List 16. Tečaj XVI F gospodarske, ohertniške in narodne Izhajajo vsako sredo po V #1 + posilj poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr. kr Ljubljani v sredo 21. aprila 1858. Nova cesarska postava za posle M Od 1. majiiika tega leta začasno velj Krajnskem. na deželi po 1. Službena pogodba ali udinjanje je storjeno y ko Ako je gospodarja samega ali pa njegovo gospodarstvo kaj zadelo, da ne more v službo vzeti posla, mora temu to koj vediti dati in mu ne le aro pustiti, in kjer jo je posel dal, jo temu dvojno poverniti, temuč tudi, ako je bil gospodar pôslu in pôsel gospodar u obljubi, da gospodar pôsla v službo vzame, ta pa, 5 da boče v službo priti. Ara y m reči, da je udinjanje storjeno. ktero ima gospodar poslu dati, je kakor zastava dokazuje, tako Ara ne smé dvajsetega delà udinjane letne mezde ali Iona preseči in gospodar jo zamore poslu zopet odvzeti. kadar mu pervo mezdo plača. Kjer je doslej navadno, da pri udinjanju dá pôsel svojemu prihodnjemu gospodarju aro, naj ostane tudi prihodnje se ta navada, in če je přišel pôsel v službo, mu ima go- za eno leto udinjan, mu mezdo za en mesec, sicer pa za štirnajst dni plaćati. . 8. Ako se pôsel brani, v službo priti, ga je po okoljnostih kaznovati, in 5 če gospodar zahteva, tudi prisi liti, da pride služit. Gospodar pa smé tudi, če se to zgodi, od pogodbe odstopiti in tirjati, da se mu razun are tudi škoda poverne, ktero je zavoljo tega terpel. Ako je poslu brez njegove krivice dalj časa nemo-služit priti, mora gospodar s tem zadovoljen biti spodar, kadar mu pervo mezdo placuje, aro poverniti. 2. Gospodar in pôsel se moreta zastran službe po y ali goditi, kakor ju je volja. Pogoji, kteri lepo obnašanje pri hiši pohujšujejo so zoper ustanovljene prepovedi, ne veljajo nič, in kazno vati jih je primerno nad gospodarjem in nad poslom. goce, služit priti, mora gospodar s tem zadovoljen biti, da se mu ara poverne. Ako je pa pôslu samo nekoliko časa nemogoče, službo nastopiti, je dolžan, koj ko mu je mo-goče, službo nastopiti, če gospodar to zahteva. 1 r ^ : - ' j. « .r;.' ^ . r - 4 i . 9. Cas službe se ustanovi za posle, kteri se udin- jajo za kmetijske delà, za eno leto in sicer od Božica do Božica, za druge posle pa za četert leta ali ene kvatre. 3. Kar govori ta službena postava zastran gospo- Ce se gospodar in pôsel posebej dogovorita, moreta od te to veljá tudi njegovemu naméstniku, kolikor ne za- odločbe tudi odstopiti, tode tak poseben dogovor se mora v darj a devajo posamne odločbe te postave edino samo gospodarja. pisani pogodbi ali pa pri županu zgoditi, sicer ne veljá nič. 4. Ako je vzel pôsel aro od več gospodarjev 5 je dolžan. k tistemu služiti iti, od kterega je najpervo aro vzel. 10. Pôsel je dolžan, gospodarju pokorn y pri den ? Drugim je dolžan přejeto aro poverniti in plaćati škodo, ki se dá skazati, ako niso vedili, da se je že pred komu udinjal. Verh tega se ima primerno kaznovati. zvest, spoštljiv, pažljiv in resničen biti. Do gospodarjevih ljudi se mora spodobno obnašati ? z drugimi pôsli v miru živeti, se prepira, raznašanja in Ako se pa pri tem pregreši s kakim djanjem ki je opravljivosti do gospodarja ali njegove rodovine zderzati Podvreči se ima všemu, kar gospodar pri hiši ukaže po kazenskih postavah prepovedano, je po teh postavah z Spoštljivo in pohlevno mora poslušati gospodarjeve povelja y nitm ravnati. Tudi gospodar, kteremu y je bilo prejsno udinjanje znano zapade primerni kazni in zgubí pravico clo are, ktero je opomine in svarjenja . 11. dal. Pôsel jo mora pa vendar poverniti, in ona pride v srejnsko dnarnico f§. 43). . 5. Kdor zapelje kakega pôsla, da ne gré v službo, kamor se je udinjal, ali da službi, ktero je nastopil, slovó dá ali jo zapusti, zapade primerni kazni in je dolžan poverniti škodo, ktera je gospodarja zavoljo tega zadela. 6. Po sklenjeni službeni pogodbi je dolžan gospodar, o odločenem času pôsla v službo vzeti, pôsel pa, v službo priti. . 7. Ako se brani gospodar, pôsla vzeti, zgubí aro Pôsel je dolžan, vse opravila, za ktere se je udinjal, in tudi druge, ktere se morejo po pravici in pameti med udinjane šteti, natanko in voljno tako opravljati kakor gospodar ukaže. y Prepire med pôsli, kteri njih ima kako delo ali kako službo pôsel y opraviti, razsodi samo gospodarjeva volja. Tudi kteri je bil samo za odločeno opravilo udinjan, mora, če gospodar tirja, druge opravila prevzeti, če jih pôsli za to najeti zavoljo bolezni ali zavoljo kakega druzega za- opravljati, ali če druge okoljnosti, kakor y ali pa mora, kjer jo je od pôsla dobil, mu dvakrat pover y niti, in mora njemu mezdo in hrano, ako se je za eno leto udinjal, za četert leta, sicer pa za en mesec, plaćati. od pogodbe od Gospodar pa more iz tistih vzrokov stopiti, zavoljo kterih bi imel pravico, pôsla pred časom iz službe djati. Tù mu gré povračilo are. pogojenim deržka ne morejo na priliko, poljske delà, ktere se ne dajo odkladati silno tirjajo. Noben pôsel se ne smé ob odpravljenih praz nikih nikakor od delà odtegniti. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih se morajo na vadne domaće in pa tudi take delà to opravljati, ktere se brez nevarnosti ne dajo odložiti. Obiskovanje službe božje se pa ne smé zavoljo tega * Kakor po več drugih dežeiah našega cesarstva je sedaj tudi za krajnsko oklicana postava za posle, ktera se vé Ha pa obsega tudi dolžnosti gospodarjeve. Posebno važne vse postave so po naših mislih služ bi ne bukvice, ki jih bo vprihodnje mogel imeti vsaki pôsel in se ž njimi vès cas svojega življenja skazovati, kadar bo h službe stopil v službo. Bojo te bukvice poslom res zlate ali pa cerne bukve. Vred. nikdar kratiti. 12 Pôslu ni pnpuseno, njemu opravila po kterem drugem opravljati dati, če gospodar v to ne privoli. Brez gospodarjevega privoljenja se ne smé v lastnih zadevah od hiše oddaljiti in ne čez privoljeni čas od doma ostati. 122 Ce gospodar prepové, ne smé pôsel nikogar k sebi v vás pušati, in ojstro mu je prepovedano, brez gospo-darjevega privoljenja koga prenoćiti, sicer ga zadene kažen. 13. Pôsel se ima vsake potrate v obleki, v razve-seljevanju in sicer varovati, ktera ni njegovemu stanu pri-merna, in gospodar ima pravico, tako potrato prepovedati. S. 14. Poslova dolžnost je, v vsaki priložnosti za prid svojega gospodarja skerbeti in kolikor mu je moci, ga škode in zgube varovati. Zlasti na ogenj in svečavo mora previdno paziti in ne sme v skednih, hlevih in v izbah ali na druzih krajih to-baka kaditi, kjer se lahko ogenj vname; v take kraje tudi ne sme z lučjo hoditi. Ce vidi, da drugi pôsli goljufajo, zmikajo in se nezvesto vedejo, je dolžan, to gospodarju povedati. Za škodo po njegovi krivici storjeno je on odgo-voren po odlocbah deržavljanskih postavnih bukev. Za go-ljufije, nezvestobo in zmikanje ga je po kazenski postavi pokoriti. §. 15. Brez vednosti in privoljenja gospodarjevega ne sme pôsel svojih oblačil, perila in sicer svojega blaga hraniti zvunej hiše, v kteri služi. Dopustiti mora, da gospodar priča njega in še kakega druzega njegovo škrinjo, zaboje ali sicer hrambe pregleda. §. 