S^šin 'us plačana v gotovini.
ŠTEV. 220.
V LJUBI JANI, petek, dne 1 oktobra 1926.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO III
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30' .
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:	J
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka j	za	odgovor,	j
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Elementarne katastrofe in javnost.
velike katastrofe, ki so zadnji čas za-ele Slovenijo, spravljajo na dnevni red 1 1 VlPrašanje ponašanja javnosti v času katastrof. Zakaj ob priliki katastrof se najjasnejše vidi orga-n ’lanost javnosti, njena sposobnost no-t °jne P°ni°či in njena pripravljenost Za ^ Z e,^ement’- Cim bolj je jav-® vsem teni nalogam dorasla, tem laž-
div'6 tU<^ 0Ille.i't> obseg katastrofe, ki za-ja v vsej svoji elementarni sili, če JO- javnost za njo nepripravljena.
Mislimo, da je naša dolžnost kot javno glasilo, da konstatiramo, da naša javnost <eni oziru ni na višku položaja. Sicer dobro delujejo razna naša gasilna in reševalna društva, ki tudi marljivo skrbe
*tiVedn° Ve^° SV3j° akc-ijsko zmožnost, ■toda izven tega se zgodi premalo. Pred-
d&tiilr^"1 ™an^ia sočustvovanja s priza-
o teni
Pavle Radič o politiki HSS.
111 i in to je glavni vzrok, da pišemo 111 nepopularnem vprašanju.
Arnjpaj; treba je tudi o tein izpregavo-'ll1 odkrito besedo in prepričani smo, da %n bodo pritrdili eelo oni, ki bodo ^ naših vrstic prizadeti. Ko je izvedela Ljubljana iz časopisov za veliko nesrečo v Trnovem in na Viču, so cele trume ljudi prihajale gledat razvaline, ki jih Je povzročila povodenj. In mirno so gle-se P°Plavlienci trudijo,
niZ f lkodo- e«»a roka pa se ganila, tla bi pomagala. In kakor pri
zadnji povodnji, tako vidimo pri vseh
Požarih in pri vseh drugih elementarnih
nesrečah, da hodijo ljudje samo prodajat
*ijala, skoraj nihče pa se ne zave, da Se njegova dolžnost pomagati. So seveda
tudi
častne izjeme in vedno se čita
junakih, ki žrtvujejo tudi svoje življenje, Samo da pomagajo svojemu bližnjemu. Zalibog pa je takih ljudi vedno manj, zato pa zijal vedno več.
•Glavno krivdo za to pa zadene naše časopisje. Po vsaki nesreči plane to časopisje tako, kakor da bi bila reklama za časopisje. Vsaka nesreča, pa naj bo '	a'° u^a’ ie časopisju samo senza-
ija, ; niu naj privabi čim več bralcev, ^ato se tudi vs
vsa poročila o nesreči po-
jo senzacicnelno in poročevalcu o nesreči '
je mnogo važnejše, da čim bolj
sreči so
Jatično opiše veličastnost divjajoče-sa element a, kakor pa da bi se spomnil 1111 bednih žrtev, ki so izgubili ob ne-\ Vse. Brez srca, brez sočustvovanja eev'PfSaDa v'sa ta poročila in zato tudi ne ZeJo v srce bralca, temveč razigrajo m° ujegovo fantazijo. Ni se čuditi, če L« človekoljubnih društev zato tako
V fLnk«-
glavni^ Senzacionelnosti časopisov je ■strofa ča/l0lc.’ da ie tll(l' najhujša kata-* in ri.?')|>isil(-‘om bralcu samo senza-11 je.
C1.la in d-, ,	e
n ierrn	al)i>	da je tem večje trpi je-
vlE ega b**a, čim večja je nesre-• ‘idalinia	ni!	ie.	da
* fwCS. ***•*" te8"
ljudstva in d« je njegova tvorna
skupnosti, da pada ^.ili-
..	.1	L	V«	m
•i,;t vedno manjša.
Ampak tudi dobrodelna društva sama so kriva, če njih apeli nimajo one sile, treba. Predvsem so ti apeli pisani le ’* u>nom iu manj s srcem. Postajajo na-^a;lu,,Ve,noionelnost, ki nikogar ne proS^iušlva sama ne store za svojo niso	skoraj	nič	in ne dostikrat
ki njni, 1 odbori drugo, ko skupina ljudi, Kakor<iPrav nobenega slika z javnostjo, ljudstvo* k* s0 zapirali namenoma pred vsa ^ fjUl,vta,i0 ekskluzivna so dostikrat »e ZauJ'lN,,va. Zato pa jim tudi ljudstvo žejo. n 111 zato njegovi apeli ne zaJe-
Pa
a S,
n a d-',6 ^kaj! Ni dosti, Če se objavi i
v,<< * OVol 	.	.	  _
me-
Beograd, 1. oktobra. Glede na nedavne vesti, ki so se čule v javnosti o raznih akcijah Stjepana Radiča in glede na razne pritožbe, ki se dvigajo proti njemu, je včeraj odgovoril Pavle Radič med drugim tako-le: Popolnoma gotovo vem, da to ni resnica, kar se lansira v javnost, to je samo poskus, da se ponovno- izzovejo konflikti med nami in radikali. Na te konflikte pa gospoda k ožje opozicije tako nestrpno čaka in se ‘zanje tako skrbno trudi. Toda te spletke j i m ne bodo uspele.
Mi •samo poznamo nedostatke naše državne politike iu sedanje naše vlade. Mi smo kot kc a tirana stranka najbolj poklicani in najbolj merodajni, da sodimo o naših odnošajih in pa o važnosti 'obstoja sedanje vlade. Tako moremo kategorično zavračati namisel rušitve te vlade, ki vrši svojo nalogo ureditve in ustalitve prilik v naši državi v najtežjih okoliščinah, v katerih se po našem prepričanju ne bi mogla vzdržati nobena druga politična stranka, ker bi temu ne bila dorasla.
Obe kcalirani stranki sta se poprijeli tega težavnega posla, da s svojo politične močjo in vztrajnim delom služita na-‘redu in državi. In prav zato je povsem neumestno govoriti o volitvah. Mi jih ne zahtevamo, a se jim tudi ne izogibamo, ker smatramo za največjo potrebo, da se iz,vrše glavne naloge politike sporazuma, ki obstoja v normaliziranju političnih razmer, v stabiliziranju teh prilik in v izvajanju ustavnih odredb za izenačenje temeljnih zakonov, ki so v tesni ‘zvezi z življenjem naroda v tem času teplošne svetovne krize in predstavljajo vitalna vprašanja našega naroda.
Na vprašanje novinarjev, kaj pravi na pritožbe zoper Stjepana Radiča, da s svojim delom boljševizira državo, je c dgovoril Pavle Radič: Na to sem dal že načelen odgovor v svoji izjavi 27. marca lanskega leta in smatram, da ta govor, kakor je bil siprejet v parlamentu, v javnosti in političnih krogih, še do danes popolnoma zadostuje. Vendar pa mislim, da je govor po poldrugem letu političnega razvoja in po nič manj časa političnega dela treba ponoviti morda v drugi obliki z .ozirom na naše oduošaje napram nekaterim krogom, ki danes zopet načenjajo to vprašanje boljševizira-nja države. Za vsakega objektivnega motrilca omenjenega razdobja naše politike do danes je nadvse jasna pozitivna stran našega sodelovanja v državni upravi, tako v zunanji kakor tudi v naši domači politiki.
Drago mi je, da pri tej priliki konsta-tiram, da za ves čas sklenjenega sporazuma pomeni naše sodelovanje, z radika-li v največji meri zboljšanje in povečanje njih dela m prizadevanja v politiki, medtem ko je -sodelovanje s samostojnimi demokrati bilo samo poslabšanje njih dela.
Z gotovostjo lahko trdim, da je to s sta-
fa narodnih in državnih interesov popolnoma točno ili da so dogodki in izkušnje to dokazale. A ko bi za površnega motrilca nase politike to ne bilo ,še ja-no dovolj, pa opozarjam na gotovo vrsto ljudi, ki ogrožajo naše politične prilike. To
El«SBaS»KS»2«iaWEi2i(KSaS
so politični tihotapci. Takih ljudi je dovolj v političnih strankah, v časnikarskih redakcijah in v nepolitičnih poklicih. Ti so težka posledica povojnega stanja, rojeni v konjukturah kot vsi oni, ki so na tihotapstvo gradili svoje zaslužke in svojo bodočnost. Malo od teh jih bo ostalo na terenu zdravega gospodarstva. Politični tihotapci vidijo obe vladni stranki pred skorajšnjim kenkurzom. Ti ljudje samozavestno in avtoritativno z neke posebne višine govore o političnih avtoritetah in o političnih organizacijah in dajejo lekcije na levo in desno in mečejo v en koš, kar spada vanj in kar ne.
Našo stranko delajo odgovorno celo za to, kar ena ni napravila. Vsi ti autiradičevskega bloka delajo z namenom, da našo stranko diskreditirajo, da jo razbijejo in da oslabe naš politični vpliv. Tako ise da razumeti ustvarjanje iz najheterogenejših elementov, ki ga podpirajo razni listi. V gospodarskem življenju se pojavljajo konkurzi, oni nastajajo, da pride ozdravljenje, tako je- tudi v politiki.
V lconkurzu so »politični tihotapci. Vsi njih napori so zastonj in mi jih samo preziramo.
MAŽAROV 0 ZBLIŽANJU BOLGARSKE Z JUGOSLAVIJO.
Sofija, 1. oktobra. Bivši minister Mažarov objavlja v »Miru« članek, v katerem govori o zbližanju kraljevine Srbov, Hnvatov in Slovencev z Bolgarsko. Omenja pri tem članek lista Times- o izmenjavi stališč med Bolgarsko in delegacijo nase države na skupščini Lige narodov tudi v pogledu eventualne carin-sKe unije. Pisec članka pravi, da se mora , za zbližan je med Bolgarsko in kraljevino SHS začeti najprej na gospodarskem polju. On priporoča cel aranžma za ustvaritev čim tesnejših vzajemnih zvez in za Ustvaritev širokega prometnega projekta, da se zveže Jadransko morje s Črnim morjem. Mažarov pravi, da bi se mogel poenostaviti sistem potnikov. Dovolilo naj bi se predavanje obeh jezikov v šolah obeh držav. Zmanjšale naj bi se. tudi medsebojne telefonske in poštne pristojbine. .
