List 25. 4 « Tečaj XLIX I naro ne I I » Izhajajo vsako edo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljan po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 ki V Ljubljani 24. junija 1891 Obseg : Krvava uš. Zelena. Razne reči. Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dopisi. Novicar Gospodarske stvari. oblčnih mladik, najrajše vodenih poganjkov na jablani so podobne drevesnemu raku a Take rane teri se, ako Krvava uš. ni hitre in izdatne pomo J po vsem drevesu razširi in je pokonča Na ta način je poginilo v Normandiji na Ta diarstvu kaj nevarni mrčes spada med listne yec nego desetih štirjaških miljah vse jabolčno drevj uši. neke Ako se ta uš med prsti stisne, zapaziti na njih p^av tako naredil ta mrčes tudi na Angleškem m temno-rdeče maroge, kakor po strjeni krvi, od tod ob Renu, v najnovejšem času posebno Virtemberškem njeno ime krvava uš Domovina krvave uši je severna Amerika velikansko škodo. od kod Drevesa, katerih se je krvava uš lotila, spoznati zatrosila uže proti koncu preteklega stoletja tudi je lahko se je v Evropo, in uže od daleč, in sicer po rakastih hobotah sicer najprej v Skočijo. Na Nemškem jo (^izrastkih) in po bolehni podobi poznajo uže 50 let, v Avstiiji pa tudi uže 20 let Ako natančno opazujemo hobote J zagledamo na Krvava uš je okolu dva milimet dolga ? medeno- spodnji strani mladik, da so čez in čez z belo, nekoliko rumene dostikrat tudi temnejše, skoro čisto rjave barve, zavišnjelo volno prevleče Najlaže se spoz kak bel , na tem idez volnat da ima na konci života ne 80 takih mestih naselj To je gotovo znamenje, da cele kolonije krvave uši. IZ voščenih nitek sestoječ sestoje iz nekrilatih, rdečih samic in vsakodobne zalege metlast izrastek Tako metlo, katera je lahko tri do štirikrat daljša od vsega života, imajo pa popolnoma Kakor hitro se krvava uš vgnezdi na sadnem vrtu dorasle uši, mlade je nimajo šansko hitro, M se krvava uš stra posebno pa v dr ? skoro je moremo več zatreti kakor sploh vse listne uši, in sicer tako Samica zaleže na jesen za lubad debla ali kake ve- debla 30 do 40 jajčec. , potem pa prihaja Zaradi tega treba največe pozornosti 5 da se zlo delka uže takoj v prvem pričetku zapazi ter takoj z vso jice, ali pa tudi v zemljo blizu mogočo silo izkuša zatreti Kar se pa tiče pokon Na g do jeseni pomlad se izvali iz njih prvi rod akih 14 do 20 dni drug, ali samice ne s po-katere se vse na enem čevanja krvave uši, sklenila je skupščina virtemberških vinarjev in sadjarjev v Šorndorfu dne 21. septembra močjo jajčec, ampak mestu z glavami v lubad zarijejo Ob začetku prebivajo mlade uši v metlastem izrastku svojih mater. Dostikrat se primeri. 1874. leta tako le porajajo žive mlade. , volnatem da odtrže eči ali manjši del izrastka ter ga z mladimi ušmi vred odnese daleč proč na drugo drevo, na katerem se Krvava uš se pokončava najizdatneje takoj od kraja s katerimi se nastale še prav majhne, Kakor hitro so pa hobote veter z ostrimi ščetmi mehke hobote dobro raztržejo uže pol ali pa cel meter dolge več. pomaga ščetanj nič marveč treba je vse take ušive vejice kar odrezati potem pričenjajo uši v rode samiči s samicami vred ploditi. Na jesen šele se in sežgati popolni krilati drevje vsa) Pa še po tem delu se mora poškodovano kakor vsakih štirinajst dni dobro pregledati J vsa mrčesi posušena lubad ostrgati vse rane pazljivo Krvava uš živi ob soku jabolčnega drevj zato se vrhu tega pa še vse drevo z apnom pobeliti zamazati Belež va 9 zarije tudi, kakor smo uže zgoraj omenili, v lubad ja ruje drevo novih mrčesnih naselitev 191 Da 86 krvave y • usi > se izvale na spomlad v zemlji, sadijo zeleno blizu vodüjakov , da imajo vodo takoj ne morejo spraviti na drevje J naj se ovijo vsa debla s pri roki. pokatramanimi obvezami, kakeršne uspešno rabijo tudi zeleno ob enem moreš saditi na gredo tudi sa proti gosenicam. Izkušnje uče ? da se še drugače lahko lato, katera je už porabljena dotle, kadar zelena pc uničijo krvave uši, katere so se jeseni v zemljo zarile, trebuje ves prostor. Po leti zeleno večkrat okoplji, ob in sicer tako le : Zemlja se prekoplje za en cel meter deževnem vremenu jo zalivaj z gnojnico, in kadar so se okoli debla ter dobro z živim apnom pomeša. naredile precej debele gomolje, tedaj jim potrgaj nekaj gorenjih korenin. Zadnje delo opraviš, ako s prsti od- milnico, lugom, katramovo vodo, v kateri se je kuhal tobak ali pa kačje grozdje (solanum nigrum). okoli rastline površno zcinljo ter z roko potrgaš grebeš * sicer dobro škropiti, pa ne popolnoma uspešno. Na An- vrhne koreoine, le glej, da iz zemlje ne izpuliš rastline, gleškem se je pokazalo, da tudi pomaga, ako se lubad Proti koncu meseca oktobra ali ob začetku meseca no-namaže s terpentinom. Najboljše sredstvo je pa to, da vembra poruj zeleno, potrgaj ji vse drobne korenine in Tako se vsa ušiva mesta na deblu dobro namažejo s petro- tudi liste le razen štirih do petih srčnih listov ne lejem J ravno tako tudi debele veje, vse manjše bolne osnaženo veje pa odrežejo in sežgo. sh med pesek v klet J bodi toliko gorka, da ne zmrzuje v njej. a. Razne v reci. Nobena druga zelenjadna rastlina ne zahteva toliko vlage, kolikor zelena; koder je manka, ostanejo gomolje je apno majhne in pohabljene. Najvlažnejši prostor na vrtu ugaja zavrimo in dodenimo mu Kako travo zatreti po tlaku in potih. Belež, to v vodi raztopljeno, s kakeršnim belimo stene, ko se kuha, tolika stolčenega zeleni, ako ga le dovolj zrahljamo in pognojimo. Rahljanje, žvepla 5 kolikor se ga raztopi to tekočino polijmo s gnojenje in škropljenje so torej glavni pogoji uspešnemu travo poraščeni tlak ali pot. Tudi voda, v kateri je ve pridelovanju zelene Zeleno se- liko železnega vitrijola topi ima neki dober ob uspeh J ali pa rudninske kisline, ki so onesnažene in jih za- jemo četku februvarija na ceno dobimo. Nikar pa ne izkopavajmo trave, kajti v meseca zrahljana tla se le še bolj travno seme zaseje gorko leho, Kompostne kupe je prav primerno z bučami po ako je pa ni saditi. S tem mamo, plitev bojček, pa v zakriješ pogled na sicer nelep kup, enem pa pridelaš zelo velike, mesnate in nežne plodo ob za- Ako še saki buči pristaviš oiiodo z vodo, iz katere rega jemo s kate- pokri-steklom üaplj voda potem pridelaš velikanske zategadelj, da moremo vlago ravnati. Seme vzkališele čez neprenehoma buče. * Osipauje špargljev po rezatvi. Običajno nimajo vrtnarji nobene skrbi več za šparglje po