Pošino tekoč! račun št. 24. Št. 26. V Gorici, dne 25. maja 1921. Posamezna šlev. — 20 siotink. Letnik IV. lihaja v Gorki vsak torek in jpetek opoldne do preklica, Velja za celo leto 12 L, meseC-no 1 L, za Jnozemstvo 16 L. N.i naic.Čila brez dopcslane naiočinn.e se ne bomo ozirali. Posamezne številke stanejo v razjivodaji 20 stotink. UredniStvo: ulica Vetturini 9; uprava: ulica Votturini 9. — — Rokop'si se ne vračajo. Nefraiikirana pisma ae ne sprejemajo. Oglasi, katere je treba vimprej plaöati so računajo po dogovoru. — Izdaja konsorcij .Goriške Straže". Odgovorni urednik- Franc Novak Tiska: .Narodna Tiskarna' v Oorici, ulica Vetturini štev. 9. — — -¦• — ~. _____ _ DAN ZMAGE. Ali ste že videli zemljo, ki je nasi ( enaka? V pregnanstvu in v strelskih jar- j kih sino s tesnobo in hrepenenjein niislili »anjo: Taui je dežcla goriška, vsa tiha iti lcpa. Ali stc poznali ljudi, revnc poljedcl- ce in delavce, ki žive na iej zemlji? Kdor li poznal pogumnega in poštenega srca, kdor ni sluril nezlomljivega ponosa in ne- razdrobljive značajnosti našega ljudstva, ta je moral vse spoznati na Binkoštno Mcdeljo. Sedjiio leto že teče, odkar skušamo primorski Jugosloveni teden za tednom nove bridkosti. ()d leta 1914 dalje so mo- rali naši fantje in možje korakati v boj za tujc intcrese; irmogi sc niso več vrniii. v (jaliciji in na sibirskili planotah, na jugu in na severu hrani zemlja njili draga te- ¦ lesa. V naše vasi, v našo pokrajino so pa vsa ljudslva Srednje Evrope poslala svoje armade, v njihove krvave roke je bila po- ložena sreča žena, otrok in starcev, ki so čuvali naša ognjišča. Ali riaj se spominja-' ¦io rekvizicij, stradanja, strašne oblasti oficirjev? Mnogi naši — tem je bilo naj- kuje — so bežali srtfdi noči, prepuščajoč kišc in nmkajočo živino poginu, in so mo- Kli od vsega bogastva vzeti s seboj saino toliko, da so pokrili nagoto. Poteni so šli v Steinklainm, Brück in druge kraje ža- lostnega spomina.4 Niso še zaceljene tc rane. niso še pri- »lorski Jugosloveni izprazmli do dna ke- liha grenkobe! Samo sveze krivice naj prikličeino v spomin, dotaknemo naj sc le onili ran, ki še krvavijo. Strašno nasilje oborožcnih toip divja pb dcželi, prcdvseni P(> Istii. Z ^rožnjami in palicanii so nas faoteli uslrahovati, s siso so nas lioteli u- '*'-<>riti. da zavržcmo vsc najsvitej^e in Ppstanemo Judeži. Fašistovski avtomo- pJli, oborožcni s strojnicami, so drveli po 'strskih vaseli, na krmilu jc vihral prapor ^ mrtvaško jflavo. Fašisti obstopijo vas, Pretepajo naše kmetc, izj^anjajo žene iz ¦jš, požij^ajo seno in liiše, streljajo pred °^nii kraljevili uradnikov brez kazni na n*išo ljudi. Dciavccm ^rozijo, da bodo od- Puščeni iz tovarn, čc poslušajo rUis svoje vesti, kmetom ubljubljajo, da jim ^žj^o streho nad jrlavo, čc ^lasujcjo za ?voj narod. Duliovnike izganjajo, tako da So celi okraji v lslri brez službe božje, ^ctcpajo jih, sežiRajo jim knji^e in jim k rude jo prcmoženje. FašistL so se drznili poklicati ia priti- r^\ naše inože pred svoje. »sodišče«, ob- SC)d.ili so jih na prcjriianstvo, grozcc jim s Srnrtjo. Kraljevi uradniki, plačani od ?a'Sr y- našiini davki, so smeliljaje tflcdali, Kako zlocinski elementi tcptajo zakon, I inandrajo najsvetcjše človeške pravicc v • | prah in z^odilo sc je, da so celo sodelo- i vali pri zločinih fašistov. 1 Sam Bor- pravični ve, koliko brid- ] kosti je prišlo nad našc družine, le Njemu \ je znano nečloveško pre^anjanjc in neza- slnzeno Rorje, sraniüta in ponižanje, ki so ga nasilneži navalili na misčeniške istrske kmetiče. Bilo nam je, da obupamo. Toda nad vsem tem črniin jezerom ^renkobe je ncujrasljivo sijala mirna luč vere v tisto uro, ko bo naš človek poklican, da sodi. Na Binkošti je naš narod sodil! Bičan in oropan, ponižan in nklenjen je bil. Na dan sodbe je pa vstal in je dvi^nil težko j obtožbo v iinenn neizbrisne božje in na- | rayne pravice, v iinenu zakona, pred ob- licjem vse Italije in vsega človeštva. Na vse one ljudi, ki imajo pravično in čuteče srce, se je obrnil naš narod v tej uri, trpeč pod strašnim nasiljem oboroženih tolp. Šla je sodba od moža do moža, z jasnlin. in mogočnim Klasoni naše«:a Simona Gre- jrorčiča je oznanil juKOslovenski narod Prirnorja, stoječ ob bregovili Adrije: Na breRU stojim in v inorje stnnim: — Pod mano srdito valovje — rohni ob | kamnito bre^ovje; — do neba praši se metfleni dim, — v obraz mi brizgajo pene — od skalne stene; a steua skalna — ostane stalna — in jaz se na robu ne jranem — viharju klju- bujem, ostanem! Narod naš, kako si mogočen v svo- jem plemenitem ponosu! Vi mladi iantje, zreli inožje in .vi, značajni sivi možaki, še [ leta in leta bodo prijatelji in nasprotniki z obcudovanjeni in'spostovanjeni govorili o vas, ki se niste strašili oboroženega. na-, siija, ampak ste mirno in saniozavestno pristopali h žaram. V tej Krozni borbi se je izkazalo, da stojite potfumno in trdno, kot na tfori hrastje, ki jih ne omaja noben viliar. l^reidejo leta, zginejo rodovi, fa- šizem bo živel le še v grozapolnem spo- minu ljudstva — a vnuki našili kmeto-v bodo s ponosom kazali, na Binkošti 1921, na oni veličastni dan, ko so naši možje l)rcmagali vse ovire in povedali svetu, da smo tu, izročeni siccr nasilju, toda trd- ne volje, ohraniti to zemljo in doseči svo- je naravne pravice. Na binkoštno nedeljo se je prvič za- slišal mogočni glas našega ljudstva. Ta glas ne bo več utihnil, nihče ga ne bo udu- šil; narasčal bo kot vihar, da bo grmcč odmevalo po vseh vaseh, po vsern Pri- morju, široni Italije: Naj živijo Slovenci in Mrvati Primorja! Naj živijo kmetske in delavske pravicc! Naj živi svoboda! Uradni izid volitev. JJa Goriškem je sledeči : lugOSlOVenska narodna Stranke ima 34.639 glasov;, Kornunisti 10.111 glasov ; socialisti 4.290 «lasov ; Jjudska slranka 2.526 glasov; rePublikanci 1.408 ßlasov ; ilal. blök 4.743 glasov. Preferenčni glasovi so bili ra2deljeni sledeče : Wiifan 29.860, Šček 1426, Podgornik 1541, Uvrenčič 4 Preferenčne glasove. Izmed komunističnih kandidatov je dobil največ prefe- renčnih glasov Tuntar (5180), Srebrnič (Slovencev) le 232. ^ Na podtagi tega so izvoljeni štirje kandidati Jugoslovenske narodne stranke : !?"f9n, Seek. Podgornik »» LavrenČiČ i» en kandidat komunistične stranke: Tüntar. Nacionalizacija« dn v, ^ 1.llunistične težnje s|)lošnega po- nil l/ar)ljenja zemlje in drugih produktiv- jen Sre<^stev se bodo udejstvile le v ome- rotrm kr?KU in äe le takrat, ko bodo na- ra?d ?