Mažarov povdarja h koncu, da bi se to moglo izvršiti brez kršitve konvencij, ki so sedaj v veljavi in brez kršitve duha ženevske pogodbe.
AKCIJA PROTI novemu STANOVAXI-SKE3HJ ZAKONU.
Beograd, I. oktobra. Vest, da bo novi zakon o stanovanjih vzet v pretres na prvi seji skupščine, je izzvala nezadovoljstvo pri vseh onih, ki jih zakon tangi™.
Proti novemu zakonu o stanovanjih so vodi živahna akcija med prebivalstvom. Proti novemu zakonu se kodo v začetku prihodnjega ledna vršila po vsej državi protestna zborovanja. Koncem tedna bo sklicano splošno protestno zborovanje. Inicijativa za to akcijo je v rokah demo-kiatske organizacije in udruženja najemnikov.
V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo zakonski projekt o stanovanjih zavrnjen ali spremenjen.
f)valcev, treba objaviti tudi raču-
ne » uporabi nabranega denarja. Ljudje zahtevajo jamstvo ne samo o tem, da je bil njih denar pravilno sprejet, temveč tudi jamstvo o pravilni porabi denarja. Nikakor ne mislimo nikomur kaj očitati, da hi bil kjerkoli denar napačno uporabljen, ampak danes so- časi taki, da ni nikjer več pravega zaupanja.
Zato je tudi nujno, da se .sestavijo odbori v pomoč poplavljencev iz ljudi, ki
morejo reprezentirali vso javnost. Nesreča bližnjega ne sme bili niti najmanj m edstvo za lastno reklamo, temveč vedno le izliv one volje javnosti, ki hoče pomagali bližnjemu v nesreči.
se te in slične napake so se pokazale i>) zadnji katastrofi in mislimo, da so se po Kazale ‘brez potrebe in da se dajo od-piaviti. Če je seveda tu dobra volja...
Novinarski kongres za spremembo tiskovnega zakona.
Cetinje, 1. oktobra. Na kongresu jugo-slovenskih novinarjev je bila sprejeta resolucija, ki razpravlja o položaju tiska pod režimom novega tiskovnega zakona. Resolucija se glasi: Kongres Jugosloven-skega novinarskega udruženja, ki se je vršil v Cetinju 27., 28. in 29. septembra 1926 ugotavlja: 1. Da se je.'v teku tega leta, odkar je novi zakon stopil v veljavo, pokazalo, kako zelo je škodljiv ta zakon za pravilno opravljenje uloge, ki pripada tisku v javnem življenju države; 2. da se zakon tudi tak, kakršen je, ne uporablja pravilno, temveč vrše oblasti pogostokrat velike zlorabe, ki tisk materialno uničujejo in mu jemljejo vsako -možnost, da uživa ono svobodo, ki je z zakonom zajamčena; 3. da oblasti še nadalje uporabljajo zakon o zaščiti države za tiskovne delikte, čeprav je v novem tiskovnem zakonu poseben paragraf, ki vsebuje de-janje po zakonu o zaščiti države; 4. da se z novinarji, ki so obsojeni po tiskovnem zakonu v zaporu ne postopa po odredbah, ki so predvidene v tem zakonu.
Kongres zato zahteva: t. Da se tiskov-ni zakon podvrže najširši reviziji tako, j t’a ')!) svoboda besede zajamčena v naj-visji meri; 2. da se z novo revizijo za-brani oblastim, da vrše zlorabe; 3. da se proti tisku in dejanjem, ki so storjena s tiskom, postopa edino po tiskovnem zakonu, 4. a) da se proti vsem novinarjem, ki so obsojeni po tiskovnem zakonu, uporablja custodia honesta. Kongres nalaga centralni upravi dolžnost, da resolucijo posije paliametu in stori korake za njeno odobrenje; 4. b) da se sestavi posebna komisija izmed novinarjev in politikov, interesirauih na svobodi tiska in da se pripravi detajliran načrt o iz-premembah tiskovnega zakona ter uvede kampanjo v tem praven; 4. p) da se prouči tiskovna krivica bivšega urednika »Novosti« Koste Krašumoviča, zaradi katere je obsojen na izvršno kazen v Po-žarevcu in da se zavzame za njegovo amnestijo. ttanez tega se zahteva "od mini-stistva zunanjih poslov, da se zavzame za novinarje v inozemstvu, da bi ne bili izpostavljeni preganjanju. Istotako, da se zaščitijo naši novinarji v Italiji in da se v primeru potrebe uporabljajo retorzije.
H koncu je kongres votiral 80 tisoč dinarjev za preganjane novinarje.
ITALIJANI ZA PROGO BEOGRAD— SPLIT.
Split, 1. oktobra. Italijanski listi v zadnjem času mnogo pišejo o načrtu železniške zveze Beograd—Split.
Tajnik industrijsko-trgoviiiskega udru-ženje v Napolju Lueetti piše o zvezi Italije z Rusijo in povdarja pri tem važnost nove proge Beograd-Split. Industrijsko-trgovinsko »druženje v Napolju je- izdelalo projekt te bodoče velike proge, ki naj bi vodila iz Moskve preko Beograda, Splita, Napol ja v zapadno Afriko i:i v Ameriko. Ta načrt je bil v propagandne svrhe razposlan v več dese&isoč izvodih v vse večje gospodarske centre Evrope. Taki letaki so prispeli tudi v S-plit. V njih se opisuje velika važnost proge, ki je mnogo krajša, kakor pa proga Moskva— Hamburg, M- skva-Borde.ax ali pa Mo-k".v\a Solmi. V letaku je iudi rečeno, da bo proga Beograd—Split velikega pomena za zvez ■ Madjarske, Rumunske, Boi-gar-ke, ČeškcslovaSke, Poljske, Rusije, Baltiških držav, Avstrije in Italijo, to sc pravi, da bi 270 milijonov prebivalcev lahko uporabljalo to progo za izmenjavo mod.?obojnih dobrin.
Stran 2
ufvKVNlR, dne 1. oktobra 1926.
Štev. 220.
Tudi obrtniki so se izrekli proti SDS.
Včeraj ise je vršil skrutinlj za četrto kategorijo obrtniškega odseka. Po dosedaj znanih, neofieielnih rezultatih so dobili kandidati Jelaftin-Ogrinove liste čez 2100 glasov večine.
'Dane« se vrši kontrolno štetje, ki bo potrdilo, da so se obrtniki izrekli v ogironmi večini proti SDS, ne oziraje se na sredstva, s katerimi se je SDS priborila malenkostno večino v višjih kategorijah. S tem je potrje-
na nnSa včerajšnja napoved, da e e bo tudi večina obrtnikov izrekla proti SDS in za Je-lačin-Ogrioovo listo, enako, kakor se je izrekla večina trgovcev.
Ta dejstva naj pomagajo olepšati »sijajno--zmago SDS. Jelačin-Ogrinova lista je dobila v ‘trgovskem odseku 500 glasov, v obrtniškem pa 2000 glasov večine. Proti temu ne pomagajo nič vsi »Jutrovi« slavospevi.
Prvi panevropski kongres.
COUDENHOVE - KALERGI O PRVEM PANEVROPSKEM KONGRESU.
Pretekli teden je sprejel Couienhove-Ka-lergi, predsednik Panevrope, na Dunaju novinarje -ter jim dal obširno izjavo o panevropskem kongresu in panevropski in isli. Najprej se jim je zahvalil za usluge, ki so jih izkazali temu gibanju. .Zasluga novinarjev je, da se je smatrala Panevropa samo y prvem letu kot utopija. To je važno, kajti vise to gibanje je gibanje javnega mnenja in ne morda kake skupine ali stranke. Ideja mora prodreti.
Nobena skrivnost ni, da je devet desetin evropskih državnikov in vodilnih politikov prepričanih, da mora Evropa propasti, ako se ne združi v skupno državno zvezo. Da pa sanii ne prično enake akcije, je vzrok v tem, ker so odvisni od javnega mnenja in dokler je to proti Panevnopi, je ne morejo ustvariti, kaikor niso mogli ustvariti v preteklem stoletju združeno Italijo ali Nemčijo, dokler je bilo javno mnenje proti.
Na vprašanje, ali bo kongresu prisostvovala tudi sovjetska Rusija, je Coudenhove-Kalergi odgovoril, da je Rusija odklonila vabilo na konges. Pač pa bodo govorili Ame-rikanci o temi »Panevropa in Panamerika«. Z izjemo dveh, treh držav bodo vse ostale na kongresu zastopane, Belgijska in nemška socialna demokratična stranka sta sprejeli v svoj program panevropsko idejo, to se pravi, misel evropske carinske unije in Združenih evropskih "držav.
Edino sredstvo, ki more preprečiti evropsko vojno je, da se mora vsaka država, kt napade svojo sosedo, zavedati, da napade vso Evropo. Danes je vprašanje, kdaj nastane Panevropa in ne, kako nastane. Razvoj Panevrope se ne more ovirati, vprašanje pa, ali pridemo do nje mirnim potom, ali bomo s kako novo katastrofo prisiljeni. Odstranitvi strateških meja mora slediti odstranitev ca-
rinskih. Danes je Evropa raztrgana in ne more konkurirati z ameriško veliko pro-, dukcijo.
Kar se tiče manjšinske zaščite, sem mnenja, da mir v Evropi tako dolgo ne more trajati, dokler ne izgine narodno sovraštvo. Nacionalizem mora iti po istem razvoju, kot konfesionalizem po tridesetletni vojni. Nacionalizem se mora defanatizirati! S 'tem bo le sam pridobil.
Glede Anglije je Coudenhove-Kalergi mnenja, da ni več povsem evropska država. Ona je postala interkontinentalna država. Inter-kontinentalno ravnotežje pa zahteva edinstveno Evropo. Izključeno je, da bi se Anglija deeinteresirala v Evropi; z razvojem tehnike je kanal vsak dan ožji. Interesi Evrope zaihtevajo sporazum z Anglijo. Locarnski pakt je za Anglijo največje približanje, kajti ona mora se ozirati tudi na javno mnenje v domovini.