rezatvi, kar je pa popolnoma napačno. Tudi potlej moraš špargeljnjak pleti in ga vsaj enkrat osuti. * Razmnožitev bele povodne rože (nvmphea alba). nekaj tednov. Vzemi eno ali dve zrni semena te rože, zavij ga v precej osvalek ilovičen in potopi to meseca maja na Kadar so ras- debel tlinice nare- kakem bolj plitvem kraji v vodo. Uspeh bode viden uže dile četrti list, prvo leto. presadi jih na gorki lehi na z najboljšim uspehom v gnojenje ozelenelim Gnojnica rabi, a vedno močno z vodo razredčena rastlinam Podoba drugo mesto ) gnojnico naj se poliva ob deževnem ali vsaj ob v zaboji, presadi jih v drug tak akojihpaimaš lačnem vremenu. Zelo mokro z zaboj. Sejalni zaboj treba polivati z manj ali čisto mlj I ali s snegom odeto razredčeno gnojnico. moraš seveda imeti na gorkem, na pr. na izbenem oknu. če gnojimo z gnoj m rastlinam, treba da stoj Tako delaj, ako hočeš imeti zgodnjo zeleno. z vodo zredčena, najmanj en dan, da se dobro pre Na prostem moreš zeleno sejati, kadar sneg izkopni kuha, ker drugače posmodi rastline. in se zemlja odtaja. Na prostem sej zeleno prav plitvo, poteptaj posejano gredo z deščico in jo pridno škropi ob suhem vremenu. Ob začetku maja sadi zeleno na grede po 40 % narazen v vrste, ki so tudi po toliko široke. Navadno * (jnojnica nam rabi kaj dobro za odpravljanje mahu > lišaja, mrčesov in njih zalege po sadnem drevji, ako namažemo ž njo drevje spomladi. 95 Podnčnc f^tvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. « Nabral Fr. Jaroslav. petroleja. Iq čez leto doij so odkrili v Zaveznih državah čez 2000 studencev. Kdor je na srečnem mestu kopati začel, postal je čez noč bogat človek. Mnogim je iz Sveče ? olje (Dalje.) 227. petrolej, plin in električna luč. zemlje vrelo toliko bogastvo, da niso znali, kaj bi ž njim počeli. Niso mogli dosta potov pripraviti toliko posode, kolikor je iz zemlje petroleja privrelo, tako da so ljudje pri svojih studencih obupno vili roke, ker jim je petro- Kako imenitna je bila nekdaj sveča na kmetih! lej na stran tekel. Petrolej je obsul pojedine kraje s Lojene sveče je umna gospodinja sama prirejala za družino in kuhinjo, svečarji pa so jih napravljali na debelo za trgovino. Da ni prijetno pri lojenej sveči delati, tati, pisati itd., to sploh znamo. « Leta 1832 so uvedli stearinske sveče, kakor smo že slišali. Prve steaiinske sveče je vlival neki Milly v Parizu, zato imajo ime francoskega kralja Karola X. Ko je kralj izgubil 1830> e tudi začel misliti, kako si silnim bogastvom. Kjer so zadeli na močne studence, v kratkem času 80 nastala ondi prelepa mesta. Za od- vajanje petroleja so polagali cevi po bregovih, po dolinah, čez iieke vse do morja. Železniške proge so se pokazale po tistih krajih in jih prepregle kot paj Milly sveče. Ta Milly je bil dvornik čevina. Nešteti brodovi so začeli prevažati zgolj petrolej v Evropo. Za čiščenje petroleja so ustrojili na tisoče tvornic, kjer so ljudje dobivali lepega zaslužka. In tako leta v julijskej re Millv svojo službo uciji svoj prestol gubil je petrolej na vse strani v • • I siril bogastvo in blagostanje. in potem 7 bode na drug način kruh služil. Utemeljil je v Parizu malo tvornico stearinskih četka zelo drage mesto voščenih i in eč. teh sveč dosta povesti trgovskega življenja ni primera, kateri se mogel s tem primerjati. Surov petrolej, kakeršen prihaja iz zemlje, zelen- žgsli so jih samo v bogatih hišah kasto je ali temnorumene boje. Petrolej je zmešan od No s časom je postalo izdelovanje deset raznih vrst olja. Pojedina ta olja lahko hlape jše, tako da ie stearinska sveča druga težje. Lahko izhlapiva olja se tudi lahko unemo. eč Te sveče so bile s po ) kmalu izrinila ne samo voščene sveče iz bogatih hiš, manj Dogajalo se je v Ameriki, da se je studenec unel olje temveč lojene iz manj imovitih hiš. Stearinska sveča je teklo naprej, pa je vedno dalje gorelo, in je dosta ima ime po stearinovej kislini, od katere se napravlja; potov ogenj cele kraje opustošil. Radi tega ne more in v loju namreč nahajamo dve mastni kislini : stearinovo ^^ sme se petrolej koj v trgovino pošiljati, ko iz zemlje in oljeno kislino. Dober gospodar ali dobra gospodinja gleda na to, katera luč je cenejša, in potem se ravna. Sveče so bile predrage za kmeta, sveča je gorela v kmetskej hiši v posebnih časih. privre J mora se popreje prečistiti, da se odstrane ona lahKo upaljiva olja; Petrolej se mora rafinovati. Pred dobrimi 200 leti je zasledil angleški kemik Clayton, da s premoga, kedar se v zaprtej posodi vrže Ko so jeli opuščati treske, rabili so na ogenj hlapi, poseben plin, kateri se more užgati, in ljudje razna olja za luč. Toda vse te razne luči je spod- potem lepo sveti. Ali upotrebljati je začel ta plin petrolej, ki je tudi najcenejši, Anglež Murdoch pred 100 leti, no odziva ni našel. v se rinil kajti v novejšem času Je- kila petroleja daje toliko luči, kolikor kili dini ženijalni Watt je bil tako bistroumen, da je po repsa, voska ali loja, ali 3 kile stearina, in kila petro- tegnil z Murdochom in si dal po njem razsvetliti svojo tvorüico v mestu Soho blizu Birminghama. V Francoskej smeru kakor Murdoch v An- leja stane samo do 24 kr. Da je petrolej olje, katero se v zemlji nahaja, to je Lebon delal v istem dobro znamo vsi. Vele, da so že v starem veku vedeli leškej, ali še s slabejšim uspehom. Ljudje nikakor niso za petrolej. ali nobeden D1 mogel služiti za luč. Se pomislil na to. da on mogli uvideti važnosti tega plina. Bolje je uspeval Nemec trideset let je temu, odkar Winsor. On je utemeljil v Angleškej delniško društvo. je začel petrolej iz hiš porivati sveče in olje, in danes katero je imelo uvesti plin ) in obečal je svojim delni ga žgo v najzabitejšej gorskej vasi. Najglasovitejši stu- čarjem neizmeren uspeh. Za vsakih vloženih oOO to- decci petroleja so v Ameriki. Petrolej je bil v Ameriki larjev obečal najmanje 10.000 letnega dobička. Cesar od davna poznat. m(išnji domačini Še kopali pred odkritjem Amerike so ta- Murdoch in Lebon nista mogla izvesti s solidnim delom. studence in iz njih zajemali dosegel je Winsor s svojimi obeti. Ljudje so mu vero- petrolej. ki so ga rabili za zdravilo. Tudi pozneje so vali ) nanosili dosta denarja, ali Winsorovo podjetje ni pojedini potniki nahajali in popisavali razne studence uspevalo, in denar je bil izgubljen. Winsor pa ni iz petroleja v severnej Ameriki, ali okoristiti se z njim gubil glave, zopet je nabral denarja J ali zopet mu je nobeden ni znal. Še 1859. je postalo važno za tr- spodletelo vse. Poglaviti vzrok njegovim neuspehom je govino s petrolejem. Tega leta so zaaeli v severnej bil ta, da s početka ni znal plina oč.istiti raznih škod- Ameriki v državi Pensilvaniji na bogat studenec pe- Ijivih primesin. No z neumornim nastojanjem se mu je troleja, iz katerega je s početka privrelo na dan po slednjič sponeslo odpraviti tudi te zapreke, tako da je 2000, a pozneje po 4000 litrov petroleja. To je spravilo naposled po toliRih izgubah, po tolikem trudu njegova po koncu podjetne Američane, in vse je začelo iskati družba imela 1825. 