16. Poslova dolžnost je, ko iz službe gré, svojemu gospodarju vse pošteno odrajtati, kar mu je dal v nadgle-dovanje, oskerbovanje ali hranjenje, ali kar mu je sploh izročil, in če gospodar zahteva, reci, ktere kot svojo last sabo vzame, pregledati dati, preden jih odnese. (Dl. si.) Gospodarske skušnje. (Da ne bode pšenica snetjava), je treba da se za pšenico izberejo najb olje njive, in pšenica, ktera se hoče za seme imeti, se mora takrat požeti, kader ima že popolnoma terdo zerno. Snopje naj bo majhno in dobro posušeno, in v skednji na zračném kraji shranjeno, kjer se ni bati, da bi se potilo ali unelo; omlatiti se utegne tudi pozneje. S pšenico se pa, kader se spravlja, mora takole ravnati: Ko se je pšenica, ki je za seme od-ločena bila, domů pripeljala, in ktera mora, kakor je že rečeno bilo, do dobrega zrela in suha biti, naj se, ako se dá, koj z voza, ali pa saj v kakih osmih dnéh, omlati, in potem takém popřed, preden se potiti jame; zernje pusti v plevah, znesi ga na zračen kraj na žitnico, kjer do setve ostane, ne nasuj ga preveč na kup, sicer mu zná škodovati ; preden ga pa seješ, osnaži ga, in sej le lepo čisto zerno. Ce se suho snopje na pod zvozi, se malokdaj v osmih dnéh spotí, po tem času pa berš ko berš. Ob kratkem rečemo, naj si naši kmetovavci dobro zapomnijo, da vselej iz moč-nega in popolnega zerna tudi močna in krepka bil izraste, in da močno žito tudi slabo vreme in nevihte tako naglo ne pokončajo kakor borno in že po kali zamoljeno. (Kako pri zidanji vodnjakov ravnati, da se pozneje voda v njih ne usmradi). Znano je, da v več krajih pri zidanji vodnjakov ali štirn med kamenje mah štulijo, ker mislijo, da bode voda iz zemlje v štirno ložé přitakala. Tega jim pač prav za prav nihče ne more ovreči, toda od druge strani je pa ravno mah vodnjakom velika napaka, ker sčasoma začne mah v štirni gnjiti, in voda dobi od njega smradljiv duh. Kdor hoče svojo štirno take napake obvarovati in dobro vodo v nji imeti, naj jo takole napravi: Med zidanjem naj nasuje na dno pod kamenje, kakor tudi ob stranéh med zidovje in zemljo nekoliko na debelo jstolčenega oglja; ravno tako naj se tudi zlogi, to je, spranje med zidovjem, z ogljem zadelajo. Po tem takem se bo voda, ki se v vodnjaku zbira, tako rekoč vedno precejala, in ker ima oglje tako moč v sebi, da přežene vsaki duh in smrad, bodeš imel zmiraj dobro vodo. (Ztschrift f. Bauwerk). Jožef Ressel, rojen Slovan, iznajdenik parobroda z vertilom» Ker so pisali že v več nemških in laskih časopisih od moža, ki je pervi misel sprožil, da bi bilo primerniše. ako bi se gonili parobrodi po morji s sve dro m ali ver-til om kakor pa s kolesi, naj povejo se ?,Novice" svojim čitateljem čertico življenja tega moža, kterega po pravici v versto imenitnih Slovanov zapisati moremo. Ta mož, komur je bilo ime Jožef Ressel, se je rodil leta 1793 v mestu Hrudim-u na Českem. Tù je zacel tudi v šolo hoditi. Perve latinske šole se je učil v Lineu v zgornji Avstrii, pa le malo časa; kmalo se je podal spet naCeskovBudejovice v vojaško gojišče. Tačasni voditelj gojišča, stotnik in pozneje slavnoznani general Smola, je spoznal kmalo. da naš Ressel je mládenec bistre glavice; naganjal ga je tedaj, naj bi se dobro učil računarstva in risanja. Pa mladému risarju je bil kraj gojišča pretesen; podal se je tedaj na Dunaj, poglavitno mesto za znanosti vsake baže. Na Dunaji, leta 1812, je zasijala Ressel-nu mila zarja, ker tam mu je bila dana podpora (štipendij), da se je mogel brez skerbi živiti in mu ni treba bilo hoditi s tre-buhom za kruhom, i u še več: on je s to podporo pomagai tudi svojim postaranim starišem. Dali so mu pa podporo rajni presvitli cesar Frančišek, ker Ressel je domá. kadar ni bilo šole, mnogo lepih narisov napravil; zlasti izversten je bil samo s peresom in černilom izdelani naris bitvě pri Lipskem, kterega je presvitlemu cesarju poklonil. Ta naris je za Ressel-na tudi za to vážen bil. ker je imel s tem priložnost k cesarju poklican biti, in po njego-vem nasvetu se je tudi gojzdnarstva poprijel. Že leta 1817, mesca marca, je bil Ressel poslan za gojzdnar-skega agenta na Dolensko (Krajnsko) v Pleterje. Na Dolenskem se je Ressel sprijaznil z germovskim graj-šakom, kteremu je bilo tudi Smola ime; Ressel-nu je to kaj po sreči bilo, ker grajšak Smola je bil poprej zem-ljomerec na Ogerskem in na Štajarskem, in je zmeril tudi nekoliko krajnske dežele. Pogovarjala sta se ne le samo o gojzdih in o legi deželá. temuč tudi o poljodelstvu in popravljanji hišnega orodja; marsikteri nasvèt Resselnov je germovski grajšak djansko spolnil. Leta 1820 je bil Ressel izvoljeti gojzdnar (Waid-meister) za Teržaško in Primorsko. Leta 1832 je bil povišan za tajnika gojzdnarstva in pa za gojzdnarja kra-ljestva ilirskega, zraven tega mu je bilo izročeno nadzor-ništvo lesovja za vojaške ladije. Leta 1839 mu je bilo izročeno tudi gojzdnarstvo na Kerškem otoku (Veglia). Leta 1852 je bil povišan za višjega nadzornika gojzdnarstva (Forst-Intendant), in si. vojaška vlada je priložila — vsled njegovih zaslug — njegovemu navadnemu plačilu še 200 fl. vsako leto. Tukaj je ob kratkem popisana služba Ressel-nova naj naznanim nekoliko še njegovih iznajdb. Leta 1812 že mu je rojila misel po glavi od ver-t í 1 a. pa tačas še ni mislil na ladije. Da pa namesto koles vertílo ladije goniti more, se je bil prepričal leta 1820, ko je v Terst přišel. Tukaj je vidil široko morje in mnogoverstnih bark ; tudi en parnik ali parobrod (Dampf-schiff) se je že vozil iz Tersta v Benetke. Naročil si je majhen, čolnu enak parobrod z vertílom (Schraubendampfer, vapore a verigola, a elice) in v pričo mnogih gledavcov je pokazal, da vertílo goni ladije hitrejše, pripravniše in manj nevarno kakor pa kolesa. — J. V., slavoznani Slovenec, mi je. ni davno, pravil, da je bila perva skušnja z Ressel-novim vertílnim parobrodom leta 1826, in da se je tudi on v novi ladii peljal pri oni skušnji. Ko se je bil Ressel malo potem soznanil z nekim Anglezem, ga je ta Slovenec svařil, naj se nikar ne sprijazni preveč z ijudmí, kterih ne pozná, in naj jim ne razlaga svojih znajdb, ker m 123 bi se moglo zgoditi, da bi drugi vzivali zasluge in cast njegovega truda, kar se je, ža^ibog! tudi zgodilo. Leta 1829 je patent prejel za iznajdbo priprave s ktero se morejo b iz rastlin izprešati in v kepe Ressei je sicer dobil od cesarske vlade patent, da zgnesti, da se tako dalj casa varno shraniti morejo je pervi znajdenik parobroda zvertilom, pa s čim bil mogel delati Ressel nove parobrode, ker ni bilo ne b Leta 1842 je iznajdel kljo (preso) z t i 1 o m m at prešati olje in druge rastline. Cesarska cvenka ne plenka ? kresija v Paznu ga je za to obdarovala in pohvalila Da nekteri bravci „Novic44 še niso vidili ne morja. r n L. lJ jgra ucniçii ^unw , m inou viuiu uc iiivij», —---- e hark, bolje morejo zapopasti važnost te znajdbe, bom o mleti pri vetru Leta 1843 je iznajdel nov ml na P k t 7 ki more