Sovjetska Rusija je zainteresirana na dveh kontinentih: v Evropi in v Aziji. Gre za to, da se Rusija ne izključi in ne za to, da se izključi.
Zveza narodov se mora pretvoriti iz centralistične organizacije v kontinentalno federacijo.
Na kongresu vprašanje razpravnega jezika ne bo vprašanje prestiža, nego splošnega razumevanja. Razpravni jeziki so v glavnem angleški, francoski in nemški. Drugi so tolerirani in se bodo po možnosti tolmačili.
Častno predsedništvo kongresa so prevzeli češkoslovaški zunanji minister dr. Benes, bivši francoski minister Caillaux, grški delegat pri Zvezi narodov Politi*, dalje dr. Sei-pel, Sforza in Loebe. Predsedoval bo kongresu voditelj panevropskega gibanja Coudenhove-Kalergi.
Poučevanje mladine o Društvu narodov.
Zadnji mednarodni kongres srednješolskih profesorjev, ki se je vršil koncem avgustu v Ženevi, se je bavil predvsem z vprašanjem, na kak način bi se najbolje doseglo, da se mladina vsega sveta prekvasi s človečanskimi idejami vesoljnega bratstva in se ie ob enem seznani z vzvišenimi mirovnimi in kulturnimi oilji Društva narodov.
Komisija za umstveno sodelovanje pri Društvu narodov je naročila posebnemu odboru izvedencev, najj preštudira vprašanje, kako naj bi se poučevala mladina o ciljih in principih Društva narodov. Ta odbor je imel pred kratkim svoje seje v Ženevi. Člani odbora so zastopniki raznih narodnosti, Angleže sta zastopa tu univerzitetna profesorja Gilbert Muirajr (kot predsednik odbora) in A. Zim-mern, Francoze gospa l)reyfus-Barney, podpredsednica odseka za Mir v Mednarodnem ženskem svetu, Italijo g. Giuseppe Gallavresi profesor zgodovine na vseučilišču v Milanu, Nemčijo g. Schallberg, svetnik pruskega ministrstva prosvete, našo kraljevino g. Bogdan Gavrilovič, bivši rektor beograjske um-verze it (J.
ra'odbor je najprej pregledal uspeh ankete, ki jo je bil podvzel glavni tajnik Društva narodov glede odredb, ki 'jih mislijo izdati države-olanice, da upoznajo mladino z idealom Društva narodov. Sprejel je vrsto resolucij kojih namen je, pridobiti posamezne vlade za 'to, da se ta pouk, ki naj bi se začel v ljudskih šolah in nadaljeval v srednjih šolah in na univerzah, združi s poukom zemljepteja, zgodovine in driavoznanstva. Po mnenju odbora ibi bilo želeti, da stavijo vlade na razpolago profesorjev knjige, urejene na podlagi vzorca, ki naj bi ga eventualno dal prirediti glavni tajnik Društva narodov.
Razen tega je <xtbor prosil glavnega tajnika, naj v določenih presledkih pošilja glavnim pedagoškim revijam pregled o delovanju, ki ga je izivršilo Društvo narodov in naj
stavlja, če le mogoče, na razpolago učiteljem in profesorjem M3eh dežel predavatelje, ki naj bi dajali točna poročila o delovanju Društvo. Odbor je naprosil komisijo za umstveno sodelovanje, naj od časa do časti primerja dosežene uspehe in metode, ki jih uporabljajo v raznih deželah.
Da se pa prilagodijo te splošne smernice posebnim potrebam vsake dežele in se za-sigura harmonično sodelovanje šolske uprave, proiersorjev, učiteljev in zasebnih udru-ž.enj, se priporoča, da vsaka vlada skliče v svoji deželi konferenco, (potem ko je, če je le možno, se v tej zadevi sporazumela z domačo komisijo za umstveno sodelovanje.
Odbor je končal svoje delo z javno aejo, na kateri je predsednik g. G. Murray, povda-ril pomen in važnost zadeve. Naglasa! je, da so sprejete resolucije pripravljalnega značaja, povdaril je pa tudi, koliko korist in prednost bi imela zapoeeta akcija, če bi se zanjo pridobilo sodelovanje šolskih oblasti, prosvetnih društev in tudi žemSkih krogov, z ozirom na vzgojno vlogo, ki jo ima ženska v modemi družbi. Belgijec g. Destree je razložil. da ta nalog nikakor ne vsebuje obenem propagandne misije, temveč hoče samo upo-staviti predhodne načrte. Posebno je priporočal idejt), ki jo je nekdo izrazil v debati, namreč potrebo podpiranja in organiziranja izmenjave in potovanj profesorjev in učiteljev | in veliko korist, ki bi jo imeli ti od tega. j	Odbor bo predložil rezultat svojega dela
j Svetu Društva narodov in Mednarodni komi I siji za umstveno sodelovanje. — P. V. B.
Radič o Pašiču.
Zadnja številka »Doma* paše med dragim. Predsednik radikalne stranke g. Nikola 1 a-Išič je odpotoval iz južne Francije v južno Dalmacijo in to v Cavtat pri Dubrovniku v popolnoma hrvaitsko občino, kjer je od. <24 občinskih svetnikov samo troje radikalov, vet ostali pa *o pristaši IISS. Vendar je 1’ašac kakor poročajo časopisi, imel tu govor, v 'katerem je ostro napadel kaikor nas Hrvate, ,tako tudi' seKiasko stranko m nato še predsednika HSS, češ, da smo vsi se vedno separatisti in nekaki avatrijakanti. 1 red sel-nil< HSS je dobil med tem od nekega Srba, '•zdravnika v Ženevi, vest, da je nagla azpie-menvba vremena v južna Franciji na Pasica r/.elo slabo vplivala, ker je tam nepričakovano nastopil mraz in je postalo strašno ve-trovito. Tudi 'mu ne prija blago podnebje v Cavtatu, nego ga samo utruja in uspava,
ker je Pašičev organizem navajen na ostro (beograjsko podnebje. Vse to je popolnoma Inaravno in se ni treba ničemer čuditi, kajt' izredna stvar je, da se Pašič v svoji visoki istarosti še tako dobro drži. Zato je zelo ne-IOkiusno, da celo brezsrčno, metati Pašiču talke izjave v usta, kakor si jih žele razni pritlikavci in pokvarjenci iz Pašičeve okolice, ki pomenjajo nekaj samo (ako dolgo, dokler se grejejo na Pašičevi popularnosti in njegovih zaslugah. Ti pritlikavci nikakor ne morejo razumeti, da se je Pašič preživel, in da je dovršil svoje ter da ne more več zaustaviti ne ipremenjati velike struje narodnega sporazuma, ki je postala tako globoka, Široka in močna, da more samo po njej pla-ivati brod naše naro<lne in državne politike v veliki ocean svetovnega miru in napredka.
teh govoric je prozoren. Ž njimi se hoče vliti Uzunoviou zaupanje do radičevcev in mu sugerirati, da ti izpodkopujejo njegovi vladi tla. Obenem pa se naj bi v teni prikrili manevri, ki jih imajo pašičevei sami. — Tako je ozračje, v katerem se trenutno giblje naša notranja politika in samo čudež bi bil, če bi pri taki politiki napredovala konsolidacija države.
= Sestanek Mussolinija s Chamberlainom.
'Včeraj .sta se sestala Mussolini in Chamberlain v Civitavecchia. O namenu in cilju sestanka ni bil izdan noben komunike. Vendar pa je jasno da ni veljal sestanek samo Tan-gerju in Mali Aziji, temveč -se je v zvezi s lem govorilo tudi o splošnih smernicah zunanje politike obeh velesil. In zato je la sestanek največje važnosti tudi za nas. Kakor 'je jasno, da je za našo državo francoska orientacija, ker o ruski (ne sovjetski) že nočemo slišati, najvažnejša, tako pa je enako jasno, da ta orientacija ne sme iti tako daleč, da bi vsled nje prišli v kakršnokoli nasprotje z Veliko Britanijo. Zakaj prav nikjer ne rzabtevajo naši interesi, da bi prišit v tako nasprotje, zato pa tem ib olj čutimo, če je Velika Britanija neprijateljsko razpoložena pro-‘li nam. Ni treba prav nič daleč isegati, zadostuje, če spomnimo samo na zadnji konflikt '7 Bolgarsko, ko je ravno diplomacija Velike Britanije največ pripomogla, da smo morali retirirati na' vsej črti. Zato je največje važnosti, da smo v dobrih odnošajih z Veliko Britanijo, zlasti pa sedaj, ko se vedno bolj približuje Italija Veliki Britaniji. Fo približanje mora iti zelo tudi na naš račun. Zelo 'bi bili veseli, če bi mogli slišati, da naše zunanje ministrstvo sestanka v Civitavecchia ni prezrlo.
— Poincarejev govor v Bar-le-Duc. Ob priliki otvoritve departementskega zasedanja je imel francoski ministrski predsednik Poin-care velik govor, v katerem je govoril o notranji in zunanji politiki. Zlasti velilko zanimanje so vzbudila njegova izvajanja o zunanji politiki, ker naj bi bila ta izvajanja odgovor franc, nacionalistov na sedanja prizadevanja za zbližanje Francije in Nemčije. Poincarejev govor je v tem oziru silno razočaral. Dočim je Briand v svoje blestečem govoru v Ženevi podčrtal vse to, kar združuje Nemčijo in Francijo, je naglasil Poincare predvsem to, kar oba naroda loči. Zlasti pa je bil sprejet neugodno oni del Poincarejeve-ga govora, v katerem je poudarjal krivdo Nemčije za izbruh vojne. — Odmev Poin-corejevega govora v Nemčiji je bil zalo tudi zelo slab. Vendar pa treba povdariti, da ni rodil tako slabih posledic, da bi 'bilo fran-cosko-nemško zbližanje ogroženo. Nemški demokrati pač vedo, da ni pričakovati o 1 oin-careju, da 'bi drugače govoril, ostal je pac. še v letu 1918. Zato nemški demokrati zahtevajo od Stresemanna, da na Poincarejev govor ne odgovori, ker bi debata samo poslabšala .medsebojne odnoSaje. Vse kaže, da bo Stresemonn ta utemeljen nasvet tudi upošte-val.
