstvu pa je bil deseti. To so za mladega Matjaža Grušovnika vsekakor zavidanja vredni rezultati, ki so mu lahko tudi nova spodbuda za nadaljnje delo. Feri Maučec Druga državna nogometna liga Nafta : Renče Goriška brda 6 : 1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Likič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Logar (20), 2 : 0 Dominko (21), 2 :1 Winkler (24), 3 : 1 Preininger (49), 4 : 1 Rihtarič (74), 5 : 1 Dominko (77), 6 : 1 Novak (90). Nafta: Starovasnik, Preininger, Celcar, Novak, Baranja (Kulčar), Šnurer, Gerenčer, Zver (Rihtarič), Dominko, Logar (Koša), Baša. Bakovci Triglav: Drava Asfalti Ptuj 1 : 2 Bakovci - Igrišče Bakovec Triglava, gledalcev 300. Sodnik: Kmetec (Orehova vas). Strelci: 0 : 1 Hojnik (9), 0 : 2 Ivančič (avtogol - 60), 1 : 2 Fras (90-11 m). Bakovci Triglav: Luk, Slana, Cbr (Šajt), Sabotin (Faršang), Ivanič, Bagola, Recek (Meolic), Fras, Fajdiga, Bači, Ivančič. Livar : Nafta 2 : O •Ivančna Gorica - Igrišče Livarja, gledalcev 450. Sodnik: Kogej (Idrija). Strelca: 1 : 0 Režonja (16), 2 : 0 Poglajen (18). Nafta: Starovasnik, Preininger, Celcar, Novak, Baranja (Rihtarič), Drvarič, Gerenčer (Koša), Zver (Škedelj), Šnurer, Logar, Baša. Viator : Bakovci Triglav 7 : O Ljubljana - Igrišče Ljubljane, gledalcev 100. Sodnik: Mihalič (Koper). Strelci: 1 : 0 Andželkovič (20), 2 : 0 Pate (23-11 m), 3 : 0 Štrbac (42), 4 : 0 Kline (45), 5 : 0 Štrbac (57), 6 : 0 Djukič (65), 7 : 0 Zore (69). Bakovci Triglav: Talaber (Pleteršnik), Slana, Cbr (Šajt), Donša (Zadravec), Bagola, Recek, Faršang, Fras, Fajdiga, Bači, Meolic. Tretja državna nogometna liga V Ljubljani je bil prvi pozivni turnir za igralce do 15 let. Med 25 tekmovalci so sodelovali tudi Len-davčani. Najuspešnejši je bil Utro-ša, ki je zasedel četrto mesto med posamezniki ter drugo skupaj s Činčem v dvojicah. Činč je bil šesti, Kutnjak pa sedmi. (F. B.) Pomurska poletna teniška liga Skraban zanesljivo vodi Lesoplast: Kerna 5 : O Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 350. Sodnik: Bukovec (Lendava). Strelci: 1 : 0 Časar (40), 2 : 0 Škaper (63), 3 : 0 Malačič (77), 4 : 0 Škerlak (79), 5 : 0 Časar (88). Lesosplast: Zver, Šebk (Čerpnjak), Ulen (Kardoš), Škerlak, Živič, Sukič (Kerec), Kutoš, Krančič, Časar, Škaper, Malačič. Koma: Maučec, D. Banfi, Vinčec, Kološa, B. Banfi, Bransberger (Kuronja), Gregorec, Sočič, Gjergjek (Vlaj), Vučak (Bačič), Gomboši. Turnišče : Čarda 4 : 2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 350. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Kerec (19),'1 : 1 Tompa (44), 2 : 1 Bojnec (55), 3 : 1 Tompa (60), 3 : 2 Kerec (62), 4 : 2 Horvat (78). Turnišče: Dominko, D. Pucko, Tompa, Nežič, Bojnec, J. Pucko, Lackovič, Ternar (Škafar), D. Ritlop, A. Ritlop (Horvat), Zver (Mertik). Čarda: Špilak, Matuš, Gomboc (Titan), Jaklin, Antolin, Kerčmar, Vogrinčič, Cmor, Kerec, Čarni (Gjerek), Krapec. Odranci: Apače O: O Kajak kanu Miha Kreft državni in pokalni prvak Na reki Savi v Ljubljani je bilo državno kadetsko prvenstvo kaja-kašev in kanuistov v spustu. Med 74 tekmovalci se je izkazal član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga Miha Kreft, saj je ugnal vse tekmece, zasedel prvo mesto in postal državni kadetski prvak v kanuju. Poleg tega je Miha Kreft tudi zmagovalec tekmovanja kadetov za pokal Slovenije. To je vsekakor lep uspeh za tega mladega in nadarjenega tekmovalca. V organizaciji športnih delavcev s Petanjec bo v nedeljo, 16. septembra, na reki Muri od Petanjec do Bistrice državno prvenstvo v maratonu. (F. M.) V predzadnjem kolu tekmovanja v pomurski poletni teniški ligi je osvojil med tekmovalci brez poraza prvo mesto Peter Škraban (MS) in zanesljivo vodi s 162 točkami pred Primoržem Starčičem, 90, in Danijem Ulčarjem (oba Radenci), 74 točk. Med rekreativci je zmagal Babič v odsotnosti vodeče- 2. SNL Rezultati - 4. kole: Bakovci Triglav: Drava 1: 2 Nafta: Renče G. brda 6:1 Aluminij: Jadran 3 : 3 Železničar: Livar 0 : 0 Dravinja : Tabor: 0 : 0 Feroterm : Elan 0 : 2 Beta krajina: Viator prei. Zagorje: Dravograd prel. Rezultati - 5. kolo: Livar: Nafta 2 : 0 ga Mihe Potočnika. Vodi Miha Potočnik (Rakičan) s 156 točkami pred Sašom Babičem (MS), 154, in Milanom Žnuderlom (GR), 105 točk. Med seniorji je zmagal Franc Maučec pred Lojzetom Filipičem in Edijem Starčičem. Vodi Stane Toplak (Radenci) s 104 točkami pred Francem Maučecem (Bakovci), 95, in Edijem Starčičem (Radenci), 83 točk. Med ženskami je zmagala brez poraza Jožica Ternar (Beltinci), ki vodi s 57 točkami pred Darjo Vršič (Segovci), 38, in Tadejo Ternar (Beltinci), 36 točk. Pri mešanih parih zanesljivo vodijo Bel-tinčani. Na prvem mestu sta Tadeja in Tomi Ternar s 141 točkami pred Jožico in Stankom Ternarjem, 132, ter Marijo in Lojzetom Filipičem (GR), 77 točk. (F. M.) Golf Golf klub Moravske Toplice je pripravil prvo družinsko tekmo »Texas scramble« v golfu. Sodelovalo je 28 tekmovalcev in tekmovalk. Največ bruto točk sta osvojila Eržebet in Ludvik Vereš (33). V kategoriji neto A (HOP 0-22) sta bila najboljša Vanja in Ernest Bran-sberger (48) pred Judito in Dušanom Bencikom (48) ter Nado in Ljubomirjem Kološo (42). V kategoriji neto B (HCP 23-36 in Dl) sta zasedla prvo mesto Jože in Marko Pucko (54) pred Majdo in Matejem Šiftarjem (45) ter Cvetko in Markom Mandičem (44). (F. M.) Viator: Bakovci Triglav 7 : 0 Dravograd:Aluminij 2:1 Elan: Zagorje 0:2 Tabor: Feroterm 1 : 3 Renče: Dravinja 1: 0 Drava: Železničar 0 : 2 Jadran: Bela krajina 2: 0 Livar 1. Gorica 5 3.2 0 10:1 11 Dravograd 4 3 1 0 10:4 10 Zagorje 4 3 1 0 7:3 10 Železničar 5 3 1 1 8:6 10 Viator 4 2 1 1 11:3 7 Bela krajina 4 2 1 1 6:4 7 Aluminij 5 2 1 2 8:7 7 Jadran 5 2 1 2 7:10 7 Nafta 5 2 0 3 17:9 6 Dravinja 5 1 3 1 4:2 6 Renče 5 2 0 3 9:14 6 Bakovci 5 2 0 3 6:16 6 Tabor 5 1 1 3 3:6 4 Drava 5 1 1 3 5:9 4 Feroterm 5 1 0 4 6:10 3 Elan 5 1 0 4 4:17 3 3. SNL Rezultati - 4. kolo: Turnišče: Čarda 4 :2 Odranci: Apače 0:0 Bistrica : Hotiza 3 :1 Lesoplast: Kerna 5:0 Dobrovnik: Veržej 1:3 Tromejnik: Beltinci 4:2 i. Rakičan: Črenšovci 2:1 3 Lesoplast 4 4 0 0 14:2 12 Turnišče 4 4 0 0 14:7 12 Odranci 4 3 1 0 7:3 10 Čarda 4 3 0 1 12:5 9 Črenšovci 4 3 0 1 13:7 9 Rakičan 4 2 0 2 8:5 6 Veržej 4 2 0 2 8:7 6 Beltinci Bistrica Tromejnik Hotiza Kerna Apače Dobrovnik. 4 1 1 4 1 1 4 1 0 4 1 0 4 1 0 4 0 1 2 2 3 3 3 3 4 6:7 6:9 6:10 4:10 4:12 4:11 3:14 4 4 3 3 3 1 0 4 0 0 1. MNL MS Rezultati - 2. kolo: • Bratonci: Goričanka 4 : 1 Makoter: Ižakovci 1 : 1 Gančani: Grad 0: : 1 Roma: Slatina 2 : 1 Cankova: Motvarjevci 1 :1 Serdica: Tišina 0 :1 Roma 2 2 0 0 8:3 6 Tišina 2 2 0 0 4:0 6 Grad 2 2 0 0 3:1 6 Serdica 2 1 0 1 9:2 3 Goričanka 2 1 0 1 5:5 3 Slatina 2 1 0 1 2:2 3 Bratonci 2 1 0 1 5:10 3 Makoter 2 0 1 1 2:3 1 Ižakovci 2 0 1 1 2:5 1 Cankova 2 0 1 1 1:4 1 Motvarjevci 2 0 1 1 3:7 1 Gančani 2 0 0 2 0:2 0 1. MNL Lendava Rezultati - 3. kolo: Lakoš: Polana 1 :1 Mostje: Renkovci 1: 1 Čentiba: Petišovci 1 : 1 Nedelica: Olimpija 6 :0 Panonija Gumi center prost Lakoš 3 2 1 0 8:4 7 Nedelica 2 2 0 0 10:1 6 Polana 2 1 1 0 5:2 4 Mostje 3 1 1 1 6:6 4 Petišovci 3 1 1 1 7:8 4 Panonija G. c. 2 1 0 1 2:4 3 Olimpija 3 1 0 2 3:9 3 Čentiba 3 0 1 2 2:4 1 Renkovci 3 0 1 2 3:8 1 2. MNL MS Rezulati - 2. kolo: Bogojina: Ljutomer 6 :2 Lipa: Pušča 3 : 1 Hodoš : Šalovci 1: :2 Dokležovje: Rotunda 6: 0 Radgona prosta Bogojina 2 2 0 0 14:4 6 Šalovci 2 2 0 0 6:4 6 Dokležovje 1 1 0 0 6:0 3 Hodoš 2 1 0 1 6:3 3 Lipa 2 1 0 1 6:5 3 Radgona 1 1 0 0 2:1 3 ' Ljutomer 2 0 0 2 3:8 0 Pušča 2 0 0 2 3:11 0 Rotunda 2 0 0 2 1:11 0 2. MNL Lendava Rezultati - 2. kolo: Graničat: Veterani 0 : 6 Nafta (V|: Kapca 0:0 Dolina: Žitkovci 0:3 Veterani (T) 2 2 0 0 10:1 6 Nafta (V) 2 1 1 0 2:0 4 Žitkovci 2 1 0 1 3x 3 Graničar 2 1 0 1 2:7 3 Kapca 2 0 1 1 1:4 1 Dolina 2 0 0 2 1:5 0 Pomurska liga MN Mister baby 2 2 0 0 13:3 6 Kupšinci 2 2 0 0 5:3 6 Prosečka vas 2 1 0 1 8:4 3 Tropovci 2 1 0 1 7:3 3 Bulls TMK 2 1 0 1 9:6 3 Mladinec 2 1 0 1 6:7 3 Černelavci 2 1 0 1 9:11 3 Videm 2 1 0 1 6:8 3 Junior SNV 2 1 0 1 3:7 3 Krajna G. M. 2 0 1 1 2:5 1 Triglav 2 0 1 1 2:8 1 Debel 2 0 0 2 3:8 0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik. Mihelič (Voličina). Odranci: Marič, Kreslin (S. Virag), Kerčmar (Borovič), R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Pozderec (Jerebic), Sil. Hozjan, B. Berendijaš, D. Virag, Zadraa-vec, Kavaš. Apače: Fridau, Cvajdik, Muhič, Topolinjak, Fifolt, M. Šunko (Potočnik), Pehan, M. Šemrl, Grilanc, B. Šemrl, M. Šunko (Krapša). Bistrica: Nograd Hotiza 3 :1 Srednja Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 200. Sodnik: Habjanič (MS). Strelci: 0 : 1 Gjerkeš (2), 1 : 1 Kustec (6), 2 : 1 Kramar (70), 3 : 1 A. Kolenko (90). Bistrica: Kusek, Žižek (Lebar), Kramar, R. Kolenko, Cigan, Fifonja, Ozbetič (Gruškovnjak), Biro (A. Kolenko), Zver, Vickovič, Kustec. Nograd Hotiza: Žižek, Kulčar, Jakšič, Horvat, Farkaš, Koudila, Gjerkeš, Prša, Lackovič, Ritlop, Ščančar. Tromejnik: Beltinci 4 : 2 Kuzma - Igrišče Tromjenika, gledalcev 200. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 0 : 1 M. Horvat (8), 1 : 1 Zorica (28), 2 : 1 A. Šalamon (27), 3 : 1 Kovač (46), 4 : 1 B. Horvat (47), 4 : 2 Gaborm (62). Tromejnik: Zver, Pelcar, Šinko, B. Horvat (Hajdinjak), J. Horvat, Zorica, A. Šalamon, Bokan (B. Šalamon), Sukič, Kovač (Zrim), Smodiš. Beltinci: Zadravec, Zlatar, Mertuk (Majcen), D. Horvat, Erjavec, Balažič, Muller, Antolin, Gabor, M. Horvat, Rešetar (Virag). Rakičan : Črenšovci 2 : 3 Rakičan - Igrišče Rakičana, gledalcev 200. Sodnik: Šegula (Dornava). Strelci: 0 : 1 Vori (7), 1 : 1 Žilavec (14), 1 : 2 E. Plej (37), 2 : 2 Holcman (41), 2 : 3 E. Plej (64). Rakičan: Karoli, Vogrin, Žekš, Rantaša, B. Bagari, Holcman, M. Bagari (Legen), Žilavec, Sraka (Horvat), Koltaji, Kosi (Kranjec). Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman (Zelko), Kustec, Kolar (Šobak), Hozjan, Kreslin, Tratrnjek, E. Plej, Vori, De. Horvat (Graj). Dobrovnik: Veržej 1 : 3 Dobrovnik - Igrišče Dobrovnika, gledalcev 200. Sodnik: Vozlič (Rogaška Slatina). Strelci. 0 : 1 Novak (17), 0 : 2 Pučko (23), 1 : 2 Gone (87), 1 : 3 Špilak (88). Dobrovnik: Jurovič, Kovač (V. Šooš), Torma*(Varga), A. Horvat, Laci, L. Horvat, Šabjan (Somi), Car, Laszlo, Gone, L. Šooš. Veržej: R. Hanžekovič, Pučko (Špilak), A. Hanžekovič, D. Puhar (Rajh), Osterc, Fras, Vidmar, Sunčič, B. Puhar (Panič), Novak, Habjanič. Nogomet V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je soboška Mura v Čakovcu premagala tamkajšnjega prvoligaša z 2 : 1. Strelca za Muro sta bila Vogrinčič in Čauševič. V ekipi Mure so igrali tudi Blatnik, Reljič, Kokol, Kadrič in Božak, ki so na preizkušnji pri Muri. (F. H.) V četrtem kolu prvenstva v prvi slovenski mladinski nogometni ligi je soboška Mura v Puconcih premagala Koper z 2 : 0. V petem kolu je Mura igrala z Aluminijem v Kidričevem 1 :1. V prvi slovenski kadetski nogometni ligi pa je Koper premagal Muro z 1 : 0, kadeti Mure pa so premagali Aluminij z 2 : 0. V četrtem kolu druge slovenske mladinske nogometne lige je Nafta iz Lendave igrala z mariborskim Železničarjem 3 : 3. V drugi slovenski kadetski ligi pa je železničar visoko s 7 : 0 premagal Nafto. (F. M.) V drugem kolu pokalnega tek- movanja na območju MNZ Lendava so igrali: Čentiba: Renkovci 4 : 2, Turnišče : Nograd Hotiza 4:1, Petišovci: Veterani (Turnišče) 1 : 3, Polana : Dobrovnik 2 : 4, Olimpija : Nedelica 0 : 3. (F. M.) V prijateljski nogometni tekmi so premagali veterani Dobrovnika veterane Csesztrega iz Madžarske z 2 : 0. Srečanje sodi v okvir dolgoletnega sodelovanja med obema kluboma. (F. B.) ni 30. avgust 2001 ŠPORT i» Sah V Štrigovi je bil konectedenski šahovski turnir, ki ga organizira ŠD Radenska Pomgrad iz M. Sobote. Med 108 šahisti je zmagal Dejan Zečevič (Hrvaška) z 8 točkami. Najboljši pomurski šahist Boris Kovač je zasedel s 6 točkami 14. mesto. Lea Števanec je bila kot najboljša ženska s 5,5 točke na 29., Miha Gomboc kot najboljši mladinec pa s 5,5 točke na 30. mestu. ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira 7. septembra ob 17. uri v prostorih gostišča Zvezda v M. Soboti odprto prvenstvo v počasnem šahu. Podrobnejše informacije po tel. št. 041 854 821 (Rade Staševič). (F. M.) V organizaciji društva Žarek je bilo v M Soboti kvalifikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo invalidov v šahu. Zmagal je Tomislav Špilak s 6,5 točke in se uvrstil na državno prvenstvo. Davorin Drvarič je bil s 4,5 točke peti, Bojan Poredoš pa s 4 točkami osmi. (T. K.) Triatlon V avstrijski Radgoni je bilo 13. tradicionalno tekmovanje v triatlonu (plavanje, kolesarjenje, tek). Med več kot 50 tekmovalci je zasedel Bojan Brus v absolutni kategoriji četrto, Zdravko Mauko (oba TS Radenska) pa osmo mesto. (F. M.) Atletika____________________ Pionirji AK Pomurje veliko obetajo Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote ima zelo perspektivno mlado generacijo atletinj in atletov, ki obetajo klubu svetlo prihodnost. Tretje mesto pionirjev in četrto pionirk v skupnem seštevku je namreč zadosten razlog za optimizem. Na finalu APS v Velenju so osvojili mladi soboški atleti kar devet odličij: prva mesta Karmen Grnjak v skoku v višino (162 cm), David Horvat v teku na 800 m (2:05,80) in moška štafeta 4 x 100 m (47,66), za katero so nastopili Robi Kreft, David Aster, Igor Arvaj in Gregor Kranjec; ženska štafeta 4 x 300 m (Laura Korčulanin, Diana Smej, Tina Gutman in Amela Zekovič) je bila z rezultatom 3:13,30 druga; tretja mesta pa so zasedli: Lučka Cvetko na 800 m (2:24,10), David Aster na 300 m (45,76), Robi Kreft v skoku v daljino (561 cm), Gregor Kranjec v teku na 100 m (11,95) in Anja Cipot v skoku v daljino (497 cm). To je eden največjih uspehov pionirske atletike v zgodovini kluba. Ob tem velja izraziti pohvalo tudi trenerjem. Andreju Brinarju, Radosavu Jokanoviču in Tiborju Lebarju. (G. G.) Hitrostno rolanje - DP v Murski Soboti______________ Jasna Šantavec šestič državna prvakinja Zveza za hitrostno rolanje Slovenije, ki jo vodi predsednik Ladislav Solarič iz Dobrovnika, vključuje pet klubov in ima registriranih 85 tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi igrata pomembno vlogo prekmurska kluba - Roller klub M. Sobota in ŠD Dokonča Lendava, ki imata v svojih vrstah nekaj odličnih tekmovalcev, ki se uveljavljajo tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Roller klub M. Sobota, ki deluje sedmo leto in ga vodi predsednik Štefan Šantavec, je v soboto pripravil na ploščadi pri BTC-ju v M. Soboti 8. državno prvenstvo v hitrostnem rolanju. To je prvič, da je bil organizator državnega prvenstva samo en klub. Sodelovalo je 57 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh petih klubov, med njimi je bilo 16 tekmovalcev Roller kluba M. Sobota in 9 ŠD Dokonča iz Lendave. V ekipni konkurenci so zasedli Sobočani s 559 točkami drugo, Len-davčani pa s 354 točkami tretje mesto. Od članov Roller kluba M. Sobota so se najbolje odrezali Jasna Šantavec, ki je zmagala med članicami na kratki in dolgi progi ter že šestič zapored postala državna prvakinja. Na dolgi progi med člani je zmagal Davor Šijanec in ubranil lanskoletni državni naslov, na kratki progi pa je bil tretji. Med starejšimi deklicami se je izkazala Tina Kuplen, ki je zmagala na kratki in dolgi progi ter ubranila lanskoletni državni naslov. Med najmlajšimi je bil izvrsten Blaž Šeruga, ki je zmagal na kratki in dolgi progi. Dve drugi mesti sta zasedla Timi Šeruga med najmlajšimi in Nastja Novak med začetnicami. Dvakrat tretji mesti so Zasedli: Katarina Jambor (ml. deklice), Dominik Kranjc (ml. dečki) in Sanja Novak (st. deklice). Tretje in četrto mesto je zasedla Lea Kovač Jadralno letenje Korpič in Grčar prvič več kot 500 km Člana jadralne sekcije Aerokluba M. Sobota Rajko Grčar in Damijan Korpič sta tekmovala na državnem članskem prvenstvu v jadralnem letenju v Keczkemtu na Madžarskem. V standardnem razredu je sodelovalo 25,tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov in 5 predstavnikov madžarske jadralne reprezentance. V dobrih tekmovalnih razmerah sta v devetih tekmovalnih dnevih v nekaj manj ko 100 urah sku (kadetinje). Dvakrat četrta sta bila Tamara Car (začetnice) in Filip Šte-fanec (ml. dečki). Četrto in peto mesto je zasedel Jernej Škrilec (mladinci). Peto in šesto mesto je pripadlo Daši Konje (kadetinje), dvakrat sedma pa je bila Martina Felkar (kadetinje). Od članov ŠD Dokonča iz Lendave je bila najuspešnejša Doris Solarič (ml. deklice), ki je zmagala na krajši progi in postala državna prvakinja, na daljni pa je bila druga. Dvakrat drugi mesti sta zasedli Manuela Bogdan (st. paj preletela 5500 kilometrov. Nalogo FAI-diamant trikotnik v skupni dolžini 512,3 km sta uspešno opravila in tako kot prva člana soboškega aerokluba s klubskimi jadralnimi letali obletela več kot 500 km in s tem pridobila FAI-diamant. V tekmi za državno prvenstvo Slovenije je Grčar zasedel 13., Korpič pa 16. mesto. Razlika v točkah v primerjavi z najboljšimi je bila vsega 800 točk od skupno 7000 točk. Grčar je deklice) in Mojca Duh (kadetinje). Druga na krajši progi je bila tudi Tanja Koren (mladinke). Drugo in tretje mesto je zasedet med najmlajšimi Vivien Feher. Dvakrat tretja sta bila talija Novak (začetnice) in Miran Rožman (mladinci). Četrti je bil David Solarič (st. dečki) na krajši krogi. Peto in šesto mesto pa je zasedla Monika Gone (kadetinje). Tekmovanje je popestrila akrobatska skupina rolarjev iz Madžarske. Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker bil do sedmega tekmovalnega dneva na odličnem šestem mestu, z zu-najletalskim pristankom pa si je dobro uvrstitev pokvaril. Sicer pa sta dosegla najboljši rezultat četrti tekmovalni dan na kratki progi, ko je bil Grčar tretji, Koprič pa četrti (naloga 256 km, povprečna hitrost 90 km na uro). Poznalo se je, da so prišla na dolgih letenjih do izraza nova jadralna letala, ki so hitrejša in izgubljajo manj višine. (F. M.) Šport od tod in tam Rokoborba - V češkem Chomuto-vu je bil mednarodni kadetski rokoborski turnir grand prix. Sodelovala sta tudi Jure Kuhar (76 kg) iz Murske Sobote in Mitja Sedmak (85 kg) iz Ljutomera ter se odlično odrezala. Kuharje tremi zmagami zasedel prvo mesto, Sedmak pa je zmagal štirikrat in bi prvi. (F. M.) Namizni tenis - Na prvem odprtem prvenstvu Mengša za člane do 21 let so sodelovali med 45 tekmovalci iz 15 slovenskih klubov tudi 4 Prekmurci. Najuspešnejši med njimi je bil Koščak (MTS), ki je v polfinalu izgubil z zmagovalcem turnirja Piljkom z 2 : 4 in zasedel tretje mesto. Med osmerico sta se uvrstila Ropoša in Ocepek (MTS), med štiri-indvajseterico pa Gider (Kerna). (M. U.) Kegljanje - V povratni mednarodni tekmi so kegljači Radenske premagali Leoben iz Avstrije z rezultatom 15:9 (7009 : 6886). Najuspešnejši je bil Franc Šebja-nič, ki je dosegel z 951 podrtimi keglji osebni rekord. Posamezni izidi: Kos : Horvat 824 : 895, Kovačič : Steinmetz 932 : 884, Drvarič : Schweinegger 830 : 922, Šalamun : Sorta 785:807, Kuzma: Smodiš 928 : 840, Harc : Kamper 885 : 873, Šebjanič : Scheifinger 951 : 865 in Borovič : Linzer 874 : 800. (F. M.) Tenis - V Ljutomeru je bilo jubilejno 10. občinsko teniško prvenstvo. Rezultati - do 25 let: 1. Kolbl (Ljutomer), 2. D. Vargazon, 3. Mesarič (oba Cven); do 45 let: 1. S. Štuhec (Ljutomer), 2. J. Vargazon (Cven), 3. B. Štuhec (Ljutomer); do 55 let: 1. Makoter (Cven), 2. Zidar (Ljutomer), 3. Ficko (Kamenščak); nad 55 let: 1. Šoštarič, 2. Berce, 3.