priložnosti kaj o morji in o ladijah pisal; da pa je Leta 1851 je iznajdel nove staje ali lafete Ressel-nova znajdba silno važna, se lahko posname iz ali top za štuk( na ladijah, s kterimi se lože rajda s topovi 7 tega ker so Angleži koj po tem več sto tisuč goldinarjev kakor pri navadnih stajah temu obetali (Resselna se niso hotli poznati!), ki bi po Leta 1852 je iznajdel parobrode z vertílom b k pravil parobrode z kolési, ali pa ki bi po drugem stroji mila (Steuerruder) parobrode narejal. Ressel bi bil mogel biti bogat tega ? to je 5 vertilo, ktero goni parobrod 7 mož vsled se more rabiti tudi za kormilo sl • • • • Leta 1854 je iznajdel kemiško pripravo, & ktero Premožni kupee Fontana v Terstu se pogodi z Res- se more les shranjati veliko let, brez skerbí, da bi ga in naroči velik parobrod z Ressel-novim cerv jedel. selnom vertílom, pa nadzornik delà nove ladje se je podal v Ameriko, in iz Angležkega pismo prinese oznanilo, da Pa kaj bi v se dalje stel Ressel-nove iznajdbe! saj ni časa nam je skor vsako leto njegovega življenja přineslo drugo narediti mašin, tam naročenib za oni novi parobrod, koristno in vazno iznajdbo. ' - _ v v « Naročili so po tem mašine na Stajarskem pri sv. Ste iz tega se lahko vidi, da Ressel je bil mož izverstne fanu v fužinah barona Valdacci-ja, pa tačas še niso bistroumnosti. V glasbi je bil mojster, sicer ne toliko prak- v naših krajih tako izverstno, ko dan tičen, kakor teoretičen; kar se tiče zdravilstva, je večkrat pa le ni od nikodar; rekel, da v njegovi družini ne poznajo zdravniká, ker on ____« • » 1 V#t i i ■ • i 1 • • i «1 v à mašin znali ravnati današnji. Dan za dnevom mini ? mašin Fontana, podpiravec Resselnove znajdbe, godernjati za- je druzinina glava, tedaj tudi nje zdravnik. Iz tega se čenja, denar pomanjkava; drugi svetovavci in pomagavci v tudi lahko posname, da je Ressel živel srečno v zakonu. postaral, je vendar besedi se mu odpovejo, in novi parabrod versen! ni bil do Akoravno se je bil Ressel v ze Leta 1829 se podá Ressel v Pariz; tam so naredili njegovem navodu nov parobrod z vertílom, vsaki dan svoje opravila pridno spolnoval. Nekteri so mu prigovarjali, naj se poda v pokoj, ker je že služil čez 40 po njegovem navodu nov parobrod z vertílom, In znajdba domaća se je skazala izverstna v ptuji deželi! Nekteri kupci se združijo in prosijo Ressel-na, naj jim dovoli, da bi v njegovem imenu nekoliko parobrodov naredili za kupčijo med francozko in angležko deželo; Ressel jim radovoljno privoli, pa poln veselja, da je on brodov-stvu novo dobo odperl, ni zapazil, da tišti kupci so ga let, — al na take prigovore je vselej odgovoril, da hoče svojo službo veselo opravljati do smerti, ker clovek je vstvarjen za delo, ne pa za lenobo. Njegovo zadnje delo je bilo na Štajarskem; tam je izbiral les za mornarske naprave. Na povratku iz Štajar-skega se ga loti legar (tifus) v Ljubljani, in on je tam umerlv ponoći 9. oktobra 1857. ogoljufali. Ptujci so tedej vzivali zasluge Ressel-nove znajdbe. Ko se iz Pariza v Terst verne, se spet poprime za-četega parobroda, pa v mašini se je nekaj zlomilo in kotel je počil, ko so mu pervikrat podkurjali ; deželna vlada mu Čudno! na Krajnskem je doveršil svojo službo. Lahka mu zemljica bodi ! je začel, in na Kraj nskem Kar se je V ze mnogo zasluženim mozem prigodilo i se je tedaj na znanje dala, naj se ne peča več s tem delom. Leta 1840 se pripelje v Terst pervi parobrod z ver- Ressel je bil vesel viditi uspeh svoje iznajdbe; al bo tudi rajnemu Jožefu Ressel-nu zgodilo: čast in slavo mu svet začenja skazovati, ko že v grobu V • počiva ? ti lom 5 mocna žalost ga obiđe, ko pomisli, da svet ga ne spo Slišali smo, da srenja hrudimska je uni dan kupila v kteri se je Ressel rodil, in da je namenila nad y ko pomišljuje, da znava za oceta in pervaka te znajdbe njegov trud mu je pridobil le skerbí in žalosti, drugim pa, celo inostranim, je prinesel plačilo in čast. Zarotil se je, da za naprej bo molčal in délai, pa ne vsakemu razodeval svojih misel. hiso, vratmi tajiste hiše tablico vzidati, na kteri se bo izrazilo rojstno leto in dan iznajdenika vertila za parobrode. Tudi v Terstu so mu namenili spominek postaviti, ker Ressel j Blaga duša! tvoja namera je bila le začasna. Bil je Ressel veselega duha, milega serca in svo jim znancom odkritoserčen prijatel; Ijubil je vès svet: zavoljo tega mu ni bilo mogoče zamolčati, če je kaj iznajdel ; imel je pa posebno bistroumno glavico za iznajdbe. Vsakemu je berž razodel kar je znajdel; nikjer ni hrepenel je v Terstu in okoli Tersta preživel večji del svojega življenja in ker njegova iznajdba je primorskemu mestu naj koristneja. Spominka pa mu ne bo stavila srenja teržaška, marveč bodo se nabirali darovi za ta spominek. Cesar sami so pod-pisali 500 fl. Odbor se je tukaj snidel, ki te darove prejema od častiteljev napredovanja obertniškega in znanstvenega. J. N. Kuk. po dobičku, ker sebičnosti ni poznal, in to je vzrok ? da je nepoznán živel in nepoznán umerl. Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah Ressel je iznajdel se mnogo drugih koristnih ia letu 185T važnih reci 7 nektere naj bodo tudi tukaj oznanjene: Leta 1821 je dobil patent za iznajdbo, vsled ktere se Spisal Mihael Verne XXV. kolesa, vretena i. t. d. ne oglodavajo prehitro, in da Ko o pol šestih zvečer v samostan pridem, me sprej-jih ni treba mazati ne z oljem ne s kakim drugim mejo verli frančiškani z vso mogočo prijaznostjo in postrež-mazilom. Leta 1826 so mu dali privilegij za iznajdbo nove Naj berže so měnili, da sem huje bolan ko sem Prašam jih po tovarsih. Razun enega, ki ne barke, ktera se more proti tekoči vodi s pomočjo vode, more jahati, mi odgovoré, so šli vsi v Betlehem in k peljati svetcmu Ivanu. Ml na par v Terstu je bil leta 1829 na Res- mislim Razun enega, ki ne more jahati! si deležnika tuge in se lno v svèt sozidan , tedaj imam „socium dolorum4*, terpljenja, in precej uganem, kdo da je Nato prasam. 134 ali bi mogel naslednje jutro na Božjem grobu maševati, sveti masi bere, so mi pogostoma solze oči zalivale toda, pristavljam, ne grém rad čez noé v cerkev, ker sem pater mi pravi: Menim, da se bo dalo, zakaj Nemci so v Betlehemu, Francozi pa so menda že vsi odmaševali ; pa grém vendar pogledat. — Cez nekoliko preveč truden. Nek prijazen Ko posiednjič sveto opravilo vendar doveršim, grém vès ginjen in globoko pripognjen skozi omenjeni nizki predor iz groba Božjega spet v sakristijo. Tù hvalim Boga kolikor morem da mi je milostlj y spolni! davno goreco željo, kakoršno časa pride vès vesel nazaj, ter mi pravi: Lahko bote ma- sto in sto naših verlih slovenskih duhovnov, ki so vredniši ševali, toda zgodaj bote mogli vstati. Nič ne dé, mu od- od mene, celo življenje v sercu redi, pa nikakor spolniti vernem, če me le kdo pokliče. Poklical vas bom jaz. mi ne more. pravi, in tudi v cerkev peljal. Turke sem tudi že naprosil, da bi prišli o pravém času cerkev odpret. jutro je bilo tedaj vse vredjeno. Nato grém s poterpežljivim menihom, ki je imel