^ Pred vzpostavitvijo Svelilove vlade na češkem. V Češkem Brodu se je vršilo 'te dni veliko zborovanje češke republikanske (agrarne) stranke, na katerem je kot prvi govoril bivši minister Srdinko, ki je izjavil, da bodo češki in nemški agrarcliv bodoči parlamentarni večini vodilna os. Drugi govornik, bivši minister Hodfai. je izjavil, da gre za eksistenčno vprašanje češkoslovaškevdrza\e. Senator Krojher pa je imel govor, <‘|£jn vajama pomenijo naravnost napoved cesuo-nemške vlade. Med drugim je dejal: »Demokracija je vlada večine. To pomeni, da moramo poiskati večino. V večini bomo, kajti brez nas se republika ne more vladati in se ne ibo vladala. Ne izogibljajmo se odgovorne- j ga dela, čeprav je .pogosto težko in nepopularno. Zato 'bomo mi, kot najbolj zanesljiv element v državi, dajali vsaki vladi svoj ton. Če se sporazumemo z Nemci, se nam bo oči-tal o narodno izdajstvo ravno od onih, ki so j že leta in leta utelešena internacionala. Ti ljudje nas ne bodo učili smisla in čuta za narod, iezik in državo. Vise vesti, da je šlo P1'1 noeajaniih z nemško stranko za iposebne l<on-K so lažnive. Ni nam treba ničesar dahni onim, ki hočejo / nam, sodelovat pri 'Odstvu republike. Pogodba.se sklene s hlap-cem »e pa s članom družine.« Kakor poroči-jo’ je Švehla odpotoval v Topolčankv, da poroča predsedniku Masarvku o svojih pogajanjih.
= Nesloga političnih voditeljev v Grčiji.
Kakor poročajo iz Aten so imeli voditelji vseh strank s predsednikom republike Kondurio-tisem in ministrskim predsednikom Kondili-sem konferenco o izvedbi bližajočih se volitev in obdržanju sedanjega kabineta na vladi. Ker se po štiriurnean posvetovanju ni moglo priti do soglasja med političnimi voditelji, je ministrski predsednik KondilU podal predsedniku republike Konduriotisu demisi-io vsega kabineta. Admiral Konduriotis si ie pridržal pravico odločbe o stvari. Venize-los je izjavil v pismu liberalni stranki, da je pripravljen prevzeti ministrstvo zunanje jpo-litike v kabinetu, kateremu bi bil na čelu Metaksas.
Politične vesti.
Pašičevei za dr. Nikiča. Trenotno je še
vedno centralno vprašanje naše notranje po-
V	v	orača nje dr. Nikifca. Vse ka-
I1" :,	,	; vzmislu zahtev St. Ra-
že da bo to vprasaiije Uwmovi6a oa so-
d,6a rešeno, ker je	m	{agu	pa
delovanje HSS navezana.	>	Vikiča
so začeli pašičevei si no P^P11^ ^1:	w
ker pač čutijo, da m mogoče sedanje viaoe
vreči, dokler je koalicija s HSS trdna. To koalicijo pa bi mogel najuspešneje razbiti samo dr. Nikič in zato je njegovo vtprašanje pašičevcem .initrebno in zato skušajo dr. Ni-kiča čim dalje ohranili v vladi. — Pa še ena intriga se je pokazala v zadnjem času-V javnosti 'so se začele širiti vesti, da imajo radičev« tajen dogovor z opozicijo. Namen
Krmtke vesti.
Angleški parlament je odobril postopanje vlade v rudarskem vprašanju in se nato o<t-godil do 9. oktobra.	.	•
Latiško-sovjetaki dogovor o nevtralnosti prijateljstvu je bil v Moskvi
Protokol o stalnem mediiarodn* '
od 39 signatarnih sil niso podp^;'e no. Južna Afrika, Uruguay, Uberia m
mingo.	Kudapešti je dobil
Pri volitvah župana v »	124, kandidat
kandidat krščanskih	in ^^^lanji župan
demokratskega b	.	noben	kanili-
tobra
Presvet*
Otvoritev sezone 192(5-27 v Narodnem gledališču v Ljubljani. Drama otvori sezono v soboto, dne 2. .oktobra ob 20. z Shakespearovo tragedijo »Macbeth.--. Naslovno vlogo igra g. Levar, Lady Macbethovo — Ra. Marija Vera.
V tej tragediji je zaposlen celotni dramski ansambel. Dekoracije so izvršene pod vodstvom scenogafa akademičnega slikaja g. Ivana Vavpotiča, deloma nove kostume je izdelala gledališka kojačnica. Režijo otvoritvene predstave vodi profesor g. Osip Šest. Kot drugo predstavo vprizori drama v nedeljo zvečer velezabavno in duhovito satirično komedijo »Dr. Knock« ali -Triumf medicine«. Obe predstavi sta izven. Operna sezona se otvori sredi prihodnjega tedna.
Pevski koncert dne 4. oktobra 1926 v Filharmonični dvorani
Drugi del koncertnega večera, katerega priredi koncertni pevec g. WiTliam Gvvin v l»nedeljek zvečer v Filharmonični dvorani obsega angleške pestiti iz XVII. stoletja. Angleška glasba je pri nas silno malo poznana, saj na malokaterem koncertnem sporedu srečamo kakega angleškega avtorja. Popolnqpu' nepoznana pa je angleška glasba starejše dobe, čeprav je ona izredno bogata na svojih notranjih lepotah. V ospredju skladateljev tedanje dobe stoji Henrik PurceTl, organist kr. dvora. Da njegovo delo prav presodimo, moremo vpoštevati, da je bil predhodnik svetovnih mojstrov Bacha in Hiindla. Zaman iščemo pri njegovih sodobnikih lepše melodične linije plemeniteješga zanosa in razli-kovitost oblik kakor jo očituje glasba tega najodličnejšega zastopnika Angleške klasične dobe. Svoje skladbe je pisal v .prvi vrsti za svečane ceremonije na angleškem dvoru. Brez dvoma bo ta koncert po sestavi svojega sporeda eden najzaninvivejših, kar jih je bilo v zadnjem čai-u v Ljubljani. Na tretji del sporeda, ki obsega zamorske duhovne pesmi, se povrnemo jutri. Občinstvo pa vabimo na po-set in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.	___
Književnost.
»Ljubljanski Zvon«
meseca avffust in eeptembet .	-	^
t S &ela: Krik po samoti. - Glad. — Pel bi ... — Slovo. — Mračno občutje. — Ob orjaškem kolesu. — Psalm. Labud. ■ Novoletni sonet. — Korak, ki odmeva. — 2. Vinko Košak: Na pragu bodočnosti. — 3-Anton Ocvirk: Pesem brez konca. — 4. K. Dobida: Ivan Grohar. — 5. J. Kelemina: O Veroniki Deseniški. — 6. Jainko Lavrin: Do-stojevskij in moderna umetnost. — 7. itjau Valeriv: Kriza duha. — 8. Vladimir Levstik. Hilarij Pernat. (Dalje prih.) - 9 Fr. LlP^-Otroci se igrajo. — 10. Dr. A. Debeljak . Pa Valčrv — 11.France Bevk: Beg pred senco. (Konec prih.) — 12. Književna poročila: Slovenska dela: Mirko Pretnar: V pristanu {'Pavel Karlin). — Omersa Nikolaj: St i ho slov je (J. A. G.) — Ti neplodne knjige: Ivo Sever: Misterij Slovenstva, Rosna jutra, Mak« Kovačič, Ivan Cankar (Anton Podbevšek). — »Štorije* (J. A. G.). — Srsko-hrvatska dela: Milan Vukasovič:	Muzika	vremena	(A.	Debe-
ljak). — Inozemska dela: I. Kušar: I oeti jugoslavi del rinascimento. 1. (A. Budal.) — I Kušar: Poeti jugoslavi del rinascimento. II. (A Debeljak.) — 13. Kronika: Domači pre-rrled:	Srečko	Kosovel (Fran Albrecht). —
ŽOlgerjev spomenik. K. D. — Inozemski pregled: Iz sodobnega ženskega romana v Angliji. (M. L.)	____
Primorsko.
Odpustno postopanje proti slova*1*'''*1' U(^, teljem. Naučiti minister Fedele ie V'0 ^ \H_ pustno postopanje proti nadaljnjim' . vanskim .učiteljem in učiteljicam, »k p; rei že proti enajstim. Slovito se nadaljuj.
Gonj« proti slovenskim trgovcem v Italiji. 19. t. m. se je vršil semenj v Rihenherku pri Gorici. Ob tej priliki so kakor običajno razstavili na stojnicah svoje blago tudi slovenski trgovci, v kar so imeli in intajo še vedne vso pravico. Toda v Italiji že zdavnaj ni več pravice, zlasti ne za Slovane. Zgodila -e je tako neverjetna drznost mp roti postavil ost ravno od strani osebe, ki bi morala čuvati zakon in red. Karabinerski brigadir -e ie pojavil na sejmišču in zapodil vse .slovenske trgovce iz njih stojnic ... te potem nakazal italijanskim trgovcem Zaman sob« vsi orotesti Slovenec je \ Italiji raja,
a;1",
Se slovenski ninhtveniki so dižav ne>w ni Še ie v spominu, lcako so italijanske ob lasti ustavile v Podbrdu slovenske romarje iz Beneške Slovenije, ki so hoteli na J pot v Jugoslavijo. Sedaj pa prihajajo -* > da ustavljajo karabinerji ob rine na cesti in jim jemljejo " ^^deč da litvenike. Spozabljajo se celo tako daleč,
jim sežejo celo v žep-
DOPIS.
Pnsnirrlia doliiia. Vedno bolj in bolj se,*Kf
1 esni<>‘» rla. (lnhri (,.,lvni|,i	n j i	v
mlhjajo
, !