-4. Kaurin in Rožman (vsi Ljutomer); dvojice: Janko in Darko Vargazon (Cven), 2. Šumak - Kaurin (Ljutomer), 3. Ficko - Šoštarič (Kamenščak Ljutomer). (N. Š.) Športni ribolov - Končano je bilo tekmovanje v lovu rib s plovcem v državni ligi, kjer sodelujeta med 12 ekipami tudi RD G. Radgona in RD M. Sobota. Po šestih krogih tekmovanja je osvojila naslov prvaka RD Kostanjevica s 97 točkami pred SD Ptuj, 134,5, in RD G. Radgona, 139 točk. RD M. Sobota je zasedla s 159,5 točke osmo mesto. (F. M.) Ob 40-letnici PD Gornja Radgona Tabori planincev - stalna vzgojna oblika dela Planinsko društvo Gornja Radgona, ki ga uspešno vodi predsednica Elica Koroševič, letos praznuje pomemben jubilej - 40-letnico delovanja. Društvo sodi med najaktivnejša slovenska planinska društva in ima v svojih vrstah nekaj zelo zagnanih planincev, ki so s ponosom proslavili letošnji jubilej. Med te gotovo sodijo vsi dosedanji predsedniki: Ivan Bombek, Alenka Bom-bek, Marko Golar, Franc Slekovec, Bruno Vajzman, Rudi Babošgk in Elica Koroševič (že drugič). V svojih vrstah imajo kar 17 planinskih vodnikov, mentorjev in inštruktorjev planinske vzgoje. Društvo se je uveljavilo z odlično organizacijo raznih pohodov, med katerimi velja posebej omeniti Pohod treh src v Radencih, ki so ga letos organizirali že enajstič in sovpada s tradicionalnim Tekaškim maratonom treh src, na njem pa je sodelovalo rekordnih 2910 pohodnikov. Planinsko društvo Gornja Radgona namenja posebno skrb izobraževanju vodnikov in markerjev ter osnovnemu planinskemu izobraževanju osnovnošolskih otrok v okviru planinske šole v krožkih na osnovnih šolah in planinskih taborih. Od leta 1988 organizira društvo planinska taborjenja za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Doslej so pripravili 6 zimskih in 18 poletnih taborjenj. Po letne tabore mladih planincev orga nizirajo skupaj z združenimi planinskimi društvi Savinjske, s katerimi zelo dobro sodelujejo, saj sami ne bi mogli organizirati tovrstnih taborov. Dosedanji skupni poletni tabori so bili: v Tamarju, Jezerskem, Kam-‘ niški Bistrici, Klemenči jami, Uskovnici, Logarski dolini, Naravski Ledini, Pokljuki, Koprivni, Medvodju, Podvolovljeku, Završnici in letošnji' v Dovjem pri Mojstrani, ki se ga je udeležilo skupaj okrog 500 mladih, od tega 80 iz PD Gornja Radgona. V preteklih letih so tako Radgončani omogočili osemdnevno taborjenje blizu 800 otrokom in mladini. Planinci iz Savinjske in Gornje Radgone se občasno tudi srečujejo in ocenijo sodelovanje, zlasti skupna taborjenja. Tako srečanje je bilo pretekli petek na Kapeli (četrto po vrsti), ki ga je pripravilo PD Gornja Radgona. To priložnost smo izkoristili za kratek pomenek z nekaterimi planinci. Milan Polauder - PD Zabukovica - koordinator planinskih taborov: »S planinskimi tabori mladih smo začeli leta 1983, za kar sta bila pobudnika Fanika Lapornik iz Laškega in Adi Vrečar iz Celja. Prve tabore smo imeli v Logarski dolini, potem pa smo jih razširili tudi na druga območja Slovenije. Doslej se je udeležilo naših planinskih taborov okrog 500 mladih ter okrog 120 mentorjev in drugega osebja. S tabori bomo nadaljevali, saj se pojavljajo nova društva, interesi in mladi, ki želijo sodelovati. Poleg tega imamo na voljo velike šotore, zelo dobro kuhinjo s plinskim štedilnikom in drugo potrebno opremo. Lani šmo imeli poleg šolskih izmen tudi mednarodno mla dinsko izmeno in prvič mladinsko družinsko izmeno.« Rudi Babošek - PD Radgona: »Poletni mladinski tabor, ki ga vsako leto organiziramo na različni lokaciji, je naš skupni projekt z Medobčinskim planinskim odborom Savinjske, ki je za nas velikega pomena, saj bi sami težko pripravili takšen tabor. Z združenimi moč mi pa lahko uspešno realiziramo taborjenja v velikih šotorih, ki jih postavimo v začetku julija in razdere-mo na koncu avgusta. Tako lahko omočimo taborjenje osmim ali devetim izmenam mladih. Letos je bilo v taboru 80 naših otrok in 20 članov tehničnega osebja. V zahva- lo za to uspešno sodelovanje s planinci iz Savinjske smo pripravili tudi srečanje na Kapeli, kjer bomo v sproščenem pogovoru ocenili naše skupno, delo.« Natalija Marovt - PD Dobrovlje - Braslovče: »Projekt organiziranja poletnih planinskih taborov, pri katerem sodelujejo poleg planinskih društev iz Sa-vinjske tudi planinci iz G. Radgone, je edinstven v Sloveniji in jim ga zavidajo tudi v drugih planinskih društvih. V naših društvih imamo veliko sposobnih organizatorjev, ki uspešno delajo pri vzgoji mladih planincev, s tem pa tudi širimo ljubitelje narave. Mislim, da so naša srečanja koristna, saj si na njih lahko marsikaj povemo bolj sproščeno kot na sestankih, ocenimo naša prizadevanja in damo tudi kakšno novo pobudo za naše delo.« Marjan Kokol - PD Radgona: »Pred štirinajstimi leti sem opravil vodniški izpit in od takrat naprej aktivno sodelujem pri raznih planinskih akcijah, pohodih in taborih. Mislim, da so poletni mladinski tabori zelo lepa stvar za otroke v času šolskih počitnic, saj se marsikaj naučijo in nismo računali, da se bodo tabori tako razvili, zdaj pa so dane vse možnosti, da jih razvijamo naprej.« Marjan Golja - PD Radgona: »Mislim, da je skupna organizacija projekta poletnih planinskih taborov zelo posrečena zadeva, saj te zahtevne naloge eno planinsko društvo ne bi seznanijo z lepotami narave, mi pa lahko koristno preživimo poletni dopust v naravi, zato podpiram organiziranje takih poletnih taborov mladih planincev. Tudi občasna srečanja so lahko koristna za vse nas, čeprav nimajo delovnega namena. Vsaka ocena in pobuda v sproščenem pogovoru nam lahko koristi.« Dušan Šip - PD Žalec: »Za nas planince so pomembnejši poletni mladinski tabori kot srečanja, čeprav so tudi ta koristna. Na njih se srečujemo stari prijatelji, ki skupaj organiziramo tabore, si razdelimo delo, poiščemo finančna sredstva in zberemo otroke na našem območju, potem pa izpeljemo planinski program. V planinskih taborih sodelujejo od leta 1984 in smo bili vsako leto zraven, razen za časa slovenske vojne, ko smo organizirali tabor na Okrešlju. Pri projektu uspešnega organiziranja poletnih planinskih taborov ima največ zaslug Milan Polauder. V začetku zmoglo, tudi zaradi stroškov ne. Mislim, da bi s tovrstnim organiziranjem poletnih planinskih taborov morali nadaljevati in tako omočili čim več mladim planinsko vzgojo, za katero kažejo vedno več zani-manja. Pozitivno gledam tudi na naša občasna srečanja s planinci iz Savinjske, saj se med seboj spoznavamo, v sproščenem pogovoru ocenjujemo naše akcije in se dogovarjamo o prihodnjih nalogah.« Feri Maučec Strelstvo | V Presiki je bil četrti strelski turnir MK-lige. Po četrtem turnirju vodi SD Gančani z 72 točkami pred Tišino, 64 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Dušan Ziško (Tišina) s 707 krogi pred Andrejem Erjavcem (Gančani), 704 krogi. (F. B.) 20 MULARIJA 6. september 2001 WNK a dUd Nekega dne je na babičino dvorišče pritacala majhna muca, ki je milo javkala. Zasmilila se nam je, zato smo jo obdržali. Ime sem ji dala Maca. Je zelo lepa. Njen kožuh je sive barve s temnimi progami. Po trebuhu pa je bela s črnimi lisami. Njen rep je črn in z njim maha, kot da bi bil pahljača. Ima svetlo zelene oči, smrček roza rdeče barve, uhlji pa so majhni in štrleči. Brki so dolgi in ne mara, da primes zanje. Tačke so črne. Rada si brusi kremplje po deblih dreves, včasih pa tudi po stolu v kuhinji. Takrat je stara mama nanjo zelo jezna. Rada se igra. K stolu je privezan cofek, s katerim se je igrala že, ko je bila majhna. Ko je vesela, se motovili pod nogami, skače na kavč in hoče, da jo pobožaš, nato pa prede. Velikokrat dremlje in tisti čas je bolje, da je ne motim, ker lahko stegne šapo in pokaže svoje ostre kremplje. Z njimi me je že večkrat oprasnila. Je zelo izbirčna, saj vzame samo tisto, kar je njej dobro. Najraje ima mačje brikete, meso in mleko, vendar ji tudi to včasih ne ugaja, zato ji moramo dati še kaj boljšega ali pa nič. Vesela je, če ujame kakšno miš. Potem jo prinese k vratom in mijavka, kot da bi nam hotela povedati, naj vidimo, kaj je ujela. Ko ima mladiče, ne pusti nikogar k sebi in k muckom. Včasih je tudi poredna. Velikokrat pa me razveseli, zato jo imam zelo zelo rada. Blažka Smodiš, 6. raz., OŠ Beltinci ^cu^^ruid j^l^dfMd fcdUtj^ v- Naj bo vsak vaš korak varen, srečen, uspešen ... (Foto: J. G.) Doma smo v bloku, zato ne moremo imeti vseh živali, ki bi jih radi videli v svoji bližini. Lahko pa imamo na primer želvo in res jo imamo. Pravzaprav je to želvak, ki smo ga poimenovali Trdonja. Zelo ga imam rada in on mene. Ko sem jezna, me pomiri. Z njim se igram tako, da pritisnem prst na akvarijsko steklo, on pa pritisne nanj svoj nosek. Tudi trkam po akvariju, da hodi za zvokom. Zjutraj pa me zbudi namesto budilke. Ko je treba vstati, veselo pleza po akvarijskem steklu in prosi hrano. Pri tem je zelo izbirčen. Je samo rakce in hrano v paličicah. Včasih vzame tudi solato in jagode pa tudi korenje, čokolado in kekse. Sladkih stvari mu rajši ne dajem, ker bi mu lahko škodile. Trdonja je vesel in razigran. Vsak dan ga vzamem iz akvarija in ga spustim, da se sprehodi po sobi. To mu je zelo všeč. Vodo mu zamenjam vsak drugi dan, njegov oklep pa očistim enkrat tedensko. Trdonja zna tudi plesati. V akvariju se drgne ob kamen in pri tem miga z zadnjico. Je precej hitra želva, saj prehiti še mene, če zelo počasi hodim po sobi. Kot pri vseh rdečevratkah se tudi njemu koža lušči. Z oklepa mu pada povrhnjica. To ni nič takega, ampak gre za neke vrste levitev. Oklepa namreč ne bi mogel pustiti in oditi, saj je lepo zaraščen z njegovim okostjem. Ko je v nevarnosti, se skrije pod oklep, luknje pa zapre z nogami in re pom. In še njegov opis: je zelene barve, vmes ima nekaj belih ozkih lis, na vratu pa ima rdeči lisi, vse to je značilno za rdečevratke. Ima velik oklep, ki je svetlo in temno zelene barve. Rastejo mu dolgi kremplji, s katerimi lahko hudo popraska. Ušes nima, namesto nosa pa ima dve luknjici. Kratke noge so dovolj za plavanje in-rep tudi. Trdonjo imam zelo rada in bom skrbela zanj, dokler bo živ. Njegova življenjska doba lahko traja več kot dvajset let. Eva Emeršič, 5. b, OŠ II M. Sobota Lačni medved glasno stoka, ker ni medu in ne soka. Nekaj časa čaka, pa ga sliši sraka. Prinese potno skledo meda, zraven pa še palico leda, ki izpod sklede gleda. Matija Fašalek, 3. raz., OŠ Radenci d jtootiA Srna hodi naokrog, da bi našla svoj obrok. Zajček skače sem in tja, spati se mu večne da., Lisica je kuro ulovila, z njo bo lonec napolnila. Faza, fazan, dober dan! Zakaj si ves zaspan? Volk pozimi lačen stika, namesto hrane bo veliko joka. Sara Vidmar, 3. raz., OŠ Radenci Naša muca Maca je hitra kot taca, razigrana kot raca, je kot prava faca in poredna kot kraca. Naša muca Maca rada se lovi in še rajši kje na samem spi. Njena slast je klobasica in vse to je resnica. Miša Vaupotič, 5. raz., OŠ Tišina ZEi~)E l/J sozjao ' Osnovna šola Veržej je gostila to poletje že drugo leto zapored jezikovno poletno šolo KEKEC - CTJ, ki jo organizira Center za tuje jezike iz Ljubljane. Tečajniki iz okoliških krajev od Radenec do Lendave in od Murske Sobote do Ljutomera so se učili angleščine, nemščine in italijanščine. Huda pripeka ni motila skupine za učenje angleškega jezika pri zavzetem učenju. Na učnem obhodu po Veržeju so si za trenutek izposodili kar tla in v svoje načrte Veržeja pridno vpisovali izraze za spomenik, cerkev, gostilno ... T0 3E M l Z/ TO Cie A (J A_ Medtem je skupina »velikih Angležev« že prispela do slaščičarja, ki jim je s sladoledom ohladil vroč učni dan. Podoben obhod so opravili tudi člani skupine »mali Nemci«, »veliki Nemci« pa so imeli posebno nalogo - intervjuvali so dva veržejska gostilničarja in pozneje v razredu poročali, kaj so izvedeli. Pa skupina za italijanščino? Ti so se nekako po francosko izmuznili objektivu. Kdo ve, morda zato, ker je njihova učiteljica Kristina tudi profesorica francoščine. Ali pa jim je pri tem pomagal veržejski tečajnik Rene, ki kot domačin pozna kakšne bližnjice do najdebelejših senc v tej pasji vročini? Iz zanesljivih virov vemo le to, da so se najdlje zadržali pri slaščičarju in si menda privoščili tudi večje porcije sladoleda kakor drugi - Italijani pač! 080 1234 v. ttceU ftd uitvucete No, Kekec (mag. Velemir Gjurin) ni delal razlik - vsem je podelil zaslužena spričevala, potem pa si skupaj s starši in gosti ogledal zabavno trijezično sklepno predstavo. VITA GAČEŠA 'TOM pri WM5 HUZHAČe« Klic - VSAK DAN OD DO 20' Vem, da imate na vsaki šoli računalnik (mnogi tudi doma) in v programu tudi internet. Veselilo bi me, če bi vaše spise, pesmice ' in drugo (lahko tudi fotografije, »obdelane« kot 200-220 dpi) pošiljali s pomočjo elektronske pošte; če je mogoče, naj bodo besedila v wordu 2000. Za vas je rezerviran predal vestnik.jg@email.si In če ste spregledali, risbe naj bodo v največji velikosti formata A4. Hvala za sodelovanje, lep'pozdrav in vse najboljše v novem šolskem letu Jože Graj VESHK 6. september 2001 NA SCENI Bobnar leta v delavnici za tolkala Prejeli smo... V MIKK-u se je prejšnji teden končala poletna enotedenska delavnica za učenje igranja na tolkala. Mentor Miran Celec iz Murske Sobote je v goste pripeljal Roberta Jambrošiča z zagrebške Rock akademije, ki je bil res prava učna knjiga za dvanajst udeležencev delavnice. Jambrošič je bil že razglašen za bobnarja leta na Hrvaškem, med drugim pa je bil njegov mentor tudi sloviti Krtino Levačič. Podobne delavnice kot v Murski Soboti je imel Jambrošič že v Zagrebu in na Braču, drugače pa je glasbeno izredno aktiven kot član big bandov v Čakovcu in Koprivnici, Varaždin Jazz Bandu in skupini Fast Food. Glasbene delavnice, ki jih vodi Celec, potekajo že od aprila letos, in’ se bodo nadaljevale vsako šolsko leto. V glavnem potekajo v MIKK-u, zasebno pa tudi pri njemu doma. Število udeležencev stalno narašča, saj jih je bilo na začetku šest, sedaj pa jih je že ducat. V vsaki poletni delavnici bo gostoval kakšen znani glasbenik, sedaj pa se učenci in mentor pripravljajo na dva nastopa, ki naj bi bila odigrana do konca tega leta v prekmurski prestolnici. Prizorišče naj bi bila grad ali grajska ploščad, razmišljajo pa tudi o igranju ha Mikloše-vem senju. Prav tako bodo imeli koncerte po klubih v Sloveniji, s katerimi ima MIKK stike. »Delavnice so smiselne, ker prej ni bilo ponudbe za tolkala v Soboti. Zelo sem zadovoljen z angažiranostjo in številom mladih. V končni fazi pa je to tudi moja služba, zato je zame toliko bolje, če je čim več ljudi,« pravi Celec. T. K. ■ Ciklus filmov M IKK-ovci so dobili, kot kaže, pred začetkom novega šolskega leta nov zagon, saj so pripravili v prihodnjih me- Johnnyja Deppa v MIKK-u secih izredno pester program, ki pa še ni dokončen. Začelo se bo s filmskimi sredami, v katerih bodo predvajali štiri filme priljubljenega igralca Joh-nnyja Deppa. 5. septembra se je že odvrtel film Ed Wood režiserja Tima Burtona iz leta 1994,12. septembra pa bo na sporedu film Dead Man kultnega režiserja Jima Jarmuscha (Night On Earth, Down By Law...) iz leta 1995.19- septembra sledi gangsterska drama Donnie Brasco režiserja Mika Newella iz leta 1997, v kateri nastopa ob Deppu še Al Pacino. Ciklus pa bo končan 26. septembra s filmom Fear and Loathing in Las Ve-gas režiserja Terryja Gilliama (mecena legendarne skupine Monty Py-thon) iz leta 1998. Začetek vseh filmov bo ob 18. uri. Sicer pa so v MIKK-u načrtno razdelili dneve v tednu posameznim rubrikam in dejavnostim. Ob ponedeljkih bodo vrteli risane filme, kot sta South Park in King Of The Hill, v torek si bo mogoče ogledati posnetke koncertov, ob četrtkih bodo potopisna predavanja, ob sobotah pa koncerti v živo. Tako je za 20. september že napovedano potopisno predavanje Matjaža Korenjaka o Kambodži in Vietnamu, 11. oktobra pa bo Renata Varga spregovorila o Čilu, Boliviji in Peruju. 13. oktobra bo koncert skupin AK 47 (Zagreb), Ex-klav-na (Kranj) in Anaeroba (Ljutomer), že 24. septembra pa bo predavala Manja Klemenčič o pridobitvi mednarodne štipendije in študiju v tujini. Treba pa je opozoriti še na eno: do konca septembra zbirajo v MIKK-u prijave mladih neuveljavljenih glasbenih skupin in didžejev za ciklus nastopov pod geslom Mali veliki oder. Med izbranimi bosta vsak«? soboto koncertirala dva benda in en didžej. T. K. ■ Ko pa bo - in enkrat vsekakor bo - dostojen mladinski center, seveda ... zadnjih slabih dveh letih je zaznati kvalitativni preskok v delovanju javnega zavoda - mladinskega centra - Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota (njegovo krajše in obenem vseslovensko, tukaj ne pretiravam, prepoznavno ime je MIKK Murska Sobota), to pa dokazujejo številne uspešno izvedene aktivnosti in animacija številnih prebivalcev, še posebej mladih. Čeprav statut omejuje njegovo delovanje na Mestno občino Murska Sobota, je vključil MIKK v svoje aktivnosti številne mlade, tudi iz drugih občin v Pomurju. Zaposleni v MIKK-u Murska Sobota si želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje, saj se nam zdi takšno delovanje vsekakor smiselno. Težave, ki se ob takšni programski politiki pojavljajo, pa so v prvi vrsti finančne narave, saj prevzemata celotno breme izvedbe programa MIKK (ki na številnih razpisih kandidira za finančna sredstva pri Uradu RS za mladino na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvu za kulturo in nekaterih drugih državnih institucijah) ter seveda njegov ustanovitelj - Mestna občina Murska Sobota. Seveda pa so tudi kadrovske težave, saj je v MIKK-u trenutno zaposlena samo ena oseba, še ena pa prek javnih del. Daleč premalo (naj mimogrede še omenim, da sistematizacije delovnih mest v javnih zavodih - mladinski centri - ni). Vendar, če postavim v eno skledo tehtnice denar in v drugo (mlade) ljudi, željne kvalitetnega programa, se tehtnica močno nagiblje v drugo smer. Aktivnosti je toliko, kot je denarja, in ta je namenjen vsem. Reorganizacija obstoječega občinskega javnega zavoda oziroma ustanovitev mladinske organizacije regionalnega pomena pa bi bila lahko ena od možnih rešitev finančnih in kadrovskih težav, saj bi v vrečo prispevalo več in različnih oseb javnega prava. Tako bi dobili telo, ki bi bilo sposobno, kot regionalni koordinator, sprejemanja pobud mladih (in drugih prebivalcev) iz vse regije in bi omogočilo s pravilno plansko organiziranostjo dela koherentno programsko shemo v celotni regiji (ničkolikokrat se zgodi, da potekajo istočasno podobne prireditve tako v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti, potem pa dva meseca nikjer in tako se zgodba, spravljajoč v slabo voljo prav vse, kar ponavlja). Mladinski svet(i) lokalnih skupnosti (MSLS) oz. kar regij, ki naj bi postali nosilci mladinske politike, bi bili lahko možna opcija, a kaj, ko je to telo lahko le neke vrste posvetovalni organ, le na ravni idej in pobud, operativci pa bi vsekakor ostali mladinski centri, društva itd. Ustanavljanje MSLS na podlagi obstoječega zakona o ustanavljanju MSLS, ki je skupek zakona o ustanavljanju društev in političnih strank, kaže določene anomalije, zato so ga na Ministrstvu za notranje zadeve zadržali in (še) ni operativen. Po drugi strani pa tudi ni logično, da Urad RS za mladino na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport spodbuja ustanavljanje mladinskih centrov, ki postajajo zametki in nosilci mladinskih (prostočasnih) aktivnosti, v zakonu o MSLS pa le-ti niso omenjeni in verjetno niti ne morejo biti, ker so prvič absolutno apolitično naravnani in drugič so pravna oseba javnega prava... Uf, prava zmeda! Regionalne krovne organizacije na področju mladinskih aktivnosti torej ni in je verjetno še nekaj časa ne bo, čeprav zametki ustanovitve Mladinskega sveta Murske Sobote (MSMS) segajo nekaj časa nazaj. Pa ne samo zametki, celo ustanovili so ga: Klub prekmurskih študentov (njegov predsednik Daniel Miholič, član SDS), Socialdemokratska mladina (SDM - podmladek SDS) in novoustanovljeno društvo, ki ima tri člane. Imena tega društva se ne spomnim, saj so po besedah njenega predsednika Marka Martinuzzija, ki je tudi član SDS, ustanovili to društvo le zato, da bodo črpali denar iz ŠOU-a Maribor (vprašanje je, kako ga bodo porabljali, op. p.), društvo pa so ustanovili tudi zato, ker so potrebni za ustanovitev MSLS vsaj trije pravni subjekti. Vse natančno zrežirano od tega, kdo bodo ustanovni člani, pa do vseh funkcij v MSMS. SDS oziroma SDM prevzema MSMS brez vsakršne pluralnosti z željo, imeti glavno vlogo pri kreiranju mladinske politike, ker, saj res, v Študentskih organizacijah je kar nekaj denarja. Seveda je dejstvo, da denar ni problem, večji bi bil, če ga ne bi bilo, največji problem pa je seveda primanjkljaj pluralnosti, to pa v današnjem času preveč spominja na negativne metode prejšnjega režima. Naj napišem še nekaj o povezavi med MIKK-om in Klubom prekmurskih študentov. Povezave med MIKK Murska Sobota in KPŠ-jem zunanji opazovalec skorajda ne začutiti in občutek ga ne vara. MIKK in KPŠ sodelujeta le toliko, kolikor je KPŠ-ju potrebno, da opraviči porabo s strani študentskega servisa pridobljenih sredstev, in niti malo več (dejansko pa mnogo manj). Nerazgledani (in verjetno premlad) predsednik KPŠ-ja Danijel Miholič ter njemu podoben predhodnik Marko Martinuzzi in celotno predsedstvo, ki so vsi študenti v Mariboru (statut bi bilo nujno treba spremeniti ali pa ga dati kakšnemu za to pristojnemu organu v proučitev, saj so Prekmurci študenti obeh Univerz) in SDS-ovski prijatelji, so v tem času,'ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo in se pripravljajo velike spremembe na področju študentskih klubov in študentskih servisov, poleg MSMS pohrustali še študentski klub z namenom, ne kaj načelno koristnega prispevati v tem usodnem času k razvoju mladinske in študentske problematike, ampak čim več poh-lastati. Z debilno programsko politiko trošenja študentskega in dijaškega denarja prirejajo drage koncerte v stilu Boris Novkovič in Petar Grašo, to pa pomeni zame, glede na to, da so dragi, kar odtujitev študentskega denarja, če ne neposredno, pa z odtegnitvijo podpore lokalnim in slovenskim umetnikom (pod pojmom slovenski umetnik ne mislim na Simono Weiss, Vlada Kreslina in Jana Plestenjaka). Če pa se koncerti finančno ne izidejo, pač ne ostane za druge dejavnosti. Torej, zakaj je treba z denarjem Študentskega servisa podpirati samo velike in množične projekte? Kako etablirani umetniki sploh prilezejo iz svojih garaž na velike odre? In kako lahko mladinski center kvalitetno promovira mlade, še neuveljavljene umetnike in njihovo produkcijo brez denarja, ki ga študetski klubi dobivajo od dijaškega in študentskega dela? Zakaj KPŠ v MIKK-ov proračun ne primakne vsaj nekaj deset tisoč tolarjev mesečno kot podporo njegovemu delu? Skozi celo poletje KPŠ ni ponudil v Prekmurju niti ene same prireditve v lastni režiji, zato pa so mlade prekmurske skupine in umetniki (Juff, Glinasti Golobi, Daniel Kavaš, Vlado Vlaškalič, Gorazd Žilavec,,.) nastopali po širni Sloveniji in njihov trud je bil poplačan tudi s strani študentskih klubov in mladinskih centrov. Razgledanemu slovenskemu študentu pa je znano, kako poletne študentske scene živijo npr. v Izoli, Kopru, Cerknici, Ajdovščini, Sežani, Novi Gorici, Brežicah, Beli Krajini, Škofji Loki, Velenju itd. Predstavniki KPŠ-ja bi namesto v politične vode, na študentske žure in na morje v Obonjan lahko zajadrali še kam drugam. Priporočam kar terapijo v Pekarni Magdalenske mreže (ker so pač vsi funkcionarji KPŠ študentje v Mariboru) ter na kakšnih s konceptom in dušo organiziranih festivalih. Pa še ena zanimivost. Marku Martinuzziju je kot prejšnjemu predsedniku KPŠ-ja spodletelo podpisati pogodbo s Študentskim servisom Maribor in tako se steka tretjina čistega zaslužka tega servisa namesto na žiro račun KPŠ-ja v ŠOU Maribor in v Prekmurju ne ostane od dela mladih Prekmurcev niti tolar. In KPŠ poziva dandanes, zaradi nesposobnosti njegovega vodstva, podjetja v pomurski regiji, da naj naročajo delo le prek Pomurskega študentskega servisa, in se nato (javno) opravičuje. Ravnanja teh ljudi kažejo na njihovo neustrezno sposobnost razmišljanja! (Konec prihodnjič) Dean Korpič ■ UUbKU VEDETI ■■■ 6. september 2001 VESTNIK OVEN DVOJČKA RAK LEV DEVICA ŠKORPIJON ONA: Prepričali se boste o partnerjevih besedah, hkrati pa se boste znašli v prav neprijetni situaciji. Tega vam pač zlepa ne bo odpustil. Na koncu se boste vendarle uspeli izmazati iz neprijetne situacije, ki bo postala že prava mora. ON: Ne nasedajte šušljanju za vašim hrbtom, ampak se posvetite važnejšim stvarem. Dela bo več kot dovolj, na vas pa je, katerim opravilom boste dali prednost. Nasvet: nikar ne pozabite na pomemben datum, ki se približuje! ONA: Končno se boste uspeli pobotati z vašim partnerjem in skupaj bosta ugotovila, da je bil prepir le nepotrebna epizoda v vajinem življenju. Bosta pa drugič previdnejša pri izrečenih besedah. ON: Poslovne zadeve vas vedno bolj obremenjujejo, zato bo najbolje, da si malce odpočijete. To vam bo vsestransko koristilo tako v poslovnih zadevah kot tudi v vašem zasebnem življenju. ONA: Pogovor s šefom vam bo sicer veliko pomagal pri vašem napredovanju, vendar boste morali storiti še kaj drugega kot samo to, če seveda želite svoj cilj tudi doseči. V zraku je mnogo različnih kombinacij... ON: Na ljubezenskem področju vas čaka prijetno presenečenje, ki vas bo zelo razveselilo. Čaka vas čudovit teden, sprostite se in uživajte v rezultatih svojih prizadevanj, ki si jih več kot zaslužite! ONA: V veseli družbi boste ponovno preveč popili in povedali stvari, ki jih ne bi bilo treba. To se vam bo kaj hitro maščevalo, in to na najbolj neprijeten način. Poskusite se vsaj deloma zavarovati.'-, ON: Če bi si vzeli malo več časa tudi za svojo partnerko, bi se še vedno lahko vse skupaj prav dobro izteklo. Premislite, do česa vam je več: ali do stalne življenjske sopotnice ali za noro in tvegano avanturo. ONA: Ker ne boste poslušali nasvetov, se boste znašli v precejšnjih težavah. Nikar ne bodite trmasti, ampak raje sprejmite ponujeno pomoč. Prijateljska pomoč je vedno dobrodošla, še posebno če imate možnost zanjo. ON: Nikar se ne norčujte iz osebe, ki vam bo zaupala svoja čustva, temveč skušajte zadevo rešiti na drug način, sicer se vam bo kaj hitro maščevalo, saj nikoli ne veste, kdaj se lahko tudi vi znajdete v podobni situaciji. ONA: Narobe je že to, da velikokrat ne zaupate niti samemu sebi. Storite vendar kaj, da se boste popravili. Skrajni čas je - drugače vas bodo prehiteli tudi tisti, ki so nekoč za vami pošteno zaostajali. ON: Nikar ne jemljite mnenj drugih za edino resnico, saj nihče ni nezmotljiv. Saj veste: koliko je ljudi, toliko je različnih mnenj! Proti koncu tedna se kar pripravite na prijetno presenečenje na ljubezenskem področju. ONA: Zastavili ste si precej obsežen načrt, ki pa ga boste težko uresničili. Lahko se vam zgodi, da se boste še pošteno osmešili s svojimi poizkusi, da stvar privedete do konca, v resnici pa se boste vrteli v krogu. ON: Ne računajte s tem, daje vaša sreča trajna, raje si prizadevajte po svojih najboljših močeh, da bo to tudi postala. In nikar si ne delajte težav s partnerko, saj vam je le-ta povsem zvesta! Težave so drugje ... ONA: Razočaranje boste hrabro prenesli, zaradi česar vas bo določena oseba še bolj spoštovala. Je že tako, da življenje ni vedno postlano z rožicami, zato nikar ne bodite zaskrbljeni, prihajajo boljši časi. ON: Čeprav vas nihče ne bo silil, se boste vendarle odločili za precej tvegano potezo. Premislite še enkrat, ali je to res tisto, kar iščete, ali pa si ponovno domišljate nekaj, kar sploh ne obstaja. ONA: Kritično obdobje je sicer za vami, še vedno pa ne kažete tiste zanesljivosti, ki ste jo nekoč. Potrebno bo še veliko truda, če boste hoteli realizirati vse svoje načrte. Na srečo pa vam bo pomagal tudi vaš morebitni partner. ON: Doletela vas bo ljubezen na prvi pogled, vendar bo le bežen pogled veliko premalo za kaj resnejšega. A vseeno bo lepo, saj boste doživeli nekaj, kar bi ob normalnem poteku življenja morda celo zamudili. ONA: Vaše sedanje stanje je malce konfuzno, pa nič ne de. Vse stvari se enkrat uredijo in tudi vaša zadeva bo šla počasi v pozabo. Do takrat pa je nikar ne obešajte na veliki zvon, ampak jo potisnite v najtemnejši kot! ON: S svojimi očitki bodite prizanesljivejši in natančno premislite, kaj boste storili. Vaša sreča je odvisna tudi od sreče drugih, zato jim nikar ne kopljite jame, v katero bi lahko na koncu padli vi sami. ONA: Naredili ste hrabro potezo in vstopili v popolnoma nov način življenja, zato se boste sedaj morali zelo potruditi, da se čim hitreje znajdete. Partner vam bo pripravil presenečenje in veseli ga boste! ON: Zazdelo se vam bo, da se vse, kar počnete, izrodi ter da ste popolnoma nekoristno bitje, zato se odzovite povabilu na večerjo in spoznali boste, da ste nekomu zelo pri srcu! Tokrat vam bo resnično uspelo. ONA: Osebi, ki vam že dolgo buri domišljijo, boste zaupali svoja čustva in spoznali boste, da ste naredili prav. Čaka vas čudovit teden, ko se bodo uresničila tudi vaša najbolj skrita pričakovanja na ljubezenskem področju. ON: Neprestani prepiri s partnerko so vas že precej izčrpali, zato bo najbolje, da poskušate zadevo rešiti na miren način! To bo vsekakor najboljša naložba za uspešno prihodnost z vašo partnerko. TEHTNICA BIK STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne Otroci in mamila Seprav brez popolnega zagotovila za uspeh, starši najlažje tako odvrnemo otroka od mamil kot tudi zaznamo in ustavimo zlorabo. Dovolj zgodnja in prizadevna vzgoja, ki navaja na svet z omejitvami, omogoča pravilne odločitve v življenju; s pogovori pa se spletejo miselni vzorci, s katerimi bo otrok razločil med ^obrim in slabim zgledom. Odrasti se ne da in ni treba v sterilnem okolju, tudi živeti ne moremo namesto drugega, treba pa je kaj storiti mlademu življenju v bran. Uporabna je formula NIVO. Naučimo se o mamilskih lastnostih in znakih zlorabe. Imejmo odprte oči zanje. Vodimo svoje otroke skozi življenje brez mamil. Oskrbimo jih z brezpogojno ljubeznijo. Pet vrst zasvojeval Narkotiki so izvlečki iz opi-jevega maka ali njihovi sintetični nadomestki. Povzročijo nerazsodno radost in človeka zelo močno duševno in telesno zasvojijo. Narkotični predstavniki so morfij, kodein in heroin. skrivnosti Depresivi zavrejo osrednje živčevje. Pomirijo, uspavajo in odpravijo plahost. Sem spadajo nekatera zdravila pa tudi alkohol. Stimulansi poživljajo, odpravijo utrujenost, zvečajo budnost in zatrejo tek. Predstavniki so kokain, kofein, nikotin, efedrin, amfetamin in njegovi sintetični sorodniki, denimo ekstazi. Halucinogeni so naravne in sintetične snovi, ki izkrivijo zaznavo barv, zvoka in gibanja. Najbolj znani so LSD, PCP (angelski prali), meskalin in nekatere gobe. Kanabis ali konoplja je najpogosteje zlorabljeno mamilo. Na trgu se pojavlja kot hašiš, hašiševo olje in marihuana. Slednja je bila nekoč nedolžna, danes pa je nevarno vpeljevalno mamilo za druge razpoloženjske učinkovine. Vedenjska in telesna podoba uživalca mamil Uteha v drogi je le prozorno naličje z dolgim nosom, zato uživalec niha v razpoloženju med evforijo in depresijo. Zdaj je brezbrižen in ravnodušen, že naslednji trenutek pa jezen in sovražen. Presenetljive so njegove osebne poteze. Namesto mladostno odločen in željan življenja, je kronično potrt in nedruža-ben. Z obrambno držo vali krivdo na druge ter zatrjuje, da je sam žrtev nadlegovanj. Čustven je čez rob. Bjez razloga srečen, potrt, jezen in sovražen. Neustavljivo trmoglav. Vedno hoče imeti svoj prav in ne izbira sredstev, da ga uveljavi. Spletkari, najde opravičila za svoj neuspeh in drugim ljudem naprti težave. Sporazumeva se okrnjeno do brezvoljnosti in nesposobnosti, pogovoriti se o pomembnih rečeh. Izogiblje se družinskega življenja, odklanja skupne obroke, praznovanja in počitnice. Spremeni slog oblačenja in zamenja prijatelje. Z obleko, nakitom, frizuro in tetoviranjem posnema mamilsko subkulturo. Druži se s sumljivimi tovariši, ki si ne upajo drugemu pogledati v oči in odklanjajo stike in pogovor s starši. Njegov nadzor nad samim seboj opeša. Ne spoštuje pravil in ne izpolnjuje družinskih in šolskih obveznosti ter prijateljskih obljub. Otopel je, nima konjičkov, šport in dejavnosti zunaj šole ga ne zanimajo. Šolski uspeh popusti, vrstijo se neupravičeni izostanki od pouka in izmikanja izpraševanju in pisanju nalog. Težavno se vede, kronično je živčen, nataknjen, plah, vzkipljiv in brbljav. Tudi telesno je videti drugače. Izdajo ga krvave oči, razširjene zenice in upadel obraz, kronično vnete nosnice in smrkav nos, pogosti prehladi, vneto grlo in kašelj, vrtoglavica, negotova hoja in tresoče roke, pobitost, mlahavost in nenadno shujšanje. Seveda pa marsikatera navedena lastnost izostane ali jo imajo tudi neuživalci mamil. Kaj storiti Zaupajte najprej sebi. Če začutite, da vaš otrok sega po mamilih, na slepo ne zavrzite te možnosti. Preiščite njegovo sobo zaradi mamil, mamilskih pripomočkov in alkohola. Ne bojte se oskruniti otroške zasebnosti. Zdravje je pred vsakršno modrostjo in vi svojega otroka rešujete pred žalostjo, boleznijo ali celo smrtjo. Če je z mamili na začetku, se odkrito pogovorite, kaj čutite in mislite o njih. Ne obtožujte. Mirno in jasno mu povejte, zakaj vaša družina uživanja mamil ne dovoli in ga ne bo dopustila niti v prihodnje. Prepričajte se, ali otrok razume, da drogo zavračate zaradi zdravja in varnosti. Povejte mu, da je dragocen družinski član, ki ga ljubite. Ne pridigajte o grehu in sramoti. Če so družinski odnosi v temelju zdravi, bo enostaven pogovor z jasno izraženimi stališči tudi uspešen. Če imate trden dokaz, da vaš otrok jemlje mamila, odločno nasprotujte. Pogovorite se z njim, ko bo trezen. Naj vas čustveno ne zanese v kričanje, jok in moraliziranje. Ne opravičujte se zaradi brskanja po otrokovi sobi, ne obtožujte na splošno in ne pogajajte se s svojim otrokom o prenehanju jemanja. Vsaka obtožba naj bo nazorna in podprta z dokazom. Zberite moči za pri-zemljitev mladega človeka. Ukinite privilegije in razkošje materialne narave. Omejite dostop do denarja in imejte pregled nad njegovo porabo. Uvedite urnik prostega časa. Oba starša bodita 7 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ODKUP AVTOMOBILA oklicala nas je gospa, ki ima dve leti star avto, v katerem se že od vsega začetka nabira voda. Napako je reklamirala v garancijskem in zunajgaran-cijskem obdobju, vendar napake do danes niso uspeli odpraviti. Ker je tudi podjetje menilo, da je sedaj že čas, da na neki način to reklamacijo rešijo, so ji ponudili odkup avtomobila ter doplačilo 300.000 SIT za nov avto. Gospa nas sprašuje, ali je to dobra kupčija oz. ali je podjetje ravnalo korektno? Ker je vrednost takšnega novega avtomobila več kot 3 mil. SIT, menimo, da je ponudba ugodna in korektna. Vrednost, ki jo je njen avto izgubil v dveh letih, je precej višja od zneska, ki ga mora doplačati za nov avto. Enostavno rečeno, naredila bi dobro kupčijo, zato smo ji svetovali, da ponujeno sprejme. Če pa želi točnejše informacije, se lahko obrne na sodnega izvedenca in cenilca avtomobilske stroke. Že čez tri dni nas je gospa poklicala in povedala, da je ponudbo sprejela in se že vozi z novim avtomobilom. Uradne ure za stranke za telefonsko in osebno svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9- do 13. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Z našega štedilnika Fina morska solata Bananino rebro Presoljena zarebrnica z lečo Paradižnikov cmok Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Fina morska solata Sestavine: 80 g čebule, 40 g peteršiljevega korena, 60 g korenja, lovorjev list, sol, poper v zrnu, četrtinka limonine lupine, 40 cl vode, 120 g školjkinih sadežev, 120 g rakovih repkov, 200 g tunine, 120 g lignjev, 5 cl limoninega soka, 40 g česna, 20 g gorčice, 120 g nadevanih oliv, 100 g peteršiljevih vejic Priprava: Očiščeno čebulo narežemo na kolobarje, peteršilj in korenje pa na rezance. Vodo damo v kozico, dodamo pripravljeno zelenjavo, sol, poper, lovorjev list in limonino lupino. Vse skupaj kuhamo pet minut, nato dodamo školjke, na rezance narezano tunino, rakove repke in na kolobarje narezane lignje. Vse skupaj dobro prevremo, da se živila zmehčajo. Nato odcedimo in prihranimo 20 cl odcedka oziroma osnove za preliv. Vse ohladimo. K osnovi primešamo limonin sok, gorčico, sesekljan česen, sesekljan peteršilj in po potrebi začinimo. Ohlajene morske dobrote prelijemo s prelivom in jih postavimo na hladno, da se marinirajo. Ohlajeno solato premešamo in ponudimo s solatnim listom, limonino rezino in olivami. Presoljena zarebrnica z lečo Sestavine: 800 g svinjskega kareja (8 kosov zarebrnice), 8 cl olja, 40 g korenja, 80 g čebule, 60 g peteršiljevega korena, 100 g jabolk, 160 g kuhane leče, 20 cl polsladkega belega vina, 10 cl zelenjavne osnove, sol, poper, mleta kumina, česen Priprava: Svinjske zarebrnice na deski rahlo potolčemo, natremo s soljo, poprom, kumino in česnom ter pustimo čez noč na hladnem, da se presoli. Olje v kozici segrejemo in na njem počasi opečemo zarebrnice. Opečene shrani- mo na toplem, na preostanku maščobe pa prepražimo sesekljano čebulo in peteršilj, nato pa dodamo na kocke narezano jabolko. Malo premešamo, dodamo lečo ter zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Dodamo zarebrnice - po potrebi še začinimo in dušimo 10 minut. Paradižnikov cmok Sestavine: 500 g paradižnika, 30 g pšeničnega zdroba, 30 g masla, 20 g čebule, 30 g peteršiljevega korena, 2 jajci, 200 g belega kruha, sol, poper, drobnjak Priprava: Paradižnik v hladni vodi splahnemo in narežemo na kocke. Damo v ponev, pokrijemo ter na majhnem ognju dušimo, da se paradižnikovo meso razpusti. Nato ga pretlačimo, da dobimo 20 cl paradižnikovega soka. Maslo v ponvi razpustimo, dodamo na drobne kocke narezano čebulo in peteršilj, malo prepražimo -potrosimo s pšeničnim zdrobom -, še malo prepražimo in zalijemo s paradižnikovim sokom. Dobro razmešamo, malo prevremo in ohladimo. Ohlajeni masi primešamo rumenjake, na kocke narezan bel kruh, začimbe in sneg beljakov. Pustimo počivati pri sobni temperaturi 5 minut, nato vzamemo alu folijo, ki jo premažemo z oljem in na njo z žlico nadevamo maso. Maso s pomočjo folije zavijemo v cmok, robove pa dobro stisnemo. Položimo v vodno kopel in kuhamo 20 minut. Kuhan cmok damo na desko, odstranimo folijo in poljubno narežemo. Bananino rebro Sestavine: 150 g masla, 120 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, 5 jajc, 5 cl kisle smetane, 350 g olupljenih banan, 2 cl limoninega soka, 40 g čokolade, 300 g moke, 1/2 pecilnega praška, sladkor v prahu za posip Priprava: Maslo, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo, dodamo rumenjake in mešamo tako dolgo, da naraste in se sladkor popolnoma razmeša. Dodamo kislo smetano, malo premešamo ter izmenično dodajamo moko s pecilnim praškom in drobno narezane banane, ki smo jih pokapljali z limoninim sokom in nazadnje z naribano čokolado. Gladko razmešamo. Beljake stepemo v trd sneg in narahlo primešamo k masi. Maso damo v pomaščen in pomokan rebrast model ter pečemo v pečici 1 uro pri 180 °C. Popolnoma ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu. ... za zdravje in dobro počutje V« 6. september 2001 DOBRO JE VEDETI ...23 enotna v disciplinskih ukrepih in ne dovolita, da otroku uspe uperiti drugega proti drugemu. Obstaja razlika med občasnim in rednim uživanjem drog. Občasen uživalec še zmore prekiniti zlorabo, čeprav ta že kaže nekatere zlovešče znake, prekinitev pa ni več v njegovi moči, ko mamilsko odvisen in zasvojen nima več oblasti nad svojim vedenjem. Ne glede na to, kako globoko vaš otrok tiči v mamilih, pa ni rešitve zanj brez vašega časa, energije in tudi finančnih virov. Če živi doma ali hodi v šolo, boste morali nadzirati vsak vidik njegovega življenja. Resno preverite kakovost družinskih vezi in svoje lastne razvade, denimo kadilske in alkohol-, ne. Če težav ne obvladate sami, poiščite strokovni nasvet. Mogoče je prav on rešilna bilka, ki bo obnovila pogovor, potreben za ozdravitveni uspeh. Od mamil odvisen in z njimi zasvojen otrok bo morda zbežal z doma in poiskal mamilske vrstnike. V takšnem primeru ga je treba zaupati rehabilitacijski ustanovi, kjer bo moral prestati razstrupljevalno obdobje in skrbno zdravljenje, zdravilne pomoči pa bo potrebna tudi vsa družina, saj zdravje v njej ni deljivo. Janez Špringer, mag. farm. ■ MURSKA SOBOTA Tišinska ulica 29, Murska Sobota uporabljajo doječe matere. Njegova sestavina, zel navadnega sporiša, pospešuje izločanje mleka. 0 tveganjih in stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom! Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah! GALEX - ker nam ni vseeno, kakšen čaj pijete! odgovorni proizvajalci. Na trgu je med njimi so tudi takšni, ki ne izpol-zahtev. a varnost izdelkov so veliko izdelkov in njujejo vseh varnostnih Po večini kupec ne more na pr- vi pogled ugotoviti morebitnih napak, ki bi bile zanj lahko nevarne. Za nadzor varnosti ponudbe na trgu so pristojne različne inšpekcije. Pri nekaterih izdelkih pa lahko porabnik ob ustreznih informacijah sam preveri, ali je izdelovalec upošteval temeljne varnostne zahteve. Med take izdelke spadajo svetilke. Ob nakupu svetilke naj kupec pregleda, ali so odprtine na svetilki, skozi katere tečejo vodniki, gladke in imajo zaobljene robe. Prav tako morajo biti zavarovane z izolacijskim materialom. Svetilka mora biti narejena tako, da električni vodniki na spojnih mestih v priključnih sponkah niso izpostavljeni nategu ali izvijanju. To namreč onemogoča, da bi uporabnik pri potegu ali izvijanju izv- lekel električni vodnik iz priključnih sponk in bi ohišje svetilke prišlo pod električno napetost. Stikalo mora biti na ohišje pritrjeno z matico, in sicer tako, da ga ne moremo sneti, premakniti ali odviti brež orodja. Na vsaki svetilki mora biti navedba proizvajalca o nazivni moči v vatih za vsako žarnično grlo posebej. Ta oznaka mora biti vidna ob zamenjavi žarnice. Če kupec ugotovi, da je svetilka narejena v, nasprotju z navedenimi varnostnimi zahtevami, je najbolje, da je ne kupi, saj je lahko nevarna. Le s sodelovanjem pristojnih organov za nadzor nad izpolnjevanjem varnostnih zahtev pri proizvodih in samozaščitnim ravnanjem kupcev bomo zmanjšali možnost nastanka telesnih poškodb in škode na premoženju. Značilne prekmurske in prleške jedi, <>2 jedilnikom jedilniki in solate za posebne priložnosti. recepti za drobno pecivo! Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti , informiranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico: Stara pokopališča so dragocen, a žal prezrt sestavni del kulturne krajine Živa meja z geometrijsko oblikovanimi drevesi okrog filovskega pokopališča vzbudi zanesljivo večjo pozornost mimo vozečih kot vse pozdravne table od Sobote do Dolge vasi skupaj. »imenitnejše« kot gaber, ki raste povsod sam od sebe. Imenitne so menda zato, ker nas spominjajo na Italijo, da pa so ciprese italijanska znamenitost, ni pomembno, pomembno je, da so imenitne. Te rastline še zdaleč niso tako trdne in zdrave, kot je gaber, z njimi je ravno toliko dela kot z gabrom, s to razliko, da ne dopuščajo nobenih napak, vsaka napaka se maščuje na videzu žive meje. Rezultat je precej odvisen od rastiščnih razmer in vzdrževalcev, če so ti vestni in opravijo obrezovanje pravočasno, zdržijo največ trideset, redko štirideset let, če niso poškodovane, so pa previsoke. Gabrova živa meja se da pomladiti, vzdrži sto in več let, suša in bolezni je ne uničijo. Končna rešitev, s katero ni veliko dela in skrbi, je industrijsko izdelana betonska ograja, kot je bila pred nedavnim postavljena na levem bregu martjanskega potoka. Nekatere vasi še vedno skrbijo za redno obrezovanje, če- -odjetje za informiranje, d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota NAROČAM C kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ nu: I.SOlKil nočnina (plačilo |>o |>V) Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. E S n S OJ ‘o Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 16. septembra 2001. E 03 09 ■o m >_ o ra c ra N Ime in priimek: ___________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 M V nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10. Jo Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Sama sreča, ka je senje v Radgoniprneslp dež kak sakše leto, ka či se tou ne bi zgoudilo, bi se naša pokrajina kre Mure spreminjala v puščavo, štero bi zvali Občina Sahara. Sreča, ka seje tou nej zgoudilo zdaj, gda nataliteta slovencof narašča. Lani je bilou za 4 procente rojstev pri nas več kak predlani. Tou je pa primerljivo z rojstvi v evropskoj skupnosti, pa smo tak lejko srečni pa zadovoljni kak stou vragouf, ker Evropa nanje merilo tildi v ton. V toj živahnosti plodnih seksualnih podvigof smo pa dočakali prve šolske dni. Pd moremo eno par dni v leti biti bole pazljivi v prometi, zavolo začetka šoule, te pa lejko pd cejlo leto divjamo pa bisnejmo kak ščemo. Smo pa lejko srečni, ka mamo brezplačno šolanje pravi moj pajdaš Bela, pa si tak popejvle: Zakaj država laže nam obvezen šolski da program in to obvezno šolanje, da tu pri nas brezplačno je. Je laž to vel’ka vemo vsi, je drago vse, da se kadi, ker knjige kot da so z zlata in zvezki s pravega srebra. Ubogi ta naš mladi rod, na tolar vezan je povsod, zastonj lahko le kaj dobi, če kje se krasti nauči. Televizijski spored od 7. do 13. septembra 2001 Petek, 7. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Duhovni utrip 9 .00 Kljukčeve dogodivščine 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.50 Arčibald, risana nanizanka 10 .05 Oddaja za otroke 10.30 Humanistika 11 .05 Dosežki 11.25 Alpe ■ Donava - Jadran 11.55 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Zabava z glasbo 14.15 Na vrat na nos, nanizanka 15.10 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit: Živosrebrne čipke 17.10 Enciklopedija znanja 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 18.10 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ljubezen na deželi, kanadska nadalj. 21.00 Deteljica 2 1.10 Fina gospa, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Slovenski pesniki in pisatelji 0.25 Oddaja o znanosti TV SLOVENIJA 2 15.40 Videospotnice 16 .00 Obzorja, angleška serija 17 .00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18 .00 Mesmer, koprodukcijski film 19.40 Videospotnice 20.05 Dokumentarna nadaljevanka 21.00 Veliko pričakovanje, angleška nadalj. 21.50 Najdaljša noč, ameriški film 23.20 Pobeg, angleška nadaljevanka 0.10 Iz slovenskih jazz klubov 1 .00 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Raztresena Ally, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Knjižni klub - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Morilci, ameriški film - 22.20 Nikita, nan. - 23.15 Zlata krila, nan. - 0.10 M.A.S.H.,.nan. - 0,40 24 ur KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev -12.15 Pop'n’roll - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1 830in 2O00: GNES - inform. oddaja Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. : 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Čarovnice, nan. - 20.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Izganjalka vampirjev, ameriški film - 23.20 Mesečniki, nan. - 0.15 Pop’n’Roll IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno -razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -15.25 Intervju: Gabrijela Mastnak -15.40 Anketa - 15.45 Špirit band, koncert - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar -20.25 Mura v Mariboru - 20.40 Poletni četrtkov večer - 20.55 Napoved športnih dogodkov -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet,-ponovitev. 11.00 Videostrani. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 21.15 Skrbimo za zdravje: Kožne bolezni. 22.20 Glasbeni spot. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila -13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14,00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Roswell, serija - 15.45 Hamiltonovo maščevanje, nad. - 16.30 Naravna dediščina - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Reka: Morje - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Šibenik 2001, večer šansonov - 21.10 Več kot življenje, ameriški film - 22.45 Odmevi dneva -23.10 Prijatelji, nan. - 23.30 Pravica za vse, nan. - 0.20 Zlata krila, nan. - 1.05 Groza v Ulici brestov 4, ameriški film - 2.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 16.10 Turistični magazin - 17.25 Nevidni človek, nan. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Zakonski stan, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red: Oddelek za žrtve, nan. - 21.00 Poročila -21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.10 -Pravi čas - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.30 Mediteranske igre, povzetek - 16.55 Plavanje, prenos iz Tunisa -18.00 Košarka, prenos z EP v Turčiji (ali pa ob 20.15) - 19.30 Glasbeni program - 20.15 Antologija hrvaškega kratkega filma - Nenad Puhovski: Pet filmov o Nives Kavurič Kurtovič - 20.50 Na robu mogočega (42/44) -21.35 čas je za jazz: Black Coffee, Keith Jarrett -23.00 Dok. film - 23.25 Šport danes - 23.40 Mediteranske igre - povzetek - 0.06 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.50 Etnografsko bogastvo - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Za upokojence -15.25 Madžarska umetnost 20. stoletja -16.10 Marsu-pilami, nan. - 17.00 Fitnes Aleksandra - 17.30 Filter - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Enemu norcu jih sto sledi, komedija - 21.35 Ni pravnomočno - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Magazin za ženske - 23.15 Ugrabitev otroka, film TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Moja zgodba, drama - 10.10 Skri vnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Komorna glasba - 12.20 Riviera, nan. - 12.45 Marimar - 13.05 Veliki Herodot, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca, nad. - 16.35 Igra za denar - 16.40 Fiorella, nad. - 17.30 Igra za denar - 17.35 Lucecita, nad. - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.30 Divji angel - 20.00 Piedone v Egiptu, italijanski film - 22.05 Darido TOP 10 - 22.30 Dober večer - 23.00 Obračun, ameriški film - 1.20 Dober večer - 1.30 Avtomobilski salon TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 10.10 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Felicity -15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 Cas v sliki - 20.15 Celica, srhljivka - 22.05 Nasprotna sila, akcijski film - 23.30 T. N. T., akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Nikoli se ne poroči v Monte Carlo, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12,05 Vera - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.00 Nerešeni akti XY - 0.00 Čas v sliki { V Sobota, 8. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček:Gumb 9. 20 Male sive celice, kviz 10.15 Oddaja za otroke 10,35 Grof, angleški film 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Mostovi 14.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.50 Izginili brez sledu, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Raziskovalci, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Čez planke 21 .30 Oko viharja, angleška serija 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Oz, ameriška nadaljevanka 23.20 Raziskovalci, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 11.15 Caroline v velemestu, ameriška naniz. 11.35 Ko zlate citre zapojo 14.55 EP v odbojki, Slovenija : Češka 16.30 Športna oddaja 17.50 EP v košarki, polfinale 22.00 Praksa, ameriška nanizanka 22.40 Sobotna noč POP TV 8.30 Slonček Benjamin - 9.00 Panda Jin Jin -9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila- 11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. -12.00 Aljaska, ameriški film - 13.50 Preverjeno - 14.50 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.40 Prva izdaja, nan. - 16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 Dotik resnice, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Čaka te pošta, ameriški film -22.10 Nekoč in danes, ameriški film - 0.00 24 ur KANAL A 9.00 Čarovnice, nan. - 9.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 11.00 Ljubezen in spletke, nan. -11.30 Pop’n’Roll - 12.30 Divja Amerika, serija -13.30 Appaloosa, ameriški film - 15.20 Mestece Angel, nadaljevanka, 1/6 - 16.25 Matlock, nan. - 17.20 Mesto greha, nan. - 18.15 Policijska zgodba: Preutrujena, ameriški film - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.50 Dobri policist, ameriški film - 23.20 Striptizete, nan. IDEA TV - KANAL 10 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Mura v Mariboru - 10.40 Poletni četrtkov večer - 10.55 Napoved špor. dogodkov -11.00 Pregled dogodkov tedna TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Moto šport, športna oddaja. 20.45 Fukstock, Murska Sobota, 2. del koncerta. 22.25 Glasbeni spot. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.06 Najlepša, italijanski film -10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin -13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.50 Stičišča narave: Značaj kač, serija - 15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Krhko srce, nadaljevanka, 1. del -17.00 Risanka -17.25 SOS, potrebujejo nas - 17.50 Zabavno-informativna oddaja - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - - 20.10 Šest dni, sedem noči, ameriški film - 21.55 Moške svinje, nan, -22.25 Poročila - 22.35 Frostov pristop, nad. -1.06 Zabava, ameriški film - 2.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 12.00 Hišni ljubljenci - 12.45 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 13.45 Risanka - 14.10 Čarovnija, nad. - 17.35 Film - 19.30 Policija, nan. -20.10 Največje romance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave - 21.20 Festival kajkavske popevke Krapina 2001 - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.25 Top DJ Mag - 17.25 Mediteranske igre, povzetek - 17.55 Košarka (ž.), prenos finala z Mediteranskih iger v Tunisu (samo če igra Hrvaška) - 17.50 Košarka, prenos polfinala iz Turčije (ali ob 20.15) - 20.10 2,4 otroka (5/7) -20.40 Cosbyjev šov VI. (22/26) - 21.05 Simpsonovi (22/25) - 21.30 Na zdravje (47/53) -21.55 Šport danes - 22.10 Pasti, pastii,pastičky, češki film - 0.10 Mediteranske igre,, oddaja TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.16 Za počitničarje - 7.50 Bog vam daj dobro jutro - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj - 9.50 Popotovanja viteza Laszla, nan. - 10.35 Tabor prijateljstva 2001 - 11.10 Klic divjine, nan. -12.00 Poročila - 12.10 Bravo tv - 13.05 Skrajnosti - 13.15 Sposojena Zemlja - 13.45 Koncert na Mediawave 2001 - 14.35 Naše stoletje -15.05 Cerkve iz obdobja Arpadovičev - 15.30 V zagonu - 15.55 Mreža - 16.30 Šport - 19.00 Lotoshovv -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Novi letni časi, nan. - 21.05 Tortura, ameriški film - 22.50 Stephen King, portret Televizijski spored od 7. do 13. septembra 2001 19.15 24 ur - 20.00 Odpuščanje, ameriški film -21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANALA 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Begunec, nan. - 20.55 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Tako je bilo, parada kmečkih običajev in opravil - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.00 Videostrani. 16.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.30 Aktualno v občini.... občinska oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila -10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Nadnaravno: Nevidne sposobnosti živali -12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Clive James sreča Mela Gibsona - 15.45 Bonanno, najmlajši boter, nad. -16.30 Glasba- 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo-17.30 Hrvaška danes - 18.00 Ljubezen je čudna -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Cena ljubezni, ameriški film -21.40 Postoj in poglej: Tudi ti si človek - 22.15 Odmevi dneva - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.00 Pravica za vse, nan. - 23.45 Zlata krila, nan. - 0.35 Bojevniki, am. film - 2.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.10 Peter Siska, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Tramontana, nad. - 22.00 Družinsko steblo rocka - 22.50 Stil sodobnega plemena: Moda -23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.45 Mediteranske igre, povzetek - 17.10 Odbojka na mivki, reportaža iz Zagreba - 17.55 Vaterpolo, prenos polfinala iz Tunisa - 19.30 Glasbeni program - 20.20 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 22.30 Transfer - 23.15 Liga prvakov, posnetki - 23.35 Šport danes - 23.50 Mediteranske igre, povzetek - 0.15 Glasbeni program (Tunis: Mediteranske igre - atletika) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarske družinske kronike - 15.30 Šolska ulica - 16.00 Angleščina - 16.30 Železna maša Faddyja Ottmarja - 17.00 Gospodarski vzvodi -17.30 Mišolovka - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.30 Safari Holywood, nan. -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Ni pravnomočno - 20.25 Nogometne teS-me - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.20 Šport - 0.20 Karpatska kronika - 0.05 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Pomagaj si sam - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Gastronomski magazin - 12.20 Marimar - 13.00 Pustolovščine Davida Balfoura 2, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Lady Florida, nad. - 16.10 Ranjena srca - 17.10 Fiorella - 18.00 Lucecita, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Bomba, kabaret -21.20 Zamenjajva vlogi, komedija - 23.25 Dober večer - 23.45 Noči groze, nad. - 0.45 Obljubljena zemlja, nad. - 1.35 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -20.15 Nogomet: Feyenoord - Bayern, prenos iz Rotterdama, prenos in posnetki (do 0.35) TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Lumpi iz prve klopi II, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 1.5.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Pod afriškim soncem, zadnji del TV-filma - 21.45 Pogledi s strani: moda - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna 'eportaža - 23,15 Žarišče: Pozabljena vojna v Sudanu 'Tl/ ( K Četrtek, 13. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška serija 11.15 Naokoli po Nemčiji 11.40 Življenje slovenskih vasi 12.10 Gradovi: Kako so jih napadali 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Feniks preveč, gledališka predstava 14 .05 Intervju 14.55 Blondinka, ameriška nadaljevanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Arčibald, risana nanizanka 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Pisave 23.20 Brane Rončel izza odra 0.25 Resnična resničnost 1.00 Dosežki TV SLOVENIJA 2 15.40 Videospotniče 16.05 Jabolko 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Srebrni žrebec, avstralski film 19.30 Videospotniče 19.55 EP v odbojki, Slovenija: Nizozemska 21.30 SP v jadranju 22.00 Pi, ameriški film (č.-b.) 23.20 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.20 Zločinski tango, nemška nanizanka 1.05 Videospotniče POP TV 9 .00 Oprati Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Newyorška policija, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah Show: Pet vprašanj pred poroko - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, ned. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. -20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. -22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Zlata krila, nan: - 23.40 MASK, nan.- 0.10 24 ur KANALA 10 .00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Begunec, nan. - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15,45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. -18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Columbo: Smrt ima srečo, ameriški film - 21.45 Will in Grace, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. -22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Seinfeld, nan. - 23.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV-KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Tako je bilo, parada kmečkih običajev in opravil - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - 20.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Srečko Karba - 20.40 Anketa - 20.45 Musikfest 2001 v Bethlehemu, reportaža - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev: 10.30 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Videostrani. 16.00 00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 fjoji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Fukstock, Murska Sobota, koncert 2. del. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.55 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Nevidne sposobnosti živali, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Clive James z razglednico Havane -15.45 Bonanno, najmlajši boter, nad. - 16.30 Glasba - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Ljudje na obrobju mesta - 18.35 Kolo sreče -19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kamen in morje, potopisna serija - 20.40 Stičišča svetovnih kultur: Jeruzalem - 21.40 Iz sveta - 22.10 Odmevi dneva - 22.35 Prijatelji, nan. - 22.55 Pravica za vse, nan. - 23.40 Zlata krila, nan. - 0.30 Film -2.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 15.45 V ospredju - 17.20 Tramontana, nad. -18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Nevidni človek, nan. - 22.05 Brigitte in prijatelji - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.25 Mediteranske igre, povzetek - 17.55 Vaterpolo, prenos polfinala iz Tunisa - 20.30 Željka Ogresta in gostje - 21.35 Hit depo - 23.35 Šport danes - 23.50 Glasbeni program - 0.30 Mediteranske igre, povzetek (16.55 ali 19.55 Polfinale rokometa v Tunisu - če igra Hrvaška, Atletika iz Tunisa, Nogometni pokal UEFA) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Slovenski utrinki - 13.30 Skupaj - 14.05 Tropska vročina, nad. - 15.00 Alpe-Donava-Ja-dran - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Naša zemlja, domovina in cerkev - 17.00 Dotik - 17.30 Sa-tanyarmanyos, ekološka igra - 18.00 Poročila -18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywo-od, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Cirkus Bolšoj - 21.25 Panorama - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Na območju spomina - 23.10 Passio po Munkacsu -23.40 Karpatska kronika - 23.55 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Magazin za mamo in otroka - 12.15 Riviera, nan. - 12.45 Marimar - 13.10 Pustolovščine Davida Balfloura 3, film - 14.50 Z ena na dva -15.20 Lady Florida, nad. - 16.10 Ranjena srca -17,10 Fiorella - 18.00 Lucecita - 18.30 Dejstva -19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.50 Divji angel -20.20 Policisti na motorjih, nan. - 21.20 Na valovih, ameriški film - 23.10 Dober večer - 23.40 Lep pozdrav z Balatona - 0.10 Vojna, ameriški film - 2.15 Koridor Love - 3.05 Madžarska vina TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.10 Maščevanje Rožnatega panterja, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Nogomet: pokal UEFA, prenos - 22.45 De Luca - 23.15 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Pod afriškim soncem, zadnji del TV-filma - 12.00 Poročila - 12.05 Evropska panorama - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Se nameravate poročiti? www.briili.si in vse vam bo jasno! Televizijski spored od 7. do 13. septembra 2001 TV 2 6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Pustolovščine mladega Herkula - 11.00 Spinedžeri -11.30 Prijatelji - 11.55 Divji svet - 12.45 Club 7 v Los Angelesu - 13.15 Charlie, družinska opica - 14.15 Sinbadove pustolovščine -15.05 Tarzan - 15.55 Providence, nan. - 16.45 Sentinel, nad. - 17,40 Ksena, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 VIP, več kot telesni stražar, nan. - 20.00 Divjak, film - 21,45 Ujeda 3, film - 23.15 Baywatch - noči groze, nad. - 0.25 Uničujoča strast, erotični film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.15 Disneyev festival - 12.10 Šaljivec Carey - 12.35 Življenje in jaz -13.00 Simpsonovi - 13,20 Princ iz Bel Aira -13.45 Brez idej - 14.10 Jesse - 14.30 03 Au-stria Top 40 - 15.20 Sabrina - 15.40 Roswell -16.25 Beverly Hills - 17.10 Srček - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hinterholz 8, film - 22.05 Veliki udarec, akcijski film - 23.35 Za sovražnikovimi linijami, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Arzenik in stare čipke, kriminalna komedija - 11.20 Dolina kraljev, pustolovski film -12.45 Pogledi s strani: počitnice - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Gospodar v hiši, film - 14.35 Zmešano do konca, filmska komedija - 16.05 Podobe Avstrije - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Odštevanje - 21.40 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.10 Klinika pod palmami, prvi del TV-filma - 23.45 Beneški filmski festival - 23.55 Groza v Sohu, kriminalka Nedelja, 9. 9. TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Mumini, risana nanizanka 9 .00 Mali leteči medvedki, risana nanizanka 9.55 Promenadni koncert 10.25 Pomagajmo si 11,00 Dnevnik velikih mačk, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Tara 13.45 Fina gospa, angleška nanizanka 14.15 Ljubezen na deželi, kanadska nadalj. 15.00 Ljubljanski tramvaj - življenjska zgodba 15.30 Umetnost bivanja 16.00 Lingo 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Življenje slovenskih vasi 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.06 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Blondinka, ameriška nadaljevanka 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 Zgodbe o knjigah 23 .05 Ennio Morricone, angleška oddaja 0.00 Divja stran, danski film TV SLOVENIJA 2 9. 15 Veliko pričakovanje, angleška nadalj. 10.00 Obljubljena dežela, ameriška naniz. 10.50 Policija na naši strani 11.15 Step s plesalci Kazine 11.30 Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico 12.25 Motočikl. za VN Portugalske, 250 ccm 13.20 Šport 13.55 Motočikl. za VN Portugalske, 500 ccm 14.50 Šport 16.30 Grand Prix v atletiki, finale 18.00 Speedway za Grand Prix 18.55 EP v odbojki, Slovenija: Bolgarija 20.30 EP v košarki, finale 22.15 Končnica 23,15 Ob stolet. rojstva koreogr. Kurta Joossa POP TV 8,30 Slonček Benjamin - 9.00 Panda Jin Jin -9,30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Ponedeljek po čudežu, ameriški film - 14.30 Moja mala punčka, ameriški film -16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17.30 Umor v ulici brez, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Sužnja ljubezni, ameriški film - 21.50 Športna scena -22.35 Ženska vzgoja, ameriški film - 0.20 24 ur KANAL A 9 .00 Beverly Hills, nad. - 9.55 Melrose Plače, nad. - 11.00 Ljubezen in spletke, nan. - 11.30 Mesto angelov, nan. - 12.30 Divjina, serija -13.30 Kavboj, ameriški film - 15.15 Slavne zvezde, serija - 16.15 Adijo, pamet, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. -19.00 Pop’n’Roll - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.50 Žrtve vojne, ameriški film IDEA TV - KANAL 10 10 .00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - NK Ljutomer: NK Maribor, reportaža - 10.30 Iz našega studia: Ob začetku šolskega leta -10.50 Praznujemo 45. praznik Občine Ljutomer - 11.10 Tako je bilo, parada kmečkih običajev in opravil - 11.30 Ob jubileju med rojaki v Bethlehemu -11.50 Intervju: Gabrijela Mastnak -12.00 Anketa - 12.05 Špirit band, koncert - 12.20 Tedenski komentar -12.25 Pregled dogodkov tedna TV AS - KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja.dgoni, pregled dogotkov. 12.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.30 As intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev, 15.15 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 7.55 Detektivski otrok, ameriški film - 9.30 Za otroke - 10.15 Pomorski in zgodovinski muzej Reka - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša, prenos - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobrota - 14.00 Preprodajalci, umetniki in zbiralci, dokumentarni film - 15.00 Zlata dekleta, nan. - 15.25 Poročila - 15.35 Raziskovalci: Morski pes tiger, serija - 16.40 Hotel Grand, nad. - 17.35 Materina ljubezen, ameriški film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Berači in sinovi, dramska serija - 21.05 Riba po imenu VVanda, ameriški film - 22.55 Madigano-vi, nan. - 23.20 Poročila - 23.30 Policija, nan. -23.55 Hotel Grand, nad. - 0.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 7.50 Policija, nan. - 9.55 Naša zemlja, nad. -14.10 Frostov pristop, nad. - 16.40 Grimmove pravljice - 17.10 Briljantina - 17.40 Policija nan. -18.30 Ksena, nan, - 19.15 Iz fotoalbuma - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Puerto Rico -21.10 Poročila - 21.20 Mesečina - 22.10 Jean Renoir, dokumentarni film - 22.40 Kan-kan, francoski film - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 18.05 Mediteranske igre, povzetek - 18.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov - 19.25 Glasbeni program - 20.05 Košarka, prenos finala EP iz Turčije - 22.00 Atletika, prenos finala Grand Prixa iz Melbourna - 23.40 Šport danes - 23.55 Tunis: Mediteranske igre, posnetek - 0.20 Glasbeni program (ob 15.35 ali 17.50 košarka iz Turčije za 5. ali 3. mesto - samo če igra Hrvaška) TV MADŽARSKA 1 5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 8.35 Tabor prijateljstva - 9.05 Glavni trg - 10.05 Vdova in njena hčerka, tv igra - 11.05 Pravoslavna liturgija, prenos -12.10 Tv klinika - 12.40 Delta - 13.10 Pesem naj odmeva - 13.40 Minute sreče - 14.05 Ulica Box -14.35 Portret Tiborja Galambosa - 15.30 Vesela novica - 16.00 Niti vnuki ne bodo videli... - 17.00 Kovček - 17.30 Neznani znanci - 17.55 Madžari na ozemlju ljudožercev -18.20 Imperij na šestih nogah - 19.00 Tednik - 19.45 Poročila - 20.05 Inkakodalje? - 21.05 Miss World Hungary - 22.05 Šport - 23.05 Skupaj z Matavom TV 2 6 .00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network -10.40 Gastronomska popotovanja - 11.10 Prijatelji - 11.40 Šport - 12.15 Skrivnosti detektiva Cosbyja, nan. - 12.55 Akcija Dromedar, film -15,00 MacGyver - 15,55 Leteča vipera - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG-častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Nevšečnosti v Bronxu, ameriški film - 21.40 Morski pes, grozljivka - 23.20 Y-akti - 23.50 Madžarska jutri - 0.20 Zgodilo se je v Nagyrozsdasu, madžarski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.25 Disneyev festival - 11.20 Dolomitski mož 2001, posnetek iz Lien-za - 11.35 Šport - 12.05 Avto-moto šport -12.35 Mladi Herkules, pustolovski film - 14.05 Zvezdne steze V, znanstvenofantastični film -15.45 Liga prvakov, magazin - 16.15 Nogomet: Ried - Sturm, prenos - 18.30 Šport v nedeljo -19,30 Čas v sliki - 20.15 Hudičev advokat, srhljivka - 22.35 Kolumbo - 23.50 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Schlemmerjevo potovanje: Avstrija-Madžarska-Švica - 9.35 Dodererjev Dunaj - 10.05 Festivalski dnevi stare glasbe v Innsbrucku - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Evropski studio - 12.00 Gernstl na poti: Bavarsko-avstrijska meja - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Lumpi iz prve klopi II, filmska komedija - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Čar glasbe: Poletne sanje v Salzburgu - 21.45 Poročila - 21.55 Poletni pogovori - 23.00 Umetnost igranja violine onedeljek, 10. 9. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Rdeči grafit: Živosrebrne čipke 9.35 Enciklopedija znanja 9.45 Srečanje z živalmi 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Slovenski pesniki in pisatelji 11.00 Odkrivajmo znanost 11.26 Na vrtu 11.50 Raziskovalci, ameriška serija 12.15 Ljubljanski tramvaj - življenjska zgodba 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Nekaj minut za domačo glasbo 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Polnočni klub 16.00 Dober dan, Koroška 16.45 Tomažev svet: Na kmetiji 16.55 Telebajski 17.20 Radovedni Taček: Tek 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 300 let Slovenske filharmonije 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Brez reza 23.50 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 15,40 Videospotnice 16.00 Sloves, angleška serija 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Tele M 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 19.55 EP v odbojki, Slovenija : Slovaška 21.45 Obzorja, angleška serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Žrtev je zakon -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Vrnitev v prihodnost 3, ameriški film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zveždne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. -18.35 Varuška, nan. -19.05 VIP, nan. - 20.00 Nori na Mary, ameriški film -22.00 Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 Kasaške dirke v Ljutomeru - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.45 Videostrani. 16.55 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 22.50 Nk Hit Gorica : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.55 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - Televizijski spored od 7. do 13. septembra 200 13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Roswell, serija - 15.40 Hamiltonovo maščevanje, nad. - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Meje: Piranski zaliv in Dragonja -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Črne srajce, dokumentarni film - 21.10 Kirstinine stvari, danska drama -22.10 Odmevi dneva - 22.35 Prijatelji, nan. -22.55 Pravica za vse, nan. - 23.40 Zlata krila, nan. - 0.30 Zaposleni fantje, ameriški film -2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Zakon in red: Oddelek za žrtve, nan. -18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 2,4 otroka, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad, -21.05 Poročila - 21.15 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 22.05 Svojo družino iskreno ljubim, nemški film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.50 Tunis: Mediteranske igre, povzetek -17.15 Odbojka (ž.), polfinale iz Tunisa (ali ob 20.55) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Občutek sreče, ameriški film - 21.40 Črno-belo v barvah - 22.25 Glasbeni program - 23.05 Umetnine svetovnih muzejev - 23.15 Šport danes - 23.30 Tunis: Mediteranske igre, povzetek TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Romski magazin - 13.30 Domovina -14.05 Tropska vročina, nad. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Religijska tematika na znamkah - 16.55 Ars Hungarica -17.20 Ostani z nami - 17.30 Po sledeh svetovnih religij - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywood, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 112, kriminalistični magazin - 20.45 Kje, koliko, zakaj? - 21.15 Umetniki izbirajo - 21.30 Mile-nijske pravljice - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.40 Govorilna ura - 23.10 Šport - 0.00 Karpatska kronika - 0.20 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.45 Bruno in Benny, nan. -10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba - 12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžari - 12.20 Riviera, nan. - 12.50 Marimar, nad. - 13.20 Po sledeh Benyja, ameriški film - 14.50 Z ena na dva -15.20 Sanjski otok, nad. - 16.10 Ranjena srca, nad. - 17.10 Fiorella - 18.00 Lucecita, nad. -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz -19.55 Divji angel - 20.20 Roparji izgubljenih svetinj - 21.20 Spomini, ameriški film - 23.00 Dober večer - 23.30 Mobilparty - 23.45 Svet zaporov - 0.15 Profiler, nan. - 1.10 Mediavvave -2.00 Svetovni popotniki - 2.30 Dober večer , TV AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program - 10.20 Mladi Herkules, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18,30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Ona je ta prava, filmska komedija - 21.50 Popolna ljubezenska afera, film - 23.30 Nikita TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Zmešano do konca, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Belomodre zgodbe - 21.05 Tema -22.00 ČJs v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi Torek, 11. 9 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus 9.25 Radovedni Taček: Tek 9.40 Tomažev svet: Na kmetiji 9.50 Lahkih nog naokrog 10.30 Recept za Zdravo življenje 11.20 Pomagajmo si 11.50 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Brez reza 14.10 300 let Slovenske filharmonije 15.05 Ennio Morricone, angleška oddaja 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.10 Enciklopedija znanja 17.45 Maji: Mit in resnica, nemška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani, ameriška nadaljevanka, 2/13 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Nedolžne laži, angleška drama, 2/2 23,50 Maji: Mit in resnica, nemška serija TV SLOVENIJA 2 15.40 Videospotnice 16 .05 Portret Dušana Petrača 17 .00- Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18 .00 Mortadela, italijanski film 19.30 Videospotnice 20.05 Evropska liga v namiznem tenisu 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.35 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.30 Svet poroča 0.00 Diplomiranec, slovenski kratki film 0.10 Mož z Arana, ameriški film (č.-b.) POP TV 9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Sedma nebesa, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Nicole Kidman -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Otrok po naročilu, ameriški film - 22.30 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. - 23.50 24 ur KANAL A 10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Adijo, pamet, nan. -13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 ^cki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. -20.00 Gromska strela, ameriški film - 22.00 Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov - 15.25 Kronika -15.30 Kasaške dirke v Ljutomeru - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 NK Hit Gorica : NK Mura, posnetek nogo metne tekme. 11.35 Fukstock, Murska Sobota, koncert 2. del. 13.15 Videostrani. 16.10 NK Hit Gorica: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja. 19.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini... občinska oddaja v živo. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 22.00 Moto šport, športna oddaja.'22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Glive James z manekenkami - 15.45 Bonanno, najmlajši boter, nad. - 16.30 Glasba - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Naj: Letalci -18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ljudje, ki spreminjajo čas - 20.45 V ospredju - 22.20 Odmevi dneva -22.45 Prijatelji, nan. - 23.05 Pravica za vse, nan. - 23.50 Zlata krila, nan. - 0.40 Zapeljan in prevaran, ameriški film - 2.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Peter Siska, nad. - 22.40 Ženski zapor, dokumentarna serija -23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 18.00 Mediteranske igre, povzetek - 18.25 Odbojka (ž.), prenos tekme za 3. mesto iz Tunisa - 20.25 Odbojka (ž.), prenos finala iz Tunisa - 22.25 Monoplus - 23.05 Umetnine svetovnih muzejev - 23.15 Šport danes - 23.30 Mediteranske igre, povzetek - 23.55 Glasbeni program (Tunis: Mediteranske igre - atletika) - 20.35 Nogometna Liga prvakov, Nogometni pokal UEFA, Le Coup de lapin, francoski TV-film TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm - 14.05 Tropska vročina, nad. - 15.00 Umetniki izbirajo -15.15 Dediščina - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Za otroke -17.00 Pismenke -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila -18.15 Večerna pravljica -18.35 Safari Holywood, nan. -19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.05 Praznik madžarske operete - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Šport - 0.05 Karpatska kronika - 1.25 Svet TV 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Mila-dy - 9.25 Bruno in Benny, han. - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli -11.45 Madžari -11.50 Okno v Evropo t 12.20 Riviera, nan. - 12.45 Marimar, nad. - 13.00 Pustolovščine Davida Balfoura, britanski film -14.50 Z ena na dva - 15.20 Lady Florida, nan. -16.10 Ranjena srca -17.10 Fiorella - 18.00 Lucecita, nad. -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Angel varuh s Ka-ribov, nad. - 21.20 Mrtvi ljudje le redko plešejo, ameriški film - 23.10 Dober večer - 23.40 Mali očividec, ameriški film -1.35 Svet interneta - 2.20 Svetovni popotniki - 2.50 Dober večer TV AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program -10.00 Hinterholz 8, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19,30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117-21.05 Obletnica-nature, srhljivka - 22.45 Nogomet: Liga prvakov, posnetki TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Klinika pod palmami, prvi del TV-filma -12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.06 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Divji Baltik, prvi del -21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem: Philosophicum l r Sreda, 12. 9. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Carski sel, risana nanizanka 9.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 10.10 Enciklopedija znanja 10.30 Lingo 10.55 Maji: Mit in resnica, nemška serija 11.55 Titani, ameriška nadaljevanka, 2/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorja duha 13.45 Grof, angleški film 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Svet narave, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Sod smodnika, jugoslovanski film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Arvo Part, estonski skladatelj 23.45 Svet narave, angleška serija TV SLOVENIJA 2 16.20 Videospotnice 15.55 Najlepši slovenski šopki 16.20 Policija na naši strani 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 18.00 Kapitan Boycott, angleški film 19.30 Videospotnice 19,55 EP v odbojki, Slovenija: Rusija 21.30 Liga prvakov v nogometu 0.00 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.55 Umori, ameriška nanizanka 1.40 Videospotnice POP TV 9,00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad, - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Preživeti z minimalno plačo - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - idea tv POMURSKA REGIONALNA tele viz ij a to »O uo ■■ 6. september 2001 O TEM IN ONEM/OGLASI 27 Iz jajca se lahko izvali tudi piščanec Ker so se v slovenskih medijih pojavili različni komentarji in novinarski prispevki v zvezi z dogodki v občini Moravske Toplice, moramo pojasniti nekatera dejstva, ki so pripeljala do teh komentarjev in enostranskih razlag. Krajevna skupnost Filovci se javno opravičuje Krajevni skupnosti Bogojina, lastniku gostinskega lokala »Marko bar« g. Stanku Kolariču, vsem takratnim gostom, vsem mimoidočim ter vsem tistim, ki še zmeraj podpirajo skupni projekt čistilne naprave in kanalizacije ter nove občine Bogojina. Krajani Filovec in vodstvo • KS Filovci se ne čutijo povzročitelji petkovega incidenta na zboru občanov v Bogojini, saj so jih izzvali nekateri posamezniki iz Bogojine ter nekateri člani občinske uprave in tudi 28 posameznikov, ki nasprotujejo skupnim interesom obeh krajevnih skupnosti. Za boljše razumevanje občanov občine Moravske Toplice in bralcev tega časopisa smo prisiljeni navesti kratko kronologijo dogodkov in pojasniti ozadje, ki je do tega pripeljalo. S pon udbo o gradnji skupne čistilne naprave za obe naselji je prišel župan k vodstvu Krajevne skupnosti Filovci in KS Bogojina in pritiskal, da sprejmeta ustrezne sklepe in podpišeta pogodbe. (Op.: temu so sledili podpisi štiripartitne pogodbe, a podpisniki nismo dobili originala z njihove strani podpisane pogodbe, še več, ko smo zahtevali svoj izvod originalno podpisane pogodbe, smo dobili ponarejene listine, ki jih je ponaredila županova tajnica po njegovem naročilu.) Že takrat se nam je zdelo, da pri Kmetovanje na vodovarstvenem območju vsej stvari nekaj ni v redu. Dolžnost župana je, da ščiti interese občanov. Na to ga je opozarjal svetnik Varga, vendar župan tega ni upošteval. Prav tako je na občinskem svetu predlagal in dosegel znameniti sklep št. 219 OS, ki govori prav tako o gradnji skupne čistilne naprave. Temu so sledili izsiljeni podpisi pogodb, ki so jih morali predstavniki KS Filovci podpisati v hudi časovni stiski. Razlog za tako naglico naj bi bilo izkoriščanje gramoza v gramoznici v Filovcih. SGP Pomgrad, d. d., bi kot odškodnino za načrpani gramoz zgradil skupno čistilno napravo in kanalizacijo v Filovcih. Bo-gojinski del skupne čistilne naprave pa so gospodinjstva v Bogojini že itak plačevala na račun Občine Moravske Toplice po posebni pogodbi. S tem bi se občina elegantno izognila občinskemu deležu sofinanciranja. Ta trenutek nam ni znano, ali bi bilo to sploh v skladu z obstoječo zakonodajo, saj v proračunu Občine Moravske Toplice za takšne investicije ni bilo predvidenih postavk. Zadeva se je začela zapletati, ko župan, ki je bil sklicatelj zbora občanov v Filovcih dne 24. 3- 2001, nanj ni prišel. Dan pred zborom občanov je poslal pisno obvestilo, da se zbora ne more udeležiti, glede čistilne naprave in kanalizacije pa navaja, da so zadeve rešene, začetek gradnje pa se pričakuje v mesecu maju tega leta. Ugotavljamo, da je župan ves čas le zavlačeval z začetkom gradnje ter zavajal vse prizadete, to pa je razvidno iz dopisa SGP Pomgrad, d. d., z dne 14. 5. 2001, naslovljenega na KS Filovci. V tem dopisu na vaja, citiramo: »V zvezi z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave pa smo dne 6. 3- 2001 na Občino Moravske Toplice poslali predlog realizacije te investicije, na katerega pa do danes še nismo dobili odgovora. Vse navedeno kaže naš jasen namen sodelovanja tako z občino kot z vami že od podpisa pogodbe dalje in realizacijo vseh obveznosti po tej pogodbi.« Konec citata. Morda ni nepomembno omeniti ustanovitev iniciativnega odbora za pripravo predloga za ustanovitev občine Bogojina, ki je bil ustanovljen 6. 5. 2001. Po tem dogodku je župan v ozadju še bolj preprečeval gradnjo teh skupnih objektov. Morda je bilo njemu najbolj v interesu, da inšpekcijske službe ustavijo izkoriščanje gramoza v Filovcih, posledica česar je bila, daje SGP Pomgrad, d. d., začasno prenehal z revitalizacijo gramoznice. Po tem dogodku je župan blisko vito razposlal pogodbe po naselju Filovci, da bi se krajani v treh dneh odločili in s podpisom zavezali k plačevanju gradnje teh skupnih objektov. Zanimivo je, da o tem ni obvestil KS Filovci in KS Bogojina niti občinskega sveta. Njegova pogodba je bila nejasna, saj je samovoljno določil zneske po gospodinjstvih. Nihče ni vedel, koliko sredstev se bo na ta način zbralo. Zaradi tega so vaščani Filovec zahtevali javno tribuno na to temo, ki je bila 12. 5. 2001, navzočih pa je bilo 78 ljudi, ki so predstavljali 65 odstotkov vseh gospodinjstev. Na javnem zborovanju so zahtevali in sprejeli sklep o prijavi znakov kaznivih dejanj zoper župana Občine Moravske Toplice in odgovornega pri SGP Pomgrad, d. d. Temu so sledili najrazličnejši županovi predlogi o gradnji čistilne naprave na finančni li-zing, brez udeležbe občine in v breme občanov. Takemu predlogu se je občinski svet uprl in ga ni sprejel. Za tem je župan zbral v Bogojini peščico svojih ljudi in jih nagovoril h gradnji samostojne čistilne naprave za naselje Bogojina, ki pa ne rešuje celotne problematike kanalizacije v tem naselju. Ta predlog je zelo podpiral tudi svetnik in hkrati predsednik odbora za gospodarstvo Bojan Berden. Pri tem je gledal le na svoj osebni problem, saj ga zanima le smrad v bližini njegove hiše, kjer se konča dosedanje kanalizacijsko omrežje. Temu je sledil sklic podpisnikov pogodb za naselje Bogojina, ki gaje sklical župan dne 24. 8. 2001. Že sklic je bil nepravilen, saj mnogo ljudi ni prejelo vabila. Sestanka so se udeležili tudi nekateri svetniki, ki jih je zadeva zanimala, to pa je izzvalo takoj na začetku sestanka županovo nejevoljo, vendar sestanka za javnost niso zaprli. Na tem sestanku se ni ugotavljalo navzočnosti, ni bilo določeno delovno predsedstvo in ni bil določen zapisnikar pa tudi ne overitelji zapisnika. Že na začetku tega sestanka je bilo jasno razvidno, da je njegov namen, izsiliti odločitev navzočih za gradnjo samostojne čistilne naprave za vas Bogojina. To je skušal »strokovno« podkrepiti svetovalec župana s svojimi izvajanji. Pri tem je šel v svoji »strokovnosti« tako daleč, da je svetnika Andreja Benkoviča, ki do takrat sploh še ni razpravljal, zmerjal in žalil z »opico«, preostalim pa govoril, da so prišli v »živalski vrt«. To je izzvalo burno ogorčenje navzočih v dvorani in sestanek je zapustila skoraj polovica navzočih. Glavni projektant g. Kolarič ni dobil besede, da bi pojasnil projekte, ki jih je v tem času izdelal najmanj tri. Župan je skušal sestanek na silo končati z besedami: »Vsi smo za, glasujmo.« Pri tem nekatere ženice sploh niso vedele, za kaj glasujejo, morda pa jim je bilo vsega dovolj in so zamahnile z roko, župan pa je njihovo gesto prištel k opredeljenim in tako prišel do številke 28. Sestanek je trajal le slabo šolsko uro. Zunaj dvorane so še vedno potekale žolčne razprave zaradi županovega obnašanja znotraj dvorane, ko nekaterim navzočim sploh ni dal besede. Vaščani Filovec so menili, da so bili v celotni zadevi izigrani in oškodovani glede gramoza, saj se govori, da se bo z ukradenim gramozom začela gradnja čistilne naprave v Bogojini. To nezadovoljstvo je bilo prikazano z javnim protestom. Vsi ti dogodki dokazujejo, da je županov namen, doseči spor med tema dvema naseljema, to pa mu je že večkrat uspelo. Znano je, da je vloga za ustanovitev občine Bogojina popolna, postopki pa se približujejo h koncu. Županje tudi večkrat javno povedal svoje osebno mnenje, da nasprotuje večinsko izraženi volji ljudi za ustanovitev lastne občine. Vročo juho, ki jo kuha že nekaj časa, naj tudi sam ohladi. Svet KS Filovci ■ motorna vozila HONDO CIVIC, letnik 1997, prevoženih 80.000 km, prodam. Tel.: 031 705 650. m9497 ZASTAVO 128, letnik 188, v zelo dobrem stanju, registrirano do junija 2002, prodam, lahko menjava za kolo z motorjem (skuter). Tel.: 02 548 16 96 ali 041 472 595. m9531 ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC-COMMERCE, D.O.O., APAŠKA C. 2, G. Radgona. m9540 RENAULT LAGUNO 1,8 RT, prevoženih 90.000 km, registriran do avgusta 2002, prodam. Tel.: 041 769 511.m9565 GOLFJXD, letnik 1988. prodam. Tel.: 02 553 17 60 ali 031 301 848. m9578 ' živali NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedclica, tel.: 573 51 53. m9350 NESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Ba-bincih 49. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 582 14 Ql. m9467 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Tel.: 031 705 650. m9496 MLADIČE MOPS, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Tel.: 578 98 13, 040 212 824. m9503 UGODNA PRODAJA DOMAČIH PIŠČANCEV ZA TAKOJŠNJI ZAKOL. Tel.: 02 567 16 29. m9527 PRAŠIČE OD 50 DO 150 KG IN TELETA - BIKCE ZA PITANJE SIMENTALSKE IN DRUGE kupijo. Pridejo na dom in dobro plačajo. Tel.: 02 793 66 61 ali 041 542 325. m9545 TELICO, A-kontrole, brejo, prodam. Tel.: 041 340 590. m956J ZAJCE ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo prodam. Tel:: 041 707 155. m9568 KRAVE PO IZBIRI s teleti prodani. Stanko Rajbar, Tišina 69. m9573 Do 70 odstotkov pitne vode iz podtalnice Bolj kot nitrati ogrožajo podtalnico pesticidi - Le 2 odstotka pitne vode se uporablja v resnici za pitje metijci so le eni od akterjev v zgodbi o varovanju vode - ta stavek smo najpogosteje slišali na okrogli mizi o kmeto-_____vanju na vodovarstvenih območjih (29- avgusta v Gornji Radgoni), katere organizator je bil Kmetijski zavod Maribor. Sodelujoči so menili, da podtalnico ogrožajo tudi tranzitni promet, neurejena odlagališča odpadkov in pomanjkanje kanalizacijskih omrežij. Če primerjamo, kaj se je spremenilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji in Avstriji (od takrat, ko je bilo skupno posvetovanje o ogroženosti vode), vidimo, da so v Avstriji s pomočjo državnih ukrepov (območja za zaščito vode, ekološko svetovanje) zelo izboljšali kakovost vode, medtem ko so v Sloveniji šele pred kratkim sprejeli določene programe, ki pa so zaenkrat še vedno zgolj na papirju. Zaščita vodovarstvenih območij je nujna, kajti rezultati analiz dokazujejo, da se kakovost vode s primerno zaščito izboljša; toda to je mogoče na ustrezen način rešiti le, če gre za velike vodna zajetja (zaščita je draga!), prav tako pa vsi pogrešajo aktivnejšo vlogo države tako pri spodbujanju kot kaznovanju. Na primer zelo dobrodošlo bi bilo, če bi se dokončno odločilo glede ozelenjevanja njivskih površin, kajti le zelena njiva čez zimo lahko zadrži onesnaževanje vode. Z rednim preverjanjem tal bi lahko ugotovili, koliko nitratov in pesticidov je kmet že vnesel na njivo, če bi presegel dovoljeno količino, ne bi bil upravičen do državnih sredstev (npr. povračila). Lojzka Osvald z Zavoda za zd ravstveno varstvo Maribor, je trenutne razmere v severovzhodni Sloveniji podkrepila z novimi rezultati analiz pitne vode. V Sloveniji se v 65 do 70 odstotkih za pitno vodo uporablja podtalnica. Kakovost je mogoče izboljšati z zmanjšanjem obremenitev kmetijskih površin (manj vnosa pesticidov, gnojevke), gradnjo čistilnih naprav, z urejenimi odlagališči odpadkov, urejenimi vodnimi viri ter vodovarstvenimi pasovi - pri tem igrajo veliko vlogo lokalne skupnosti. Z rezultati lahko dokažejo, da so učinki varovalnih ukrepov zelo ugodni. V Prekmurju in na Apaškem polju so tako kritični le lokalni vodovodi, saj kar tretjina od 31 vzorcev presega dovoljene mejne vrednosti. Tako Osvaldova kot Žita Novak s kmetijske svetovalne službe v Murski Soboti sta omenili zgledni primer Upniškega polja v Avstriji. Pred desetimi leti je bilo tam stanje glede pitne vode katastrofalno nato pa so uspeli z upoštevanjem zahtev nadzorovanega kmetovanja. Pred desetimi leti je bilo tudi v SV Sloveniji kmetijstvo označeno kot največji onesnaževalec kajti v vodi je bilo preveč nitratov; danes so nitrati v mejah normalnega, presežene pa so vrednosti pesticidov. Tud. v primeru vodnih zajetij soboškega vodovoda (Krog, Črnske meje, Fazanerija) je Žita Novak navzočim dokazala, da se lahko z ustreznimi odloki in pravilniki ter dobro voljo lokalnih skupnosti marsikaj uredi. Lizimetre in monitorin na kmetijskih površinah je dobro uvesti že zaradi tega, da bodo lahko dokazali, da ni nujno, da je kmetijstvo največji onesnaževalec podtalnice: odprta odlagališča imajo neposreden stik s podtalnico, prav tako je nevarna neurejena kanalizacija, veliko škode pa si na- redijo ljudje sami, saj so mnoge izkopane vodnjake spremenili v odpadne jame ali kar v gnojnične jame. Velik onesnaževalec so tudi Nova polnilna linija družbe Kapela Posodabljanje in obnove družbi Kapela, Vinogradništvo za novo polnilno linijo, teden na priložnostni slovesnosti. V Podjetje, ki praznuje letos 80-letnico delovanja, je naslednik ba novinskega posestva, ki je bilo na Kapeli ustanovljeno leta 1921, da nes pa se ukvarja z vinogradni in vinarstvo so bogatejši ki so jo predali namenu prejšnji zadnjih letih posebno pozornost posodabljanju kletarske opreme in obnovi vinogradov. Od leta 1997 so za to namenili več kot poldrugi milijon mark, letno pa obnovijo od dva do tri hektarje vinogradov. Najpomembnejša letošnja naložba je zamenjava polnilne linije z zmogljivostjo 2.500 steklenic na uro, zanjo pa so odšteli 50 milijonov tolarjev,V podjetju Kapela bodo tudi v prihodnje nadaljevali z obnovami vinogradov, načrtujejo pa tudi obnovo uprav- štvom in vinarstvom. Z;; vinogradništvo in vinarstvo so se specializirali že pred desetletji, saj so zgradili leta 1959 prvo okroglo klet v Sloveniji, v njej pa še vedno zorijo vrhunska vina Radgohsko-Kapel-skih goric. Čeprav procesi denacionalizacije niso obšli tudi kapelskih vinogradnikov, namenjajo v podjetju v gospodinjstva (kam zlivajo gospodinje odpadna olja?) in mednarodni tovorni promet. Sicer pa na sp lošno preveč potratno ravnamo s pitno vodo, saj je le 2 odstotka zares spijemo. Bernarda B. Peček ■ Lojzka Osvald (Zavod za varstveno varstvo Maribor) je o vplivu suše na pitno vodo povedala: »Suša v bistvu zelo dobro dene naši podtalnici, saj je izpiranje precej manjše in so zaradi tega koncentracije nitratov in pesticidov veliko manjše. Mejne vrednosti 0,10 se pomaknejo na 0,5 in 0,6. Lahko rečemo, da je bila v 1999- letu še ena tretjina podtalnice onesnažena, lani pa je bilo tega onesnaženja za 10 odstotkov manj. Je pa druga nevarnost. Pri manjših količinah je potem lahko večja obremenitev z vsebnostjo organskih snovi na splošno, ne samo s toksičnimi substancami, ampak tudi s tistimi, ki potem razvijejo mikroorganizme.« ne zgradbe. Petdeset zaposlenih trenutno še obdeluje 110 hektarjev vinogradov, vendar jih bodo morali večino vrniti denacionalizacijskim upravičencem, zato se v podjetju že prilagajajo novim razmeram. Ker bodo precej površin morali vrniti že po letošnji trgatvi, si prizadevajo, da bi z novimi lastniki našli ustrezen dogovor o odkupu grozdja, saj so doslej odkupili le slabih deset hektarjev vinogradov. Družba Kapela uspešno sodeluje tudi s podjetjem Radgonske gorice, ki je v Kapeli pomemben delničar. Ludvik Kovač ■ posesti 16-ARSKO GRADBENO PARCELO v Puževcih, nadomestna gradnja, z elektriko in vodo, s cca 80 ari zemlje ter večjo količino kvalitetnega vina ugodno prodam. Tel.: 583 12 70, zvečer. m9424 GARAŽO v bližini OŠ III oddam Tel.: 524 16 42. m9493 DVE UREJENI GRADBENI PARCELI, v neposredni bližini M. Sobote, 10 in 27 arov, prodam. Tel.: 041 535 101.m9498 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, 1,5 km od kopališča Banovci, prodam.. Cena po dogovoru. GSM: 031 833 324. m9500 VEČ OBNOVLJENIH POSLOVNIH PROSTOROV v centru Ljutomera oddamo v najem. Tel.: 582 14 05. m9515 OPREMLJENE, OGREVANE SOBE ODDAJO V NAJEM OSMIM ŠTUDENTKAM v neposredni bližini študentskih domov v Mariboru v Ciril-Metodovi 10, tel.: 420 09 54. m9530 NJIVE v Šalamncih ali okolici (do 5 km) vzamem v najem. Tel.: 031 258 543. m9533 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 041 464 689. m9549 HIŠO v Razlagovi 30 v M. Soboti prodajo. Informacije tel.: 522 11 35, zjutraj ali zvečer. m9551 GARSONJERO V M. SOBOTI, cena 147.000 SIT/m2, prodam. Za resne kupec informacije po tel.: 527 11 81 041746027. m9553 PRODAJATE ALI KUPUJETE NEPREMIČNINO V POMURJU? Vaš oglas s fotografijo objavljamo na internetu brezplačno dva meseca. Podatke s fotografijo pošljite po pošti: Royal posredovanje, Prešernova 1. M. Sobota, faks: 02 535 13 21, nepre- I mičnine @ murska, com m9557 28 OG LAS l/ZAH VALE 6. september 2001 ■■K GOSTILNO V PRITLIČJU TURISTIČNE ZGRADBE ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. m9564 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru, 62 m2, CATV, telefon, prodam. Tel:: 583 14 40. m9567 STANOVANJSKO HIŠO, komunalno urejeno, takoj vseljivo, pri Lendavi in gradbeno parcelo, možnost prodaje dvema lastnikoma, prodam. Tel.: 031 466 706. m9575 DVOSOBNO STANOVANJE in garažo v M. Soboti, prodam. Tel.: 041 746 050. m9576 ENOSOBNO STANOVANJE v St. Rozmana 14 prodam. Tel.: 522 10 98. m9582 kmetijska mehanizacija DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG REGENT SATURN 2 prodam. Tel.: 557 11 54. m9537 TROSILNIK UMETNEGA GNOJA PRODAM. Tel.: 031 245 066. m9544 PREDSETVENIK IN VILE za okrogle bale prodam. GSM: 041 596 234. m9554 PREDSETVENIK, 2,2 m, trosilnik Vikon, puhalnik za zrnje in borove deske prodam. Tel.: 041 904 767. m9556 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO, dvovrstni, Barigeli C 4 x 4, letnik 1994, in traktor Torpedo Deutz, 75 4 x4, letnik 1986, prodamo. Tel.: 041 744 779. m9572 KROŽNO BRANO, dvobrazdni plug Regent, predsetvenik, 2,90 m, in rotacijsko koso Sip prodam. Tel.: 031 416 412. m9574 SILAŽNE KOMBAJNE, obračalne pluge, cisterne za gnojevko, trosilnike hlevskega gnoja in nakladalnik hlevskega gnoja ter odjemalec silaže prodam. Tel.: 041 417 562, Popr. kmet, strojev, Oswald Zdovšek, s. p., Vorančeva 29, Poljčane. m9479 VEČ LESENIH SODOV in suhe hrastove plohe prodam. Tel.: 541 23 01. m9494 1001 STISKALNICO ZA GROZDJE prodam. Tel.. 534 88 70. m9504 SILAŽNI KOMBANJ VIHAR 40 in samonakladalko prodajo. Tel.: 569 14 77. m9507 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 150 in 200 1, ugodno prodam. Tel.: 523 12 06. m9509 STISKALNICO ZA GROZDJE, 230 1. hidravlično, z elektromotorjem, prodam. Tel.: 041 520 847. m9513 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 500 1, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 589 14 45.m9519 STISKALNICI ZA GROZDJE, 150 1 - hidravlična, 2501 - polžni pogon, in mlin za grozdje s pecljalnikom in črpalko prodam. Tel.: 041 506 534. m9534 kmetijski pridelki KORUZO Z NJIVE IN DROBNI KROMPIR prodam. Tel.: 542 14 82. m9523 VINO chardoney in grozdje prodam. Tel.: 548 14 15.m9547 GROZDJE, do 4 tone, laški rizling, vinograd s kletjo v Dolini pri Lendavi naprodaj. Tel:: 577 10 34 ali 041 346 584. m9571 GROZDJE, šipon in rizling, prodam. Tel.: 041 547 508. m9579 VINO, odprto in ustekleničeno, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 370. m9580 razno OPAŽ IN LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. 03 545 10 82. m9452 GILLERO ARIZONA HAVK ENDU RO 125 ccm, zelo dobro ohranjeno, DAMIR BANFI VEŠČICA kompletne pogrebne storitve, vzdrževanje IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEI .: (02) V? 48 060, I AX: (021 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več besed in ne smehljaja, le spomin nate ostaja. ZAHVALA V 73- letu se je po hudi in dolgi bolezni poslovil od nas dragi mož, oče, tast in dedi Franc Rituper iz Moščanec 18 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali in ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter v druge namene. Hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter članom PGD Moščanci in sosednjih vasi za dostojanstveno slovo. Hvala tudi pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi najdražji Dragi dedi! Nesrečen sem, ker sem te izgubil, a ponosen, da sem te imel, zato dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Tvoj Tadej vredno ogleda, in računalnik Pentium 200 MMX, z monitorjem ali brez njega, prodajo. Cena po dogovoru. Tel : 041 553 390. m9510 RAZTEGLJIVI TROSED in hladilnik ugodno prodam. GSM: 031 547 643. m9516 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne kovinarske šole, izdane v šol. L 1976/77 na ime Jože Bokan, Petanjci 71. m9526 HRASTOVO JEDILNICO (kredenca, 6 stolov, raztegljiva miza) prodam. Tel.: 527 16 19. m9532 FIESA - UGODNO POLNI PENZI-ON ZA ODRASLE - 4.400 SIT, polpenzion 3-800 SIT, spanje z zajtrkom 3.200 SIT. Tel.: 515 35 76 ali 031 692 227. m9538 HRASTOV SOD, nov, 480-litrski, ugodno prodam. Tel:: 041 707 507 ali 548 13 41. m9552 RAZREZAN LES, suh, hrastov in jesenov, prodam. Tel.: 02 542 13 60, v soboto in nedeljo. m9577 KORUZO Z NJIVE, 50 arov, in trifazni motor, 4 KW, 1430 obratov, prodam. Tel.: 041 271 178. m9583 SKK, d. o. o. Stegne 25, Ljubljana. m9535 IŠČEMO SOVLAGATELJA ZA USTANOVITEV PODJETJA za proizvodnjo betonskih izdelkov v Pomurju. Prostor in osnovna sredstva zagotovljena. Naslov v upravi lista. m9562 ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO. REDNA ZAPOSLITEV Dobra plača. Hrana in stanovanje v hiši. Tel:: 041 748 905, Gostišče Jana Zaleznik, s. p., Križevec 1, Stranice. m9581 srečanja IŠČEM VERNO, VESELO, POŠTENO DO VSEGA DELA, vdovo, upokojeno z avtomobilom, od 55 do 65 let, da ostane pri meni do konca dni. Tel.: 02 560 14 50. Sem neke vrste bolnik. m9546 storitve Vse odhaja kakor tiha reka, le spomin spremlja človeka. V SPOMIN Te dni je minilo osem let od smrti dragega očeta Štefana Rebrica in deset let od smrti drage mame Matilde Rebrica iz Bakovec Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobti, prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu. Njuni najdražji delo IZKUŠENEGA VOZNIKA ZA MEDNARODNI PROMET in 2 KV MEHANIKA - VZDRŽEVALCA TOVORNIH VOZIL na področju Prekmurja redno zaposlimo. PETLY, d. o. o., Trgovišče 39, Velika Nedelja, tel.: 031 646 535. m9391 DVA DELAVCA za izdelavo fasad in notranjih ometov zaposlimo. Tel.: 031 839 487, Polonca, d. n. o., Benedikt 19. m9435 ŽELITE INFORMACIJE O DOBREM ZASLUŽKU tudi z delom na vašem domu. Pokličite Infokomerc, tel.: 041 747 121, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje. m9442 PRILOŽNOST ZA VSE - s predzna njem ali brez njega v prodaji izdelkov za gospodinjstvo. Tel.: 01 500 41 62 ali 01 500 41 63. BIO NOVA IZVAJAMO MONTAŽO KRITIN VSEH VRST (licence: CREATON, TONDACH, TRIMO TREBNJE, TA-TUFILE, DECRA, TEGOLA). Kredit. Konkurenčne cene. Tel.: 041 515 827, 03 810 13 86, Branko Oberski, s. p., Kristan Vrh 5, 3241 Podplat. m9357 IŠČEMO SOVLAGATELJA ZA USTANOVITEV GRADBENEGA PODJETJA v Pomurju. Osnovna sredstva in prostori zagotovljeni. Naslov v upravi lista. m9561 KNJIGOVODSKE STORITVE ZA PODJETJA, zasebnike in kmete - zavezance za DDV. Tel.: 02 564 81 04. m9570 Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Za vedno nas je zapustil Karel Šoštarec predsednik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota Ohranili ga bomo v lepem spominu. Člani in sodelavci Na grobu, kjer sveča zate gori in cvetje, ki zate, draga mama, cveti, je bolečina, ki jo občutimo in poznamo le mi. V SPOMIN 29. avgusta je minilo šest let od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja Marjeta Časar iz Križevec v Prekmurju Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter prižgete svečo spomina. Vsi, ki se te radi spominjajo Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. ZAHVALA V 47. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi sin, brat in sorodnik Anton Maroša iz Melinec 160 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala za vso pomoč družini Ropoša in Štefanu Kohku. Hvala zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Lepa hvala g. župniku in g. Mujdrcu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku g. Andreju Zadravcu za izrečene besede slovesa pa tudi pogrebništvu Balažič iz Ižakovec za opravljene storitve. Hvala kolektivu Potrošnika in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za sv. maše in v dobrodelne namene. Zahvala velja vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na božjo njivo, kjer ne bo več bolečin in trpljenja. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi oči, Kiki, brat, bratranec, stric in zet Štefan Šeruga iz ulice Zorana Velnarja 31 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam pisno in ustno izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala pogrebništvu Komunala za opravljen pogrebni obred, upokojenskemu pevskemu zboru za odpete pesmi in govornikoma za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki srno ga imeli radi ZAHVALA V 89. letu starosti je tiho zaspala naša draga Anka Matič roj. Kovač iz Prosenjakovce Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in za dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in ge. Štefki Vukan za besede slovesa. Hvala tudi pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba. Iskrena hvala kolektivu Doma starejših v Rakičanu za vso skrb, nego in prijaznost v njenih zadnjih letih, ki jih je preživela med njimi. Žalujoči vsi njeni IBM 6. september 2001 VALC V SPOMIN 10. septembra minevajo tri leta žalosti od takrat, ko naju je zapustil dragi mož in oče Janez Kološa iz Andrejec 48 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoča žena in sin Čas povzroči, da nas ni, čas izbriše vse sledi, a na nas ostanejo spomini, obsijani in v žalostni sinjini. ZAHVALA S spomini nanjo in žalostjo smo v 92. letu pospremili k poslednjemu počitku drago Petronelo Sambt iz Lukačevec Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše in izrekli sožalje. Hvala tudi župniku in pevcem za pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni najbližji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij sižuljave dlani, OČE, za vse še enkrat - HVALA TI! V SPOMIN 6. septembra mineva žalostno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Matuš iz Adrijanec Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. Hvala vsem, ki se ga spominjate, se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu položite cvetje in prižgete svečo. Žalujoči vsi njegovi Za man je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari ata, pradedek in brat Bela Benko iz Gornjih Slaveč 64 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali vence, cvetje, sveče ter za dobrodelne namene. Iskrena hvala gospe duhovnici Prašičevi za lep pogrebni obred in pevcem ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Topel poletni dan je nepričakovano iztrgal iz našega naročja predrago mamo, babico in taščo Terezijo Krajcar iz Šalovec Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, darovali vence in cvetje ter jo s toplimi besedami pospremili k večnemu počitku. Še posebno iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju oddelka za anestezijo in reanimacijo bolnišnice M. Sobota za požrtvovalni boj za življenje, ki nam je bilo tako dragoceno. Pogrešali te bomo: tvoja vnukinja, hčerka in zet Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, 'saj v življenju vse preveč si garala. A v naša srca se zarezala je rana in krik močan: Zbogom mama! UMNMA V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Cecilija Jerebic roj. Fartek iz Melinec V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedi Liziki, kolektivu Mure - Ženska oblačila in prijateljem, ki so darovali vence, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, g. misijonarju, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Vsi tvoji Ljubezen, delo in trpljenje ' tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo ' in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA 24. avgusta nas je za vedno zapustila draga zena in mama Štefanija Novak iz Strukovec Prezgodaj ji je bil postavljen mejnik smrti, kajti bila je šele v 61. letu starosti. Bolezen pa je predčasno zorela njeno življenje, ta o t a J odzorjena odpadla z drevesa živih. Kljub temu v srci i in p tečejo solze, kajti življenje z njo nam je bilo prijetni}. 1 ’ ' prejeli mnogo lepega in bi ji radi mnogo lepega seiz Zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, znancem, 1 J vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji Pott Zahvaljujemo se zdravnici dr. Nadi Šavel, zdravm o internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Hauzer]' ’ • Alojzu in Štefanu Horvatu ter zdravnikom pljučnega Posebna zahvala tudi g. duhovniku za pogre mi o pevcem za odpete žalostinke in vsem sose om c pogrebništvu Banfi-Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Feri, hčerka Blanka in mama Oko zaman te išče, ostajajo nam le spomini in vse, kar si s svojimi rokami ter skrbnostjo ustvarila... ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Olga Kakaš iz Vučje Gomile 76 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in sveče ter za druge dobrodelne namene. Hvala tudi gospodu Erniši za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni Naše molitve so kot steza, ki nam pomaga, da se ne izgubimo v gozdu tega sveta in da zagotovo pridemo v Očetovo naročje. B. Ferrero ZAHVALA Tri dni po tem, ko je dopolnil 82 let, je dotrpel in se vrnil h Gospodu naš dragi mož in oče Alojz Nežic iz ulice Na kamni 18 v Beltincih Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Še posebej se zahvaljujemo gospodu škofu dr. Jožefu Smeju za lepo opravljeno daritev sv. maše in pogrebni obred ter za besede tolažbe, vere in upanja. Zahvaljujemo se tudi domačemu g. župniku Alojzu Benkoviču za vso skrb in pomoč, vsem duhovnikom za daritev sv. maše in sodelovanje pri pogrebu, predstavnikom škofije in Teološke fakultete, vernikom iz župnij Žiče in Špitalič, sodelavcem 322. brigade Ženska oblačila, sorodnikom, prijateljem, posebej družinama Benko in Kolarič, gasilcem PGD Beltinci, govornikoma ter vsem, ki ste se udeležili pogreba, darovali za sv. maše in potrebe župnije, za vence in sveče, pevcem in pogrebništvu Jurič. Vsem Bog plačaj! Žalujoči: žena Marija ter otroci Marija, Stane in Julka z Ivo Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Marija Kuhar - Micka iz Veržeja v spomin 11.9.1995-11.9. 2001 Četudi bo lučka na tvojem grobu kdaj ugasnila, tista, ki si jo ti prižgala v naših srcih, ne bo ugasnila nikoli. Vsi njeni 5. septembra mineva deset let žalosti od takrat, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek V SPOMIN Jožef Hari s Cankove 58 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko spomina.. Vsi njegovi V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin nate živi, čeprav te že eno leto med nami ni. N SPOMIN 9. septembra bo minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož in sorodnik Koloman Kučan iz Partizanske ulice 13a v Murski Soboti Hvala vsem, ki se ga spomnite in obiščete njegov grob. Vsi njegovi Bil je sončen dan, ko zadnjikrat rekel si, vse vas rad imam, zdaj oblačno je nebo, ker vemo, da nazaj k nam te več ne bo. ZAHVALA V 91. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Franc Toplak iz Renkovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem ter darovalcem cvetja, sveč in svetih maš. Hvala g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Planike, govornici Darji za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi 30 OGLASI 6. september 2001.VMK NAGRAJENCI (sejemska priloga Vestnika) nagradne križanke, katere pokrovitelj je bila KREKOVA BANKA. ______________ 3. nagrada Ludvik BANFI, Gorička 53, Černelavci krlkova.banka 2. nagrada Koloman GAŠPAR, Preglov trg 6, Ljubljana 1. nagrada Viktor TKALEC, Mladinska 4c, Beltinci Fakulteta za organizacijske vede Kranj VPIS Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali NAGRAJENCI (sejemska priloga Vesnika) nagradne križanke, katere pokrovitelj je bila Zavarovalnica ADRIATIC. 6. nagrada Karin MARINIČ Slavka Osterca 8, Ljutomer 5. nagrada Slavica BERTALANIČ, Štefana Kovača 17, Murska Sobota, 4. nagrada Ida ČAVŽIČ, Dajnkova 3, Gornja Radgona, 3. nagrada Vera SMEJ, Jugovo 23, Beltinci Adriatic zavarovalna družba d.d. 2. nagrada Tanja BALAJC, Klavniška ul. 13, Murska sobota, 1. nagrada Štefan SUKIČ, Dolič 106 v izredni študij v šol. letu 2001/2002 v 1. in 3.letnik visokošolski strokovni program ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT Informacije: Ljudska univerza Gor. Radgona Trg svobode 4, tel. 02.564 87 00, 564 87 11 STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p., Lendavska 29,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61. GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL. • garažna v dvoriščna « daljinski p • ograje • kovane ograje H zapornice Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski • police vrtovi tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO CATERING - PODJETJE ZA GOSTINSTVO IN TRGOVINO, d. o. o., Brnčičeva 31, LJUBLJANA vabi k sodelovanju nove sodelavce, in sicer: 1. NATAKAR - NATAKARICA 2. KUHAR - KUHARICA Če se zanimate za delo v našem podjetju ter imate ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, ste samostojni in natančni ter imate sposobnost sprejemanja in hitrega uvajanja v tekoče delo, pričakujemo vaše ponudbe s podrobnim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in življenjepisom. Ponudbe z vsemi potrebnimi dokazili pošljite na naš naslov v osmih dneh od dneva objave. Ponujamo zaposlitev in delo v novi gostilni ter stanovanje. KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Rojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51. tel.: 57 88 200 Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 H 604 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: GUJT, RANKOVCI 16 VRATARIC, PUCONCI 296 SAPAČ, LEMERJE 32 . ULEN, VANČA VAS 26 MARIČ, VADARCI 90 KRANČIČ, BOREJCI 48 KO VEŠ, KAJ JEŠ! HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (021548 14 26, GSM: 041 772 426,041 733 948 BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/ 646 570, zvečer 02/420 61 45. Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali darovalci: Blisk Montaža, d. d., Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marjeto Horvat - 15.000 SIT; Štefan in Irena Pa-vlinjek, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marjeto Horvat -15.000 SIT; Smiljana Brumen, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Hari iz M. Sobote - 7.000 SIT; Stanko in Šarika ligo, Lendavska, M. Sobota, namesto venca nekdanji sosedi in prijateljici Ireni Vlaj - 5.000 SIT; Janez in Antonija Sedonja, Krožka 7la, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Štefana Rajnarja -10.000 SIT; Marija Makovecki, Mladinska 2c, Beltinci, prispevek za ginekološko-porodni oddelek -50.000 SIT; Evgen Hodošček, Puconci 16, namesto venca za pok. Franca Janžo iz Puconec - 10.000 SIT; družina Franca Žibrika, Sebeborci 8b, namesto venca za pok. Franca Janžo - 6.000 SIT; Erika Talian, Puconci, namesto cvetja za pok. Franca Janžo - 5.000 SIT; Tončka Šafarič, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 3.000 SIT; Združenje atletskih sodnikov, prispevek za gradnjo porodnišnice -50.000 SIT; Helena Balažič, Moščan-ci 47a, namesto cvetja za pok. Franca Janžo - 3-000 SIT; delavci Sodnika za prekrške Murska Sobota namesto cvetja za pok. Marijo Mešič iz M. Sobote - 6.000 SIT; sodelavci Mire Kuhar, Mura - Ženska konfekcija, namesto cvetja za pok. mamo Emo Kuhar iz Vanče vasi - 14.200 SIT; An-tun Puškarič, Stara ulica 1, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jožeta Meričnjaka iz Markišavec -5.000 SIT; družina Zrinski, Beltinci, namesto cvetja za pok. Franca Janžo iz Puconec - 3.000 SIT; kolektiv Osnovne šole Beltinci namesto cvetja za pok. Franca Janžo - 15.000 SIT; družina Štefana Klementa namesto cvetja za pok; Franca Janžo - 5.000 SIT; družina Julijane Klement, Martjanci 92, namesto cvetja za pok. FrancaJanžo - 5.000 SIT; družini 1 iiinvii j hlijzkj s i , ui uzjUU I Hochstatter in Karaš, Murska Sobo- Svet Osnovne šole Bogojina ponovno razpisuje delovno mesto Popravilo čevljev in usnjene galanterije RAVNATELJA Drago Drvarič sv Slave Klavore 7, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 52 41 034 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. oz. 45. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96 in 23/96) ter 15. oz. 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 64/01) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 14. 9. 2001) na naslov: Osnovna šola Bogojina, Bogojina 134, 9222 Bogojina, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 11, 9000 MURSKA SOBOTA obvešča, da vpisuje za šolsko leto 2001/2001 v naslednje programe izobraževanja odraslih: 1. višješolski strokovni študijski program komercialist Pogoj: končan katerikoli štiriletni ali petletni srednješolski program 2. ekonomsko-komercialni tehnik Pogoj: končan program trgovec 3. trgovec (prekvalifikacija) Pogoj: končan katerikoli triletni program poklicnega izobraževanja Prijave z dokazili sprejema šola do 25. septembra 2001, Informacije osebno na šoli ali po telefonu št. 521 34 00. Zaradi vzdrževalnih del bo LEKARNA v KOCLJEVI ULICI v MURSKI SOBOTI od ponedeljka, 3. septembra, do vključno nedelje, 30. septembra 2001, zaprta. Cenjena stranke prosimo, da se v tem času oskrbujejo v naših lekarnah v centru Šavel in v Grajski ulici. Lekarna v Grajski ulici bo v tem času odprta od 7.30 do 19.00. V tej lekarni bo organizirana tudi neprekinjena dežurna služba. ta, namesto cvetja za pok. Ferija Janžo iz Puconec - 10.000 SIT; sodelavci računovodstva Mure namesto cvetja za pok. Marijo Čačovič -11.000 SIT; Jože Miklič, dr. medicine, Sebeborci 82a, namesto venca za pok. Franca Janžo iz Puconec -10.000 SIT; družina Gjorek, Černela-vci, namesto cvetja za pok. Frido Hanč iz Dolgovaških Goric - 3.000 SIT; Štefan Vučak, Staneta Rozmana 14, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Gizelo Kutoš iz Pordašinec -5.000 SIT; Aranka Ščančar, Rakičan, namesto cvetja za pok. Štefana Raj-narja iz Rakičana - 5.000 SIT, družina Andrejek, Sebeborci 101, namesto venca za pok. Franca Janžo iz Pu- conec - 5.000 SIT; družina Horvat, Černelavci, namesto cvetja za pok. Gizelo Kutoš iz Pordašinec - 5.000 SIT; ginekološko-porodni oddelek, prispevek od laktovita - 45.390 SIT; družina Makovec, Beltinci, namesto cvetja za pok. Franca Janžo iz Puconec - 5.000 SIT; Marija Bukovec z družino, Dobrovnik 268, namesto cvetja za pok. Frido Hanč iz Dolgovaških Goric - 5.000 SIT; Društvo starodobnikov - ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci namesto cvetja za pok. Franca Janžo iz Puconec -3.000 SIT; sodelavci Janka Sukiča, Zdravstveni dom Gornja Radgona, namesto cvetja za pok. Antona Slikica iz Podgrada - 36.500 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro računu: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-60.3-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI Ivan Bojnec, univ. dipl, inženir tehnologije prometa, iz Bakovec in Miroslava Šeruga, inženirka tekstilne tehnologije, iz Murske Sobote; Sandi Petrovič, avtomehanik, izžepovec in Daniela Peternel, gimnazijska maturanrka, iz Črnec; Milan Cigut, veterinarski tehnik, iz Borejc in Simona Padar, ekonomistka, iz Murske Sobote; Andrej Pučko, inženir elektrotehnike, iz Puconec in Vladimira Ullen, dipl, pravnica, iz Martjanec; Andrej Klemenčič, elektrotehnik, in Liudmyla Vysotska, meroslovka, oba iz Murske Sobote; Bojan Ficko, voznik avtobusa, iz Večeslavec in Jasna Škraban, konfekcijska tehnica, od Svetega Jurija; Gorazd Hašaj, delavec, iz Moščanec in Jasmina Sitarič, gimnazijska maturantka, iz Puconec; Ciril Brgles, zdravstveni tehnik, in Irena Hari, prodajalka, oba iz-Križevec; Luka Novak, založnik, iz Dekanov in Valentina Smej, absolventka filozofije, iz Ljubljane; Oliver Berden, strojni ključavničar, izTropovec in Mirjana Tivadar, slaščičarka, iz Lipovec; Goran Sapač, soboslikar, in Kristina Horvat, ekonomska tehnica, oba iz Puconec; Danijel Glavač, krojač, iz Turnišča in Tanja Sobočan, kuharica - natakarica, iz Gančan; Zlatko Žekš, avtoličar, iz Vidonec in Breda Kuzmič, frizerka, iz Šalamenec; Saša Kuhar, šofer, in Simona Anušek, prodajalka, oba iz Sela; Matjaž Marin, avtomehanik, in Anita Zernec, konfekcijska1 modelarka, oba iz Dokležovja; Stanislav Dervarič, prodajalec, in Tončka Donša, šivilja, oba iz Večeslavec; Aleš Smej, kmetijski tehnik, iz Beltinec in Andreja Vori, ekonomska tehnica, iz Male Polane; Bojan Šadl, zidar, in Andreja Županek, šivilja, oba iz Pertoče; Robert Jeneš, zdravstveni tehnik, s Tišine in Anita Fujs, zdravstvena tehnica, od Grada; Anton Horvat, zidar, in Sabina Horvat, gospodinja, oba iz Doline; Dejan Kuzma, lesarski tehnik, iz Gančan in Melita Nežič, kuharica, iz Ivanec; Aleš Mlinarič, strugar, iz Veržeja in Suzana Šnurer, slaščičarka, iz Rankovec; Srečko Sukič, voznik, in Dušanka Porš, medicinska sestra, oba iz Vučje Gomile; Robert Fujs, avtopralec, iz Poznanovec in Brigita Gumilar, šivilja, iz Rado-vec; Damjan Balažič, kuhar, iz Renkovec in Matejka Škafar, ekonomska tehnica, iz Lipovec. Vestnik vam čestita! V 21 lokacij za uspesen ristanek za okna, polkna, notranja in vhodna vrata, prenovo oken in vrat m VICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: (04) 513 22 70, fax: (04) 513 27 61 CELJE, Mariborska 91, tel.,fax: (03) 541 30 50 RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5 tel.,tax: (02) 822 01 75 MARIBOR, Limbuško nabrežje 15, tel.,fax: (02) 420 28 00, MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1d (BTC), tel.,fax: (02) 522 19 21 NOVO MESTO, Ul. talcev 2, tel.,fax: (07) 332 34 44 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax: (07) 496 29 26 KOPER,Jelovica, tel.,fax: (05) 639 70 29, NOVA GORICA, Arlst d.o.o., tel.: (05) 333 32 25, fax: (05) 333 32 24 GRAHOVO pri Cerknici, Mule stavbarstvo s.p., tel.: (01) 709 69 86, fax: (01) 709 69 87 VRHNIKA, Kotnik s.p., tel,: (01)755 33 40, fax: (01) 755 16 33, TRZIN. Tajles d.o.o., tel.: (01) 564 14 06, fax: (01) 564 14 05 ŠMARTNO pri Litiji, Jernej d.o.o., tel.: (01) 898 74 72, fax: (01) 898 71 81 ZAGORJE, KeraTrade d.o.o., tel.,fax: (03) 566 44 65, TREBNJE, Bavex d.o.o., tel.,fax: (07) 304 56 40 LJUTOMER, Diskont Univerza! d.o.o., tel.:(02) 585 87 80, tel.,fax: (02) 585 87 88 SLOVENJ GRADEC, Kordež Bojan s.p., tel.,tax: (02) 884 13 74 in trgovine MERKUR, METALKA in CENTER Lesna industrija, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 04/511 30 00 faks: 04/513 42 61 http://www.jflovica.si E - mail: info@jelovica.si ISSIMI 6. september 2001 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev Delimo vstopnice za kino KONCERT GORNJA RADGONA V soboto, 8. septembra, se bo začel ob 16. uri na sejmišču 8. Pomurski rock festival, na katerem bodo nastopile skupine: Let 3 (Hrvaška), Wrong (Gornja Radgona), Odpisani (Ljutomer), Bleed On (Radenci), Juff (Lendava), Dežurni krivci (Sv. Jurij ob Ščavnici), In-sane (Gornja Radgona), Khons (Lendava), Dr. Zero (Sladki Vrh), The Wicked (Radenci), Nevergreen (Moravske Toplice) in Obnounce (Ljutomer). Prireja Mladinsko društvo Grom Gornja Radgona! OTVORITEV LENDAVA V soboto, 8. septembra, ob 18. uri, bo na gradu otvoritev razstave Grad na preži - Srednjeveško orožje in relikvije, II. del. Razstavo bosta odprla dr. Jozsef Lugosi, direktor Muzeja vojaške zgodovine iz Budimpešte, in Jožef Kocon, župan občine Lendava. DOGODEK BOGOJINA Program prireditev XIII. Košičevih dnevov kulture: - Sobota, 8. septembra: ob 12.30 pohod po poteh kulturne dediščine (zbor pri veroučnih učilnicah v Bogojini) - Nedelja, 9. septembra: ob 14.00 maša sv. Huberta, zaščitnika lovcev (pri lovskem domu LD Bogojina). LENDAVA Program prireditev Lendavske trgatve - 5. festivala vina: - Četrtek, 6. septembra: ob 16.00 vaška tržnica in prikaz stare domače obrti, 17.00 folklorni festival, 20.00 Unplugged večer - Sašo Zver - Petek, 7. septembra: ob 15.00 bogračijada, 16.00 vinski festival, 19 00 gledališka predstava Kraljična na zrnu graha in nastop glasbene skupine Gnila jajca - Sobota, 8. septembra: ob 8.00 budnica lendavskega speedway kluba, 10.00 predstavitev domačih običajev in šeg, 11.00 likovna delavnica za najmlajše, 14.00 družabni popoldan, 14.30 Hadikov boj za Lendavo - spektakel v živo, 18.00 gledališka predstava Hejjgetd Madžarskega kraljevega lutkovnega gledališča, 19 00 Nastop glasbenih skupin Halicanum in Gnila jajca ter Miša Kovača. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike. - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava članov foto kluba iz Murske Sobote oz. Ingolstadta. - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij ljubljanske avtorice Dunje Wedam z naslovom Odsevi Ljubljane. - V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča iz Ljubljane z naslovom Potovanje po telesu. LJUTOMER V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. VELIKA POLANA Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava. GABERJE V prodajno-razstavni galeriji Erbija so na ogled umetnine Mariami Zsiros iz Berlina. KOROVCI Na domačiji Ernesta Bransbergerja si lahko ogledate razstavo likovnih del s V. kolonije Fuks graba. DOMANJŠEVCI V vaškem domu je na ogled zbrano gradivo zli. mednarodnega arhivsko raziskovalnega tabora. BOGOJINA Do 20. septembra so v veroučnih učilnicah pri cerkvi na ogled dela z likovne kolonije Likos. LENDAVA V sinagogi je do 19. septembra vsak dan med 16. in 20. uro na ogled razstava akademskega slikarja Zoltana Gaborja iz Zagreba. ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Republiški zavod za zaposlovanje. Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo OBLIKOVALEC kovin OBLIKOVALEC KOVIN-PRIPRAVNIK: določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI DELAVEC BREZ POKLI CA;M0ŽN0ST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 07.09.01; KOS MARJAN S. P. K0VIN0PASARSTV0, BABINCI 59, LJUTOMER STRUGAR STRUŽENJE KOVINSKIH PREDMETOV: nedoločen čas; 8 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SAMOSTOJNO DELO; do 18.09.01; KRANJEC ŠTEFAN, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, MARTJANCI, MARTJANCI ELEKTROINSTALATER ELEKTROINStalATER: nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTRIKAR-ENERGETIK, ELEKTROM-ONTER; SAMOSTOJNOST PRI IZVEDBI DEL,NATANČNOST; do 09.09.01; HORVAT MILAN S. P. ELEKTROINŠTALA-CIJE, ŽIŽKI 31F, ČRENŠOVCI ELEKTROINSTALATER ■ PRIPRAVNIK ZA DELO NA TERENU (LJUBLJANA); določen čas 9 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 12.09.01; KOLMANIČ MIRKO EL-KO S.P., STARA NOVA VAS 055, LJUTOMER ELEKTRIKAR ELEKTRONIK UPRAVLJALEC RAČUNALNIŠKO VODENE BETONARNE: določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: AKTIVNO ZNANJE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV, POZNAVANJE GRADBENIŠTVA; do 07.09.01; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE UPRAVLJALEC ČELNEGA NAKLADAL-CA-STR0JNIK TEŽKE GRADB.MEHAN.: določen čas 2 mes.; vozniški izpit kategorije: B,C; do 11.09.01; GRAMOZ D. 0. 0., TRIMLINI 2/F. LENDAVA - LENDVA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območle Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 16 3 1 3 23 POLAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC VSEH VRST PODOV IN LESNA GALANTERIJA: določen čas 6 mes ' 3 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DEL.IZKUŠNJE S POLAGANJEM PARKETA.STAROS T DO 35 LET; do 12 09.01; LESOPLAST MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 032, MURSKA SOBO- TA KUHAR KUHAR ŽA PRIPRAVO SALAT IN STREŽBO: določen čas 1 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:NATAKAR,KUHAR-NATAKAR; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, NATANČNOST, UREJENOST, PRIJAZNOST; do 14.09.01; BIM Z ZVEZDICO 0.0.0.. M.SOBOTA, CIRIL METODOVA 50, MURSKA SOBOTA NATAKAR matAKAR nedoločen čas; ostali pogoji; POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 08. nq 01' PLASTRON D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PREŠERNOVA 38, GORNJA RADGONA NATAKARICA: določen čas 2 mes.; osta-bpogoji: ŽENSKI SPOL,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLO ČEN CAS; do 06 09 01: MERKLIN BOJAN S.P.. OKRE-PČEVALNICAPUNGRAD,SKAKOVCI18, CANKOVA NATAKARICA V BARU GASILČEK, PU-ŽFVCI 25' določen čas 6 mes., 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik-delovnin u . t Q rr 3 Z* m ShAKER IN PARTNER, POSREDNI-j;"™ STORITVE O.N.O.. »A KAMNI 009, BELTINCI ..t^ariCA' določen čas 6 mes.; 6 W ^Lovnih izkušenj; ostali pogoji: IN PRAZNIKI PROSTO,ŽENSKI SPOL, ZAŽELJEN OPRAVLJEN TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA: do 06.09.01; KLEMENT LADISLAV S. P. OKREPČEVALNICA KLEMENT, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA NATAKARICA: določen čas 3 mes.; ostali pogoji: DELAVKA BREZ POKLICA, DRUGA IZOBRAZBA; do 29.09.01; MA-CUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER NATAKARICA-DEKLE ZA STREŽBO; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: KONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 14.09.01; KRAMBERGER DANI S.P., OKREPČEVALNICA ZETOR. RADGONSKA CESTA 6, RADENCI NATAKARICA: določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: KATERAKOLI DRUGA IZOBRAZBA, MOŽNOST ZA NEDOLOČEN ČAS; do 07.09.01; TOT ŽELJKO S. P„ BAR MOJ, PETANJCI 27, TIŠINA NATAKARICA: določen čas 4 mes.; do 14.09.01; ŠLEBIČ JURIJ S. P. GOSTILNA, GORNJI LAKOŠ 116, LENDAVA -LENDVA ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK: določen čas 9 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 07.09.01; KUTSENITS INTERNATIONAL D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK DELOVODJA ZA VODENJE BRIGADE DELAVCEV: določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: DRUGI POKLICJNŽ.TEKSTILNO KONF.TEHNOL, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 07.09.01; INDIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV D. D., Murska Sobota Sreda, 5. septembra', ob 18.00 in 20.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Planet teme Četrtek, 6. septembra', ob 18.00 Planet teme, ob 20.00 italijanska romantična drama Malena Petek, Z septembra: ob 18.00 Planet teme, ob 20.00 Malena Sobota, 8. septembra: ob 18.00 Malena, ob 20.00 Planet teme Nedelja, 9- septembra: ob 18.00 Planet teme, ob 20.00 Malena Ljutomer Sobota, 8. septembra: ob 20.00 ameriška kriminalka V pajkovi mreži Nedelja, 9. septembra: ob 20.00 ameriška kriminalka Petnajst minut slave Gornja Radgona Petek, 7. septembra: ob 20.30 ameriška animirana risanka Shrek Nedelja, 9- septembra: ob 18.00 in 20.00 Shrek B O R Z Z N A N J, je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in ti- stimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se znanje fizike za SŠ. • Iščemo znanje kemije za fakultete. • Ponuja se znanje izdelovanja seminarskih in diplomskih nalog. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik v mesecu avgustu od 9.00 do 15.00 ure INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA ■ LENDVA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK SAMOSTOJNI KOMERCIALISTA ODDELEK TEKSTIL); nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PRIJAZNOST DO STRANK, PO MOŽNOSTI LASTNO PREVOZNO SREDSTVO;ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 07.09.01; PERIJ MILADIN S.P., EKOVIZ, C.METODOVA 50, MURSKA SOBOTA VIŠJI KNJIŽNIČAR VIŠJI KNJIŽNIČAR: nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT IZ BIBILIOT. STROKE, POZNAVANJE RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA C0-BISS.3 MESECE POSKUSNEGA DELA; do 11.09.01; KNJIŽNICA LENDAVA-K0NYVTR LENDVA, PARTIZANSKA 10, LENDAVA-LENDVA DIPLOMIRANI EKONOMIST POMOČNIK KOMERCIALNEGA DIREK-TORJA-PRIPRAVNIK: določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije; B; do 07. 09. 01; INTELEKTA MURSKA SOBOTA D. 0. 0., LENDAVSKA 19B, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC: nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; ostali pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 15.09.01; REPUBLIKA SLOVENIJA, SODNIK ZA PREKRŠKE, KERENČIČEVA ULICA 3, GORNJA RADGONA PROFESOR PEDAGOGIKE SOCIALNI PEDAGOG: nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: B; do 11.09.01; VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ, BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1, VERŽEJ Da, Julia Roberts je bila letos nominirana za Oskarja, to pa je med številnimi, ki so odgovorili\pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Anica Gašpar, Šulinci 1, 9203 Gornji Petrovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Za vlogo v katerem filmu je bila Julia Roberts letos nominirana za Oskarja? Odgovor:........................................... Odgovore pošljite do 11. septembra na naš naslov: Kupon št. 36 Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. A GIRL LIKE ME - Emma Buntori 2. TURN OFF THE LIGHT - Nelly Furtado 3. FM A BEL1EVER - Smash Mouth 4. CLOSE TO YOU - Marti Pellow 5. AIN’T IT FUNNY - jennifer Lopez 6. 1 FEEL LOVED - Depeche Mode 7. POP - N'SYNC PBEDLOGI: PUREST OF PAIN - Son By Four LET ME LOVE YOU - Tim McGraw ALL THE WAY TO RENO - R.E.M. LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LETIM - Katrinas 2. NISEM JAZ - Slavko Ivančič 3. PRVA LJUBEZEN - Foxy Teens 4. VRNI MI ŽIVLJENJE - Irena Vidic 5. NAJ VSEM LJUDEM SE DOGODI - Damjana 6. BUM BUM - Yuhubanda 7. SOLINAR - Faraoni PREDLOGI: DELAM TO KAR ŽELIM - Wellblott 1 MILJO OD OBALE - California DOBRI PROFESOR - Peter Lovšin LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA 1. MOJA MICKA - Alpski kvintet 2. MOJE POTI - Žerdoner s prijatelji . 3. NOCOJ S TEBOJ - Mlade frajle 4. MED PRLEKI IN PREKMURCI - Š.P.I.K. 5. PRAVA LEPOTA - Krjavelj 6. OSTALA SVA SKUPAJ - Vitezi celjski 7. PIVCE ZA ŽIVCE - Toni Sotošek PREDLOGI: DRAGA PIJEM DŽUS SAMO - Ans. Toneta Žagarja DEKLETOVA PESEM - Kranjski muzik^pti NAŠA ZLATA OMA - Ptujskih 5 LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA« 1. VROČE POLETJE - Pajdaša 2. KO PREBUDI SE TI SRCE - Darko Kegl 3. ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk 4. HEJ BABY - Drago Jošar 5. POLETNA AVANTURA - Halicanum 6. KAJ ME PA BRIGA - Marina Huber 7. ANITA - Dva zeta PBEDLOGI: SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca O BEYBE - Damir Jošar TAM ZA MURO - Ans. Špik Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 13. septembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 36 - glasujem za skladbo NSTSNMV:.................................................... 7 VELIČASTNIH:............... !........................... I ! GLASBA NAŠEGA SRCA:................................................ LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«...................................... । Ime in priimek ter naslov:................................ IL — — — — — — — — — — — — — — — — — — JI POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA so namesto cvetja na grob pokojnih prispevali: Saubermacher & Komunala Murska Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Rudija Horvata - 20.000 SIT; Arcont Radgona, namesto cvetja za pok. mamo Marjane Žnidarič iz Očeslavec in za pok. Antona Sukiča iz Podgrada - 15 000 SIT; družina Fifolt, Apače, namesto cvetja za pok. Antona Sukiča iz Podgrada - 10.000 SIT; družina Temlin, Veščica, namesto cvetja za pok. Gizelo Erniša - Rebernak iz Moravskih Toplic - 10.000 SIT; sodelavci Mu^e -TŽP, namesto cvetja za pok. mamo Franca Novaka iz Beltinec - 20.000 SIT; Bojan Abraham, Hodoš, namesto cvetja za pok. Ano Goldinski iz M Sobote - 5.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke iskreno zahvaljujemo. Prispevke nakazujte na transakcijski račun: 12340-19232423. Informacije v zvezi z nakazili in druge informacije dobite po telefonu št. 031 438 342 ter na sedežu društva v Ulici arhitekta Novaka 2, Murska Sobota, tel. št. 02 530 21 24. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA 32 september gnm 2001, Murska Sobota, Slovenije z dne 4, 9, velja od 4. 9. 2001 Enota TOM + 3,65% izobraže Van/e> pomoč od TOM vam tudi kratka oročne vezave Podrobn eJŠe inform, bančni te banke Priimek: Ulica. Pošta. Podpis. I Dopisnik prezidija poroča, da / je imel v tej suši dovolj vode I edino cankovski župan. Ta mu ' je ostala v zalogi, potem ko ni uspel z velikim projektom izvoza vode v sosednjo Avstrijo. Tako je ob vsesplošnem varčevanju le cankovski vodomet nemoteno deloval. Očitno pa I so te zaloge pomagale pri pro- / fesionalizaciji gospoda župa- I Mirko Horvat bo začel orati na moravski gredi z novimi fendti. (1 Visoki soboški občinski urad-I nik naj bi kupil v sodelovanju I z visokim monterjem malo I večji čolniček. Posel je tekel j nekako takole: uradnik je vlo-I žil v čolniček, monter pa naj bi I v motor. Toda po sklepu do-I mačega kolegija je monter od-I stopil od nakupa motorja in I denar vložil v gumijast čolnič. Tako je uradnik ostal brez mo- I torja. Iz zagate na dopustu se / je poskušal izvleči s pomočjo I javnih delavcev, ki naj bi ve- / slali. Toda delavci so prišli I brez vesel in brez lopat, ki bi I za silo lahko nadomestila ve- l I Potem ko je dobil »proizvajalec« jajc za filovsko revolucijo večje naročilo jajc od Tibija Vorosa, sedaj razmišljajo na najvišji občinski oblastni ravni, komu jih bo namenil. Štab civilne zaščite proučuje in analizira varnostne razmere v občini. I V Krncih bo na osrednji gasil-I ski vaji, ki je napovedana za ' soboto, sodelovalo tudi pobrateno PGD iz Mednega pri Ljubljani. Na mokri vaji tridelnega napada bo nastopila desetina pod vodstvom višjega gasilskega častnika mag. Janeza Kopača, sedaj poklicnega mi- . nistra za okolje. Nakupni 218,59TO 15.8857 Kratkoroču ——-------- Rok vezave Omenjeni vir sporoča, da tudi poslanci niso dopustovali, ampak so pisali ekspertize o suši in zastojih del na pomurskem odseku avtoceste. od TOM+ 3,40% d0 (I Potem ko zaradi bolezni mini-I ster Presečnik ni aktiven in je I dobil nadomestilo po posvetu I s premierom, je ta tudi poskr-I bel, da ne bi zamrle aktivnosti I v organizacijah, v katerih je I minister prostovoljno anga-I žiran. I Tako je dr. Drnovšek postavil ' Gezo Džubana za začasnega j kapelnika in predsednika upra- I vnega odbora Godbe na pihala I Zgornje Savinjske doline. But j je spet jezen, ker je zaobšel ex I poslanca in člana poslanskega I trobilnega tria in tudi člana al- I pskega kvinteta ... / ^aSIovenijJ il^^oTOM + 4,50 % ' Remic, ljubitelj gorenjskega nogometa in živil, se kljub novi dejavnosti - trgovini s Potrošnikovimi nepremičninami -ni uspel izvleči iz rdečih številk. Pod lupo pa ga ima zaradi delovnih pogodb in čudnih odpuščanj tudi sindikat. Dstum naročila. ^P^mkon^ Rok vezave Nad 24 mesecev J^ad 36 mesecev Nad 60 mesecev Sezonec je na sejmu ponudil Drnovškovim ministrantom debelo južino v upanju, da bosta lobirala proti NATU. Kako se bo na pogostitev dveh ministrov odzval minister Rupel, ni znano. 1 +1,25 % + 275%' ’81 do 365 dni Rok vezave ~^ižmešečev ■^^onadM^r J^Ll^TOM + 5,70% od TOM ------ Od TOM ■ SCAPOVI Rožna ulica, Turnišče. □1*7643 ^333241^ 240.4694 ^78345~ ~**2893~ i standardni izbor možnosti tolarskih sredstev. Za lacije povprašajte v svoji enoti Vse dodatne informacije do-e, če pokličete Suzano Kerčmar, tel. št. 534 11 68, ali Jožico Boksa, tel. št. 741 03 27. Jožica Boksa ■ 1^203097^ □JlOlO^ JJZ6426^ __J33860^ 243.3305 ■>455459~i 'Vl3780/ B. september, četrtek, 7. september, petek, 3. september, sobota, L september, nedelja, . september, ponedeljek, september, torek, _ september, sreda, To pa še ni vse! Policisti sc tudi ugotovili, da v treh vozilih ni bilo naslonjal za roke, v nic Pomurja je bilo v Kovinoplastiki Pavlinjek. Udeležilo se ga je devetnajst tajnic iz Murske Sobote in okolice. Iniciativni odbor so tajnice povečale za tri članice, 1 sprejele pa so tudi nekaj sklepov, ki govorijo o skorajšnjem dogodku - ustanovnem občnem zboru Kluba tajnic in poslovnih sekretark Pomurja. I Enaindvajset let staro šolsko vozilo V torek, drugi dan novega šolskega leta, so imeli policisti PU Murska Sobota poostren nadzor nad vozili, s katerimi se vozijo skupine otrok v šolo in domov. Kontrolirali so dvaintrideset manjših vozil in dvanajst avtobusov 00.00. Prodajni Z radijsko čestitko A A A A J boste osrečili in /WvV polepšali svojim Radio Murski val 94,6 Mhz najdražjim praznovanje rojstnega dne, goda, poroke, obletnice poroke, odhod k vojakom... Obdate jo lahko v naročniški službi Murskega vala v ulici Arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti vsak dan od 7.00 do 15.30. .... . te 1 vci, v vaji sklapljanja sesalnega voda pa so zmagale gasilke PGD Kapela. Vrle gasilke so se pomerile tudi v igri presenečenja (streljanje na eoh n—- I Ugotovili so, da je šolarje I prevažalo pet vozil, ki so bila ' starejša od dvanajst let, eno vozilo pa je bilo staro celo enaindvajset let, to pa je devet let več kot dovoljuje Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila, s katerimi se vozijo skupine otrok, veljati pa je začel 1. septembra 2001. Kobilje V Kobilju, pri nekdanji stražnici, je bilo že sedmo mednarodno srečanje upokojencev, ki se ga je udeležilo okrog petsto ljudi iz pomurskih društev: Kobilje, Šalovci, Dobrovnik, Turnišče, Velika Polana, Črenšovci, Lenda- ■ va in Ljutomer ter iz društev iz Csetrega, Nemesnepa in Seger-volga na Madžarskem. Kulturni program so pripravili kobilja iyn? Temeljna obrestna mera - TOM - za septembe; znaša 0,7% mesečno ali 8,86 % letno. V septembru vam med drugim ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: ,_____________cilje, znanj‘e in izkušnje so začele slovenske tajnice združevati v Združenju tajnic Slovenije, ki se je preimenovalo v letu 1998 v Zvezo klubov tajnic Slovenije (ZKTS). Do danes je ustanovljenih že enajst klubov tajnic, v katerih je prek petsto rednih članic. Osnovni namen ustanovitve klubov je delovno, izobraževalno in družabno povezovanje članic in članov, izmenjava praktičnih in teoretičnih izkušenj pri delu, pomoč mlajšim kolegicam I n kolegom pri njihovem uvaja- | ijuvdelo, donnl«-1-- • ________________^puseinim čl nicam in opravljanje drugii sprotnih nalog. Dosedanje združeno delo je rodilo tudi sadove. Tajnice se ponašajo s svojim Kodeksom omike tajnic, Cenikom storitev za. tajnice in poslovne sekretarke,.ZKTS izvede vsako leto testiranje, s katerim se izbere tudi vsakoletna zmagovalna »tajnica leta«. Vsako leto v maju je v Portorožu tridnevno strokovno izpopolnjevanje tajnic, ki ga vodijo priznani domači in tuji predavatelji. Že pred leti so začele razmi- I sijati o svojem klubu tudi tajnice I Pomurja, vendar do sedaj na tem področju ni bilo posebnega uspeha. V letošnjem letu je bil imenovan desetčlanski iniciativni odbor za ust+n^*- 11. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 35 minut, zašlo pa ob 19. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg 12 urin 46 minut, to pa je za dobre pol ure manj kot pred desetimi dnevi. 10. septembra ob 20. uri in 59 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. ----____^H+g65 % ____ZADNJA STRAN________ I Tajnice Pomurja bodo ustanovile svoj klub Druženje in izobraževanje valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Znesek od 500 DEM, od 250 EUR od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. □ifletna obr. mera _______________Muba taj nic in poslovnih sekretark Pomurja, ki ga vodi predsednica Suzana Kerčmar, tajnica podjetja TRANSPAK v Murski Soboti. Zadnje, že peto srečanje taj- Veržej V tem kraju je bilo regijsko srečanje gasilk Pomurja. V vlečenju vrvi so zmagale gasilke ' PGD Zgornje Krapje, v štafetnem teku so slavile gasilke PGD Roga-šovci, v zbijanju tarč z vedrovko so bile prve gasilke PGD Čemela- I ŽARARIja marko Marija _peter NIKOLAJ MILAN GVIDO Država □1RO__ Avstrija^ Nemčija ,________j, Kjer pa so preseneti-I le (zmagale) gasilke PGD Rogašo-1 vci. Rogašovska ekipa je tudi skupna zmagovalka, drugo mesto v skupni uvrstitvi je osvojila ekipa PGD Kapela, tretje pa ekipa ( PGD Černelavci. fl ž a ’2,56 % do 12,83 % enem naslonjala sedežev niso bila oblazinjena, sedemindvajset vozil ni imelo varnostnih pasov na sprednjih in zadnjih sedežih... Petindvajsetim voznikom so dali pihati, vendar (in to je zelo spodbudno) alkotest ni reagiral. Policisti tokrat niso kaz- i novah nikogar, ampak le opozarjali na napake, seveda v upanju, da jih ob naslednjih kontrolah ne bo več. Š. S. ■ -2171764 _JS328l^ JJZ0630_ -721132_ 241.5962 144.5085 ^T3195~~ Obrestna mera 2^^%doTOM- □□iTlobrjnera _JU17£omjo% ^^Jkdo 15,06 % vezave ~___J^tna mera Na kratko vestnik nagrajuje ZDA Švica [cija^ ll 1 1