-am* spoznan potrebo pravičnejše sad prodiiktivnih sredstev in niih jein°T' ^sa^" narod mora prej sam v svo- On kr«gu izvršiti podružabljenjc, to Je, nluJK)ru socializacijo nacijonalizirati. Ko- Drw. S ne računajo z individualnostjo Vlc/'nikov niti narodov. va k()munistični državi se ne upoštc- tieajo mcz"ih oseb' na) so pa še tako iz~ sV(J . s. svojimi telesnimi in duševnimi skunn ]; tu Stejc nekaj le kolektivnost, | sebno^f • ° 1J pa možno ubiti vsako o- s svn" • si'j na ^an ve^n° in povsod jetno>v\lzrednimi talcnti, je težko ver- lrieznik I)a se. ne da za^ušiti posa- K zaradi svojega po naravnem pra- vu opravičenega obstanka, tako se ne bo pustil tudi narod vtopiti v internacional- neru državnem zistemu. Narodni cut, mi- slijo koinunisti, da se je preživel, toda nl bolj občutljive strani, bolj ranljivcga nie- st a na telcsu kulturnega naroda kot je njegov jezik, njegova narodnost. Vzgled imamo pred očmi, kako so se Italijani po- tezali za svoje »neodrešene brate« v biv- ši Avstriji in sedaj Jugoslavia za nas. Najvcčja krivica in ncmoralnost je, vzetl kornu to, kar inu j)o božjem in naravnem pravu pripada. Ako se bo podružabljeni uresničilo, poteni se bo le v inejah posam-eznih na- rodov. Na ta način hi se prišlo v okom narodnostnim bojem in prepirom, kiso pr- vi kamen spodtike, da sc človcška druž- ba ne more umiriti in priti do popolnejše oblike življenja. V narodno mešanih kra- jih naj se narodna posest spoštujc. Vsak narod naj sc individuelno od druzega raz- vija, naj goji na svoji lastni zcmlji svojo samostojno gospodarsko organizacijo in poiitiko, izobrazuje riaj se in razvija ne da bi mu mogli sosedni drugorodci usilje- vati svojo metodo in prepričanje. Ne jnl- slim, da bi se vsak narod obdal z kitaj- skirn zidom, nikakor! Narodno posest riaj se spoštuje, ker hoče vsak narod biti na s'vOji zcmlji svoj gospod. Le medsebojno spoštovanje narodnih pravic bi moglo ke- daj privesti narode tudi do mednarodne- •za pobratiinstva. Komunistični internacionalizem je v j sedanjih narodno probujenih ljudstvih zlasti za gospodarsko šibkejše narode na- ravnost katastrofalen. V naše od grozo- dejstev vojne razdejane kraje se je po italijanski zasedbi prisclilo do pol miljo- na laškega komunističnega delavstva, ki je povsod izpodrinilo naše domače delav- f stvo,' ki sedaj postopa brez dela in za- služka. Ali jc to delavska solidarnost? Ali ni to imperjalistični in kapitalistični boj delavstva proti delavstvu, ki z brez- obzirno sebičnostjo varuje le svoje na- cionalne koristi. To je naravnost izdaj- stvo delavskih koristi, ko se tuje delav- stvo na naših doinačih tleh protežira pod okriljem komunistične organizacije. Jas- no je, da komunizmu ni za obstoj in pra- vice delavstva, ampak za lastni iniperia- lizem. Ni mu mari beda naših delavcev, nc lakota in solze riaših družin, glavno je, da sam živim, tudiče druge liudič vzame. Kapitalistično metodo, ki jo socialisti naj- strožje obsojajo, se je v drugačni obliki sami poslužujejo: izkoriščanje gospodar- sko slabejšega. Nasemu delavstvu ni bilo treba prej iskati drugod dela,- bilo je doma dela in jcla v izobilju. Pa tudi sedaj je v nasi de- želi dovolj krulia za domače delavstvo, vO ;TiU ga nc bi izjfcdali laški komunisti in z hjimi združeni zaslepljeni slovenski de- lavci po receptu dr. Tunic: Meni je vse- eno, Kalabrež ali Slovenec. Ce hoče Slo- venec delati za isto ceno kot Kalabrež, prav; drugače naj gre v Jugoslavijo.« Kaj porečeš ti slovenski deiavec v zase- denem ozemlju k temu ostudnemu nazo- ru slovenskega komunističncga voditelja? Ali ni to izdajstvo tvojih delavskih kori- sti, izdajstvo obstanka tvojih otročičev, tvoje družine? Ti pojdi s trebuhotn ža kruhom, na tvoji zcmlji pa naj živi tujec! ' Da se prepreči iinperializem delav- stva močnejših držav in izkoriščanja go- spodarsko slabejih, je neobhodno potreb- na narodna zaokrožitev podružabljenja vsehrproduktivnih sredstev. Naše načelo mora biti: domačcmu delavstvu bodi za- gotovljen kruh na domačih tleh in je vsak drugorodec izključen. dokler ni zad- nji domačin preskrbljen. Nastala bo se- yeda marsikdaj težkoča vslcd pomanj- fcanja strokovno in tehnično naobraženih delavcev. Tu bo gotovo potreben stik z sindikati sosednjega naroda. Narodna lastnina, kmetije, posestva, j tvornice. različna podjetja, itd. nc bi sme- la nikoli preiti v tujerodne roke: pred- pravico kupa ima domačin, zasebnik ali občina. Nobene trgovine, nobenega obra- ta ne bi smel odpreti tujerodec na dru- gih tleh, ako ne sprejme vže naprej po- gojcv asimilacije. A da se vsaj deloma dosežc, kar je neobhodno potrebno za obstoj naroda, potrebujemo doma v prvi vrsti pouka in organizacije, ki bo slonela na tcmeljih i domačega narodnega gospodarstva. Go- j renja in izpopolnjcna načela pa bi mora- | la biti sankcijonirana po mednarodni ko- misijL za pravno varstvo narodno. me- šanirv Dokrajin in gospodarsko §ibkejsih narodov. r. š. $e nekaj Stevilk. Dodatek k števiikam iz posameznih občin, ki jih zadnjič Se nismo niogli pri- nesti: Iz ftradiškega okrajla: B r a z z a n o : Socialisti 68, blok 3. D o 1 e n j e : Slovenci 23, komunisti 168, popolari 36, blok 17. V i 11 e s s e : Komunisti 75, socia- listi 87, popolari 48, republikanci 37, blok 17. Tržiški okrai: O % 1 e ji : Socialisti 203, popolari 92, republikanci 10, blok 69. *¦ Campolongo: Komunisti 120, socialisti 72, republikanci 4, popolari 12. blok 06. Doberdob : Slovenci 56, komu- nisti 75, socialisti 7, blok 1. San Canciano: Komunisti 302. socialisti 69, zopolari 23, blok 75. T a p o g 1 i a m o : Socialisti 43, po- polari 18, blok 97. Vila V i c c n t i n a : Komunisti 10, socialisti 140, republikanci 6, popolari 17, blok 63. Iz postojnskega okraja: Britof : Slovenci 214, blok 3. K oš an a: Slovenci 210, komunisti 125, blok 2. Slap pri V i p a V i : Slovenci 61, komunisti 36. Iz sežanskega okraia: B a r k a : Slovenci 234, komunisti 8. Nekatere številke- v zadnjih izkazih so bile tudi napačne, ker smo pač priob- čili take, kot smo jih dobili. Nekatere po- pravke, ki nam so jih poslali, priobčuje- I11O danes. POMOČ ISTRI! Jugoslovenski del istrskega prebival- stva trpi, strašno trpi, ker je hotel pri volitvah, ravno tudi pri volitvah ostati zvest sebi in svoji narodni časti. Trpljenje našili ljudi v Istri je nciz- rccno: Zasramujejo jih, grozijo jim, mu- cijo jih, uničujejo jim premozenjc, zaii- gajo domove, izganjajo jih ali mečcjo v ječe. cele družine pehajo v pogin. Dokažimo vsi, kar nas je Jugoslove- nov na tcm ozemlju, da čutimo s svojimi nesrečnimi brati in sestrami v Istri, da so nam danes, porti/ani in teptani, bolj dragi kakor kdaj prej in pomagajmo jim vsak po svojih močeh! Žene Jugoslovcnke, oglasite se, da boste z nabiralnimi polaini zahajale v vsaki hišo, v vsak urad, v vs.ako trgovi- no, povsod, kjer je upanje, da najdete jugoslovensko čuteče srce! Narod dvigni se! V tvojem inienu tr- pijo nasi ljudje v Istri, ti torej jim po- magaj! Darove sprejemajo in objavljajo u- •pravc listov »Ooriškc Straže«, »Edinosti« in »Pučkega prijatelja«. Odsek »za pomoč Istri« Političneea društva »Edinosti«. Dopisi. — Iz Sežane. Volitve v Sežani, so se izvršile povsem mirno, za red sta preskr- bela gg. volilni komisar in predsednik vo- lilne komisije. Kakor je nam znano,-bi morali glaso- vati za lipovö vejico najmanje 360 glasov, I za socijalistično 30 glasov, a za kouiu- nistično le 10—15 glasov. Slovenski socijalisti — komunisti so oddali pref. glasove italj. kandidatu — na- mesto slovcnskemu kandidatu g. Regcntu. Ljudstvo vprasuje, kdo je tvoj bližnji slov. ali italj. komunist. Agitacija od strani ko- munistov je bila strasna — in le z lažnji- vimi besedami so vjeli nekaj kmetov na svojo stran; boljse povedano za ital. kom. listo. (jovori sc, tudi da sta tudi 2 ueitclja agitirala za komuniste. Ljudstvo slovenske materc — odpri oči — in pri bodocih volitvah oddaj svoj glas le slovenskiin kandidatom — ker le od svojih zastopnikov smemo kaj priča- jcovati. Saj vže pregovor pravi, ljubi svo- 'jega bližnjega kakor samega sebe, torej svoji k svojim. Volilec. — Grahovo/ Draga naša »Straža!« Sprcjmi par vrstic iz naše grape. Volitev se je tu na Qrahovem vršila jako lepo in mirno. Vse je bilo praznično, vse veseio, vse po konci. Aparat na^e jugosl. stranke je izborno deloval. Ljudstvo je bilo dobro poučeno. Iz Nemškega Ruta so prišli 8 kilom. daleč cclo starčki rojeni 1842, celo 1837 leta in prav volili. Iz Nemškega Ruta je volilo 100% — vsi. Klasično je to, da do- mačin železničar od fašistov postavljen za ziistopnika, je volil z »lipico«. — Ncke temne obraze smo tudi gledali, a se jih nismo bali. Volilo se je.doklcr je kdo bil pričujoč. Nekaj jih je pa zamudilo in to ne- kaj domačih, ki so mislili, da bo komisija ob prazni sobi čakala do 22. ure. — Nek star mož z bclo brado kakor o- čak Abraham, jc delil koniunističnee ^fhi- sovnice, misleč si pridobiti posebne za- sluge ... »Pa hi bil doma ostal!« Rutarjem, Grahovcem in Knežanom moramo radi volilne discipline vsklik- niti: Zavednemu ljudstvn slava! ¦ Volilec. — Iz Pečin. Zadnjih volitev na bin- koštno nedeljo, so se naši volilci pridno udeležili, čeravno imaino prcccj oddaljcno volišče na Ponikvah, tudi nekaj bolehnili se je peljalo k volltvam, vendar 12 volii- cev se ni udeležilo volitev, nekateri so bolni, več jih pa ni šlo volit iz maiomar- nosti in klubovalnosti. Ljudje se čudijo, da se ravno ti, ki občino zastopajo, niso ude- ležili volitev. Nasi fantje so se pa izkazali na bin- koštni ponueljek s svojem prepotrebnim dejanjem, ki so ga izvršili rečencga due popoldne in žanjejo od vscga občinstva toplo priznanje in livaležnost. Le po ti poti naprej! Več občinarjev. — Vrabče. Voiiiev se je pri nas po vsein mirnc in dostojno vršila. Vsa za- livala in cast vseni volilcem, ki so vstraj- no čakali, da so prišli na vrsto. Jugoslo- venska straiika je dobila skupno 198 gla- sov. Od tell 191 veljavnih, 6 neveljavnih in 1 civcmljiv glas. Prednostnih glasov je • 'obit W'iljan i:*.7. U. komisar je skx-r nri- slil, dü bo volilev zategnil, zato jc od vo- lilcev r'.i."j;. izkaznice zalilcval še druga doka/ila k'.uu temu da ga je^ predsednik opozoril in mu zajamčil, da po'zna oscbno vse v'ol'jce Irez izjeme. (liasovalo se je same yl\ lipovo vejico«. Zato pa še en- krat vsa ča-i celi občini Vrabee* — Iz Kalabrije. (Qrahovega.) Vašega dopisa pod tcm naslovom ne morciuo pri- občiti, ker ni odgovor na dopis iz Kneže in bi Vain preje škodoval nego koristil, posebno ker ste glede dopisnika na na- pačnem sledu. Sicer pa ne gre za dopisni- ka, ainpak za vsebino dopisa, proti temu < protestirajte. Tudi še vedno povdarjamo. da ne bomo vodili osebne polemike in ne jo dopuščali, a tu grc za druge stvari. Od- govorite, ali ste izpustili na stotine volil- cev iz volilnega imenika ali ne in ali ste resnično protežirali italijansčino in rjfo- veli na naše ljudi brez potrebe. To nas zanima. Priobčili bomo itak brez obzira imena vseh onih županov in občinskih tajnikov, ki niso vršili svoje dolžnosti in po fašistovsko oropali na stotine naših ijudi volilne pravice in tudi brez knežkega dopisnika bi bili prišli morda tudi Vi na vrsto. Toliko na znanje. — Uredništvo. — Spodnja Idrijja. Volitve na binko-o stno nedeljo so tu prav dobro izpadle. Na volišče so prišli. razun par bolnikov in ko- munistov vsi volilci. Oinljivo je bilo videti starcke stare nad 70 do 80 let, kako so čakali celo dopoldne in še popoldne. da so prišli na vrsto in oddali svoj glas za na- rodno stranko. Kljub temu, da so fašisti poslali vsakemu volilcu svojo glasovnico z izredno lepim priporočilom, so na ta lim Lijeli cnega saincga kalina, zakaj drugi zanje .oddani «las je bil od zastopnika nji- hove iiste, ki je prišel iz Idrije in tu volil ter nadziral volitve. Volitve so potekle mirno, končane so bile že ob 3. uri pop., zaključcne seveda šele ob 5. uri, izid pa smo zvedeli že ob 9. uri zjutraj prihodnji dan. — štjak. Volitve, ki so se vršile v ne- deljo, so izpadle prhneroma dobro. Vseh vpisanili volilecv je bilo 215. Od teh je glasovalo 197, in sicer za Jugosiovensko stranko 1*89, za socijalistično 6, 2 glasova sta bila neveljavna; eden je dal namreč prazen zavitek, drugi, ki se menda šteje med najzavednejše narodnjake, je po- kvaril glasovnico. j Nekaj volilcev je hudo bolnih, drugl ! so odsotni. — Veliki dol. Glede objave v »Gor. Straži« št. 24 od dnc 17. maja 1921, da je tu volilo 9 volilcev za ital. blök, ne odgo- varja resnici. — Iz Vogerskega. Pri nas nista vo- lila dva komunista, kot je bilo pomotoma objavljeno v »Straži«, ampak sta bila dva glasova neveljavna. — Kred. V »Oor. Straži st. 24 stoji da so dobili ki.munisti v občini Kred 4 glasove. Bla;šovolite sprejeti sledeče po- jasnilo. Komnnisti niso imeli ne zastopni- ka ne k;ike>;a od notarja poverjencga »znaka svoje hste•-. Nas zastopnik, g. Rakovsčck, je ugovarjal.proti vcljavnosti za kom cddaivh 4 gl., ker ne ve, ali je znak na glasovnici res pravi njih znak. Komisar, g- inzenir Škerk, je na to odgo- voril: Mi. ne noznamo dosti natanko teh postav, bodo že v Gorici razsodili, ali so veljavni ali nc. Temu naziranju se je — žal — vdala naša komisija in so zapisali nekaj takega tudi v zapisnik. — Podraga. O izidu volitev v občini Podraga Postojnski okraj je bila v »Stra- ži« pomota, volilcev je bilo 118, ki so vsi oddali svoj glas za Jugosl. stranko. Dotič- ni 1 yrlas za popolare je pomotoma prise! v porocilo v »Straži«. - Iz Hudajuzne (Podbrda): Ne mo- remo povedati s kaksnim veseljem in na- vdusenjem so sc pripravljali naši fantje In možje, da na dan volitev vsi kot eden z ! lipovo vejico pokažejo, da so sinovi Sla- ve. 14. t. m. se je sestala v Hudajužni vo- lilna komisija, ki je imela nalogo, da ze pred^ volilnim dnem pripravi vse potreb- no. Že pri sestavi komisije ni šlo vse glad- ko. Komisar z njegovim tajnikom (posla- na od civ. komisarjata, oba fašista) je hotel volitveno komisijo zmešati tako, da bi lahko delal z njo, kar bi hotel, pa se mu ni posrečilo Bili smo veseli, ko smo iz- vedeli, da so v komisiji sami zavedni lju- I dje, a dobili so nas na drug način. Ne mo- rem popisati naših občutkov, ko smo v nedeljo zjutraj gledali vozove okrašene z lipovimi vejami, na katerih so sedeli naši volilci, mladi fantje, zreli možje in sivi starčki. Kako navdušenje! Doma jih od vseh ni ostalo 10. Bili smo vsi prepričani, da bo uspeli sijajen. Volitev bi bilo mora- !a pričeti ob 7. zjutraj, ali, fašista, komisar in njegov tainik, sta zavlekla volitev do pol 1. ure popoludne. Nobeno protestira- nje ni poinagalo. Komisar je zahteval od volilcev poleg izkaznice tudi še potni list, dasi je bilo predpisano, da izkaznica za- dostujc, če člani komisije Volilca poznajo.. Izpraševal je nadalje stare može katerega j due so rojeni in če so mu pomotoma po- | kazali glasovnico, je kratkomalo raztrgal glasovnico, da volilci niso mo^li voliti. Kmalu se je razvedelo, da sta komisar in njegov tajnik le na to gledala, da bi čim več naših glasov vničila, saj sta sekirala volilce na vse mogoče načine tako, da jih jc prislo od 452 do 5. ure popoludne samo -168! na vrsto. Od teh je bilo 155 glasov za I lipovo vejico, 27 za blok. 2 komunista, j drugili 9 glasov je bilo pa pokvarjenih j (par praznih). Ob 5. uri popoludne jc ko- j misar kratkomalo prekinil glasovanjc. Koimsija je zaman protestirala. mu kazala zakonik, da do lili predpoldne volijo po abecednem redu, od 11. dalje do 10. zve- čer pa rnešano. Komisar jo pa izjavil, da se voli samo do 5. popoludne, od 5. popo- ludne dalje pa le šc oni, ki so ostali v dvo- ! rani. Da jih pa ni bilo v dvorano, za to so pa skrbeli orožniki. kateri so volilce suvati s puškinim kopitom in financi, ka,- teri so volilce klofutali ter jim tako branili v dvorano. In lako so končale volitve ob 5. uri, dasi še na stotine ljudi ni volilo. j Ljudstvo kar verieti ni moglo, da je kaj ! takega mogoče. Ko so uvideli, da so pre- j varani, so odšli žalostni in nemirni s stis- njenimi pestmi proti domu, Vse gorje su- i ženjstva je izlito nad nami. Vrabče. V Straži št. 25 z dne 20. tin. jc označeno, da iinamo v občini Vrabče j 131. jugosl. glasov in 4 za blok. — Pro- ! sim, da na cast občinc popravite poinoto; ker za blok splošno ni nihee volil, Kakor sem že poročal, je 191 glasov za jugsl. stranko in sicer je prednostnih glasov dobil Wilfan 187. Bloka (Fašistov) tu ne poznamo, ampak vse nase ljudstvo srna- tra, da je to rod v Afriki. — Iz Solkana. Komunistična trdnjava I Solkan je padla. Poraz, katerega so doži- j vcü naäi komunisti pri volitvah je prav i občuten, če pomislimo s kako bravuro so | še pred kratkim nastopali. Volitve so se vršile v znamenju terorja fašistov, kateri ' so trikrat obiskali volišče z namenom iz- zvati konflikte. ter s tern enemogočiti glasovanje. Naši ljudje so ostali hladno- krvni, čcravno so se jim stiskale pesti, ko so videli namene obiskovalccv iz Gorice. Obnašanje naših volilcev je bilo vzornoj Ostali so nekateri do 6 ur na volišču. Po- sebno volilci iz Kronbcrga in Lok, kateri so imeli do volišča preccj dolgo pot, so nokazali svojo visoko politično zrelost. Sedaj pa čaka Solkan vztrajno delo, ako se hoče rešiti svojega gotovega gospo- darskega ruina. Znano je, da se večina I Solkancev živi od mizarstva. Poija je ma- | lo in se to je zelo neplodno; naši vino- gradi pod sv. Katerino so popolnoma vni- čeni. Sedaj, ko naši mizarji žive še naj- več od stavbinskih del, sedaj še gre, ali ko to odpade, bo naša mizarska obrt po- polnoma uničena. Poprej slo izvažali j mnogo pohištva v Dalmacijo, sedaj je ta j dežela priklopljena svojemu naravnemu j ozadju. Izvažali smo tudi mnogo v Trst, j toda tudi Trst ne rabi v tern času nasega ooliištva, ker isto produkcirajo sedaj V Trstu samein mizarji, kateri so bili po- prej zaposleni v tržaških arzenalih V Istro j se izvaža malo, ali pa nič. Ljudje s stra- hom ffledajo v bodočnost. Obračamo se na našega g. poslanca Ščeka, kateri je strokovnjak v gospodarskih vprasaniili, da prouči to važno vprašanje, kje bi se Solkanu odprla nova tržišča, kanior bi od- dajali svoje proizvode v pohištvu. Ore se za rešitev obcine, katera šteje črez 3000 prebivalcev! — Iz Bovškega. Naš okraj, zlasti pa Bo\ec sam, se ni nič kaj častno izkazal (Nb volitvali. Rezultat; 658 jugos.lovenskih 338 komunističnih in 52 socialističnih jrhisov je gotovo našo javnost neprijetno presenetil. Če bi bilo naše ljudstvo šlo povsod tako na lim komunističnim vabam kot na Bovškem. potem bi bili imeli sa- mo dva slovenska poslanca v deželi. Kdor ne pozna tukajšnjih razmer, ne more po- pisovati izida volitev pri pri nas. Nas o- I kraj je bil najhujše razdejan in uničen po | voini. Obnovc ni, oškoduine ne izplačuic- jo/zaslužka manjka; ljudstvo je obupano in temu je pripisovati, da se je tako vclik j del ljudi vrgel v naročje komunizma, mi- i sleč, da mu edino komunisti morejo po- magati iz brezupnega sedanjega položaja. Tudi treba priznati komunistom, da so razvili za volitev zelo pridno agitacijo. Da so ljudi lažje pridobili, so se posluže- vali vseh sredstev. Trdili so, da je nosilec njili liste Tuntar — Slovenec — in marsi- kak komunist bo čudno gledal, ko zve, da goriški Lenin ne zna ni bescdice slo- venski. Tudi to je prišlo komunistom prav — da so prvi začeli s samopomočjo pri zopetni vpostavitvi porušenih krajev. O- snovali so zadruge, ljudem obljubujejo j da jim bodo z vojno oškodnino vse sezi- dali, od druge strani se tozadevno nobe- den ne ganc, da bi se pomagalo ljudem, in ljudje mislijo, da jim zgolj komunisti hočejo dobro. Treba bo od naše strani ne samo praznega bsedičenja in rodoljubne- ga navdušcvanju, ampak za resno delo bo treba prijeti in' v dejanju bo treba ljudem I pokazati. da se jim hoče resnično poma- gati. Edino to bo rešitev proti komuni- zmu! Čuden rezultat so imele volitve v Logu: 72 jugoslovcnsjdh in 52 (ne 54 ka- kor navedeno v »Straži«) socialističnili giasov. Komunista — nobenega, četudi je pred volit vi jo prišel v Log, •-vi komu- nističcn agitator in imel tu shod. Loškl »knapi« so ubogali Jerrnana iz Rabeja in volili tako, kakor so jim komandirali njih ncmški vodniki. Menda so jih še s tern strašili, da sicer zgubijo delo. Ubogi slo- venski delayci, kako malo stü samostoj- | ni. Pohvalno je omeniti občine Srpenica, Trenta in Soča. Kdino te so se izkazale , vrcdne vrstnice stotcrih drugili Sloven- ! skill vasi, ki so razumele pomen volitev. 1 Iz drugih listov. | 1. «Edinosi« prinaša o socialistični zmagi v Uaiiji poinemben članek in pravi, da »smemo trditi, da so prestale socia- llistične organizacije sijajno preizkušnjo. [ In iz tega stališča je izvojevala italijanska socialistična stranka zniago, ki je veliko j pomembnejša od one v letu 1919. Prvič ! bo ta izid vžgal v srcih ponižanega de- j lavstva novega poguma, a socialističnim 1 voditeljem bo to znamcnje, da se smejo | zanesti na svoje množice. Drugič pa je ta izid volitev dokazal pristašem fašistov- skega na^silja, da je nasilje najslabše oro- žje proti organiziranim množicam, ki znajo samostojno politično misliti«. 1. »Tribuna« pravi, da so bile volit- ve v naših krajih, posebno v Trstu in Istri, plebiscit. »L' Emancipazione« mu odgovarja med drugim: »Plebiscit? Toda ve li, ocllični senator nesrečne kamore, da niso bile volitve skoraj po celi Istri nič drugega nego tragična »pocliade«, zaradi katere bi mi (Italijani) morali zardeti pred celim svetom? Ve, na primer, da so bile v Poreču vse ceste', ki prihajajo z i dežele, zasedene po skupinah političnih j zločincev, ki so z rcvolverjem v roki tr- i gali vsem volilcem volilne izkaznice iz j rok, ali pa jih silili, spremljajoč jih do vo- j Ušča, da glasujcjo za blok? Mu je znano, da v Poreču ni bilo volilne tajnosti in da sc je moralo glasovati z odprto glasov- nico? Ve li, da ste stall v volišču v gle- dališču obe kamrici pod dvema ložama, ki ste bili stalno zasedeni po skupini obo- roženih fašistov in ve li, da sta bila ediria dva voiilca, ki sta zahtevala vstop v kamrico, kjer sta glasovala za slovansko listo, pretepena do krvi? Ve li, da so bili — še vedno v Poreču — volilci — ne blo- kovski volilci prisiljcni z bodali in revol- vcrji, da ne glasujejo, ali da glasujejo za blok? Ve li, da se jc v Ročn, v Miljah, v Vodnjanu, v Kanfanaru, povsod glasovalo \ z bombami, revolverji in gorjacami? Ve : za vse požare, ki so se zanetili po deželi, 1 ve za število mrtvih, mu je znano število ranjenih?« ---------------------------------------------------------------------------------------------------------j Politicni pregled. i ~ Yojaski upor na Portugatekcm. \ Vsi ministri arctirani. Iz Lizabona jav- j ljajo, da je tarn izbruhnil vojaški up or pod j Macliada Santosa, bivšega mornariškcga 1 častnika, ki se je udeležil tudi drugili gi- j banj proti monarhiji. Ministerski predsed- ! nik Bernard Machado in vsi drujri mini- j stri so bili arctirani. Z drugc strani se i javlja, da kTe za navadno ministrsko kri~ zo. ki je dala povod mirnim demonstra- cijam rcpubiikanske straže. Predsednik republike Almeida se pogaja z zastopniki raznih strank v x svrlio sestave nove vlade. = Papežev dar Ircem. Päpez je da- roval dva miljona lir irskemu Rdečemu Križu kot pomoč irskiin ubogim. Papež je ; izjavil, da bi se inorala resitev irskega \ vprašanja predložiti izbranim osebam cc- ; lega irskega naroda in obeh strank. | = Gorenja Šlczija. To vprašanje je | postalo tako vroče, da bi se ga najraje izognili oni, ki s(> sc prvi vtikali vanj. Poljski ustaši iinajo deželo v rokah in vladajo v nji. Lloyd George, ta stari1-'im- perialist, se jc bil hudo razkačil in jc pri- krito pomignil Nemčiji, naj sama poseže vmes. NemcS so res zbrali 30.000 prosto- voljskih čet, ki so začele ofenzivo. Tako so lahko zgodi, da začne v Slcziy me- ščanska vojna. Eni predlagajo, da Slezija postanc državica zasc. Radi tc zadeve so postala nasprotstva ined zavezniki tako velika, kot niso bila še nikoli. = Na Irskem je bilo o binkostnih praznikih ubitih 33 oseb. Na predbii- koštno soboto je bilo tudi v Londonu ne- kaj atentatov. — Lastniki angleških rudnikoy so pri pravi jeni pogajati se, če se rudarji od- povedo zahtevi, da naj gre ves dobieck rudnikov v skupen sklad. Domače vesti. f Hudodelstvo nad župnikom. Ko je sei 15. t. m. zrenjski gospod župnik Šime Cervar na volišče, so ga na poti napadli fašisti, ga vklenili ter s silo odvedli s sc- boj. Med potjo so ga zasramovali, oplju- vali, tako pretepali. da so mu izbili tri zo- be, in ga z nevarnimi grožnjami prisilili, da je v vklenjenih rokah nosil dve triko- lori. Tako zvezanega so drsaii gospoda župnika iz vasi v vas in konečno privlekli na sodnijo v Motovun. Na sodniji so sve- čenika slckli in zaprli v sodnijsko temni- co. Ljudstvu, ki je priteklo pred sodnijo in zahtevalo, naj se njegov dušni pastir izpusti, go«pod sodnik ni ugodil. Ljudstvo se jc jokalo in odšlo. V obrambo oblastva so bile postavljene strojnice. Župnikova mati je prinesla na sodnijo žimnico za si- na. ki je pa oblastvo ni sprejelo. Mati je želela s sinom govoriti. Oblastvo ji pa te- ga ni dovolilo, ker je njen sin vsled pre- tepanja po glavi in životu ves spačen in se mu blede. Zdravnik ga leči v 'zaporu, ker se ga ne upajo prepeljati v bolnišnico, p zakaj bržkone bi na poti umrl. H Na tržaškega škoSa BartoJomas- sija je naslovila »Edinost« par besed, ki se glase med drugim: »Ni prvikrat, ko se godijo ljudstvu nesreče. Tupatam vasi zgorijo, potres jih uniči in drugace. Ob takih prilikah je cerkveno oblastvo takoj napovedalo zbirke. Naš harod je v ccrkvi v takih slučajih odgovarjal z najradodar- ucjso roko. Za reveže, porušence na Polj- skem je naš narod zbral tisočake. In ko je lani potresiPničil neke vasi v Siciiiji, je našc ljudstvo velikosrčno pomoglo. Se- žana je na pr. podarila par sto lir. — Se- daj pa je naše ljudstvo v nesreči, nase vasi so pogorele. naše hiše so posute, naše imctje je vničeno in kdo sc zanima za to ubogo ljudstvo? Kje je sedaj cer- kveno oblastvo? Ko oblastvo ni moglo drugega storiti, je vsaj napovedalo javne molitve po vsej državi za trpinčcne mu- čenikc. A zdaj? ' Kje je cerkev, kje cer- kveno oblastvo? Medtem ko pijemo kelih trpljcnja. kličemo škofu tržaškcmu: Ek- scelenca! Da rešite svojo cast, sta Vain na razpolago dve poti: ali odstop od vi- sokega mesta ali pa javen protest proti pozivinjenim barbarom in oblastvom, ki l sc za njimi skrivajo«. + Naznanilo. V St. Ferjanu smo ustariovili novo stuvbeno zadnisio ter se priporočamo slavnemu občinstvu. Odbor. 4 Stavbena zadruaa v Dol. Vdo'M ima na razpolago nekaj priprostih blagaj- ¦¦ niškiii razpredalnikov, primernih za stav- beno obrt. Ccna 80 lir. Več sc izve v »Narodni Tiskarni«. f Upeljava novih vlakov. Od 1. ju- nija naprej se bo vpeljal direktni brzovlak Beograd-Trst in obratno, ki bo odhaial iz Beograda ob 18. uri in prihajal v Bcograd ob 8.15. Ta brzovlak bo imel v Trstu ta- , kojšnjo zvezo z Italijo, Svico in Prancijo. Obencm se vpelje direktni vlak Bcograd- Sofija-Carigrad. _l_ potne olaJšave. Kr. kvestura v Tr- stu naznanja: Potnikom, kateri p-otujejo iz kraljestva v inozemstvo, ni več freba, da pustijo vidirati svoje potne liste od \ kvesture odnosno od civilnega komisa- ; rijata. To velja ravnotako za italijanske državljane kakor za inozemce. — Za ¦ vpotovanje v kraljestvo pa si morajo ino- zemci slej ko prej priskrbeti vizum pri- stojnega italijanskega konzulata, kakor , je predpisano. ¦— Tudi ni več treba, da j priglasijo inozemci svoje bivanic, pač pa ostanejo gostilničarji, najemodajalcl itd- J tudi za naprej-dolžni, javiti inozemce ka-; r i kor sploh vsako osebo, ki prenocuje psJ njih proti plačilu. + Hud in surov napad se jc izvrsil nst j Grobiša Antona iz Temnice pred Šempo* f lajem, kjcr se obrne cesta v Trst. Dne 14- [ maja je ob peti uri popoldne planilo rtf omenjenega pet razgrajačev in ga vrgl° na tla. Zahtevali so od njega, naj pove. kaj dela in kaj je on. Pregledali so mu tu*, di nahrbtnik in trdili, da agitira. Se!e ko Je I prišcl na lice mesta ueki drugi kolesas« so ga izpustili. -f Tolminski civilni komisarllat ie poslal »Eri Nuovi«, ki je poročala o do* jrodkih v Tolminu, kot da so jih povzro* čili naši ljudje, dopis, v katcrem konšt^ j tira. da so se naši volilci vdeleževali "V°^ litev mirni in disciplinirani in da niso ij' zivali 'nikogar. Slovcnci niso niti streljal}' niti metali bomb. Arctiranih ie bilo ^ -'Si pa so tujci, nc Slovenci. — S tem je tedcMcijozno pisanjc italijanskih listov razjcaljeno. Tolminci so lahko zadovoljni ?. tein dopisom civilnega komisarijata, ki 31m Je dal najlepšo spričevalo, ki jim ga ^ore dati politična oblast in lojalno iz- ßvljanio, dii siiio s tem tudi mi zadovolj- ni- Poštciiost je edino srcdstvo. ki nas niore privesti do mirnega sožitja. ~'.- Končana železničarska stavka. V n^jieljo so šli na poziv osrednjega želez. pbora vsi naši želczničarji zopet na de- j9-vRepresalij proti rijim ne bodo izvajali. •\esitev finančnih vprašanj jc prepušče- na stalni koinisiji v Riinu. Napad ob belem dnevti. Dne 23. ¦öni- se je peljaja s kolesom g.dcna Angela Vo«rič proti Ccpovanu. Na sredi poti necl Prevalom in Sv. goro, priskoči k .1Je3 neznanec, ki je govoril italijansko in ^trelil proti njej, a jo k sreči ni zadelo. ztrSal ji je kolo iz rok in izginil. d v+ Zavarovanja z ex avstrijskimi ^«tebami. Istituto Nazionalc dcllc Assicu- azioni naziianja. da z dnem 10. julija ¦sk~* zai)a^c tennin med katerim italijan- ^ Podaniki zavarovani na življenje pri ' strijskih družbah, katerih pogodbc so östale nrinljive med vojno vslcd primanj- |. aJ'-i plačila ])remij in so ostalc brez ne- IaTk vs*et* "edopolnitve dotičnili klavzul, ijKo ponove od zavarovancev vrednost ^Jl0 ob tremitku njili minljivosti in njih | ^ J'^'ija. Za pojasnila se interesiranci Ve?J! Q^rncjo na sedež Zavoda. Corso r*f- Stev. 23, nekdania palača »Coope- satlva di Credito«. j ¦j + Izid volitev v Šinartnem v Brdih sledeč: Jugoslovenska nar. stranka: iff Komunisti: 11, Italj. blök: 2, Socia- le1: 1. — V zadnji »Straži« so bile nam- c nuvedene uapačne številke, ki ne od- ¦*uvarjajo resnici. ni. y Izvanredni občni zbor Kincčkc hra- ' n»ce v Kamnu pri Kobaridu se vrši dru- ™ nedeljo po binkostili, dne 29. maja. styCvP* rcd: Čitanje pravil, volitev naeel- a *n nadzorstva, slučajnosti. (j "^avnateljstvo Zastavljalnice zdru- nai . s hranilnico »Monta« v Gorici nas Scb^a' ^a Javmi°» da mu m rnožno po- .^0 tj °dgovarjati na obila vprašanja, ki v tllu došla in mu še dohajajo glede ob- ]lrzn.s)sti, jc-li prcdložiti v kolekovanje ¦zav'1 ]]ln^ knjižicc izdanc od recenega lir<°i ¦' ter 0Diavlia« da, ker je ta zavod dvr Cil ustanovJjena v smislu odloka ¦zbi illc*?a lIr,a(Ja z dne 3. septembra 1841 * r**1* Politiönili zakonov st. 106, so nje- lii" ^1111''1^ knjižicc proste kolekovanja, bi"T?,za'ltcva kr. odlok z dne 1. septein- i \ JJ(^0 st. 1296 v točkah 10 in 17. tarifa A te*m odloku.« Vas Gcst5in^aril, rodoljubi, opozarjamo sren n*\ mscrat naše vinske tvrdke g. Ev- seilcl Rajer. Vü, ^ Dornbergu uprizori mladina pod imr?tV0In ^ A- Vodopivca dne 4. in 12. Alo'1,*". ^ 'Judsko igro v petih dejanjih: va ,Ys^i tat«. - Za a'vgust se r^ipravlja no- »Vra a iffra v treh dejanjih s petjem lien!? Vra^ov«, vzeta iz domače^a živ- njn- -¦ Odsek. fenjj 5e 23. maja priredijo fantje v Oo- üeiOv., anici spomladansko veselico. So- le nK-I ^° tl]di tamburaški zbor. Vabi se VA°?!»i iKleležbi. vViS0! Šej^j , 'n' odbori in zaupniki so napro- OoriV ' ,por(>čajo tajništvu »Edinosti« V litev M,j 'a Carducci št. 4. o poteku vo- So sl a^1' ° nasiljih in nczakonitostih, ki takojMVr^iIe ()h volitval1- Točno, dokazi, ajništvo polit. društva »Edinost«. in(Jus[ ..^aredba tiiinistrstva trgovine in ^drav^ ^e(^e Potovania letoviških in sigyjj lsHih Rostov iz inozemstva v Jugo- '^o a", . .ljc' 1Z Cclioslovaškc ali Ncm- 1 nee», v?!r^e ter iz teritorija Jnlijske Be- -šče, u ^očcjo potovati v kako zdravi- HioJ-Mi upau'ščc ali letovišče Slovenije, se ¦latu'i zK'asiti pri (ieneralnemu konzn- Trstn aJjevinc SHS v PraKi- Bcču ali rti§tv, ( n^sno pri konzularnem predstav- .list jlfVv^radcu ter izpolniti pasportni ^fti'ce i^asno se inuiJ0 obrniti na Tourist Disom* ^uh'Jana' Hunajska eesta 18 z do- «ebei l.^ i^tcrem jc za vsako oscbo po- P^inioif1 Ž\eli l)otovati navesti: 1) ime in In lr .' 2) dan in leto rojstva, 3) država kopÄPnstojnosti, 4) točna adresa, 5)) Dritj o"eiin tetovišče, v katero se zelt kopjJijvv dan prilioda, 7) doba bivanja v hi |^r'jSe" oziroma letovišču in 8) naved- bi oc|, l ()z'roma letovišča, v katero pod t(V.j.Ova.l tu.Jec v slučaju. ako v onein Je po^, ! ?) ni protora. Tujec, kateremu Javitj ?,J onrist office potrdilo. se mora nirnj li-r in l.M)trdilom in s pravilnimi pot- 2ülatu l!"ani' Pri zK°rai onicnjencm kon- razlotr. mi! izda — ako nima telitnega viXllnid Tproti vpotovanju — vizurn. Ta l\()tl;(,ur yelJa tudi za povratek. (ieneralni diiti\,jv V Ir^tu snic na zalitevo tujca iz- v'eck]- fUni' ^ velja za 4 mesece in za V'eija . n° Potovanje. Potno dovoljenje RUisi via "IVanie v kraju, za katerega se Je Dotroh"11' za drus:e le v tolik(>- kolikor Onih kr -1° v svrll° dohoda, vendar le v ¦"•»Jin, ki leže ob poti. V slučaju iz- premembe letovišča oziroma kopališča, ] se mora tujec na novo obrniti na Tourist- Office z dopisom, v katerem so navedenl podatki pod 1 — 8. V dopisu na Tourist- Office je priložiti za poravnavo poštnih in drutfih stroškov 5 dinarjev za 1 osebo, za vsako nadaljno osebo pa se po I dinar. Iz Jugoslavije. J j. Gžedc koroškega vprašanja je izja- vil min. preds. Pašic, da je z ozirom na zavezniški namen, da se priklopijo Polj- ski šlczijski kraji s poljsko večino, tudi jugoslovenska vlada naredila pri zavezni- kili korake, naj se porabi isto načelo tudi } na Koroškem. Jn^oslaviji bi morala pri- ! pasti Koroška južno od Drave, ker se je v ^tem delu večina prebivalstva izrazila •za JuR'oslavijo. j. General Wrangel pride zdaj v 15. dneh v Jugoslavijo, kjer bo imel v enein večjih krajev svoj stab. j. Kraljestvo SHS. V Jugoslaviji je sprejeto ime za državo »Kraljestvo Sr- bov, Hrvatov in Slovencev« in ne »Jugo- slavija«, za kar so bili v prvi vrsti Slo- venci in velik del Hrvatov. Res je, da iine ni poglavitna rcč za kako stvar, a tfotovo je, da je sprejeto ime predolgo in pre- okorno in da se ne bo nikoli vdomačilo. Nekateri.so predlagali celo ime Srbija. ( Pri vsem tem moranio pomisliti, da naše ujcdinjenje še ni končano in vse našc mi- ' sli morajo stremiti za tcin, da bomo imeli j • enkrat v veüki jujjoslovenski družini tu- "' ! di Bol^are, ki so se nam bili odtujili ie ] vsled in trig evropske politikc. Ali se bo j potem imenovala drža\ra »Kraljestvo Sr- j bov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov?« j Daljšega naslova za državo si je pačtež- ko misliti. Ime Jugoslavija pomeni že eilj, privesti vse Jugoslovane pod eno streho. Danes je seveda že prepozno zvoniti. j. Pty] v socijalističnih rokali. Pri zadnjih občinskih volitvah je socijalistič- na stranka dosegla absolutno večino gla- sov. Vsled tega si je obdnski zastop iz- volil toliko župana kolikor podžupana iz socijalistične strarike. Zupan je neki Ložinski. Razne vest!. * Sovjetska armada. Celokupno ste- vilo ust znaša v sovietski armadi 5,000.000. Pod orožjem se nahaja 400- 500.000 mož. V sedaiijem hipu se sovjet- ska armada reorganizira in prehaja po- časi v strogo divizijski sistem. Vse vo- ! jaske skupine, ki so manjše od divizije, in vsi samostojni oddelki, se spreminjajo v divizije ali pa se razpuščajo. Pri tem se pojavlja mnogo nesporazumov in sporov. Vojaške osebe, ki so bile v poveljstvu, so precej nezadovoijne, ker se jim vsled re- organizaeijc vojske znatno krčijo njihove dosedanje prav ice. Isto se opaža tudi pri mnogili komisarjih. Vojaki raznuščenih enot le zelo ncradi zapuščajo svoje čcte in čcslo nočejo iti narazen. V takili slu- cajih oblastvo ustavi živež in vojaki se morajo udati: nekateri gredo domov, drugi se preselijo v drugo vojaske enote. * Velik uspeh »Slovenske banke« v Clevelandu. Pred letom dni se je ustano- vila v Clevclandu v Ameriki Slovenska banka »The North American Banking & Co.« V enem letu jc narastlo stevilo vla- gateljev na 2500, slovenske podporne organizaeije in veliki zavodi imajo nalo- žen svoj denar v banki. Daljc se poslužu- jejo šolske oblasti državc ()hio te banke za dcp.oniranje svojega denarja in ima samo šolski odbor v Cievelandu vloženih v banki nad 100.000 dolarjev. Skupno premoženje banke znaša nad 1,220.000 dolarjev. To je ogromna svota za sloven- ske razmere in za tako kratko dobo, ka- že pa veliko zaupanje ne samo sloven- skega naroda ampak sploh ameriškcga do slovenskega denarnega podjetja. HedeElski kmetijski a (O peronospori.) Vrnimo se to nedeljo zopet k naSini starim znancem in poslušajmo jih, kaj so modrovai v Razumnikovem vinogradu, kjer so ogledovai lej)o pzelenele trte in se veselili obilega zaroda. Prvi se oglasi M 1 a č n e ž. — Obdc- ! lovanje vinogradov bi ne bilo tako težav- no in mučno, da ne bi trte trpele od toli- kih bolezni in pošasti. Vscga tega nekdaj ni bilo. Kako srcčni so bili naši očetje, ker jim ni bilo potrebno celo jioletje nositi lem- po in inch! - R a z u ni n i k: — lmaš prav, France; ali nič ne pomaga, če nas je žc Bog en- krat iz raja zapodil in nam zapovedal, da si moramo v znoju svojega obraza služiti svoj kruh. Brez žveplanja in brez škroi)- Ijenja, bi bil ves trud v vinogradu zastonj. Zato pa moramo potrpežljivo oprtati lem- po in škropiti tolikokrat, kolikokrat je po- trebno. Tudi jaz se le nerad lotiin tega de- • la, ali »sila kola lomi«. — s S t a r o k o p i t n e ž: — Pa ni samo delo in trud, ampak tudi stroški so veliki z nakupom galice in žvepla. Jaz sem letos na boljšem- ker sem galico kupil pri tr- goveu. ccnejše kot vi »zadrugaši« pri va- ših zadrugah! — Razumnik: — Meni pa prav nie ni žal, da sem galico kupil pri zadrugi. Če tudi sem jo plačal nekoliko dražje, sem gotov, da je ta čista in dobra. ker zadru- j ge prodajajo lc garantirano blago. Pa veš, j ti Miha, da si jo do letos šc vsako leto pri trgovcu dražjc plačal in če misliš, da si ti je letos posrečilo, je le redek slučaj — sicer pa »tudi slepa kokoš kdaj zrno naj- de«: ali le redko! — Edenodk metov: — Pustimo to, i pa nam rajši povej, kako razločujemo ple- sen od peronosporc! — ) Razumnik: — Na listu razločuje- mo plesen od peronospore po tem, da plesen napade list' tudi od zgoraj in da se dajo obrisati pcpclnate pege, Te pege so pri peronospori izključno le na spodnji listni strani, katerim na gornji strani od- { govarjajo orumenele prozorne vqkc, ki pozneje orujavijo in se posuše. Te pege nastancjo vsled tega, ker glivica uniči li- stno zelenilo. Ko sc pozneje peronospora razvije čez eel list, se isti osuši in odpa- ! de. Na grozdju se loči plesen od perono- spore po svoji pepelnati barvi in po tem, da od plesni obolela jagoda poči, a od peronospore obolela jagoda sprva nekolj- j kö splavi, potem porujavi, ovenc in se } nato posuši. Tudi trsna plesen ima znači- j len duh po plesni; peronospora pa ne. Na- tančno spoznanje teh dveh glavnih bolez- ni je zelo važno, ker je pomoč proti njim različna. — | M 1 ač n e ž: — Jaz bi pa vendar rad vedel, zakaj te bolezni nekdaj ni bilo in kaj tako pospešuje nje nagli razvoj! — Razu m n i k: — Kakih pedeset let je, da se je ta bolezen, nevede kot tudi trtna uš, prinesla iz Amerike v Evropo. Naglo razširjanje te bolezni je pripisovati neizmerni plodovitosti peronosporne gli- vice, katere neštevilo tresov (semena) raznašajo vetrovi od vinograda do vino- grada. Znano je, da se peronospora po- sebno razvija ob toplem in vlažnem vre- menu, ker za svoj razvoj potrebuje naj- manje 20—25° C in dovoljno vlago. Qli- i vica prcziinuje, spremenjena v narociti trdoživo obliko, na odpadlem listju. Zato je tudi jasno, da se v vinogradih, ki so prejsnjo leto jako trpeli od peronospore, tudi bodoce sponiladi prvi obolijo. — (Pride še.) Gospodarstvo. g. Redna parbbrodna plovba med Beogradom in Dunaietn. Pogajanja za di- rekten promet med Dunajem in Beogra- dom so se končala ugodno. Prihodnji inesee se bržkone začne redna paro- brodna plovba med obema mestöma. g. Nova papirnica v Jugoslav^!. V Krapini se je ustanovila tvornica za izde- lovanje rotaeijskega in drugega tiskarske- ga papirja. Glavnica novega podjetja zna- Sa 200 miljonov jugoslov. krön. g. Jugoslovenska mast za Nemčijjo. Iz Belgrada javljajo, da jc jugoslovenska vlada izvoz masti v Nemčijo dovolila. Dar o vi. d. Za »Sklad Goriške Straže«. Bojev- niki za lipovo vejico, zbrani v gostilni Kofol na Banjšicah-Podlešče, 30 Hr. O priliki vesele svatbe v Tevčab nabrali štirje zavedni slovenski fantje 40 lir; g. Ivan Šajn v II. Bistrici 3 lire; g. Franc Klavora v Bovcu (št. 227) 2 L 45 vin.; preč. g. Reščič v Gorici, (gluhonemnica) 5 lir; skupaj 122 lir 45 vin.; zadnji izkaz 1961 lir 55 vin.; skupaj z današnjim ~ 2084 lir. Vsem srčna hvala! Pomoč Istri: daruje g. Franc Bevk, trgovec v Gorici 10 L (denar lirani uprava). Za NOS. so darovali: Kojsko: L. 112; Kanal:' L. 160; Miren: L. 653; Cerkno, prva pošiljatev: L. 575; Za Dornberg je poslal g. učitelj Vodopivec: L. 556. Išče se konfqrislinja ve- šča slov. in ifalj." jezika. flaslov. pove uprava. PODRUŽNICA LJÜBLJANSKE KRED1TNE BÄNKE Corso Verdi „Trg*ovski Dom." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavniea SHS krön 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS krön 45 MILIJONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0« Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. j Nakup in prodaja vsakovrstuega tujega denarja. — Izvräuje vse v j bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. -------------- ] Uradne wre za občinstvo 81/.—12 in od 3—5. 1 Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Cenj. šivilje in neveste, pozorü Pred nakupom ogleje si mojo zalogo prvovrslnih Šivalnih StroJSV za šivanje, umetno veženje in krpanje. Jamstvo od 5—10 let. Strokovai poduk v vezenju in krpanju, vzorci in risarije brezplačno. Velika izbira čevJjarskiii strojev. Priporočiim gg. kolesarjern svelovno znana kolesa za dirko znainko Start, in tako tudi najtrpež- nojse kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen- TJld, za katm-e jarnčim 1-2 let, Velika zaioga poSjedelskih strojsv z dobro znanih čcških tovaren. Dre-f vesa, slamoreznice, preše i. t. d. Imarn tudi na izbero puške, sa- mokrese, patrone, dinamitne palroue . za razslreljevanje in vse dele za zgoraj ornenjene predmete Lastna delavnica in popravljalnica v mehanični in puškarski stroki. 2a točno. solidno postrežbo in koakurenčno ceno jamči Josip KerSGYani mehanik in ptiškar GORIGA, Stolni trfl St. 9 desno (Piazza Duomo) sedaj Piazza .Gavour ZAHVALA. Za izkazana nam srčna čutila o priliki smrti in pogreba najune prisrčno ljubljene sestre, gospodične ivE ivA'Niic, učiteljice v Renčah, izrekamo tern potom vsem iskreno zahvalo. Svoio posebno zahvalo pa izrekamo preč. duhovšeini, gg. kolegom učiteljem in koicginjam uc'iteljicam pokojnice, domačim gg. pevcem, darovateljem krasnega cvetja, k- kor tudi posebno učiteljstvu iz Renč, ki se jc korporativno s šolskimi otroci udeležilo pogreba nepozabne rajnke. Bog vsem stotero poplačaj ! DORNBERG, dnc 20 niaja 1921. Milan lvanLiL. uradnik, brat. Frenlea IvanCii, učiteljica, sestra. __________________.__________________________________ i ¦ ¦!!¦¦ ¦ i_________________________i¦ i ¦¦_¦ —¦_____________ i !_¦_¦_¦ ¦ iniiiiiii______ii<____ii__i____M«_«___i__i_—___r_i_l»__i vpisana zadruga z omejeno zavezo - » tasini hiii it 22. Spreiema vsa v to sfroko spaeüaiöia d*tav iz vršuie načrte, proračune in spreiema ob novo poslbpii na v©m® ©sir inine. Zadružna zveza v Trstu i registrovana zadruga \i omejeno zavezo na ustanoYDiobcni zbor ki so bo vršil v prostorih Obrfnijskega druStva v Barkovliah „Narodni dosn" dne 2. junija 1921 ob 11. uri predp. z naslednjim dnevniin redom : 1. Poročilo sklicateljev 2. Sprejem novih pravil. 3. Volitev načelništva. 4. Volitev nadzornistvß, 5. Slučajnosti. SKL1CATELJ1. Domača tyrdka EVGEN RBJER Gorita, iolska ulica 8 priporoča svojo zalogo pr st- J nih domač h in tujih vin, žgaDJa, likerjev itdL Postrežba tocna - Cene zmeme. _T a _p»t_m flirrte vešča slovenskega in QUSPOUlCllä italijanskega jezika v govoru in pisavi, govori tudi češki in hrvatski, iščc službe kot prodajalka, dru- žabnica ali pa spremljevalka otrok. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod: bMarljiva" na upravo lista, Telovadno dnistvo , Sokol" v KOJSKEM vabi vse člaiae na redni občni zbor kateri se virši, : pri „BELEM ZÄJCO" ~ —" —: V GoxicJ ==r-~ Shajali.>čc okoličanov in me^ča-' nov. Postrežba s sveŽimi do- mačirnJ, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. •----------== Za obUen obisk se pripoic*ča JOS. MOLAR, restavrater. Pozor na domačo tvrdko! Franc Sauoig Gorica, ^^ oiüü sedej Via Šarducc! it. 26 bSizo Korna Naznacja slavncmu občinslva, dn. je zopet došla velika izbira Šivslnih StrojeY več vrst za krojsče, šivilje in ,čevljarje iz najbsi- Ijših uemškfh tovaron, katere jamčim do 10 let Dalje veiika izbera dvokoles PUSH in drugih tovaren. Izjemno prodajam ludi na obroke. Ccniki na zahte-vo poštnine prosti. Lastna mehanična deiavnica. , ¦•-¦ . Priporoča se: Franc Saunigs. SYOJI k SVOJIM ! *^i Podružnlce v Kobarida št. 21. , lippri iat Tisl. draitn :: GORICA :: Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sloven- ske leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževaliie aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) zd stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurcnce. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemamo naročila pečatov. Trgovina v ulici Carducci 2. CEBELARJI! üiBlii satie po 20 lirH Podelava umetnega satja 8 li Eksporlni panji, rabljeni s satniki racijonalne mire, t "' lepljenimi začetki iz umetn^ satja od 20 do 26 lir od