/
Akciin z« »ttkl|p	ki	-i0,/5
divzel Poincarč, da tako utrdi zlato podlogo francoske Narodne banke, se je ponesrečila.
|>C
ka doima. v uu..,, UUij ni unij ^ min.aiu nekdaj dobri travniki in njive ' '
„ih Slovenskih goricah v močvirje tu WK,B. nje. 7.e 10-krnt jo letošnje lelo EgR^^romnii uica vso dolino in .s tem “»»“jelkov na množino krme na travnikih I n.( 8|r,l5u0
njivah Prebivalstvo nbuinio.g^ ubobo|aiiega
gospodarsko '';',l®® strnšne vremenske ne/ga-larejo še povrh «	*	<la sp je U
' “ .»So^ regulirala na zgornjem delu t'T° namesto spodaj in sedaj ko nastopi le t0^ deževno vreme! izstopi vsle.l že popol-noma nanešene struge in poplavi vso dolino iev,o in desno. Ker je edina rešitev teh 'edn bolj pogosto «e množečih nadlog regul^ J* Pesnice, se nujno obračamo na vse gg. nni ne poslance in merodajne oblasti, da n* ■	•
vso vnemo podprejo ter nas s tem polnega gospodarskega uničenja.
Štev. 220.
d A KODNI DNEVNIK, dne 1. Oktobra 1926.
Stran h
nnpvne vesti
P0M0C rdečega križa poplavljen-
CEM!
Bratje, seske!
Razsrjene nebeške 'sile so udarile domovino. Poplavljena, opustosena je najrodovitnejša zemlja,
. porušeni so domovi, človeška življenja utopljena v divjem valu, pridelki' uničeni,
obup, glad, bolezen tam, kjer je še nedavno vladalo delo in zadovoljstvo'•
-Strahovita ije škoda!
Kogar je zadela, mar ji je kriv?
^noTUn o °Si e.am> sani in -brez pomoči poa njo omaguje?	-
" 3 seske?* 'k™'3 V širni domovini, nima
.-ventie in bratje! Ni nas vseh zadela nesreča.
zadela - pomagajmo. Vsi t'	‘	E ODKUPIMO!
AnTm/l Je prizanesla grozota poplave —
ODKUPIMO SE!
’ k* nismo v obupnem boju s sovražnimi smrti gledali v oči — ODKUPI-; MO SE!
e’(, k* nam ni ugrabil neusmiljeni val in m;I|^riime-m grobu pokopal ljubljene dece. Vsi,'ki roditeljev - ODKUPIMO SE!
bpuc Sm° 'ostali pod suhim krovom in ne Visi, ki™° brez doma ~ ODKUPIMO SE! k,Upj“QmgE®voi vsakdanji kruli — OD-
se! Pomagajmo!
nebo ni v?. d<>bre volje, hvaležni, da nam bednim «->■ s ®"°l Dajmio od srca. da bo
sester in <k 111 sesD'e> da ne bomo brez sreča! ratov, kadar bo nas udarila ne-
Odkupimo ee!
Kdor lahko da, naj da obilno! Kdor ne a 'bo vendar dal — še več bo tehtal njegov mali dar!
*e skoc*a *uc*i v slovenskih kemiki ' m*®'" S° nanlenjeni po bratov-jih boml “n ?V"ega odbora vsi darovi, kar Darmu nabral' v. svojem področju.
Rdečem, , stekajo pri oblastnem odboru Narod -riZa v Ljubljani.
«anj oblastni odbor Rdečega križa.
lastnEorlk®^ oklic' je objavil Ljubljanski ob-P0»bn>	Rdečega	kiža o priliki zadnjih
kupno meseca avgusta 1926. Pozval je celo-veljj Prebivalstvo Slovenije, da v čim naj-elem meri 'Prepeva 'ter lajša gorje, ki je velea aentarnih katastrof nastalo. pr .° danes je pa Ljubljanski oblastni odbor Sr ha svoj poziv v celem samo 85.202 Din. .-pl 0vbnija ni is pravim razumevanjem spre-Puziv Oblastnega odbora in ni izvršila
»eije, kakor%d6Č11 2ade*a tudi njo, morda frepričani smo^eto ,v^aj >»?»eci.
zot preteklih dni 1 ,0de spričo vseh gro-Ves rmbr • n om«hčano sleherno srce. la«inr f n1	-f® h° porazdelil na pod-
ilo i, n ugotovitev in ,pod uradno in jav-kontrolo samo med oškodovane iz Slovenije.
Ebm8®***0! Odkupite se!
ne v o 1 &n ta rn ih katastrof še ni konec in nihče P »? .U1'e> ne dneva.
Dcnf	Odkupite še!
lastni , e prispevke zbira Ljubljanski obzir odbo1' Rdečega križa SHS v Ljubljani, čekovni konto štev. 11.862.
~ ®*Uie. Vremenska katastrofa dne ‘>7 st?oemnnam1926 J« *itno 'Prizadela prebival-
le op,ustaših, domove in vz a h r’ mh' vine in !««-. d i •	1	tudl	mnogo	ži-
zivlja in nrn-' , '. PISam gerentski svet po--■ J ‘u prosi vso javnost	'
®P.evke
za prostovoljne pri-
hrodoSji mi-ino pomoč odškodovancem. Dori*8' kur-° z. * Poljski pridelki, druga ži-naj	m	obleka. — Naturalni darovi
cestnem in*0 na m;igi«tratu pri mestnem 'beetni k| /'0l'slvu, denarni prispevki [ra pri liranio J*** ~ Nadejamo se, da ne a'pe-Varovanitman na srca onih, ki so ostali ob-predsednu" Za gerentski svet ljubljanski, - p ,.lk: Gr, D. Puc I. r.
I10vi Uk '::r"čneni m*n's'r'4,vu se pripravljajo
HPokoiitv“' u 'napredovanju, premostitvi in ni'n6fte .1 uradnikov finančne uprave in fi-ukaz 0 nirolo. Razveti tega se pripravlja carin,lrnjta^rstitvi carinikov in revizorjev po
.i .	i .
j,1 gostje, Ui ' ««stje v Beogradu. Nizozem-
i.eogradu «0 ■, Me mude kot znano, te dni v 10 zadovoljni nSem, kar so doslej videli, ja-'Orno tovarno	so	razne banke, slad-
* redvčerajšniim a,*fei'tovo pivovarno in borzo. "Javo j„ L J(*m RhPoldne -so si ogledali tfd-redilj pi-nu.?, * IJsko okolico. Zvečer so pri-lfUliturnih • au*e * projekcijami nizozemskih n ju ;	. ?. 1,1 ekonomskih prilik. Po predava-
u'? prirejen njini na čast is več a n baji-0dlJxKn.t®r«n.u so 'prisostvovali, rayjven naj-ni . jsi*1 gospodarskih krogov, finančni mi-A pomočnik notranjega ministra iu dru- ‘ in v'®°'ki funkcionarji. Opolnomočeni minister vij'Uitto/cmiski minister v Beogradu je izja-^iinilBlasju i- ostalimi uglednimi nizozem-"i s 4Š8**'da Ko Nizozemci izredno žadovolj-'sem, *f3emom v Beogradu kakor tudi /. Ujzozem«kiv'‘ videli. Iz Beograda odpotujejo . Votn, Bostje v Zagreb.
.Vojit-B^tje v Zagreb.
'•'h Sisku Posojilo Poštne hranilnice
u metil, "ckcija Poštne hranilnice i S‘U SloU,.
lee meje do-
V SvHm Sis*ch. posojilo 1,700.000 dinar-Vv~'	razširjenja električne centrale
im raiS»iji||, ’ Podpolkovnika Jugoviča. Pred-3rf-b ^Popoldne se je vršil v Beogradu
Pn 1 °bSrm°Tni,<,a,-ugc>vi6a' ki i*' P011 o-greb ie k ! u, letalsklh produkcij v Pragi. Se branil *a,ko sve6ai1' Udeležile so se -m ^'Stopn j0?® voiake, veliko število oficirjev, ki generalitete, javnih oblnati in ve-
lika množica civilistov. Vlado je zastopal Boža Maksimovič, Narodno skupščino pa Miša Trifunovič. V imenu dvora sta se udeležila pogreba general Hadžič in admiral Priča. Med tem, ko se je pomikal sprevod po ulicah, so krožili nad mestom aeroplani.
— Rodbinam padlih v vojni. Ministrstvo za promet je ugodilo prošnji glavnega generalštaba, da se rodbinam padlih oficirjev, podoficirjev in vojakov v vojnah za osvobojenje in ujedinjenje dovoljuje četrtinska vožnja, kadar gredo obiskat grobove svojih pokojnikov ter je izdalo postajam navodila, da izdajajo znižane karte proti potrdilu občinskih cbkistev, da je potnik res bil v bližnjem sorodstvu s .pokojnikom, katerega grob namerava obiskali. Popust velja za tretji razred.
— Za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je pod Dj. Br. 23.321 od 15. julija 1926 izdalo sledečo naredbo: »Ker je večina rezervnih oficirjev prejela uniforme, naj komandanti mest zahtevajo, da rezervni ofi-cirji o priliki državnih praznikov obvezno prisostvujejo službi božji v uniformi v zmielu točke 471. pravil službe, I. del.« — Udruže-nje rezervnih oficira i ratnika pododbor Ljubljana.
— Krščanske organizacije v Turčiji prepovedane. Turška vlada je prepovedala vse krščanske organizacije. Svojo prepoved utemeljuje s tem, da vrše te organizacije versko propagando.
— Potres. Potresomeri v observatoriju prof. Belarja na Triglavu so zaznamovali predvčerajšnjim dva bližnja potresa, prvega ob 16.39 v daljavi kakih 500 km. drugega pa cb 22.29 v daljavi 180 km.
—Vode padajo. Sava, Ljubljanica in njeni pritoki padajo. Ce ne pridejo novi nalivi, je nevarnost nadaljnjih poplav minila.
— Kcmisijonelna ugotovitev škode, pn-vzroigne od zadnjih poplav. Veliki župan je odredil vse .potrebno, da se ugotovi škoda, Ki so jo povzročile zadnje poplave. Komisija okrajnega glavarstva v Ljubljani je z delom že pričela.
— Izboljšanje letošnjega vinskega pridelka. Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: Zaradi zaostale zoritve grozdja je pričakovali letos glede na kakovosti večinoma slab vinski pridelek, zato je potrebno, da se ga z dopuščenimi sredstvi kolikor mogoče zboljša. V to svrho priporočam vinogradnikom, da is trgatvijo čimdalj počakajo, "da podbirajo gnilo grozdje, zlasti tisto, ki je po kisel jaku napadeno in da zboljšajo slabe mošte s slaje-njem. Glede na to dovoljujem vinskim producentom na podlagi § 5. v. zak. z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210 izjemoma splošno in prosto slajenje letošnjih vinskih mostov v ljubljanskih oblasti, in sicer za mošte iz navadnih (domačih) vrst grozdja, ki imajo pod 14% sladkorja z 2%, a za one iz finih vrst grozdja, ki imajo pod 17% sladkorja z \u/jt či-sjega konzumnega sladkorja. Rjavi, ta.kozva-ni ameriški sladkor me v to svrho ne sme uporabljati. Sladkor je treba v inoSt.u raztopiti in ne v vodi. Slajenje je treba izvesti takoj, čim grozdje zmestiino oziroma sprešamo. tedaj pred ikipenjent ali vsaj med kipenjem mošta. Zaradi te splošne dovolitve slajenj« nf treba nobenemu vinogradniku v tukajšnji oblasti vlagati posebne prošnje za slajenje mošta, kakor tudi ne predpisanega naznarfi-la o izvršenem slajenju, dočiin morajo imeti vinski trgovci za slajenje mošta, ki so ga nakupili, posebno dovoljenje od pristojne oblasti v smislu odredbe z dne 18. marca 1914, siev. 12.264.
— Uspcscbljenostne preizkušnje za osnovne sole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 5. novembra 1926 ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobi j enost n im preizkušnjam Se naj predlože po službeni poti pravočasno pristojnemu srezkemu šolslkemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripu-ščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila ,k izpilu se ne bodo pošiljala. — Izpraše-vnlna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
— Začetek šolskega leta na greinijahti šoli v Ljubljani se prične dne 4. oktobra t. 1. ob
2.	uri popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglasijo točno ob določeni uri v šoli na Ledini. Pouk se bo vršil v pondeljkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne tvi šolski deski v veži na Ledini.
. Zgradba vojniji skladišč v Saruje\u. Ministrstvo vojne in mornarice je odobrilo kredi! 77(1000 dinarjev za zgradbo štirih novih skladišč za tzdelavamje vojaške obleke in avtogaraže v Sarajevu. V avtogaraži bo prostora za 50 vojnih avtomobilov.
— Iz državne službe. Podravnatel-j statističnega urada v Zagrebu dr. Anton Mrak je imenovan za višjega administrativnega svetnika 5. skupine L kategorije in pravnega re-ferenta prt direkciji šum v Ljubljani - Ad-ministrativnib-vetnik pri direkciji šum v Ljubljani Karel Ekel je upokojen
vJšjo pedagoško šolo v Beogradu so sprejeti: Za I. skuipino: Jovo Popovič v Ormožu. Za U. skupino: Simon Dobernik iz Slovenjgraca, Vida Pogačnik iz Komende, ». Irena Verče lZ Kočevja. - Za IV. skup.: Ljubomir Gorup a Sv. Lenarta v Slov. gor. s. Donatina Iskra iz Liehtenturna v Ljubljani — Za V. spupino: Josip Stanzer iz Maribora’ Edgard Vončina iz Tržiča in Ladislttv Cuk iz Kranja. — Navedeni morajo najkasneje 'do 1-1. oktobra I. i. javiti rektoratu višje 'pedagoške šole v Beogradu, ali nastopijo svoje mesto. V nasprotnem slučaju se bodo smatrali, da niso sprejeti.
— Mednarodna policijska izložba v Berlinu je bila te dni otvorjena. Otvoritveni govor je imel nemški notranji minister. Otvoritvi so prisostvovali delegati iz številnih držav. An-glijn je poslala na otvoritev med drugim dva ženska policaja. Razstava je zanimiva in poučna. Med drugim se nahajajo na razstavi paviljoni, katerih posel za ljudi slabih živcev
Žtunjenj
Splošno priljubljen
Kavni nodomesIeR
oRusen & cenen.
Bobipg se v use§
dobro asortiraniO
Kotonifalnlf) tr®&s*ina$.
ni priporočljiv. V teh paviljonih je namreč videti filmske reprodukcije največjih zločinov z vsemi strašnimi podrobnostmi. Vstop v paviljone, v katerih se vrše predstave zločinov proti morali, je dovoljen samo zdravnikom in .osebam, ki |se izkažejo s posebnim dovoljenjem.
— Mednarodni prometni kongres na Dunaju. Od 2. do 5. oktobra se vrši na Dunaju prvi srednjeevropski prometni kongres. Kongres je sklican na inicijativo gospodarskih ustanov in držav srednje Evrope.
— planinske koče r Hercegovini. Iz Hercegovine poročajo, da so zgradili na vseh več-jih planinah planinske koče, da omogočijo tako turistom večdnevno bivanje na planinah.
— Samomor petletnega dečka. Pred nekaj dnevi se je odigrala v Budimpešti pretresljiva drama: nenavaden slučaj obupa otroka v revnem delavskem predmestju velemesta. Stariši mladega dečka, so se pogosto pogovarjali o težki Živi jenski krizi, ki tlači delavstvo v mestih in ki se razteza že tudi na kmete. Po opetovanih takih pogovorih je stavil deček nakrat svojemu očetu vprašanje:
Zakaj pravzaprav živimo.« Presenečen je odvrnil oče sinu, da mu nato ne more odgovoriti. Dečko se ni zadovoljil is tem odgovorom. Isto vprašanje je stavil tudi svoji materi. Njegova mati, ki se ji ni niti sanjalo, kakšne posledice bi utegnil imeti njen odgovor, je rekla sinku, da se ji zdi, da je človeško življenje brez pravega cilja in smisla. Po tem odgovoru je bil mali, bistri dečko silno potrt. Ker je vedno pazljivo sledil vsem razgovorom očeta in matere, je vedel, da se nahaja v kuhinji steklenica istrupa. V odsotnosti svojih storitev je strup topil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je po mukapol-nem trpljenju kmalu izdihnil.
— Aretirani fanzifikatorji KlO-dinarskili bankovcev. Ze dalj časa zasleduje oblast fal-sifikatorje 100-dinanskih bankovcev, ki so se zadnji čas pojavili v javnosti toda doslej brez uspeha. Te dni je prišla v Vršcu v neko prodajalno ženska, ki je nakupila nekaj blaga in ga plačala s 100-dinarskim bankovcem. Trgovec je takoj opazil, da je bankovec falzi-fikat. Ovadil je slučaj policiji in ženska je bila takoj zaslišana. Vršaoki policiji so priskočili na pomoč tudi beograjski policijski agentki so se ravno mudili v Vršcu. Preiskava je ugotovila, da je zapleten v falzifikatorsko afero neki Šmit iz Vršca in njegov sin ter neki bogati Nemec, ki je podjetje falzificira-nja financiral. Aretiranih je bilo Se več dragih sumljivih oseb.
— Surovo postopanje. Skopljanska »Nasa stara Srbija« je objavila te dni brez komentarja pismo konjeniškega oficirja, bo-* jevnika iz svetovne vojne in invalida Vladi-mira Moisijeviča. Pismo vsebuje med drugim sledeče vrstice: Nedavno sem potoval po privatnih poslih iz G osti var a v Selce. Ob štirih zjutraj sem prispel pred rovensko žandarme-rijsko postajo, kjer so me žandarji ustavili, legitimirali, psovali, klofutali in žalili moj nacionalni čut. Po tem žaloptnem prizoru sem se jim komaj umaknil. Sem oficir s solunske fronte, odlikovan s Karadjordjevo' zvezdo z meči in invalid s težkimi ranami, tremi zlomljenimi rebri in drobcem železa v jetrih.«
-7 Zagoneten napad v Subotici. Ko se je vrnil v torek zvečer neki policijski komisar v Subotici zvečer domov ter vstopil v svojo sobo, je dobil nenadoma dva krepka udarca, enega ,po glavi, drugega po roki, v kateri je imel - sprehodilo palico. Ko se je 'zavedel je stekel mirtio njega neznan človek skozi vrata. Komisar je skočil hitro za njim, toda nežna nee nvu je ušel. Medtem so prihiteli v njegovo stanovanje sosed-je ter prižgali luč. V drugi sobi so našli komisarjevo ženo, ležečo na tleh v mlaki krvi, ki jim je povedala, ko se je zavedla, da je čutila v spanju, da jo nekdo davi. Ker je jela kričati in klicati na pomoč, jo je neznanec udaril z (nekim železnim predmetom jio glavi, da se je onesvestila. Težko ranjeno komisarjevo ženo so prepeljali v bolnišnico. Napadalca so doslej zaman iskali.
— Steklenica parfuma povzročila požar. Pred nekaj dnevi se je vršil v Le Havru velik sejem. Zvečer so bila vsa okna in izložbe svečano razi, veti j en e. V izložbi neke parfume-'rite -1® b**a med drugim tudi trdno za-prta steklenica alkoholičnega parfuma. Ker je bilo v izložbi mnogo električnih svetilk, Sf i*.? 'I>i",'un' v steklenici tako razgrel, da je steklenica eksplodirali a, parfum pa se je razlil ter jel počasi leči skozi izložbeno okno na cesto. Neki pasant je vrgel slučajno v ta parfum ostanek cigarete. Parfum se je vžgal, plamen se je razširil v izložbo in vse osiale stekleničice parfuma so eksplodirale. V trenutku je izbruhnil požar, ki je uničil vso trgovino. Pri tem je bilo sedem oseb deloma težko, deloma lahko ranjenih.
— Vzrok epidemije legarja v Hannovra.
Berlinski listi poročajo: preiskava 50 vodnjakov v Hannovru, ki jo je izvršilo kemično preiakuševališče, je ugotovilo, da je voda 13 vodnjakov neužitna, voda 21 pa sumljiva.
