Po?4w!na pfaJa*B w sjotovSn!. fcCto. VI, sj. 283» y &!ublfaniv v torsk 21. oairsm^rs 1922, Sl. H CHro. NAPREJ Glasilo Socialistične stranke Jygoslavife« V bo| za socialno Liubijano. . Sest strank je stop;lo v Ljubljani v 01 Za občinsko upravo. Toda samo dve to .^držali programatična pota. in sicer : D:talistična stranka JDS (»Jutrovci«) Droletarska stranka SSJ. Vse druge re.i od narodnih socialistov do klerikal-v y 'J1 komunistov so kršile svoi program U Za mandate. Ljubljanski volilci se j^° torej pri teh volitvah delili v dva ta-b* ln sicer; v pristaše načelnosti, to ao^Jedeesarji« ki bodo volili »Jutrov-u.c, ln Da ročne in duševne delavce. SSin0 v°^i čisto proletarsko stranko l,rr; Druari tabor pa bo tvorila skupina *'m ni za Pr0^rarn- n ** za načel" ^ *• temveč edino za zmago. Mi vemo, ohi- L r. ^ši enkrat program, drugič tudi Jub ljudstvu ne bo izpoln i ciin •a zma«o tedaj lahko samo tisti ra-^ so s svojim delom že kie ooka-Če 'h- ^?2eio delavnemu ljudstvu dobro. ja,ni l. rec mo klerikalci. komun'sti, »Zar-jCa7<'..ln Zajedničarji s svo'im delom pobi .da z,ia;o zastopati ljudske koristi, nie^ cl°vek rad verjel. Ker Da doseda-Drizn a °men'enih strank ne moremo da . a * *. za liudstvu koristnega, ker vemo. v^bivši občinski svet vrgel lep stano-2aci*'S Dredl°g vseh strokovnih organi-Dom tako da še danes trp;mo isto in -ul! an’e. tudi n:h lepim programom ver: i.u^ajT1 v volilnem boiu ne moremo jWe:n? m. komu nai volilci potem ver-nai J-... M| Pravimo samim sebi! — Zato Usti k so ”m na'bliži'! Kaoita- cial-^tiAp'?al‘ste. nroletarci nrolatarce. So-stran ki očitajo, da je tudi kršila A' ^SKOSRK. Celje: svoj program, ker niso na listi samo organizirani člani stranke. To je navadna volilna mahnaciia, ker vsi tisti, ki nam to očitajo vedo. da smo odstopili upokojencem nekaj mest zato. ker se nobena stranka ni hotela zanje pobrigati. Ln ker zaslužijo sami tudi svoje zastopnike v občinskem svetu. Če ti niso organizirani, so krivi stari voditelji naše stranke, ker niso v pravem času vce,pl:ali ljudstvu Drave sociai'st:čne zavesti. Sicer so pa upokojenci tudi proletarci, ne kapitalisti in de-iavno ljudstvo ki bo jutri na isti stopnji, iim ie najbližje. Zato ni nečastno vzeti v svoie vrste tiste trpine. ki se hočejo bojevati v svoji starosti in v svoii bedi še v zadnjem trenutku proti sedanjemu rež;-mu. Zato nroletarci vaša bodočnost ie v vaših rokah — ne nasedajte komunistom, ki so pozabili na Zaloško cesto, niti klerikalcem. ki so se pri vsei pobožnosti v bo u za mandate zvezal' »brezverci« kakor so imenovali komuniste in socialiste — ne verujte niti narodn’m socialistom, ki so se udali staroliberalnemu režimu! Volite fste zastopnike, ki se ravna.:o do navodilih ortranizaciie ki zastopa čisti program. Sami sodelujte v tei organ‘zaciji, da se boste lahko prepričali, da zastopajo vaši zastopniki vaše koristi. Reš tev proletariata ie le v delu oroletarata samega! Zato. delavno ljudstvo, vrzi na dan volitev 3. decembra svo o krogli co v 3. skrinjico Delavno ljudstvo, sodelui. če hočeš boljših časov! Po^Javfe o taktu. nek sodr- F- U. kot odgovor na čla-»Hen? j v -56. številki »Napreja«. Avtor tike'* smo ^ v Poglavju javne Doli-tak0 .Za.dniem času zelo veliko grešli. - ' 013 ie postalo potrebno, da sprego- vorimo iasno na vse strani in brez ozirov. Tako je prav! Ni pa prav: I. da bi o »Zarjan’h« ničesar ne smeli pisati, dokler se nazivTaio tudi »socialiste«. To povdariam zaradi tega. ker imam Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uprav:ii.3t^o: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. mnogokrat neprijetno priliko slišati očitke raznih buržujev vpričo delavcev, da so bili izplačani stotisoči v bivši Bolniški blagajni za razne nagrade ravnateljem, članom nadzorstva in drugim med tem. ko so delavce bolnike mnogokrat prezrli, katerim niso plačali niti prevoza v ali iz bolnice: pri vsakem takem očitku pa na* sprotniki povdariajo. da ravnajo tako socialistični voditelji! 2. gospodje okrog »Zarje« so imeli res do trboveljskega kongresa glavno besedo v naši stranki v Sloveniji. (To ni znano samo meni. temveč tudi sodr. F. U.) in ravno oni so zakrivili ministeriahzem pod ero A. Kristana v vladi, ter pod ero Kocmurja v ljublianski občini, ki ie dal povod bratomornemu boju v proletarskih vrstah. Trboveljski kongres pa je napravil samopaševanju v Sloveniji za vedno konec: 3. radi odločnega nastopa mladinov na kongresu so gospodje okrog »Zarje«; radi progresivnega davka in upeljave reda v stranki grozili s konsekvencami ter jih še izvajajo z najgršimi. dostikrat dema-goškimi sredstvi. Tako so na primer, so razpošiljali okrožnice na uslužbence bivše Okrajne bolniške blagajne. s katerimi so jih poživljali, da nai počakalo na ukrepe glavnega odbora SSJ itd., istočasno so pa pošiljali svoje agente v Maribor ter tako skušali flanki-rati pokrajinsko vodstvo SSJ od dveh strani. Isto so hoteli z grdimi osebnimi na« padi na sodruge. ki so na odgovornih mestih v stranki doseči tudi v Zagorju. S tem ie postala pozicija za razdirače enotne organizacije trdnejša. Enotnemu nastopu celiske konference proti razdiračenr se moramo zahvaliti da nso razdirači z »Enakostjo« in »Zarjo« zmagali. (Od teh elementov pa ie bil sodr. Cobal tud? že okužen česar sodrug F. U. menda ne bo Toliko naj bo o tem povedano, dasi sodr. F. U. misli da se človek celo dobrih Skrinjice pri ljubljanskih občinskih volitvah. 2. 3» 4. Dr. Vidmar« šahist. Ravenska banka. (Praprotnik- Žerjav). KmetiŠki fond. ®dniška pragmatika itd. itd. itd. Dr. Perič, advokat. Zadružna gospodarska banka. Pollakovo človekoljubje! Razne nagrade in žegnani zvonovi. Vitezi rdečega križa na Zaloški cesti. Zveza gnilih kompromisov. Jože Ogrin, mizarski pomočnik. Stranka ročnega in duševnega delavstva ter upokojencev. Išči resnico — spoštuj svoj razum! | Dr. Ravnihar, advokat. Jadranska banka. 40 letno magistraiovanje z bankrotom! Velekapitalist Knez in narodno ^socialistični® program. Bratstvo lačnih in sitih! Pametni ljudje se bodo odločili za tr©tj© — SOClaJSsSižn® skrinjico. Jedi naveliča, če fth prinaša kuharica, ki nima smisla za okus. vsak dan na novo pogrete na mizo. Da bi bilo teh govoričenj že skoraj dovoli, o tem bi se jaz s sodr. F. U. skoraj strinjal, ako bi bil prepričan da so ljudje okrog »Zarje« boritelji za načelna vprašanja maksističnega socializma. ter da hočejo samo to. kar hočejo socialisti celega sveta, in da se borijo za stranko, ki bo zavzemala smer razrednega boja. Tega prepričanja pa nisem in biti ne morem, ker vidim, da so pri ljubljanskih občinskih volitvah napravili »Zarjani« pakt s klerikalci in neodvisneži (komunisti). v tej zvezi vodijo nesramen osebni boj proti socialistični stranki, ki se bori v smeri razrednega boja. To zadnje mi je dalo povod, pogrevati stare jedi. o katerih meni sodr. F. U., da se ne smejo pogrevati. Zlasti še ko sem si ogledal »Rdeči Prapor« št. 37 od 6. oktobra 1920. rubriko »Volilna gesla in programi strank na Slovenskem. (Radi pomanjkanja prostora ne moremo ponatisniti celega demagoškega članka). V tem članku navaja takratni program KSJ pod št. I. pod II. J DS. pod III. SKS. pod IV. SLS in pod V. JSDS — iste JSDS, ki jo danes predstavljajo»Zarjani«.Kdor si torej napade pod št IV. in V. prečita in o njih tudi razmišljuje. temu ne bo težko poiskati izraz, ki tem ali takim ljudem pripada. Ta mi bo tudi pritrdil, da je bil članek »Demagogija« še premalo oster ter da ni bil pogreta jed v očigled temu. da slovenski proletariat prerad pozabi na politično lopovščino, ki jo skušajo izvajati oni. ki sem iih v svojem članku imenoval. Sodrugu Cobalu pa nisem hotel v svojem članku nobene krivice napraviti, dasi se ž njim dostikrat ne strinjam, omeniti pa moram da mi je spodletel kol, s katerim sem tolkel po političnem lopovstvu. Sodr. čobala nisem hotel smrtno rani«, tako, kakor so delali z njim ljudje, ki so pisali »Rdeči Prapor« in ki pišejo danes »Delavske Novice«. Sodrug Čobal pa tem ljudem ni zameril, (ker je ostal pred celjsko konferenco ž njimi v pismenem stiku), najbrž tudi meni ne bo. ker ve. da nisem več tako mlad dečko, kakor me sodr. F. U. imenuje. Cisto neizkušen tudi nisem, da bi ne imel nobene pietete pred sivimi lasmi. To zadnje moram odločno zavračati, ker se mi baš v tem hoče podtikati naivnost in podcenjevati osebne časti starega sodruga. Jaz se nisem dotaknil sodr. Čobala kot predsednika Delavske zbornice ter ga kot takega oškrcnil. temveč sem se ga dotakni kot sodruga v stranki in to v svoji polemiki s komoromi-rajl. Pri tem pa nisem njemu prav nič slabega očital, očital sem le njegovim nekdanjim napadalcem, da bi se ž njim združili. če bi on le hotel. To se pač ni dalo drugače povedati, 'da bi bilo jasno tudi tistemu. ki ni študiral. — Sodrug F. U. nai bo potolažen s tem. da se je meni na trboveljskem strankinem zboru veliko hrnše eodilo. ko so lopnili po meni radi razlaganja zakonskega načrta za anti alkoholno propagando ki ie v naši stranki ravno-tako potrebna, kakor je bila uvedba progresivnega davka. Sodrug F. U. ima strah, da bodo zaradi našega pisarjenja — radi česar nas imenuje fanatike ideie — zbežali intelek-tualci iz stranke. Jaz in vsi tisti .ki so napravili Konec sistemu bogov na trboveljskem kongresu, tega stralu nimamo, ker se zavedamo da so v pošteno stranko vrata odprta le poštenim delavcem: nepoštenih pa v stranki, odkar smo pometli s korapromisarji, nimamo. Boi. ki se ie vršil in se še vrši. ie bil za naše slovenske razmere silno potreben, ne zan kam oa da je bil dostikrat neprijeten. Socialisti drugih in večjih narodov so take boje že zdavnaj preboleli, (glej Hanfeldski kongres nemških socialnih demokratov). mi pa se zdaj nahajamo v njih. Želeti bi bilo. da bi tudi mi Slovenci, da, tudi vsi Jugoslovani prišli kmalu do hain-feldskega kongresa, mislim seveda na kongres zedinjenia celokupnega socialističnega proletariata Jugoslavije. Takrat šele se bo spoštovanje med nami dvignilo, takrat bo tudi nehala osebna borba, delali bomo lahko za načelna vprašanja socializma. , Opomba ured.: Ta konec je zelo umesten! Takrat ko ne bo več treba razlagati. da je kapitalistično izkoriščanje tua v tem slučaiu kapitalistično, če ga zakriv človek, ki se imenuje socialista takrat ne bo več nikakih »osebnosti«, takrat bomo pobijali samo kapitalistične ideie. Takrat pridemo morebiti tudi do načelnih v°ra" šanj. Seveda ne moremo si kaj. da ne D pripomnil!, da ie za sedanjo dobo tudi čiščenje zelo načelno vprašanje. O prihodu Hrvaškega bloka v Belgrad. Belgrad stoji pod vtisom prihoda Hrvaškega bloka v parlament. Radičevi poslanci so zadovoljni, ker ni hrvaško ljudstvo n'č več za njihovo dosedanjo pasivno politiko. Vsem poslancem bodo namreč takoj izplačali vse zaostale dnevnice, tako da bo vsak poslanec prejel okoli pol milijona kron! Uskok Karlo Hausler je dobro vedel, kaj ie storil, ko ie zapustil Radiča, pa prišel v Belgrad! Prihod Hrvaškega'bloka je vzdramil Pašča in Pri-bičeviča. ki sta se začela posvetovati o nastalem položaju s svojimi pristaši, predvsem pa z Ljubo Jovanovičem agitatorjem za velikosrbski centralizem. Ta »sveta troiica« se je že domenila, kai bo treba napraviti s Hrvaškim blokom, da jim ne bo delal preglavic. Takoi menilo iz glas vati zakon o voini odškodnini h1>n.aJva«j neiše agitacijske zakone. Tedai bi izzva krizo, katera bi bila trajna, češ. da ne itf re vlada delovati z večino oa da ie tre preiti k voltvam. Sestavo volilne v< bi gotovo dobil g. Pašič kot zast°bnik n . močnejše stranke. V nie^ovo vlado pt seveda tudi Pribičevič. Prihod Hrvašk _ bloka potem sploh ne bi več prišel v štev. ker ne bi parlament nič več od ial. Volitve bi potem izvedla Paš c in r ^ bičevič. kadar bi se jima oač zahote • vseh belgra!skih političnih krogih ^ nrav resno o tem nainovejšem via triku. .... Italijanski nacionalisti za Črno goro. V Milanu se ie vršil te dni sestanek zi. ki ie poudarjal, da se mora c/ jtaj}je. osvoboditi zaradi sebe in za™7 x ostati V sovražnih rokah ne sme nam: 7at0 pa niti Lovčen niti Boka KotorskJ.fJJ svoJ »pro Montenegro« (za črno goro), na katerem so sodelovali vsi italijanski in inozemski nacionalistični odbori. Sestanek je sklicalo društvo »Adriatico nostro« (naš Jadran), in »Comitato Nacionale lta-liano per 1’ independenza del Montenegro« (Italijanski nacionalni odbor za neodvisnost Črne gore). Zan'mivo je. da so ministri Mussolino. Federzoni. Giuratti. De Stefani. Taon de Revel in drugi še vedno aktivni član teh dveh društev. Glavni referent je bil vseučiliški profesor Baldaz- mora Mussolinijeva vlada ^/.“alci so program proti Jugoslaviji. Mussolini^ poslali tozadevne brzojavke osebam in še nekaterim imperalisticn ne_ v Franciji Aneliii in Amerik'- . umnosti počeniaio laški naciona *sno tem ko vzdihuje ljudstvo v°? . »ava v težo davčnega vijaka in drvi neizogiben propad. Proglas sultana na indijske mohamedance. Iz Carigrada ie pobegnil na angleško nosita s seboj proglas na vse TmUS^a£a- V tem proglasu pravi sultan: Jaz sema lif 380 mil ionov muslimanov, a ang , , *„ naSe vei volno ladjo s svojim sinom Mehmedom Ertragulom in s šestimi člani štaba sultanove palače. Vojna ladja je odplula proti Malti, vendar se ne ve še nič gotovega o sultanovem novem bivališču. Sultan je izjavil, da se čuti varnega ood angleškim varstvom in da se ni odrekel prestolu. Pred svojim begom iz Carigrada je poslal v Indijo z angleškim spremstvom Seik-ul-Islama in bivšega ministra prosvete, ki + »Zarja« prinaša izvirno poročilo iz Belgrada, da je glavni odbor — menda jugoslovanskega kluba — zavrnil izključitev štirih »socialističnih« poslancev. — Kakor doznavarno, je to poroči- lo netočno. Resnica je menda le ta, da so nekateri komunistični veljaki zastavili ves svoj vpliv za to, da bodo izključeni poslanci sprejeti v Jugoslovanski (klerikalni) klub. Ker je pa stvar tako zelo zapletena, pa naše uredništvo za te vesti ne prevzame nikake odgovornosti. + Ogenj iz 30.5 cm možnarjev. »Zarja« je oddala salvo iz svojih »ta težkih«. Pričel se je volilni boj. Ne boj. mesarsko osebno klanje, kar dela cela gru-pica okoli »Zarje«. Radi sprejmemo tudi to vrsto volilnega boja, ker smo radovedni, kdo bo ložje zagovarjal svoja načela: ali Usti, ki jih ima, ali tisti, vlada želi oogaziti načela ge„ ker hoče vreči mene s prestola m&m cnijn tov — na ljubo francoskim mter . Toda vj muslimani v Indiji še vedno ^ znavate moio suveren teto kalila m ^ hovnega verskega poglavarja, zato vam ukazujem, da izpolnjujete mode povedi.« ki jih nima. Da bodo videli tega boja sodrugi, ki so še kaj upa11 s| poštenost in odkritost teh ljudi, n^rj§li pogledajo zadnjo »Zarjo«, pa bodo P.-o-do spoznanja. Tudi sodrugu F. U. P ročamo, da si jo ogleda, da si bo na nem, kaj je oseben boj in kdo ?a.plkj se cira. Mi vemo, da zmagujejo tisti, k bojujejo za načela, ne pa tisti, ki n gVOj trenotno razpoloženje napeljati na mlin. Pri celem streljanju opažam .n0 da vedno bolj pojema. Najbolj za ta. pri celi reči je dejstvo, da so raVPsti. Slovenski in nemški poslanci so se oddaljil; iz dvorane kakor hitro je prišlo a° glasovanja. Ravnotako so se odstranili Nekateri katoliški poslanci. M + Vatikanski krogi simpatizirajo z Mussolinijem, ker je podal zadovoljive izjave v vprašanju katolicizma. Vnov'č do-da sta se šovinizem in katolicizem ^ vedno razumela. + Angleška vlada ie vložila pri grški Protest proti smrtni obsodbi bivših 5rS"ih ministrov. Anelia pričakuje, da bo-isto storile tudi ostale evropske vlade, ministre so obsod:Ii na smrt zaradi Seskih Porazov v Mali Aziji. . + V južni Afr ki so prčela sodišča z ^Sevanjem smrtn h obsodb, katerih ie več sto. Tako so 17. t. m. obesili v Preto-r,jl dva rudarja, ki sta prepevala celo oot *|a morišče pesem »Rdeči zastavi«. Ru-“an"e so obsodili na smrt radi vstaje v fphanesburgu. | , MniiimiMiinMHi — miminiin i .. Dnevna vesti. . Preobrat v mišljenju. Zadnja »Zarja« Prinaša senzacionalno poročilo, da se ■.e S. dr. Jelenc na predavanju v Mestnem aomu izjavil proti smrtni kazni. Iz poro-.^° razvidno, da je bil g. doktor n aj za smrtno kazen. Kaj ga je na-^plo, da je svoj nazor menjal, ne vemo, za’ se nam pa, da imajo klerikalci svoje prste vmes. »Zarja«. Pogrešno se mi zdi ime H-?ta* ki ga izdaja meni nepoznani in iz-Orno informirani bivši ljubljanski župan Perič, zato jo bom za naprej pravil-"Vmenoval »Mrak« ali »Netopir«. Ne-*?p,r zna letati samo v mraku, pri solnc-svetlobi se pa neumno zaletava ob sako drevo. Gospoda doktorja, lastnika inf 0piria«, bi prav lahko pravočasno ‘Or mi ral njegov ožji prijatelj, bivši obč. svetovalec in solastnik »Netopirja« g. Kocmur, ki je leta 1917 pri obč. seji In-, Peliral takratnega župana dr. Tavčarji1 zaradi moie neopravičeno sistirane — 2,r°šnje za ohrt ter dobil odgovor ponedeljek 20. 'i m. ob 20. v »Unionu«. Dirigent: kapelnik dr. Josip Čerin. Spored: Ludvig Van Beethoven: Uvertura »Prometejeva stvarstva«, op. 43. Dr. Antoni Dvorak: Legende op. 59. št. 1.. p., 3., 4.; Risto Savin: Suita iz baleta »čajna punčika«. op. 26. I. Pri podzemskih boginjah. II. Svidence. III. Pozdrav čajnih punčik. Tempo di nuenetto. IV. Marcia. Dr. Johannes Brahms: »Simfonija št. 4«, e moli, op. 98. I. Allegro tropoo. II. An-dante moderato. III. Allegro giocoso. IV. Allegro energico e passionato. Centralizem, avtonomizem in samouprava se glasi naslov predavanja sodr. Zvonimira Bernota, ki se bo vršilo v četrtek 23. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje, ali daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina: sedež 3 Din — stojišče 1 Din. Klub esoerantistov v Ljubljani poziv-Iia vse svoie člane kakor tudi vse one. ki bi se želeli učiti teea velevažnega mednarodnega jezika, da se bo začel redni .Douk v petek, dne 24. t. m. ob 19.30 v učnih prostorih v Šelenburgovi ulici 6 II. nadstropie na levo. Pouk bo dvakrat v tednu: vsak torek in petek od 19.30 do 21. Mesečna pristo’bina znaša 5 Din. za dijake 2 Din. obiskovalci tečaja bodo me- li priliko uporabljati esoeranto v konverzaciji in dopisovanju s tu in inozemstvom ter pri čitanju bogate svetovne literature. Zato ne zamudite prilike — učite se svetovnega jezika! Informacijski krožek se snide danes v ponedeljek ob običajni uri v običajnih prostorih. Akademiki jugofašisti! Prejeli smo: Dne 14. t. m. ob 2. ponoči je pridrvelo mimo kavarne Izlakar v Judovski stezi, okoli 10 akademikov, ki so začeli brez povoda metati kamenje v okna te kavarne. Kamenje je letelo v notranje lokale. Natakarica je poklicala stražnika. Ta je malomarno odgovoril da je slišal zbi!a-nje, ter je šel počasi za njimi. Nezaslišano je, da tako malomarno vršijo svojo službo. Pri kaki malenkosti, bo storilcem takoj za petami, kadar bo pa sila, se bo pa umaknil. V tem momentu apeliram tudi na akademsko šolsko vodstvo, da pristriže tem ptičkom nekoliko peruti ter da to zadevo disciplinarno preiskati. Prevelika prostost je namreč akademikom v veliko škodo. — Čast pa našemu delavstvu, katero prekaša v obnašanju marsikaterega izobraženega visokošolca! Ljubljanski inval:di v opoziciji proti centrali Invalidske organizacije. Ugotavljamo, da se je v nedeljo 19. t. m. vršil £avčarju prirojenim1" zamahom roke pro- shod ljubljanskih invalidov pri Mraku, ti socialistom: »Ta je pa vaš«! — Go- Invalidi, ne z a d o voljn iz^ d an a s nj^i m^ cen- Sl>od doktor! Na to smešno agitacijo v ašem »Netopirju«, ki ne more o moji ■ Malenkosti nič drugega poročati kakor Par besed neresnice, mora javnost dobiti sern gotovo v vrsti naipoštenej-kandidatov. 2e sem napravil korak Cez meni vrženo vašo politično podra-Pano rokavico, ker pa je vaš »Netopir« =e vedno v skrbeh koliko »Boletovcev« da bo volilo njegovega gospodarja in Prerokuje da je gotovo, da se bodeta se- tralnim odborom invalidske organizacije so jasno in odločno povedali svoje mnenje. Natančno poročilo shoda objavimo, kakor hitro nam bo naš posebni poro-čevalec prinesel material. Pravilno sestavljena Cajna mešanica kakih označb tempov in nobenih dinamič-da veliko močnejši in žlahtnejši okus in nih znameni (orva slnvnnck-a i7rlnin t* vr* aromo, kakor enovrsten čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne mešanice v zavit- Iz strok, igfbanfa. Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek 21. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih, še* lenburgova ulica 6.'II. — Predsednik. V&stnik Svobode. Na II. izrednem občnem zboru S. D. J. Z. »Svoboda« Ljubljana, ki se je vršil 8. t. m. v posvetovalnici mestnega magi* strata.s e je izvolil sledeči odbor: za predsednika s Angelo Cerkvenik, za od* bornike ss. Ivo Hladnik, Josip Berdajs, Iv. Kocmur ml., Iv. Zorjan, Fanči Cer« kvenik in Maks Žagar; v nadzorstvo so bili izvoljeni ss. Zvonimir Bernot, Ivan Kralj in Franc Skobe. Na I. odborovi seji je bil določen za podpredsednika s. Ivo Hladnik, za tajnika s. Josip Berdajs in za blagajnika s. Ivan Kocmur ml. SPL. DEL. IZOBR. ZVEZA »SVOBO* DA« V SP. ŠIŠKI je iz tehničnih razlogov spremenila svoj tedenski urni red, tako-le: Ponedeljek: od pol 20.—21. telovad* ba članic v šišenski šoli, in od 20.—23. orkestralna vaja v Zadružnem domu. Torek: od 20.—23. plesna vaja v go* stilni g. Valjevca, in od 20.—23. drama* tična šola. Režišer dramatične šole lahko določi čas in kraj skušenj tudi drugod. Člani se pa morajo brezpogojno držati ure. Kdor trikrat izostane neupravičena od skušnje, se mu bo vzela uloga. Sreda: od pol 20,—21. telovadba na* raščaja v šišenski šoli. Čeirtek: od 19.— ? šahovska vaja. Opozarjamo udeležence šahovskega tur* nirja, da je samo še do 30. novembra čas, da izigrajo vse partije, drugače se jim bodo neizgrane partije računale za izgubljene (0 točk). Zadružni dom. Petek; od 20.—23. plesna vaja v go* stilni g. Valjevca, in od 20.—23. drama* tična šola v Zadružnem domu. Sobota: od pol 20.—21. telovadbas članov v šišenski šoli. Nedelja: od 14.—? šahovska vaja. Prosimo, da se sodrugi in sodružica točno ravnajo po urniku. — Odbor. = Vrednost denarja. V Curihu velja 100 mašili kron 2.15 švicarskih frankov. »Naprej« je Ust, ki vam podaja resnično sliko delavskega gibanja po svetu. Prinaša poI.Včne in znanstvene članke, statstike. onise krajev Itd. »Naprej« fa Hs t. ki širi zdravo social stično znanje med slovenskim delavstvom. Širite ga! Emil Adam’č: 16 jugoslovanskih na* rodnih pesmi II. del. Mešani zbori. Cena partituri 12 dinarjev. Vsako oomnoževa-nie prepovedano. Založila Zvezna knjigarna. natisnila Zvezna tiskarna. Ko je Iz* šel prvi zvezek te zanimive izdaje jugoslovanskih narodnih pesmi, v kateri ni ni* kih znamke »Buddha«, ki so priznano Zahtevajte navodila! |Ia Turk in Bole na magistratu itd., Vam najboljše in strokovnjaško preizkušene vnaprej izjavljam, da bi to ne bilo ta-*° velika senzacija, kakor jo pripravlja-te Vi za 3. december, ko bodo »uskokl« z »Judeži« — »hajduki« s »svetniki« — •angelci« pa s »hudiči« skupaj plesali. —> Bole. Ljubljana* n *• (X.) s»nfonfčni koncert muzike "rav&ke divizijske oblasti se bo vršil v Iz stranke. Odbor krajevne organizacije v Celju je na svoji seji 14. t. m. soglasno sklenil izključitev iz organizacije člana Antona Šterna, agenta v Celju, ker se ni držal § 3. in 4. člen c) strankinega pravilnika. * Odbor. nih znamenj (prva slovanska izdaja te vr* ste) so naša pevska društva zanjo pokazala dovoli zaniman a. Pravkar je izšel II. zvezek, ki prinaša narodne pesmi iz Srbije. Bosne. Medjimurja. Prekmurja, Dolenjske in Belokrajine. prirejene za mešani zbor. Dočim so moški zbori v I. delu nekoliko težii za izvajanje, so mešani zbori oo večini lahko izvedljivi tudi za šibkejše zbore. Močno značilna je že kar prva nesem »Pištu sojdje«. otožna bosan* ska »Široko polje«, dalje prelepa prek* murska »Po vodi olava«, živahni sta »Sem si vzela Jurja Brankoviča« in »Pojdem na Hrvatsko«, ki bodo obcnstvu zelo usra-jale. Črnomeljsko kolo spada na koncertni vzuored najlepših zborov. Prepričani smo. da se bo ta tudi v ličnem tisku izšla zb'rka jugoslovanskih narodnih pesmi razširila do vsej državi. Razpošl;a jo Zvezna knjigarna v Ljubljini, Marijin trs štev. 8. Ooerni Tbreti — »Jenufa«. Pravkar je izšel 2. zvezek zbirke opernih tekstov: »Jenufa« (Niena pastorka), opera iz moravskega kmetijskega življen a Po drami Gabrijele Pre?ssove ug!asbil Leoš Janaček, poslovenil F. G. — Cena 3 Din. — Kakor prvi zvezek te zbirke ki obsega Smetanovo komično opero »Tajnost«, bo gotovo tudi tekst te muzikalno :n vsebinsko velezan mive opere odličnega češkega skladatelja Leoša Janačka zelo dobrodošel vsem obiskovalcem našega opernega gledališča, da lažje sledi;o razvoiu igre. Libreti se dobivaio pri založnici »Zvezni tiskarni v Ljublani«, Woltova ulica. Razprodaialcem običajni popust. Li- breti so v razprodaji ort ; opernega gledališča in pri gledaliških ljeteriih za izredno nizko ceno 3 Din. __ nja? UTRINEK. A.: Kdo je najhu;ši nasprotnik 5i§Se- B.: Smeti. Odgovorni urednik : Anton PodbevSek. Izdajate'}: Zvonimir Bernot (v imenu pokf.o Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubem. FR. SVETEK: Zmaga a