1. že nekaj tvornic v Londonu. 106 Po tem uspehu v Aogleškei je šel Wiusor na glede političnih vprašanj, ter da bode izvrševala ves program ki Francosko, ali tu ni dosegel svojega namena. Nekaj let pozneje je odredil Ljudevit XVIII., da se v Parizu uvede voru. On pripoznava z zadovoljnostjo , da se zmerne bil natančno označen v prestolnem go plin ? in odslej se je začel plin širiti po Francoskej. stranke tudi v resnici trudijo držati se tega programa severnej Ameriki se je začel plin širiti dosta zgodaj. Najbolj Nemškej so ga tudi kmalu uvedli, zlasti v Berolinu tudi le ga pa veseli da se je odločila za ta program katera se je toliko in v Lipskem. Tudi v Ljubljani imamo 30 let. plin zdrževala javnega dobrih delovanja. Izvrstne moči te velike stranke v vsaki stroki so vladi posebno dobro došle in bodo prav izdatno pri- Na Pariškej razstavi 1878. 1. so razvetlili več javnih pomogle, da se povoljno rešijo važne reforme v narodno trgov in tudi jedno ulico z električno lučjo. Ta poskus gospodarskem pogledu. — pokazal, da je elektrika krasna luč. Ker se svet začel jako zanimati za tako novo vetlja zato se je v kratkem času na tem polju čudovito napredovalo To Kdo bi ne verjel, da so te besede ministerskega predsednika napravile najboljši vtis na nemško-libaralai baj etilo nam hoče preje ali sleje presfnati temo strani ? v posledicah pa » ki jih bodo imele te besede katero so do sedaj zavite nase noči pri svečah, svetilkah in plinu. Ljudje gredo res z orjaškimi koraki pri konservativcih, povedali bodemo najbrže našim či vsak dan se izmišljajo ova sredstva, kaRo električna luč laglje in cenejše proizvajati 7 mestih so že gledališča z elektriko vetij naprej, se hoče mnogih i. Tudi tateljem v kratkem in morebiti še prej mislilo doslej. nego se je Glasilo nemško-iiberalne stranke ^Neue Fr. Pr. u pri nas v Ljublj so nastoiali nekaterniki da se pravi v svojem uvodnem članku, da vzprejme levici brez Taaffe, ponuja grof ta luč uvedla v novo gledališče ali niso prodrl Prej čudili J da 8 ali sleje pride čas, ko se bodo naši potomci o mi, njihovi predniki, polovico svojih dnij pomislekov oljično vejico, katero jej ker je prepričana o Taaffejevi odkritosrčnosti, ter kon-statuje na konci članka faktum, da so prišli Nemci spet do vlade. v ali temi prebili. Seveda solnca ne bodo nadomestili znanost obeča orožj uspesnejše kakor do sedaj s katerim se boriti s temno bode nočjo premeniti v beli dan. Elektrika ima neizmerno moči in jo pri- Drugi poluradni listi, ki so do zadnjega hipa kalili veselje zgoraj omenjeni stranki, ne ugovarjajo več Med njih taki pisavi levičarskih organov, brati očitno, da je med Nemci in Poljaki nastalo vrstami je spet hodnost, mi stojimo še na pragu nove dobe člove- ono razmerje, kakeršno je bilo pred letom 1879. Pra škega p to novi, vek elektrike lapredka. Vek velikih prostorih, kjer živi ali dela velika množina ljudij, nima nobena luč onih prednostij, ki jih ima elektrika. Vsaka druga luč greje in kvari zrak, jedino električna luč vijo sicer, da se udeleže zveze lahko tudi druge stranke, pristavljajo pa, novi zavezniki. da bi morale plesati, kakor bodo godli Položaj torej je tak J kakeršnega smo naslikali ne menja in ne greje zraka. Kdor je zgoraj, in nanj se bodemo morali ozirati tudi Slovenci. videl, kako pri slabej luči morajo delavci v globokih ? Bližnja bodočnost naša ne obeta ničesar dobrega. Oči rudnikih delati, kako jih duši dim od oljenic, kako jim tati nečemo in tudi ne moremo našim dosedanjim za- kvari pluča, mora si zaželeti. da tudi v te prostore stopnikom ničesar, saj smo prepričani, da bi radi več pride električna luč, in ni dvojbe, da se bode v mnogih rudnikih to tudi storilo preje ali sleje. Kjer se morajo ; tam ne more nobena druga luč celega prostora tako jednako in čisto razsvetliti, kakor električna luč. dosegli, nego so, ako bi sploh mogli. Obljube so bile zapeljive. Da so oni vedeli, kakor vedo danes, da bo nujna dela na odprtih krajih tudi po noči delati delal grof Taalfe tak razloček med „obljubiti „dati^ u m odpovedali bi se bili tlaki najbrže uže zdavnaj Naj se nam ne očita nehvaležnost češ da zabimo pri- (Dalje prihodnjič.) dobitev, katere smo pridobili v zadnjih 12 letih, to je Politične stvari. Državni zbor. za časa Taaffejeve vlade, tudi šlo po postavi in To, kar smo dobili, nam je pravici saj se nam ni vender nič takega dalo, kar ne bi bilo uže davno zajamčeno v državnih osnovnih postavah, in tud' sedaj ne zahtevamo niti ne bodemo kedaj česa drugega zahtevali. Grof Taaüe Državiiozborski položaj. Posebne važnosti le je sicer rekel, da so se narodi naveličali narodnostnega bila seja poslanske zbornice dne 17. t. m.'V njej se je prepira. Mi radi priznavamo, da ni prepir nič kaj pri-očito pokazalo, da se je nagiba vlada k levici. Grofa jetnega. Kdo je pa teh prepirov največ kriv? Mi Slo- Taaffeja govor je potrdil to mnenje popolnoma, sicer rekel, da ni vlada nikdar mislila, da On je se velike venci našega ne zahtevamo drugega nego to, kar je gotovo . Mi smo upniki, vlada pa naš dolžnik. Navadno parlamentarske stranke odrekle trajno svojim posebnim neha vsak prepir, vsaka pravda. ako poplača dolžnik nazorom, najmenj pa je pričakovala kaj enakega od ra- upniku ves dolg. Ako je pa dolžnik trdovraten, večkrat dikalnih strank. Poudarjal je pa odločno, da bode vlada tudi zvit, potem je seveda naravna posledica pravda in z vso silo delala na to, da nastane začasno premirje prepir. 197 Mi smo popolnoma prepričani, da bodemo naposled se plete še tako dolgo, ker naj vender le dobili pravdo, je naša pravda tudi prav dobro utemelj Pri sestavil to tega volilnega reda niso gledali na kako da bi bil pravičen, marveč bilo jim je samo do tega > SI njim agotovili večino v državnem zboru Za grofom Taafiejem je govoril princ Schwarzen- ^^ zmerom. Volilni red t • Ki daj vladi pripomočke r?