— Papež, na strehi. Italijanski listi poročajo. da se je podal papež te dni na kupolo cerkve sv. Petra v svrho, da se orijentira gle-. de stavbenih načrtov in prizidka k vatikanskemu seminarju. Več na trgu se hahajajočih se oseb ga je spoznalo. Množica ga je aklamira-la. To je bilo po dolgem času prvič, da se je pokazal kak papež na kupoli cerkve Sv. Petra.
— Divji zapad v Berti mi. Pod tem naslovom smo poročali pred par dnevi o dmieni roparskem napadu ma trgovino nekega juve-lirja v Berlinu. Glavni storilec je bil pred-večrajšnjem aretiran v Bratislavi, kjer je skušal prodati nekaj ugrabljenih draguljev. Je io 29-letrii delavec Hans Spruch. Zaslišan, je izjavil, da je izvršil rop v družbi svoje v mo-skega preoblečene ljubice, dozdevne igralke Sonje Ignatjeve, ki je pobegnila baje po izvršenem ropu na Poljsko. Predno ©ta se v Berlinu razstala sta si jplen razdelila .Pri Spruchu iso našli še 26 komadov ugrabljenih dragocenosti. Spruch se je seznanil s Sonjo Ignatjevo, ki je stara 21 let, v Berlinu. Rop sta izvršila po -dobro preudarjenem načrtu. Po izvršenem dejanju je Zbežala Ignatjeva s špruc-hotn v veliko trgovsko hišo, kjer je zadrževal Spruch zasledovalce z revolverjem v roki, dokler nista pobegnila skozi atelje nekega umetnika na cesto.
Zaroka angleškega prestolonaslednika. Iz Madrida poročajo o baje predstoječi zaroki angleškega prestolonaslednika s špansko prineesinjo Beatrieo. Beatrica je tretji otrok sedanjega španskega kralja in njegova naj-'starejša hčerka. Rojena je leta 1909. Angleški prestolonaslednik je star 33 let.
— Sin francoskega delegata Paul Boncourta v Ženevi rešil življenje tipkarici. Daktilogra-finja Fusier v Ženevi je skočila radi nesrečne ljubezni v vodo. To je videl sin francoskega delegata v Ženevi Paula Boncourta ter skočil «za njo in jo z velikim naporom rešil. Ko jo je izvlekel iz vode in se je zavedla, ga je vprašala: »Kdo vas je prosil, da to storite?«
. ~ U,rol'i — atentatorji na vlake. Po ida-tistiki kolnske železniške direkcije se je pripetilo tekom zadnjega poldrugega leta v koln-skem okraju 130 slučajev, da so poškodovali ljudje železniške naprave, položili na tračnice razne predmete, da bi se iztiril vlak, streljali ali metali kamne na vlak itd. Zadnje-navedenih slučajev beleži statistika 110, storilci so bili večinoma otroci.
— Opozarjamo na današnji oglas: H. Tomec o prevzemu kolodvorske restavracije v Ljubljani, glavni kolodvor.
— Na Sedmograškem usahnilo jezero. Kakor poročajo iz Sedmograške je te dni jezero pri Turdi na Sedmograškem nenadomaUsahnilo. Vidi se samo z blatom pokrito dno jezera, iki je globoko 40 111. Kotlin, v katere naj bi se bila voda odtekla, še niso mogli najti. Nenavadni pojav je povzročil med on-dotninn prebivalstvom veliko vznemirjenost.
— »Telovadni odsek« -telesno - 'kulturnega društva »Atene« naznanja, da se vrši prva telovadna ura za šolsko deco v soboto, dne 2. oktobra, od pol 6. do pol 7. ure popoldne, prva damska ura pa v torek, dne 5. oktobra, od 6. do 7. ure popoldne. Naslednje ure se določijo sporazumno. Za malo deco od 3. do 6. lela se^ objavi prva ura pozneje. Prijave za vse tečaje se še sprejemajo ob navedenih urah.
— Vinsko trgat v priredi Olepševalno drti-Stvo v Rožni dolini v nedeljo, dne 3. oktobra na Strelišču pod Rožnikom. Začetek trgatve ob 15. (3.) uri popoldne. Plee. Vrči ee ob vsakem vremenu. Ker je olepševalno društvo trpelo občutno škodo ob povodnji, ker so vsi njegovi hodniki razstrgani se naproša, sl. občinstvo osobito Ljubljančane, da se v čim večjem številu udeleže te prireditve, ker na ta način pripomorejo, da se napravljena škoda popravi.
MubSf ana.
Gospoil veliki župan dr. Baltič danes ne sprejemu strank, ker je odpotoval v poplavljene kraje.
1— Opominjevalnc položnice za davke pošilja davčna dblast po Viču in Rožni dolini.
Od elementarne nesreče prizadeti ljudje «0 radi tega zelo nejevoljni.
I- Soproge ljubljanskih, pravnika ^vabijo na sestanek, ki se. vrs\dalKV ' k,.v.ml‘e 192G ob 17. uri v damski *obi kavarne
Emona«.
Stran 4.
NARODNI DNEVNIK, dne 1. oktobra 1926.
BORE •
Vsepovsod vremenske katastrofe.
POVODENJ V PLANINI NA NOSTRANJ-SIvBM.
V Planini na Notranjskem je v ponedeljek isicer tudi deževalo, nikakor pa ne tako, da bi bilo pričakovati povodnji. Kljub temu pa je bila kotlina naenkrat poplavljena. To dejstvo je posledica kraekega značaja terena. Voda je pridrla pod zemljo iz Žirov in okolice. Nevarnost je minila: voda pada.
NEURJA V ITALIJI.
Tudi včeraj so prihajala iz raznih ik rajev Italije še poročila o katastrofalnih neurjih. V Romagni -so narasle vode tako, da utegne priti svak čas do katastrofe. Pri Valoni je utonil neki kmet, medlem ko je lovil iz hudournika les. V Gradiški in več drugih krajih je odnesla voda številne mostove.
Idrijski rudnik je deloma poplavljen. Telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Poplave ovirajo železniški promet med Trstom in Tržiščem. Proga Trst—Gorica je prekinjena vsled zemeljskih plazdv.
ORKAN V MEHIKI.
V Mehiki je besnel te dni orkan z brzino 125 milj. Spremljali so ga silni nalivi, ki so povzročili veliko poplavo. Velike množine blaga so uničene. V nekaterih okrajih meri voda na ulicah dva do pet čevljev.
Iz mehikanskega zaliva je nadaljeval orkan pot v notranjost dežele, kjer je povzročil pravtako veliko škodo.
V Neapolju se je utrgal oblak. Več meet-■ nih okrajev je pod vodo. Železniški promet je bil več ur prekinjen. V vsej Italiji je temperatura znatno padla.
   I—^ !■ ■—■■■ 111^— m	— ■■■—■■ ‘i 11 ■ — — ■■ ■■
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, v četrtek, dne 30. septembra 1926.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje (len. 193, bi.' 194, zaklj. 194.
Zagreb, 80. septembra. Devize. Newyori\ ček 56.43—56.63, Pariz izplačilo 159—461, Praga izplačilo 167.35—468.15, ček isto, Švica izplačilo 1092.75—1095.75, ček isto, London izplačilo 274.4—275.2, Berlin izplač. 134o.75 do 1345.75, Italija izplačilo 210.72—212.72.
ski obali ža posamezne mesece v angleških funtih in v dinarjih (1 funj je 275 Din): za junij 1920 angl. funt 0.18—3 Din 250.95; za julij 192(5 angl. funt 0.18—4 Din 252.08; za 1.—15. avgust 1926 angl. tunt 0.18—5 Din 253.55; za 16.—31.. avgini 1926 angl. funt
0.19—7 Din 255.52; za L—15. september 1926 angl. funt. 0.18—9 Din 257.81; za 16.—30. september angl. funt 0.18—11 Din 260.11; za
1.—15. oktober 1926 angl. funt 0.19—1 Din 262.40; za 16.—31. oktober 1926 angl. funt 0.19—3 Din 264.69; za 1.—15. november 1926 angl. funt 0.19—4A Din 266.41; za 16. 30. november 1926 angl. funt 0.19—6 Din 268.13; za 1.—'15. december 1926 angl. funt 0.19 '/ Din 269.27; za 16.—31., december 1926 angl. funt 0.19—8 Din 270.42; od 1. januarja do 31. marca 1927 angl. funt 0.19—9 Din 271.56. Cene za rafiniran čilski soliter (96%) in za
Curih, 30. septembra. Beograd 9,1425, Bei- j druge specijalue izdelke po dogovoru. Protin 123.20, Ne\vyork	517.375, London 25.1025,	s	daje	se	zaključijo samo 1., 8., 16. in'23. dne
Pariz” 14.65, Praga	15.325, Bukarešta 2.68,	;	vsakega	foeseca.
Budimpešta 0.007245, Sofija 3.7375, Dunaj j	■.... ———-   
73.025, Milan 19.4313.
X Prodajne cene čilskega solitra. Uprava zveze proizvajalcev čilskega solitra je za dobo od 1. junija 1926 do 13. marca 1927 določila za čilski soliter nove prodajne cene, ki so pri 100 kg za 1	šiling (okrog 13.58 Din)
nižje od prodajnih	cen v prošti dobi 1925-
1926. Da bi se pa	moglo to gnojilo še bolj
poceniti, naprosila je uprava čilsko vlado, da tudi ona zniža izvozno takso na ia važen predmet, čemur .pa zaenkrat m bilo ustreženo. Tu navedene cene veljajo za 100 kg čilskega solitra brutto za ne Mo v izvirnih vrečah na čil-
Darovi za pojureke v Prsnici,
Župni urad Dob 386 Din; župni urad Bloke 373 Din; župni urad "Mengeš 360 Diin; župni urad Besnica 356 Din; župni urad Novo meglo 350 Din; župni urad št. Jaivž 340; župni urad Poljane nad Škofjo Loko 318 Din; župni urad Dol. Logatec 335 Din; župni urad Naklo 312.90 Din; po 300 Dn: župni urad Črnuče, Mlekarska zadruga Vrhnika, sVin-ocet« Ljubljana, župni urad Domžale in župni urad Gorje nad Bledem; župni urad Dobrova 290 Din; župni urad Kopanj 288 Din; župni
štev. 220.
urad Stari Log pri Kočevju 275 Din. župni urad Mirna 272 Din; po 270 Din: župni urad J Čatež pri Vel. Loki in župni urad Št. Vid pri Slični; župni urad Šmartno poni Šmarno goro 264.70 Din; župni urad Radovljica 260 Din župni urad Šmartno pri Litiji 260 Din; po 250 Din: župni urad Šmihel pri Novem mestu, Posojilnica za sodni okraj velikolaški. župni urad Sora-, župni urad Gor. Logaiec in župni urad Stara Loka; župni urad Reteče 240 Din; župni urad Železniki 233 Din; župni urad Goriče nad Kranjem 228 Din; župni urad Ljubno 215 Din; župni urad Lonča 212.65 Din; župni urad Cerklje pri Kranju 210 Din; župni urad Brezuiea 210 Din; župni urad Bled 210 Din; župni urad Trebelno 204.70 Din. -	_____
ZA KRATEK ČAS.