že Za naslednje od treh z menoj opraviti in ki me je še zmiraj v sakristii , nazaj v samostan. pa ne pogledam v cerkvi ne na cakal Nato si dam pokazati k tovaršu, ki ni mogel jahati, desno ne na levo, in tudi ne kviško, da bi mi kaj °:an ter najdem res, kakor sem mislil, gospoda Kunstmana. ljivih cutljejev ne odvernilo ali ne zadusilo. Ko v samo Ko me zagleda, mi nič naglo pravi: Prost moj, z nama ne bo stan pridem, grém spet gospoda Kunstmana obiskat, in ko mene je strašna pot cez gore tako zdělala, da sern spodoben cas pride, se visokočastitemu patrijarhu , pozneje vès terd sèm přišel, in da nisem sam še raz konja mogel. pa tudi avstrijanskemu konzulu poklonit. Patrijarh jeru- y Zato sem sklenil, da v Nazaret in v severni del dežele ne zalemski, s priimkom Val erga, je rojen Genuežčan, lep bom šel, dasiravno je veliko lepši od južnega, in to sve- visok mož pri kakih 50 letih, s čudovito lepo dolgo brado, tovam tudi Vam, zakaj pisano je: „Non tentabis Dominům Z vso prijaznostjo me je s přejel, in tako tudi konzul žlahni Deum tuum" ne skusaj Gospoda Boga svojega. V tem Pizzamano, ki me je že prcj poznal. seje bilo omráčilo, in precej se podam brez večerje počivat. Nekoliko pred poldnem pridejo tovarši iz Betlehem Naslednje utro me kliče verli frančiškan, ki mi je nazaj, in verli čversti Madžar g. Franc Bogch toliko prijazen in postrežljiv bil, že precej po treh. Naglo korar vesprimski, mi prai se opravim, in čez pol ure greva iz samostana precej deleč juteršnji dan k umi vanj nazdol v cerkev, pa jo najdeva še zaperto. Cakati je bilo govorim tedaj treba, in rad sem čakal, ker me je tù na obširnem (Bogša ) pričo vsega družtva, naj se za • v g pripravim. Gospodje od na to, resnicno vam povem y časti; ako da ne hrepenim po ti tedaj kdo drug želi se tega obreda udeležiti. naj tergu pred cerkvo marsikaj jako veselilo. V zaperti cerkvi so peli namreč Armenčani milo in soglasno svoje zornice; ga • V . le. Pa Bogcha, res da najstarejši mož našega družtva pa mozak terdnega zdravj ustavlja, in kmali i in vedno dobre volje, se čversto zapazim, da mora kak poseben uzrok k nad glavo so se mi lesketale na lepem sinjem nebu ne-brojne zvezde, ki so se mi tod, kakor sem že opomnil, temu imeti. Zato se udám, ter pravim: Naj pa bo veliko veče in svetlejše zdele kakoi pri nas ; in na bližnjem tako hoćete; rad se bom udeležil ganljivo ponižnost Gospoda našega Kristusa Jezusa pred oči stavi. — . ker prelepega običaja. ki nam minaretu se oglasi nenadoma nek turšk duhoven, ki je s prijetnim petjem verne k molitvi opominjal. To milo opomino-vanje z visokega minareta že pred zoro mi je jako dopadlo in — Malo potem mi nek tovars skrivej pové, da, ko se je družtvo patrijarhu poklanjalo, je prečastiti patrijarh me globoko v serce ganilo. Dasiravno Mahomedani s e d e m- med drugim tudi djal, naj se odbereta za umivanje nog krat na dan molijo, nisem vendar takega milega klica ne dv moza, en duhoven in en neduhoven. in da korar y prej ne potlej nikjer slišal. Pa se vé, da to opominovanje je Bogcha in pa benediktinar Tentschert. predsednik ali le ugodno, ako je glas opominovajočega gladek in prijeten; vodja karavane naše, po omenjeni časti hrepenita. in da če je pa glas hripav, je vès klic, kakor da bi vrana na sta se zastran tega že besedovala. Sedaj mi je bilo vse visokem drevesu krokala. Na parobrodu sem imel od S mirne jasno. „Inter duos litigantes do Bej ruta veckrat priložnost pobožne Turke občudovati. u taka je navadno Ko se dolocen cas bliza, se zacne pobozen Turk spodobno najcan Muli k molitvi pripravljati, se lepo umije, izzuje čevlje, razgerne kak pert pred-se, ter začne sedaj stojé sedaj klečé svetu. Izmed neduhovnih karavaninih udov, pravi na to Du- če resnobno in naravnost, da on ne gré y ga tudi zberejo. Nato določijo neduhovni tovarsi enoglasno Franca Jurja Gr ess er ja, tergovavca iz Lindau-e pri vo- tako goreče in iskreno moliti, da ga nobena reč, tudi neumno dánskem jezeru, kar mi je bilo posebno drago, ker sem zijanje vecidel malovernih Evropejcov, ne zmoti. O da bi na vsi poti vidil, da G je resnično časti vreden taki ljudjé pač prave vere bili! V tem doveršijo Armenčani v cerkvi svoje lepo petje, ljubili y milo in v tem hipu pridejo tudi Turki, kakor so bili ob pošten, pameten in iskreno veren mož. Po poldne gré vsa karavana v cerkev, ker so se imele ob tréh te svete dní po katoliški cerkvi navadne molitve in y cerkev odpret, pa je bilo vendar že nekoliko minut bogocastne opravila začeti. prepozno, zakaj pri Božjem grobu, kjer se Katoličani, Gerki pervo zornico peti, pa in Armenčani v službi božji vers té, se ne smé, tako reči, Res začnemo precej ob treh mahoma vstane v cerkvi tak pe- klensk sum in hrup, da sem se bal, da ne bo moč napře kar hip časa zamuditi. Ko pred Božji grob pridem y gre dovati in doveršiti. Ko bi trenil začnejo namreč koftiške ravno nek frančiškan noter maševat. Vès osupnjen grem s ženske nekako veselo žabjemu ragljanju podobno upitje ; svojim prijaznim menihom v sakristijo ali v žagrad, in tù Armenčani začnejo čversto in na vso moč zvoniti, in Gerk? nama pravijo, da za pervo mašo sva prepozno prišla — da upijejo na vseh stranéh. Ne vém če so nas hotli nalaš mo- titi, ali če so se v živém predčutji prihodnjih vélikonočnih naj se pa za drugo pripravim. S serčno radostjo se pri iiravljam, in ko uni frančiškan odmašuje, grém jaz v praznikov v resnici veselili. Armenčani pa nimajo božji grob. Nisem ti v stanu dopovedati, koliko gan- zvonov, ampak le nekakošne prosto obešene bronaste dile, ljivih čutlejev mi je hipoma serce napolnilo, posebno ko na ktere z kladvom tako izverstno priterkavajo, da je njih Cez nekoliko časa sem globoko pripognjen, skozi inajhen in nizek predor v pre- zvonenje v resnici pravo soglasje. častiti sveti grob stopili Bal sem se, da od presilnega. potihne vendar nespodobni strašni šum; nek precej obilen ginjenja ne bom maševati mogel; pa kmali se spet zavém. oddelk turških vojakov obdá božji grob in nas, in mirno Pri opravljanji presvete nekervave daritve sem navadno po- napredovamo milo resnobno petje. Posebno ganljivo so peli časen in nekako dolg; koliko časa sem pa tù maševal, Ti frančiškani čverstoglasno s fisharmoniko pervo žalostno Je- kaj se Ostale živo čutil ne vém povedati; le to vém, da mili, pa silni čutleji so remijevo pesem. Tù sem pervikrat prav me skorej neprenehoma motili in zaderževali, in da pri pravi: „Narodov gospa je postala ko vdova." hranji pasijona ali terpljenja Kristusovega, kakor nam ga je pesmi pa mi niso šle toliko k sercu, ker so se pele po sveti Luka v svojem Evangelji popisal, in ki se ta dan pri preumetno zloženih napevih. — 125 Veliki četertek, 9. aprila, sem bil celi dan od jutra do večera v cerkvi. Ze ob sedmih zjutrej se zacnejo slo-vesne opravila tega dneva, namreč peta sveta masa in pa posvečevanje svetega olja in svete krizme. — Po pravici morem reči, da se sveti cerkveni obredi tù prav veličastno z vso spodobnostjo in častjo opravljajo. Patrijarh poje z moćnim, pa ugodnim glasom ; frančiskanom, med kterimi je mnogo lepih prijetnih glasov, in celó njih učencom, arabskim dečkom od 10. do 16. leta, ki jih je kakih dvaj-set, teče gregorjansko petje tako gladko in ganljivo iz gerla, da sem jih z veliko radostjo poslušal. Z eno besedo, vse se je opravljalo tako veličastno in v tako lepem redu, da mi je bilo kakor da bi take svete svečanosti in častite obrede pervikrat vidil. Vendar pa ne morem zamolčati, da me je tudi tù nekaj, kar sem že v mnogih krajih vidil, sila neugodno motilo. Povsod se nahajajo namreč nečimerni mo-žički, ki se o posebnih priložnostih tudi posebno radi ska-zujejo, da bi očí na-se vlekli. Taki možiceljni so večidel tako imenovani cere mo nj arj i. Meni je tako ponašanje že od mladih nóg zlo zoperno, in vsakikrat se mi zdí, kakor da bi možiček glasno djal: Glejte, brez mene bi ne bilo nič! — Tak možicelj je tudi patrijarhov ceremonjar, nek tolst — vès okrogel filipinar. Kar en hip ni bil miren, ampak neprenehoma je ukazoval brez vse potrebe, ker je brez tega vse v najlepšem redu napredovalo. Pri vojaških vajah in svečanostih je velevanje in ukazovanje potrebno, pri službi božji pa ga ni treba, in meni je vselej neskončno zoperno. Med sveto mašo smo přejeli vsi evropejski katoliški romarji in mnogi drugi azijatski katoličani iz patriarhovih rok presveto obhájilo. — 0 kako je ganljivo viditi, kako ljudjé toliko različnih narodov in jezikov — ex omni tribu et lingua et popult — v globoki pobožnosti k Gospodovi mizi pristopajo I — Tù so bili Španjci, Francozi, Belgičani, Lahi, Nemci iz raznih okrajin, Madžari in Slovani, in Azijati iz mnogih krajev. Po doveršeni sveti maši smo šli trikrat v slovesnem obhodu ali v procesii okrog Božjega groba, kakor je po vsaki slovesni veliki maši navada. — Ta obhod je pa tudi potreben, zakaj za velike svečanosti ni posebnega vélikega altarja, ampak za vsako posebej ga frančiškani pred Božjim grobom začasno napravijo. Ta začasni altar pa je sila lepo napravljen in z mnogoverstno srebernino in marsikakimi dragocenostmi krasno in bogato okinčan. Kakor hitro pa se procesija vredi in duhovščina spred altarja stopi, ga zacnejo frančiškani naglo razdirati in proč spravljati. Prej ko smo v slovesnem obhodu tretjič pred Božji grob prišli, ni bilo več najmanjšega sledu krasnega altarja, in prešerni gerški razkoljniki niso imeli več priložnosti, kaj uzmati, ali pokvariti, ali kakošne nespodobnosti početi. Sedaj napovejo tištim, ki so bili za umivanje nog do-ločeni, naj ne grejo iz cerkve, ker bi se utegnilo pri-meriti, da bi o pravém času nazaj ne mogli, ker bodo Turki cerkev zaperli. — Bili so pa Pa vi Estere, du-hoven francozk, in Bogoljub grof ali prav za prav vikomt de Puysegur, vodja karavane francozke, Mi h a el Verne, duhoven avstrijanski, in Juri Gresser, fabrikant in tergovec bavarski, Jožef Murua Conde de Valle Ver-gare in Didak Ivadin a Ballesta, Španjca, Friderik Marchese Laurea Brale, Sicilijan, in Mari Hei-nig, Borus, ki se je bil nek sedem mescov prej iz krivo-verstva luteranskega h katoliški veri spreobernil. — Kmali se zberemo in se gremo vsi vkup patrijarhu poklonit, ki je bil tudi v cerkvi ali marveč v spodnjem frančiškanskem samostanu ostal. Frančiškani imajo namreč, da se služba božja v cerkvi vedno in neprenehoma opravlja in stare pravice katoličanov ohranijo, poleg cerkve majhen samostan za 12 do 15 me-nihov, ki se vsake tri mesce verste in spremenjajo kakor vojaške posadke, ker je samostan premokroten in nezdrav. Le nekteri, ki so terdnega zdravja in čudovito goreče pobožnosti, ostanejo prostovoljni in radi tudi dalje, včasih po 6, po 9 mescov, in tudi celo leto v ti ječi. In to ni kaj malega, celo leto v mokrotnem nezdravem zraku živeti — že 3 mesce je veliko! — in žive vere, terdnega upanja in goreče ljubezni je treba, da more člověk to prenašati! — Le skozi cerkev se hodi v samostan, druzega uhoda nima. Hrano dobivajo iz vélikega samostana skozi nek predor ali okno. O poldne nam dajo tù nekaj kosila, in po kosilu za-čnem še le z Gresserjem, ki se je bil s cerkvo in z všemi njenimi kapelicami in svetišči že dobro soznanil, cerkev ogledovati. (Dalje sledi.) Narodne stvari. O pisanki, rumenici, aletu, in o skrivnostneni pomenu jajca sploh pri starih narodili. Spisal Davorin Terstenjak. Spisovavci keršanske liturgike r a z 1 i č n o razlagajo po-četek pisank. Nekteri pripovedujejo, da navada, na velikonoční dan pi sanke deliti, se je začela takole: Leta 205 po Kristusovem rojstvu je, kakor Aeli Lampridi pravi, kokoš materi Marka Aurelia Severa na dan njegovega rojstva rudeče jajce znesla. To nenaravno zgodbo so imeli za znamenje sreče, in odslej so ljudje začeli se z rudeče barvanimi jajci darovati, kadar je kdo komu srečo vošil. To navado so prê (menda) kristjani od pagan o v fajdov) přejeli in jajca blagoslavljati dali, ktere so potem prijatlom in znancom na velikonoční dan pošiljali v znamenje velike sreče in veselja, ktero imeti moramo nad ča-stitljivim Kristusovim vstajenjem od smerti. Drugi liturgiški pisatelji mislijo, da velikonočne jajca so spomin ostrega posta starih kristjanov, kteri m je zadnji teden celó jajca jesti prepovedano bilo. Nekteri so mislili na „ova ignita", s kterimi so mučenike keršanske žgali in opékali. So tudi še, kteri opominjajo na skrivnostni pomen, kterega je jajce v starem svetu imelo. 1) Bodi si eno ali drugo — kristjanu je písanka vesel spomin na odrešenje sveta — na Kristusovo od smerti vstajenje; — j aj čj a lušina opominja na grobno pokrivalo, ktero je Izveličar sterl, in kakor pisce prekluka lušino in stopi v življenje, tako tudi mi bodemo na glas Izveličarja lušino temnega groba prederli in v novo lepše življenje stopili. Za prijatelja starih reči pa še pisan ka tudi ima posebno važnost, ker že v predkeršanski dôbi je písanka bila znamenje sreče in veselja. Stari Perzijani so v mladoletnem času (spomladi) obha-jali praznik Nu rue. Prižgali so kres v čast solnčnemu bogu in eden drugega darovali z rudeče barvanimi jajci. 2) Nuruc pomenjuje praznik ognja. Ker v kaldejščini in arabščini nur, nar poznamlja ogenj, je tedaj utegnila ta beseda iz semiškega jezika do Perzijanov v oni dobi priti, ko so ti bili gospodarii Kaldejcov pod kraljem Cyrom. Z rudeče barvanimi jajci se tudi ob mladoletni dobi darujejo Indi, in da so tudi stari SI ovan i pervlje, ko so se pokristjanili, to navado imeli, so dokazali ime- nitni slovanski starinoslovci. Tako, na primer, piše učeni dr. Hanuš: „lni Slawi-schen spielen im Feste Letnice (mladoletni praznik starih Slovanov) Eier und zwar gefárbte Eier eine wichtige Rolle. Die Sitte des Aufmachens der Eier mag vielleicht mit dem indischparsischen Mythos der Eroffnung des Welt- ') Glej obsirniše popisovanje pri J. E. Schmid „Histor. Katechismus" I, 170. Wetzer in Welte „Kirchenlexikon" VII, 871. «) „Wiener Jahrbůcher der Literatur" III, 153. % e i e s innig zusammenhàngen. Poslušajmo učenega Lepsia, 2 a i Kakšen je ta mythos? kteri tako govori: Že sem rekel, da okoli Vurmberga blizo Ptuja se pri poveduje od kačjega kralja S asa ali S esa, kjer se je se 5) Das Durchgehende in alien âltesten Kosmogo- ime kace ohranilo. Gotovo so tedaj stari Slovenci z Egip ni en ist die Entstehung des Weltalls aus einem urspriing čan i y Gerki*) in Indijanci imeli enake kosmogonske lichen, unbestimmten, formlosen, dunklen Chaos, dessen misli. Beschaffenheit man sich dem Wasser als dem nach seiner Rajni vurmberžki farmešter gospod Do na v so vedili Dichtigkeit zwischen Luft und Erde mittleren Elemente ver- dosti povest od sasa ali sesa in Kresnika; žaltf>og! gleichbar, doch nicht identisch dachte. Dieses Chaos hat da ko mali fantič nisem na te povesti bolje pazil; sadaj bi eine innere immanente Bewegung, die man mehr oder mi utegnile marsikaj o basnoslovji starih Slovencov razjasniti, weniger als geistige Urkraft von den bewegten Ma- Ako kdo kakšno drugo o pisankih vé povedati, naj terien getrennt auffassen konnte, und die sich in der he- jo oznani. Že J. Grimm je tožil, da se o kosmogonii bràischen Urkunde bis zum unmittelbaren personlichen starih Slovanov nič gotovega ne najde. Willen des gôttlichen Schopfers steigert. Durch die krei- se kašna iskrica tleti v eni ali drugi vrazi, pesmi Utegnila bi vendar obi ? sende Bewegung des Chaos nimmt dieses zuerst die caji ? povesti i. t. d. âusserliche Form der Kugel (jrcçaÎQo) y oder des ke i m tragenden Eies an, welches nur, indem es eine Be grânzung findet, ausser sich noch ein Unbegrânztes vor-aussetzt. in welchem es schwebt, und welches dann als Nekoliko Kèrskih pesem za pokušnjo. -M. WW Drage 55 Novice"! evo vam malo Krčanskih pesam; po fluchtigster feuriger Aether aufgefasst wurde. Dann zei- dajte jim mesta, vse jednoj po jednoj, kakor svojim: tigt allmálig der Inhalt des Eis, und gebiert zuerst das njih vam ne bude škode. Narodne pesme jesu zrcalo, v ko Licht (ávrig~) auch als Gedanke ('Mfpiç) oder als jem vidimo: kakov nam je narod, kakove je duše, kakove T t i .i/r, ' ^ ili j i i n .. i • « {• * _ »• i i v v • i« vjvi* v i • t Liebe (Eqcoç') gedacht, durch dessen Ruckwirkung auf die sich fortentwickelnde Welt allé ubrisren Gutter cudi ? kakove sege; čto misli, čto želi, čto zna i ume. I schen und Dinge entstehen und Gestalt gewinnen u 5 Men kakov mu je jezik, doznajemo po njih: je-li mu ocuval čistoću, gladkoču i bistrinu, ili ga je nasmetil, naprašil i Zavoljo takošnih kosmogonskih misel je jajce osmradil; je-li mu ostal bogat, krasan, živahan i gibak i starim narodom bilo znamenje rođenja (Erzeugung) in ili je osiromašel ? ogrdel, oslabel i otvrdel. Da i one sve oži vlj en j a (Belebung) in zato so v mladoletnih praznikih, doce, koji se Sloveni mogu dičiti svojim govorom, a koji ker se v naturi novo rođenje in življenje začne, sramiti, čto su vse izopačili i shabili, da jih nebi razumel si jajca kot znamenje darovali. Jajce pa so porudečili 5 gotovo ni ded, a kamoli šukunded. Koliko koristi ovo ogledalo! Pak v spomin pi- jošče, one imaju vsakakovih naših besed i čudo slovenskih sanega mladoletnega cvetnega sveta, zato Slovenec rekov — ono nas uče pravo i čisto govoriti, rudeče barvano jajce imenuje pisan ko, od pisati, kar izvirno pomeni m a la ti. Moj častitljivr kolega, gospod profesor Majciger 5 mi Ali nije vse zlato, eto se lasci; niti je vsaka narodna pesma počtena i prava učiteljica; valja videti, kakova duša ju izmislila, je duša pobožnica, ili zlobnica; i kakovi je povedal, da se na Koroškem pisan ka tudi velí ale in da pogostoma nemške koroške fantiče čuješ na veliko nočni podeljek govoriti: 5 SU Slovenci 5 1 kde je nikla 5 čisti ili nečisti. Drage ,,Du, ?5 Novice"! vi morete same suditi, kakove su te naše 5 ali lass mir dein Ale sehlagen. čujte i moj sud; samo mi se nejadite, nesrdite, eto vam Ale pomenjuje to, kar pisanka, rumenica, ru- govorim ovako ne vse po slovensku 2) : prekoračujmo škodui deče jajce. Deblo je al, rudeče, ruski: al, rudečkast, medjaš, o ki nam se knjiga nemilo zadeva i para i kida. serbski: alica, rudeča črešnja, sansk. aru, rudečkast, kakor plug, vrganj3) i ralo o naklo. aru, rudečkasto solnee, aru s a, rudeckasta žival predpre A eto cu reci o svojih Krcan ih i o njihovih pesmah? žena kolom na kterih se Usa Auška juterna zarja vozi. Iz te korenike je po oslabljenem glasniku ave slov. el en, digamano jelena rudeča žival, dalje z digam- , kakor se velikonoční Najprvo, da Krcani jesu Hrvati; za ovu istinu imam 12,000 svedokov, 4) i vsi ovi bivaju na onom otoku; i Omišljani i Dobrinjci i Dubašljani i Vrbni-čani i Puntari i oboji Baščani, ako jih zapitaš: kako matom v beseda valička 3 dan pri Pohorcih kraj koroške meje veli. Digama v najdeš govoré? odgovore: mi govorimo hrvatski, po hrvatsku, v besedi apno in vapno, okno in vokno i. t. d. Nikakor drugako neznaju odgovoriti može biti, da su Pri Ščavničarih se pisanka veli rumenica od ru- zaboravili (?!!). Ipak je na onom otoku i Talijan malo meni, rudečkast, zato v narodnih pesmah: „Sijaj, sijaj solnee, solnee rumeno." Lušine rumenic trosijo naši kmeti okoli hramovja neki veliki kaci v čast, ktera po njih mislih pouoči skrivoma vès strup okoli hrama pobira, da ljudém in živini ne škoduje. vas grad Krk. Nu Krcani, hvala otoku, nisu se morali hrvati5) s neprijatelji, kako ini Hrvati i Srbi, pak su jim pesme drugakove — ženske veće nego junačke; a imaju jih Poju danom i noću, v leti i zimi, doma i putem. Ali ta običaj ne opominja na kaco Knephovo pri Egipčanih, na kaco Ç e ç a pri Indih? Kn ep h je priime božanstva Amun-Ra canov. , oceta bogov po veri starih Egip- Njegov zaznamek je jajce, ker je iz njega svet stvaril, ali pa kaca jajce v ustah deržeča. Kaca je v veri starih narodov znamenje věčnosti silu. Pred nekoliko leti potegnula me volja za njimi, ter jih iz težka nabrah malone stotinu, a poslah Vam jih samo 15 za sada. > ker se v krog zasuce; zato v indiški simboliki svet noseća želva čepi na kaci çeça — „dem Symbolbilde des Gott-heitsschutzes und der Ewigkeit", kakor učeni Millier lepo razlaga. 4) *) Primeri orfejsko kosmogonijo in basen o jajcu Lede pri Pis. 15 narodnih pesem ia Prel le ru v „Griech. Mythol." vstr. 34. **) Poslali so nam častiti gospod Crnčić v „Novicah u m otoka Kèrk-a (Veglia), naj jih natisnemo pokažemo bravcom našim slovenski jezik onih krajev. Poslali s pričujočim predgovorom, kterega radi natis- «10 • « 1 • V a • t ti 1 so nam jik Lep Ueber ') Dr. Hanuš „SIaw. Myth." str. 197. ^ „ die Gôtter der vier Elemente bei den alten Aegyptern" stran 206, 3) Valička tedaj pomenjuje: praznik alet, alic, pisank, rumenio. V ti koreniki imena slovenske Alio, Alant, z digam. v Válenko itd. rajdejo svojo razlago, dalje ilirsko: alen kamen nemo kakor smo ga přejeli, ker male razlicnosti v jeziku, ka kor so, na priliko, jesu namesto našega so, eto namesto kaj, kakov namesto kako šen, ne bojo nobenega naših bravcov i preveč motile. Vred. Sensu latiori. a) sensu etrictiori. 3) Vèrkan ali vrkan pi sati je napačno, vèrganj ali vrganj je pravo; ova besedu imaju tudi Istrani. Vrganj je podoben plugu, pa nije po vse kakov je Diamant Nikl. Mull » Glauben der Hindu" str. 613 Pis ? plug5 jest manji. Ovaku bih zataknul nekim piscem svojevoljcein usta i za ine krajine. 5) hervati uz boriti. Pie. 12? Rekav: kakove su pesme, hoću praviti i kakov je garje. Najbolje zdravilo, pravijo neumni ljudje tudi pri 9 ) naš naš „Bože n va pomoc moju von mi Ci » hvalite otroci Gospoda a 9 naš 9 naš » rece Gospod Go . ka spodu mojemua .... ?! Kakov može biti jezik onde, mor nije prihadjala nikakovera smeta, nikakover natrun idite, da se dobro spoti in tako garij znebi; privezala jo je namreč na dilo, in čeravno je upila na vso moč, jo je vsadila v peč. Ko jo spet iz peči potegne, je bila reva že —mertva. Teto so izročili gosposki. ? Iz Lutomera na Štaj. 7. aprila. D. Sopet so bile nikakover smrad? Zato zna u nas i dete, kada mu je harice (Zundholzchen) vzrok strašnega požara, ki je bil dobru mužu, mladu konju, veliku volu, 5. dan t. m. v Mótah, vesi pol ure od nas. Otroci so se reci: dobri zeni, široki kuci, lepi knjigi, a kada: dobromu 2) mužu, mladomu konju, velikomu volu, dobroj dobrej) ženi, širokoj kući, lepoj knjizi. igrali s haricami in kmali potem je žareči petelin se kazal na hramu 4 gospodarjev, kterih škoda je višja od pri 10,000 Drugi dan ob eni pa pri nas v Lutomera Pak čto se čudimo? Ta i Niemac, dečak, zna velmi zakričijo „ogenj, ogenj !" in strah in groza nas vnovič ob- dobro kada ima guten Manne." reci A • V) naši einem guten Manne, a kada: dem haja. Pogorela sta skednja dvema gospodarjama, enemu pa pisci ? Vsaki sebe pitaj ! golom nečine Krcani nikakove krivice, dopače dičiti, čto je bolje znaju, nego ikoja I gla še hlev z živinčeti. mogu se Iz okolice Mokronoske na Dolenskem. * Tudi naša slovenica na pri nas so višje in stare terte se močno razpokale, pa menda Jugu! Ká bo naša slovenica poznaje glagole za navadu, zatega voljo ne bo škode velike, ker bodo spodej pognale. za običaj? Jos je pisac, kojim su samo svršivni svršivni i ne- Vina naše so kaj dobre ugodna lanska letina in tamna noc! nas imaju i tretje glagole za prepoved prezgodnega branja ste nam dobro vince navadu : 3) lane se osvedočih i čudom zacudih, jer dete naklonile: za uno hvala Bogu, za to pa našima kantonskima imajuće pet let izreklo ovako v glagol na pravom mestu. Od sada nepřišla veće na videlo nijedna slovnica brez ovoga poglavarjama ! b o gas t va, da joj se ubožici i nebožici nebude sramiti! Iz Ljubljane. V četertek je bil veliki zbor zgodo Krcanom su i deklinacije onakove, kakove biahu vinskega družtva, od kterega ne povemo nič dru zega ? kakor edino to: V ce pred 7 ili 8 veki, samo su zaboravili malo ne vas dual, biti kakoršen je bil ta 9 bojo i to ne davno s a danje koleno. Vendar ni jim sra- pisatelj ev, in družba bi utegnilo še kaj takih zborov „Mittheilungen" kmali — brez brez družbenikov. Gospod mota, kolika je Srbom i nekim Hrvatom, koji ga imaju a dr. E. H. Costa se je odpovedal opravilstvu družtva. neznaju, te jim rabi za množinu i pisatelj em!! Drage Danes o poldveh zjutrej nas je zbudil strél na gradu. Na rt se neda slusati Novice"! ja bih rad mnogo povedati, a Vam kolodvoru se je nek sodček vinskega cveta unel. Ogenj je i* i • t fm • Vf i A • * -m -- %/ pustite reći Na Krku je Cakavac Vam je morebit prvi 7 1116 C okavac josce vdve tri besede. bil kmali pogašen i Cekavac ? ovo glas. I Slovaci su Cokavci i njihov govor natežje na Dobri nj ski: poslane pesme vse su cokavske (Dobrinjske). Novičar iz raznih krajev V Beču. v Ivan Crnćic. I. Zibala Ane Pavla ditića, Zibala ga je cei ih devet let Deseto leto mito 1 9 Iz Dunaja. C. k. ministerstvo za bogočastje in šoi-stvo je ozeroma na 17. člen konkordata razglasilo napravo, o kteri so se škofje v svojem zboru leta 1856 na Dunaju zedinili. Po tej napravi terpi bogoslovski uk 4 leta s 6 ali najmenj 4 profesorji. Redovni jezik za uk bogoslovja pitala. mito? „Co pitas, Ane, za svoje Oćeš2) mi, Ane, voly3) Pavlovy?" o će mi, majko, voli Pavlovi: je latinski; od učenja hebrejsine more skof ucence odvezati. Iz Napola je dospěla žalostna novica, da je častit ljivi gosp dr. Knobleher 13. t. m. za mertvudom umerl. 9991 u u Ja voly imam, vol ara nimam. „Oćeš ti. Ane, konje Pavlovy ?u 1 Čo će mi, majko, konje Pavlovy, Ja konje imam, konj ara nimam."" Oćeš ti. Ane, brajdy Pavlovy?44 Ćo će mi, majko, brajdy Pavlovy: Šel je ze iz Hartuma bolehen. 99 9111 Ja brajdy imam, braj dara nimam. Oćeš ti, Ane, dvory Pavlovy ?" u u 99 VII Co će mi, majko, dvori Pavlovy: Ja dvory imam, dvor ara nimam."" „Oćeš ti, Ane, ruho 4) Pavlovo?" „„Ja ruho imam, ruhara nimam!"" Oćeš ti, Ane, Pavla ditića?" — Deržavni in konferenční svetovavec, gospod J. A. Jus tel, c. kr. prav skrivni svetovavec, mož, kteri si je za deržavo in šolstvo mnogo zaslug nabral, je umerl v 94. letu starosti. Vôlil je svoje premoženje fantiškemu semi-nišču v Litomericah na Ceskem. Slišati je, da se dosedanji předpis zastran ekseku-cijskega iztirjevanja davkov predeluje in utegnil bi se kmali nov předpis za iztirjevanje davkov dati. Po naznanjeni pozvedbi posrednje cene opi m 91 9999 hrane za vojaško leto 1858 so Ogersko, Galicija in Banat Hoća ja, majko, Pavla ditića: aj c en ej k za ojake; na Tiroljskem, Ita Zać vsega5) imam, dragića nimam. u a lijanskern in v nemških zveznih terdnjavah pa živé najdrazeje lz Moravske Novičar iz avstrijanskih V Stitni na Moravském je neka tako tika dalj časa s tem ljudi za nos vodila, da je pravila, da se ji večkrat angelj prikaže in imenovana Iz Slatine na Ogerskem. * Na veliko saboto se je prihodnje reci razodeva. Med drugimi je tudi rekla zgodila pri nas strašna reč. 9 da je 14 let stara deklica je imela na nekem kraju dete pokopano. Kakor » B. Z « . V pise je 0 Misli na slovenska liturgiju. 2) Staroslov. dobru um u. 3) 0 njih drugikrat više. Pis. publicanus. Mita, to je, Ion; mititi, podmititi, staroslov. mitar ON v V l#r# j' / 1* 1 oćeš namesto hoćeš se sliši tudi v navadnem go- to spanje, kakor je zdaj njene komedije konec. Izročila jo je namrec gosposka v mestu Klobuku nekemu zdravniku, da je na-njo pazil. Napovedovala je, da bo 12 ur skup spala; zdravnik ji je Ker je še vedno ter- hotel, prikrajsal y po česku i poljaćku, kde je staroslov. vorjenji slovenskem. 2 to je, mužki samostavnici I. dek. v akuz. mn., i ženski II. dek. v gen. jed., v nom., ak. i vok. množine imaju y\ e imaju mehke dila da ji je angelj povedal 9 da dete pokopano leži, so jo, ker je sama tako hotla imeti, v Stitno peljali 9 in končnice: c, c, c, èc, j, Ij, nj, i, kako drevni Sloveni tako i Krcani. Oblačilo, osobito nevestino. 5) Ne: use, nego vse, da bi ji priložnosti ne odvzeli 9 se ovarjati, ce bi bilo kakor je pravo. 9 treba kjer je nekaj pa da bi v ljudtsvu vrazo zaterli, so kopali, niso nič najdli. Ko je ljudstvo to rekla 9 9 pa 128 vidilo, se je hotio nad zamaknjenko znositi, ktera je na Iz Nemškega. Iz Berlina. Kralj je od 23. t. m. živo zadnje sama povedala, da se ji je to le tako in da ni imel angelj nič z njo opraviti. Iz Rusije. Ruska vlada je turški pismo poslala v kteri opominja to, se spomniti, kaj je s hathumajumom sanjalo naprej svoje namestništvo za druge tri mesce svojemu bratu izrocil. y V ..Novicah" V ze rajam (kristjanom) obljubila, in da svojih obljub še zdaj ni spolnila. Brati je, da bo izdala vlada postavo za tiske. Ker na Ruskem doslej take postave še niso imeli, je zani- omenjeni Amerikán Rale y pride v Berlin kazat umetnost, kako divje in oporne konje krotiti. Iz Francozkega. Grof Persigny se je, kakor je slišati, s prepričanjem iz Londona v Pariz vernil, da ne bo dolgo, da se bodo Rusi in se je to v ze Angleži poprijaznili, in da dalje izpredlo, kakor je želeti Francozi mivo vprasanje y ali bo cenzura še dalje ostala aH ne? namrec si tako mislijo. V Petrogradu menijo, da je veliki knez Kon stan tin pri caru pervi tistih, kteri zahtevajo urnih pre-naredb, da on carové namembe podpěra in dokazuje potrebe urnejega preredovanja Rusije, ker bi sicer lahko kak vihár mĚ WĚ I WĚĚĚ wÈ HI Marsal Pelissier je sel 14. t. m. v London. Nek fabrikant v Parizu ima te le naročila za tur škega cesarja izgotoviti: 1. en kinč sultanici za 250 tavžent frankov; 2. en par pantofelnov za sul za na glavo nad Rusijo priti utegnil. Stran za napredovanje sama y več strank razcepljena. Najvecja in najkrepkeja se imenuje slovanska in terja, da naj se Rusija po slovanskih ideah očitno prenaredbe Petra I., in vzrokih prerodi, in zametuje tana za 25 tavžent fr.; 3. en bič (gajžlo) za 25 tavž. fr. 4. 10 skedelic za kofe v podobi školk, vsaka po 70 tavžent; fr.; 5. en černil nik za 60 tavž. fr. itd. Sultan mora imeti dnarjev kot čepin, da naročuje tako drage reči ker misli, da so one za Mongoli Rusii najbolj od njenega namena zapeljale in njenega duha zamorile. Enako se vpera lz Angležkega. Rudio-ta in še 20 druzih so pri peljali v London, da bodo v pravdi zoper Bernarda kot zoper osnove ruskega carstva po izgledu zahodno - evro pejske omike in je v tem s prijatli starega kopita enih misel. Iz Rusko-Poljske^a. Časniki ne vejo iz te dežele • v nic pripovedovati y veljá, se ne ktere druzega ktera se ima v tem kraljestvu zbrati. Kornu to vé nič gotovega. Eni nraviio. da so temu vzrok reči pravijo se v Bosni, Hercegovini in price zaslisani. Ta pravda daje sedaj v Londonu najvec govoriti; začela se je 12. t. m. 9. aprila se je zbrala osrednja sodnija v Londonu in pervi sodnik je prašal veliko kakor od velike armade. porotnijo, ali je pred sodbo postaviti Bernarda, kteri je ob dolžen, da je bil deležen poskušnje, francozkega cesarja umoriti, dasiravno je bil tišti čas na Angležkem. Rekel y mislijo Ijena y da se Rusija na noge 7 V ce Cerni gori pripravljajo, postavlja, da bi d r u g i bila priprav- Nam se te misli neugodne zdé, dasiravno radi veljati damo, da si bodo Francozje in Rusje roke podali, ako bi se pri- se Francozje in Angleži resno razperli. neugodne zdé, dasiravno radi veljati damo je pervi sodnik, da je poznal Bernard Orsinita, da je pripravo za granate kupil in izdelane skrivaj v Brisel poslal. Tù je veckrat k Orsini-tu in Pierri-tu zahajal itd. Velika porotnija je po dolgem posvetovanju spoznala, da je vzrokov dosti, zavoljo kterih naj se Bernard kot pripomožen pri hodnje dní na Angležkem ali Turškem kaj přiměřilo. Ruska armada se premika na Poljskem, Francozje pa se pripravljajo na morji; da je to dvoje v kaki zvezi, si je lahko misliti. moritvi po porotni sodnii sodi. Naj se iziđe ta pravda kakor kolj, po nji se bo pokazalo, kako se bo francozki vladi dalje obnašati proti angležki. Ako obsodijo Bernarda y bo s tem dokazano, da zadoštujejo anglezke postave za kazno Iz Serbij • V „Srb. Dn.a pise iz B eli gr a d y da so vanje tacih hudodelstev y ako ga porotniki ne obsodijo, bodo bili zarotniki zoper življenje bskega kneza 22. marca iz m°gu Francozje reci: Zdaj vidimo ^IMF ■ 1 I ► M ___ a « v A m y da je vaše postavo Gurgusevaca v Niš v Bulgarii odpeljani dajstvo pomanjkljivo. Eth P je přišel 19. marca v Beligrad m je zvolil svoje stanovanje pri Osm P y poveljniku več belogradske terdnjave. Iz njegovih lastnih besed se dá skle niti IHHHHHHHHHI^^H y da bo več časa ondi ostal, da se bo, ako bo treba odni zbor poklical in da se ima sedanji stan Serbije po- Iz Jeruzalema. Za letosnjo veliko noc se je sošlo kot 12 tavžent romarjev iz vseh krajev pri sv. Iz Indije. Mesto Lu kn o v je, kakor smo , v oblasti Angležev. Vstajnikov je ostalo 2000 mertvih, V ze grobu, pove- dali, 5000 jih je peté odneslo in so jih Angleži zasledovali. S polnoma predelati. Sploh pa se godé v ti dezeli reci y po kterih se da malo dobrega pričakovati. Ethem paša je neki krepkodušen člověk, knezu Aleksandru pa se je začelo, kakor se iz vsega kaže, marsikje spodtikati. Tako je stá- tem mestom je padlo poslednje branise velike in strasne vstaje, ktera je eno leto največje okrajine anglezke v Indii razruševala. Ako pomislimo, kako strašno je bila razpro-strena, se je čuditi, da je bilo Angležem mogoce v pri ostnike, kterim je lansko leto volj dal y iz starašinstva stopiti ali pa zapertim biti, zopet v poprejšni stan postavil. Zavoljo tega so se pa dosedanji ministri odpovedali. Namesti merno tako kratkem času prigodkom kos biti, kteri so njih gospodarstvo v Indii skorej popolnoma spodkopali. njih je iz volil knez : G v • za notranje opravila C e r n o b Masrazi za pravosodj Velk za dnarstvo Darovi za Vodnikov spominek. Od I.—XIX. naznanila 801 fl. 52 kr za začasnega predstavnika in V • v • za predsednika starašinstva. Eni mislijo, da je krepko ob- Gospod Koceli Raimund, kaplan v Smartnu Ethem pašeta to vzrokovalo. Iz imena „Garašanin^ časnikarji, da knez teh ministrov res ni po lastni nasanje sklepajo temuč po volji Ethema izvolil y yy yy Reza Kokic Jožef, kaplan na Skalah Rapotar Franc, župan v Valenji Urbanova ........ Iz Cerne gore Nek piše v „N Pr Z v sosebno avstrijansk Slavijan u Gospod Janko Pukmeister-Vijanski iz Dunaja : Ne ruski izposlanci ne avstrianski panslavisti (!), temuč francozki podpihovavci so kteri so černogorsko politiko na tako polzko stezo zapeljali Francozje so že leta 1830 v Cerni gori mreže razpenjali y yy yy yy yy M. Stojan, tehant v Braslovéah Peter Cizej, kaplan yy yy yy y in tako delajo tudi še dan današnj Ci pisovavec berlinske „Nat. Ztg.a terdi, Tudi carogradski do v ^ da Cerno goro Fran cozje zaplecjejo. Cernog so se od Trebinja, Zubcov in Kru yy yy yy yy v Anton Zicker, Zadravec Alojzi, 1. magistratni svetovavec v Varaždinu........... Francelj Jernej, realni učitelj v Varaždina yy yy Zepic Boste, gunnaz. Križek Večeslav, gimnaz. učitelj v Varaždinu Lazar Matevž, n „ „ Valjavec Matija, „ „ n 1 fl. - kr — r> 30 r> - T> 30 n — r> 30 v - Ví 30 n 3 v v 1 v z— r> 1 n rr 1 Y) - v 1 r> - n 1 - n 1 Y) - r) 1 v - v 2 T) - v ševic v svoje gore nazaj umaknili; samo dva sta ostala pri Skupaj 816 fl. 52 kr Vukal y ktei se pa sicer vedno mirno derží Odgovorni vrednik: Dr. Jaaez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef BlaZQÎË