-----^VTTV^tAJl l^tlLIVy K^VJ-i TT Cil ^ Cii * ---- ^^^^ T JiCAVAA M, I berg. On je pretresal razne stranke v državnem zboru «ustavi državni zbor, kakor jej drago, ter da si dobi da in preiskoval vprašanje ) zanesljivo večino Na bode vladi mogoče dobiti ^^^^ večino, kakeršna jej je ljuba, tak red je res ali konservativno stranko ne sme čuden > ter tako sestavljen parlament je čudna prikazen računati, ker se ta stranka noče in ne sme odpovedati Do^^ler 'evica ne spozna, da je treba urediti državno svojim verskim in Levičarj hočejo dnim zahtevam, kakor vlada želi. z^orski volilni red na pravični podlogi, ne bo miru so vladi na istem stališči ; služiti pod na katerem so bili, in seji dne 18 m. je poprijel besedo finančni VI vse dosedanje pridobitve. Kakor hitro jim vlada tega pogojem, da jim zagoto- minister. Govoril je stvarno ter se držal v svojem go ne privoli, obrnej v m hrbet. Poljaki hočej podpirati vlado, ako jim izpolni vse njih zahteve. Oni so nekaka posredovalna stranka, ki se pa ravna Kdor nam računati po načelu voru strogo državnega proračuna, kar so njegovi pred govorniki skoraj popolnoma opustili. Dejal je, da je le tošnji državni proračun res ugoden in da so številke, s eč da, s tem sme na mladočeško Še manj pa more vlada stranko mnenji ne bode našel govornikovem ffiinisterski predsednik večine, države v denarstvenem katerimi je naznačen presežek, utemeljene. Ta proračun pa ni njegovo delo, marveč njegovega prednika vit. Du- vskega. Minister omenja zahtev, ki se stavijo do kakeršne si želi, naj je išče, kolikor mu drago, pač bode pa pametnejši za eno izkušnjo. — Princ Liechtenstein je pa razvijal program krščansko-socijalne stranke. Našteval je pripomočke, s katerimi kmetu in obrtniku naj se dovoli mogel ustreči, ker pogledu. Obžaluje, da ne bode Pravi da J ko sicer moral shujšati finančno stanje izpolniti samo to, kar se pri hotel se zagovarjal pra dalo pomagati kih 22,300.000 delavcev, katerim žali ob enem poroča v dosedaj izročenih predlogih, potreboval bi ka e se pomisli 5 da zaradi tega zni ^'oli primerno zastopstvo v postavodajnih zborih, in naposled poudarjal razloge, zakaj se je osnovala an-tisemitska stranka. za toliko državni prihodki, bil bi državni Moravski Čeh dr. Žaček polemizoval proti dr Mengerju glede razlogov, katere je ta navedel govoru, da bi dokazal. kako v svojem proračun za več nego za 44 milijonov slabši od sedanjega. Prestolni govor pa priporoča, da se ohrani ravnotežje v proračunu, in po tem priporočilu hoče on ravnati. Priznava pa, da bo treba davek razdeliti enako- ani, zato bode pa skrbela merno in pravično med državlj vičarj Rusiji tranji in Polj naravna je zveza med vlada potrebne reforme glede direktnega davka Govornik ne more razumeti, s čim da Poslanec Lienbacher je govoril o zemljiških stvareh utrjuje to zvezo, politični položaj Kaj Rusij ima in nder opraviti no-eganjanje Židov z pravi, da se da ne bila zvezo levičarjev in Poljakov?! Glovornik nikakor ne sme očitati njegovi stranki, pripravna za uspešno delovanje na gospodarskem polji. Tako očitanje je pač umestno pri levičarjih, kateri se Poudarjal je, kaj tare kmeta in katerih polajšav mu je treba, omenjal je potrebnih prememb pri sodništvu, govoril o odpravi legalizacije, o javnem varstvu, o domovinski pravici itd. seji dne niso ne le odzvali na prestolna govora iz leta 1879. 1885., ki sta tudi poudarjala, kakor letošnji, željo, da in državni zbor skup šanja reševal državi obče koristna vpra Najzanimivejši govor v govor poslanca dr. Ebenhoch marsikatero britko resnico. Rekel jim 12 letih konservativnim Nemcem očitali kako i; 19 m. je bil Povedal je levičarjem da prešlih dejal 9 ne ampak so tudi vse mogoče počeli da motili dajalstvo nad svojim narodom zato, ker so pri desnico v takem delovanji. Govornik navaja k se gode slovanskim na rodom v tistih deželah ) po narodnem oziru tudi po katerih je slovansko prebivalstvo v večini. Govoreč o parlamentarnem ornik polož t da m mogoče desnici družiti Desnica hodi pod praporjem, na katereai poznavali, da morajo uživati v državi vse narodnosti enake pravice, sedaj pa da se levica sama štuli, kakor hotela tudi oda biti pravična drugim narodom. Svaril Poljake pred zvezo z levičarji ter jih opozarjal na pravi go- vse sramotilne napade, katere je napravila na nje levica se z levičarji, v minolem desetletji. Pri tej priliki je pojasnil govornik ravnopravnost vseh narodov, levica hoče pa zatreti zapisana izjavo poljskega poslanca Jaworskega glede verske šo 1 kar nemškega, ter samo malo vest Poljakom vse, gospodovati. Potipavši katero so si nemško-liberalni misli krogi razlagali po svoji > pravi 5 naj ne m da bilo le namreč da so bili Poljaki odločno proti njej uže vičarjev prijateljstvo odkritosrčno Za sedaj bi jim bili res dragi zavezniki, ki bi jim pomagali njih nameni pošteni, seku prejšnje desnice takrat, ko se je posvetovalo o njej v eksekutivnem od- pisniki je dokazal govornik > do moči do vlade. Ravnali pa bodo levičarj tako brezobzirno s Poljaki, ko se boao čutili sami dovolj močni. si je levica napravila po svoji olji. \ red državni zbor da niso bili Poljaki načeloma proti princa Liechtensteina predlogu glede uvedenja verske šole, pač so pa menili, da ne spadajo taka vprašanja pred državni zbor, ampak pred deželne zbore, ki naj si urede šolstvo po obstoječih potrebah. Nadalje je rekel govornik, da je bila, je in 198 büde njegova stranka vedno za duševni razvoj narodov dani krivični volilni red na Cešk em, kajti šele takrat na nravno-krščanski podlogi te podloge pa izvira -kadar se uvede povsod pravični volilni red, bode se čul ljubezen, katero goji stranka do vseh narodnosti Na v avstrijskem parlamentu pristni odziv vseh narodov m bode moči odstraniti nasprotja v korist Poslanec Dipauli poudarja, da se dajo so praporu njegove stranke je zapisana enakopravtaost, na šele takrat praporu nemško-liberalne stranke pa tiranstvo ter na- Avstrije. — silstvo ene narodnosti nad drugimi, njegova stranka je cijalna vprašanja razpravljati ter uspešno rešiti Je na vneta za blaginjo vseh stanov, nasprotna stranka skrbi pa krščanski podlogi. Prav dobro je povedal dr. Mengerju le za posamezne stanove. Naposled priporoča govornik ki je cako prijazno in prilizljivo vabil Poljake, da bi se vladi, naj skrbi, da se vzdrži ravnotežje v državnem ter izjavi, da bodo glasovali on in njegovi — Steinvv^ender, gospodarstvu, somišljeniki za predloženi proračun. zjedinili z nemškimi liberalci. Spomnil ga je namreč katero je nemški klub na Dunaji pod pred- je bil tudi zaupnice, sedstvom Heilsbergovim, katerega član pa nemški nacijonalec, zavrača napade dr. Ebenhocha na Menger > leta 1886. sklenil knezu Bismarku, ko je liberalne Nemce J pravi J da je tudi njegova stranka za takrat v deželnem pruskem zboru tako odločno govoril premirje, da se pa ne odreče za zmerom težnjam svojim, proti Poljakom ter za njih iztiranje. med katerimi se nahaja tudi pripoznanje nemškega je zika za državni jezik. Poslanec Fournier hoče ne kako dokazati, da je Avstrija nemška država, pravi, da 80 jo ustanovili Nemci, da je dinastija nemška, da se v zbornici govori le nemški, da je nemški jeziü jezik avstrijske vojske. Mož je gluh in slep za vse drugo, kar ni nemškega. — Rusinski poslanec Romanczuk priporoča vladi Rusine ter jo prosi, da bi skrbela za njih duševni in gmotni razvoj. Glede premirja pa pravi, da je sitemu lahko čakati, ne pa tako lačnemu. — — DaliLatinski poslanec Perič pravi da stoje dalmatinski poslanci glede ravno-pravnosti na stališči, katero sta pojasnila predgovornika dr. Gregr in prof. Šuklje ) ter da se ujemajo z glede nazori vzgoje mladine na nravno-krščanski podlogi Lienbacherjevimi in dr. Ebenhochovimi. Zahteva od vlade, da uvede hrvaščino pri oblastvih kot uradni jezik ter tudi liot učni jezik po šolah. On se pritožuje } da se vlada ne ozira na sklepe deželnega zbora dalmatinskega. Opisuje žalostne razmere v Istri ter opozarja vlado na nevarnost, ki preti državi od iredente. Omenja pa tuai preganjanja, katero so pričele proti slovanski liturgiji cerkvene oblasti. — Poslanec dr. Kaizl konstatuje, kako je prišel grof Taaffe do pol pota levičarjem naproti. On je grofa Taaffeja smatral vedno za nekako svarilno Vsled teh svaril se je pa tudi špamet vest. Ravno ustava, katero je ustvarila levica, daj levica vladi tako moč, da je ni lahko vreči, o čemer so se prepričali le vičarji, ki so se 12 let brezuspešno zaganjali v Taaffeja da bi ga vrgli. Govornik trdi, da stoji ustava na kri vični ) posnel podlogi. Iz princ Schwarzenbergovega govora je ni razločka v glavnih potezah med načeli da konservativnih velikoposestnikov čeških ter med načeli Mladočehov. Dr. Mengerju je pa očital neumestnost njegovih opomenj glede mednarodnih "ruskih razmer z našo državo, ko je prestolni govor vender poudarjal pri jateljsko razmerje z vsemi velesilami. Nadalje zanikava, da bi se dandanes dala v državnem zboru razpravljati čisto narodno-gospodarska vprašanja, opustivši vso politiko. Saj se je uže do danes vender dovolj dokazalo pri posvetovanji državnega prorač v odsekih ) kak vpliv imajo politični nazori tudi pri obravnavanji go spodarskih reči. Govornik zahteva, da se odpravi se Dne 20. t. m. se je nadaljevala splošna razprava o državnem proračunu. Prvi je govoril štajarski deželni glavar grof Wurmbrand. Noben govor se ni tako odlikoval po strasti in sovraštvu do vsega, kar je slovansko. očeh tega moža je vsaka zahteva, vsaka želja slo- vanskih narodnosti, s katero se ne ujemata on in njegova stranka, veleizdajstvo. Ves patrijotizem ima v najemu zadostuje namreč, če krvni davek ; nemško-liberalna stranka. Ne Slovani plačujejo radovoljno denarni in ako ne prisegajo na načela nemško-liberalne stranke, niso lojalni. Mož je celo za to, da se izvede neka ravno-pravnost, ali za meje, do katerih sezaj ta ravnopravnost, ve sam on in njegovi pajdaši. To je nekak kratek pomen dolgega govora, ako ga človek pazljivo čita. Bode taka zmernost stranke, katere eden glavnih stebrov Je zmernost ako se sumniči ker 80 nekateri Praški vseuči je grof Wurmbrand ? ! ves če.^ki narod zato, liščniki prijazno vzprejeli pet francoskih študentov, ki so prišli v Prago, ogledat si češko razstavo ? Ali tiči morebiti v tem veleizdajstvo, da je spomnil dalmatinski posla Perič nekega državnega hrvaškega prava J po katerem bi imela pripadati Dalmacija hrvaškemu kra Ijestvu ? Saj se bere celo v šolskih knjigah o nekem trojednem kraljestvu Hrvaški, Slavoniji ia Dalmaciji, čujte pa najhujše! Celo Slovenci In se radi združili v eno samo administrativno celoto v Avstriji! Ni to največa predrznost ?! Takim elemeotom treba radikalno izbiti iz glave njih sanjaške, državi nevarne načrte. Tako je končal grozoviti grof svoj govor. Mi mu pa še dodajamo: Za tak posel se čuti poklicana v prvi vrsti 9 nemško - liberalna stranka, tak posel je uganjala tudi pred letom 1879. Kako koristno je bilo njeno delovanje za državo, kako jej je bil mari državen razvoj v narodno-gopsodarskem pogledu, pokazala je dovolj. — Češkega veleposestva poslanec grof Palfy povedal je z mirno besedo nemškemu ropotaču, kar mu je šlo. Na to je začel govoriti poslanec Madejski, ki je imel razjasniti stališče poljskih zastopnikov v parlamentu. časopisi so namreč razširili zadnje dni vest, da je vzbudil govor načelnika poljskega kluba, poslanca Jaworskega, nezadovoljnost med poljskimi poslanci. Go 199 gorilo se je celo, da bode izbran drug načelnik polj- üemu klubu. Poslanec Madejski je > 1 If grof Warmbrand je pa zdaj zato prišel stvar, kar tud i storil. Povedal je namreč radovednim državnim poslancem, da stoje vsi člari poljskega kluba akor en mož za Jaworskim ter da pa pojasniti to tega spoznanja ker mu tako bolj kaže do Govoreč o je mnenje celeg poljskega kluba v tem enako, da ne žele Poljaki da »e predrugačil šolski zakon v verskem programu nemško-liberalne stranke in njeni zmernosti, pravi, da se je zmernost v pravem svitu pokazala v govoru grofa Wurmbranda. Dr. Menger zanikava češko državno pravo, a ravno to zanikovanje obstoječega je pa odloČDO za versko vzgoj mlaai olI doma tudi uredili v tem smislu. Med Poljaki pogledu, da so je bilo in bode izvir vednih prepirov. Kako si nemški katero so liberalci mislijo ravnopravnost, dokazujejo niili zahteve in o nemškem državnem nemško-libe stran r O nemškem vojaškem in nem ni nobene ni tajne ni druge škem državnozborskem jeziku. Nič drugega nego namen zveze. Poljaki se drže sicer še zmirom prejšnjih načel ijli zdaj 80. za premirje, da se po namerah pre^itolnega govora dovrše prepotreboe reforme na narodno gospodarskem ter socijalnem polji. Tako je govotil tudi Ja-worski, in mi vemo danes toliko, kolikor pred pojasnili Madejskega, mislimo pa, da smo pravo pogodili zgoraj ponemčevanja in centralizacije