Priznanje.
>Ah, M Uče, se-li spominjaš, kako si me včasih čakal na tem-le oglu?«	_	.
,?No — da. Poglej, tu stoji zopet tak idijot, ki tudi čaka...«
Ni izjeme.
.Papa, povej mi, zakaj je nesreča, ako se kdo poroči v petek?«	J	®
' >Za vraga! Čemu naj bi bil samo petek.#'
jema? -
Veselje.
»Bi mi li hoteli privoščiti veselje, da govorim l vašo gospo soprogo?«
»Drage volje, toda da jc razgovor z mojo ženo veselje, Vas je nekdo napačno informiral. -
Rudyar d Kipling:	5	5
Kuj Iga o džungli.
>Ako sem se eac besedico zlagal, pošljite ljudi, da se prepričajo; našli bodo, da so sloni naredili na svojem plesišču več prostora, našli dobo deset in deset in mnogo!;rat deset gazi, vodečih na tisto plesišče. Z nogami so naredili več prostora. Sam sem videl, Kala Nag me je vzel seboj in sam sem videl. In Kala Naga bole noge!«
Mali Toomai se je vlegel vznak in je spal ves dolgi popoldan noter v noč, medtem pa sta Petersen Sahib in Maoh.ua Aippa zasledovala gaz obeh slonov petnajst milj daleč čez brda. Petersen Sahib je preživel že osemnajst let pri lovu na slone, a je samo enkrat našel tako plesišče. Machua Appi pa ni bilo treba pogledati dvakrat jaso, da je spoznal, kaj se je bilo godilo tamkaj, ali razgrebsti z nego potlačeno zemljo.
»Gtrok govori resnico,« je dejal. Vse to se je zgodilo v minuli noči; sedemdest gazi sem naštel, ki drže čez reko. Poglej, Sahib, tanile so Pudminijevi železni nožni okovi odrgnili skorjo onega drevesa! Da, tudi on je bil tukaj.«
Spogledala sta se, ozirala gori, doli, in se čudila.
Noben človek, ne črn ne bel, ne more s svojo pametjo priti petom slonov do dna.
»Petinštirideset let,« je dejal Machua Aippa, »sem sledil svojemu gospodu, slonu, ipo džungli, -.ampak nikdar nisem slišal, da bi bil kak človek kdaj videl,
kar je videl ta otrok. Pri vseh bogovih gričev, tako je — kaj moremo še reči?« in zmajal je z glavo.
Ko sta se »vrnila nazaj v taborišče, je bil čas za večerjo. Petersen Sahib je večerjal sam v svojem šotoru, ukazal pa je, da naj taborišče dobi dve ovci in nekoliko kuretine kakor tudi dvojno mero moke, riža in soli, kajti vedel je, da bodo imeli gostijo.
Veliki Toomai je dospel v največji nagllici iz taborišča v ravnini iskat sina in slona; sedaj pa, ko ju je našel, je strmel .vanja, kakor da bi se ju bal. Ob tabriščnem gnju pred vrstami privezanih slonov so imeli imenitno gostijo in mali Toomad je bil junak vsega. Veliki rjavi lovci slonov, izsledniki, \ezaci, možaki, ki poznajo vse skrivnosti o krotitvi najbolj divjih slonov, so podajali dečka od enega do drugega ter mu zaznamovali čelo s krvjo iz prsi pravkar zaklanega džungelskega petelina v znamenje, da je sedaj sprejet kot gozdar.
In navsezadnje, ko je ogenj pogorel in je rdeči žar ogorkov razsvetljeval slone, kakor da bi jih poškropil s krvjo, je Machua Appa, glavar vseh gonjačev vseh ked — Machua Appa, Petersen Sihabova desna roka, ki že štirideset let ni videl umetno narejene ceste, Machua Apipa, ki je bil tako velik, da ni imel drugega imena kot Machua Appa — skočil r>a noge, držal malega Toomaia visoko nad glavo v zrak in zaklical:	Poslušajte,	bratje moji! Poslušajte tudi vi,
gospodje moji v vrstah tam, kajti govorim jaz, Machua Appa! Temu malemu dečku ne bodi več ime mali Toomai, temveč Toinai, ljubljenec slonov, kakor so
nekoč nazivali njegovega deda. Kar še nikdar ni videl človek, je videl en v tej dolgi noči, in naklonjenost slonovega ljudstva in bogov vseh džungel je v. njim. Postane naj velik izslednik, postane naj še večji kot sem jaz, celo jaz, Machua Appa! Z bistrim očesom naj sledi novi gazi, in stari gazi in mešani gazi! Nič žalega naj se mu ne zgodi, kadar bo v kedi stopal pod njihovimi trebuhi, da bi povezal divje slone, in ako pade pred negami napadajočega slona, naj tist^ slon ve, kdo da je, in naj ga ne pohodi! AihallJjgT spedje moji v verigah,« — in obrnil se je proti, slonov — »tukaj je mali dečko, ki je videl vas 1 na vašem skritem kraju — prizor, ki ga £o\ev ni v ai še ni bil videl. Izkažite mu čast, gospo je inoji - ^
i i r\>	nrzdravite 1 oomaia, liubnenca
laam karo! Otroci moji, pozui«	,	j j
slonov! Gunga Pershad, akaa! Iiiva Guj, Birchi Guj, Kuttar Guj, ahaa! Pudmini — ti si ga videl na plesu, in tudi ti, Kala Nag, mej biser med sloni — ahaa! Vsi skupaj! Živel Toomai, ljubljenec slonov! Barraok
Pri tem poslednjem glasnem klicu je cela vrsta slonov zavihtela rilec, ki se je s koncem dotaknil čela, in se je oglasila v polnem pozdravu — v bučnem tro-benju, id ga sliši samo indijski podkralj — salaamut kede.
Toda ta pozdrav je veljal malemu Toomaiu, ki je bil videl, kar nikdar ni bil videl uobeu človek, i« prav sam globoko v osrčju ga roških hribov — ples slonov ponoči.
(Dalje prih.)
' P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. OKTOBROM 1.1. prevzel
|	^	promenadne,	bele	in
Or&lC8f ovratnike vse
1	  •_ XnrVTin	n
kolodvorsko
barvaste,
^ ^	^	^	   vseh	vrst	in
foTo* penUje, samoveznicc, žepne robce, nogavice^ raznih barvah *a gospode in dame, naramnic -	..
potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenin Nizke cene. — Velika izbira samo pr1
ill/iJVC vviivi	»	—
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
spomenika ob vodi
V
restavracijo
blizu Prelernoveo
v Ljubljani, (glavni kolodvor)
ter se slavnemu občinstvu najudaneje priporočam.
Z najodličnejšim spoštovanjem
H. Tomec.
„6 RO M
pilllllllllllll!lll!l!!l!llll!ll!l!lllll!!il!llllllilillillH
CAHINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPBDI- {= CIJSKI BUREAU	g
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 4t. j§
| Mov br*o,avkan>: „OROM<*.	T«,efo„	j
|	1	PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice,	Rakel*.	^
'	I	Obavlia vse v to stroko spadajoče posle najhitreje m pod	u-
g	lantnimi	pogoji.	~
P:	zastopniki družbe spsinth voz S-	O.	=
=	ekspresne posuHte.	—
I
j
ji** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najfinejši In najokusnejši namizni kis la vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično In HlgiJenlCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
MAU OGLASI
Vsaka beseda 50 para, <l«belo tiskano Din 1
Akadeirik
poučuje srednješolca v vseh predmetih. Honorar nizek Cenjene ponudbe pod:	Uspeh	zajamčen.«
Proda se po' ugodni ceni dal-• | nogied »Trlder<
i tvrdk® Zfcifd, kateri po-i veSa S e » t k r a t. Na»lo\ pove uprava H»ta.
Trgovskega
vajenca
s primerno Šolsko izobraz. bo sprejme takoj J»sit Kodrič, trgovce, Sr. Kri» pri Kostanjevi«.
Sprejmem
na brano in stanovanje dijaka peto- ali Sesto-
Solca.
Naslov pove uprava
Rta.
Abonenti
Ij dobijo dobro in po ceni < j hrano v restavraciji pod *' >Skaleor, Mestni trg lt. Gostom se lahko postreže z domaSo, srbsko, dunajsko in francosko kuhinjo. -- Za jedila in vino preko ulice poseben popust. — Vsaki dan se vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radostjo pričakujem moje goste. Josip tiran, restavrater.
Steki®100
5''-'
D,o v »alopi Združene opr*
vi*. Tpiet 56.
Pisarniška **°6;
Bivši vodja
knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske, nemške, francoske in italijanske ‘korespondence in strojepisja išče službe. Cenjene ponudbe pod »Marljiv« na upravo »Nar. Dnevnika*
..	i	pove	uprava n»ia.	_____—  —	  __	,
PImuh«, L)ubl)ana, Ounoltka OMta «t «», “•	!	——--------------  ITT	TVfftl*OCt r* ^111 DneVnikU "
c	^.............. ......... »!	—	Oglašujte	v	     ...
£3C3i
mmmmmmmmmMMmm* »—■	_	Za	tiskarno	»Merkur«	v	Ljubljani	Andrej	Sever,
indajatttlj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZