Murska Sobota, 22. decembra 1988 • Leto XL • Št. 49 • Cena 1100 din Ob koncu tedna bo suho, večji del dneva po nižinah megla. Prebujajte se z nami od 4. januarja 1989! Dan se v severovzhodni Sloveniji začne z jutranjim programom Radia Murska Sobota! Spoštovani, želim vam veselo in prijetno božično praznovanje. To praznovanje naj napolni milina prvega božiča in slavospev Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. V miru in veselju naj potekajo božični prazniki, katere letos obhajamo bolj številčno. ker sovpadajo z dela prosto soboto in nedeljo. Ob našem prazničnem vzdušju. katero je dostikrat odvisno od zunanjih dejavnikov in primesi romantike, se spomnimo, da je božič zgodovinsko dejanje čudežnega izliva božje ljubezni do človeka. Zgodilo se je. da je nevidni Bog. ki se nam včasih zdi. da je tako daleč od nas. prišel z rojstvom Jezusa Kristusa r našo bližino in vzel nase človeško podobo. Prišel je v podobi brezmočnega, nepoznanega, slabotnega otroka. ki je odrinjen od vrveža ljudi. kateri so se prišli popisovat v Betlehem, dobi! mesto te v jaslih. Ta prihod se je zgodil tiho in skrito, ne z bliščem in načinom. ki bi pretresel svet. Ne tako. da bi človek posta! bog. temveč obratno. Bog je posta! človek. Približal se je človeku. Ponuja mu svojo ljubezen, mir in odrešenje. Ljubezen in mir sta potrebna tudi današnjemu svetu in človeku. Božični evangelij nam ga naznanja. Naše praznovanje in naše življenje se bo temu približalo, če bomo ta mir sprejemali in ga udejanjali. Če bomo znali spoštovati pravičnost, medsebojno razumevanje, naše življenje. kulturo, in če bomo znali prisluhniti sočloveku ter zanj odpreti srce. Mir. dobra volja, pravičnost, prisrčni medsebojni človeški odnosi naj napolnijo naše praznovanje in bližajoče se leto 1989. Senior L. Novak Spremenjeni posojilni pogoji Z dopolnjenim Samoupravnim sporazumom stanovanjske skupnosti, ki velja do leta 1990. so delavci in organizacije združenega dela dobili nove posojilne pogoje in drugačen način zbiranja denarja za stanovanjsko gradnjo. Delovne organizacije ne dajejo več za sklad vzajemnosti, saj je ukinjen. Po novem zbirajo po 2-odstotni prispevni stopnji nepovratna sredstva solidarnosti. Z novim načinom zbiranja denarja se spreminja tudi določilo, kdo lahko posojilo dobi. Zanj bodo lahko zaprosile delovne organizacije, ki tudi same dajejo za stanovanjsko gradnjo, stanovanje pa bodo morali trajno nameniti delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. Za nakup, prenovo ali zidavo zasebne hiše ali stanovanja pa bodo posojilo dobile mlade družine, mladi strokovnjaki, družine, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, ter družine z večjim številom otrok. Pri dodelitvi stanovanja bodo vse to morali upoštevali tudi v delovnih organizacijah. Za mlado družino se šteje tista družina ali samo zakonca, ki nista starejša od 30 let. Enako pravico ima tudi samohranilec. Tisti, ki bodo posojilo dobili, bodo lahko plačilo odložili za pet let, vendar se bo vrednost posojila v tem času revalorizirala. BOMO POSTALI 00 STROJI BREZ SRCA? c (Veliki Vestnikov interv- ctJ ju z Lojzetom Kozarjem) -t TRIJE PRISILNI UPRAVITELJI S SINDIKALNIM VODITELJEM Diskreten šarm izrednih razmer (in štrajkov) »Korajžne Pomurce, ki se imajo za sposobne, vljudno vabim, naj pridejo za leto dni v Avtoradgono in nam pomagajo,« kličite Avtoradgo-nin prisilni upravitelj Janez Rozman, Milan Utroša, pomurski sindikalni voditelj, pa pravi, da tistim, ki so v času začasnega ukrepa družbenega varstva na čelnih položajih v posameznih ozdih ali ustanovah, nihče ne zavida. Če je njega dni pomenilo javno ukvarjanje z njimi — naj je šlo za prisilne uprave ali stavke svojevrstno pustolovščino, če ne kar prepovedano dejavnost, je tačas povsem drugače. To, da imajo v treh pomurskih kolektivih (v radgonski Avtoradgoni od sredine novembra, v soboški bolnišnici od sredine junija in v Platani v Murski Soboti od maja lani) prisilne uprave, pravzaprav nikogar več posebej ne vznemirja. Tudi stavke že dolgo več ne sodijo med dogodke dneva. Nazadnje so se (spet) spuntali v lendavskem Gradbeniku, vre v Primatu, kuha se v Agroservisu, vprašanje, kdaj bo izbruhnilo v Blisku, stavkali so v tozdu Kartonaža Pomurskega tiska, še vedno je »živahno« na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve, iščejo se v Ljutomerčanu, Tehnostroju in Kpmgradu, negotovost vlada v Lini, skratka, povsod izredne razmere; tudi v ustanovah družbenih dejavnosti, zlasti šolstvu in zdravstvu. Sicer pa nam je poslej pri t. i. protestnih ustavitvah ali prekinitvah dela veliko lažje. Končno smo namreč dobili sindikalna stavkovna pravila — glej Sindikalni poročevalec štev. 7 do 9. decembra — zgrnjena v desetih točkah, kar nehote zbuja asociacijo na deset božjih zapovedi. Torej bomo v prihodnje stavkali po pravilih. Podobno velja za ozde ali ustanove, kjer imajo prisilno upravo, saj se najdejo v več zakonskih določilih. Jasno je, da so tako rekoč za vse krive plače, čeprav so ponavadi prej povod kot vzrok. Globlji razlogi namreč tičijo v sami organizaciji, v tem, kako sta razporejena moč in vpliv, kako delujejo formalne in neformalne koalicije in klike, z eno besedo v »podtalnem življenju« (ne)gospodarske enote ali sistema. Kako vse to obvladovati, je izjemen izziv in zato ima vabilo Janeza Rozmana iz Av-toradgone toliko pomenljivejše sporočilo. Po nedavnem srečanju z njim in Plataninim (Jože Vouri) ter bolnišničnim prisilnim upraviteljem (mag. Emerik Zver), pridružil pa se nam je še vodilni pomurski sindikalist Milan Utroša, se ponuja še neko spoznanje. Namreč, da ob dejstvu, kako povsod vre in so povsod potencialna žarišča prisilnih uprav in štrajkov, smemo govoriti o diskretnem šarmu izrednih razmer. Za marsikoga je pač elegantneje, če v sklicevanju na ukrepe od zunaj -pustimo tokrat ob strani tisto o nezaupnici dz. klofuti samoupravi- išče alibi za tisto, kar bi moral sam opraviti, a ni. Branko Žunec Bogatejši za Le dobrega pol leta je minilo, ko so na severovzhodnem obrobju Murske Sobote, ob regionalni cesti proti mednarodnemu mejnemu prehodu pa Hodošu, začeli z zemeljskimi deli pri gradnji novega blagovnotransportnega centra, zda j pa bo objekt sčasoma že Skladiščni objekt z 2 tisoč kvadratnimi metri zaprtih in enako površino odprtih pokritih skladiščnih prostorov predstavlja prvo etapo gradnje novega blagovno transportnega centra v Murski Soboti, od potreb in možnosti gospodarstva pa je odvisna njegova nadaljnja širitev. Eoto: N. Juhnov. začel služiti svojemu namenu. Potreba po tovrstnih prostorih je bila v Murski Soboti prisotna že dalj časa, možnost uresničitve te ideje pa se je pokazala po pogovorih pomurskih gospodarstvenikov s predstavniki delovne organizacije Blagovno transportni center Javna skladišča iz Ljubljane. Ta je v juniju pristopila h gradnji novih skladiščnih prostorov v Murski Soboti, k sovlaganju pa je pritegnila tudi Carinarnico Murska Sobota, špediterja Interevropa in Transjug ter prevozništvo Avtoradgona. Na treh hektarjih urejenih površin so v prvi etapi zgradili skladiščni objekt z dva tisoč kvadratnimi metri zaprtih in dva tisoč kvadratnimi metri odprtih (vendar pokritih) skladiščnih prostorov s potrebno infrastrukturo, obstaja pa možnost nadaljnje širitve, saj je za to na voljo še 15 hektarjev površin. Kot so povedali predstavniki delovne organizacije na srečanju s pomurskimi 14 milijard gospodarstveniki, bo blagovno transportni center v Murski Soboti do maja deloval poskusno, do takrat pa bodo vpeljali osnovne dejavnosti, vključno s špedicijo in carino. Po besedah Vlada Zlobka, glavnega direktorja delovne or ganizacije, bo ta center lahko s polno močjo zaživel šele, ko bodo gospodarski rezultati potrdili upravičenost izgradnje, ko bodo glavne funkcije centra postale vsakdanja potreba in bodo logično vključene v tukajšnje gospodarske dejavnosti. Takrat bo ta center dobil temeljne smernice nadaljnjega razvoja kot samostojna delovna enota, ko se bo enakopravno ujel v korak z gospodarskim dogajanjem kraja, pa bo lahko postal tudi partner kulturnega in splošnega dogajanja v Pomurju. Novi blagovno transportni center v Murski Soboti predstavlja tudi eno največjih gospodarskih naložb v pomurskem prostoru v zadnjem času, saj je njegova vrednost 14 milijard (novih) dinarjev, pretežni del sredstev je zagotovil investitor Blagovno transportni center Ljubljana, 2 milijardi dinarjev pa so prispevali sovlagatelji. L. Kovač Še lani smo lahko ob dnevu armade prebirali uvodnike, povsem podobne tistim iz prejšnjih let: da je naša armada kljub težavnim razmeram ohranila idejnopolitično trdnost in utrdila raven borbene usposobljenosti. Bistvo letošnje izjave predstavnika Ljubljanskega armadnega območja ob sprejemu za novinarje pa je (po Delu. 14. dec., str. 2) izzvenelo takole: »Zavzemamo se. da javnost zve za resnico, resnica o vsakem dogodku pa je vselej samo ena. (. . .) Zato torej nismo proti kritiki, smo pa seveda za resnico.« Med lani in letos je bito seveda »dolgo vroče poletje«, v katerem je bila eden od. najizrazitejših akterjev JLA. Že 15. decembra je ljubljansko Delo prineslo velik naslov Osem resnic o sojenju. Gre seveda za sojenje četverici in osem jugoslovanskih (vseh pravilnih) resnic. Tako tule ne bi dodajal še kakšne, n. pr. strokovne, da so enonacional-ne enote uspešnejše, da mora biti tudi vojska (z vsemi deli) demokratično nadzorovana, pa tiste o civilnem služenju: ostal bom pri realnosti, in to jezikovni, o kateri smo si premalo (nič) povedali, je pa navsezadnje prvo načelno vprašanje odnosa do armade na Slovenskem. Vsa burja okoli JLA je bila pravzaprav pričakovano nadaljevanje demokratizacije, potem ko so se začeli rušiti glavni simboli nove Jugoslavije — vrednote NOB, socialistične revolucije in socialističnega razvoja na osrednjem združevalnem simbolu, Titu. Tu se je (spet pravzaprav pričakovano) tudi ustavilo — z vrhuncem sojenju četverici, za katerega je po javnomnenjskih raziskavah velika večina Slovencev prepričana, da je montirano, obenem pa ravno tako velika večina (84 odstotkov) trdi, da vse. kar se dogaja v Sloveniji, nikakor ni naperjeno proti JLA. Je pa zdaj izbruhnilo na piano vse, o čemer se v teh nekaj desetletjih nismo hoteli/upa-li/znali pogovoriti. In nismo se niti o osnovnem — jeziku. Temeljna parola socialistične Jugoslavije je bila ves čas Bratstvo in enotnost (in včasih še enakopravnost). Ob tem pa se v tem dolgem času začuda ni skoraj nihče spomnil, da bi se morali bratje med seboj tudi razumeti. (To. da so si bratje v družini bolj poredko enotni, pustimo zdaj ob strani!) Tudi če je bila bratska nerazumljivost v nasprotju z zakoni in ustavo, to bratske ljubezni ni vznemirjalo. Vse do letos niti vojaška prisega kot najbolj osebno dejanje ni bila v maternem jeziku. Bila pa je celo v stari avstro-ogrski vojski, in že od nekdaj laiki in strokovnjaki vedo, da lahko domovino ljubiš le v svojem jeziku. Vse do letos se nekomu ni zdelo vredno imen vojašnic zapisati r slovenščini (in makedonščini). čeprav bi morali biti (spet po ustavi) v Sloveniji samo slovenski, v Makedoniji samo makedonski. In prav te dni smo še enkrat zvedeli, da sojenje r Sloveniji r bratskem jeziku ni protiustavno, pa čeprav velikanska večina v svobodni republiki živečega ljudstva, vključno s predsedstvom in partijskim vrhom, misli drugače in se čuti ogroženo. Seveda pa priznavam tole: za odnos do jezika (in še česa) sicer ni kriva samo vojska. In kdo bo dodal: saj je skoraj povsod tako. Pa ni! Zdravnika, ki noče spregovoriti slovensko, lahko po zakonu odpustim, ravno tako telefonistko lendavske Nafte in še koga. Se pač ne moreta ali nočeta naučiti niti razumeti »alpskega« jezika. Ali pa nista za bratstvo, navsezdanje najbrž ne moremo biti vsi. Toda vojska je (po vseh izjavah) za enakopravnost in bratstvo in je (tudi če bi mi to teoretično omogočal zakon) ne morem kar tako odpustiti: kljub naraščanju svetovnega razuma bo nekaj časa najbrž še potrebna. Ta vojska nas že več kot štirideset let uči pozdravljati, snemati in nadevati kapo, korakati. Morda je komu zunanji blišč všečen, a bogve pomembne ni. Zgodovina to potrjuje. Če bi ta naša armada vsaj eno (I) uro tedensko namenila spoznavanju bratskih dveh jezikov, bi se že štirideset in nekaj generacij (moških in tistih nekaj izbrank) vsaj toliko razumelo, da v letu, ki se izteka, ne hi poslušali klicev »Slušalke iz skupščine!« Potem tudi mojega sovojaka. Črnogorca, ne bi zadevala kap. ker tajnica v Ljubljani ni hotela »po bratsko«. V pomurskem prostoru se s temi stvarmi ne ukvarjamo — ali (kot pravijo uradne izjave) zaradi vzornega sodelovanja, ki je pri nas neposredno. ne teoretično, ati pa zaradi ljudi, ki jih to ne zanima (upam samo, da ne bo spet kdo izjavil, da zato, ker so tu doma dobri ljudje). Pa še nekaj za konkretno rabo: A se ne bi v duhu ljudskosti armade spodobilo, če bi vojaki vsaj pozdravili domačina, s katerim skupaj varujejo mejo, v njegovem jeziku? S tistim, da je častnik aktiven pri delu krajevne skupnosti že čez trideset let. a ne zna jezika vaščanov, pa se ne hi preveč ponašal, ker mislim, da se na primer v Beogradu tako ne bi upal hvaliti noben nesrbsko govoreči: modrost o tem, da drugemu ne želi tistega, česar ne želiš, da bi drugi želeli tebi, poznamo vsi. Premišljevalno praznovanje v stražnicah (tako se od teh dni slovensko uradno imenuje »karavla«) in zunaj njih bo prineslo več kot še tako lepo doneče besede. Veliko preveč jih je bilo: bomo videli, ali res vsi hočemo do tiste resnice. ki naj bi bila samo ena. Marjan Maučec Le drobiž za odškodnino zaradi suše Občina Ljutomer je bila ena tistih, ki jih je letošnja suša — imenovali so jo tudi katastrofalna — najbolj prizadela. Skupna škoda je znašala 12 milijard 152 milijonov dinarjev, kar je 21,7 odstotka v družbenem proizvodu občine. Suša pa, kot vemo, ne sodi v naravne nesreče, zato tudi solidarnostnega denarja za odpravo posledic suše oz. naravnih nesreč ni pričakovati. Republiški izvršni svet je kljub temu za odpravo posledic namenil 8 milijard dinarjev, ki jih mora razdeliti med vse občine, ki jih je prizadela suša. V NAGRAJUJEMO! KRIŽEVSKE OPEKARNE Nagrajujejo naročnike VESTNIKA Izžrebani novi naročnik VESTNIKA bo prejel 30 m2 bobrovca ali tlakovca PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! Ime in priimek srečnega izžrebanca bomo objavili 12. januarja 1989 Ljutomer bo tako prišlo okoli 280 milijonov dinarjev, kar je le 2,5 odstotka od ocenjene škode. Med sušo so bile najbolj prizadete krmne rastline, zato je bistveno zmanjšana količina krme za živino, kar negativno vpliva na živinorejo. Izdelana so bila tudi strokovna navodila pospeševalnih služb za ublažitve posledic po suši. Ob sredstvih solidarnosti, ki so, kot smo že napisali, minimalna, pa so se v odpravo posledic vključile tudi nekatere delovne organizacije s področja kmetijstva. Tako je recimo DO Mleko- promet v avgustu, septembru in oktobru dodatno plačala 12 dinarjev za odkupljeni liter ’•'Jeka (skupno 55,5 milijona dinarjev), ta doplačila pa se bodo nadaljevala do konca leta. D. L. »NA OSNOVI NARE- Kako je bilo na petkovi iz javni tribuni V imenu w ljudstva? Murska Sobota, 22. decembra 1988 • Leto XL • Št. 49 • Cena 1100 din aktualno doma in po svetu Dejanje obupa, vendar s trdno voljo pomagati življenju živeti, bi lahko rekli k temu posnetku, ki kaže, kako si neki član gibanja za varstvo okolja v gumijastem čolnu prizadeva preprečiti, da bi britanska letalonosilka Ark Royal, ki nosi jedrske projektile, vplula v pristanišče Portsmouth. REFORMA Tudi Vis in Lastovo sta naša Ko so pred 13 leti sprejeli odlok o prepovedi gibanja in prebivanja tujcev na otokih Vis in Lastovo, so močno zavrli razvoj teh dveh občin. Samo v preteklih dveh desetletjih in pol je število prebivalcev obeh otokov padlo na polovico, tako da jih je danes na Visu le 3.800, na Lastovu pa 800. Ostali so večinoma le starejši ljudje- Zato so člani občin Vis in Lastovo med obiskom v predsedstvu SR Hrvaške zahtevali, naj pristojni organi čim prej obravnavajo in spremenijo status obeh otoških občin. Opozorili so tudi dosedanjo počasnost pri reševanju razvojnih problemov obeh otokov. Prebivalce obeh otokov posebej jezijo najnovejši predlogi, da bi otoka dobila status nerazvitih, je dejal predsednik viške občinske skupščine Tonko Mladineo. Prepričani smo, je rekel, da bi lahko zaradi naravnih lepot in bogate kulturno-zgodovinske dediščine ob spremenjenem statusu in z malenkostno družbeno pomočjo sami zelo hitro toliko napredovali, da bi mi pomagali drugim. PO DIPLOMATSKO UGLAJENO Prejšnjo sredo je zahodnonemški Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal trditev, da zahodnonemške oblasti razmišljajo o tem, kako bi za jugoslovanske državljane vnovič uvedle vstopne vizume. Naveden je tudi podatek, daje do konca novembra letos zahtevalo v ZRN že 16.887 Jugoslovanov politično zatočišče, kar je veliko več kot lani. Dan kasneje je predstavnik zunanjega ministrstva ZRN na tiskovni konferenci zanikal, da bi načrtovali uvedbo vizumov in da to je in ostaja uradno stališče zahodnonemške vlade. Vendar je ob tem povedal sekretar zahodnonemškega notranjega ministrstva Erich Neusel, da gre za pritisk Francije zaradi izrednega povečanja tako imenovanih »azilantov« iz Jugoslavije, ki bi si iz ekonomskih razlogov radi dobili dovoljenje za bivanje v ZR Nemčiji. V petek je k temu objavilo posebno informacijo Zahodno-nemško veleposlaništvo v Beogradu, v kateri je rečeno, da morajo vsi jugoslovanski državljani, ki bi zlorabili sedanjo možnost vstopa v ZR Nemčijo brez vizuma in pravico do azila, računati s policijskim izgonom. Od leta 1968 lahko Jugoslovani kot turisti potujejo v ZR Nemčijo brez vizumov in se tam zadržujejo največ tri mesece. V zadnjih mesecih pa naj bi po mnenju Veleposlaništva vse več Jugoslovanov zlorabljalo to možnost in zahtevalo politični azil, ki bi jim ojnogočil stalno naselitev v ZRN. Tudi v tej informaciji je rečeno, da vlada ZR Nemčije ni sprejela nikakršnega sklepa o uvedbi vizumov. Po svoje zavito, ampak vendarle, vsaj po diplomatsko, jasno. Zadnja konferenca ZK Srbije je bila sicer namenjena gospodarski reformi, vendar so jo sčasoma preplavljali valovi političnih aktualnosti — zopet na račun dogajanja na Kosovu. To je pač bilo v časih albanskih pohodov na prištinske in druge ulice, čez Kosovo polje in drugje. V razpravah o gospodarski reformi so bili poudarjeni elementi ekonomičnosti, ki smo jih v Sloveniji izdatno uveljavljali že pred prvo gospodarsko reformo, tukaj pa so predolgo ostali v zatišju socializacije gospodarjenja z znanimi posledicami splošnega siromašenja, zato je povsem logično Miloševičevo zastopanje teze o socializmu kot bogati družbi, ki odločno spodbija tukaj še vedno prevladujočo težo o — brezplačnem socializmu. Razmak med prvo in zdajšnjo gospodarsko reformo, dolg četrt stoletja, je pač logična posledica takšnega stanja, kakršno objektivno je. a je posledica pomanjkljivosti, ki jih ugotavljajo zdaj tudi v Črni gori: reformiranje je spet ostalo v ozkih krogih, kot je bilo v preozkih od nekoč. Prava nesreča je bila smrt Borisa Krajgerja, v rokah katerega je bila tedanja prva gospodarska reforma tako močno, da je njegovi sodelavci niso znali dalje uresničevati, čeprav je tudi res. da je Boris že takrat ugotovil, da bodo prvi reformi morale slediti še mnoge druge, pa brez zastojev seveda. Predolg zastoj ima zdaj različne slabe posledice hotenega ali nehotenega, kakor pač kje. odstopanja od temeljnih predpostavk razvoja k uveljavljanju ekonomije dela, na podlagi katerih se zdaj vračamo k podjetjem, a s sopotniško filozofijo vračanja k večstrankarski ureditvi, ki da edina ustreza tržnemu gospodarjenju. Tukaj je bila pred to zadnjo reformo kampanja proti tozdom zaradi krepitve delovnih organizacij, zdaj pa že ugotavljajo, to so ugotovili tudi na konferenci ZK Srbije, da se majhne organizacije spreminjajo v podjetja, kot so se nekoč majhna podjetja spreminjala v tozde, ki so jih potem lokalne oblasti odtegovale matičnim podjetjem, zlasti če so bile to dislocirane organizacije deta, da bi jih imele pod svojo oblastjo in zunaj materialnega in drugega vpliva organizacij iz drugih okolij. Tako se je pravzaprav razbijalo enotno tržišče po interesih etatizma oziroma v interesu birokratizma, kakor zdaj o tem zapiranju vase precej nedoločeno govorimo. Reforme, s katerimi se prevečkrat gremo samo spreminjanje oblik, ne pa vsebine delovanja, bodo tako dolgo problematične, dokler nam zavest o poenostavljanju organiziranja in delovanja ne bo na potrebni ideološko utemeljeni ravni. Spomnimo se samo razvoja od ukinjanja KLO-jev do uveljavljanja KS. ki so zdaj manj mobiliza-torske in ustvarjalne, kot so nekoč bili KLO-ji, čeprav so obetale vsebinsko spreminjanje načina uresničevanja oblasti. Sočasno so se spreminjale tudi občine, okraji, okrožja v nove tvorbe z bolj ali manj isto vsebino zaradi navajenosti na star način delovanja in predvsem neznanja novega kljub vsemu priseganju na novo, kar je Kardelj svojčas razočarano označil s pomanjkanjem revolucionarne zavesti in o čemer je zdaj Raif Dizdarevič spregovoril _ kot o garniturah »novih« vodilnih oseb, ki so bile ob sprejemanju no-J ve (sedanje) ustave tretjerazredni kadri, katerih ideje tedaj niso prišle v poštev, zdaj pa na ves glas razglašajo svoje zastarele poglede kot zveličavne za ta čas in prihodnost. g Tačas se je treba spomniti iskanj boljših poti gospodarjenja v. na primer, skandinavskih državah in še kje, kjer se niso lotevali spremi-60 njanja državne organizacije, niti podjetij ali česar karkoli utaljenega, N temveč vsebine dela v teh zdavnaj znanih oblikah organiziranosti Iju-q di. V tovarni avtomobilov Volvo na primer so se lotili spreminjanja 5 tehnologije iz nehumane prisile tekočih trakov v humano spodbudno skupinsko delo s težkimi kladivi in na podobnih mestih, kjer so dose- 6, gli s spreminjanjem delovnega časa na enem delovnem mestu za uro ali dve v osem urnem delovniku ekipe večje delovne učinke in spodbudili iskanje boljših načinov dela. Taka »reforma« vsebuje vse tri naše in še mnogo več. . - Viktor Sirec . globus Pota k ravnotežju Ameriški predsednik Reagan je na tiskovni konferenci pred odhodom iz Bele hiše dejal, da predlogi sovjetskega voditelja Gorbačova o zmanjšanju sovjetske vojske niso dovolj prepričljivi oziroma ne dopuščajo zmanjšanja ameriških vojaških stroškov. Reagan je dejal, da je »Gorbačov sovjetski voditelj novega kova, ki je ustvaril večje zaupanje med državama«. Kljub temu pa bo po Reaganovem mnenju SZ ohranila premoč v konvencionalnem orožju v Evropi, tudi če bodo njegove napovedi o zmanjšanju sovjetske vojske uresničene. Gorbačov je v govoru pred Generalno skupščino sporočil, da bo SZ enostransko zmanjšala število vojakov za pol milijona, oborožitev pa približno za 10.000 tankov, 2.500 artilerijskih orožij in 800 bojnih letal in umaknila večino enot iz Mongolije. Tudi novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo dolžnost prevzel 20. januarja, je dejal, da »je bila omenjena napoved Gorbačova samo prvi korak in da tudi po uresničevanju teh ukrepov med obema blokoma še ne bo vzpostavljeno ravnotežje v konvencionalnem orožju«. Ne glede na to pa so po njegovem mnenju predlogi Gorbačova dobra podlaga za nadaljevanje pogovorov o zmanjšanju konvencionalnega orožja v Evropi. KAKO Z ZASTAVO? Pripadniki vseh narodnosti v Jugoslaviji imajo pravico svobodno uporabljati zastave narodnosti, ki ji pripadajo, vendar pod pogojem, da ima v zgornjem kotu zastavo SFRJ kot simbol, ki izraža suverenost in celovitost naše države. Zastavo narodnosti je mogoče uporabljati samo poleg zastave Jugoslavije in republike. Takšno mnenje ima zvezni izvršni svet o osnutku zakona o enotnih izhodiščih za uporabo zastav narodnosti Jugoslavije. Kot je sporočil zvezni sekretariat za informacije, zastava narodnosti po osnutku tega zakona ne more biti večja od zastave Jugoslavije ali republike. Natančno je določeno še to, ob kakšnih priložnostih jo je mogoče izobesiti, pa tudi, daje njena uporaba brez simbola naše države kaznivo dejanje. Novo pri izvolitvi predsedstva Organi in orgaizacije socialistične zveze in Zveze sindikatov Jugoslavije morajo do h februarja evidentirati možne kandidate za nove člane predsedstva SFRJ. ZK SZDL se bo na podlagi odločitev republiških in pokrajinskih konferenc do 1. marca izrekla o možnih kandidatih, dokončno kandidatno listo pa bodo do 15. marca sestavili v republikah in pokrajinah. Najpozneje do 15. aprila bodo republiške in pokrajinske skupščine iz vrst kandidatov izvolile po enega člana predsedstva SFRJ. Predsedstvo SFRJ je bilo z ustavnimi dopolnili in na pobudo predsednika republike Josipa Broza Tita ustanovljeno leta 1971. Takrat je imelo po tri člane iz vsake republike in po dva iz vsake pokrajine. Z ustavo iz leta 1974 so republike in pokrajini s po enim članom zastopane enako. Zvezna skupščina bo novo sestavo predsedstva SFRJ razglasila 15. maja 1989. PRIMERJAVE S SOSEDI Zadnja leta se raven slovenskih cen na drobno tako v primerjavi z italijanskimi kot z avstrijskimi znižuje. Sredi letošnjega leth je bila večina izdelkov (če upoštevamo uradni devizni tečaj) pri nas cenejša kot pri sosedih. Logično in nujno ‘sledi primerjava tukajšnjih in tamkajšnjih plač in kupne moči. Ta slika razgalja našo revščino, hkrati pa tudi nesmiselnost zaščitniške uvozne politike. Če preračunamo povprečne mese- čne čiste OD po uradnem deviznem tečaju, vidimo, da je bila povprečna slovenska plača julija letos le 23,7 odstotka povprečne avstrijske ( junija lani je bilo to razmerje še 37,7 odstotka) oziroma 27,2 odstotka italijanske (lani 43,4 odstotka). Letošnji julijski povprečni OD v Sloveniji je bil namreč 627:968 dinarjev, avstrijski 13.710 šilingov, italijanski pa 1,261.200 lir. S povprečnim avstrijskim zaslužkom je bilo julija letos mogoče kupiti Pravljice za ... Spomini na letošnjo ciljno stopnjo inflacije v višini 90 odstotkov, so v času, ko je v enajstih mesecih dosegla 209,7 odstotka, bolj podobni lepi babičini pravljici. Pričakovanja so se torej izkazala kot nerealna. Majski ukrepi pa po pričakovanih podražitvah na začetku niso niti do zdaj pokazali možnosti za postopno zmanjšanje rasti cen. Novo leto bomo že začeli z visokim prenosom inflacije, govori se o 90 odstotkih, zato je razumljivo, da ni mogoče zatrdno uradno napovedati, kaj se bo dogajalo z nami. Ekonomisti napovedujejo možnost hiperinflacije oziroma razmer, v katerih bo vse manj volje za normalne ukrepe gospodarske politike. v Sloveniji 84 odstotkov več kol v Avstriji, z italijanskim pa 47,1 odstotka več kot v Italiji; Avstrijec si je s svojo plačo v Sloveniji lahko privoščil 4,22-krat, Italijan pa 3,68-krat več kot je kupil domačin s svojim osebnim dohodkom. Če je nesel Slovenec svojo povprečno plačo v Avstrijo, je tam dobil zanjo 45,6 odstotka manj kot doma, v Italiji pa je julija za svojo povprečno plačo dobil 32 odstotkov manj dobrin kot v Sloveniji. Poudariti velja, da razmerje med kupno močjo prebivalstva v treh sosednjih državah — čeprav je čedalje bolj žalostno — v letošnjem letu realneje odseva razmerje gospodarske moči teh držav; prej je bila kupna moč napihnjena, tečaj dinarja pa precenjen. Zato zdaj ni več razloga za pretirano ščitenje domače proizvodnje končnih izdelkov. Draginja (glede na naše dohodke) v tujini že toliko zavira naše nakupovanje, tamkaj, da ne more dosti obremeniti naše plačilne bilance. Prav zalo bi morala naša ekonomska politika spremeniti svojo dosedanjo prakso uvoznih omejitev, nerazumne carinske zaščite in kampanjskih uvoznih intervencij in sprostiti uvoz. Zanesljivejše napovedi Z novimi meteorološkimi sateliti bodo vremenoslovci v naslednjem desetletju lahko natančno povedali vreme za sedem do devet dni vnaprej (zdaj ga napovedujejo za pet do šest dni vnaprej). Sateliti jim bodo pošiljali natančnejše podatke o gibanju tajfunov in območij nizkega in visokega zračnega tlaka. Razvoj znižanega zračnega tlaka bodo na primer spremljali vsakih deset minut in ne vsake pol ure kot sedaj. Prvi meteorološki satelit tiros-8 so poslali na polarno orbito decembra 1963 (pred kratkim so ob 25. obletnici njegovega delovanja priredili simpozij), zdaj pa kroži okoli našega planeta že ducat takšnih satelitov, ki pošiljajo podatke približno 5.000 postajam na Zemlji. K potresu še to Pri čiščenju ruševin v nekem kraju v severni Armeniji so naleteli na podzemeljski rov, v katerem je bilo različno orožje. Vse to je povezano z že nekaj tednov trajajočimi spori med republikama Armenijo in Azerbejdžan zaradi pokrajine Karabah, ki si jo lastita obe republiki. V prvih dneh po potresu so ugotovili tudi veliko tatvin. Tatovi pa naj bi bili predvsem iz pokrajine Karabah in povezani z agitatorji iz te pokrajine, ki na potresnem območju nastopajo proti temu, da bi Armenci sprejemali kakršnokoli pomoč od Azerbejdžancev. . Stanje v Gorskem Karabahu je torej še vedno zelo napeto; prihaja do pretepov, groženj z orožjem in kraje živine. Predsednik M. Gorbačov je pred dnevi ponovno zatrdil, da se bo zavzel za ukrepe proti narodnostni nestrpnosti, ki vlada med omenjenima sovjetskima republikama. NEW YORK — Po zapletih okoli prepovedi, da bi vodja Palestincev J. Arafat nastopil v generalni skupščini OZN, nakar se je ta za nekaj časa »odselila« v Ženevo, so Sedaj ZDA nemudoma navezale stike z vodstvom palestinskega osvobodilnega gibanja. V bližini tunizijskega glavnega mesta seje s predstavniki Palestincev srečal ameriški veleposlanik v Tuniziju R. Pelletreau. Istega dne so izraelski vojaki z ognjem preprečili demonstracije v Nablusu, pri čemer je bilo ubitih pet Palestincev. PARIZ — Francija bo letos pridelala 220 milijonov steklenic šampanjca, saj je bila letošnja trgatev izjemna. Vskla-diščili ga bodo za tri povprečne letine. MOSKVA — Sovjetska kozmonavta Titov in Manarov sta v orbitalni postaji Mir preživela že preko 360 dni. Od 29. avgusta je v postaju tudi Poljakov, pred tremi tedni pa sč jim je pridružila še skupina sovjetsko-francoskih kozmonavtov, ki bodo v vesolju ostali mesec dni. EREVAN — Po dosedanjih uradnih podatkih so v Armeniji našteli preko 56 tisoč žrtev nedavnega potresa. Ves svet pomaga prizadetim Armencem. Pri prevozu pomoči se je v začetku prejšnjega tedna v bližini erevanskega letališča ponesrečilo naše vojaško tovorno letalo. Vseh sedem članov posadke je bilo mrtvih. Pred tem se je ponesrečilo tudi neko sovjetsko vojaško letalo, pri čemer je zgubilo življenje 69 vojakov in članov posadke. BONN — Predsednik poljske vlade M. Rakowski je za bonnski dnevnik Die Welt izjavil, da bo postala Poljska v političnem pogledu pluralistična družba, v kateri bo dovolj prostora za številne organizacije in grupacije politične narave. Rakowski je dejal, da so minili časi dogmatikov, ki poznajo samo lastne resnice. BRUSELJ — Med zahodnimi državami dajejo največ za obrambo Američani in sicer 1209 dolarjev na prebivalca. V Franciji znaša ta znesek 623, v ZRN 561, v Veliki Britaniji 544 in na Norveškem 632 dolarjev. CIUDAD MEXICO - V požaru, ki je zajel največji trg mehiškega glavnega mesta je zgubilo življenje preko 70 ljudi. Požar je izbruhnil v eni od improviziranih izdelovalnic petard. Ranjenih je bilo na stotine ljudi, mnogi so bili hudo opečeni, med žrtvami pa je največ otrok. HAMBURG — Vodilni nemški tednik Der Spiegel je izbral voditelja Sovjetske države in partije M. Gorbačova za »osebnost leta.« Novi napisi na vojašnicah Na vojaških objektih po vsej državi so v ponedeljek začeli postavljati nove napise. Zamuda je sicer precejšnja, saj bi to morali (glede na ukaz prejšnjega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo) storiti že do konca lanskega leta, toda opravičujejo jo tudi z nekaterimi spremembami na tem področju. Sprva je bilo dogovorjeno, naj bi bili ti napisi dvojezični (v Sloveniji in Makedoniji), zdaj pa bo zadeva urejena za vso državo enako. Vsi napisi bodo v treh jezikih, srbohr-vatski (ali hrvatskosrbski) pa bo zapisan še v latinici in cirilici. Kakšen bo vrstni red teh napisov? Za Slovenijo je gotovo najbolj pomembno, da bo na prvem mestu napis v slovenskem jeziku (v Makedoniji bo na prvem mestu seveda makedonščina) nato pa sledita napisa v srbohrvaščini, najprej v latinici, nato pa še v cirilici, nazadnje pa bo še napis v makedonščini. Rešimo Abdiča! Predsedstvo občinskega komiteja zveze komunistov velikokla-duške občine je analiziralo razmere v Veliki Kladuši, ki postaja vsak dan težje in bolj zapleteno. Te dni se je pojavil letak, ki delavce Agrokomerca in vse druge delovne ljudi poziva k uporu in nasilni osvoboditvi Fikreta Abdiča iz pripora, ker »samo on lahko reši sedanje težke razmere«. Na predsedstvu je rečeno, da ta poziv pomeni zelo resno skušnjavo za delovne ljudi te občine. Predsedstvo je mnenja, da je letak izdelek pristašev Fikreta Abdiča in Hakije Pozderca in da spada v okvir pritiskov na sedanje vodstvo v Veliki Kladuši in Agrokomercu; zaradi tega se je tudi poskušal ubiti Mu-jo Kostič, bivši šef kabineta Fikreta Abdiča in eden glavnih prič v procesu zoper udeležence menične afere. stran 2 VESTNIK, 22.’DECEMBRA. 1988 od tedna do tedna GORNJA RADGONA — V četrtek, 15. oktobra, se je na redni seji sestal izvršni svet skupščine občine. Obravnavali so spremembe letošnjega proračuna in osnutek proračuna za prihodnje leto. Prav tako pa bo potrebno spremeniti dolgoročni in družbeni načrt občine od 1987. do leta 2000. Na dnevnem redu sta bili tudi Informacija o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Poročilo o varstvu naravne in kulturne dediščine. LENDAVA — Na letni programsko-volilni konferenci občinske organizacije ZRVS so ocenili enoletno delo in ugotovili, da so v glavnem izpolnili program, ki so ga sprejeli pred letom dni. Organizacija rezervnih vojaških starešin se je uspešno vključevala v delovanje drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti v krajevnih skupnostih, saj so člani pomagali pri krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Glavno skrb pa so namenili usposabljanju članstva. Dobro delujejo tudi krajevne organizacije, Čeprav se ponekod še otepajo z udeležbo na sejah in predavanjih. Na konferenci so sprejeli program dela. LENDAVA — Na seji sveta za vzgojo, izobraževanja, kulturo ter telesno kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL Lendava so obravnavali republiške dokumente: predlog zakona o spremembah zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanju ter predlog za izdajo zakona o pedagoški službi. V razpravi so izoblikovali nekaj stališč oziroma pripomb, ki jih bodo posredovali ustreznim ustanovam in skupini delegatov za republiško skupščino. LENDAVA — Pred zadnjo sredo bi na 2. seji občinske konference SZDL Lendava morali obravnavati poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki, osnutek (zdaj je že predlog) zakona o podjetjih, pa predlog zakona o delovnih razmerjih. S sejo pa ni bilo nič, kajti prišlo je premalo delegatov, da bi lahko zagotovili ustrezno sklepčnost. Kaj zdaj? Sklicali jo bodo (nič krivi) znova, verjetno spet za ob 8. uri. Morda pa bi se kazalo zgledovati po partiji. Tudi tam so bile težave s sklicem (pred)zadnje seje; v drugo so člane komiteja povabili ob 6. uri in — prišli so. Seveda so dremavico pregnali in misli zbistrili — s kavo, ki jo je »častil« občinski komite. MURSKA SOBOTA -- Na seji izvršnega sveta so sprejeli osnutek odloka o dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu. Na ta način skušajo čim prej rešiti problematiko klavni-ških odpadkov, ki nastajajo v proizvodnem procesu nekaterih delovnih organizacij. V nadaljevanju seje so potrdili predlog odloka o lestvicah katastrskega dohodka in poročilo o porabljenih sredstvih za sofinanciranje večjih naložbeno-vzdrževalnih del na zgradbah usmerjenega izobraževanja v soboški občini. V program obrambnih priprav za leti 1989—1990 pa so vnesli nove podatke. MURSKA SOBOTA — O sklepnem poročilu o študiji oskrbe z vodo v soboški občini so razpravljali na seji sveta za krajevno samoupravo in komunalni sistem pri predsedstvu občinske konference SZDL. Z nekaterimi pripombami so sprejeli omenjeni dokument, ki je velikega pomena za nadaljnje izboljšanje pitne vode na celotnem območju občine. Seznanili pa so se tudi s pripravo predloga stališč s seje OK SZDL o problematiki urejanja prostora v soboški občini. MURSKA SOBOTA — O stanju in razvoju turizma v Pomurju so govorili tudi v frontnih delih soboške Socialistične zveze. O tem gradivu, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, so imeli dokaj dobro mnenje, čeprav so pripomnili, da je praksa še vedno daleč od teoretičnih opredelitev. Menijo, daje tudi v soboški občini premalo medsebojnih povezav med vsemi dejavniki, ki lahko kakor koli vplivajo na razmah turistične dejavnosti. Zato naj bi čimprej odpravili pomanjkljivosti v turistični ponudbi, za uspeh pa že štejejo to, če se bo po dolgotrajnih prizadevanjih vendarle ustanovila Pomurska turistična zveza. LJUTOMER — V javnih razpravah o programski usmeritvi medijev Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota (bile so na svetu za informiranje in predsedstvu OK SZDL) so člani v celoti podprli usmeritve. V občini Ljutomer pa se že vrsto let pojavlja problem financiranja Zavoda, saj je neustrezno, doslej pa se še niso uspeli dogovoriti, kako zagotoviti stalen vir. Predsedstvo OK SZDL je zato sklenilo, da čimprej zadolži Izvršni svet SO Ljutomer, da zagotovi ustrezen in stalen način zbiranja denarja. LJUTOMER — Občinski komite ZK je spregovoril o rezultatih gospodarjenja po prvih devetih mesecih letošnjega leta. Živahna razprava je pokazala, da so tudi komunisti zaskrbljeni nad težavnim položajem ljutomerskega združenega dela. V nadaljevanju seje pa so podprli sklep o kadrovski obnovi CK ZKJ in njegovega predsedstva. MURSKA SOBOTA — Med samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti, ki so v zagati, je tudi občinska skupnost otroškega varstva. Nekriti odhodki v znesku 262.690.080 din so v devetmesečju nastali zaradi izpada prihodka Solidarnosti, višjega izplačila osebnih dohodkov od prejete akontacije ter višjih nakazil sredstev po svobodni menjavi dela od dinamike priliva sredstev združenih po prispevni stopnji. Ta bo v letu 1989 znašala 3,57, kar je za 0,17 več kot doslej. S L decembrom se za trideset odstotkov zvišuje prispevek staršev, za katere je razliko v gospodarski ceni od oktobra krila skupnost otroškega varstva, pri valorizaciji denarnih pomoči pa bo dvomesečni zaostanek. MURSKA SOBOTA Prostorska problematika izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini je bila po problemski konferenci Socialistične zveze na to temo tudi predmet ponedeljkovega pogovora v gradu, kjer je sedež Kulturnega centra Miško Kranjec. Poleg pomembnih domačih so se ga udeležili tudi predstavniki republiške kulturne skupnosti. Predsednik skupščine Sergij Pelhan je bil neposreden v tistem delu razprave, ki se je nanašala na regionalne centre, za katere bodo po novem letu začeli veljati novi kriteriji poleg republiških pa je zanje potreben tudi ustrezen delež občin. Nerazvite so pri tem na boljšem, soudeležba je polovična, pri kulturnih spomenikih pa celo v razmerju 20:80: možnost za ureditev zaprte grajske dvorane pa je predvsem v bilančni prerazporeditvi ob pomoči republike, ker v občini pri družbenih dejavnostih ni manevrskega prostora. MURSKA SOBOTA — OS ZSS je pripravil posvet o osnutku zakona o podjetjih. Posveta so se udeležili predsedniki IO OO ZSS, sindikalnih konferenc in predsedniki občinskih odborov dejavnosti pri OS ZSS. V informativnem in delovnem dogovoru je sodeloval tudi mag. prava Andrej Rošker in osvetlil določila iz novega zakona. Ker gre za izredno pomemben akt za delavce v prenovljenem gospodarstvu, so v razpravi skušali ugotoviti položaj delavca, njegovo vlogo pri upravljanju v podjetjih, v različnih organizacijskih oblikah in pluralizmu lastninskih odnosov. Na posvetu pa so se dogovorili tudi o vprašalniku o razvoju delavske in sindikalne organiziranosti v Prekmurju v letih 1945-1955. MURSKA SOBOTA Na seji izvršnega sveta so namenili največ pozornosti usklajevanju davčne politike. Tako so sprejeli dopolnilo k dogovoru o izvajanju davčne politike za obdobje 1986 1990, ki pomeni uresničitev sprejetih sistemskih rešitev. Bistvenih sprememb niso imeli, upoštevana pa je pripomba, po kateri se stroški reprezentance povečajo, in sicer naj bi znašali do 0,8 odstotka od celotnega prihodka. Potrdili pa so tudi predloga odloka o davkih občanov soboške občine in.o odpisu davčnih obveznosti. • LENDAVA — Za prihodnje leto v občinah ne bodo sprejemali resolucij o družbenoekonomskem razvoju, vendar so v Lendavi mnenja, da brez dokumenta ne bo šlo, zato so na seji izvršnega sveta občinske skupščine predstavili Izhodišča za oblikovanje razvojne politike občine za leto 1989. Gre za 8 strani obsegajočo »mini resolucijo«, ki naj bi jo jutri potrdila občinska skupščina, bo pa izvršnemu svetu neke vrste vodilo za delovanje, čeprav manj na gospodarskem področju, kajti tačas še ni znano, kakšne korenite spremembe bodo pravzaprav prinesli predpisi s področja gospodarstva. Seveda pa v Lendavi podpirajo vse programe oziroma ukrepe ekonomske in razvojne politike, saj so naravnani tudi v prid manj razvitim. DOLINA V krajevni skupnosti Orešje-Dolina, ki združuje poleg teh dveh krajev še Pince in Benico, so v nedeljo nadvse slovesno proslavili prvi krajevni praznik. Govornika sta v slovenskem in madžarskem jeziku orisala dosedanje uspehe (elektrifikacija, vodovod, telefonija, ceste) in povedala o načrtih (širitev telefonija, obnova domov za prireditve itd). V kulturnem programu so nastopili: pripadniki JLA. šolarji, pevski zbor iz Čentibe, citrarji iz Petišovec in drugi. Krajevna organizacija SZDL pa je ob koncu programa še podelila priznanja Osvobodilne fronte, ki sojih prejeli: gasilsko društvo, športno društvo, kulturnoumetniško društvo. Franc Lukač. Štefan Domoter, Stanko Ferletič in Drago Mikloš. %Ua SILVESTRUJTE V HOTELU DIANA kZakaj bi preživljali najlepšo noč doma in že pred polnočjo zaspali pred -L 1 televizorjem. Odvrzite predpasnike in si privoščite zabavo do jutra. I Da takšno silvestrovanje veliko stane? Odvisno, kaj vam kdo za vaš de- nar da. Obljubljamo, da se bomo potrudili, tako da vam ne bo žal. V kavarni hotela Diana bo igral ansambel Extrabend s pevcem Darkom Domjanom. ________________ Radijski ključ tiči v ustreznem statusu Kljub oteženim materialnim, prostorskim in tehničnim možnostim so Vestnik, NEPtUSAG ter oba radijska medija opravili pomembno poslanstvo v pokrajini ob Muri. Tako so ocenili na seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze v Murski Soboti, na kateri so osrednjo pozornost namenili programskim usmeritvam Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v letu 1989. Široko javno razpravo, ki je pred tem potekala v organih vseh štirih OK SZDL, so povezali z osnutki programov RTV Ljubljana za prihodnje leto. Sestanka seje udeležil tudi generalni direktor RTV Ljubljana, Vlado Janžič. V razpravi so enotno podprli prizadevanja, da s 1. januarjem 1991 osrednja radijska in televizijska hiša zagotovi ločeni frekvenci za oddajanje v slovenskem in madžarskem jeziku. V Pomurju prav tako vztrajajo, da RK SZDL Slovenije že prihodnje leto zagotovi ustrezno rešitev za financiranje narodnostnih programov. To pomeni v praksi enakopravno obravnavanje madžarske in italijanske narodnosti prek sredstev javnega obveščanja. Na seji predsedstva pomurske frontne organizcije so tudi poudarili pomen nenehne skrbi za kakovostno rast lokalnih medijev in tržno obnašanje ZČRD pri zagotavljanju sredstev za nemoteno delovanje. Predvsem pa je treba vztrajati, kot so opozorili pri ureditvi statusa radijskega programa za pripadnike madžarske narodnosti v soboški in lendavski občini. V tej zvezi je treba razmejiti pristojnosti mariborskega in soboškega radia glede obveščanja slovenske narodnostne skupnosti v Porabju in glede na obveščanja slovenske narodnostne skupnosti v Porabju in Radgonskem kotu. Čeprav so na seji predsedstva PMS SZDL podprli regionalizacijo RTV programov, pa so menili, da za regionalizacijo na drugi tv mreži še vedno niso izpolnjeni vsi tehnični, kadrovski in materialni pogoji. Posebno zato, ker v programih RTV niso enakopravno obravnavani vsi programi skupnega pomena. Pri tem se seveda svojega dela odgovornosti za celovito in sprotno informiranje delovnih ljudi in občanov dobro zaveda tudi pomurska Socialistična zveza, ki ji ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda lokalnih medijev. Gospodarske razmere namreč tudi temu pomembnemu področju niso naklonjene, zato, bo potrebno še veliko naporov, da bi Radio Murska Sobota dobil tisto mesto v republiki, ki mu gre. Kot je opozoril predsednik PMS SZDL Milan Nekrep, je treba v prihodnje računati tudi na to, da proračuni družbenopolitičnih skupnosti v Pomurju ne bodo vedno zmogli zagotavljati 30-odstotnega deleža sofinanciranja ustanoviteljic, to je O K SZDL. Zato je znova spomnil na dogovor, po katerem naj bi izvršni sveti izdelali enotni ključ za zbiranje sredstev in mesečni red- Še 4 leta smrad iz stare kafilerije?! Iz najnovejšega programa aktivnosti delovne organizacije Mesna industrija ABC Pomurke v Murski Soboti o preselitvi kafilerije, ki zaradi smradu že nekaj časa povzroča sive lase občanom pomurskega središča, predvsem pa KS Lendavska, je vredno omeniti nekaj osnovnih nalog. Upoštevajoč priporočilo občinskega izvršnega sveta, so izdelali tudi načrt preselitve kafilerije na novo lokacijo. V potankostih je načrt tak: V letu 1989 bi Zavod za ekonomiko in urbanizem izdelal zazidalni načrt za kafilerijo z vso ustrezno makro- in mikrolokacijsko dokumentacijo. Takrat bi tudi naročili izdelavo idejno-tehnološkega projekta pri švicarski firmi Carnitec in Metalni Maribor. Leta 1990 bo na vrsti izdelava projektnoizvedbene dokumentacije za novo kafilerijo z jasno opredeljeno tehnologijo. Leta 1991 bodo zbirali ponudbe za dobavitelje strojno-tehnološke opreme ter gradbena in obrtno-in-štalaterska dela. V tem letu naj bi pripravili tudi finančni načrt za gradnjo. Tako bi leta 1992 začeli z gradbenimi in inštalacijskimi deli, montažo opreme pa bi opravili leta 1993. Hkrati načrtujejo poskusno obratovanje kafilerije, ki bi v začetku leta 1994 redno obratovala.. S tem pa bi tudi prenehalo delovanje kafilerije na stari lokaciji. O tem problemu je soboški izvršni svet že večkrat razpravljal; nazadnje minuli teden. Dokopali so se do predloga, o katerem naj bi korično besedo izrekli delegati zborov skupščine občine na letošnjem zadnjem zasednju. Predlagajo, da se obratovanje kafilerije na sedanji lokaciji podaljša, ker bi njeno morebitno zaprtje povzročilo nerešljive ekološke probleme, ne le v mestu, ampak tudi širše. Težave z možnostjo prevzema teh odpadkov so namreč izredno velike. Odločili so se, da skupščini občine predlagajo, da se obratovanje kafilerije na tej lokaciji podaljša za približno štiri leta. To pomeni, da izvršni svet skupaj z delovno organizacijo Mesna industrija v enem letu pride do zazidalnega načrta, v katerem bodo opredeljeni tudi nova lokacija in še nekatere druge dejavnosti. V izvršnem svetu menijo, da so za preselitev kafilerije dovolj tri leta. Mesna industrija seveda predlaga nekoliko daljši rok, in sicer štiri leta po sprejemu zazidalnega načrta, zato gre v tem primeru za drugo različico, o kateri bodo sklepali delegati. Resda bi bile posledice hitre selitve kafilerije za mesno industrijo velike in zato težijo, da bi vložena sredstva za odpravo pomanjkljivosti nekako amortizirali, vendar v izvršnem svetu zatrjujejo, da so tri leta po sprejemu zazidalnega načrta za selitev kafilerije vendarle dovolj. Milan Jerše S SEJE KOMITEJA ZKS V LENDAVI Previdno z optimizmom Na petkovi seji občinskega komiteja ZKS v Lendavi so sicer ugodno ocenili letošnja gospodarska gibanja, ki kažejo, da industrijska proizvodnja narašča, vendar se ne gre veseliti, kajti v gospodarstvu občine so tudi bolniki, največji (ali pa najbolj razpihnjen) je Primatov tozd Skladiščna oprema. Dejali so tudi, da letošnji pokazatelji najbrž ne bodo realen temelj za predvidevanja o (ne)učinkovi-tosti poslovanja v letu 1989, kajti mnogi zakoni se bodo spremenili, najpomembnejše novosti pa seveda prinaša zakon o podjetjih. V Lendavi tudi upajo, da tozdi, ki so še ostali, ne bodo hiteli s preorganizi-ranjem za vsako ceno, čeprav je o tem možno podvomiti, saj so se tudi v temeljni organizaciji združenega dela Elektromaterial, ki (še) posluje v okviru delovne organizacije Elektrokontakt Zagreb, odločili za razpis referenduma o izločitvi, kar bodo storili predzadnji dan tega leta. Tako bodo ostale v lendavski občini le še tri temeljne organizacije: Planika Turnišče, Konfekcija Velika Polana in Poljedelstvo in govedoreja Lendava. Ali bo drugačna statusna organiziranost prinesla množici onih, ki so ustanovili enovite delovne organizacije, več dobrega kot zla, je za zdaj težko napovedovati. Seveda pa v tistih tozdih, ki so samo plačevali drage skupne službe, ne da bi od njih imeli pomembnejše koristi, slabše ne more biti. Enako se »raztozdi-ranje« ne more maščevati tistim, ki so imeli lastne strokovne službe, ob njih pa še plačevali one na ravni delovne organizacije. No. ker pa je previdnost mati modrosti, ne gre kar tako razglašati, da bo po novem vse v najlepšem redu. V prizadevanja za boljše delo in s tem za rezultate pa se seveda morajo bolj zagnano vključevati člani ZK. Š. S. V Discu smo poskrbeli za najnovejše posnetke s svetovnih top lestvic, odprti bodo vsi pulti, skratka, Diana bo to noč vaša skoraj od kleti do podstrešja — in to le za 100.000 din. Silvestrujete lahko tudi v Turističnem domu v Petrovcih z ansamblom Golf za 70.000 din. Povsod bomo odlično kuhali, stregli najboljša vina in skrbeli za vaše dobro počutje vse do belega dne. Pohitite z rezervacijami! RADENSKA HOTEL DIANA ni dotok potrebnega denarja. V nadaljevanju seje so obravnavali še gradivo posebne delovne skupine o razvoju turizma v Pomurju. Dogovorili so se, da bodo stališča predsedstev OK SZDL sestavni del tega gradiva. Q njem pa bodo končno besedo izrekli na januarski seji medobčinskega sveta SZDL in ga bodo tudi kon- kretiziral i. Milan Jerše Občinski referendum tudi za vodovod? Da je problem oskrbe s pitno vodo v soboški občini, kjer je več kot 240 raznih vodnih zajetij, pereč, je potrdila tudi seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti. Razpravljale! so sicer podprli poročilo o študiji preskrbe z vodo v vsej občini, toda nekateri pomisleki so se vendarle vsiljevali. Predvsem ta, da je treba čim prej priti do enotnega koncepta, pri čemer so največkrat omenjali neusklajene interese med komu-nalci in kmetijci. Za zdaj so namreč na dveh bregovih, pa tudi v republiškem planskem dokumentu so na istem območju načrtovani tako kmetijski kot vodovodni posegi. Opozorili so tudi na vpliv hidromelioracij na kakovost podtalnice, ki v omenjeni študiji ni posebej opredeljen. Če pa želimo omogočiti hitrejši razvoj kmetijstva na manj razvitih območjih, zlasti na Goričkem, bo treba narediti odločnejše korake. Dejstvo pa je, da sedanje množice vodnih zajetij v soboški občini ni možno obvladati tako v tehnološkem kot varstvenem pogledu. Čedalje bolj skrb vzbujajoče je onesnaževanje voda, predvsem na območju od Bogojine do Cankove, kjer so se že pojavile epidemije. Očitno pa se bo treba še bolj zavedati navzočnosti nitritov in pesticidov v vodi za pitje, kar je zlasti škodljivo za zdravje ljudi. Zato je umestno čimprejšnje reševanje te problematike v soboški občini. Glavno črpališče v Krogu, ki je tik pred zgraditvijo in so zanj strokovnjaki ugotovili, da premore boljšo vodo kot črpališče v Črnskih mejah, ki naj bi ga obnovili, in načrtovana gradnja odcepa vodovoda do Cankove pomenijo gotovo pomembno odločitev. Seveda pa bo treba tudi v teh primerih, kot so opozorili člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, misliti na racionalno zgraditev vseh .objektov, ki bi jih pozneje povezali v enotno vodeni občinski ali celo regionalni vodovod. Saj prav tu ne smejo, obstajati nikakršne občinske meje! Ker pa se zadnje čase pojavljajo problemi pri financiranju, namerava občinska frontna organizacija pripraviti v sleherni krajevni skupnosti javno razpravo, ki naj bi jo opravili januarja in februarja prihodnje leto. Še prej pa se bodo sestali v ožjem strokovnem krogu. Ob tej priložnosti je dana tudi pobuda za proučitev možnosti za uvedbo občinskega samoprispevka, o čemer bodo seveda izrekli zadnjo besedo pozneje, ker je v soboški občini že več predlogov za referendum. Milan Jerše —Murska Sobota---------------- Bodo vozniki spet blodili? Dogaja se, da potniki, ki prestopijo mejne prehode v Pomurju in so namenjeni proti Zagrebu in dalje, odpeljejo v popolnoma napačno smer. To pa zato, ker imamo, kot vse kaže, pri nas dokaj slabe prometne oznake. Tisti, ki zaidejo, se prav gotovo precej hudujejo, če celo ne kolnejo (po turško, grško . . .). Na seji koordinacijskega odbora za problematiko zaposlenih delavcev v tujini pri predsedstvu Občinske konference Socialistične zveze Murska Sobota, so zato predlagali, da je potrebno prometne oznake izboljšati. Ker pa je to dolgotrajen (tudi zbirokratiziran) proces, ni pričakovati, da bi se kaj spremenilo že za bližnje božične in novoletne praznike, ko se bodo skozi naše kraje spet valile kolone vozil, so dali člani odbora pobudo, naj bi postavili vsaj začasne oznake predvsem za smer proti Zagrebu. Zdaj se na primer dogaja, da se precej potnikov, ki prestopijo mejo v Gederovcih. usmeri tja skozi Maribor, ker se pač orientirajo po večjih mestih. Nadalje so se dogovorili, da na mejnih prehodih ni potrebno dežurstvo Rdečega križa (prva pomoč, topel čaj), ker so povsod neprestano odprti gostinski lokali, potrebno pa bi bilo urediti dežurstvo bencinske črpalke v Gornji Radgoni (tudi ponoči), ker se sicer zgodi, da morajo nekateri v Murski Soboti čakati dalje kot na mejnem prehodu. Po besedah upravnika Carinarnice Gornja Radgona. Janeza Severja, na mejnih prehodih večjih zastojev ne bi smelo biti, ker so na prihod naših zdomcev in drugih delavcev v tujini dobro pripravljeni. Zdaj, ko je tudi v Murski Soboti tehnična služba Avto-moto zveze Slovenije, je rešen tudi problem pomoči avtomobilistom. če pride do okvare ali je potrebna vleka. In kako bomo sprejeli naše zdomce? Kot smo že zapisali (vV prejšnji številki Vestnika), tradicionalnih pogovorov v občinskih središčih ali krajevnih skupnosti v Pomurju ne bo. Dogovorjeno pa je, da bodo v občinskih upravah, krajevnih uradih, v službah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na sodiščih in vsepovsod, kjer bi lahko imeli ljudje opravek, zadnji teden v tem letu in prvi teden v novem letu vsi dnevi uradni. Ko so razpravljali o programskih osnovah koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev v tujini pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze in o programu dela tega odbora za prihodnje leto, bistvenih pripomb niso imeli, izražali pa so pomisleke. ali bodo lahko brez dodatnih sredstev še naprej vzdrževali tako tesne stike z našimi društvi na tujem. V stališča pa so zapisali tudi pobudo, da je potrebno naše delavce, predvsem strokovnjake, pritegniti za sodelovanje pri razvoju našega gospodarstva. J()ie Graj S o en en O O m (f) o PRIPOROČA: - COOMING TO AMERICA - EDDIE MURPHY - THE MILAGRO BEANFIELD WAR - R. REDFORD — NIGHTMARE 4 — grozljivka — DANCING ACADEMY — glasbena uspešnica — SILENT RAGE — CHUCK NORRIS v novi akciji - HANOVER STREET - vojna drama — DELTA FORCE COMMANDO — super akcija - NADINE - KIM BASINGER - drama — MAYBE BABY — komedija — STYCKY FINGERS — komedija/akeija — DIE HARD — terorizem, ugrabitev, odkupnina itn. — METAL FORCE — acija s podtikanjem bomb - BAT 21 — GENE HACKMAN V POLNI AKCIJI — TOUR OF DUTY 3 — nepozabna vojna akcija v Vietnamu — Na razpolago prek 380 filmskih uspešnic . . . Vsem prijateljem VIDEOTEKE VMS ter drugim občanom želimo prijetne božične praznike ter srečno novo leto 1989. VIŠJE STAROSTNE KMEČKE POKOJNINE Svoj statut spreminja tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravice se ne bodo spreminjale, pocenili in poenostavili pa naj bi nekatere postopke. Ukinili bodo nekatere odbore, za varstvo pravic, za vprašanja borcev, invalidski odbor ter odbor za kmetijstvo. S sprejetjem novega statuta naj bi omogočili ponovno preverjanje upravičenosti do nekaterih pravic. 