veje iz njih zahtev. _ t Princu Schwarzenbergu je rekel govornik, da bodo njegovo stranko in češko plemstvo vedno bolj združevali skupüi interesi, skup niki J više vornikova stranka žel svrhe pa skup asprot da češko plemstvo ne o začetku našega političuega pregleda Konec splošne debate ter prehod v podrobn stalo nad češkim narodom, marveč delovalo skupno njim ter da ^svetovanje o državnem proračuuu dne 22 D pobil v ponedeljek Wurmbranda ? ki bilo narodno. Odločno zavrača grofa očita Slovanom neke aspiracije, ki se- m. Prvi kot glavni govornik je govoril dr gajo preko avstrijskih mej, posebno glede Slovencev govor v dr Herold. On pravi, da so mu zde letošnji žavnem proračunu podobni onim v minolih letih. Poljaki se poganjajo za svoje lastne koristi kot prej. Složni tožijo o neizpolnjenji opravičenih svojih toženj kot prej, Hrvatov pravi govornik ? da je njih patrijotizem uže dovolj izkušen ter se ne bodo učili šele od grofa Wurm branda in njegove stranke Čudi se tudi govornik in liberalna nemška stranka napoveduje spet svojo vojsko proti vsemu, kar jej ne ugaja. Razloček je grofu Wurmbrandu, da je še komaj po dvanajstih letih spoznal, da so zahteve Poljakov opravičene, je vedno zagovarjala govornikova stranka. dočim jih ta 9 da letos zpregovoril prvi isti poslanec, kakor Proti nemško-češki spravi je govornik zato, ker se prejšnja leta, ki je navadno svoje govore pričel in ua želje in zahteve češkeg končal s klicem > da preti Avstriji poguba, ki je pa uže lani nekako drugače govoril, letos ga pa v zbor niči niti ni (Carnerri). Ministerski predsednik je svetoval njegovi stranki, naj se glede svojih želj pogovori ni oziralo v njej zadostno ljudstva in ker se ne razteza na vse dežele prebivajo Cehi. Grofu Wurmbrandu, ki je poslal iz Savla po katerih Pavel ter gledal zagovarja to spravo, svetuje na to da se tudi na Štajarskem med Nemci in Slo z drugimi strankami državnega zbora. On pa misli da stoji vsaka stranka na enakem stališči kot njegova venci napravila enaka sprava. Govornik želi sicer na- čeloma sprave, a ona naj se izvrši na podlogi ravno ) kateri je bojuje do prave avtonomije. Njegova stranka se pravnosti ter naj se raztegne na vse dežele, po katerih za svoboden duševni razvoj vseh avstrijskih prebivaj Čehi On in njegova stranka so vedno pri f slovanskih narodnosti, njej je do vse sedanje krivice njih se vzdržuje i ne tega, da se odstranijo zahteve so opravičene, po utrjuje država. Njegova stranka narod, ka- pravni sodelovati za občno gmotno blagostanje, ali oni pripričani, da je največi zadržek, da se tako delo- so prosjači, pač pa zastopa samozavestno vanje ne posreči, nezadovoljnost posameznih narodnosti katerim se kratijo narodne pravice. > terega stališče je osnovano v državi. Grofu Wurm Naposled želi, da se vender uže izpoloile te brandu očita sumničenje slovanskih narodnosti Je sanje: On se namreč nadeja, da bode prišel dan, ko se to es kaj veleizdajskega, ako so vzprejeli češki štu- ^^^^ zbirali vsi narodi naše države okolo prestola 9 VSI saj vender ni dolgo enakopravni, nobeden zatiran, niti ne bode kak narod dentje francoske študente prijazno, tega, kar so v Pešti ne študentje, ampak ministri in vladal nad drugim. V tem blagodejnem mejsobnem miru župan vzprejeli prav slovesno in prijazno francoske delovali bodo ta čas skupno za državo in za svojo narodnst. učenjake in umetnike. Proti takemu nepoštenemu pod tikanju protestuje govornik odločno. Poslanec dr. P 1 e n e r , ki je govoril kot glavni govornik za proračun, izjavil je, da je letošnji proračun cesarjev klic pritekali so vedno češki sinovi, tako ugoden, da se mu zdi nepotrebna kritika o njem. da s{#se pod cesarsko .zastavo bojevali za prestol in Pravi pa, da odslej nebo smel finančni minister skrbeti domov ter tvovali za to vse. Ni ga bojisö'a M samo za to. kje ne bi krilo trupel čeških sinov. Ko so bili leta 1866 dobil denarja, pač bode pa moral Nemci (Prusi) v Pragi, vpilo je češko ljudstvo Ce takega zahteva sarska skrbeti za velike finančne reforme. Kaj sedanji finančni položaj tudi od zbornice. Finančni mi- eč naša reč ? ter z velikim navdušenjem nister je uže obljubil predložiti zbornici reforme glede ob sviranji cesarske pesmi v senci pruskih bajonetov direktnih davkov, želeti je samo, da ne ostalo praznovalo cesarja rojstni dan prr obljubah. Tudi bode neogibno potrebno povekšati neke 300 izdatke, tako na pr. zboljšati plače uradnikom nižih razredov ter trošiti tudi več denarja za zidanje železnic, dne 20. t. m Poslanec Spinčič je izročil v poslanski zbornici Potem preide govornik pravi je odgovorila v decemb političnim vprašanjem. On drugi poslanci terpela kateri so podpisal tudi da se je začela vlada bližati levici uže tedaj iju je podpisano žalostno in neznosna ko stanj leta Hrvatov v Istri, zhsti v Poreškem okraji. V eni lacij glede kronanja cesarja 1890. na neko interpe- je razloženo nezakonito postopanj pri volitvah, v drug za češkega kralja, da ne more podpirati te zahteve, nadaljevalo pa deja Ki se rše edaj in ki pričajo, da Hrvatj r se ževanje s povabilom, s katerim to pribli- posebno pa duhovniki v Poreškem ok da se napravi nemško-češka sprava. Med glavnimi vzroki svobode vabila vlada levico, namestništveni svetnik Elluschegg, ne uživaj niti službuj osobn pa ? da vladi predrugačila levica svoje stališče odpust prejšnjega finančnega ministra vit asproti Dunajevske Levica nima danes vzroka odbijati ponudb Našem Taatteja, da se udeleži gr ofa gg- naročnikom. poslov. Ali levica se nikakor s elovanja glede javnih državnih 5? Novice" bodo izhajale odslej vsak petek tem ne odreka jih zvečer. Prihodnja številka izide v petek dne 3. julija. načel, ona se pridržuje popolno neodvisnost ter svobodo glasovanja Od stopanje levice. Govornik edenja vlade bode odvisno tudi po Naši prave .veči ni sedaj konstatuj v državnem zboru Tudi v državnem zboru večine ) da ni konstatuj ki ^ploh da imela Iz LJubljane. dopisi. Osebne vesti. Preč. gospod Zeno baron Cirlheimb, župnik na Korošci Beli, je pre kak pozitiven političen program, ali stranke je treba se sporazumejo ter spoznajo potrebo 1 da zentovan za Codellijev kanonikat v Ljubljani Častiti tičnega programa. Treba uoue popolnoma določiti, o kakih rečeh se bode smelo razpravljati in katerih vpra- bode negativnega poli gospod R. Gregorič, semeniški duhovnik, je imenovan» popolnoma določiti za kapelana v Zireh. sani se ne bode smelo dotikati