'čina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-sprejela predlog za višjo starostno kmečko pokojnino, ki nja je bi bila po novem letu 206 tisočakov in bi jo po novem sproti usklajevali. Za januar bi naj veljala tudi nova najnižja pokojninska osnova in sicer 485 tisoč dinarjev. Po letošnji štirikratni spremembi prispevne stopnje, bi v novo leto spet šii z novo, višjo. Od oktobra je bila 17-odstotna, predlagana pa je 20 odstotna. mh VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 STRAN 3 Licenčna znamka za popek Evrope Kako je, če se nameniš izdelati helikopter in se dvigniti z njim nad zemljo, ali bi se rad s prirejenim kolesom vozil po vodni gladini? Bližnja okolica bi te kaj hitro razglasila za čudaka, če ne kar iztirjenca, medtem ko poznavalci ustvarjalnosti pravijo, da znajo biti vsakovrstni konjički ali prostočasne dejavnosti odsev siceršnje narodove izvirnosti in ustvarjalne drže, pokončnega duha in pronicljivosti. Pod vtisi nedavnega simpozija o posvetni eshatologiji in komercialni etiki pri malih narodih v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani — bil je tri dni, pripravila pa ga je sekcija za indologijo pri slovenskem orientalističnem društvu — nastaja premišljevanje o podjetnikih in podjetništvu, temi, ki je iz več razlogov na konici zanimanja javnosti. Pri tem večje izbire ni: ali bomo sami napeli možgane (ne pravijo zaman, da je genij od odstotek navdiha in 99 odstotkov znojenja!) ali bomo primorani začeti iskati zglede ustvarjalnega podjetništva pri drugih, silno uspešnih manjšinskih narodih, kot so recimo Parsi, Gudžerati ali Marvari v Indiji, Bamileki v Kamerunu, Armenci, Judje in Židje, celo Indijanci in Romi, možen pa je tudi splet obojega. Najmanj ustvarjalno popivanje, navijaštvo, zbiranje Veliko jih je, ki se v svetu ob Muri ukvarjajo s fotografijo, igranjem instrumentov, iznajdi-teljstvom, kiparstvom, kuhanjem, komponiranjem, modelarstvom, pesnikovanjem in pisateljevanjem, z radioamaterstvom, lastnim računalniškim programiranjem, slikarstvom, šahiranjem. Vse to so dejavnosti, ki jih psihologi pripisujejo visoko oceno ustvarjalnosti, medtem ko naj bi bila pri popivanju, športnem navijaštvu in zbiranju škatlic, znamk in značk ustvarjalnost malone odsotna. Posebno hitro se uveljavlja in razširja hišno računalništvo, še pred nekaj leti pri nas docela neznano področje, zlasti med mladimi. Hkrati nekatere dejavnosti propadajo; vzemimo nekoč priljubljeno jahanje, sinonim za imenitnost in odličnost, ki postaja arhaičen šport, saj ga goji le malo ljubiteljev. Z novimi tehnologijami in uvajanjem industrijskih robotov se bo prosti čas podaljšal in z njim vred bodo pridobivali tehtnost konjički. Ti zaposlujejo tudi brezposelne ljudi, ki dobivajo podporo^ Oba pojava bi morali ustrezno načrtovati in usmerjati ljudi v konjičkarstvo, ki prinaša posamezniku največje zadovoljstvo in korist družbi. Vanj gotovo sodi prav prostočasna ustvarjalna dejavnost. Če se na izdelku najde oznaka »hand made« Naj bo v obrtništvu, ki mu je razpoznavni znak ročna spretnost, ali pri izobraženskih storitvah, kjer je začetek in konec miselni napor, povsod je najti uveljavljene sinove in hčere iz murske dežele. Celo taki so, ki imajo patentna spričevala oz. licenčno znamko. Po tej plati naš ravninsko-gričevnati del dežele na sončni strani Alp pač ne more biti več slepo črevo ali Sibirija, kvečjemu bi pristali na to, da je popek ali morda neke vrste predpražnik Evrope; če seveda pod to Evropo razume-mo predvsem tisto, kar se ima zgoditi z letom 1922. Omenili smo obrtništvo, ki se od sodobne industrije razlikuje prav po tem, da posameznik napravi načrt in izdela nov čevelj, obleko, rešetke za okno in druge izdelke. Vsak unikat je ustvarjalni izdelek, v katerega je mojster vnesel svojo zamisel. Žal sodobno obrtništvo z izpopolnjenimi stroji uničuje staro, ustvarjalno obrtništvo, ki je na robu propada. Resda daje oznaka »hand made« izdelku večjo tržno vrednost, toda vloženo delo se kljub temu ne ujema s plačilom. Poleg tega se ni mogoče zaščititi pred goljufijami. Dr. Vid Pečjak v svoji knjigi Misliti, delati, živeti ustvarjalno navaja pomenljiv zgled: »Neki znanec je na začasnem inovacije delu v ZR Nemčiji dve leti z drobnim svedrom vrtal luknje v les, kot da bi jih naredili črvi. Podobno ponarejajo tkanine. Ročno izdelano blago spoznamo po napakah v tkanju, sodobnim tekstilnim strojem pa je mogoče vprogramirati napake. Slišal sem, da celo v jabolka cepijo umetnega črva in jih nato prodajajo po visokih cenah v trgovinah z »zdravo prehrano«. Vse to so brez dvoma izvirne in ustvarjalne rešitve komercialnih problemov, ki pa žal spodbijajo vrednost avtentičnih ročnih izdelkov.« Skozi stranska vrata na prizorišče podjetništva Naj ponovimo, da je genij en odstotek navdiha in 99 odstotkov znojenja. Kako in kaj je s pomurskimi navdihovalci, ni treba razpredati oz. se sprenevedati — stotnija in več najsposobnejših nam je iz bolj ali manj znanih vzrokov in povodov ušla v beli svet. Tisti, ki so ostali in vztrajajo doma, pa se šele v zadnjih letih, s prihodom novih, šolanih, razvojno mislečih generacij, očitneje prebujajo. Na tej točki bi se mogli začeti spraševati, v kolikšni meri -bi se dalo staviti na karto izvirnega, ustvarjalnega konjičkar-stva ali prostočasnih dejavnosti, na obrtništvo in izobražen-ske storitve, z drugimi besedami: kako skozi stranska vrata priti na prizorišče velike teme pod naslovom Podjetniki in podjetništvo. Morda bi se v tem pogledu lahko kaj naučili od naših zdomcev, sezoncev, izseljencev, ki te dni spet kapljajo v domovino. Zgodbe o tem, da bi ostali doma in vlagali kapital v te ali one programe in projekte, si preprosto ne upamo ponavljati. Ponoviti pa želimo več zgovornih odlik ali kakovosti, ki naj bi jih imel — kot po domače pravimo — dober šef. To so: — sposobnosti za sestavo učinkovite skupine, — sposobnost poslušanja, — sposobnost samostojnega odločanja, — sposobnost zadržati dobre ljudi, — sposobnost obdati se z dobrimi ljudmi. Veliki teoretik menedžmenta, Peter F. Drucker, opisuje sposobnost vodenja kot »naravno neprisiljeno sposobnost navdihovati ljudi«. To pa lahko uspeva le, če tak človek res »vzbuja spoštovanje in se resnično zanima za ljudi«. Da — kot se temu reče — ne sedimo na ušesih, je v podjetništvu in pri podjetnikih silno pomembno. Ključni možje svetovnih združb in združenj so še zdavnaj spoznali naslednje: »Čeprav je uspešen menedžer nujno poklicno in zasebno nestrpen, mora imeti brezmejno potrpljenje pri poslušanju.« Preverjeno je namreč’tole dejstvo: »Menedžerji zaidejo v težave, če ne poslušajo več svojih sodelavcev.« Eden od svetovno znanih podjetnikov rad omenja direktorja Nase, ki je ob pristanku prvega človeka na mesecu dejal, da gre pri uspehu za metodo. Ta mora biti taka, da običajne ljudi pripravi do izjemnih storitev. Pri tem se podjetnik pritožuje: »Evropejci smo zaradi dolge fevdalistične tradicije še vedno v veliki skušnjavi, da preveč zaupamo v osebno moč.« Pomurski podjetniki najbrž nimajo namena pristajati na luni, zadostovalo bi že, če bi v posameznih podjetjih končno zlezli iz rdečih številk. V tej zvezi bi radi ponovili že izrabljeno spoznanje, kako se vse očitneje kaže potreba po iskanju zaveznikov in zavezništev — brez ideoloških predsodkov ali strankarsko obarvanih večnih resnic — če naj se pokrajina, geografsko umeščena med Ljubljano, Budimpešto, Dunajem in Zagrebom, hitreje razvija. Pri tem imajo legalne pokrajinske ustanove, organizacije in ključni posamezniki tako rekoč zgodovinsko odgovornost. Branko Žunec Pogovor s komandantom soboške garnizije Danijelom Hornom Sodelovanje med JLA in prebivalstvom je celo preveč dobro Jugoslovanska ljudska armada, ki je zrasla med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo, se je v povojnem času razvila v ljudsko, revolucionarno in močno oboroženo silo Jugoslavije, katere vloga je opredeljena z zvezno ustavo. Kljub vsestranskemu napredku naših oboroženih sil in njihovemu prilagajanju sodobnim metodam vojskovanja, ki ustrezajo našim opredelitvam splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, se tudi JLA tako kot celotna družba srečuje z nekaterimi težavami, ko s tremi reformami iščemo izhod iz krize. Več o tem smo se ob prazniku JLA pogovarjali s komandantom soboške garnizije, starešino Danijelom Hornom. — Ekonomske težave, s katerimi se srečujemo v naši družbi, vplivajo tudi na JLA. Kot je znano, pa si v JLA sami pridelate precej hrane? »Materialni položaj naše družbe občutimo že nekaj let tudi v JLA. Zato smo že pred leti začeli uresničevati tako imenovani zeleni plan. Tudi v moji obmejni enoti, ki ji poveljujem, si velik del hrane pridelamo sami. Tako si z lastno rejo zagotavljamo svinjsko meso in jajca, v poletnih mesecih pa pridelujemo tudi svežo zelenjavo in nekaj sadja. Po tem zelenem planu smo tako v letošnjih devetih mesecih prihranili za okrog 70 milijonov dinarjev, računamo pa, da se bo ta znesek do konca leta povečal na Stražnica (karavla) Mihe Marinka, v Prosenjakovcih, ki ji poveljuje starešina Rajko Janjič, je ob letošnjem 22. decembru — dnevu JLA razglašena za najboljšo enoto v mariborski regiji, hkrati pa je prejela prehodno zastavico kot najboljša v soboškem garnizonu. To je bil tudi povod, da smo obiskali karavlo v Prosenjakovcih in k pogovoru povabili komandirja Rajka Janjiča, desetarja Kreša Kosa in predstavnika tovarne Pletilstvo Prosenjakovci Franca Jošarja. »Če želi enota postati najboljša, mora zadostiti večim kriterijem, ki krasijo medsebojne odnose v kolektivu in dosegati vrhunske rezultate usposabljanja ter še nekatere druge vrline. Mi smo si že na začetku leta zadali nalogo, da se potegujemo za eno od prvih treh mest. Ko pa smo bili že ob dnevu graničarjev — 15. avgustu prišli na prvo mesto, smo se še zavzeteje lotili dela in nismo dovolili nobeni drugi enoti, Krešo Kos Franc Jošar Rajko Janjič ---OB DNEVU JLA---------- Že od nekdaj je sodelovanje občanov obmejnih vasi lendavske občine z graničarji zelo dobro. Stražnice so povsod v ponos vasi, krajani pa so podaljšane roka graničarjev, saj tudi sami skrbijo za varnost. V preteklosti je bilo velikokrat, pravijo na občinski konferenci SZDL v Lendavi, da so vojaki priskočili na pomoč občanom pri urejanju komunalnih in drugh problemov. Spomniti se je treba ene največjih akcij, ki jo je pripravila vojska skupaj z občani, to je bila ureditev vinske ceste v Lendavskih Goricah. Ta cesta je tamkaj pomenila začetek turizma, saj prej v ta kraj z avtomobilom ni bilo mogoče priti. Vinska cesta je pomenila za krajane tega naselja okno v svet, jim približala Lendavo, skrajšala pot v tovarno in šolo. Druga taka pomembna akcija je bila ureditev primarnega vodovoda od Lendave do Pince-Marofa. Voja- 100 milijonov dinarjev. To je za našo enoto precej visok znesek.« — Kako pa ste se starešine v JLA vključevali v razprave o ustavnih spremembah? »V javno razpravo o ustavnih spremembah smo se starešine vključevali v okviru osnovne organizacije ZK v enoti in v okoljih, kjer živimo. Moram povedati, da imajo nekatere naše starešine odgovorne funkcije v krajevni samoupravi, denimo Zoltan Verbal, ki je predsednik KK SZDL v Šalovcih, in Rajko Janjič, ki je predsednik skupščine KS Prosenjakovci. Vojake pa smo vključevali v razprave o ustavnih spremembah ob vsakodnevnem informiranju.« — Kaj pa mislite o predlogu sprememb zakona o služenju vojaškega roka v JLA? »Mislim, da je skrajni čas, da preidemo na sistem služenja vojaškega roka, kot je bil pred leti, čeprav ta po predlogu ne bo povsem enak. Mislim, da je za vojaški kolektiv boljše, če so med mladimi tudi starejši in izobraženci, ker to pozitivno vpliva na delo v enoti.« — Kako pa na meji zaznavate odnos Slovencev do JLA, ki ga v nekaterih predelih Jugoslavije negativno ocenjujejo? »Odnos med tukajšnjim prebivalstvom in JLA je dober, celo preveč dober, kar včasih negativno vpliva na disciplino vojakov. Stražnica Mihe Marinka Prosenjakovci najboljša da nas zamenja na prvem mestu, četudi so nekatere dosegale dobre rezultate. To je za nas veliko priznanje, hkrati pa tudi rezultat dobrega sodelovanja s prebivalstvom v naši krajevni skupnosti,« pravi komandir karavle Rajko Janjič. Desetar Krešo Kos, dobitnik značke zgleden vojak, življenje in delo na karavli opisuje takole: »V našem kolektivu so vojaki različnih nacionalnosti, ki so prišli iz raznih krajev Jugoslavije. Pri nas ni pomembno, od kod je kdo, temveč da se med seboj razumemo in predstavljamo zgleden kolektiv. Eni drugim pomagamo, ko je to najbolj potrebno. Zato lahko trdim, da so odnosi v našem kolektivu odlični in da drug drugega spoštujemo.« Stražarji v stražnici Mihe Marinka v Prosenjakovcih ves čaš dobro sodelujejo tudi s tovarno Pletilstva. Dolgoletni vodilni delavec Franc Jošar to sodelovanje takole ocenjuje: »Sodelovanje Skaljenih odnosov ni ki so izkopali skupaj z občani celotno traso, kar je pomenilo velik prihranek pri celotni naložbi. Občani pa so tudi sami pomagali graničarjem v karavlah, če je bilo potrebno. Sodelovanje je vzorno, pravijo na občinskem štabu teritorialne obrambe. Naše enote velikokrat sodelujejo z graničarji pri vajah, športnih in kulturnih nastopih. Letos je bilo več takšnih akcij, ki potujejo, da so v lendavski občini odnosi mednjimi pa nikoli ni prišlo do nesoglasij. Že po tradiciji v občini bolj praznujejo dan graničarjev kot dan JLA. Letos so se dneva graničarjev v vsaki karavli dostojno spomnili največje slavje pa je bilo v Žitkovcih, kjer je občinski Ta dober odnos in sodelovanje med prebivalstvom in graničarji je mogoče opaziti na vsakem koraku, to pa se tudi pozna pri varovanju meje, saj graničarji brez sodelovanja s prebivalstvom ne bi mogli tako dobro opravljati svoje naloge.« — To pomeni, da je sodelovanje med prebivalstvom takšno, kot je bilo že pred leti? »Za Pomurje je bilo že pred leti značilno dobro sodelovanje med prebivalstvom in vojsko, ki se kaže tudi v nekaterih skupnih akcijah. Lahko bi dejal, da smo ga prav v letošnjem letu še poglobili. Za zgled naj povem, da smo v najsevernejšem kraju naše domovine, ob tromeji na Trdko-vi, vojska in krajani skupaj nare Karavla Miha Marinko Prosenjakovci. med karavlo (stražnico) in Prosenjakovci je tradicionalno dobro in sega v leto 1945. To sodelovanje se je poglabljalo z razvojem Pletilstva, ki je v povojnih letih zaposlovalo le okrog 30 do 40 sindikalni svet predstavniku karavle izročil kolektivno darilo delovnih organizacij občine. Predsednik krajevne skupnosti Genterovci pa je povedal, da so graničarji in vaščani bili in bodo vedno v dobrih odnosih. Dobri odnosi med karavlami in delovnimi organizacijami se kažejo tudi v tem, ker ima vsaka karavla na območju lendavske občine svojega pokrovitelja. Predstavniki delovnih organizacij obiskujejo karavle, graničarji pa so gostje v delovnih organizacijah. Dobro je sodelovanje tudi z mladinsko organizacijo v krajevnih skupnostih, pa tudi z občinsko Ičonfe-renco. Predstavniki JLA se vsako leto sestanejo s predsednikom občine in drugimi družbenopolitičnimi predstavniki, takrat izmenjajo mišljenja o sodelovanju in začrtajo nove poti za še boljše sodelovanje. Tako bo tudi letos. Jani D. dili vodovod. Vojska in krajani pa tudi sodelujejo na raznih drugih področjih dela, na primer v društvih. To sodelovanje je v obojestransko korist in ga ne bi smeli zlorabljati.« — S kakšnimi občutki pa prihajajo mladi fantje iz raznih krajev Jugoslavije na služenje vojaškega roka v Pomurje? »Ze stari pregovor pravi — koliko ljudi, toliko občutkov. Tako je tudi v vojski. Moram pa povedati, da vojak, ki pride na služenje vojaškega roka v Pomurje, na mejo, ni prvič v Sloveniji, temveč je osnovni pouk končal v večjih središčih. Tako pride v Pomurje že z določenimi spoznanji o Sloveniji in nimamo nobenih težav. O dobrih ljudeh v Pomurju pa vojaki že zvedo v teh središčih.« — Pred nami je 22. december — dan JLA. Kako ga boste proslavili? »Naš praznik bodo proslavili delovno. Tu mislim ha potrditev dobrega sodelovanja s prebivalstvom, saj praktično ne bo šole in pa tudi drugih okolij, kjer ne bi potekala srečanja. Na sam praznik JLA pa bomo tudi odprli kasarniška vrata za vse, ki nam bodo želeli priti čestitat k našemu prazniku.« Feri Maučec delavcev, danes pa nas je že 250. Sodelovanje se kaže predvsem pri delu družbenopolitičnih organizacij in društev, pa tudi širše v krajevni skupnosti. Vojaki tudi obiskujejo našo tovgrno in se seznanjajo s procesom proizvodnje, mi pa jih večkrat tudi obiskujemo, zlasti ob njihovih praznikih. Skupno smo sodelovali na prireditvi »Znanje—imanje« v Kruščiču, komandir karavle je predsednik skupščine krajevne skupnosti Prosenjakovci in še bi lahko našteval,« pravi Franc Jošar. F. Maučec LENDAVA Program praznovanja dneva JLA -Tudi letos bodo v lendavski občini slovesno proslavili dan armade. Predsednik občinske skupščine Lendava bo sprejel predstavnike stražarnic (karavl), osrednja proslava pa bo v G. Bistrici, na kateri bodo podelili priznanja in pohvale. Skupščina občine Lendava bo dobila srednjo plaketo republiškega štaba teritorialne obrambe, Martin Lebar s Hotize priznanje repu; bliškega sekretariata za ljudsko obrambo, pohvalo republiškega štaba teritorialne obrambe pa bodo izročili Ladislavu Palfiju iz Lendave. Delegacije sindikalnih organizacij in delovnih organizacij pa bodo obiskala stražnice. Skupno darilo lendavskih delovnih organizacij ho tokrat dobila stražnica Stefan Kovač. in sicer kosilnico. Za dati armade bodo v Lendavi pripravili tudi razstavo orožja in organizirali športna tekmovanja. Jani D. STRAN 4 VESTNIK, 22. DECEMBRA 1388 Kdor veliko tvega, veliko dobi, lahko pa tudi izgubi S sprejetjem ustavnih dopolnil so dani pogoji za reformo gospodarskega sistema. Temeljil naj bi na delovanju tržnih zakonitosti, to pa zahteva vzpostavitev novih institucionalnih oblik, ki bodo omogočile učinkovito poslovanje in spodbujale hitrejšo rast in razvoj proizvodnje. Pomembno prelomnico na tem področju naj bi prinesel zakon o podjetjih, ki pa je le eden v množici številnih zakonov, ki naj bi omogočili reformo gospodarskega sistema. Do konca prvega polletja prihodnjega leta bi jih morali sprejeti 26, od teh devet že do konca letošnjega leta, vendar je že zdaj skorajda gotovo, da nam to ne bo uspelo. Prednost pri sprejemanju vsekakor imata zakon o podjetju in zakon o tujih vlaganjih, prvi pa nas je tudi spodbudil k pripravi okrogle mize, ki smo jo organizirali v našem uredništvu. Služil nam je seveda le kot iztočnica za pogovor, saj smo dobra dva tedna pred njegovo uveljavitvijo imeli na voljo le še osnutek tega zakona. Čeprav ustanovitev podjetja kot temeljnega subjekta tržnega gospodarstva ne pomeni, da bodo opuščena temeljna produkcijska razmerja, pri čemer mislimo predvsem na položaj delavcev, določen z ustavo, pa tudi v mnoge pomurske delovne kolektive vnaša precej negotovosti. V nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo sedež delovne organizacije zunaj občine, so žedalj časa prisotne težnje po drugačni organiziranosti, v zadnjem času predvsem po izločitvi in ustanovitvi samostojne delovne organizacije. Ne moremo sicer trditi, da je te težnje povzročil zakon o podjetjih, saj so marsikje takšna razmišljanja bila prisotna, še preden je bil pripravljen osnutek tega zakona, jih je pa v zadnjem času gotovo pospešil. Vseeno pa se ob tem zastavlja vprašanje, če takšna odločitev ni prenagljena in premalo premišljena. O vsem tem smo se v našem uredništvu pogovarjali z Marijo Matjašec, pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja, dr. Štefanom Špilakom, svetovalcem na Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, Ivanom Ipša, direktorjem soboškega tozda Vzdrževanje in varstvo cest Cestnega podjetja Maribor in Francem Ča-granom, vodjo splošno-kadrovskega sektorja v SGP Pomurje. Pogovor sva vodila in za objavo pripravila Jože Graj in Ludvik Kovač. Zakaj težnje po izločitvi? MARIJA MATJAŠEC: Družbeni pravobranilec samoupravljanja spremlja in se vključuje v postopke sprememb pri samoupravni organiziranosti združenega dela v Pomurju. Pri tem smo še posebej pozorni na statusne spremembe pri dislociranih tozdih, ki so v zadnjem času vse pogostejše. Če je bila še lani v matičnih delovnih organizacijah bolj prisotna težnja po ukinjanju tozdov (Toko Žižki, Vitrina Ljutomer), prihaja letos predvsem do izločitev dislociranih tozdov, njihovega osamosvajanja in organiziranja enovitih delovnih organizacij. Večina tozdov nas obvešča o svojih namerah, mi pa vztrajamo in zahtevamo od poslovodnih in strokovnih delavcev, da so postopki statusnih sprememb zakoniti, predvsem kar zadeva določila zakonov in samoupravnih aktov. Zahtevamo, da pripravijo kakovostne strokovne podlage o družbenoekonomski upravičenosti spremembe samoupravne organiziranosti ter da delavce pravočasno in temeljito obvestijo s predlaganimi spremembami, predvsem s tem, v kakšnih razmerah bo nova delovna organizacija poslovala. Ekonomskega vidika ne ocenjujemo, to prepuščamo gospodarski zbornici in izvršnim svetom, kjer imajo usposobljene kadre, ki naj bi delovnim kolektivom pomagali pri tej zahtevni odločitvi. Prisotni sta tako rekoč dve skrajnosti. Na eni strani ukinjanje tozdov in organiziranje obratov, na drugi pa izločanje iz matičnih in ustanavljanje samostojnih delovnih organizacij. Zakaj tako različne odločitve? MARIJA MATJAŠEC: Po po znavanju razmer je do ukinjanja tozdov prišlo zaradi vedno bolj zaostrenih družbenoekonomskih razmer, marsikje so ugotovili, da se dosedanja organiziranost ni obnesla, vzroki pa so tudi v napovedanih sistemskih spremembah in v razrahljanih vezeh med tozdi in matičnimi delovnimi organizacijami. Do izločevanja prihaja predvsem zaradi neurejenih odnosov, ki se kažejo v premajhni skrbi za razvoj temeljne organizacije, visokih stroških za skupne službe, ki so običajno zelo številčne, po mnenju tozdov pa neučinkovite, zaradi neurejenih odnosov in tako naprej. Mnogi dislocirani tozdi so zaradi takšnih odnosov zaostajali v razvoju, nimajo ustreznih programov, iz leta v leto se pojavljajo motnje v poslovanju in tudi izgube, delavci pa imajo nizke osebne dohodke. Takšen tipičen primer je Primatov tozd Skladiščna oprema v Lendavi. Premalo učinkovite in drage skupne službe Med tistimi temeljnimi organizacijami, ki se izločajo in stopajo na samostojno razvojno pot, je tudi tozd Vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti. Zakaj takšna odločitev? IVAN IPŠA: Razlogov je več. Naša temeljna organizacija je bila ustanovljena pred 15 leti, takrat nas je bilo okrog 90 zaposlenih, skupne službe pa smo imeli v Mariboru. V teh 15 letih so se razmere bistveno spremenile. Od takratnih 75 odstotkov vzdrževalnih in 25 odstotkov ostalih del je to razmerje zdaj obratno, število zaposlenih pa se je pove čalo na okrog 200 delavcev. Nekatere funkcije smo prenesli v naš tozd, vendar je kader ostal v skupnih službah, ki jih moramo plačevati, pa čeprav sami opravljamo nekatere funkcije. Ugotavljamo, da skupne službe ne prispevajo k takšnemu razvoju naše temeljne organizacije, kot želimo, so pa tudi premalo učinkovite. Naj to podkrepim samo s podatkom, da letno pošiljamo v Maribor okrog 8 tisoč različnih dokumentov in pri tem prihaja vsaj do 500 problemov. Tako se moramo ukvarjati z reševanjem teh problemov in ne z drugimi pomembnejšimi vprašanji. Zato je težnja po izločitvi pri nas prisotna že nekaj let, saj želimo to našo organizacijsko enoto okrepiti z vsem, kar spada zraven. Marija Matjašec dr. Štefan Špilak Tehnološki del imamo tukaj, proizvodnja je tukaj, s to organizacijo pa morajo živeti tudi skupne službe. Drugi razlog za izločitev pa je bil ta, da se je v cestnem gospodarstvu Slovenije pred meseci začela akcija za ukinitev vseh temeljnih organizacij v Sloveniji. Ko smo razmišljali o tej možnosti, smo ugotovili, da bi bil to korak nazaj. Nazadnje pa je ta naša prizadevanja pospešil tudi zakon o podjetjih, ki ukinja temeljne organizacije. Seveda pa v okviru Cestnega podjetja Maribor nismo edini, ki tako razmišljamo, saj v treh temeljnih organizacijah menimo, da bomo poslovali uspešneje, če bomo samostojni. Je takšna odločitev dobro premišljena in strokovno utemeljena? Nazadnje sodobno podjetništvo zahteva tudi usposobljene kadre. IVAN IPŠA: V analizi smo obdelali vse možnosti, predvsem pa tržišče. Naš osnovni proizvodni program je asfaltiranje, pri čemer smo vezani v glavnem na Pomurje, saj se ne splača voziti asfalta 80 kilometrov daleč. Imamo asfaltno bazo z zmogljivostjo 80 tisoč ton, imamo tržišče, prav tako pa tudi opremo. Tudi kadri so, le na pravo mesto jih je treba postaviti, ne vidim pa tudi razlogov, da se kadri, ki so zdaj drugje, ne bi vrnili v Pomurje. Ob vsem tem pa še menimo, da je organizacija z 200 zaposlenimi lahko bolj prilagodljiva in laže obvladuje vse funkcije podjetja, kot pa firma z 850 zaposlenimi. Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je Zvezni izvršni svet poslal Skupščini SFRJ v obravnavo predloge naslednjih zakonov: predlog zakona o podjetjih, predlog zakona o bankah in drugih finančnih organizacijah, predlog zakona o računovodstvu, predlog zakona o finančnem poslovanju ter predlog zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije^ Omenjene zakone bo obravnaval in sprejemal Zvezni zbor Skupščine SFRJ na seji 28., 29. in 30. decembra. Podjetje — nosilec proizvodnih in poslovnih funkcij Zakon o podjetjih je torej eden od razlogov, da se delovni kolektivi odločajo za drugačno organiziranost, saj se bojijo, da bi izgubili še tisto samostojnost pri odločanju, ki so jo imeli doslej. Toda, ali niso pri tem prisotni tudi subjektivni razlogi, saj po uveljavitvi zakona o podjetjih in ukinitvi tozdov tudi dosedanji direktorji teh tozdov izgubljajo svojo funkcijo? ŠTEFAN ŠPILAK: Trditi kar koli z zvezi s tem vprašanjem, bi bilo nepošteno, saj vseh razmer tako daleč ne poznam. Vendar, če bodo direktorji postali obrato-vodje, večina s tem ne bo ničesar izgubila. Večina dislociranih temeljnih organizacij namreč že doslej ni obvladovala vseh funkcij podjetja in tu so bili direktorji tako rekoč že doslej obratovodje. So temeljne organizacije, in to velike, ki niti funkcije proizvodnje v celoti ne obvladujejo. Podjetje, ki ne obvladuje tehnološkega procesa, trga ali financ, ni pravo podjetje in je v bistvu obrat. Skušal bom zelo poenostavljeno povedati, kaj v bistvu pomeni pojem podjetje. To je sestav treh temeljnih podsistemov — tehnološkega, ekonomskega in socialnega. Mimo teh temeljnih podsistemov podjetja kot sistema ne moremo obravnavati. Pri sedanjih tozdih gre običajno za celovito zaokrožen tehnološki proces, skoraj popolnoma okrnjen ekonomski in v celoti avtonomen socialni proces. Problem, ki bo gotovo prisoten v mnogih tozdih, ki se želijo preoblikovati v podjetje, bo problem obvladovanja vseh funkcij podjetja, predvsem ekonomskih, saj večina nima za to usposobljenih kadrov. Spomnim naj samo na primer turniške Planike pred dvema desetletjema, ko se je izločila in zelo hitro propadla. In če bodo takšni procesi tudi zdaj nepremišljeni, se bo lahko dogajalo podobno. Dandanes moč ni v opremi, kot mnogi še vedno napačno pojmujejo, pač. pa v znanju in v vpletenosti v trg. To pa imajo v glavnem delavci v skup- nih službah v matičnih delovnih organizacijah, ki bodo kaj hitro lahko onesposobile tiste, ki se želijo na nasilen način iztrgati. Položaj pa bo povsem drugačen v tistih tozdih, ki že dlje poslujejo kot podjetje in obvladujejo večino njegovih funkcij. Premišljeno pred odločitvijo Vsaka prenagljena odločitev bi lahko imela usodne posledice, zato z njimi ne bi kazalo hiteti. Navsezadnje so tudi v okviru podjetja možne različne oblike organiziranja, ki jih delavci povsem samostojno določijo s statutom podjetja. Delavci v podjetju lahko popolnoma samostojno in na samoupravni podlagi določajo takšno notranjo organizacijo podjetja, kakršna ustreza delovnemu procesu posameznih delov podjetja in podjetja v celoti. Dani so temelji za motiviranje delavcev, da pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi v delu podjetja, v katerem delajo, dosegajo čim boljše rezultate, s tem pa tudi večje osebne dohodke. ŠTEFAN ŠPILAK: Vsekakor podjetje ne sme biti ovira, da ne bi imela najmanjša enota samo- Ivan Ipša stojnega obračuna in da se ne bi obnašala kot podjetje znotraj podjetja. Sodobno podjetništvo temelji ravno na takšni organiziranosti — torej na podjetjih znotraj podjetja. Kakšne pristojnosti bodo takšna podjetja imela, je stvar dogovora. Na ravni podjetja pa bi moralo ostati odločanje o dobičku, predvsem, kam ta dobiček vlagati. Pri nas je zdaj tako, da o razpolaganju s temi sredstvi odločajo delavci v tozdu, vlagajo zdaj malo tu, drugič spet malo drugje in zato ni pravih učinkov. V sodobnem podjetništvu se ne odločajo o tem, v katero podjetje bodo vložili, pač pa v kateri program, torej v tistega, ki bo prinesel največji dobiček. O virih sredstev, o vlaganjih v velikih koncernih odločajo me-nedžmeni. Kapitalisti svoj kapital prepuščajo menedžmenom, to je šolanim podjetnikom, ki v podjetniški proces vlagajo svoje znanje. Ih vloga teh je da sredstva vlagajo tja, kjer dajejo največje učinke, saj če podjetje slabo posluje, če propade, propadejo tudi oni kot osebnosti, propade njihova perspektiva. Seveda pa je nagrajevanje teh šolanih podjetnikov tudi temu primerno. Kdor veliko tvega, veliko dobi, kdor malo tvega, malo dobi, zato so plače takih tudi milijon dolarjev in več. Pri nas pa je ravno obratno. Pri nas si zasebni gostilničar lahko kupi mercedes, v zahodnem sistemu si takšen gostilničar lahko kupi drugorazredni avto, medtem ko si menedžmen lahko kupi nekaj takšnih avtomobilov. Zato ostaja vprašanje, ali se bomo tudi pri nas pripravljeni tako obnašati. Samostojni so uspešnejši Praksa bo seveda pokazala, kako se bodo stvari razvijale, gotovo pa bodo eni napredovali, drugi propadali (takšne smo doslej nemalokrat umetno ohranjali). Sicer pa tudi izkušnje iz preteklosti potrjujejo, da je tudi samostojna pot v nekaterih primerih lahko uspešna. Seveda le pri tistih, ki imajo za to vse možnosti. V Splošnem gradbenem podjetju Pomurje so se za samostojno pot odločili pred štirimi leti. FRANC ČAGRAN: Mi smo se v mariborski Konstruktor združili leta 1972 in smo bili skupaj vse do leta 1985. Zakaj je pravzaprav prišlo do združitve? Težnje in pobude so takrat bile pač takšne Franc Čagran in imeli smo dve možnosti: ali se raztozdirati ali pa se kot temeljna organizacija vključiti v večjo delovno organizacijo. Izbrali smo drugo možnost, zdaj pa ugotavljamo, da potekajo obratni procesi. Nekdanje delovne organizacije, ki so se združile v Konstruktor in se organizirale kot temeljne organizacije, se zdaj izločajo in ponovno organizirajo kot samostojne delovne organizacije. Naša trinajstletna skupna pot v Konstrukturju je bila sicer uspe- Predlog zakona o podjetjih določa, da poslovodno funkcijo v družbenem podjetju opravlja individualni (direktor) ali kolegijski poslovodni organ. Njegova izvolitev in imenovanje sta prepuščena popolni svobodi delavcev podjetja oz. razpisni komisiji, s čimer je odpravljen dosedanji vpliv družbenopolitične skupnosti in sindikalne organizacije. Novost je tudi ta, da se lahko poslovodni organ razreši tudi pred potekom časa, za katerega je bil imenovan. šna, saj smo v tem času dosegli največji razvoj, vendar tudi težav ni manjkalo, in to je bil osnovni razlog, da smo se odločili za samostojno pot. Že pred združitvijo s Konstruktorjem smo bili namreč delovna organizacija, imeli smo usposobljene kadre in smo večino funkcij opravljali sami, čeprav so bile opredeljene kot skupne funkcije v matični delovni organizaciji. V bistvu sta nam bila skupna le zunanjetrgovinska dejavnost in razvoj. Žal pa smo ves čas ugotavljali, da Konstruktor kot delovna organizacija nikoli ni zaživel in je bil v svojem bistvu veliko bolj podoben sestavljeni organizaciji. Kot temeljna organizacija smo imeli vse lastnosti delovne organizacije, skupne službe pa so nas veliko stale. Po ključu smo morali zanje prispevati 22 odstotkov potrebnih sredstev, in to nam je predstavljalo veliko obremenitev. Pa tudi sicer smo se čutili omejevani v razvoju, za vsako naložbo se je bilo potrebno veliko dogovarjati in često smo se soočali s tozdov-skimi plotovi. Velike težave smo imeli s pripravami na gradnjo industrijskega obrata v Lipovcih, ki je postal zdaj naše okno na širše jugoslovansko tržišče, in vse te razmere so nas pač pripeljale do odločitve, da se izločimo in oblikujemo kot samostojna delovna organizacija. Seveda ni šlo gladko, saj smo naleteli na velike ovire v samem Konstrukturju in tudi v mariborskih družbenopolitičnih organizacijah. Morali smo sprejeti celo zahtevo po nadaljnjem financiranju skupnih služb, za katere smo še štiri leta plačevali določen odstotek, pa čeprav jih nismo potrebovali. Kakšne so vaše izkušnje po izločitvi? FRANC ČAGRAN: Osamosvojitev je že dala rezultate, v še večji meri pa se bodo pokazali v prihodnosti. Poleg zmanjšanja stroškov za skupne službe smo boljše izkoristili lastne zmogljivosti, znanje in pobude, uspeli pa smo prodreti tudi v širši jugoslovanski prostor. Sklenili smo vrsto sporazumov za projektiranje naših-betonskih konstrukcij, združujemo sredstva na Kosovu, v Prizrenu smo zgradili mini tovarno, da določene elemente lahko izdelujemo tam. Skratka, ugotavljamo, da s sedanjo manjšo organizacijsko obliko laže uspemo, laže se znajdemo, kot v velikem gigantu. Ce si velik, potrebuješ veliko dela, če si manjši, pa se v težkih gospodarskih razmerah, ko je zastoj pri naložbah, laže prebiješ. Ker smo se kadrovsko okrepili, lahko tudi sami izdelujemo investicijsko-tehnično dokumentacijo, česar nam v Konstruktorju niso dovolili, le za zunanjetrgovinsko dejavnost še nismo usposobljeni in jo zaenkrat opravljamo preko drugih. Novi zakon o podjetjih za SGP Pomurje ne bo pomenil bistvenih organizacijskih sprememb. Nekaj več kot 1.100 zaposlenih je zdaj organiziranih v devetih delovnih enotah, ki so proizvodno zaokrožene celote z določenim obsegom samoupravnih pravic. Čeprav bi te enote imele formalne možnosti, da se organizirajo kot temeljne organizacije, o tem ne razmišljajo. Z oblikovanjem tozdov bi si postavili preveč plotov za dogovarjanje. Zdaj vodijo enotno poslovno politiko pri pridobivanju del, razvoju, vlagajo pa tja, kjer je najbolj potrebno in kjer so učinki najboljši. In takšen je tudi smisel sodobnega podjetništva. VESTNIK, 22, DECEMBRA 1988 STRAN 5 JOŽE ŽEKŠ, Lendavska 19 b MURSKA SOBOTA, tel. 24955 (za cafe barom ATRIJ) VIDEO KLUB — snemanje in sposojanje filmov s slovenskimi podnapisi — sposojanje video playerjev — snemanje prireditev z video kamero — video-avdio montaža posnetega materiala POMURSKI TISK Založniško, grafično in embalažno podjetje Murska Sobota n.sol.o., Lendavska 1 Telefon 069/22210, telex 35229 Telefax 069/25221 Tisoča plemenska telica za Srbijo NARAVNO ZDRAVILIŠČE RADENCI DA BO NAJDALJŠA NOČ V LETU NAJKRAJŠA, SILVESTRUJTE S TREMI SRCI V RADENCIH Da smo predragi? Ne bo držalo. Saj veste, kaj pravijo: »Za malo denarja malo muzike.« HOTEL RADIN restavracija hotela Radin igra ansambel Komet s pevko Durdico Barlovič brezalkoholno silvestrovanje igra Pipi silvestrovanje za otroke z disco glasbo in zabavnimi igricami Cena silvestrovanja 180.000 din 95.000 din 40.000 din NARODNA RESTAVRACIJA PARK igra romski ansambel RESTAVRACIJA VIKEND igra ansambel Savana s pevko Karmen Vuk KAVARNA PARK igra ansambel Bravo 90.000 din 90.000 din 90.000 din Na zabavo s plesom vabimo tudi 1. januarja. Pohitite z rezervacijami: Informacije in rezervacije: Zdravilišče Radenci, 69252 Radenci telefon 069 73 331, telex 35 269 DELAVSKI SVET ZGEP POMURSKI TISK, n. sol. o. Murska Sobota, Lendavska 1 RAZPISUJE v skladu z 84. in 85. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in na podlagi sklepa seje delavskega sveta delovne organizacije z dne 16. 12. 1988 POSLOVODNO DELO NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE za štiriletno mandatno dobo Kandidati, ki se želijo prijaviti, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele posebne pogoje: — visoka šolska izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — zunanjetrgovinska registracija, — politična in družbena aktivnost ter neoporečna preteklost. Kandidati naj svoje prijave, opremljene z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pošljejo v 15 dneh od objave razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: ZGEP POMURSKI TISK, 69000 Murska Sobota, Lendavska 1. Izbira kandidata za poslovodno delo na ravni delovne organizacije bo med prijavljenimi na razpis opravljena v 30 dneh po končanem razpisu, prijavljeni pa bodo o izidu razpisa obveščeni v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu. Na zadnjem sejmu plemenske živine, ki so ga minuli četrtek pripravili na sejmišču v Murski Soboti, se je kljub mrzlemu vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev, pa tudi radovednežev ni manjkalo. Pomurski rejci so tokrat na sejem pripeljali nekaj čez 70 plemenskih telic, kupci pa so prišli iz Srbije. Al K Valjevo oziroma tamkajšnja Kmetijska zadruga Lajkovac že vrsto let kupuje plemenske telice pomurskih rejcev, ki so, kot kaže, z njimi zadovoljni, saj povpraševanje še naprej narašča. S predstavniki kmetijske zadruge iz Lajkovca so tokrat prišli tudi kmetje, bodoči lastniki kupljenih živali. Na petkovem sejmu so tako kupci iz Srbije kupili že tisočo plemensko telico, ob tej priložnosti pa so jim predstavniki rejcev in Živi-norejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje izročili tudi spominska darila.‘ Po besedah dr. Lojzeta Slaviča, direktorja zavoda, je glas o kakovosti pomurskih plemenskih telic segel po vsej državi, zanje pa se zanimajo tudi kupci v tujini. To pa je najboljši porok, da tudi v prihodnje težav s prodajo ne bi smelo biti, kar je še posebej spodbudno za tiste rejce, ki so se usmerili v vzrejo plemenskih telic. Seveda bo pri tem v prihodnje še bolj odločilna kakovost. Na petkovem sejmu so rejci za prodane telice dobili od 5,5 do 6,5 milijona dinarjev, najdražja telica pa je bila vredna 670 starih milijonov. L. Kovač --------------------gorenje OBIŠČITE NAS V NOVEM RAZSTA VNO-PRODAJNEM CENTRU gorenje Dobimo se v Kranjčevi 10 LENDAVA tel.: 069/75 558 OBRTNO ZDRUŽENJE MURSKA SOBOTA Titova 5 VABI VSE ZAINTERESIRANE OBČANE ZA GRADNJO V OBRTNI CONI na Markišavski cesti v Murski Soboti, da se čim prej oglasijo na obrtnem združenju. kse/n obrtnikom in občanom želimo veliko delovnih uspehov in sreče v letu 1989! 0 JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. 064/631 241 PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Izola, Pulj, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Zagreb, Nova-Gradiška, Osijek, Banja Luka, Sarajevo, Čapljina, Stara Pazova, Beograd, Valjevo, Zaječar, Kragujevac, Požarevac,.,.Trstenik, Niš, Skopje, Priština, Peč, Dečani. STRAN 6 VESTNIK, 2?. PECEM0RA 1908 kmetijska panorama IZKUŠNJE MAKEDONSKIH KMETIJCEV VI. STROKOVNJAKI SVETUJEJO USPEŠNO ZADRUŽNIŠTVO IN TEŽAVE Z VINOM Še in še bi lahko pisal o izkušnjah, uspehih in tudi težavah makedonskih kmetijcev. Mnogo je pri tem podobnosti z našimi slovenskimi, pomurskimi, zato naj serijo teh zapisov strnem le še z nekaterimi ugotovitvami. Zanimivo je spoznati organiziranost makedonskega zadružništva, ki je v dobrih štirih desetletjih po osvoboditvi doživljalo številne vzpone in padce, v zadnjem času pa so vsa prizadevanja usmerjena v to, da bi pomen in položaj zadružništva čim bolj utrdili. Zasebno kmetijstvo v Makedoniji je danes organizirano v 195 kmetijskih zadrugah in 17 organizacijah kooperantov pri kmetijskih kombinatih, zlasti v zadnjih letih pa so žive težnje po ustanavljanju novih zadrug. Predvsem manjših, ki pokrivajo le nekaj vasi, saj želijo, da bi zadruge čim bolj približali kmetom. Samo v zadnjih treh letih so zato v Makedoniji ustanovili kar 55 novih zadrug, njihovo število pa se bo gotovo še povečalo, saj še vedno ostajajo območja, kjer se z organiziranostjo zadružništva ne morejo pohvaliti. V kmetijske zadruge je včlanjenih več kot 30 tisoč kooperantov, ki imajo sklenjene pogodbe o dolgoročnem sodelovanju, takih, ki imajo enoletno pogodbo pa je več kot 100 tisoč. Zadružništvo je najbolj razvito v strumiški občini, saj je na tem območju kar 50 kmetijskih zadrug, medtem ko je nekoliko slabše na hribovitem območju, kjer je bil razvoj zaradi odseljevanja upočasnjen. V Zadružni zvezi Makedonije si prizadevajo, da bi tudi na teh območjih spodbudili razvoj zadružništva, z ustrezno davčno politiko pa spodbujajo razvoj kmetijstva na hribovitih območjih. Tu so zlasti ugodne IZKUŠNJE KMETOVALCEV DEDIČI OGROŽAJO KMETIJE Kmetij, kot jo imata 32-letna zakonca Drago in Marija Lejko iz Tropovec pri Murski Soboti, si lahko samo želimo. Zdi se, da je to ena največjih zasebnih proizvodenj hrane, kajti v letošnjem letu bo oddala 14 ton govejega mesa, 8 ton svinjetine, 32 ton piščancev, 25 ton krompirja, 20 ton zelja in najbrž še česa, na kar pa sem ob navdušenju pozabil. Drago je domačin, žena Marija pa se je na kmetijo poročila. Doma je iz Rakičana in je do nedavna delala v kartonaži Pomurskega tiska. Včasih ji je sicer žal za službo, a kaj, ko pa na kmetiji brez njene pomoči ni več šlo, med drugim zavoljo dveh otrok. »Skoraj vse zmoreva sama,« je s ponosom povedal Drago. Na gruntu imava vse stroje, zato gre delo lažje od rok. Kmetija premore sicer samo 7 hektarjev lastne zemlje, obdelujeva pa je mnogo več. Letos sva koruzo za siliranje pridelovala na 4 hektarjih, koruzo za zrnje pa sva imela na 12 hektarjih. Poleg tega sva še kupila 4,5 hektarja njiv s koruzo. Tako sva za pitance pripravila 150 kubičnih metrov koruzne si-laže in 180 kubičnih metrov koruznega »Šrota«, kar je dovolj za »čokline«. »Čoklini? To je domača beseda za mlado pitano govedo. V hlevu jih je v povprečju po 50, od tega štiri petine lastnih, od Kmetijske zadruge Gornja Radgona oziroma tzo Radenci pa imata kakih 10 goved, pa še te na temelju finančnega obračuna. Najrajši uhlevljata 200-kilogram-ska teleta in jih v 7 do 8 mesecih spitata od 500 do 550 kilogra razmere za razvoj živinoreje in radi se pohvalijo, da jim je z ustreznimi spodbudami v zadnjih letih uspelo bistveno povečati stalež živine, predvsem ovac, ki jih imajo v tej republiki že blizu 2 in pol milijona glav. Ena kmetijska zadruga v Makedoniji zdaj pokriva v povprečju 9 vasi, v okviru zadrug pa je 40 odstotkov organizirane proizvodnje zasebnega kmetijstva, kar pomeni, da se o takšnem obsegu proizvodnje vnaprej dogovarjajo. Zadruge skrbijo za odkup kmetijskih pridelkov, za oskrbo z reprodukcijskim materialom in nemote no organizacijo proizvodnje. V zasebni lasti je več kot 35 tisoč traktorjev, katerih lastnike v času setve, žetve in drugih večjih kmetijskih del ustrezno organizirajo v okviru zadrug, da so tako stroji kot najbolje izkoriščeni in da se dela lahko čim hitreje in kakovostneje opravijo. Vse kmetijske zadruge pa imajo tudi lastna gospodarstva in lastno kmetijsko mehanizacijo. V vseh zadrugah pa se. ne morejo pohvaliti z organiziranostjo hranil-no-posojilnih služb. Te delujejo le v 45 kmetijskih zadrugah, katerih vloga je, da sredstva, ki jih zbirajo, mov. Dnevni prirastek se torej giblje okrog 1,5 kilograma, odvisno ne le od obrokov, ampak tudi od kakovosti telet. Če pa ne moreta dobiti »odraslih« telet, vzameta tudi 100-kilogramska. Saj bi še nekako šlo, ko bi le Marija in Drago Lejko iz Tropovec ne bile tako visoke obresti. Te znašajo zdaj 192 odstotkov in se bojim, ne da bi za to delal poseben obračun, da se cena goveda med pitanjem ne poveča v tako visokem odstotku. Zdaj so cene celo znižali,« je pravilno ugotovil sogovornik. »Rediva pa tudi svinje. Letno jih prodava 8 tisoč kilogramov, saj imava v enem turnusu okrog 50 bekonov,« je povedala žena Marija. »Imava pa tudi piščančjo farmo. Tačas je sicer prazna, saj sva pred nekaj dnevi prodala 4 tisoč piščancev. Letno se to zgodi 3-do usmerjajo v razvoj kmetijske proizvodnje pri kmetih, kot tudi v razvoj proizvodnje na lastnih gospodarstvih. Zadružništvo pa se je poleg organiziranja proizvodnje v Makedoniji razvijalo še v eno smer, saj je nosilec kulturnega in družbenega življenja. Med našim obiskom v kmetijski zadrugi v Gornjem Podlogu so nam s ponosom razkazali njihovo knjižnico, ki zaposluje celo diplomiranega knjižničarja, obiskovalci pa lahko izbirajo med 5 tisoč različnimi knjigami. Največ je seveda strokovnih, po katerih posegajo tako pospeševalci kot kmetje, ne manjka pa tudi leposlovja. Zadruga je v vaseh zgradila štiri kulturne domove. načrtuje gradnjo še enega takšnega objekta, pod njenim okriljem je kulturnoumetniško društvo. financira pa tudi eno športno društvo. Ti zapisi iz Makedonije pa ne bi bili popolni, če ne bi še nekaj zapisal o vinogradništvu, ki ima v tej republiki bogato tradicijo, se pa v zadnjem času srečuje s številnimi težavami, ki so že začele ogrožati razvoj te dejavnosti. Po pridelavi vina se Makedonija uvršča na tretje mesto v državi, saj pridela 22 odstotkov jugoslovanskih vin. Na 34 tisoč hektarjih vinogradov prideluje letno 13 tisoč vagonov vina, do leta 1985 pa so ga celo od 15 do 16 tisoč vagonov. Po tem letu je v Makedoniji prisotno zmanjševanje pridelave, kar je posledica padca življenjskega standarda in s tem manjšega 4-krat. Enodnevne piščance kupujeva v Koki Varaždin, spitane pa prodajava kupcem v Maribor in drugam, po najmanj 10 pa tudi zasebnim kupcem, ki se oglašajo na domu. Svojčas smo na kmetiji piščance celo klali in jih — rekordna proizvajalca hrane. Foto: Š. S. prodajali očiščene, zdaj pa ne več, ker je preveč dela.« Res, na kmetiji, kot je Lejko-va, dela nikoli ne manjka. K sreči pa to ni garanje, saj so pri roki številni stroji, na gruntu pa je tudi manjši tovornjak, s katerim Drago vozi piščance, teleta, krompir. Ko sem izrazil pomislek zaradi letošnje prodaje te poljščine, sem bil zavrnjen; ves pridelek je že zdavnaj pri kupcih. Enako je z 20 tonami zelja, ki sta ga prodala po 350 dinarjev za kilogram, kar je najbrž pod ceno, toda prodala sta ga vendarle. Nekaterim pridelovalcem povpraševanja. Poraba vina še posebej pada v tej republiki, saj znaša povprečna potrošnja vina v Jugoslaviji 28 litrov na prebivalca, medtem ko ga v Makedoniji popijejo letno le 7 litrov. Manjše povpraševanje na domačem trgu skušajo sicer nadomestiti z izvozom, vendar tudi tu brez težav ne gre. Tepe jih predvsem neugodna sestava njihovih vin, saj prevladujejo rdeča vina, medtem ko je v Jugoslaviji in sosednjih državah postalo moderno pitje belih vin. Poznavalci sicer pravijo, da bo ta moda slej ko prej minila, kljub temu pa so makedonski vinogradniki v svoje razvojne programe zastavili prestrukturiranje proizvodnje in se pri obnovah odločajo v glavnem za bele sorte, pa čeprav so razmere za pridelovanje kakovostnih rdečih sort veliko ugodnejše. Največji problem jim trenutno predstavljajo zaloge. Ob letošnji trgatvi so imeli v kleteh še 7 tisoč vagonov vina, kar je več kot polovica lanskega pridelka. Kot že rečeno, skušajo to delno reševati z izvozom, z 2.500 vagoni izvoza pa se Makedonija uvršča na tretje mesto med jugoslovanskimi izvozniki. Največji kupec njihovih vin je Nemška demokratična republika, kamor so letno prodali okrog 1.800 vagonov, zaradi trgovinskega presežka s to državo pa tudi tu prihaja do omejitev. Problematiko zalog skušajo reševati tudi s povezovanjem z drugimi vinarskimi organizacijami, še posebej s Slovenijavinom, ki njihovo surovino dodela in vstekleniči v Sloveniji, to makedonsko vino pa v glavnem tudi konča na slovenskem in hrvaškem tržišču. Največ težav je zaradi tega, ker v Jugoslaviji.nimamo zveznega zakona o vinu, pravijo makedonski vinogradniki. Imamo zvezni pravilnik, medtem ko ima vsaka republika svoj zakon o vinu in vsaka se tako obnaša po svoje. Na jugoslovanskem tržišču se vsako leto pojavi od 10 do 15 tisoč vagonov umetnega vina, ki jemlje ugled našim vinom, vinogradnike pa spravlja v težave. Predvsem tiste, ki pridelujejo vino izključno iz grozdja, in Makedonci trdijo, da drugega načina za pridelavo vina ne poznajo. (konec) Ludvik Kovač pa gnije, ker ga niso uspeli prodati. Lejkova kmetija je zaščitena in torej nedeljiva. To pa ne pomeni, da bodo Dragovi bratje in sestre ob dediščino. Vprašanje le-te se je pojavilo mnogo mnogo prezgodaj; oče je nenadoma umrl, ne da bi imel oporoko. Tako je prišlo do dedovanja po zakonu; polovica kmetije je ženina oziroma materina, polovica pa petih otrok. Ker je kmetija nedeljiva, bo dedičem treba izplačati deleže v denarju. Če bi bili zahtevki normalni, si Drago in njegova Marija ne bi delala sivih las, toda »gor so zeli tudi tisto, kar sva prigospodarila midva s svojim delom«. Povsem razumem stisko mladih kmetovalcev Draga in Marije. Prepričan pa sem, da, četudi so »vse gor zeli« (zapuščinska razprava), ne bodo delili na pet enakih deležev in da bodo odbili — odšteli — vse tisto, kar sta naslednika (so)ustvarila s svojim delom in da bosta pač izplačala ustrezno višino dediščine. To pa je tudi cilj zakona o dedovanju kmetij oziroma kmečkih gospodarstev. Mlada tropovska kmetovalca sta tačas sicer nekoliko obupana, vendar sem prepričan, da bosta čez čas spet dobila voljo do dela — pridelave čim več hrane, saj je to navsezadnje njuna življenjska opredelitev. Za to pa bosta imela še naprej tudi moralno spodbudo svoje kmetijske zadruge, ki je tej kmetiji že večkrat podelila priznanja za oddajo rekordnih količin mesa. S. Sobočan Vpliv žveplaste kisline na človekovo zdravje Že zgodaj so ugotovili koristen učinek uporabe žveplaste kisline v tehnologiji vina, kaj kmalu pa tudi njen škodljiv vpliv na človekovo zdravje. Ta se kaže z glavobolom in krči v trebuhu. Žveplasti kislini očitajo nekatere škodljive lastnosti, med drugim to, da razgrajuje vitamin Bu Skratka, žveplo je prišlo na zatožno klop. Za zdaj brez žveplanja ne gre, vendar uporabljamo čim manjšo količino. Komisija strokovnjakov svetovne organizacije za zdravje (WHO) ter organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je preučila in določila dnevno še dovoljene količine žveplaste kisline za človeka, ki znaša 0.7 mg na kilogram telesne teže. Za čoveka z normalno težo je torej meja pri 50 mg. Da bi uporabljali žveplasto kislino v mejah dovoljenega, so mnoge dežele izdale ustrezne predpise in jih uzakonile. Zakoni določajo največje dovoljene količine žveplaste kisline v živilih. Ugotavljamo, da z vinom vnašamo v organizem veliko žveplaste kisline. Povprečni pivci večinoma prekoračujejo dovoljeno količino žveplaste kisline. Žveplasta kislina igra pomembno vlogo tudi v pripravi živil. Znanstveniki so začeli že zdavnaj preučevati žveplasto kislino in njene negativne posledice. Avtorji iz raznih dežel so to vprašanje doslej obravnavali v tisoč petsto delih. Ugotovili so, da.je obstojnost žveplaste kisline, ki jo vnašamo v telo, odvisna od temperature reaktivnih molekul v želodčni raztopini. Vse hipoteze, po katerih naj bi žveplasta kislina tako močno vezana, da je organizem ne bi mogel razgraditi in resorbirati, so bile ovržene. Raziskave so pokazale, da organizem 75 do 90 % žveplaste kisline resorbira v manj kot 24 urah in jo izloči z urinom ter blatom. Pri tem je bistvenega pomena encim sul-fitoksidaza, ki oksidira sulfit (žveplasta kislina) v sulfat. V obliki sulfata se žveplasta kislina tudi izloči iz telesa. Encim šulfitoksidaza je v vseh delih telesa, največ pa so ga odkrili v jetrih. Raziskave kažejo, da je občutljivost posameznikov za žveplasto kislino zelo različna. Nekateri občutijo prisotnost žvepla v vinu že pri 5 do 10 mg/l žveplaste kisline, drugi so neobčutljivi tudi pri 1000 mg. Običajne količine žveplaste kisline v vinu ne kažejo nobenega vzajemnega škodljivega delovanja. Dosti so govorili o škodljivem vplivu žveplaste kisline, ki ga ima na razgraditev vitamina Bi! Raziskave so pokazale, da žveplasta kislina razgrajuje vitamin Bi, vendar to ne velja za vino, ker ne vsebuje pomembne količine tega vitamina. Tudi pri ljudeh, ki so skupaj užili vino in hrano, bogato s tem vitaminom, niso odkrili znamenj za njegovo razgraditev. Raziskave kažejo tudi, da dovoljene količine žveplaste kisline v vinu ne povzročajo v človekovem telesu nobenih okvar — niti trenutnih niti trajnih. Biološko aktivnost je mogoče pripisati le majhni količini sulfitov, ki se ne razkrojijo takoj. Vnašanje toksičnosti ostane odprto navzlic poznavanju mošta in biokemične razgraditve sulfitov. V številnih publikacijah o škodljivosti in bolezenskih znamenjih, ki jih povzroča žveplasta kislina, ni nedvoumnih ugotovitev in natančnih ter dokončnih trditev. Znanstveniki skušajo zmanjšati uporabo žveplaste kisline tako, da preučujejo še druga sredstva, ki bi jo lahko nadomestila. Ustrezne zamenjave še niso odkrili. Najboljši način je zmanjševanje uporabljenih količin žveplaste kisline pri kletarjenju, ki pa zahteva veliko znanja in izkušenj. Razveseljivo je, da pri tem dosegamo vidne uspehe. Pri ustekleničenem vinu smo uporabljene količine žveplaste kisline v tehnološkem procesu zmanjšali na četrtino. Tako smo pred dvajsetimi leti porabili pri negovanju vina od mošta do steklenice 400 do 500 mg žveplaste kisline na liter, zdaj je porabimo le 80 do 150 mg/l. Po starih postopkih so polnili v steklenice vina, ki so bila stara najmanj dve do tri leta. V tem času so jih mikrobiološko stabilizirali z nenehnim dodajanjem precejšnjih količin žveplaste kisline. Zlasti sladka vina so bila nasičena z veliko žvepla. V dveh do treh letih so se vina naravno očistila, zbistrila, da so bila primerna za polnjenje v steklenice. Govorice, da so buteljčna vina takrat vsebovala veliko žveplaste kisline in je po uživanju takega vina bolela glava, so bile večkrat resnične. V zadnjih dveh desetletjih se je tehnologija vina močno spremenila. Tudi okus porabnikov je drugačen. Zdaj želijo pivci mlada in sveža vina s prijetno kislino, zato polnimo vina še mlada, tudi mlajša od enega leta. V tem kratkem obdobju porabimo malo žveplaste kisline. Vina mikrobiološko ne stabiliziramo več z veliko žveplaste kisline. Mikrobe odstranjujemo iz vina s filtriranjem, to je z različnimi filtri. Z njimi odstranimo kvasovke in bakterije. Vino zbistrimo s čiščenjem in filtriranjem. Pri kletarjenju v lesenih sodih uporabljamo majhne količine žveplaste kisline. Žvepla-nje z eno žveplenico na hektoliter pomeni 30 mg kisline na liter. Ce bomo uporabili za žve-planje mošta ob vkletenju pri prvem in drugem pretoku vina po eno žveplenico, bo liter vina vseboval skupaj 90 mg žveplaste kisline. To je minimalna količina žveplaste kisline v vinu, ki nikakor ne more povzročiti glavobola. Zmotno je prepričanje, da je žveplasta kislina v vinu edina kriva za glavobol. Vino vsebuje tudi alkohol in kisline. Kako te snovi vplivajo na naše dobro ali slabo počutje, je odvisno od njegove količine. Slabše se bomo na primer počutili po močnejšem vinu z veliko kisline. Želodčna stena je na gosto prepredena z živčnimi končiči, ki zaznavajo vsako spremembo v želodčnem soku.- Če so te spremembe hitre, so reakcije teh končičev neugodne. Pivec se neugodno počuti tedaj, če v zelo kratkem času zvrne večjo količino vina. To posebno čutijo ljudje, ki le redko pijejo vino. Takrat se spremeni puferna (obrambna) sposobnost želodčnega soka, poruši se ravnotežje med sestavinami v želodčnem soku. Živčni končiči to zaznajo in dražljaje prenašajo v možgane. Vino vsebuje tudi majhno količino drugih snovi. Nekateri ljudje slabo prenašajo rdeča vina zaradi taninskih snovi, ki drugim spet prijajo. Kako se bomo počutili po pitju vina, je odvisno tudi od telesne pripravljenosti in razpoloženja. Vino nikoli ne smemo piti na prazen želodec. In nikakor ne pozabimo, da nas lahko boli glava tudi zaradi slabe družbe. Pri pitju vina ni recepta, po katerem bi se lahko obvarovali morebitnih posledic, torej glavobola in podobnih nadlog. Vsakdo naj pije tisto, kar mu prija, in toliko, da mu ne bo škodovalo. Slednjič vina ne smemo nespametno lokati. Uživajmo ga v zmernih količinah, kot dopolnilo hrani in kot dar narave, ki omogoča boljše razpoloženje. (Prispevek smo povzeli po knjigi Kletarjenje je užitek, ki je letos izšla pri ČZP Kmečki glas. Avtor knjige je mag. Anton Skaza, namenjena pa je predvsem manjšim vinogradnikom in kletarjem, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko.) VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 , . STRAN 7 Pogovor s pisateljem in župnijskim upraviteljem Lojzetom Kozarjem Moram priznati, da me je že dlje časa mikalo na obisk k Lojzetu Kozarju, saj sem ugotavljal, da so ga domača informativna sredstva nehote »prezrla«. Napisal je namreč več romanov, od katerih naj omenim le nekatere: Takšen prag, Pajkova mreža, Materina ruta, Licenciat Janez, Vezi in zanke. Premakljiv svečnik ..., poleg'tega pa je veliko naredil na mnogih drugih področjih svojega delovanja. Hvaležen sem mu, da je pristal na pogovor. Mladost pod Srebrnim bregom — Rojeni ste novembra 1910. leta v Martinju na Goričkem. Kako se spominjate svoje mladosti? »Moja otroška . leta so bila težka. Nekaj mesecev pred prvo svetovno vojno nam je umrla mama, potem je moral oče v vojsko in s starejšim bratom sva ostala sama z babico in teto. Tisti čas je bilo eno samo čakanje, kdaj se bo vrnil oče. Dvakrat je prišel na dopust. Prvič v huzarski uniformi — v modrem jopiču z rumenimi vrvicami in v rdečih hlačah. Drugič je prišel v nekoliko obledeli obleki, ki je bila tu in tam že zakrpana. Ko pa se je vrnil. pa je prišel ves v cunjah. Že to je kazalo, kako napreduje av-stro-ogrska vojska. Vmes so bile rekvizacije. ko so žandarji iz hlevov vlačili živino, iz shramb pobirali zadnje praške moke in iz skrivališč poslednja zrna žita. Potem so se čez naše kraje vlekle neskončne vrste razcapanih in napol bosih vojakov, ki so se vračali na Madžarsko. Češko in Poljsko, in za sabo puščale izstradana kljuseta, ki so onemogla padala ob cesti. Preživeli smo kratko boljševiško vlado, prvič smo videli avtomobile razmejitvene komisije, se čudili novi šoli, v kateri smo lahko govorili po naše, ne da bi bili kaznovani, vzljubili smo slovenskega učitelja Aleksandra Zorna, ki nas sicer ni dosti naučil, imel pa nas je rad. Ves ta čas so z nami živeli najprej ruski ujetniki, nato ruski begunci, grofje in intelektualci, ki so pobegnili pred boljševiki in so zdaj postali financarji na meji. ki je nastala med Senikom in Martinjem in ki se ji nismo mogli dovolj načuditi, zakaj je in čemu naj služi, vendar smo to naposled občutili, saj nas je ločila od seniške župnije in smo bili »prefarani« k Nedeli (Petrovci). Spominjam se tudi prihoda razmejitvene komisije, ki je mejo razvodnico vendarle nekoliko premaknila na sever in jo potegnila tako, da komu ne bi bilo treba s potnim listom po drva, ker je bila njegova bajta v Jugoslaviji. drvarnica pa na Madžarskem — samo tri korake druga od druge. Moja otroška leta so bila težka. a tudi lepa. Materina smrt in vse. kar smo doživeli, nas je namreč tudi zbližalo, da smo se še bolj navezali drug na drugega. To je bilo po eni strani dobro, po drugi strani pa ne. saj je povzročalo toliko več bolečine, ko se je bilo treba poslavljati in odhajati za vedno z doma. Brat je moral na delo po Sloveniji. Jugoslaviji, nato pa je odšel v Francijo, mene pa je zaneslo na soboško gimnazijo. To je bilo v času velikih povodnji in v obdobju Aleksandrove diktature, ko so višje razrede ukinili, zato sem zadnja dva razreda gimnazije dokončal na Ptuju, nato pa vstopil v mariborsko bogoslovje. Bogoslovna leta so bila gotovo med vsemi, ki sem jih prežive! zunaj doma, najlepša v mojem življenju.« Laskava ocena za Zvenečo sinjino — Krajše sestanke ste menda objavljali že kot gimnazijec in BOMO POSTALI STROJI BREZ SRCA? bogoslovec, daljši tekst — roman Takšen prag — pa ste priobčili 1962. leta kot 113. knjigo Slovenskih večernic, ki jih izdaja Mohorjeva družba, torej, ko ste bili stari nekaj čez 50 let. Ali je vaš prvi obsežnejši tekst nastajal tako dolgo ali pa prej ni bilo časa za zahtevnejše literarno ustvarjanje? »Bolj velja drugo. V kaplanskih letih res ni bilo časa za pisateljevanje: tedensko sem imel po 25 ur verouka, društveno življenje pri fantovskem odseku, dekliškem krožku, prosvetnem društvu . . . je bilo zelo razgibano in živo in je terjalo zelo veliko truda in priprav. Poleg tega me je mikalo tudi slikanje, glasba: največ časa, ki mi ga je ostalo, pa sem porabil za popravilo ur. Poleg tega med vojno in po njej ni bilo mogoče misliti na objavo, čeprav bi kaj napisal. Pozneje sem sodeloval pri Novi poti, in sicer pod psevdonimom Martin Borič: Knjigo Takšen prag sem napisal razmeroma hitro, še prej pa je nastala Pajkova mreža. Veselje do pisanja, čeprav me je k njemu vedno nekaj priganjalo, pa sem dobi! šele takrat, ko sem poslal Mohorjevi družbi svojo črtico Zveneča sinjina, ki jo je takratni urednik, književnik Janko Moder, zelo dobro ocenil.« — Jože Zadravec je ob vaši 75-letnici v Stopinjah zapisal: »S Kozarjem je stopil v slovenski literarni prostor porabski človek in njegov svet, pa tudi dolinski prekmurski svet... Ko-zarjeva dela so razodela čudežno lep svet pod Srebrnini bregom, vas Martinje, Goričko z njegovimi borovimi gozdovi—« Je ta svet — življenje ljudi — res čudovit svet? Kaj pa Pajkova mreža in usode drugih izseljencev? »Gorički svet je zares čudežno lep. zlasti, če ste tam doma in poznate vsako drevo na obzorju, izza katerega ali za katerim je danes vzšlo ali zašlo sonce: če ste kdaj od blizu slišali, kako klokota in cinglja voda v potočku. ki se preliva in vijuga med zlatimi potočnicami: če ste kdaj podili veverico, ki je z nezaslišno eleganco krmarila svoje vitko telo od borg do bora in ste z nosom trčili ob deblo, ker ste zijali samo gor. ne pa predse: če ste doživeli nevihto, da so se oblaki po tleh vlekli čez hrib: če ste doživeli sto tisoč drobnih lepot, ker ste imeli odprte oči. predvsem pa srce. Potemtakem morate priznati. da je gorički svet zares lep. Zato pa se vsi njegovi ljudje, ki sicer morajo po svetu, ker je gorički svet tudi težek, vedno vračajo domov. Vrnejo se Veronika. Kristina in Tjaš in tudi sam se vračam, čeprav zadnja leta bolj v mislih in dragocenih spominih. Glede življenja ljudi pa je tako: kdor je zadovoljen, mu je na Goričkem zelo lepo, če so izpolnjeni osnovni pogoji za življenje: da ne strada, da ima primerno obleko in stanovanje. Kdor pa ni zadovoljen, se pa lahko preseli v še tako sijajno mesto, toda tudi tam ne bo našel sreče. Za temeljne življenjske potrebe bi odgovorni morali bolj poskrbeti, potem se naše goričke vasi ne bi vedno bolj praznile, kajti če trpiš pomanjkanje r kateri koli obliki, ne moreš opaziti lepot, ki te obdajajo.« Tujina je zanka — S svojimi romani ste močno vpeti v določeno obdobje, recimo v predvojno izseljenstvo in povojno zdomstvo. Leta 1979 ste izdali roman Vezi in zanke. Poznate usode naših zdomcev. So v tujini pogosto prihajali > zanke, doživljali tragedije kot »junak« Tjaš iz tega deta ? »Tujina sama je neke vrste zanka, v katero se marsikdo ujame. Mnogi s poveličevanjem vsega. kar je tuje. Omami jih blišč, ki pa ne izraža pravih vrednot, saj naši ljudje na tujem opazijo predvsem visoko življenjsko raven in materialno stran življenja. ne morejo pa še vključiti niti v kulturno niti v duhovno raven in zato živijo zgolj pridobitniško: čim več in čim prej zaslužiti. Ce bi se znali še pravočasno ustaviti pri pridobivanju, bi še nekako šlo. toda mnoge pridobitništvo tako prevzame, da živijo samo zanj in garajo še tudi potem, ko so si doma postavili lep dom. nakupili stroje in vse tako uredili, da bi lahko doma srečno živeli s svojimi. Žal pa človeške želje nimajo meja, čas pa neusmiljeno teče in polagoma spodjeda korenine medsebojne ljubezni. Naš zdomec, garač: ni nič več oče. tudi ne mož, ampak samo še tisti, od katerega vedno pričakujejo denar in spet denar. Notranje vezi medsebojne ljubezni se zrahljajo in včasih celo pretrgajo. Potem pa se ob vrnitvi tak človek čudi, da je postal tujec v svoji lastni družini. So pa še druge zanke, tudi take, v katere se je uje! Tjaš v romanu, čeprav so redkejše. Pogostejši je popoln prelom z domačo družino, ki vodi v razvezo zakona.« — V svojem delu Premakljivi svečnik ste prav tako aktualni, saj obravnavate tabu temo — odhod duhovnika iz svojega stanu in sploh odnose med ljudmi. Vaš junak ne najde prave sreče, ali to pomeni, da nam je usoda vnaprej zapečatena ? »Že od začetka Cerkve se je vedno dogajalo, da je kakšen duhovnik zapustil svojo službo. Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru pa so bili izstopi številnejši. kar je sicer značilno za vak prelomni čas. ko nekatere, ki so bolj na robu, odpihne. Željko v mojem romanu Premakljivi svečnik po svojem izstopu zares ne najde sreče in mislim, da se tako godi večini duhovnikov, ki so zapustili svoj poklic. O tem pričajo tudi mnoge prošnje, ko si taki želijo nazaj v duhovništvo. Da večina ne najde sreče zunaj svojega poklica, ni v tem, ker bi nam bda usoda nekako vnaprej določena, ampak predvsem v doživetju tega poklica, ki je gotovo močnejše (kdor ga vzame zares), kakor v katerem koli drugem poklicu. Tudi zdravniku ne bi bilo lahko, če bi namesto zdravljenja prešteval v banki denar, seveda če je kot zdravnik predan svojemu delu. Vzroki za izstop so lahko različni, osnovni pa je menda pri vseh enak: duhovna praznina v duši, ki je nastala zaradi pomanjkanja molitve, vere in upanja, in v to praznino se potem naseli kariera, včasih ženska ali drugo. Pri vsem tem je nekaj osebne krivde, nekaj so krive razne okoliščine, zato ne moremo nikogar obsojati.« Lepota v različnosti — Zgodovinski roman Licenciat Janez je izšel v dveh delih. V njem opisujete dogodke okoli leta 1690. To je obdobje, ko so med Muro in Rabo trpeli zaradi verske mržnje, turških vpadov, roparskih pohodov krucev, kuge, čarovniških procesov... Odkod želja po zgodovinskem romanu, ko pa je na pretek drugih tem? »Vedno sem rad bral zgodovinske romane, čeprav zgodovine r šoli nisem maral, ker se jo je bilo treba učiti, jaz pa sem imel rajši predmete, kjer je bilo treba samo razumeti, recimo matematiko. Želja po zgodovinskem romanu pa je bila dolgo v meni zaradi tega, ker je bila blizu mojega rojstnega kraja bitka pri Monoštru leta 1664. to je v času, ko se je toliko hudega zlilo v naše kraje. Poleg tega je bil to čas. ko so se .vezi med katoličani in evangeličani r naših krajih vedno bolj trgale in so začeli eni in drugi poudarjati predvsem to, kar nas med seboj loči. Z romanom sem hotel doseči, da bi bralec z evangeličanskim pastorjem in katoliškim licenciatom (neke vrste laični pooblaščenec za opravljanje določenih verskih zadev. op. pisca) zaslutil in si zaželel lepoto medsebojne sprave in edinosti, čeprav v različnosti. Rad hi s tem romanom odkril tudi nekaj naših korenin, način življenja v takratnem času. Podatke o tem sta mi dala Vilko Novak in Ivan Zelko, pregledati pa sem moral seveda tudi nekaj drugih zgodovinskih knjig.« — V svojih delih opisujete tudi odnose med otroki in starši. Ta razmerja so zdaj sicer drugačna, kar je razvidno tudi iz romana Kamen in srce, pa vendarle skrb zbujajoče: mar si starši na stara leta ne zaslužijo dostoj-nejšega življenja? AH res morajo hirati sami » zapuščenih hišah, > »najboljšem primeru« — v domu onemoglih? »Med starejšimi in mladimi je bda in bo vedno neka napetost. Že zaradi tega, ker starejši gledajo nazaj, mladi pa naprej in imajo zato o istih stvareh različne sodbe. Prav bi bilo, če bi mladi upoštevali stare, toda vedno veljaven pregovor: Ti svojega očeta do praga, tvoj sin tebe čez Lojze Kozar prag! Saj tudi ne more biti drugače, ko pa otroci mladih zakoncev srkajo vase ne samo besede, kako ata in mama govorita z dedkom ali babico, ampak tudi vsako kretnjo, vsak poudarek z glasom ali roko, ki sta včasih trda in neusmiljena. Danes pa je za starše hudo tudi zato, ker se hočejo otroci, ko se poročijo, takoj osamosvojiti in starši ostanejo sami. Morda se vračajo iz mest po kakšno ozimnico, sicer pa naj se starši znajdejo, kakor se pač morajo. Na dobrem so zdaj dedki in babice, ki dobivajo francosko pokojnino, saj domači lepo skrbijo zanje, zato pa se večkrat skregajo sorodniki, ker je dal ta ali oni upokojenec enemu nekoliko več kot drugemu. Seveda je eno skrbeti za starega človeka za denar in drugo skrbeti zanj iz ljubezni.« Topla babičina dlan — Premalo spoštujemo stare ljudi. Pri vas je seveda drugače, kar ste prikazali tudi v romanih Materina ruta in Topla babičina dlan. Je v teh delih kaj vaših osebnih doživetij? »Imel sem zelo dobro, modro in preudarno babico, ki mi je nadomeščala thater. Po babičini smrti pa je njeno vlogo prevzela očetova sestra, torej moja teta, ki je vsa leta nesebično skrbela za naš dom. Nekaj tega občudovanja starih ljudi sem prenesel tudi na Miška v Materini ruti in v njenem nadaljevanju r romanu Topla babičina dlan na babico, ki je skrbela za Pejpa. Pejp je bil prijatelj mojih otroških let. otrok brez staršev in brez sorodnikov. Imeli smo ga radi, pa smo mu kljub temu v svoji otročji zagnanosti kdaj naredili kakšno krivico. S šestnajstim letom se je zaposli! nekje v A vstriji, prišel je še nekajkrat domov, potem pa ga ni bilo več. saj se je bližala vojna in z njo vse strahote, ki mu gotovo niso prizanesle.« — Zdaj ste stari 77 let. Ob svojem poklicnem delu pišete daljše tekste v zadnjih 20 letih. Kakšno pa je bilo vaše prejšnje življenjsko obdobje? Menda ste se veliko selili, bili pa ste tudi trn v peti zdaj tej, zdaj drugi oblasti. Je bila krivica popravljena? »Da. kot kaplan sem se veliko selil, čeprav nerad, toda okoliščine so tako nanesle. Zdaj mi ni žal. kajti videl sem več krajev, spoznal več ljudi in tudi več predstojnikov, s katerimi sem se povsod dobro razumel. Z gnevom r srcu sem šel na Madžarsko. pozneje pa sem uvidel, da je bila ta pot zame verjetno rešitev, saj doma ne bi znal držati jezika in bi zašel v težave. Seveda je roma! za mano, če že ne pred mano. tudi spisek o mojem zadržanju do madžarske okupacijske oblasti in sem bil tudi tam sumljiv in vedno pod nadzorstvom. Vendar nam pod Hortvjevo oblastjo ni bilo hudega, stanje se je spremenilo, ko je moral odstopiti in so zavladali njilaši. pušči-časti križi, madžarski nacisti, ki so jim komandirali Nemci. Imel pa sem na Madžarskem strašno domotožje. Prihodnost doma sem si slikal v najlepših barvah. Ko pa sem se v maju 1945. leta vrnil, sem nalete! na nezaupanje, na strah, sumničenje, pozneje na obvezno oddajo, pritisk na kmete. da bi šli v skupnost. Tisti iz naših krajev, ki so bili v Kor-mendu vsak teden pri meni, da smo skupaj poslušali prepovedane zavezniške radijske postaje in sem s tem tvegal internacijo, zdaj niso upali odzdraviti, če smo se srečali, v uradu pa so me sploh prezrli, če sem imel opravek pri njih. To je bilo brezmejno boleče in moje razočaranje o lepem slovenskem svobodnem svetu strašno. Vrhunec tega je bil, ko sem bil v hudi zimi 1946—47 zaradi prizadevanja, da bi si v Odrancih zgradili cerkev, obsojen na 75 dni zapora. Proces je bil naročen in kazen določena na dve leti zapora, pa se je sodnik uprl, češ da raje odstopi, kakor bi za nič izrekel tako ostro sodbo. Takrat se mi je ta krivica zdela nezaslišana, ko pa sem veliko pozneje bral o dachauskih procesih, o Golem otoku in druge stvari, sem uvidel, da sem zaužil le drobno kapljico iz morja. ki so ga izpili drugi. Krivica mi ni bila popravljena in tudi ne želim, da hi jo kdo popravljal, saj imam navsezadnje eno izkušnjo več: kako je, če si po krivici zaprt in ves čas v samici. Poleg tega ne morem presoditi, kaj je kdo takrat delal iz zlobe in kaj samo iz kratkovidnosti in ideološke zagnanosti.« Namesto ograje — telefon? — Slutim, da vas vleče v Martinje — le koga pa ne mika rojstni kraj — toda več kot polovico svojega življenja ste Odrančan. Tu ste pognali korenine, dobro veste, kako je bilo v vasi nekoč in kako je zdaj. Saj res, kako je? So ljudje srečni? »Mi, ki stalno živimo tukaj, razlike med tem, kako je bilo nekoč in kako je zdaj, niti ne opazimo tako zelo. Najbolj jo opazijo naši zdomci, ki so odšli v Kanado ali Avstralijo tam okoli 1950. leta in dolga leta niso prišli pogledat svoje vasi. Zdaj podrejo to hišo, zdaj ono in na njeno mesto postavijo lepo, veliko, nadstropno z dragim lesenim opažem in ograjo, dvorišča so dvignjena, da ni blata, ceste asfaltirane, vas je ponoči razsvetljena, v hišah pa je vsa mogoča bela tehnika. Dane so pravzaprav vse možnosti, da hi bili naši ljudje zdaj lahko srečni. Srečo pa nam kvarijo neurejeni medsebojni odnosi. Mladi hodijo v tovarne, doma se hranijo, doma so pod streho, ker jim vse to dajejo starši, če so še toliko pri moči, za to pa nič ne prispevajo, vsaj večina ne. Iz tega pa izvira nezadovoljstvo. Bridko je za starše, če otroci tudi glede vere hodijo drugačno pot, kakor so jo hodili sami. Tudi sosedstvo se krha. Saj so si povečini dobri med seboj, tistega stika, ki so ga gojili nekoč, pa ni več: pomoč je vedno bolj samo za plačilo, nič več skupaj ne »liipajo« koruze, ker zdaj dela to stroj: ne »liipajo« bučnega semena, ker pridelujejo »go-lojce«, snidejo se samo še na kakem »gostilvanju« ali pogrebu. Škoda! Tudi pesem je izginila. ker poslušamo samo kasete z nemogočimi popevkami. Zapiramo se v hiše in pri vhodnih vratih je zvonec: namesto prek ograje se bomo zdaj pogovarjali po telefonu. saj ga bo kmalu imela vsaka drirga hiša. Zdi se. da nas bodo stroji »postrojili«, da bomo tudi mi postali mrzli stroji brez srca. Morda pa se prihodnji rod temu upre!« — In če sva že pri preteklosti in zdaj tudi sedanjosti, se skušajte spomniti časov, ko ste bili pobudnik, tudi režiser, uprizarjanja dramskih del. pa obdobja, ko ste vodili pevske zbore. »Kot dijak sem veliko igra! v Martinišču. pozneje pa na Ptuju. Po maturi sem se vozil iz Martinja v Črenšovce trikrat na teden s kolesom na vaje za C vrčka za pečjo (režiral je Ferdo Godina) in na Scapinove zvijače — komedijo. ki jo je režiral Miško Kranjec. Kot kaplan pa sem sam mora! voditi igre v Hrastniku. Brežicah in Turnišču. Povsod so se našli mladi ljudje, ki so radi nastopili, čeprav se je bilo treba včasih naučiti dolgih tekstov. Zadnja igra, ki smo jo igrali v Turnišču, je bda Finžgarjeva Naša kri. Igrali so jo dijaki in študentje raznih okoliških župnij. S to igro smo nastopili tudi v Soboti, žal pa smo imeli slab obisk, ker je bila vojna že na našem. pragu. Do lanskega leta sem vodil tudi združene cerkvene pevske zbore našega Pomurskega pastoralnega območja. V dolgih 30 letih smo se naučili veliko zborovskih pesmi, ki nam še zdaj rabijo za železno rezervo.« Odpreti mejo — Porabje! Le kaj bo z njim? Bo slovenska oziroma prekmurska beseda izumrla? Bo za to kriva tudi madžarska Cerkev, ki ne spodbuja uporabe slovenskega jezika v verskih obredih? Bo za to kriva slovenska Cerkev, ki ne pošlje tja slovenskih duhovnikov? »Porabje je naša bolečina, saj je slovenstvo tam na smrtni postelji. Nekaj odgovornosti nosijo tudi posamezniki v sombotelski škofiji, vendar glavni vzrok za umiranje ni tam, ampak pri nas. Naše oblasti so premalo storile, da bi odprli mejo med Porabjem in nami, vsaj za maloobmejni promet. Brez zaledja taka mala skupina Slovencev ne more obstati, saj so bili popolnoma prepuščeni sami sebi. Edino v cerkvi so imeli slovensko besedo. Duhovnik. Janoš Kiihar. ki jo je ohranjal, pa je bil popolnoma osamljen: tako od sosedov, pa tudi od naših politikov in prosve-tarjev, ki so sicer enkrat ali dvakrat na leto prišli v Porabje, da bi ugotovili, kako smo si z Mad-' žari dobri sosedje in kako je pri Slovencih vse v najlepšem redu. Niso pa se spomnili na izseljevanje porabskih Slovencev, ne na to. da slovenska beseda nima zares nikjer mesta, razen doma in v cerkvi. Svetla izjema v Porabju je bil števanovski župnik Markovič, po rodu Hrvat, ki se je naučil domačega narečja in je imel obrede v njem, pa tudi Kuhar. Po Kuharjevi smrti je madžarski škof prosil našega, naj pošlje kakega slovenskega duhovnika na Gorenji Senik. Naš škof je bil takoj pripravljen, samo rekel je. naj madžarski pošlje kakega madžarskega duhovnika v Lendavo. Tako se ni zgodilo ne eno ne drugo.« — V naši družbi je (vsaj v zadnjem času in to predvsem v Sloveniji) čutiti čedalje večjo demokracijo, tolerantnost... s tem pa tudi možnost za nemoteno delovanje verskih skupnosti. Kako gledate na te procese? »Proces demokracije in strpnosti v Sloveniji me lahko samo veseli. Dokaz demokracije je že to, da se lahko midva svobodno pogovarjava, ne da bi bila zalo sumljiva ali celo nevarna. Vendar mislim, da je ta nežni cvetek slovenske pomladi v nevarnosti, da ga uniči mraz, ki vlada vsenaokrog. Potem bo treba zopet dolgo čakati na novo pomlad.« Lojzetu Kozarju se zahvaljujem za bogastvo misli. Želim mu še več literarnih dosežkov in seveda lepe praznike! STEFAN SOBOČAN VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 kulturna, obzorja »Na osnovu naredenja generalštaba broj? izdaje se...« Kakih 200 državljanov od.blizu in daleč se je prejšnji petek zgrnilo v malo dvorano galerije Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. Prišli so, da v živo prisluhnejo in izmenjajo mnenja z dvema iz obsojene četverice na ljubljanskem procesu, Ivanom Boršt-nerjem, zastavnikom JLA (obsojen na štiri leta zapora), in Davidom Tasičem, urednikom Mladine (obsojen na pet mesecev zapora). Za skoraj dveurno, neozvočeno in morda neprisluškovano srečanje sta poskrbela Pomurski pododbor za varstvo človekovih pravic in soboška Književna mladina Slovenije. Iztočnici za nastop na odprtem medijskem prizorišču naj bi bili pred kratkim izšli knjigi V imenu ljudstva in Leševi s Golog, ki so ju Mladina, Tribuna, Katedra, Teleks in druge revije in časopisi že podrobneje predstavili. Vsekakor bi ju lahko imel v svoji domači knjižnici sleherni od bolj ali manj »neposlušnih« Slovencev. Priporočamo vsaj pozorno branje uvodnega eseja Grege Tomca Od veleizdajniškega do vojaškega-procesa v V imenu ljudstva. Že veliko se je slišalo, bralo in videlo o samem, očitno montiranem procesu in postavah, ki so se morale znajti na zatožni klopi in še (Foto: N. Johnov) prej v zaporu vojaške oblasti. Borštner o ozadju ni mogel izpovedati kaj več kot to, da je pač armada že leta 1984 začela vleči zanj nelogične poteze, ki so se mu zdele nevarne za slovenski narod. Najprej je po njegovem šlo za vzporedni sistem obveščanja zunaj ustanov legalnih organov (skupščine, izvršnega sveta in drugih) SR Slovenije. »Armada je namreč samovoljno presojala razmere v Sloveniji in na tej osnovi so iz Beograda začele prihajati novice, daje v naši republiki kontrarevolucija in da slovensko vodstvo več ne obvlada razmer. To bi utegnilo v skrajni posledici pripeljati do njegove zamenjave. Hkrati sem iz dokumenta, o katerem je govor, razbral ukrepe v zvezi s poveljem o zavarovanju vojaških objektov. Ti ukrepi bi bili izdani zato, ker so v armadi načrtovali, da zaprejo večje število oseb v vojašnice, saj bi se ljudje najbrž odzvali tako, da bi šli nad vojašnice in bi torej bilo potrebno dodatno zavarovanje le-teh.« Borštner je menil, da bi morale imeti civilne ustanove nadzor nad vsemi družbenimi osebki, tudi nad JLA, Tasič pa je ponovil, da je dokument vsekakor protiustaven — to je potrdila še posebna komisija skupščine SR Slovenije — in da je bilo vse skupaj režirano. »Kar se je dogajalo okrog dokumenta, je samo vrh spora med armado in javnostjo, ki seje porajala, ob Mladini in drugih mladinskih časopisih v Sloveniji. Po moje je bilo na meti liberalno slovensko l judstvo.« Na vprašanje, če se je povelje nanašalo samo na Slovenijo ali tudi na ostale federalne enote, je Borštner odvrnil, da.se povelje začenja: »Na osnovu naredenja generalštaba broj ? izdaje se .. .« in da se lahko nanaša tudi na druge enote. Ce pa je izničeno ali je še v veljavi, pa ni docela razčiščeno. »Samo dve možnosti sta: ali slovenščina v JLA ali republiškega armada, »smo razumeli nekdanjega zastavnika, ki je s tem med občevstvom sprožil živahna ugibanja, če bi lahko imeli Slovenci lastno vojsko. Imeli smo jo namreč v NOB (okrog 40 tisoč mož in žena z našimi povelji in našo organizacijo) in prav tako nismo brez vojaške tradicije; če pri tem omenimo zgolj čase celjskih grofov in Karantanije. Morda bi se dalo zgledovati po Švicarjih, kjer so prav tako tri-ali štirijezični. Borštner je kasneje opozoril na nevarnost, ki grozi slovenskemu narodu zaradi ukinjanja Ljubljanskega armadnega območja, o čemer armada molči. Z leti bi se namreč pri taki organizaciji izgubila logistika povezave s teritorialno obrambo, torej zametkom naše vojske v Sloveniji, pri kateri je najbolj zaslužen Rudolf Hribernik-Svarun. Sledilo je navajanje dovolj zanimivih in usodnih presoj za vse nas. Tako je — po Borštnerju — ata slovenskega naroda Janez Stanovnik na kulturnem plenumu izjavil približno takole: »Bojim se sovražnikov, ki me bodo ubili in prijateljev, ki me bodo izdali. Najbolj pa se bojim ravnodušnih, tistih, ki stojijo ob strani in bodo hladnokrvno opazovali, kako me bodo prijatelji izdali in sovražniki ubili.« Neki drugi govorec je na plenumu menil, da je slovenski narod edini v Evropi, ki je bil. leta 1918 prisiljen oditi iz višjega v nižji civilizacijski krog. Milan Kučan pa je baje za nekim omizjem postavil vprašanje, če nismo Slovenci v Jugoslaviji zgolj začasni gostje. Tu bomo tako dolgo, dokler bomo boljše živeli. Cim pa ne bo več tako, nima smisla vztrajati. Vprašali smo, če naj to pomeni izstop iz jugoslovanske (konfederacije. Borštner na to: »Predaleč je vse to in vprašljivo, kako se bo vse skupaj razvijalo.« Zbrane so podrobneje zanimale pristojnosti Bavčarjevega in Bavconovega odbora ter skupščinske komisije za varstvo človekovih pravic, zveze Bavčarjevega odbora s somišljeniki po Jugoslaviji in tujini ter gmotne razmere četverice. »Odbor, ki tačas deluje kot neformalna združena opozicija z izjemnim političnim kapitalom — zaradi heterogene sestave (glede na to, da združuje ljudi z različnimi nadzori, političnimi in idejnimi usmeritvami) ne bo mogel izoblikovati lastnega programa in postati stranka.« je pojasnil Tasič. Borštner pa dodal, da je glavna naloga Bavčarjevega odbora odpirati prostor demokratičnim silam, naj bodo stranke ali zveze, in spodbujati oblikovanje pododborov na terenu kot samostojnih jeder za delovanje: tak pododbor je bil pred kratkim porojen tudi v Pomurju. Branko Žunec Oživitev stare lekarne Lekarništvo ima t Pomurju svojo tradicijo. Lekarne so bile v vseh sedanjih občinskih središčih, pa tudi t Beltincih in pri Gradu. Prva soboška lekarna je bila (po podatkih iz almanaha o razvoju lekarništva v Pomurju) ustanovljena 1842. leta, 1894. jo je prevzel Bela Bblcs. do konca druge svetovne vojne, ko je bila podržavljena, pa jo je vodil njegov sin Jurij. Bblcse-va lekarna, ki je poslovala i Titovi ulici, je bila zelo lepo urejena s stilskim pohištvom in stojnicami. V spomeniško zaščiteni stavbi, v kateri so zdaj Kemikalije in Potrošnikova Savonara, je poslovala do 1971. leta. O njeni ponovni oživitvi smo se pogovarjali z inženirko farmacije, Jelko Koltaj, ki je tudi članica odbora za svobodno menjavo dela pri občinski kulturni skupnosti Murska Sobota. »Oprema stare lekarne, ki je v prostorih lendavskega muzeja, predstavlja edinstven premični spomenik te vrste v Pomurju,« so zapisali strokovni delavci Pokrajinskega muzeja, obenem pa predlagali njeno namembnost v prihodnje. Zakaj je pravzaprav ta stara lekarna v prostorih lendavskega in ne soboškega gradu, kjer je Pokrajinski muzej? »Po zgraditvi nove lekarne v Murski Soboti 1971. smo skoraj osemdeset let staro, vendar izredno lepo in bogato opremo prve lekarne začasno spravili v prostore soboškega gradu. Kmalu smo ugotovili, da je nihče ne vzdržuje in — ker je del kulturne dediščine našega območja — preselili v Lendavo. Tam so bili takrat kulturni delavci bolj pripravljeni, da prevzamejo opremo v hrambo. Po ureditvi prostora in minimalni restavraciji pohištva bi zbirko ustrezno dopolnili s številno ostalo, staro lekarniško opremo, ki jo hranimo v lekarnah Pomurja, kot tudi z obstoječo dosegljivo dokumentacijo obogatili program za predstavljanje zgodovine lekarniške službe v Pomurju. Program smo želeli postopoma izopolniti s prikazom ustreznih zdravilnih rastlin, katerim tudi sodobna medicina in kemija ne moreta odreči vrednosti ter jih spet vedno bolj in bolj uporabljata. To pa bi bil tudi primeren vzgojni trenutek za mlajše obiskovalce.« Po zadnjem predlogu nekaterih muzejskih delavcev Kulturnega — Stavba v Titovi ulici v Murski Soboti, kjer je bila prva pomurska in naj bi spet oživela stara lekarna. centra Miško Kranjec naj bi opremo stare lekarne prepeljali nazaj v Mursko Soboto in opravili potrebna restavratorska oziroma konzervatorska dela. Postavlja pa se vprašanje prostora zanjo. Kam torej postaviti to opremo? »Mi vidimoidealno postavitev v poslopju, kjer je ta lekarna nekoč že poslovala. To je v Titovi ulici. Ker je ta stavba spomeniško zaščitena, bi namestitev lekarne v njene prostore predstavljala enega prvih celovitih spo-meniškovarstvenih posegov v Murski Soboti. V stari lekarni bi lahko ob sodelovanju Pomurskih lekarn in nekaterih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z izdelavo zdravil in kozmetike pripravili celovito ponudbo zdravilnih zelišč, makrobiotične prehrane in kozmetičnih izdelkov.« To bi bila gotovo pridobitev za pomursko središče, predstavljala pa bi tudi razbremenitev obstoječe lekarne, če bi del zdravil brez recepta prodajali v oživljeni stari lekarni. »Nedvomno. Zavedati se moL ramo, da je Murska Sobota, ko je bilo v njej dosti manj prebivalcev, imela dve lekarni (druga je bila Pri angelu«), zdaj, ko nas je kulturni koledar PETEK, 23. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave pridobitev za stalno zbirko od 1971 do 1988. V tem času je bilo zbranih 370 del 62 avtorjev, ki bodo na ogled do 17. januarja. LJUTOMER - Ob 19.00 se bo v domu kulture začela prireditev S pesmijo in plesom v novo leto, ki jo že tradicionalno organizira kulturnoume-tniško društvo Ivan Kaučič. Letos bo na njej sodelovala glasbena skupina DOROJA. NEDELJA, 25. DECEMBRA RADENCI — Ob 18.00 bo v novi cerkvi koncert Mariborskega okteta, zapel bo božične in druge pesmi. PONEDELJEK, 26. DECEMBRA LENDAVA — V okviru Dnevov madžarskega filma bo v lendavskem kinu ob 19.00 na sporedu film Valček bananske lupine, ki ga je režiral Peter Bacso. — Jelka Koltaj je pokazala del zanimive opreme in posodic, ki jih hranijo za opremo oživljene stare lekarne, v kateri bi bila naprodaj zdravilna zelišča, kozmetika in zdravila brez recepta. — Del opreme stare lekarne, ki ga hranijo na hodniku sedanje lekarne v Murski Soboti. toliko več, pa bi imeli olajšano delo, pacienti pa bi bili bolj zadovoljni.« Razlogov za oživitev stare lekarne je torej dovolj, strokovne podlage so dane, kje je po vašem zavora za realizacijo? »V prostoru oziroma tem, kako priti do njega.« Ste se že kaj dogovarjali s Potrošnikom ali kom drugim, da bi Kemikalije odstopile prostor zdravilnim zeliščem in bi bila v spomeniško zaščiteni stavbi spet lekarna? »Zaenkrat se še nismo dogovarjali z delovno organizacijo Potrošnik, smo pa poslali dopis izvršnemu svetu soboške občine in pričakujemo njegov odgovor oziroma rešitev tega vprašanja. Pri vsem pa je pomembno predvsem to, da je bilo pohištvo delano prav za omenjeni prostor, v katerem je bila kot prva pri nas odprta Bolsceva lekarna, in tudi sodi vanj.« RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled dela akademskega slikarja in predavatelja na oddelku za likovno pedagogiko v Mariboru, Ludvika Pandurja. Njegov najnovejši ciklus pastelov on olj se imenuje Istrske in pohorske bajke. »Slikarjevo bajanje je v resnici oživljanje bajeslovnega sveta s pomočjo barv in oblik, spojenih v čudotvorne likovne organizme. Z nezamenljivim slikarskim rokopisom in že znanim »baročnim« zamahom ter neverjetno naglico je Pandur v zadnjem času prekril vrsto velikih platen in manjših temnih papirjev z baržunastim pastelom. Figura, ki je svojčas v španskem ali beneškem ciklu obvladovala temno brez-prostorje, se je zdaj zlila v divjo, celo grozljivo in človeku sovražno pokrajino, ki po občutju spominja na upodobitve donavske šole. Res, da smo pri Pandurju včasih že srečali samostojne krajinske rešitve, pa tudi figuralika z bogatimi tihožitnimi aranžmaji je bila pogosta snov njegove likovne izpovedi, vendar figura v tako tesni, lahko bi rekli kar usodni povezanosti s skrivnostno naravo pomeni zdaj novum,« ocenjuje kustosinja Breda Ilich-Klančnik na zloženki, ki je izšla ob odprtju razstave minuli petek. Na ogled bo do 13. januarja. MURSKA SOBOTA — Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo od 26. decembra do 27. januarja na ogled razstava z naslovom Književno delo Ivana Cankarja (ob 70-obletnici pisateljeve smrti). Knjige Brigita Bavčar USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Lado Ambrožič-Novljan — PO CEM JE ZMAGA (Založba Obzorja), ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE (Mladinska knjiga) in Jenny Tyler - RAČEK NA POČITNICAH, RAČEK IN PRIJATELJ (Cankarjeva založba). Raba knjižnega jezika v osnovni šoli Ko je bil človek v davnini le lovec in poljedelec, je bila njegova pozornost do sveta manj razdrobljena. Zanimal se je za to, kar ga je obdajalo, zato je en človek lahko vse obvladoval. Danes vsako področje goji novo zvrst jezika. Jezik se je razslojil ne le v strokovnih stvareh, ampak tudi v narečjih (socialna plat). Zborni ali knjižni jezik je tisti, ki se v taki obliki, kot je zapisan, nikjer ne govori. Ta jezik je utemeljil že Trubar, kasneje se je delno oplemenitil z go-renjščino in še z drugimi narečji. Knjižni jezik se počasi spreminja. Določata ga: slovnica, slovar in pravopis. Je neke vrste os, okrog katere so zbrana vsa narečja. Če te osi ni, obstaja bojazen, da slovenska skupnost razpade. Jezikovno sporazumevanje ni zadeva posameznikov, ampak družbe, saj je mogoče samo, če se ga udeležuje več ljudi in če ti ljudje obvladajo isti jezik. Ob vstopu v šolo učenec praviloma ne obvlada knjižnega jezika, ampak narečje. Zato ga že ob samem začetku uzaveščamo o socialni zvrstnosti slovenskega jezika (knjižni jezik-narečje). Učenec naj spozna, da sta obe temeljni zvrsti sicer enakovredni, a ju uporabljamo v raznih položajih. Narečje je prvotnejše (obstajalo je že pred nastankom knjižnega jezika, otrok se ga nauči že pred vstopom v šolo in celo pred vstopom v vrtec). Ker ga poznamo še iz svoje najnežnejše otroške dobe in ker smo nanj čustveno navezani, saj smo ga prevzeli od svojih najbližjih, ima veliko doživljajsko vrednost. Hitro nas prizadene, če se kdo posmehuje posebnostim naše domače govorice. Knjižni jezik pa človeku pomaga premagovati meje, ki jih s samim narečjem ni mogoče prestopiti. Narečje je prostorsko omejeno (na Slovenskem je zelo malo primerov, da je mogoče svoj krajevni govor brez sprememb nemoteno uporabljati več kakor 20 kilometrov od domačega kraja). Pomembna je tu di vsebinska in položajska omejitev. V knjižnem jeziku se je mogoče sporazumevati o čemer koli, medtem ko posamezno narečje premore zadostno izrazno bogastvo predvsem za sporočanje tistih vsebin, ki so povezane s potrebami vsakdanjega življenja v danem krajevnem okolju (pozvačin ...) Vsakdo potrebuje znanje več socialnih zvrsti. Potrebuje pa tudi vednost o tem, katera zvrst ustreza kateremu govornemu položaju, drugače pride do neskladnosti. Smešno na primer učinkuje, če se človek, ki je tri ali štiri leta študiral v Ljubljani ali Mariboru, po vrnitvi v rodno vas dela, kakor da ne zna več domačega narečja ter se skuša s sorodniki in vrstniki pogovarjati knjižno. JEZIKOVNA VZGOJA NA STOPNJI RAZREDNEGA POUKA Pouk slovenskega jezika na stopnji razrednega pouka naj bi bil deležen posebne skrbi. Temeljna naloga jezikovne vzgoje na stopnji razrednega pouka je opazovanje, doživljanje in razumevanje jezika. Začetno prepoznavanje jezikovnega sestava odstira učencem nižjih razredov osnovne šole pogled na zgradbo jezika, na zvrstnost in govorne položaje. Branje je prva težava, ki na stopnji razrednega pouka zavira uresničevanje učnega načrta. Nerazdru-žno je povezano s snovjo pri vseh predmetih . .. Zahteve učnega načrta glede branja niso ravno skromne, če naj bi šolarji že v 2. razredu postali mali mojstri v prilagajanju branja zvrsti besedila in branja z upoštevanjem stavčne intonacije. Praksa kaže, da veliko učencev slabo obvlada celo tehniko branja, brez katere si ni mogoče smiselnega in estetskega branja niti zamisliti. Starost učencev, ki prihajajo v prvi razred, se je pomaknila navzdol, med njimi je precej takih z različnimi motnjami. Ne individualizacija ne dopolnilni pouk ne odpravita nji hovih bralnih in pravopisnih težav. Kulturna klima je v mnogih družinah knjigi nenaklonjena in ne zadovoljuje otrokovih sporazumevalnih potreb. V osnovni šoli ni malo učencev, ki zaradi slabega branja niso kos vzgojno-izobraževalnim zahtevam pouka. Vsiljuje se vprašanje o večjem številu ur, namenjenih začetnemu branju in pisanju. Na stopnji razrednega pouka še ne gre za obvladovanje pravopisne norme, ampak le za prepoznavanje/razločevanje. Vendar se dogaja, da učitelji obremenjujejo otroške glave s slovnico. To počnejo tudi iz bojazni, da ne bi bili deležni neljubih očitkov s strani učiteljev slovenskega jezika. Jezikovnih zadev se nam ne posreči živo povezati z življenjem, zato ostajajo brez koristi, zmanjkuje pa Časa za govorno in pisno sporočanje. Učenci premalb govorijo in pišejo. Kadar se morajo izražati v knjižnem jeziku, niso sproščeni, čeprav bi glede.na vsa navodila in pojasnila učnega načrta morali biti vsaj starejši šolarji tako uigrani, da bi se, kadar to zahteva govorni položaj, v tej jezikovni zvrsti izražali brez težav (denimo v 4. razredu). Ob tem se pojavlja še vprašanje o učiteljevem jezikovnem vzoru. Gotovo, da upoštevanje govornega položaja ne velja samo za učence. Dovolj je okoliščin, ki od učitelja tudi pod šolsko streho ne zahtevajo rabe knjižnega jezika, v organizirani obliki vzgojno-izobraževalnega procesa, najsi bo pouka ali kake druge dejavnosti, pa se je dolžan izražati zborno. Govorni vzor mnogih učiteljev je žal neustrezen. Napačni naglasi in kakovost samoglasnikov, nedomača intonacija, nenaravno členjenje, slogovno nebogato izražanje postajajo praksa učiteljevega govora v razredu, kar za učence ni primeren posnemovalni jezikovni vzor. Vzrok za navedeno je najbrž v tem, da še zmeraj ni zadosti poskrbljeno za redno in celostno jezikovno podiplomsko izpopolnjevanje učiteljev. Premajhen je tudi njihov osebni interes za samoizobraževa-nje na tem področju. Vera Granfol-Rauter VESTNIK, 22. DECEMBRA W88 STRAN 9 Liz h as*? 1 5% popust OffiURNA KOSAKIMARIBOR £9 Šentiljska 116, tel. 062/211-018 211-081 ZA GOTOVINSKA PLAČILA V MESECU DECEMBRU ODOBRIMO loške tovarne hladilnikov Škofja loka Priporočamo vam nakup: hladilnikov — zamrzovalnih skrinj — točilnih miz in drugih izdelkov Naše izdelke lahko kupite v vseh prodajalnah z belo tehniko Tkth ...........od J •> rt __ni Hladilna omara s steklenimi vrati Želimo vam prijetno praznovanje in srečno novo leto 1989! Hladilna omara LTH — Loške tovarne hladilnikov ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 60 091, telex 34519, telefaks 064 61 889 izolirka industrija izolacijskih materialov industrija izolacijskih materialov, n. sol. o. 61110 LJUBLJANA, Ob železnici 18 tel. (061) 443 069, 442 402, tlx. 31585 yu izo Program IZOLIRKE za gradbeništvo Izdelki za hidroizolacije: Pohištvo iz plemenitega lesa — za vsak okus, za vsak dom, za vsak prostor, za vsak žep — ob posebno ugodnih prodajnih pogojih: brezobrestno posojilo na 6 mesecev in posebej dogovorjeno preloženo plačilo. Delovni čas: ob delavnikih od 7.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.30., ob sredah od 7.00 do 14.00 in ob sobotah od 7.00 do 12.00. bitumenske strešne lepenke, pergamin, izoval, bitumenski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska skodla, ibitol, bitumenske mase Izdelki za termo-akustične izolacije: plošče stiropor, plošče kombi, plošče kombi-S, plošče novolit, plošče akuterm, feno-term — mineralna volna, termoizolacijska in protipožarna vrata Izdelki za gradnjo cest in elektroizolacije Izdelki za avtomobilsko industrijo in proti rjavenju Izolirkine izdelke lahko kupite v industrijski prodajalni v Ljubljani, Ob železnici 18, in v vseh trgovinah z gradbenim materialom. izolirka industrija izolacijskih materialov, n. sol. o. Za dodatne informacije pokličite našo informativno službo — tel. (061) 443 096, int. 36 ali 59. 61110 ljubljana, ob železnici 18 tel.: (061) 443-096, 442-402, tlx: 31585 yuizo STRAN 10 VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 naši kraji in ljudje dopisniki so zabeležili V slogi je ključ za uspeh V teh poznojesenskih dneh, ko je zima že potrkala na vrata in-nas sonce le kdaj pa kdaj obdari z medlimi žarki, so delovne akcije v glavnem zamrle. Domala povsod so z vsemi, ki so jih načrtovali za letos, že končali, nedokončano pa bodo nadaljevali spomladi. To pa ne velja za Ro-gašovce na Goričkem, kjer je bilo v minulih dneh še vedno živahno. Pesem žage in udarci kladiv so odmevali v dolino, ko so domačini hiteli z deli pri dograditvi nove zdravstvene postaje. Še pred zimo naj bi bili prostori pod streho, s tem pa bi dobršen del svojih obveznosti pri tem objektu tudi opravili. Pri dogovarjanju za sedanji občinski samoprispevek so namreč v Rogašovcih postavljali zahtevek po gradnji zdravstvene postaje za krajane tega območja, vendar želja in potreb je bilo v občini veliko in vsem se ni dalo ugoditi. Zato so se dogovorili, da prostore za zdravstveno postajo zgradijo sami, pozneje pa naj bi jim priskočila na pomoč tudi širša družbenopolitična skupnost. Dogovor so vzeli resno, občani v rogašov-ski in pertoški krajevni skupnosti so složno zagrabili za delo, poleg sredstev iz krajevnega samoprispevka so primaknili še prostovoljne prispevke ter nekaj materiala in kmalu je v Rogašovcih zrasla nova zgradba. Junija so zasadili na gradbišču prvo lopato, pred dnevi pa so že nameščali ostrešje. Večino del so v glavnem opravili sami, vsako gospodinjstvo je prispevalo po en delovni dan »udarniškega«, zdaj pa jim ostaja upanje, da stavba ne bo predolgo samevala. Zdravstvena postaja je za 5 tisoč občanov, kolikor jih je na tem območju, nujno potrebna, zato mora svoj del obveznosti zdaj izpolniti še občinska zdravstvena skupnost. P Ljudje v teh krajih radi složno poprimejo za vsako delo in rezultati zato ne izostajajo. S prostovoljnim delom so pripeljali h koncu marsikatero akcijo. Vodno zajetje Dobra dva meseca so trajala dela pri gradnji vodnega zajetja na Kobilju. Gasilci te vasi so imeli vedno težave s gašenjem požarov, posebno v sušnih obdobjih, ko je Kobiljanski potok usahnil. Odločili so se, da zgradijo zajetje, v katerem se bo nabirala voda, ki jo .bodo lahko ob vsakem času uporabili za gašenje požarov in druge namene. Delo je opravilo vodno gospodarstvo iz Murske Sobote. Naložba je stala 170 milijonov dinarjev, denar pa so zagotovili krajani in občinska skupnost za varstvo pred požari. K. Ščavničar LENART Domicilna listina Maistrovim borcem Triindvajsetega novembra pred sedemdesetimi leti je general in pesnik Rudolf Maister s svojimi borci razorožil nemške brambovce in rešil severovzhodno Slovenijo. V spomin na ta prelomni trenutek v zgodovini severovzhodne Slovenije se vsako leto zberejo Maistrovi borci v Mariboru, lani in letos pa tudi v Lenartu. Sprejema v Lenartu se je udeležila le še peščica živečih Maistrovih borcev, Franca Laha iz Župetincev pri Cerkvenjaku pa so obiskali na domu. Na spreje- mu pri Lenartu so izročili Zmagu Porekarju, predsedniku mariborskega odbora Zveze prostovolj-cev-borcev za severno mejo 1918—1919, listino o domicilu Maistrovih borcev v Lenartu. Borci so ob tej priliki obiskali tudi Zavrh, kjer imajo Maistrov stolp, v obnovljeni Maistrovi vili — kamor je rad prihajal — pa tudi njegovo spominsko sobo ter gostinsko Maistrovo klet. Poleg Zavrha so obiskali še Gradišče, kjer so bili gostje samostana. F. Bratkovič »Predolgo so bili ti naši kraji potisnjeni na obrobje, tako rekoč pozabljeni«, pravi Edo Mihalič, prvi mož rogašovske krajevne skupnosti, »vendar smo si bili za to veliko krivi tudi sami. Da bi samo jamrali in čakali na pomoč od drugod, sami pa ne bi ničesar naredili, ne vodi nikamor. Složno je treba poprijeti za delo in rezultati ne morejo izostati.« Tej trditvi lahko verjamemo, saj jo potrjujejo številne delovne zmage, ki so jih na tem območju dosegli v zadnjih letih. Edo že sedmo leto predseduje vodstvu rogašovske krajevne skupnosti, v letu I983 pa so se občani na referendumu odločili za višji krajevni samoprispevek. Z dotedanjim so zbrali premalo sredstev, zato so ga podvojili. Odločitev je bila pravilna in kmalu so se začeli kazati prvi uspehi. V vas so dobili novo trgovino, skupaj s krajevno skupnostjo Pertoča in delovno organizacijo za ptt promet pa so zgradili novo pošto. Ta je bila namreč nujna za širitev telefonskega omrežja in ureditev 160 novih telefonskih priključkov. V teh dneh so v Rogašovcih hiteli še z zadnjimi deli pri gradnji nove zdravstvene postaje. Upajo, da stavba zdaj ne bo predolgo samevala. Ob krajevnem središču, kjer urejajo objekte skupnega pomena, seveda niso pozabljali tudi na preostale vasi, ki so povezane v to krajevno skupnost. Kar šest gasilskih društev imajo na svojem območju, zanje so kupili pet novih orodnih gasilskih vozil, pod streho so postavili vaško-ga-silske domove pri Juriju, v Kra-marovcih in Sotini ter začeli z gradnjo v Nuskovi in Rogašovcih. Posebno skrb namenjajo urejanju in vzdrževanju vaških poti, lani pa so predali namenu 4 kilometre asfaltirane ceste, ki so jo zgradili s sredstvi občinskega in krajevnega samoprispevka. Ob naštevanju vseh teh uspehov pa ne pozabijo omeniti tudi nove sodobne poslovalnice Pomurske banke, ki so jo prav tako zgradili v Rogašovcih. Uspehi jih seveda ne uspavajo, in ker so krajani pripravljeni sodelovati in pomagati, načrtujejo v krajevni skupnosti že nove akcije. Spomladi bodo nadaljevali z začetimi deli v posameznih vaseh, kaže pa, da se jim bo prihodnje leto uresničila tudi dolgo načrtovana gradnja prodajalne plinskih jeklenk. Čedalje več je namreč gospodinjstev, ki uporabljajo plin, do Murske Sobote pa je le nekoliko predaleč. Prav tako prihodnje leto načrtujejo v Rogašovcih tudi začetek zidave otroškega vrtca, med dolgoročnejšimi nalogami pa omenjajo nadaljnjo širitev telefonskega omrežja, ureditev kanalizacije, novo osnovno šolo in še bi lahko naštevali. Želja in načrtov je veliko, o tem, da jih ne bi uresničili, pa niti ne razmišljajo. »Če bomo še naprej tako složni in delavni in če nam bo priskočila na pomoč še širša družbena skupnost, potem rezultati ne smejo izostati,« pravijo. In verjamemo jim. Ludvik Kovač Foto: Nataša Juhnov Srečanje v Bonningheimu Naši rojaki v Bonnigheimu so v svojem društvu MURA tudi letos pripravili prisrčno proslavo dneva republike. Več kot 250 odraslih in njihovih otrok se je zbralo v soboto, 26. novembra, v lepo okrašeni dvorani. Z izbranimi besedami je o prazniku republike spregovorila predsednica društva Helena Baler, v kulturnem programu pa so pod vodstvom učiteljice sodelovali otroci in folklorna skupina društva. V imenu delegacije iz domovine je naše rojake pozdavil Stanko Zlobko, predsednik SO Brežice. Po proslavi so naši rojaki organizirali prijetno družabno srečanje, ki je ob zvokih slovanskih viž trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Obisk naše delegacije, v kateri je poleg predsednika SO in sekretarja Občinske konference SZDL iz Brežic sodeloval v imenu DO MURA tudi pisec članka, seje pravzaprav začel zelo delavno že v petek, 25. novembra, zvečer v društvenih prostorih v Bonnigheimu. V nekajurnem pogovoru smo kramljali o vprašanjih, ki naše rojake najbolj zanimajo. Največjo težo so dobili odgovori in pojasnila na vprašanja o sedanjem gospodarskem in političnem položaju v domovini. Naši rojaki so obveščeni o dogodkih v Jugoslaviji, vendar ozadja, globljih razlogov za zapleten političen in kritičen gospodarski položaj ne poznajo dovolj. Informacijam in pojasnilom o tem so z zanimanjem prisluhnili in dodali še marsikatero pikro na račun domačih razmer in preteklih ter tekočih odločitev. Ta kritičnost do vsega, kar se dogaja v domovini, je potrdilo njihove navezanosti nanjo, odločenosti, da se bodo enkrat le vrnili, in želje, da jih tujina ne bi poznala le po pridnih rokah, ampak tudi po gospodarsko uspešni in politično stabilni in demokratični deželi, iz katere prihajajo. Tekoča ekonomska politika in novosti, ki jih napoveduje gospodarska reforma, je bilo naslednje področje, o katerem so hoteli zvedeti čim več. Ni manjkalo vprašanj o položaju in prihodnosti, zasebnega dela in obrti, o možnostih vlaganja kapitala v različne dejavnosti, o davčni politiki, deficitarnih dejavnostih, o možnostih zaposlovanja in seveda o poslovni in ekonomski varnosti'za poslovne usmeritve in odločitve posameznika v dolgoročnejšem obdobju. Pogovarjali smo se seveda o možnostih šolanja otrok ter o novicah iz Pomurja in Brežic. Del pogovora, ki smo ga končali še pred vrnitvijo domov, pa je bil namenjen našemu sodelovanju v prihodnjem letu. Dogovorili smo se, da se bomo prihodnje leto srečali v Brežicah, čez dve leti pa naj bi počastili desetletnico obstoja društva MURA v Bonnigheimu. Na tem srečanju pa naj bi bila po nekajletnem športnem sodelovanju ponovno v ospredju kulturna ustvarjalnost našega in zdomskega kulturne- ga društva in ljubiteljske kulture iz Brežic. KAREL SUKIČ Iz src rasto v srca domovi Tak je bil naslov kulturnega večera, ki ga je pripravila kultur-noumetniška skupina delovne organizacije Mura iz Murske Sobote, ki je bil nedavno v dvorani vaškega doma v Kobilju. Pod vodstvom Marije Rituperso nastopili mešani pevski zbor, folklorna in ritmična skupina ter mažoretke, ki so zapeli domače pesmi in zaplesali. Številno občinstvo si je v polni dvorani prireditev z navdušenjem ogledalo. K. Ščavničar C’ E “ E AGROSFRVIS, p. o. Murska Sobota Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol. uičita anti-CMola BEOGRAD N O V O NOV O Pridite boste z 1 n a d o v I j n i I zredne ugodnosti do nov ega leta! Osebam z pravico do uvoza poseben popust. 2 ot Fiesta • Escort • Orion Sier ra-Scorpio Tran z it AVTOSERVIS-VEŠČICA 4e telefon 23-5o7, 69ooomurska sobota Tradicionalno srečanje Udeleženci NOB iz KS Tišina— Gederovci so se srečali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju v Rankovcih. Srečanja so se udeležili tudi člani družin borcev. Sicer pa je borčevska organizacija iz KS Tišina Gederovci. ki šteje 85 članov tudi sicer aktivna. Kot je povedal predsednik društva Koloman Bertalanič. so za borce pripravili srečanje v domu borcev na Veneči in izlet na Osan-karico. Na srečanjih, ki jih financirajo sami, krepijo tradicije NOB. B. H. Aktiv terapevtov Aktiv terapevtov, ki delajo z odraslimi duševno prizadetimi v delavnicah pod posebnimi pogoji v pomurski regiji, je na svojem delovnem sestanku v Gornji Radgoni ugotavljal, da vse štiri pomurske delavnice vključujejo čez 40 varovancev. Naloge njihovega aktiva so del nalog republiškega aktiva delavnic Slovenije. Tri delavnice delajo v sklopu šol s prilagojenim programom, v Murski Soboti pa je le-ta vključena v invalidske delavnice. Aktiv je. sprejel program dela za naslednje leto: prizadevanja za uveljavitev republiških normativov v svojih okoljih, za registracijo delavnic, organizacijo srečanj varovancev v Lendavi, letovanja varovancev in nadaljnja prizadevanja za popularizacijo uspešnosti ter upravičenosti potrebe za obstoj delavnic v najširši družbeni skupnosti. Terapevti so ob koncu izrazili svojo globoko zaskrbljenost ob negotovosti nadaljnjega obstoja delavnic za delo pod posebnimi pogoji. Marija Muhič Tudi v prenovljenem salonu v Murski Soboti vam pohištva ne bomo zgolj prodali, poma- Naša poslovna usmeritev, da skupaj oblikujemo vaš življenjski prostor z novo kvaliteto storitev in predstavitve prodajnih programov je obrodila sadove. Salon v Murski Soboti na Bakovski cesti 1 je dobil novo podobo. Uredili smo ga tako, da boste še z večjim zaupanjem sledili rumeni črti. Prodajni center v Murski Soboti tvori zaokroženo ponudbo. Pridite, svetovali vam bomo pri izbiri. Pogovorili se bomo o najugodnejših pogojih nakupa, dostave in montaže. podčrtano z rumeno VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan KAMELE ŽIVI HERBICIDI Po planjavah Nove Mehike se več ne pasejo bizoni. Tudi čred goveda in ovac ni več videti veliko, čeprav so jih nekdaj na pašnikih na jugu te ameriške zvezne države zredili kar lepo število. Namesto bizonov, krav in ovac pa je mogoče videti — enogrbe kamele. Res je sicer, da so kamele pravzaprav doma na severnoameriški celini, vendar so, kot pravi znanost, izginile z nje pred več kot dvema milijonoma let. Kaj počno puščavske ladje v svoji pradavni domovini? Ameriški znanstveniki so jih uvozili iz Avstralije, ker želijo z njimi opraviti zelo zanimiv poskus. Znano je, da imajo kamele tako utrjen gobec, da lahko po-žro še tako bodičasto in trnovo rastlinje. V razmerah, kjer dandanes žive, jim kaj drugega tudi ne pride pred lačne gobce. Zato se nad bodičasto pašo te potrpežljive živali ne zmrdujejo, temveč jim gre lepo v slast. Prav to pa je razlog, da so se znašle na jugozahodu Združenih držav Amerike. Tamkajšnje planjave, ki so bile nekdaj bogati pašniki, dandanes prerašča ple- Skandinavska skupina M. WOTW ne vzbuja pozornosti le s svojim izgledom, ampak tudi z glasbo, nekakšno mešanico popa in punka z elementi folk glasbe. Toda če pričakujete od njih avantgardno-hlad-ne tone, boste presenečeni z glasbo, polno življenja. Obnavljajo streho katedrale sv. Vida Že tri leta popravljajo streho katedrale svetega Vida na Hrad-čanih v Pragi in za to zapleteno in težavno opravilo (streha meri 6.000 kvadratnih metrov in tehta 35 ton) so najeli najboljše strokovnjake. Katedralo svetega Vida je dal postaviti cesar Karl IV. leta 1344, graditi jo je začel Matija iz NAJVEČJA, NAJTEŽJA, NAJBOLJŠA Omleta, kakršne ni pripravil še nihče! Kar 3.000 kilogramov tehta, 8 metrov in pol ima počez, iz 65 tisoč jajc pa so jo pripravili člani dobrodelne organizacije ATD Quart Monde v Cargyju pri Parizu. To je seveda tudi svetovni rekord. O tem, koliko lačnih ust jo je pospravilo, pa nič. Na okna pridejo ledene rouže. zdčali so odd vati svinjske kouže. Mij smo doma tuj edno klali, pa kouže, bogme, nikan nej pelali. Gyes san pravo: Odpelaj jo tij, Naci! Pa si spij bar špricar na plači. Ej, gospoud, zatou se nemre lumpati, ne splača se niti cipiklina pumpati. Poslušajmo mij lepou naše starce, šteri so nikda smodijli prasce. Lepou na žuto so ga spekli, pa te so njemi koužo slekli. Za komplikacije smo špecijalisti, pri kolinaj pa strašni realisti. Ednostavno vse lepou uvozimo, svojo debelo koužo naprej nosimo. vel in bodičasto rastlinje. Rejci živine so v želji po dobičku tako povečali črede, da so živali uničile pašo. Trava je na nekaterih območjih izginila, veter in voda sta odnesla tanko plast plodne zemlje, ostala je trdna podlaga, »puščavski tlak«, kot pravijo, na njem pa raste le trdoživ plevel in rastlinje, ki ni primerno za pašo. Farmarji so desetletja dolgo skušali izkoreniniti in uničiti ple vel in drugo rastlinje, ki seje polastilo pašnikov, da bi se zemlja lahko ponovno bogato otravila. Vendar so bila njihova prizadevanja v glavnem zaman. Mehansko uničevanje plevela je bilo predrago in premalo učinkovito, uporaba herbicidov pa ni priporočljiva zaradi dolgoročnih škodljivih učinkov na okolje. Raziskovalec Dean Anderson je zato poskusil z nenavadnim »herbicidom« — s kamelami. Upa, da mu bo uspelo med poskusnim obdobjem toliko proučiti učinek kamel na rastje, da bo jasno, ali bi ne kazalo uporabiti teh živali kot naravnega uničevalca rastlinja, ki onemogoča otravitev. Poskus bo trajal nekaj let. Arrasa po zgledu stolnice v Nar-bonnu, njegovo delo pa so 1353/56 nadaljevali Peter Parler in njegovi sinovi. Kor so dokončali leta 1385, celoto pa šele 1873—1929. Zelo pomembna je plastika Petra Parlerja in njegove delavnice, predvsem nagrobniki Premislidov v kornem obhodu in portretna doprsja v triforijski ga- NAJVEČJI KINEMATOGRAFSKI CENTER Pred slovesno otvoritvijo največjega kinematografskega centra na svetu so pred bruseljski Atomium postavili velikanski kip jezno namrščenega Kinga Konga. Ljubitelji filma bodo nedvomno prišli na svoj račun: v centru je kar 27 kinodvoran in v njih prostora za 7.000 ljudi. OLAJŠAJTE Sl DELO MURSKA SOBOTA PLATANA MURSKA SOBOTA VAM ODSLEJ NUDI TUDI RAZREZ LESA vsak dan od 6. do 14. ure Naročila sporočite na telefon 22 320, interna 15 SLOVENIJALES PLATANA Lepotica Divje afriške živali še kar naprej izginjajo in mnoge med njimi so tik pred tem, da izumrejo. Na robu izginotja seje znašla tudi čudovita mendeška atilopa (addax), ki ima zelo značilne li-rasto zavite obročkaste rogove. Stari Egipčani so nekdaj te živali udomačevali in jih pogosto tudi slikali na svojih podobah, danes IN VALENTINA JE MESO POSTALA Valentina, junakinja zdaleč najbolj popularnega »seksi« stripa vseh časov, lik, ki ga je leta 1965 ustvaril Guido Crepax, se je končno utelesil. Televizijska serija najznamenitejših Valenti-ninih podvigov, »najbolj seksi serija v zgodovini italijanske televizije«, pa je potrebovala glavno junakinjo, ki bo čim bolj spominjala na junakinjo iz stripa. Preskusili so več kot dvesto željnih kandidatk. Končno so izbrali ameriško manekenko in igralčico Demetro Hampton. In ugibamo lahko, da bo serija v resnici precej »podjetna«. Bla gor našim moškim, vsaj tistim, ki lahko gledajo italijanske televizijske programe! leriji, kapela sv. Vaclava, poznogotski kraljevski oratorij Vladislava II. Jagiella, Alexandra Co-lijna kraljevska grobnica z ležečimi liki Ferdinanda I., njegove žene Ane in Maksimilijana II. iz belega marmorja, bronasti kip klečečega kardinala Schwarzen-bega itd. Metro v Kantonu V mestu Kanton na jugu Kitajske bodo zgradili podzemeljsko železnico. Stala bo 4,3 milijarde juanor (1,16 milijarde dolarjev), načrt zanjo je naredilo neko francosko podjetje, imela bo dve progi, dolgi skupaj 43 kilometrov. Kanton, ki je imel že leta 1983 tri milijone in 170 tisoč prebivalcev, bo postalo tretje kitajsko mesto z metrojem. Podzemeljsko železnico ima Peking (5,670.000 prebivalcev), v Šanghaju (6,390.000) pa jo še gradijo. izumira pa jim grozi, da za vedno izginejo s sveta. Poznavalci pravijo, da jih Je ostalo vsega skupaj le 50. Se pred 30 leti pa je bilo men-deških antilop na tisoče. Pasle so se po opuščavljenih predelih med Čadskim jezerom in Poni-Ijem. Preživele so kljub surovemu okolju, saj te antilope lahko zelo dolgo prežive brez vode. Vso potrebno vlago zaužijejo z rastlinsko hrano, ki jo jedo le ponoči, podnevi pa v glavnem živali spijo. Da bi redko antilopo rešili pred izumrtjem, je vlada Nigra, Prastara glasba »Naše pesmi pojo o času, vetru, stvarjenju sveta, kengurujih, gorah, srečanjih naših prednikov,« pravi Bakamana Yunupingu, vodja sedemčlanske glasbene skupine domorodcev z imenom Yot-hu Yindi, ki je s svojimi tisočletja starimi napevi in country glasbo pravkar na turneji po ZDA in Kanadi. Yothu Yindi (kar pomeni »mati in otrok«) meša električne kitare in bobne s tradicionalnimi inštrumenti, na primer »didgeridoojem«, lesenim rogom, ki so ga izvotlili termiti. Kot pravi Yunupingu, z ritmom in obnašanjem, značilnim za živali, izražajo dogodke v stvarjenju. Zveni pa čisto tako kot rock’n roll, četudi je ta glasba menda stara več kot 40.000 let. NOVI IMIDŽ— ANDREA 21 -letna Mariborčanka, Andrea Makoter, je doslej s svojimi nastopi na odrih uspela kot YU Madonna — s programom, ki spominja na svetovno pevko Madon-no. Ker se je Andrea Makoter v letih od 1985 s to vlogo Madonne in nastopanjem pred kamerami kot fotomodel že dovolj uveljavila, uvaja z letošnjim letom novi imidž: Andrea. Posnela je nekaj pesmi s slovenskim besedilom (Govorijo, da bo drugi prstan dal, Bodiva eno, Pozdrav iz Ljubljane), pred kratkim pa tudi v srbohrvaščini (Nočas je noč), in se torej pojavlja v povsem drugačni garderobi ter z dolgimi lasmi (kot je razvidno s fotografije). NAJSTAREJŠA ŽUŽELKA V Quebecu v Kanadi so našli fosil najstarejše žuželke na svetu, ki je živela pred 390 milijoni let. Novico je objavila britanska revija Science. Gre za prednika ži-valice, ki jo danes poznamo kot srebrno ribico. Sodeč po tej najdbi so se prve žuželke pojavile na našem planetu skoraj hkrati s prvimi rastlinami. Najstarejša žuželka na svetu, ki ji strokovnjaki pravijo »ga-pea«, je imela izbuljene oči, izrastka, verjetno za zaznavanje vonja in vibracij, in bila je ščeti-nasta. ZA MRZLE DNI Študenti kmetijske fakultete iz Osla so si izmislili, kako bi še oni prišli v Guinnessovo knjigo rekordov. Izkoristili so čas, ki ga morajo tako ali tako obvezno nameniti praktičnim kmečkim opravilom, in požagali drevesa, nasekali drva in jih lično zložili v velikanski kup, ki je prav imeniten na pogled. Skladovnica meri 12,19 metra v višino in bo v mrzli zimi okoličanom prišla zelo prav. Le potruditi se bodo morali, da bodo drva dobili dol. kjer se združuje večina preostalih živali, s sodelovanjem švicarske vlade in mednarodne organizacije za zaščito narave na severovzhodu Nigra določila velik rezervat. V njem je poseben del namenjen le mendeški antilopi in dostop vanj je prepovedan celo turistom. V sklopu tega rezervata so tudi arheološka najdišča, ki jih zdaj ropajo po mili volji. Avtohtono prebivalstvo teh predelov bodo zato poučili, naj preprečijo ropanje 40.000 let starih najdišč in hkrati poskrbijo, da bo mendeška antilopa živela v miru, na način, kot je vajena. Tako prazgodovinski ostanki kot antilope so njihova dediščina. Mislim, da je prava številka, pa vi? ATHENA NAJBOGATEJŠI OTROK NA SVETU Pred nekaj dnevi je v Argenti-mi umrla multimilijonarka Christina Onassis. Preiskovalci še vedno ne vedo, ali je vzrok smrti srčni infarkt ali pa prevelika količina použitih tablet. Ob postelji, v kateri je umrla, so namreč našli škatlo s tabletami, poleg tega pa je ta nesrečna in depresivna žena že večkrat poskušala narediti samomor. Dokler ne bodo znani rezultati obdukcije, mora ostati truplo v Argentini, potem pa ga bodo s posebnim letalom prepeljali v New York in od tam na grški otok Scorpios, kjer jo bodo položili v gorbnico ob očetu in bratu. Po smrti Christine Onassis je postala njena hčerka Athena najbogatejši otrok na svetu. Dekletce, ki se je rodilo 31. 1. 1985 v ameriški bolnišnici v Parizu, je edini otrok multimilijonarke. Rodila se je v njenem četrtem in obenem zadnjem zakonu s francoskim podjetnikom Thierryjeim Rousselom. Mala Athena je tako postala edini naslednik svojega deda, grškega mogotca Aristotela Onassisa. Premoženje, ki ga je podedovala, ocenjujejo na najmanj 6 milijard šilingov. Polovico svojega bogastva je namreč ladjar vložil v ustanovo, ki jo je postavil v spomin na svojega v letalski nesreči umrlega sina Aleksandra. To ustanovo je do-sedaj vodila Christina. Jedro bogastva Onassis sestoji iz flote 40 tankerjev in tovornih ladij, ki so združene v Springfield Shipping Company, ki ima pisarne v Lichtensteinu, Monacu in Parizu. Flota je moderna in konkurenčna. Christina Onassis, ki je dobivala letno približno 3 milijone šilingov rente, je zapustila svoji hčerki tudi številnene-premičnine, med katerimi so tudi grški otok Scorpios, veliko nakita in antičnega pohištva. (Kleine Zeitung) STRAN 12 VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 za vsakogar nekaj ZDRAVJE NADLEDVIČNI ŽLEZI — TOVARNA HORMONOV Žlezi kot kapici sedita na ledvicah. Bolnik, ki mu odpovesta nadledvični žlezi, umre za t. i. Addisonovo boleznijo. Obe sta sestavljeni iz skorje in sredice, izločata pa celo vrsto hormonov. Skorja vpliva na presnovo, sredica pa izloča adrenalin in noradre nalin. hormona, ki med drugim uravnavata krvni tlak. Močna čustva, kot sta jeza in strah, povzročijo, da sredica odda v kri več adrenalina. Zaradi tega srce pospešeno utripa, jetra pošiljajo več sladkorja v kri, v črevesa pride manj krvi in prebava se počasni. Mišice dobivajo več krvi in pospeši se izgorevanje krvnega sladkorja. Adrenalin torej telesu pomaga, da lažje obvlada nevarne strese. Skorja izloča hormone. Pod imenom kortizon je znanih 30 takšnih snovi. Uravnavajo količino soli v telesu, količino sladkorja v krvi in sodelujejo pri oblikovanju sekundarnih spolnih znakov S starostjo delovanje nadledvičnih žlez slabi. To spoznamo po tanjši koži, poveča se njena pigmentacija, nastajajo gube. Delovanje nadledvičnih žlez lahko obnovimo z zdravili, rastlinskimi in 'mineralnimi preparati. Zelo ugodno učinkujejo tudi terapije z magnetnim poljem, ozonska terapija in oskrba organizma z vsemi potrebnimi rudninami. Kemična zdravila je treba jemati previdno. V vsakem primeru pa je treba poskrbeti za dobro prekrvavitev žlez. MEDICINA Medvedek za zdravljenje Medvedek ima temna ušesa, šapice pa bel smrček. Prisrčen je, kot so lahko prisrčne le kosmate igračke njegove sorte. Toda Koff — A — Lot, tako se imenuje, ni igračka, temveč pomemben pripomoček pri zdravljenju bolnikov, ki okrevajo po operaciji prsnega koša ali trebušne votline. Po operaciji morajo bolniki pogosto kašljati, da bi tako preprečili nabiranje tekočine v pljučih, toda kašljanje je zelo boleče. Ameriški zdravnik Lawrence je opazil, da si pri kašljanju bolniki pritisnejo na šive odejo, ali blazino iz penaste gume, da bi ublažili bolečine. Skupaj z ženo je naredil medvedka, ki je trd in ima ploščat hrbet. Pacient si medvedka trdno pritisne ob zašito rano in tako prepreči, da bi se ta del premikal, ko zakašlja. Sedaj ga uporabljajo že v kakih sto bolnicah. Zaščitna sončna očala Prihodnje leto lahko pričakujemo na tržišču novo vrsto sončnih očal, katerih stekla bodo prevlečena z melaminom, zaščitnim pigmentom, ki v telesu nastopa kot naravna obramba pred ultravijoličnimi žarki. James Galas, predsednik podjetja Gal-Tech iz ZDA, je običajno lečo prevlekel s tanko plastjo melamina, za katero trdi, da zaščiti oči, saj vpije in odbije večino svetlobne frekvence, ki jo sonce oddaja, in ne zgolj ultravijolične žarke. Galas trdi, da bodo leče zlasti priporočljive za ljudi nad 40. letom starosti, saj po tej starosti organizem počasi izgublja melaminsko zaščito v očeh. Tovrstna očala bodo stala od 100 do 150 dolarjev, to pa je približno toliko, kot stanejo najboljše vrste očal. Galas je prepričan, da je ta postopek možno uporabiti tudi za zaščito avtomobilskih stekel. RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21 232. 1. Superstitious — Europe 2. Kissing a Fool — Georg Michael 3. Vrni se domov Helena — Magnet 4. Don’t worry, be happy — Bob McFerrin 5. Čiribiribela — Bijelo dugme Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21-232 je na Radiu Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18. do 19. NAŠA RISBA - MASAŽA BARVA LAHKO PRIKRIJE ALI POUDARI STOPAL Za to masažo ne potrebujemo nobene posebne šole, nobene opreme, le 15 minut časa na dan. Presenečeni bomo nad uspehom. Ta masaža ne sprošča samo stopal, ampak vse telo, ker so stopala z njim povezana prek več tisoč živčnih končičev. Za prijetnejšo in učinkovitejšo masažo je treba stopala najprej dobro obrisati, še bolje pa je, če jih namakamo v topli milnici. Stopalo položimo prek druge noge. Počutiti se moramo ugodno, zlasti pa moramo doseči vse dele stopala. Najprej drgnemo z roko, nato pa vzamemo malo olja in ga ogrejemo med dlanmi. Uporabimo lahko masažno olje ali vodico ali celo navadno rastlinsko jedilno olje. Stopalo namažemo od gležnja do konic prstov. Pazimo, da z oljem ne umažemo obleke ali preproge, pod stopalo pa položimo brisačo. Robove stopala in gleženj masiramo z majhnimi krožnim gibi z vrhovi prstov. Zgornjo stran stopala masiramo tako, da gremo s palcem po vdolbinah vzdolž kosti od prstov proti gležnju. Na peti najprej rišemo kroge z dlanmi, nato pa še s pestmi. S prstnimi členki večkrat rahlo udarjamo navzgor in navzdol po stopalu od prstov do pete. Ker so stopala ves dan stisnjena v čevljih, jih poskušamo čim bolj razširiti in raztegniti. Vsak prst obdelamo posebej od korena navzgor. Masažo ponovimo še na drugem stopalu. Nož za vsako rabo Švicarske vojaške nože sestavljajo ročno. Najimenitnejši model se imenuje swiss champ, ki tehta 185 gramov in ima 19 rezil in orodij, s katerimi je mogoče opravljati 29 različnih opravil. Ta vsestranski nož sestavljajo iz 63 posameznih delov. Sestavljanje je zapleten postopek, ki obsega 450 korakov (na sliki delavka iz Ibacha v Švici). Recept za vas SENDVIČ S CVRTJEM Potrebujemo: 100 g jetrne paštete, 3 jajčka, 2 žlici olja, zelen peteršilj, čebulo, sol, kruh. Priprava: Kruh narežite na rezine in jih popecite na vročem olju. Jajca razžvrkljajte, posolite in dodajte sesekljan peteršilj in zmes specite. Popečene kruhove rezine namažite z jetrno pašteto, obložite s cvrtjem in posujte z drobno sesekljano čebulo. Ponudite toplo s čajem ali drugo pijačo. VAŠ PRIPIS Barva mnogo stori: sobe lahko na videz poveča ali pomanjša. Lahko povzroči, da delujejo mrzlo ali toplo. Barva lahko tudi prikrije: uspe ji, da reči, ki jih nimamo tako radi ali ki nas motijo, tako spremeni, da jih komajda opazimo. V ta namen barve ni treba vselej nanašati s čopičem. Enak učinek dosežemo s tapetami in blagom. Zgled kaže, kako enostavno in lahko to uredimo. Z barvo poudarjene posebnosti prostora delujejo živahno in včasih celo dramatično. O tem, kaj je treba prikriti in kaj poudariti, odloča edino naš okus. S testom se preskusimo, ali smo nagnjeni bolj k poudarjanju ali pa k prikrivanju: primerjajmo sliki. Vselej gre za ista prostora in notranjščini. Spreminja se samo barva sten, stropa, tal ter okenskega okvira. Kaj odloča, ko hočemo določiti barvno sozvočje prostora? Najprej svetloba. Brez svetlobe ni nobenih barv. PISANA ODEJICA Če imamo doma veliko ostankov volne, lahko spletemo veselo odejico za otroka. Spletemo dva trakova, široka po 65 cm in dolga 170 cm. Kombiniramo barve in pletemo vzorce, kot nam narekuje domišljija. Pletemo kvadrate ali nepravilne ploskve. Ko spletemo oba dela odeje, ju sestavimo in sešijemo. Podložimo s kosom enobarvne flanele in obšije-mo s širokim enobarvnim trakom. SESTAVIL MARKO NAPAST FRANCOSK SKLADATELJ, KLA-SICIST ANONSA, INSERAT HLOD ZA PREDELAVO NA ŽAGI ORIGINALU IME RIMA 0 OSEBNI ZAIMEK NAJVEČJE JEZERO V INOOKTN! BOLEZEN-SKA IZGUBA SPOMINA VLAGA KMETIJSKI STROKOVNJAK NORVEŠKA FILMSKA IGRALKA (UV) NEKDANJI TURŠKI TLAČANI LESKOVAC VARNOSTNI SVET IZVRŠNI SVET VODNE ŽIVALI SPONA ORANJE, ZORANA ZEMLJA RIMSKO ŠTEVILO STO IT. FILOZOF MARKSIST OSNUTEK STAVBE ARABSKI KNEZ VZKLIK ŽIVČNI BOJNI STRUP JADRANSKI OTOK KOPALIŠČE V BELGIJI REKA V GR. PODZEMLJU VODITELJ VOLKOV V KNJIGI 0 DŽUNGLI KONICA ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA AVTOMOBILSKA OZNAKA BENETK GRŠKI BOG LJUBEZNI AMERICU PRISTAŠ ETATIZMA GLASBENA ŽALO-STINKA VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 STRAN 13 križem kražem po šotah POTREBUJETE NASVET IN NAČRT ZA GRADNJO ALI OPREMO NAJRAJE SE ... Najraje se ukvarjam z naravo. Zelo rada si ogledujem živali, ki jih vidim samo pod mikroskopom. Ko smo imeli naravoslovni dan. smo si prinesli iz mlake veliko živali. Tovarišica mi je pokazala, kako se ravna z mikroskopom in ogledala sem si različne planktone. Poleg narave pa me zelo zanima tudi astronomija. Pri zemljepisu smo se eno uro učili o vesolju, potem pa smo se začeli ukvarjati s planetom Zemljo. Raje bi se učila o drugih planetih. Zeto bi bila vesela, če hi prišel na šolo kakšen astronom. Zanj bi imela veliko vprašanj. Zeto rada gledam oddaje o vesolju. Nekega dne bi se rada ukvarjala z biologijo ali astronomijo. Najraje hi šla r Ameriko, kjer imajo veliko modernih naprav, s katerimi lahko veliko odkriješ ali vidiš. ANA ROSTAHER. 6. a Najraje pojem ali poslušam glasbo. Ko sem žalostna. si zapojem kakšno pesem. Ko slišim kakšno lepo pesem, želim takoj postati pevka. Doma se mi smejejo, ko jim povem kaj takega. KAROLINA SLANA. 6. a Najraje imam biologijo, kjer se učimo o rastlinah in živalih. Doma imamo veliko živali, ki jih sedaj natančneje spoznavam: psa. zajca, kokoši, purane, race. gosi. koze, prašiče, muce, teličke, peteline . . . Narava je zelo lepa, najbolj pa takrat, kadar je vse zeleno in živo. Rada jo spoznavam. NADA ROŽMAN. 6. a Učenci OŠ Franc Belšak Bučkovci PAPAGAJ To je nepridiprav, ki vedno je zdrav. Ko mene muči glavobol, dere se še bolj. Ga skregam grdo in natepem zelo, a njemu ni mar. če ga potopim v vodo. Norčuje se mi. ker mučim se z njim, pa ga raje pustim, da živcev ne izgubim. Andreja Vogrinčič. 8. h. OS CANKOVA Reka pripoveduje Sanjala sem. da -sem bila pri reki Muri. Začela mi je pripovedovati svojo zgodbo: »Pred mnogimi leti, ko sem. začela izvirali, je bilo vse lepo. Okrog mene so bili dišeči travniki, na vseh straneh pa so me obdajali bujni gozdovi. Dišali so po boru, smreki in akaciji. Tekla sem po tihi zeleni dolini in veselo poskakovala po svoji strugi. Moja pot je bila zmeraj vesela. Ljudje so se hodili kopat in umivat v mojo vodo. Tudi ribiči so vsak dan vztrajno lovili ribe. Da, takrat so bili zlati časi. Danes je to vse drugače. Vsak dan sem bolj žalostna. Vame priteče veliko umazanije in strupenih snovi. Ni več toliko rib kot nekoč! Nihče več ne skrbi zame, vsi me šamo onesnažujejo. Gozdovi so posekani, s travnikov so izginile rože! Zakaj? Večji del narave je onesnažen in zastrupljen.« Zaslišala sem zvonec budilke, ki me je prebudil iz sanj. Premišljevala sem, ali je to res, in spoznala, da škodujemo sami sebi, kajti: Brez vode ni življenja! KRISTINA HORVAT, 6. c, OŠ ŠTEFAN KUHAR BOJAN PUCONCI Moja pot v šolo Zjutraj zgodaj vstanem in se hitro oblečem, ker je moja pot v šolo dolga. Hodim čez travnike, pašnike in opazujem meglico na njih. Bela tančica pokriva travnik in tudi ceste. Na potki, po kateri grem, mrgoli mravelj. Malo se ustavim in podrezam mravljo z vejico. Pa se ne zmeni za moje početje. Mirno leze dalje in čez čas odloži tovor, da si odpočije. Medtem pogledam na uro. Saj je že sedem in petnajst mjnut! Hitro vstanem in odhitim na cesto. Tu se nadaljuje moja pot. Hitim z največjo naglico, ko predme skoči mačka. Zelo se prestrašim, še bolj pa sem presenečena, ko vidim, da ima ranjeno nogo. Stopim k bližnji hiši in vprašam, če je muca njihova. Pritrdijo mi. Zahvalijo se mi, da sem jo prinesla domov. Grem dalje in premišljujem o tem, kaj vse sem že danes doživela. Na ovinku čakam prijateljice. Ker jih dolgo ni, se sama odpravim dalje. Na križišču moram počakati, ker vozi mimo toliko avtomobilov, da jih še prešteti ne uspevam. Sedaj sem na glavni cesti. Zavarujem se s šalom, saj divjajo avtomobili sem ter tja kot za stavo. Pogledam nazaj in opazim, kako se dva skoraj zaletita. Na srečo se ne zgodi nič in pomirjena stečem po pločniku do križišča pri šoli. Tam me čakajo prijateljice. Pripovedujem jim o svojih doživetjih. Trdim, da bom napisala knjigo, vendar se mi smejejo. A moja pot v šolo je zanimiva. LIDIJA ERJAVEC, 6. d, OŠ 17. oktober BELTINCI Kako sem se poslovila od otroštva Kako pust dan je in prav tako pusta se mi zdi ta stavba, ki ji že od začetka pravimo stavba učenosti! Mar je mogoče, da že osmo leto prestopam prag te šole in vsakokrat. ko grem po stopnicah proti učilnici, me stisne pri srcu in si mislim: »Biti ali ne biti? Ali bo današnji dan srečen ali dan razočaranja?« Ne. saj ne more biti nič slabega, nepričakovanega, saj sem doma ob knjigi presedeta nekaj ur in še posebej sem pazila, da si nisem oblekla vijoličastega puloverja. ki mi prinaša nesrečo. Pred leti sem še dosti bolj brezskrbno hodila v šolo, pa čeprav sem kot majhna deklica komaj nesla na hrbtu nekaj kilogramov težko torbo. Seveda, v njej so bile tudi nepotrebne reči. Toda zame zelo pomembne, nepogrešljive. Dajale so mi občutek povezanosti z domom. Tako mi je bila najdražja čisto majhna gumijasta lutkica z dolgimi svetlimi lasmi. Pazila sem, da je sošolci ne bi našli, posebno Miha, ki se je večkrat norčeval: » To je za vrtec! Še vedno bi se rada igrala!« Kako živo se spomnim tistega dne pred leti. V razred sem prišla nekoliko po zvonenju. Zelo se mi je mudilo, in ker sem bila nepazljiva. sem se spotaknila ob sosolčevo nogo. Ta je zavpil: »Pazi neroda!!!« Meni pa je torba padla na tla. Iz nje se je vsula vsa tista meni tako pomembna »krama«. Sošolci. kot sošolci, so navalili na te reči in vpili: »Zmečimo vse v koš!!!« Solze so mi pritekle v oči šele takrat, ko sem zagledala na tleh poteptano svetlolaso lutko! Ko so sosolci opazili, kako me je njihovo dejanje prizadelo, je eden od njih dejal: »Oprosti, nismo vedeli. da te bo tako prizadelo!« Tudi ta dogodek je hi/ zame ena šola. Rekla sem si: »Od danes naprej bodo v torbi samo šolske potrebščine. Igrače me bodo čakale doma!« Mislim, da sem se tistega dne poslovila od svojega zgodnjega otroštva. Ksenja Miholič, 8.a. OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota Problem vam reši poceni in kakovostno, v kratkem roku in ob pomoči radiostezij- ALEKSANDER ŠMIDLEHNER dia samostojni projektant Murska Sobota Trstenjakova 18 a tel. (069) 22 275 SREČNO 1989^1 Cenjene stranke obveščamo, da barvamo avtomobile v peči po najsodobnejši italijanski tehnologiji. VSEM VOZNIKOM SREČNO IN USPEŠNO ’89! STAR PISARNIŠKI PAPIR - POMEMBNA SEKUNDARNA SUROVINA! Akcija Dinosa Murska Sobota od 1. do 30. decembra 1988. Informacije po tel. 21-153 ali 21-569. prof. Ivan Rihtarič Spomini na boje za Radgono 1918/1919 (Nadaljevanje iz prejšnje št.) PREDSTRAŽNI POLOŽAJ Predstraže so bde postavljene ob Urayevem mostu, v mestnem parku, ob-zahodni strani mesta, ob lesenem mostu čez Muro, na železniškem mostu ter na mestnem postajnem poveljstvu. S tem so bili vsi pomembnejši dohodi v mesto zaprti. NAPAD NA RADGONO Zaradi objektivnih razlogov je Micki preložil načrt napada na 4. februar 1919. Celotna skupina je v velikem snegu 4. 2. 1919 ob 2. uri zjutraj odšla proti Radgoni; tja je prispela ob 5,30. Ko so se približali železniški postaji, je dal Micki odstraniti tire in prerezati telefonske linije. Benedikt Zeilhofer je izvršil zadnji pregled kolodvorske straže tik pred napadom. Prvi napad je bil namreč prav na kolodvor; posadka je imela dva mrtva, med njima tudi četovodjo Frana Ajda, dva ranjena in ujeta. Glavno težišče napada je nosila straža na Urayevem mostu, ki ji je poveljeval štabni narednik Ferdinand Ošlag. To posadko so šele v zadnjem trenutku premestili na most. Tako je bil zaprt pomemben dohod v mesto. Nemci so jo napadli s premočjo in šestkrat naskočili, a so bili vsakokrat odbiti. Napadalec jo je obkolil z ljudmi, ki so med tem že delovali v mestu. Samo izredna hrabrost in spretno vodstvo sta rešila most. Orožniška postaja je bila v Taborski ulici, vzhodno od mesta. Kurir, ki je bil poslan, da uredi zvezo, je naletel na sovražnika ter v boju padel. Orožniki so napadalce odbili in ob 9. uri dobili pomoč iz vojašnice. Predstražo v mestnem parku, ki ji je poveljeval četovodja Ermane, so napadalci razbili. Mr-tve in ranjene so zavlekli v bližnje gospodarsko poslopje, kjer so jih pozneje našli. V Gornjo Radgono sta vodila dv,a mostna,, leseni in železniški. Nemci so ju hoteli osvojiti za vsako ceno, saj bi tako imeli odprto pot na desni breg Mure. Privedli so močne kolone ter še ob pomoči prebivalstva G. Radgone zavzeli most, obkolili posadko ter zajeli ali razkropili vojake. Takoj ji je bila poslana pomoč dvanajstih borcev k mostu. Naletela je na sovražnika in pri tem so bili trije borci ranjeni. Te so pozneje zavlekli v neki hlev, priče pa zatrjujejo. da so Nemci ostale ranjence in mrtve zmetali v Muro. Ta posadka je doživela podobno usodo kot straža V mestnem parku. OČIŠČEVALNA AKCIJA MESTA Rezultati borb so bili naslednji: Urayev most, postajno poveljstvo in mostovi na Muri so bili v sovražnikovih rokah. Postajno poveljstvo je bilo v središču mesta in je gledalo s svojo sprednjo stranjo na Glavni trg, z zadnjo pa na Gospejno ulico. Njen stalni stražni prostor je bil v pritličju Pistorjeve vojašnice. Posadki je poveljeval Oton Vreča. Napadalci so se zbrali in se pripravili za napad v sosednji hiši v Gospojni ulici. Nemci so mislili, da so v hiši le stražarji in so skozi okno vrgli ročno bombo. Takoj nato so tudi vdrli v hišo in naleteli na strojniško gnezdo, ki je bilo v veži vojašnice. Strojničar je bil težko ranjen in je obležal pred napadalci. Njegovo mesto je zasedel sam poročnik Vreča. Nasproti se mu je vrgel Nemec Johan Radik. Ranjeni strojničar je še pravočasno ubil Nemca in omogočil poročniku, da je nadaljeval z obstreljevanjem Glavnega trga. Napadalci so se umaknili v notranjost mesta. Obe strani sta imeli žrtve. OČIŠČEVALNA AKCIJA MESTA PO BOJIH Štab je odredil, da se začne prodiranje po Dolgi ulici (Lang-gasse) do mostu. Naleteli so na močno utrjenega napadalca v ^poslopju. Mestne hramlnice. vendar so tu ZASTAVO 126 P, nevozno, z rezervnimi deli za popravilo, in moped av-tomatic 3 prodam. Marjan Zadravec, Vučja vas 29. p. Križevci pri Ljutomeru. IN-1651^ JUGO 45 A, letnik november 1986, prodam. Franc Škof. Ključarovci 6 a, telefon po 15. uri: (069) 87 719. IN-16699 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, sadovnjakom, 1 ha njive in gozdom v Martinu na Muri (Med-žimurje). takoj vseljivo, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 81 708, vsak dan po 16. uri. IN-16700 OPEL REKORD, starejši letnik, prodam. Filovci 48. M-8602 MALE PUJSKE prodam. Murski Črnci 40. M-X603 FORD TA UN US 13(H) XL, ugodno prodam. Gornji Petrovci 83. telefon po 15. uri: 25 056. M-8606 TRAKTOR ZETOR 5011, 700 delovnih ur, spalnico, črno-beli in barvni televizor, prodam. Kobilje 9 a. v soboto in nedeljo. M-8607 DVE ZIMSKI GUMI (155 x 15), prodam. Telefon: 21 636. M-8608 ŠKODO 120 L ugodno prodam. Telefon: 24 367. M-8609 POSESTVO S HIŠO po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-8610 TELEVIZOR GORENJE, črno beli, star tri leta, prodam. Jože Kofjač, Petanjci 22. M-861 I Kupim MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI, ali RADENCIH kupim. Naslov v upravi lista M-8498 RABLJENE KROŽNE BRANE kupim. Naslov v upravi lista. M-8616 Zaposlitve PRIMERNO HONORARNO DELO IŠČEM. Informacije po telefonu: 23-687, po 15. uri. pa M-8597 DELG (šiviljsko), sprejmem na dom. Naslov v upravi lista. M-8504 ANSAMBEL IŠČE KITARISTA — VOKALISTA, za resno delo. Telefon: 22-082. M-8486 ZAČETNI ANSAMBEL išče basista z opremo. Resne ponudbe po telefonu: 77-026. M-8492 ŽENSKO ZA VARSTVO I4-mesečne hčerkice, iščemo. Dobro plačilo. Radenci, telefon: 73-093. M-.8437 ŽENSKO ZA ČIŠČENJE LOKALA ZAPOSLIMO. Cafe bar LIBERTAS, Lipovci. M-8544 Razno PRIKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 02283-2, izdane pri ABC Pomurka, H KS Gornja Radgona. Marija Karlo, Radvenci 20. GR-18657 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 26954-8, izdane pri H KS Pa-nonka Murska Sobota. Boris Banfi, Moščanci 5. M-8470 16. januarja 1989 ob 9. uri bodo v sobi 12 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, na ustni javni dražbi prodajali nepremičnine, vpisane v v!., št. 616 k. o. Krog, pare. štev. 444 — gozd, pare. št. 445 — njiva, pare. štev. 2800 — gospodarsko poslopje in njiva. Cenilna vrednost znaša 6,950.240. din? M —8475 PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Ernestu Abrahamu iz Šalovec ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Franc Kovač, Ša-lovci 158. M-8576 PREKLIC! Preklicujem veljavnost listka od prodaje mleka za oktober 1988 za vpis v hranilno knjižico št. 26195-8, izdano pri H KS Panonka M. Sobota. Marija Horvat, Gančani 64. M-8576 PREKLIC! Preklicujem veljavnost maturiietnega spričevala, izdanega na Gimnaziji Jusa Kramarja — splošna gimnazija, za šolsko leto 1977/1978. Brigita Anta-lič, Murska Sobota, Kopitarjeva 13. M-8591 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 18081-0, izdane pri H KS Panonka Murska Sobota. Ludvik Bohar, Černelavci, Gorička 78. M-8525 IZOLACIJO PRED VODO, izolacije ravnih streh, drenaže in hidroizolacijo vlažnih objektov brez izpodkopavanja — z vrtanjem in injiciranjem opravlja JANEZ HAK, 69223 Dobrovnik 244. M-8419 PREKLIC! Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala Poklicne gostinske šole Radenci, izdanega za šolsko leto 1982/1983. Slavko Šneider, Sodišinci 37. M-8547 ZAVRTITE SVOJE KOLO SREČE. Podarite sebi, kar si najbolj želite. Ob zanimivem in dinamičnem delu, združenim z občutkom za umetnost in lepoto, vaša sreča ni daleč. Vsak dan od 17. ure naprej po telefonu: (061) 268-058.-M-op VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988 STRAN 21 Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj odljudna, tuja se nam zdi. Tam. kjer Branko zdaj počivaš, ni svetlobe, ne luči, le vetrič okrog groba piha in sprašuje, le zakaj več te ni? N SPOMIN Zelo boleč spomin na 25. december, ko nas je nepričakovano zapustil dragi sin Branko Godina rz Moščanec Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov prerani, tihi dom. ŽALUJOČA MAMA IN OČE ZAHVALA V 76. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek ter tast Ivan Kum in iz Gradišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu in govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Oh ti, vinska trta. kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. Ljubil me bo sončni žarek, ki nad mano bo sijal, vetrič bo mi listje božal, ptiček pa bo pesmico mi pel. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapu stil dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Graj iz Lendave Ob boleči in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala tudi kolektivu Ine Nafta Lendava, Mercatorja Univerzala Lendava in postaji milice G. Petrovci ter . pevcem iz Bistrice za odpete žalostinke. Hvala govornikoma, predstavniku Zveze borcev tov. Korenu in predstavniku ZK in KS Lendava tov. Hojniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Lendava, 8. 12. 1988 ŽALUJOČI: žena Cecilija, sinova Stanko in Milan z družinama in drugo sorodstvo V SPOMIN Decembra se izteka boleče leto, odkar je prenehalo biti plemenito in dobro srce ljube mame in stare mame Sidonije Lazar iz Šulinec Ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok. praznina in lepi spomini nate. V naših srcih pa boš živela večno. Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem grobu. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Kako je dom naš lih in prazen, odkar v njeni naše mame ni. odšla je k večnemu počitku, zaprla mile je oči. V SPOMIN Zelo boleč je spomin na 26. december, ko minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, hčerka, stara mama in sestra Katarina Hozjan iz Gaberja 138 Hvala vsem, ki seje še spominjate, na njenem grobu prižigate sveče ali se je spomnite s šopki cvetja. VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše Ane Jablanovec iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v teh žalostnih dneh sočustvovali z nami. Hvala zdravnikom in osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so ji med njeno težko boleznijo lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, govornici KS Partizan, kolektivu ABC Pomurke — Mesna industrija M. Sobota, č. župnikoma in pevcema ter vsem, ki so ji s svojimi obiski med boleznijo vlivali upanje. Naj bo ta zahvala izraz naše globoke hvaležnosti za vse darovano cvetje ter za vsako toplo in sočutno besedo. VSI NJENI Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj tebe. oče. ni. V SPOMIN 20. decembra mineva žalostno leto, odkar je zaprl svoje trudne oči naš nikoli pozabljeni dragi mož, sin, oče in stari oče Štefan Balažič iz Odranec Odšel je tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja sama velika praznina, v našem domu in v srcih pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Z žalostjo v srcih tvoji najdražji: žena Cecilija, mama, sinova in hčerke z družinami, vnuki in vnukinje ZAHVALA 29. novembra 1988 nas je v 81. letu starosti po daljši bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Franc Sever iz Pečarovec nazadnje je živel v Černelavcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Pečarovec in Černelavec, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka za vso skrb in zdravljenje, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Mačkovci ter kolektivom ZGEP — Pomurski tisk, Potrošnika in Agromerkurja. Vsem še enkrat — iskrena hvala! VSI NJEGOVI V SPOMIN 26. decembra bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je veliko prezgodaj zapustil naš dragi Anton Weingerl iz M. Sobote Zelo te pogrešamo, ostali smo brez tebe — s spomini in bolečino v srcu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu! GLOBOKO ŽALUJOČI VSI TVOJI NAJDRAŽJI Janez, kjer ti spiš, tam ni trpljenja, ne bolečin. V naših srcih večno nas boli, da prenehalo je biti tvoje mlado srce. ZAHVALA V 38. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, mož, očka in brat Janez Malačič roj. v Bokračih 30 počiva na Dunaju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki ste nam v težkih.trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Dunaj, Bokrači, 6. decembra 1988 Žalujoči: mama, oče, žena Jolanka, hčerki Brigita in Anita, sestra Gizela z družino, botra Irena z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. N 68. letu starosti nas je prezgodaj in nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Marija Martinec roj. Cergulj iz Satahovec Prisrčno smo hvaležni ti za vse, kar storil si za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, nepozabni oče in stari oče Vladimir Bohar iz Kramarovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za sv. maše ali v druge namene ter drago pokojnico v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala sosedi Marjeti Serec, ki nam je v najtežjem trenutku stala ob strani, nas tolažila in nam nesebično pomagala, g. dekanu Poredošu, župnikoma Režonji in Vinkoviču za pogrebni obred, cerkvenim pevcem za lepo odpete žalostinke, govornikoma Stefanu in Moniki za besede slovesa ob odprtem grobu, kolektivu hotela Jelen iz Kranja, kolektivu Doma oskrbovancev iz Lu-kavec, društvu upokojencev ter gasilcem za pomoč pri pogrebni svečanosti. Vsem, ki z nami delite našo bol še enkrat — iskrena hvala! Satahovci, 2. decembra 1988 ŽALUJOČI: VSI NJENI Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, kakor koli, pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke, sočustvovali z nami ter dragega pokojnika pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se še g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu sektorju, godbi na pihala iz Avstrije, gasilskemu govorniku Jožetu Šadlu za poslovilne besede ter tov. Jožetu Gašperju iz M. Sobote. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Kramarovci, Linz, Traum, Sidney, Idrija, Koper, Serdica, Ženavlje, Šulinci, M. Sobota 13. decembra 1988 Žalujoči: žena Sidonija, sinovi Milan, Drago in Slavko z družinami, Vlado, Dušan, Zvonko, Boris in hčerka Dušica z družino ter drugo sorodstvo STRAN 22 VESTNIK, 22. DECEMBRA 1S88 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Julijana Sočič iz Vadarec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali vence, šopke in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS. ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA Prerano nas je zapustila naša draga Rozalija Vuk roj. Hanc iz Radenec Ob izgubi predrage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. ŽALUJOČI: vsi njeni iz Radenec, Trnja, Lendave, Mote, Kanade, Avstralije in Francije ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živela, nas je po krajši bolezni v 88. letu starosti nepričakovano zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Jolanda Doma upokojena učiteljica Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter delavcem SDK-ja M. Sobota in Lendava za izraženo sožalje ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Hvala G. župniku Režonji in dekanu Poredošu za slovo v Murski Soboti, pevcem iz Rakičana za odpete žalostinke ter g. župniku Bernadu za obred v Lendavi. Hvala prim. dr. Bedernjaku za večkratno zdravljenje in dr. Hauzerjevi za pomoč v zadnjih urah njenega življenja. Hvala govorniku,-predstavniku KS Partizan, tov. Drvariču za prisrčne poslovilne besede. ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Neža Kosednar iz Sotine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico z dobrimi spomini pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Justina in sin Rajmund z družinama, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Že leto dni te zemlja krije. r gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 19. decembra je minilo žalostno leto. odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož. ata in stari ata Ernest Krpic iz Prosečke vasi 11 Težko sprejemamo resnico, da te ni. Imeli smo te radi, zato te redno obiskujemo, ti pa molčiš, ne čutiš solza in ne vidiš naših potrtih src, vonj cvetja te ne prebudi. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je po krajši bolezni v 42. letu starosti zapustila draga sestra in teta Jožefa Pintarič iz Borejec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter drago pokojnico pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka za vso skrb in zdravljenje, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Sobote M. Sobota, tozd Obrtništvo in govorniku, tov. Evgenu Sapaču, za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči bratje in sestri z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata in strica Matije Slavica učitelja v pokoju najiskrenejša hvala vsem, ki ste mu v zadnjih dneh lajšali trpljenje, vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje ali v dobrodelne namene ter ga prišli od blizu in daleč tako številno pospremit na zadnji poti. Hvala govornikom, pevcem in g. kaplanu. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman le iščejo naše oči. zaman te išče naše srce. Srce ljubeče zdaj v grobu spi. nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 17. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas-je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče Jože Lipič iz Tešanovec Velika je praznina za teboj in tiha bolečina. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in s cvetjem krasite njegov prerani grob. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI V SPOMIN 18. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi soprog, oče in dedek Franc Franko iz Rovinja Hvala vsem, ki se ga še spominjate! ŽALUJOČA SOPROGA KATICA, SIN BEBI IN HČERKA PUPA Z DRUŽINO Oh nesrečna, prenesrečna cesta, kaj si storila, da ljubega sina, brata, strica, ujca r najlepših mladostnih letih od nas si ločila. V SPOMIN 22. decembra mineva leto grenke žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi sin Milan Novak iz Križevec Boleč in nepozaben je spomin nate in velika je bolečina v naših srcih, ki ne bo nikoli ozdravljena. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče. Žalujoči: mama, oče, brat Jože z družino, ter sestri Anica in Danica z družinami In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih. kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. saj veš, čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, do srca globin in do ljubezni njena moč ne seže. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ivana Poredoša tesarskega mojstra v pokoju ki nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: DOMAČI, SORODNIKI IN VSI, KI SO GA IMELI RADI Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Franc Marinič iz Stročje vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ali v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala družinam Vudrag, Horvat, Škrban in Mesarič, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, g. župniku za pogrebni obred ter predstavniku KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Alojzija, hčerka Slavica z možem, sin Stanko z ženo, vnukinja Stanka z možem, pravnuka Klavdija in Robi, brata z družinama in drugo sorodstvo VESTNIK, 22. DECEMBRA .1988 STRAN 23 v besedi in sliki Ob 22. decembru — dnevu oboroženih sil Podelili priznanja TO in ZRVS V Murski Soboti je bila skupna slavnostna seja Občinskega štaba TO in predsedstva OK ZRVS, posvečena 22. decembru — dnevu oboroženih sil. Na slovesnosti je o vlogi oboroženih sil in o sedanjem družbenopolitičnem trenutku v naši družbi govoril sekretar OK ZKS Murska Sobota Boris Štefanec. v kulturnem programu pa so sodelovali učenci OŠ Daneta Šumenjaka in SDEŠ iz Murske Sobote. Ob tej priložnosti so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja teritorialne obrambe in Zveze rezervnih vojaških starešin. Zlato plaketo Republiškega štaba TO Slovenije je prejel Ludvik Jonaš. Pohvale RSTO pa so dobili: Ladislav Lipič, Stefan Filipič, Milan Hašaj in Tibor Kuhar, vsi iz soboške občine. Enake pohvale so podelili tudi v ostalih treh pomurskih občinah, prejeli pa sojih: Franc Marko in Janko Kuzmič iz radgonske, Ladislav Palfi iz lendavske in Franc Kosi iz ljutomerske občine. Pohvalo za uspešno sodelovanje z oboroženimi silami je prejelo tudi Vodno gospodarstvo Mura iz Murske Sobote. Komandanta PŠTO Vlado Miloševič in OŠTO Murska Sobota Janez Bohar pa sta tudi podelila pohvalne listine zaslužnim posameznikom, enotam in štabom. Predsednik OK ZRVS Murska Sobota Koloman Rituper pa je podelil priznanja Rezervnih vojaških starešin. Zlato plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel Radioklub Murska Sobota, ki prihodnje leto praznuje 35-letnico delovanja. Zlato značko ZRVS Jugoslavije je dobil Edvard Miholič. Plaketo ZRVS Slovenije so prejeli: Alojz Kisilak, Filip Matko in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, pohvalno listino pa Ivan Gjerek. F. Maučec NOVOLETNI SEJEM TUDI V MURSKI SOBOTI - Na pločniku Titove ulice v središču Murske Sobote seje v ponedeljek začel novoletni sejem, ki ga organizirajo mestne krajevne skupnosti in podjetje Sobota. Odprt bo do 30. decembra, na njem pa bo možno kupiti razne keramične izdelke, spominke, izdelke suhe robe in drugo. Upajmo, da bo novoletni sejem, ki je prvič v pomurskem središču, uspel in da bo pritegnil številne prodajalce in kupce. M. Jerše, foto N. Juhnov. So se učenci prenaglili? Na Srednji kmetijski šoli Rakičan stavkajo! Ta novica seje kot strela z jasnega razširila pretekli četrtek. In kajpak smo začeli pozvedovati, kaj se dogaja. Najprej so povedali svoje nekateri učenci (želeli so ostati anonimni, ker se bojijo posledic), in sicer, da so se odločili za bojkot pouka zato, ker so zjutraj našli mrzle učilnice. In ob prihodu v šolo se jih je večina kaj hitro razšla. Potožili so nam tudi, da tudi prej z ogrevanjem večkrat ni bilo vse v redu — včasih prevroče, včasih premrzlo. In potem smo se pozanimali pri vodstvu šole, kaj se dogaja. Zvedeli smo, da so pred dobrim mesecem urediti novo kotlovnico, da je sistem ogrevanja torej še na preskusu, da so dan poprej opravili pregled in da je bilo vse v redu, v četrtek pa so naprave odpovedale. Vendar so uspeli okvaro kmalu odpraviti, tako da so okrog pol osmih v učilnicah že greli. Sicer pa so nameravali, preden bi bile dovolj tople, izvesti pohod, in ko bi se vrnili, bi lahko pouk nemoteno potekal. Učenci so se torej prenaglili. Kakor koli že, medtem so se dogovorili, da bodo dan, ko so bojkotirali pouk, nadomestili v soboto, 7. januarja. J. G. ----Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V M. SOBOTI Začele so se zimske težave Vse kaže, da nas bo letošnja zima nenehno presenečala. Zapade malo snega, ta se stopi in že imamo poledico, ki močno ogroža promet. V takih vremenskih razmerah je potrebno dodobra premisliti, s kakšno hitrostjo se vozimo, saj se vsaka, še tako majhna napaka maščuje. Minuli teden so bile hujše nesreče prav zaradi neprimerne hitrosti voznikov. NENADOMA PREČKAL CESTO 14. decembra seje zgodila prometna nezgoda na ulici Štefana Kovača v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Štefan Kuhar iz Veščice pri M. Soboti seje DAB-DAB-DAB-DAB-DAB Prva zasebna diskontna prodajalna alkoholnih in brezalkoholnih pijač! ŽIŽEK MARTIN, Cvetkova 42, MURSKA SOBOTA Po znatno nižjih cenah — vse pijače jugoslovanskih proizvajalcev! Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure ob sobotah od 7. do 12. ure peljal iz Černelavec proti M. Soboti. Pri skladišču Panonke je z njegove desne strani nenadoma prečkal cesto pešec Franc Zavec iz M. Sobote. Zaradi neprimerne hitrosti mu ni uspelo ustaviti, trčil je v pešca in ga hudo poškodoval. NA SNEGU GA JE ZANESLO 16. decembra seje zgodila prometna nezgoda v Apačah. Voznik osebnega avtomobila Drago Breznik iz Dragotinec se je peljal iz Trat proti Podgradu. Ko se je pripeljal v Apače do delovne or-ganizcije Lina, ga je zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi in poledeneli cesti zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem se Zasedanje skupščine občine Lendava TRGOVINA TUDI PO SLUŽBI MaBMMi Na zadnjem zasedanju skupščine občine Lendava so sprejeli več občinskih predpisov, med temi tudi odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti. Gre za neke vrste dopolnitve obrtne zakonodaje, ki je prepuščena v presojo občinam. Kot je znano, novi predpisi o obrti prinašajo veliko novosti oziroma dovoljujejo zasebnikom opravljanje vseh dejavnosti, razen nekaj tistih, ki so izrecno prepovedane. V lendavski občini so zdaj z odlokom še določili, katerih dejavnosti ni mogoče opravljati kot POSTRANSKI POKLIC. Te so: dejavnost z uporabo avtomatov in drugih visoko-produktivnih strojev; pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza; gostinstvo; avtoprevozništvo s tovornjakom nad 3 tone; pekarstvo; slaščičarstvo; prodaja na drobno. Ne glede na to določilo pa se prodaja na drobno, torej zasebna trgovina, lahko ustanovi tudi kot dopolnilna dejavnost — postranski poklic — v naseljih, kjer ta čas še ne posluje redna prodajalna, komisijsko trgovino pa je možno ustanoviti na celotnem območju. V lendavski občini so liberalne predpise o drobnem gospodarstvu naredili še bolj življenjske. Torej so omogočili, da lahko nekdo, ki je zaposlen, v popoldanskem času (v določenih krajih, na primer v Lendavskih Goricah, Mali Polani, Brezovici, Lakošu, Mostju, Banuti . ..) prodaja živila in druge predmete. Pričakovati je, da se bo v lendavski občini poslej trgovska dejavnost razmahnila; prej najbrž v krajih, kjer je smotrno ustanoviti trgovino za celodnevno poslovanje. V občini imajo zdaj tri zasebne prodajalne živil in drugega; nazadiue je zasebnik odprl trgovino v Črenšovcih. Š. Sobočan NOVO! Studio Janja, Cvetkova ulica 8, Murska Sobota. Silvestrovo pričakajte lepo urejene. Polepšamo vam nohte in jih po želji tudi podaljšamo. Informacije in naročila: tel. 21-425. je pripeljal voznik kolesa z motorjem Misija Milan iz Sp. Ščavnice s sopotnikom Zvonkom Misijo iz Sp. Ščavnice. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se voznik kolesa z motorjem in sopotnik hudo poškodovala. ZANESLO JO JE V JAREK 16. decembra seje zgodila prometna nezgoda v Lokavcih. Voznica osebnega avtomobila Vida Hojnik iz Križevec se je peljala iz Ljutomera proti Noršincem. Pred naseljem Lokavci je zapeljala z neprimerno hitrostjo, glede na poledenelo cestišče, v blagi desni ovinek. Zaneslo jo je v jarek, kjer je trčila v panj in se hudo poškodovala. TRČIL V KOMBI 16. decembra seje zgodila prometna nezgoda v Trimlinih. Voznik osebnega avtomobila Slavko Železnjak iz Benice se je peljal iz Lendave proti Petišovcem. V Trimlinih je v blagem desnem ovinku zapeljal na levi vozni pas, po katerem se je nasproti pripeljal voznik kombija Štefan Toth iz Doline. Nesreča se je zgodila zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti voznika Že-leznjaka. Škode je za 20 milijonov dinarjev. J. D. TRADICIONALNA PRIREDITEV ŠPORT IN GLASBA Marija Števanec in Rudi Kocmut športnika Pomurja 1988 — Športno društvo TIŠINA najboljši pomurski športni kolektiv v letu 1988. V soboški kinodvorani je bila tradicionalna prireditev ŠPORT IN GLASBA, ki sojo ob iztekajočem se letu skupno pripravili Občinski svet I zveze sindikatov, Telesnokulturna skupnost in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Slavnostni govornik je je bil prek-I murski rojak dr. Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki je posebej opozoril na vlo-i go, pomen in razmere telesne kulture v naši družbi. Na prireditvi, ki jo je popestril ansambel Magnet, so razglasili najboljše posameznike in ekipe v delavskih športnih igrah soboške občine, j podelili nagrade in plakete TKS Murska Sobota ter razglasili najboljše pomurske športnike, špor-| tnice in športne kolektive za leto 1988. V letošnjih delavskih športnih igrah soboške i občine je sodelovalo 227 ekip z nad tisoč udeleženci, ki so tekmovali v desetih disciplinah. Tudi tokrat so imeli največ uspeha zaposleni v soboški Muri, ki so postali skupni zmagovalec z 295 točkami pred IMP Panonijo, 257, DO Mesno industrijo, 255, DO Pomurskim tiskom, 193, in SGP Pomurje, 190 točk. Sodelovalo je 47 delovnih organizacij. Najboljši so prejeli pokale in i priznanja, soboška Mura pa še prehodni pokal v trajno last. Nagradi TKS Murska Sobota sta dobila: Sol-• sko športno društvo Enotnost na OŠ Beltinci in Marjan Žekš. Plakete TKS pa so prejeli: Anica Djodjevič, Anton Rihar, Anton Ružič, Danijel Kisilak, Janez Smodiš in Aeroklub Naša krila iz 1 Paračina. Po anketi Zavoda za časopisno in radijsko de-; javnost Murska Sobota — letos je bil jubilejni j 25. izbor športnikov Pomurja — je bilo za najboljši športni kolektiv izbrano Športno društvo v krajevni skupnosti Tišina za izjemne dosežke na ! tekmovalnem, rekreacijskem in organizacijskem področju. Drugo mesto je zasedel Namiznoteni-j ški klub Sobota za uspešen nastop članske ekipe v medrepubliški ligi, za organizacijsko delo in I skrb mladega naraščaja. Tretje mesto pa je pripadlo Atletskemu klubu Pomurje iz Murske So-i bote za organizacijsko delo ter dosežke v repu-i bliškem in državnem merilu. Za najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana , članica AK Pomurje iz Murske Sobote, Marija I Števanec iz Borejec — trikratna republiška prvakinja pri starejših mladinkah in dvakratna pri članicah ter članica državne reprezentance. Dru- go mesto je osvojila članica slovenske mladinske reprezentance in AK Pomurje, Manuela Pergar iz Murske Sobote, tretje pa članica Karate kluba Štefan Kovač Beltinci, Melita Balek iz Šalovec — republiška prvakinja. Irma Benko — direktorica in glavna urednica na ZČRD Murska Sobota podeljuje kristalno vazo Rudiju Kocmutu, najboljšemu športniku Pomurja 1988. Foto: N. Juhnov invalidov v Seulu, Rudi Kocmut iz Gornje Radgone, kjer je postavil nov svetovni rekord in os- ' vojil srebrno olimpijsko odličje. Drugo mesto je : zasedel član SD Koloman Flisar Tišina, Drago I Pertoci — zmagovalec republiške zlate puščice I in drugi na državnem članskem prvenstvu v stre- I Ijanju z zračno puško. Tretje mesto pa je pripad- i lo članu AMD Lendava, Arturju Horvatu — drugouvrščenemu na državnem prvenstvu v I spidveju. Najboljši so prejeli kristalne vaze in j praktična darila. Feri Maučec I DEDEK MRAZ PRIHAJA V izložbi Salona mode v Murski Soboti, kjer je bila modna revija oblačil Potrošnikovega tozda Izbira, je bil že v ponedeljek, ko je nastala naslovni čna fotografija. Prav zares pa bo med otroke na Trg zmage pomurskega središča s svojim spremstvom prišel v torek, 27. decembra ob 16.30. Potem se bo sprehodil do tretje soboške osemletke (osnovne šole Edvarda Kardelja), kjer bo v večnamenski dvorani osrednja.prireditev z obdaritvijo otrok in programom začela ob 17.00. V nedeljo, 25. tega zadnjega meseca v letu 1988, bodo v kinu Park ob 15.00 predvajali risanko Mišek. V ponedeljek, 26. decembra, bodo v Klubu mladih ob 10.00 začeli vrteti videorisanke, ob 16.00 pa bo Ura pravljic. Videorisanke in ura pravljic bodo v Klubu mladih tudi v sredo in četrtek, ko bodo (v sredo ob 17.00 in v četrtek ob 16.00) dopolnjene z ogledom Živih pesmic Milivoja M. Roša. Z njimi bo v Klubu mladih nastopil tudi v petek ob 16.00. To pa je tudi vse, kar so poleg ljubke skupine bar-bapap in barbamam ter drugih iz živopisne družine na Trgu zmage, kjer je tudi iglu — zaenkrat brez snega, pripravili v Murski Soboti, ki je predpraznično razsvetljena. V lendavski občini so za prednovoletno vzdušje v vrtcih in krajevnih skupnostih poskrbeli že v začetku tega tedna, ko je malčke obiskal čarodej, lutkarji iz Zalaegerzsega so pripravili Novoletni kolaž, lutkovna skupina iz Monoštra pa lutkovno igrico, ki bo jutri (v petek, 23. decembra) ob 9.30 in 11.00 na ogled v lendavski kinodvorani. V Turniški bo ob 8.00 na sporedu igrica Kraljevi smetanovi kolački za varovance vrtcev, ponovili pa jo bodo tudi za šolarje v telovadnici. V vaškem domu Kobilje si bodo omenjeno igrico otroci lahko ogledali v ponedeljek, 26. decembra, ob 16.00, v vaškem domu v Srednji Bistrici pa naslednji dan ob 8.00, ob 10.00 pa v telovadnici osnovne šole Odranci. Obdaritev otrok bo v Črenšovcih na ploščadi vrtca naslednji četrtek. Tudi v ljutomerski občini bo težišče prireditev šele čez nekaj dni. Tako se bo v sredo, 28. decembra, ob 17.00 na glavnem trgu v Ljutomeru začela enourna prireditev, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole Ivana Cankarja pred Blagovnico. V četrtek pa bo dedek Mraz na trgu ob 16.30 in se nato s svojim spremstvom odpravil v dom kulture, kjer bo ob 17.30 na ogled lutkovna igrica Zajček v samopostrežni trgovini, ki jo pripravljajo ljutomerski gimnazijci. Vrtec pa bo dedek s kučmo obiskal že v ponedeljek, ko so ob 1-5.00 vabljeni v goste tudi drugi ne le vrteški varovanci. Osrednja prireditev v radgonski občini bo za otroke v petek, 30. decem- bra, od 15. ure. Ob 16.00 pa bo v domu kulture igrica Volk in sedem kozličkov. Seveda pa bodo vsi prednovoletni dnevi v znamenju pričakovanja dedka Mraza tudi v vrtcih in posameznih krajevnih skupnostih. Brigita Bavčar Otroški noski so se zalepili na šipo, izložba Potrošnikovega salona Mode v Murski Soboti pa je bila premajhna za vse, ki so si želeli od blizu ogledati dedka Mraza. Tisti zadaj so videli le hrbte otrok in njihovih staršev, zato bi bilo pri tradicionalni modni reviji, če bo tudi naslednje leto, bolje, če bi dogajanje v izložbi spremljali nekoliko odmaknjeni in v večjem polkrogu ter se tako izognili nevarnosti pritiska na steklo. Kajti dedek Mraz je očitno zelo zanimiv, srečanja z njim bolj redka, pričakovanja otrok pa velika, bb Foto: N. Juhnov PŠTO Pomurja najboljši v Sloveniji Ob letošnjem 22. decembru — dnevu oboroženih sil je dobil visoko priznanje PŠTO Pomurja. Razglašen je bil namreč za najboljši pokrajinski štab TO v Sloveniji. PŠTO Pomurja je že predlani dobil zvezno priznanje — srednjo plaketo JLA, lani pa je bil med pokrajinskimi štabi v Sloveniji drugi. Po besedah komandanta PŠTO Vlada Miloševiča to priznanje ni samo rezultat dela štaba, ampak odraz stanja in prizadevanj vseh obrambnih dejavnikov ter dobrega sodelovanja. Pomembne rezultate pa so letos dosegli zlasti pri izvajanju strokovnega pouka. Več pozornosti so namenili pripravam starešin, vaje pa izvajali v težjih razmerah in ob večji obremenitvi starešin in obveznikov, s čimer so dosegli več ciljev. Skrajšali so namreč usposabljanje, intenzivirali pouk, obveznike postavili v takšne razmere, kot bi nastali ob uporabi enot ter povečali odgovornost starešin za izvedbo nalog. Pomemben premik pa je bil dosežen tudi pri bojnem streljanju, zlasti s skupno oborožitvijo. V streljanju s protioklepnim orožjem pa so prav tako dosegli odlične rezultate. Za najboljši OŠTO v Pomurju pa je bil razglašen ljutomerski. F. Maučec STRAN 24 VESTNIK, 22. DECEMBRA 1988