Umevno je torej da ni Šnajd — Presvetli cesar je pomilostil kaznjenca Martina a, ki je v -Gruberjev kanal padšega osemletnega Ke mogoče reševati velikih nalog s tako večino od slučaja dečka Janeza Simončiča rešil gotove smerti ob največi nevarnosti za svoje življenje. — Presvetli cesar na Reki. Včeraj dne 23. t. m. do slučaj je pa v prestolnem toliko važnih reči ter načrtan tako govoru omenjenih obširen katerega bi imela zbornica izvršiti program ne bode mogoče zadostiti nameram prestolnega govora brez gotovo zanes f popoludne je prišel presvetli cesar na Reko, kjer so ga Ijive veči Taka večina pa je mogo^.a po govorniko sijajno vzprejeli. Ali celo ob tej priliki se je žalilo- vem mnenji le med levičarj Plener pogleduje zelo zapeljivi prav sladkih besed. in Poljaki 1 na katere slovansko prebivalstvo na Reki in v njeni okolici. ter jim posveti tudi par slavnostni vzpored je bilo namreč vzprejeto, da bode Govornik je še dolgo govoril. Omenjal je verske šole, ponujal konservativcem celo neke koncesije glede verskega pouka ter zastopstva v šolskih svetih, izkušal celo opravičiti svoje in svoje stranke nelepo postopanje nasproti češki razstavi. ■ glavni poročevalec Bilinski Naposled se ogl obiskal presvitli cesar tudi neka privatna društva, kakor casino patriotico, societa filodramatica i. t. d. Tem društvom podobna je hrvaška čitalnica na Reki, v kateri se zbirajo najodličnejši Rečani. Kaj mislite, da je bil obisk tega društva vzprejet v slavnostni vzpored? Kaj še! Pa celo obisk hrvaške gimnazije se je izpustil iz programa^ se Priporočajoč predlog pro ačunskega odseka, da se preide v podrobno posveto Da je tako preziranje hrvaške narodnosti, kateri pri vanje, označil je položaj z izjavo, da z desnic veže Poljak pada velika večina Reškega prebivalstva, zelo razburilo Hrvate, je umevno. Pritožili so se zaradi tega do Naj tonomistič n v er s k P pričanje, z levico pa s v o b o d o 1 j u b j e ter da višjega dvornega urada, in kakor čujemo, imelo je pritožba ugoden uspeh. Po smislu člana 66. ogersko-hrvaške more m poklican ministerski predsednik praviti eventualno zvezo med Poljaki m na Nemci nagodbe, ni še končno določeno, pripada li Reka Hrvaški ali Ogerski. Madjari bi torej najbrže radi vplivali na Prehod v specijalno debato o državnem proračunu je bil vzprejet potem z veliko večino. Za tem se je začelo pa takoj podrobno posvetovanje, in je bilo vzprejetih več naslovov proračuna. Poslanec Kaunitz je predlagal resolucijo, v kateri hteva, da bi se govori govornikov v državnem zboru stenografovali v istem jeziku, v katerem so bili govorjeni. Resolucija je bila dovölj podprta ter se je javno mnenje s tem, da odstranjujejo in prikrivajo, kolikor Jim je mogoče ; hrvaški značaj prebivalstva ob takib slovesnih prilikah. za- Dne 18. t. m. je nadzoroval gosp. deželni slovensko nižjo gimnazijo v Ljubljani izrazil pohvalno o napredku, posebno pa tudi znanja nemškega jezika. glede Poslopje za c. kr. poštni in brzojavni nrad y izročila proračunskemu odseku v posvetovanje Ljubljani bode stalo kakih 228.000 gld. Ol Duhovne vaje se bodo pričele v Ljubljani doe kr. poštna hranilnica. Meseca majaika je *■> 1 ol. avgusta ter nehale 4. septembra t. bilo vloženih pri c. kr. poštni hranilnici 1,874.172 gld. T[ristfiletuica se je praznovala 69 kr. Od tega spada na Kranjsko 17.135 gld. 3 kr. ? na minuli teden po vseh Ljubljanskih cerkvah jako slovesno. Primorsko (Istra Trst in Goriško) 99.258 gld. 93 kr, Tudi učenci iz ljudskih šol in gimnazij so se udeležili na Štajersko 70.629 gld. kr na Koroško 32.883 gld. «lovesne svete maše sv. Alojziju na čast. 4-8 kr. Izplačalo pa se je 1.784 572 gld. 13 kr., in sicer in Marijanišči so petjem, deklamacijami in predstavami. rnosti s spada na Kranjsko 18.662 gld. 60 kr. > na Pri V o morsko (Istra, Goriško in Trst) 73.570 gld. 5 kr., naSta-— Slovenske pridige, ki so bile v navadi uže od jersko 67.504 gM. 50 kr., na Koroško 21.079 gld. 78 kr. nekdaj v stohii cerkvi sv. Justa v Trstu, prenehale bodo Iz poročila c. kr. poštne hranilnice, ki ga je predložila To žalostno novico nam prinašajo ministerstvu za trgovino, je razvidno, da je bilo v letu gld., dr- oktobrom 4- Tržaški listi. Ker je namreč sklenil Tržaški mestni svet, 1890. vloženih v hranilničnem oddelku 21.270.177 Židov, največ pa takih mož, ka- torej za 3,362.648 gld. več nego v prošlem letu. ■v katerem sedi mnogo terim sta vera in cerke voli dotacija za stolno 7 prav trn v peti, da se ne do cerkev sv. Justa, ako ne nehajo žavnih papirjih pa je bilo leta 1890. vloženih 8,396.890 gld. nominalne vrednosti, torej za 841.080 gld. nominalne * v njej slovenske pridige in slovensko petje, udal se je vrednosti več od prošlega leta. Vložili so ta denar veči- tej zahtevi Tržaških brezvercev ordinarijat ter poslal noma menj premožni ljudje. efektih se je nakupilo magistratu Tržaškemu izjavo, s katero mu naznanja ) da za stranke vrednosti za 1,905.110 gld. Cekovski promet ne bode od 1, oktobra t. 1. v cerkvi sv. Justa več je znašal v letu 1890. 35,093.337 gld., dočim je bilo vlo lovenski pridigalo in pelo. oarijata okolici. užalil Tržaške Slovence v mestu in cerkve nas onijo! Kam pridemo po tem potu r -(^^^g^^ljnj^ej^V fiojujoča se^^cerkev, kje mestu ženih v 1. 1889.32,328.004 gld., torej za 2,765.333 gld. več. — Dobava ovsa, sena itd. za vojaške potrebe. C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci razglaša zakup o zagotovijenji ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa PreteKÜ teden smo imeli prav hladne dni, ka- in sveč v letu 1891. Obravnave se bodo vršile, in sicer v preskrbovalni postaji in v preskrbovalnem magazinu keršni so po navadi v jesenskem času. Temu je krivo v Celovci dne 1. julija 1891. L, v Mariboru dne 7. julij je zapadel sneg ne samo po vrhovji julijskih lanin, ampak je močno pobelil tudi Karavanke in Sa- 9 planine. Svoji svojim. Trgovec Sadilek v Prostejevu (Prosniz) je pristavil k svojemu napisu nad prodajal- Dico dostavek je zaradi tega ?? Svoji svojim u Okrajno glavarstvo ga obsodilo na globo 25 gld. v smislu 131 v Gradci dne 13. julija, v Lj ub I j a ni dne 17. julija, v Trstu dne 20. julija, v Gorici dne 22. julija in v Pulji dne 24. julija 1891. 1. Pri obravnavah se bode oziralo na pismene ponudbe, doiti pa morajo zapečatene zgoraj omenjene dni vsaj do 10. ure dopoludne dotičoim » C. in kr. preskrbovalnim magazinom. Natančnejši pogoji se lahko ogledajo slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne obrtnega reda. Vsled priziva je pa razsodilo namestništvo, in od 2. do 4. ure da se ni pregrešil Sadilek proti obstoječim postavnim Daredbam, ter ovrglo razsodba okrajnega glavarstva, Dostavek „Svoji k svojim'' popoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magazinih. Pogoji se lahko tudi pri trgovskih napisih ni torej dobe proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri imenovanih nič nepostavnega. magazini'1, na željo tudi po pošti. Splošni pogoji se — Nov drobiž. Govori se, da bodo odpravili dosedanje štirjake (firarje) ter jih nadomestili z novim ni-klovim denarjem, ki bode imel vrednost petih krajcerjev. lahko ogledajo tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbor- nice v Ljubljani. V Ljubljani se bode obravnavalo o za gotovljenji sena, Ijanske šote. slame J drv, premoga, koaksa in ljub f Umrl je 17. t. m. grof K. W e n C k h e i m v __v Pešti V 80. letu svoje starosti. Pokojnik je bil adjutant slavnega maršala Radeckega. — Razdelitev bikov, iz deželne podpore nakup- Ijenih. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe se je po- svetoval v svoji seji dne 15. t. m kako naj bi se iz Napad na kmeta v Porečn. Tržaški listi pišejo, deželne podpore nakupljeni biki muricadolske pasme da sta izvabila minule dni dva fakina hrvaškega kmeta razdelili, Došlo je doslej deželnemu odboru 168 prošenj. % iz Kanfanara v Poreču morju ter ga hotela šiloma pahniti v vodo. Kmet se je branil na vse kriplje. Ko Teh ko se je, kakor smo uže poročali, nekoliko uslišalo. so se biki pincgavske pasme razdeljevali. Ker je nista hotela odnehati, potegnil je iz žepa nož ) da se družbeni podpredsednik g. Seunig zdaj le 15 bikov pleme- jima vendar ubranil. Ko so zaslišali krik drugi ljudje, njakov sive barve kupil iz deželne podpore J zato se prihiteli so, za njimi pa tudi policija. Fakina sta utekla, odbor ni mogel na vse prošnje ozirati. S tem pa niso kmetu pa ni koristilo nič vse izpričevanje, moral je iti prošnje še odbite, ker se bode bikov plemenjakov je-2a 24 ur v zapor. Preteklo leto so pa izvlekli iz morja seni še precej moglo kupiti ne le iz deželne, ampak truplo mrtvega kmeta, ne da kako je paael vanjo nesrečnež. se do danes vedelo, tudi iz državne podpore. Po nasvetu glavnega odbora > kateremu je tudi si. deželni odbor pritrdil, oddal je ta 202 v soboto gospodarjem bike: dne 20. t. m. za polovično ceno nasledojim in zaukazala razpustiti sploh vsak shod. Da katerem bf Ljubljani: Antonu Dobravcu se začelo razpravljati o zgoraj navedenem vprašanji. iz Ž e 1 i m e 1 j, Frančišku Novaku iz Rudnika, Jer- > neju Logarju iz Horjula, Janezu Cibru iz Mat ene, občini Stari Cerkvi pri Ko(^.evji, Mih. Riglerju iz S k ranjeka pri Ribnici, Janezu Skubicu s Police Švica Švici pri Mönchenstei se je zgodila v nedeljo 14. t. m. strahovita nesreča Ko se pri Višnji Gori, Alojziju Rusu iz Češnji c pri Zatičini osobni vlak čez lokomotivo most malo reko Birs. udri se Padli e peljal pod drugo J Al. Vehovcu iz Zužemperka in Petru Lovšetu Hinj pri Žužemperku; IL v Postojini: Janezu Curku iz Gradišča pri Vipavi, Janezu Bizjaku Slapa, podobčini Cerknici, Autonu Doganu IZ ljudi > katerih veči so v reko štirje vozovi, po se je potopila in storila grozovita s smrt. Srce pretresajo poročila iz tega nesrečnega kraja Mrtvih je nad 300. Ganljivo je bilo, ko so drugi dan pa nesreči pokopali 70 mrličev Sice pa še dno dobivaj iz Volč pri Košani in Maksu Deklevi iz Britofa. Ker iz Skranjeka ni prevzel bika, oddal se je Jožefu nova mrtva trupla, sem ter tja pa tudi posamezne dele Rigler JavorniKu iz Velike Žali človeške. Most je sezidal EifFoI, oni stavbenik, kije v d V sodnem okraji Zatiškem rizu zgradil visoki Fiffelov stolp. Nemška. Češka razstava. Stevilo^obiskovalcev češke raz nemškem državnem zboru se je zavrgel načrt postave, po katerem bi se imela odpraviti stave znaša do zdaj blizu 500.000 oseb. V nedeljo večer carina na žito. prišlo je nad sto gostov iz Galicije. Došle je pozdravil Praški župan dr. Šole. Tudi z vlakom, ki odide iz Ljubljane dne 20. t. m. popoludne ob 5. uri 20. minut, od- Na Holandskem 80 bile volitve v državni zbor^ peljalo se bode iz Ljubljane in z dežele mnogo naših rojakov. Pridružilo se jim bode tudi lepo število Trža čanov in Goriča ki se pripeljejo v petek v Ljublj Tudi sokolcev Ljubljanskih pojde veliko v Prago luai tam, kak.r pri nas, ne bode gotove večine, ker s> pridobili liberalci nekaj sedežev. Turška. — Govorica je, da so prijeli razbojniškega načelnika Atanazija, o katerem smo poročali uže v našem listu. 0 Ruska Ruski carevič se je vrnil s potovanja Novičar iz domačih m tujih dežel. Italija. — trocarski zvezi, hoteli sklicevati javne ljudske shode, na katerih bi govorili proti zvezi. Vlada je pa prepovedala take shode Radikalci so začeli jako agitovati proti Rimu in po drugih večih mestih so f Na Kitajskem so začeli v zadnjem času huda preganjati misijonarje. Ker so se diplomatični zastopniki tujih vlad obrnili zaradi tega do kitajskega cesarja^ zaukazal je on gosposkam, naj zabranijo to preganjaoje ter ostro kaznujejo krivce. na I Uredništvo ,,Novic" % svojim čitateljem uljudno naznanja, da bode od 1. julija vsebina malo drugače urejena ? nego doslej. Prinašale bodo več političnih stvari, članki IZ ,,Kmetovalec" se ne bodo več ponatiskovali v njih, zato se bodo tem bolj ozirale darske in obrtniške stvari. 5 katere nimajo mesta niti v ,,Kmetovalci" niti strokovnega lista na listih. Poudarjaje, da bode ,,Novice" tudi odslej vodilo geslo druge gospo-v drugih naših slovenskih prvega njih ustanovitelja, nepozabnega dr Janeza Bleiweisa Vse za vero J dom, cesarja'S katero je tudi geslo sedanjega uredništva vabimo na naročbo. J? Novice^^ stanejo po pošti prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta gid kr 1 prejemane za celo leto gld. kr., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr. za četrt leta 90 kr.; v tiskarni Za pri našanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. S tem so popravljene v zadnji številki napačno naznanjene cene. Naročniki, kateri ? so „Novice" v uze za celo leto naročili, dobivali bodo list „Kmetovalec do konca leta brezplačno. Naročnina naj Ljubljani. se po poštnih nakaznicah pošilja Blaznikovi tiskarni r Uredništvo in opravništvo ?? Novic. u Odgo urednik Gustav Pire Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki