Stai no p I n £ a u a v gotovi -krat,. I iL V. 3. LJ URLI ANI. DNE 20. JANUARJA 1932 L t i O 49 jma 38 Din /.a celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka I Din. V inseratnera delil vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja lako sredo, bpisi m dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljub..« v Ljubljani. Popravljamo V 48. številki »Domoljuba« z dne 8. dee. 131 smo poročali, da je uprava lista izpla-la 34 naročnikom, ki jim je pogorela sta-ovanjska hiša in so v januarju plačali na-ičnino za list za celo leto naprej, 68.000 di-irjev požarnih podpor. To poročilo ni povsem točno, kajti od ta-rat je število upravičencev naraslo na 39 in tupna vsota podpor na 78.000 Din Kakor vidimo že sedaj, bodo kljub težim gospodarskim razmeram ostali listu tudi tos zvesti skoro vsi stari naročniki. Iz velili krajev smo dobili, kar nismo pričakovali, lo vrsto novih naročnikov lista. Prav je tako! >Domoljub« bo tudi v bo-loče delal v mejah možnosti za ljudstvo, ljud-itvo pa za svoj list. Naše skupno geslo bodi: vsako hišo ►Domoljuba«! Pravilnik I. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je v tesecu januarju poravnal celoletno naročni-za leto 1932., prejme od uprave »Domo-ba« podporo v znesku 1000 Din, ako mu v ju letu hiša, v kateri redno stanuje, ali če nima, njegovo redno stanovanje pogori ta-i, da v njeni ni mogoče več stanovati. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dai denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje in da je — če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1932. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, kolnica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Ce pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša. očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelec nima pravice do podpore. Ne nasedajte agentom S Nepoučenost ljudstva so vedno izrabljali rezvestni ljudje za svojo korist in zaslužek, ato smo vedno imeli poleg solidnih potnikov zastopnikov agente, ki imajo poglavitni nateli, izrabljati za svoj dobiček nepoučenost udi. 1. Prevare s papirji Koliko so ljudje pri nas izgubili pri kupah z raznimi papirji, ki so jim jih usiljevali enti. Zakaj? Samo zato, ker niso bili poučeni e o papirjih samih, ne o cenah papirjev, ne tvrdkah, za katere so agenti papirje prodajali, edno so plačevali obroke; ko so bili obroki [ačani, pa papirjev ni bilo. Ce so papirje do-ili, so bili pa visoko preplačani. 2. Brezobrestni krediti Potem so bili agitatorji, ki so ponujali rezobrestne kredite, to čudo današnjega kreditnega gospodarstva. Pa so zopet ljudje ver- jeli, ker niso stvari razumeli in jih je nasedalo I stotine. Mislili so, da gospodje znajo čarati ali pa mogoče res hočejo iz človekoljubnosti v današnjih težkih razmerah dati denar brezobrestno na razpolago. V resnici pa je stvar tako organizirana, da morajo oni, ki hočejo brezobrestna posojila, sami najprej denar zbirati, hraniti. In šele zbrani, prihranjeni denar gre potem kot brezobrestno posojilo po redu najprej enim, ki so prvi na vrsti, običajno najbližji in najvplivnejši. 3. Posojila V času denarne krize so denarni zavodi dovoljevanje posojil popolnoma ustavili, do-, kler se kriza né unese. Pa so se spet našli ljudje, ki to kreditno stisko hočejo izkoriščati in lahkovernim ljudem obetajo, da jim bodo preskrbeli posojila. Seveida je pa za posredovanje treba plačati, in to kar tri stvari: a) 3 nemške marke ali 40 Diu priiavnine: b) potem pri dospetju ponudbe 30 nemških mark ali 405 Din za stroške obdelovanja interesentov in še c) 100 Din kot delež za zadrugo, h kateri mora vsakdo pristopiti, preden zahteva posojilo. Delež sicer lahko vplača šele, ko dobi posojilo. Toda pristopnico mora podpisati takoj, S tem pa postane član zadruge in jamči po določbah pravil ;>z opravilnim deležem 100 Din in pa še z desetkratnim zneskom istega«. Zanimivo pri tem je še dejstvo, da zadruga nima niti v svoji firmi niti v svojih pravilih povedano, da se bavi s kreditnimi posli oziroma s posredovanjem posojil. 4. Kupovanje srebra in siala Zaradi kovanja srebrnega drobiža kupuje Narodna banka srebrne krone po 2.25 Dih, srebrne dvokronske novce po 4.50 Din, srebrne petkronske po 11.25 Din in srebrne goldinarje (forinte) po 5.90 Din. To je cena, ki je zelo* ugodna. Pa so se že našli agenti, ki hodijo okrog in zbirajo srebro, seveda po dosti nižji ceni kot ga plačuje Narodna banka; kajti agenti hočejo zaslužiti kar 10 do 20% ali še več. Pri tej priliki omenimo, da kupuje Narodna bauka tudi zlatnike po zelo ugodnih cenah. Tako plačuje avstrijske dvajsetkronske zlatnike po približno 229 Din, amerikanske desetdolarske zlatnike po 567 Din. Seveda, ča ljudje o tem ne bodo informirani, bodo tudi nakupovanje srebra iu zlata med ljudstvom, vzeli v roke agenti, zato dà bodo dobro zaslužili. Ved ftrevidnosti! Tako velika je včasih lahkovernost ljudi, da človeka ujezi in ko se pokažejo posledice, ljudem nehote privošči: 'Prav jim je; zakaj pa nasedajo agentom!« Toda z druge strani bi pa zopet vprašali, ali je krivda v tem, če ljudje, sami dobri in pošteni, imajo za dobre in poštene tudi druge in tako ne prepoznajo lažnji-v:h in priliznjenih besed agentov. Res je, dobri so naši ljudje, predobri. Današnje razmere in veliko število ljudskih izkoriščevalcev pa jim nalaga dolžnost, da so tudi previdni, zelo previdni, zlasti kadar prihajajo k njim agenti in jim predočujejo velike ugodnosti kupčije. Vzemimo si za vodilo, da agentom ne bomo verjeli in se z njimi ne spuščali v posle, katerih ne razumemo. Najboljše bo, da agenta kar na pragu odpravimo. Če pa nas kaka stvar resnično zanima in bi hoteli napraviti kupčijo ali s papirji ali s srebrom ali bi želeli najeti posojilo, v vseh teh slučajih je pa najboljše, da se obrnemo na domato hranilnico in posojilnico, ki nam bo najbolje svetovala in nas pošteno postregla, povrhu še brez provizije. A. Sušnik: Kaj torej ? V zadnjih dveh člankih sem skušal pokazati na splošno stanje našega izvoza in uvoza z ozirom na našega kmeta. Danes hočem povedati še nekaj o izvozu in na kraju podali par praktičnih nasvetov. Ze zadnjič sem poudaril, da bodočnost za izvoz živine in kmetijskih pridelkov ni posebno rožnata. Vzrokov za to je mnogo in težko je navesti vse. Naj navedem samo nekatere: 1. Svetovna gospodarska kriza. 2. Vsled te krize je postalo kmetsko vprašanje kar na enkrat najvažnejše vprašanje v Evropi. 3. Zato tudi vse industrijske države posvečajo največjo paž-njo rešitvi kmetskega vprašanja ter se obdajajo, da zaščitijo domače kftielijstvo, z visokim carinskim zidom, ki postaja vsak dan višji in močnejši. 4. Vrhtega Rusi vedno bolj silijo s svojimi pridelki na svetovni trg, ne samo z lesom, ampak tudi z žitom, mlečnimi izdelki, jajci itd. 5. Vse te razmere so ustvarile novo gospodarsko stanje, ki zahteva novo gospodarsko orientacijo. Mi se novemu gospodarskemu stanju še nismo prilagodili in menda še tudi danes ne vemo, kako bi to storili. Vseeno pa ne smemo obupali, ampak mo-ramo z vsemi močmi delati na to, da povečamo naš izvoz ter s tem tudi blagostanje našega naroda. Vrednost vsega našega izvoza je znašala leta 1930. 6 miijard 780 milijonov ter je v primeri z letom 1926. padla za celih 25%. Ta vsota razdeljena na 14 milijonov prebivalcev da na vsako glavo letno 484 Din ali ha mesec 40 Din. 10 Din na mesec je bila torej l. 1930. kupna iiioč vsakega posameznega prebivalca v Jugoslaviji, če je hotel kaj kupiti od onih predme-iOv," ki jih ne moremo pridelati doma in jih mhranio uvažati. Ta mala vsota predstavlja vso liàSó zaostalost in vso našo revščino -v. zunanji trgovini. V Avstriji je znašala to leto kupna moč vsakega prebivalca 38'20 Din, lo jé osemkrat toliko, kakor pri nas, in v Češkoslovaški 1640 Din, to je trikrat toliko kot pri nas. Zato moramo gotovo v interesu našega narodnega gospodarstva želeti vsi, da se naš izvoz poveča, da postane tako večje blagostanje tudi kmetskega ljudstva. Kar se tiče izvoznih predmetov, smo izvozili v zadnjih letih približno ravno toliko poljedelskih pridelkov in živine, kakor industrijskih izdelkov in surovin. To je dokaz, kako hitro se pri nas razvija industrija. Ugotovitev gotovih industrijskih krogov, da je vsled lega nemogoče trditi, da se mora pri nas voditi predvsem kmetska gospodarska politika, ne more držati. Mi smo še vedno agrarna država, ker se še vedno dve tretjini prebivalstva peča s poljedelstvom. Zato se mora pri nas gospodarska politika ozirati predvsem na kmeta ter bi bilo treba tudi pri sklepanju trgovskih pogodb z drugimi državami upoštevati kmetski značaj naše države. Kako zelo je to potrebno in kolika škoda lahko nastane za gospodarstvo, če se to ne godi, Dam dokazuje najbolj današnja kriza. Ker je skoraj popolnoma prenehal izvoz kmetijskih pridelkov in živine, je prenehala tudi vsa kupčija. Naš kmet ne more ničesar prodat}, zato pa tudi ne more ničesar kupiti, niti domačih industrijskih produktov, niti tujih. In posledice čutita trgovec in obrtnik. V današnji gospodarski krizi se je pokazalo očito, kako napačna in kratkovidna bi bila taka gospodarska politika, ki bi mislila, da je treba krnela ßuliti in odi- V raii, kolikor se da, ter cene kmetijskim pridelkom tiščati nizko, da pa sme industrijec m trgovec na račun kmeta bogateti, kolikor more, in svoje izdelke prodajati, kolikor mogoče drago. Danes je jasno ko beli dan: če pade blagostanje kmeta, se to takoj čuti tudi pri vseli drugih stanovih. Kaj naj torej storimo kmetje v danem gospodarskem položaju? 1. Zalitevajmo spremembo carinskega zakona! Mi imamo že od 1. 1925. vedno isti carinski zakon, ki ščiti v prvi vrsti industrijo in zapostavlja kmetski stan. Vse države srednje Evrope, posebno one, ki igrajo najvažnejšo vlogo pri našem izvozu, so v teku zadnjih šestih let spremenile svoje carinske tarife in povišale carino. Avstrija je lo stai-ila ^elo petkrat. Pri nas pa se z izjemo par malenkostnih poprav carinski zakon iz leta 1925. do danes še ni nič spremenil. Zato je nujna in upravičena zahteva, naj se carinska tarifa spremeni tako, da se prilagodi novemu gospodarskemu stanju in du upošteva v prvi vrsti interese kmetskega stanu. 2. Naša država naj z vso odločnostjo nastopi ter zahteva od držav, s katerimi imamo trgovske pogodbe, da se te pogodbe ne izigravajo in da se vsak čas z novimi šikanami ne onemogoča naš izvoz. 3. Ker so izgledi za bodočnost našega izvoza v dosedanje države, s katerimi imamo trgovske pogodbe, precej slabi, naj vlada skuša sklenili nove pogodbe, zlasti z državami ob Sredozemskem morju. 4. Zalitevajmo vselej in povsod, da se pri novili trgovskih pogodbah upošteva kmetski značaj naše driave in da kmetski stan dobi v komisijah svoji moči primerno zastopstvo! 5. Mi doma sami pa moramo preorienti-rali (predrugaiili) svoje gospodarstvo. V prvi vrsti se moramo pečati s tem, kar se lahko doma proda in šele v drugi vrsti r tem, kar se lahko izvaža. To pa zato, ker je bodočnost za prodajo onih predmetov, ki so navezani na izvoz, zelo negotova. Poglejmo samo hmeljarje, ki so tekom zadnjih let doživeli narav- nost pravo katastrofo! Medtem ko je naša dr žava letu 1928. izvozila hmelja še za 226 mi lijonov dinarjev, je 1. 1930. znašal ves iWft samo še 21.8 milijonov dinarjev in je to» padel v dveh letih pod eno desetino prejgnje vrednosti. Hmelja potroSimo doma komaj 1-; odstotka, vse drugo je bilo zadnja leta name! njeno za izvoz. Ko pa je Češkoslovaška uvedli zaščitno carino za svoj hmelj in prav tako An. glija in tudi Nemčija, je ves izvoz našega hme. Ija kur naenkrat skoraj popolnoma prenehal Ta slučaj nas najbolj resno opominja, kako negospodarsko bi bilo za našega kmeta, čati se v bodoče s pridelovanjem takih pr metov, ki jih doma silno malo potrebujemo I« so namenjena samo za izvoz. 6. Naša gospodarska politika mora iti a lein, da bo mogel kmet doma v lastni diiavi na domačih trgih svoje pridelke spraviti ■ denar. Seveda pa je pri tem ena prvih in naj.i bolj nujnih zahtev, da se izenačijo cene m domačem triišču, ki so na raznih trgih države lako zelo različne. Dočim se je na pri-mer pri nas v kranjski okolici iu drugod kupoval krompir po 60 par kilogram, je bila ceni krompirju na trgu v Belgradi! po 2 Din iu I več Takih primerov bi se dalo navesti vse polno z lažnih Iržišč v državi. Zato je izenačenje cen nujno potrebno, če hočemo poživiti medsebojno zaupanje in okrepiti medsebojne! trgovske zveze v državi, ki So danes precej rahle. 7. Posebej mi slovenski kmetje pa moramo v bodoče posvetiti največjo pozornost «ji' plemenske živine, razvoju mlekarstva, sadjar-1 siva in perulninerstvu, Ne pozabimo, da so ludi J jajca zelo važen predmet izvoza iz naše dr-1 žave! Medtem ko smo v prvih šestih mesecih lanskega leta izvozili pšenice komaj, za 8.8 milijonov dinarjev, smo v istem času izv slu zasnovano akcijo je nadaljevala banovina. Vsa stvar je zdaj napredovala tako daleč, da je bil na Črnučah zgrajen glavni transformator, iz katerega bodo speljani novi manjši daljnovodi na vse strani. Zdaj imajo Kranjske deželne elektrarn« poleg elektrarne na Završnici, ki dobavlja električni tok gorenjskim vasem med Mojstrano in Kranjem, še elektrarno v Bohinju za bohinjske vasi, dalje elektrarno v Zagradcu za vse kraje od Škofljice do Št. Vida pri Stični it. od Ambrusa do Stične, elektrarno v Žireh za tamošnjo okolico in za Vrhniko ter naposled velenjsko električno centralo z glavnim transformatorjem na Črpučah. Odtod dobivajo električno silo in luč že kraji Črnuče, Domžale, Vir in Jerše ter oba ljubljanska kolodvora. Iz transformatorja v Podlogu v Savinjski dolini, ki je tudi zvezan z Velenjem, dobivajo že električni tok občine Žalec, Št. Peter z okolico ter Gotovlje in nova umobolnica v Novem Celju Dr. Evgcn Lampe. Trzin, Komendo in Vodice proti Kranju in Ije do Završnice na Gor., skozi Moravče >ti Litiji, mimo Ljubljane proti Vrhniki iti »tranjski ter do Grosupljega, kjer bo stal čji transformator za vso Dolenjsko. Iz Gro-pljega bo šel daljnovod proti Kočevju, eden , proti Novemu mestu. Od teh daljnovodov ' speljana električna napeljava v vse kraje Iše domovine. Tako se bo že, ako Bog da, v r letih zgodilo, da bo tudi najmanjša vas v aveniji lahko imela električno luč in moč za gon strojev. Jasno je seveda, da bo ta go-odarski napredek velike važnosti za vso ovenijo. i Ob tej priliki se moramo z globoko hva-žnostjo spominjati vseh, ki so s svojim delom prizadevanjem največ pripomogli, da je ta črt danes že tako daleč izvršen. Načrt za elektrifikacijo naše dežele je na-avil že pred vojno bivši kranjski deželni od-'r. Misel samo je sprožil veliki duh dr. Lam-ta. Tehnično stran načrtov je pred vojno v vi vrsti vodil ing. Sernec, po vojni pa ra-n njega v odlični meri sedanji ravnatelj anjskih deželnih elektrarn ing. Miklavc. Kranjski deželni odbor je nameraval po ej Kranjski postaviti več vodnih električnih ntral. Prva se je začela graditi elektrarna Dr. Muko Natlačen. Po vojni je elektrifikacijska akcija dobila novega pospeševatelja v bivšem oblastnem odboru. Ta je vso akcijo od prvega začetka vzel zelo resno. Nakupil je za Kranjske deželne elektrarne po deželi več manjših elektrarn, ki same niso mogle dovolj uspešno vršiti svoje naloge. Vse te ejektrarne je nameraval oblastni odbor med seboj zvezati, da bi se medsebojno izpolnjevale. V ta namen je oblastni odbor stopil tudi v pogajanja s Falò na Štajerskem. Pozneje je napravil oblastni odbor pogodbo z velenjskim rudnikom, s katero se je ta obvezal, da bo vso električno silo, kolikor jo ne bo porabil za lastne potrebe, odstopil Kranjskim deželnim elektrarnam. To pogodbo je podpisal dne 11. oktobra 1929 v Belgradu dr. Natlačen v imenu Kranjskih deželnih elektrarn, ki so tedaj bile last bivše oblastne samouprave. V imenu ministrstva za gozdove in rudnike, pod katero spada državni rudnik v ing. Dolan Serncc. Iz Velenja samega dobivego tok kraji Dobrna, Šoštanj, Velenje in Topolšica. V najkrajšem času bodo na velenjsko elektriko priklopljene vasi med Mengšem, Komendo in Kranjem, do jeseni pa bo elelrtrifici-rana tudi vsa Kočevska. davni transformator n. Črnučah. PO SVETU Katoliška cerkev s Papeževa maša po radiu. Povodom zaključka proslave 1500 letnice efeškega zborovanja je sv. oče Pij XI. v cerkvi sv. Petra pel slovesno sv. mašo, katero je bilo čuti na vseh večjih radio postajah v Evropi. To je bil prvi slučaj v zgodovini katoliške cerkve, da se je Čulo papeževo mašo po radiu. Italija s Neusmiljeno preganjanje naših rojakov ne pcuelia. Kakor že znano, je bilo v Gorici na Silvestrov večer aretiranih 17 Slovencev, ki so obloženi rovarjenja proti državi. Poleg g. Filip Terčelja, duh. svetnika v AJojzijevi-šču, so bili aretirani še učitelj Lojze Bratuž, glasbenik in škofijski nadzornik cerkvene glasbe, Stanko Črnigoj, sin mizarskega mojstra, in njegov oče, Darko Šuligoj in Jože Šu-ligoj. Pred aretacijo je policija pri vseh izvršila hišno preiskavo. — Na Gočab in v Man-čah je bilo aretiranih 25 fantov. Pri župniku v Šiurjah so orožniki izvršili hišno preiskavo. Vzrok aretacij ni točno znan. — V Zgoniku je bila kakih 14 dni pred božičem iz občinskih prostorov odnesena tam spravljena laška tro-bojnica. Koščke raztrgane trobojnice so našli zjutraj po vasi razmetane. Neka Mussolinijeva süka je bila s stene sneta in postavljena v kot. Na zaprašenem okvirju so se poznali odtisi prstov. V vas so se pripeljali policijski agenti iu fašisti in vsi moški so morali odtisniti vse Prate za preiskavo. Zaprli so pet oseb, katere so pa čez nekaj časa izpustili, ker jim niso mogli dokazati identitete prstnih odtisov. s Zakaj so zaprti? Po najnovejših vesteh iz Gorice je ostalo v goriških zaporih še pe! Slovencev. To so: prof. Filip Terčelj, duhovni vc.dja v Alojzijevišču, učitelj in glasbenik Lojze Bratuž, brata Darko in Jože Šuligoj, urarja v Gorici, in mizarski mojster Črnigoj. Crni-gojevega očeta, ki je težko bolan, je policija izpustila. G. Terčelj je na dan pogreba gc-riškega nadškofa Fr. Sedeja prebral v cerkvi na Sv. gori pokojnikovo oporoko v slovenskem jeziku in Lojze Bratuž je vodil zbor slovenskih pevcev i7 vse dežele, ki je zapel priljubljenemu nadškofu več slovenskih žaiostiuk. Filip Terčelj je na vabilo domačih duhovnikov zelo pogosto hodil na deželo, kje.' je vodil duhovne vaje slovenskih fantov in deklet. Prav tako je Lojze Bratuž, po nalogu goriškega nadškofa, ki ga je imenoval za nadzornika cerkvenega petja, pogosto potoval iz kraja v kraj in nadziral slovensko pelje. Delovanje obeh se je zdelo sumljvo goriškim oblastnikom, ki sistematično izganjajo slovenski jezik iz cerkve. Zato so morali v ječo. Avstrija s Oboroženi socialisti. Dunajska policija je pri preiskavi v nekem delavskem domu našla veliko množino orožja. Orožje se je nahajalo v zazidani kleti. Policija je s silo udrla v te prostore ter privlekla na dan 750 modernih pušk in 6 strojnic s pripadajočim strelivom. Odkritje je izzvalo veliko pozornost po vsem mestu. Socialistični listi, ki pišejo o tem odkritju, priznavajo, da je bilo to orožje name-njeno za slučaj, ako bi bilo treba braniti republiko proti napadom fašističnega Heim- wehra. Socialistični listi naglašajo, :da je tudi Heimwehr poskril velike nmožiue orožja in streliva in da bi bilo bolje, če bi policija šla poiskat njihova skrivališča, kakor pa da stalno pleni po delavskih domovih. Za socialiste je popolnoma jasna samo ena stvar. Oni bodo pripravljeni, da z orožjem branijo republiko, dokler bo Ileimwehr ogrožal obstoj republike.« Madjarska s Zakaj ni denarja? Poslanec madjarskega parlamenta dr. Fabiani je oni dan odkrival sramotno poslovanje v madjerskem ministrstvu za narodno blagostanje. Trdil je, da so .-.i visoki uradniki tega ministrstva kot tajne nagrade razdelili med seboj 276.000 pengö.ev, ki so bili določeni za vojne invalide. Denar, ki je bil namenjen za begunce, se sploh ni izdajal v to svrho. Visoki uradniki so po uradnih slugah dali podpisovati pobotnice o vsotah, ki so jih prejele osebe, katere za to niso bile upravičene. Vsako leto so se v tem ministrstvu razdeljevale lajne nagrade v skupnem znesku okoli 29 milijonov pengöjev. Visoki uradniki so računali za svoja uradna potovanja železniške prevozne stroške, dasi so se vozili v urad. avtomobilih. Proti uradnikom, ki so se upirali takim razmeram, je bila uvedena disciplinarna preiskava. Poslanec Fabian zahteva, da se stvar izroči drž. pravdništvu in da se imenuje parlamentarna preiskovalna komisija. Z veliko večino je poslanska zbornica sprejela predlog ministra za narodno blagostanje, da se ukine imuniteta državnega tajnika v tem ministrstvu dr. Dreherja. Več uradnikov je trdilo namreč, da so večino pogreskov storili po naročilu dr. Dreherja. Dalje je socialno demokratski poslanec Propper še navajal v pojasnilo postopanja v tem ministrstvu, da je vlada plačala za pogrebne stroške in za poravnavo nujnih dolgov umrlega ministra za narodno blagostanje Vasa 80.000 pengöjev in da nikakor ne gre, da bi se v času, ko vsak dan ljudje vršijo samoumore zaradi lakote, poravnavali ministrovi dolgovi iz javnega denarja. Med uradnimi spisi se nahaja pobotnica matere pokojnega ministra Vasa o prejemu večje vsote, od katere pa ni prejela ničesar. češkoslovaška s Pcdkarpatska Rusija dobi avtonomijo? Polu radila ..Prager Presse« poroča, da se v češkoslovaškem notranjem ministrstvu pripravlja zakon, ki bo določal meje Podkarpat-ske Rusije. Ta zakon bo postal del ustave, ker ga bo moral sprejeti parlament s tričetrtinsko večino. Ta zakon bo merodajen za državno-pravno stališče Podkarpatske Rusije. Po mirovnih pogodbah ima Podkarpatska Rusija v okvirju Češkoslovaške pravico do avtonomije, zakar pa se do sedaj še ni nič storilo. Prvi zakon za to bi bil zakon o ureditvi mej. Sledili bodo drugi zakoni o šolah, splošni upravi itd. ^ s Razno. 80 let je dopolnil 11. januarja nadškof dr. Frančišek Kordač. — V Pragi je preminul dolgoletni starosta čeških Sokolov dr. Jožef Scheiner. — " i'.jt.,^,.» ' /t< , yvr :( -A • U^U <14 . t ■ „k K >■ , „„. ». i U — Češkoslovaški senator K. Schwamber-ger se je moral odpovedati senatorstvu. Na njegovo mesto je sedaj prišla namestnica Marija Vydrova iz Čes. Budejovic, stara 83 let. Kandidirala je na komunistični kaudidatni listini. — Na Moravskem jo bilo imenovanih 9 državnih inšpektorjev: 5 agrarcev, 2 narod, na socijalista, 1 narodni in 1 socijalni deuio-krat, a noben pristaS — Ljudske stranke. Bata zgradi tudi na Angleškem, na bregu re. ke Temse veliko tovarno za čevlje. Zaposlenih bo 5000 oseb. Na 10 domačinov pride en tu-jec, Čeh seveda. — V Polné se je obesil» 82 letna Hotovceva. — 90Ö0 rubežni je bilo mi. nulo leto v mihaloveškein sodnein okraju na vzhodnem Slovaškem. - Velike smuške tekme priredi Češkoslovaški Orel 23. in 24. januarja v Dolenjih Stepanovcih v Krkonoših. Francija s Na železniški progi Pariz—Amie 13 se je 18. januarja, ko je vozil brzovlak v postajo St. Just en Chau3see, zlomila os poštnega vagona. Vlak je vlekel vagon za seboj še 300 m, nato se je vagon prevrnil. Dva sledeča vagona III. razreda sla se zarila v poštni vagon. Prihodnja dva pa sta skočila s tira. Zadnji vagon brzovlaka se je prevrnil na nasipu in obenem porušil zid železniške stražnice. Pri tem so bili hudo ranjeni 3 železniški delavci, ki so tam delali. Izpod razvalin vagonov so do sedaj izvlekli 11 mrtvili in 17 ranjenih, računati pa je, da bo še več žrtev. K sreči se je železniškemu osebju še posrečilo, da so pravočasno ustavili nasprotni vlak, ki je vozil mimo kraja nesreče-koinaj par sekund pozneje. Amerika s Razno. Neka mati je položila svojega štiri mesece starega deteta k počitku in odšla v bližnjo trgovino. Ko se je vrnila, je našla svojega sinčka mrtvega. Hišna mačka so je splazila k otroku, se vlega na njegova usla in ga tako zadušila. — V Kew Görden je umrla Ana Moleč roj. -Štefanec iz vasi 7.a-gozdac v Beli krajini. — Anton Gradi.šek v Chicagi je kupil neko jsrečko«, katero so prodajali ^Prijatelji Rusije«. Ze drugI dan je bil obveščen, da je zadel dobitek, in sicer prosto vožnjo iz Chicage v Moskvo in nazaj. Gradiüek je takoj hitel v urad in pojasnil, da v iiusijo še ne namerava iti, nakar so se pigodiii. Mali so mu 115 dolarjev v gotovini in zadeva je bila zaključena. Gradišku je pa denar prav prišel, ker je že dalj ča«H brez dela. — V Cleveland« je preminula Ivana Slražišar roj. Gornik iz vasi Kot pri Ribnici. Drobne novice 5.666.000 brezposelnih je sedaj v Nemčiji. 1 znajdi tel j ročne granate Viljem Milli je umrl 76 let star v Angliji. 40 oseb je bilo mrtvih in še več ranjenih pri trčenju vlaka blizu ruske Moskve. Nov kitajski zunanji minister dr. Eožen Čen je katoličan. '<• , ìmH'Ì HiM^ fr,! ! ' ' v- " ' ■....... " J ' V \ ' i. ■ j,..!. Vse plesne prireditve je prepovedala — češkoslovaška vlada. Umrl je romunski minister pravde Ha. magin. 14.000 učiteljev ameriškega mesta Chi k ago že od aprila ni dobila plač. Nad 100 milijard Din je 100 ameriškim bankam še vedno dolžna Nemčija. Enajst novih kardinalov bo baje imenoval papež 11. februarja. Deset milijonov Židov živi v Evropi. (N« Poljskem nad 3 milijone.* Ü jAdko iS o majaj u večkrat vzrok je zobni kamen, prepreči Sä ' * * vsebuj« učinkoviti do- m datek proti zobnemu mirrami kamnù (Suiforictaoiea! V £CUI1 po Dr. Bräunlichü). tO VALODOJV;- Proti zobnemu kamnu Razkol je nastal med avstrijskimi »Heim-wehri«. Moravski učitelji pojdejo koncertovat na pansko. 10.81» vlagateljev je prizadetih pri propali italijanske Banka di Milano. 1Q.000 vagonov koruze bo Romunija izvozila v Nemčijo v januarju. 4,100.000 konj ima Poljska. Ponesrečil se je bombni napad nekega Korejca na japonskega cesarja. 12.000 ha obdelane zemlje je uničila po. vodenj, povzročena po ameriški reki Mississippi. 80.000 Čehoslovakov je v Nemčiji brez eia. Prepovedano je obiskovati gostilne metliškim častnikom v uniformah. Nove francoske vlado je sestavil bivši mi- listrski predsednik Lavai. Brland »radi bo* ieznk ni več zunanji minister. Konferenca držav Male an tante bo baje! !2. jan. v Montreusšeu. Razpravao vojni od< kodnini in razorožitvi. Vohunsty« v prid Anglijo in Rusije soj [»dkrili v Pragi. ; ., 32 milijonov prebivalcev (točno 31.927.773) teje po stanju 9. dee. 1931 Poljska. Jezuiti ne bodo izgnani iz Španije, vedo aduja poročila. Poldruga milijardo primanjkljaja izkazuje talijanski državni proračun. Sporazum med Kitajem in Japonsko je reprečila baje Amerika. Precej se je prehladi! bivši nemški cesar iljeui. Sicer pa mora biti naša kokošoreja usmerjena na jajca, ne pa na meso. Banska uprava .dravske banovine bo podpirala z jajci p« tudi s piščanci po nizki ceni edino le doma čo štajersko kuro. d Kmetijski pouk po radiu. V nedeljo, dno 24. januarja ob 8 govori g. tajnik Kafol »O važnosti in razvojni možnosti sadjarstva v Dravski banovini«. V tetrtek, dne 28. januarja ob 18 predava isti predavatelj »O nujnih ukrepih za povzdigo našega sadjarstva«. V nedeljo, 31. januarja ob 8 zjutraj predava inšpektor inž. Jos. ZSäansek o predmetu: »V tem moramo posnemati Svleamke in angleške živinorejce d Nad 400 kil težkega prašiča je zredil posestnik Bradeško na Srednjem vrhu nad Polhovim gradcem. Žival je bila 20 mesecev stara. Zaklal ga bo restavrater Maljan v Vižmarjih; d Kovani drobiž iz niklja po 20, 10 in 5 pfU', iz. game po 10 in 5 par, avstro-ogrski » niklja in pa koaga po 10 in 20 vinarjev in i^iželeza po 20 vinarjev prestane biti zakon-•**ko plačilno sredetvo od dne 30. novembra 1931, ko ,je dobil obvezno moč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din. Ta,- drobiž se zamenja za kovani denar po 25 par do konca novembra 1932 pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani in pri davčnih upravah. d Proračun slovenske prestolnice Ljubljane za leto 1082 znaša nad 47 in pol milijona dinarjev in je bil na seji dne 13. januarja soglasno sprejet. Zupanova plača znaša 120.000 Din letno. d 165 novih hiš, hišic in palač je bilo zgrajenih Iòta 1931 v Ljubljani. V teh hišah je stanovanj. d Linbljjfcnska policija je začela nastopati prótf ßrifm jiteOTmičfffjSm, ki nlìtakor nočejo KAJ JE JVOVEGA I Osebne vesti 1 d Petdeset let je dopolnil g. Anton Dem-■šar, župnik v Zaspih na Gorenjskem. Se na »mnoga leta! ■ d Za člane Prosvetnega sveta v Belgradu io imenovani med drugimi tudi sledeči go-ipodje: dr. Josip Mazi, načelnik prosvetnega »ddclka Dravske banovine, Franc Jeran, pro-esor iz Ljubljane in Ivan Dimnik, šolski tpravitelj v Ljubljani. d Za provlncijalno prednico, jugoslovan-ike province zediujenih uršulink je imeno-'ana M. Elizabeta Kremžar. Bog jo blagoslavljaj tudi v bodoče! d Za šolskega nadzornika za metliški »kraj je bil imenovan g. Konrad Barle, do-ilej upravitelj osemrazredne šole. Za pomoč-lika pa je postal g. Tončič Vladimir, učitelj irbohrvaščine na metliški šoli. d Z redom sv. Save III. stopnje je bil idlikovan slovenski skladatelj p. Hugolin 5 a 11 il e r. d Petdeset let je minulo 13. januarja t. 1., adkar je umrl v Trstu oče istrskih sirot, na-odni voditelj in. preporoditelj hrvatske Istre, eliki škof dr. Jurij Dobrila. Slava njegovemu spominu! d Novi rektor belgrajske univerze. Pro-esorski svet belgrajske univerze je izvolil za ektorju univerze a dobo bodočih treh let vs.euč. profesorja dr. Vlado Petkoviča. d Premeščen je v Rim italijanski konzul [ Ljubljani g, A. Rainaldi. «——--—;--- Poravnajte naročnino l Domače novice d Gospodarska navodila' «a bodoči teden. Sadjarstvo: Polomljene in suhe veje odstrani, nareži cepiče in jih zakopaj v pesek na senčni strani. Pripravi 8 do lOcm debele in 135 dO 140 Cm visoke kole za oporo drevesc. Kolje obžgi ali pa namaži z vročim te-rom. Gnoji drevju ! - Vinogradništvo: V vinograd vozimo kolje za trte. Rigolanje. V kleti kuhanje žganja. Pažnja mladim vinom! Pazi pri pretakanju na čisto posodò! - P o 1 j e : Gnoj ha kupe na njivo! Na travnike gnojnico! Pripravi semena! V kleti prebiraj krompir in drugo! Popravljaj ograje in orodje! d Poverjeniki! Januar se bliža koncu. Pohitite z nabiranjem naročnikov in poJljite pravočasno seznaine upra-i. da bodo naročili imeli pravico dò p oppure lOOO.Din,, ako jim bö pogorela hiša. ; v ; d Prejšnje čase... Zale oteognCerknice so bile prejšnje čase vedno založene a teloni, sedaj pa satnevfijo. Le tupsitam obratuje kakšna, da zreže ■ tistih par fiìoàóy,' ki jih pripeljejo kmetje za domačo uporabo. d Predavanje o perutninarstvu je imel g. ing. Benko minulo nedeljo v ljubljanskem radiu. Pjriporocéì jé žlasti štajersko ktìkos, ki je odporna proti zimi in boleznim in si večji del krme sama poišče. V najslabših prilikah znese po 120 jajc letno, najboljšo pa dajo celo 200 jajc. Odrasla štajerska tehta do 2 kg, ima bele noge in belo kožo, kar je velikega pomena tttdi za izvoz, ki zavrača' živali z rumenimi nogami Ih rumeno'kbžo. Že -tò lei je naročnik »itoinoijulm«. in ooéiiisn. kilovate rovske občine 70 letni posestnik Janez liode v Zinili I!og živi uglednega moža v zdravju in sreči že mnogo let! ......i iii/luiijki. zvesti čilateljin Domoljubu' /. Kamenj v Bohinju: 92 letna mati Helena Repinc in njena 70 letna hči Neža Vsake kvatre plačate kovača, vsak teden prejmete »Domoljuba«! Kitajske vojaške postojanke pri Da-Ling-H«, «a sloje najbolje opremljene kitajske cete. Francoski zunanji minixter Briand, ki j1' ste vsa povojna lela vodil francosko zunanjo polili« je iz zdravstvenih razlogov odstopil. I žitkar Anton Pire. najstarejši mož \ Vel. M ševem, je v starosti 04 let umrl. Zanimivo je. ; | je tri dni pred smrtjo prebral še zadnjo kijt — brez očal. Udeleženke trimesečnega kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Ceiknici. Tečaj, ki sta rfa požrtvovalno Wd>l- ■■ V,in,P Rennte' m. Vida Kleindinst. bo ostal udeleženkam v neizbrisnem scominu. mižati cen jedilom in pijačam. Dvanajst go-itilničarjev jo policija že ovadila. d V Ljubljani se je vršil velik shod na- nešfeneev, ki je zahteval znižanje cen sta-lovanjeni za 35 do 50%. d Maribor z okolico in davki. Območje lavčnega urada v Mariboru ne obsega samo nesta, ampak celo širšo okolico, skupno 135 »bčili. Vse to obširno ozemlje je prispevalo preteklem letu 1931 v blagajno maribor-kega davčnega urada skupno 44,506.717 Din. [a zemljarini je bilo prispevano 3,780.418 lin, zgradarlna je prinesla 4,787.911 Din, ridobnina 0,124.433 Din, rentnina, vplačana id privatnikov 567.731 Din, rentnina denar-ili zavodov 1,010.666 Din, davek na samce od splošnih davkov) 23.007 Din, družbeni avek 1,009.588 Din, davek na poslovni pro-et 5,021.104 Din, uslužbenski davek privatili nameščencev 3,345.234 Din, davek na ilice (od uslužbenskega davka) 17.333 Din. kupni davek na poslovni promet 2,472.507 in, davek na poslovni promet od trošarin-fkili predmetov 521.141 Din, doklade na sre-jki cestni odbor (od neposrednih davkov) [,649.114 Din, banovinske doklade 4,161.910 in, občinske doklade za vse občine 6,409.434 in, doklade za zbornico TOI 433.140 Din. -alje izkazuje mariborski davčni urad za to 1931 na izkupičku za kolke 11,196.409 in 80 par. ' 'i". Vi.".Vi.'. d Učitelji ne bodo premeščeni. Dne 17. nuarja se je sestal k seji osrednji odsek «rlamentarnega kluba. Predsedoval je pro-jvetni minister dr. Kojič. Razpravljalo se je redvseni o osnovnem pouku. Pri tem so Opozorili prosvetnega ministra na številna peizpraznjena mesta ter se je obenem izra-;ila želja, da naj se tekom tega leta no iz-ršijo premestitve, razen v slučaju največje otrebe. d Delavstvo, ki je lahko rsem v zgled, vsej državi je 195 stavnih (linotipov) in 1 drugih strojev. V Sloveniji je 36 tiskarn, iskarsko delavstvo ima v Jugoslaviji šest rasnih domov. V Sloveniji je bilo v letu '30 178 ročnih stavcev, 86 strojnih slavcev, tiskarskih strojnikov itd. Sploh je štela jubljanska podružnica tiskarske organizacije ita 1930 945 članov. Istega leta je bilo v ej državi brezposelnih 429 kvalificiranih nov in 208 pomožnih deiavcev, za katere skrbela organizacija. Občudovanja vredne številke, ki jih zaznamuje tiskarska orga-izacija za socialne podpore. Tako je izdala a brezposelne člane 22,707.000 Din podpor, btnih pomoči 601.000 Din, bolezenskih pod->r 5,991.000 Din, invalidskih podpor 5 milj. >9.000 Din, podpor za sirote članov pol mi-ijona Din, podpor za vdove 84.000 Din, dalje izdala 153.000 Din pogrebnin, 255.000 Din zdravila in zdravnike, 50.000 Din podpor ri selitvah in 90.000 Din za nove knjige. — 'akšno moč in veljavo bi imeli naši kmetje, ko bi v pogledu organizacije vsaj nekoliko osnemali tiskarsko delavstvo! Brez žrtev ni sede in ni zmage! d Pritožb o visokih cenah po Gorenjem je bilo zadnje dni dosti. In vendar ne i smele biti gostilniške cene po Gorenjskem osti večje kot so v Ljubljani. Za razvoj tuj-tega prometa so važne tudi cene in te so po orenjskem skoraj povsod pretirane. Dnev-a oskrba za 60 Din, celo dražja, je za naše zmere predraga. Zatorej s cenami dol! d Lovcem oži pešajo? V zadnjem času bilo že par slučajev, kakor sledeči: Pri ►voraki Tasi pri Ribnici se je mudil na lovu Bolečine v hrbtu, zaustavite jih SLOAN -ov LINIMENT premaga bolečine, naglo pomlruje in Vas naredi gibčne. Čim Vas napadejo bolečine, namežite nalahno brez utiravanja malo SLOAN-OVE masti. Prodira in pomirja bolna mesta in mišice in odstranja bolečine. Rabite SLOAN-OVO mast proti bolečinam v križu, revmatizmu, i&iiisu, bolečinam distorzije in kon- fi^ tuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobi se v vseh LEKARNAH in D R O O E RIJ AH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. posestnikov sin Franc Debeljak. Ko je ta hotel pomeriti na zajca in je ustrelil, se je naenkrat zgrudil na tla 18 letni delavec Fran Škulj iz Dvorske vasi. Debeljak je namreč po nesreči ustrelil vanj. bkulj je izgubil precej krvi. V glavi ima več šiber. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje, čeprav so poškodbe prav nevarne. d 85 kg težkega mrjasca je ustrelil lovec g. Ivan Štular v gozdu ob Stari poti, ki vodi iz Vrhnike v Logatec. V vrhniškem lovišču v zadnjih 50 letih niso še videli divjega prašiča. — d 86 delavcev, večinoma družinskih očetov je odpustila tovarna za dušik v Rušah. d Delo je odpovedala vsem rokodelcem vevška papirnica. Gre pač za znižanje plač! d Praktični učiteljski izpiti na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se prično 8. februarja 1932 ob 8 zjutraj. Med brati Hrvati d Proračun Savske banovine za 1. 1932 znaša 235 milijonov 800 tisoč Din. Devet milijonov manj kot prejšnje leto. d Toplo vreme ob našem Jadranu. V Dalmaciji in v Primorju imajo lepo, toplo vreme. Povprečna temperatura znaša 24 stopinj, temperatura morja pa znaša 15 stopinj, tako da se mnogi že kopljejo. d Dorn za dekleta so te dni slovesno otvorili v Zagrebu. Dom bo v prvi vrsti služil mladim dijakinjam in uradnicam. d Tudi bolni zob pomaga. V Sarajevu se je vršita poroka, ki je po vsem mestu povzročila veliko senzacijo. Romunski zdravnik Konstantin Teuto, ki brez vsakih instrumentov z golimi prsti brez bolečin ruje zobe, se je poročil s proissorico na sarajevski ženski gimnaziji Miro Bičanič. Mira Bičanič je bila pacijentinja dr. Konstantina Teuto in se je zaljubila v »čudodelnega zdravnika«. Ali pa on vanjo. d Veliki mlin. Union delniška družba v Osijeku bo menda prenehal z obratovanjem. Bilo je to največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji in je izvažalo zlasti v Avstrijo in Češkoslovaško. d Strel ga je zadel v trebuh. Nikola Medved, čevljar iz Selišta pri Sisku, je bil nekje obstreljen ter je, ko se mu je rana zacelila, prišel k svojemu bratu Martinu v Glino. Nekega dne je Martin vzel revolver, da ga očisti. Ko ga je očistil in sestavil, je hotel bratu pojasniti mehanizem. Pri tem razkazovanju je bil Nikola tako nepreviden, da se je ne- nadoma sprožil in strel ga je zadel v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je po operaciji takoj umrl. Iz naše prestolfee d Slovesna otvoritvena seja senata se je vršila v Belgradu dne 11. januarja. Predsedoval je najstarejši član gosp. senator Ivan Hribar, ki je govoril deloma srbohrvatsko deloma slovensko. Na drugi seji so potrdili vse senatorje, izvolili verifikacijski odbor, nakar so senatorji prisegli. Po enodnevnem odmoru so se gospodje senatorji 15. januarja zopet sestali. Sešla se je tudi narodna skupščina. Za predsednika parlamenta je bil izbran dr. Kumanudi, za predsednika senata pa zdravnik dr. Ante Pavelič. Za podpredsednika je bil izvoljen tudi Slovenec dr. Novak, ki se je za izvolitev zahvalil v slovenskem ' jeziku. Po dr. Novakovem zahvalnem govoru je predsednik dr. Pavelič zaključil sejo. Svečana skupna seja obeh zbornic je bila v ponedeljek dopoldne, dne 18. januarja. Nj. Vel. kralj je prečital prestolni govor, ki so ga poslanci in senatorji burno pozdravljali. d Proračun mesta Belgrada za leto 1932 dosega 353 milijonov, 30 milijonov manj kot oni za leto 1931. d Delniških bank v Jugoslaviji je 659; njih skupna vsota po računskih zaključkih je izkazana z 20 milijardami Din, rezerve je 800 milijonov, vlog pa 10.300 milijonov. d Izvoz sadja. S postaj Maribor, Št. Ilj in Pesnica je bilo izvoženih v času od 12. sept, 1931 do 5. januarja 1932 v Avstrijo 252.894 kg sliv, 287.640 kg jabolk, 3838 kg hrušk in 3111 kg grozdja; v Češkoslovaško 59.190 kg jabolk, v Nemčijo 10.169 kg jabolk, v Švico 77.893 kg jabolk, v Italijo 76.295 kg jabolk, v Francijo 24.000 kg jabolk in v Madžarsko 30.000 kg jabolk. Nesreče d Obležal je v omedlevici. V Teznu pri Mariboru je delal koline 60 letni mariborski mesar Martin Šiker. Ko se je vračal zvečer domov in hotel prekoračiti obmejni potok, mu je na ledu zdrsnilo in pri padcu je udaril z glavo ob led s tako silo, da je obležal v omledlevici, iz katere se ni več prebudil. Doma so ga strahotna pričakovali celo noč, naslednjega dne pa so ga šli iskat. Ker so na Teznu povedali, da se je še pred nočjo napotil proti domu, so preiskali vsa pota, ki vodijo proti Radvanju in proti večeru so ga res nošli ležati v potoku zmrzlega in mrt« ?' «Ujmlus Magnus, «slavili «kolaelik, rojen grof pl. Najvišje ležeta cerkev v Nemčiji je sezidana na Bollslaedt (1193—1280), ki je proglašen za svetni- 1840 melrov visokem hribu Wendelslein na zgor-ka. Njegov god se bo obhajal 15. novembra. njem Bavarskem. Svoboda... Za temi omreženimi in zastraženimi! vratmi je zaprt voditelj in probuditelj indijske»! naroda in njegovi najzvcKteiŠi prijatelji iu prvaki Ludwig Windhorn, prvi voditelj nemškega CeH truma, je bil rojen 17. jan. 1S12. Umrl je I. 18« v Berlinu. Vodil je težke boje z Bismarekom i! povode! nemške katoličane do sijajne zmage. z ' "" WMBiiTisa- « » Krf komunistične stranke in njen kandidat za državnega predsednika; T- »eneckeudOTff u v .Hindenburg, sedanji predsednik nemške republike; gener. poročnik t. bpp, kandidat narodnih socialistov za predsedniško mesto. Francoske volitve v znamenju Hitlerja: Na voliln* shode vabijo plakati z napisom: »Hitler na krmilu"] V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! . Ležal je do polovice v vodi, glava in so bile na bregu; zraven trupla je bil oln cekar klobas in kolin, katere je nesel lov. d 1'ri padcu je priletel ob paifj. Poledica ila vzrok smrti obče spoštovanega posest-, -18 letnega Ivana Bogatina iz Malehove Mariboru. Na domačem dvorišču mu je ledu zdrsnilo ter je pri padcu priletel s uhom ob panj ter se tako udaril, da je ža! nezavesten. Takoj so ga naložili na in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, mu pa niso mogli več pomagati, ker je ratkem podlegel poškodbam, d Žrtve steklega psa. V Pasteurjev za-javne bolnišnice v Celju so pripeljali pet b, ki sta jih napadla v torek 12. t. m. stekla psa. Posestnika Alojzija Cesarja jegovo 7 letno hčerko Alojzijo in 6 letne-ina Jožefa iz Mestopolje vasi štev. 1'2 je del njihov domači pes. Očeta, 31 letnega rja, je vgriznil v desno roko, hčerko zi jo v desno nogo, sina Jožefa se je pa na oboli nogah. Razen teh treh je ugriz-v desno nogo še 6 letnega Kapša Antona istega kraja. 61 letno posestnico Marijo akovo i/. Mestopolje vasi pa je ugriznil na obeh rokah. oceni in dobro milo (zaffo) aliko skuhate iz raznih maščobnih odpad--. Navodila in potrebne kemikalije (lužni ion) ima na zalogi drogerija KANC — Ljubljana, /idovskaulica št. 1. d Hipoma je začutil strašne bolečine v »uliu. Nenavadna smrt je zadela upokoje-a železniškega čuvaja in posestnika Fran-|Znidariča v H očali pri Mariboru. Imel je domu koline, na katere je povabil tudi je znance. Zvečer, ko je bilo že vse go-), je povabil goste v sobo, kjer je bila ripravljena večerja. V veži pa je še ostala , ki je spadala v kuhinjo, in jo je hotel ; tja prenesti. Pri tem pa je hipoma za-1 strašne bolečine v trebuhu ter se /. nini klicem vrgel na posteljo. Ker bole-- niso odnehale, so ga opolnoči odpeljali slnišnico, kjer je bil takoj operiran, toda ralko po operaciji umrl. Pri operaciji so tovili, da inu je vsled težkega bremena ilo malo črevo. d Pri spravljanju drv se je ponesrečil v mici pri Mariboru 38 letni Žunko. Na tu mrtev. d Vlak je do smrti povozil 50 letnega po-nika Antona Lauferja iz Cirilice pri Št. v Slov. goricah. d Ko so jo mazali s petrolejem. V vasi iči pri Brodu je družino Vukovič zadela a nesreča. Stojan Vukovič je šel s svojo P iz hiše, da opravi na dvorišču neka , v sobi pa sta ostala 12 letna hčerka in tili sinček. K nesreči je mati prej oprala ki lase in jih namazala s petrolejem, 1'rlporufa s« prvi slovenski zavod ajcmita zavarovalnica LJubljana stni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE; e, Palača Ljudske posojilnico, Zagreb, Starčevičev i , Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica X'.ouk« 22, Beograd, Poincareova P PRAVA METODA uspešnega negovanja lepote temelji na uporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinsko učinkujejo, kot so to: Feiler-' jeva Elza-pomada za zaščito kože in Elza-pomada za rast last (2 lončka brez nadaljnjih stroškov 40 Din), Elza-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elzalrg 16, Savska banovina. kakor to delajo mnoge žene v Bosni, da bi dekletu lasje bolj rasili. Dekletce je sedelo poleg prižgane sveče in nekaj delalo. Naenkrat so se užgali lasje in v hipu je bila vsa v plamenih. Otroka sta pričela strahovito kričati, deklica je pa po sobi letala semtertja kakor goreča baklja. Starši so takoj prihiteli in pogasili ogenj, vendar je pa deklica lako opečena, da gotovo ne bo ostala pri življenju. Novi grobovi d Po plačilo je odšel na drugi svet gosp. Jožef Janžekovič, slovenjgradski dekan. Večni mir vrlemu dušnemu pastirju! V Ljubljani je umrl profesor Anion Lenarčič. — Istotaiu so v Gospodu zaspali: ga. Marija Ravnikar, vdova po davčnem nad-upravitelju, strojevodja v pokoju g. Franc Bürger in ga. Katarina Gröbming. — V Cer-šaku pri št. IIju v Slov. goricah je nagloma zapustila ta svet gdč. Alojzija llamer. — V Ribnici je zapustil solzno dolino akademik ljubljanske univerze inodroslovec France Petek. — V Litiji je odšla po plačilo na drugi svel gostilničarka ga. Josipina Bren. — Na pokopališču v Cerkljah pri Kranju so položili v hladno gomilo bivšega profesorja g. dr. Josipa Jenka iz Dvorij. — V Zlatoličju pri Si. Janžu na Dravskem polju je zapel mrtvaški zvon orožniškemu stražmojstru g. Janezu Turku. — V Ljubljani so pokopali go. Josi-pino Antončič. — V Skalah pri Velenju je umrl 91 letni Jožef Kovač, dolgoletni župan. — Na Rečici ob Paki je zaspal v Gospodu cand. ing. g. Fran Banko. — V Vel. Mraše-vem je umrl 04 letni Anton Pire. najstarejši mož v fari. — Pokopali so g. Martina Godca, posestnika pri Sv. Florijanu pri Šoštanju. — V Orli vasi je na veke zatisnil oči posestnik g. Ivan Kronovšek. — V Ljubljani so položili v grob trgovca g. Franca Stadlerja. — V Kočevju je izdihnil davčni nadupravitelj v pokoju g. Gabriel Reven. Bog daj. večni mir! Razno Svojo stanovanjsko hišo brezplačno zavarujete proti požaru za 1000 Din, ako naročite »Domoljuba« za leto 1932 in plačate celoletno naročnino meseca januarja! d Duhovne vaje v Mali Loki. Dom duh. vaj v Mali Loki je postal res že pravo zatočišče trudnih in obteženih. Zadnji tečaj za žene je bil dobro obiskan; za prvi prihodnji (dekleta) od 23. do 27. januarja je že dovolj priglašenih, pač pa se sprejemajo še priglasitve za tečaj za dekleta od 30. jan. do 3. febr. in 20. do 24. februarja. Dekleta, katera boste Citale te vrstice in občutite klic božje Dobrote, odzovite se in mu sledite za tri dni v samoto v Malo Loko, prej pa se po dopisnici javite na »Predstojništvo zavoda sester sv. Križa:: v Mali Loki pri Ihanu, p. Domžale. d Lastnike zunanjih anten opozarja Radio Ljubljana na sledeče: V področju novega omrežja iz velenjske elektrarne prečkajo večkrat antene vod imenovane elektrar- ne z visoko napetostjo. Ker se lahko pripeti, da se antena odtrga in dobi stik z visoko napetostjo, je radio abonent lahko v smrtni nevarnosti. Vsled tega opozarjamo, da prestavijo pravočasno svoje antene, tako da ne križajo električnega omrežja. d Pri bledi, sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani meči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josei« voda največ radi lega, ker na mi! način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah d Obvestilo članom mlekarskega društva. Vsi, ki so dobili pozive za plačanje stroškov za preizkušavanje mleka, naj se lakoj obrnejo na mlekarstvo društvo za Ljubljano in okolico v Dravljah pri Ljubljani. d Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino daje nasvete in navodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kranju). Društvo bo skušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovolj prijav z obeh strani. 78.000 Din požarnih podpor je izplačala v letu 1931. uprava »Domoljuba« enim svojim naročnikom, ki jim je pogorela stanovanjska hiSa in so v januarju plačali naročnino za celo leto. d V Trsteniku »o tatovi vlomili v žup- nišče. Ker so jih prepodili, so vzeli s seboj le par steklenic malinovca, pa so še tistega zunaj popustili in zbežali. d Sodišče svaril Türk Rudolf, bivši trgovski potnik, stanujoč v Sadinji vasi pri Žužemberku je prestajal v mesecu novembru in decembru 1931 v jetnišnici okrožnega sodišča svojo devetmesečno kazen zapora, na katero je bil obsojen radi raznih sleparij, katere je izvršil na la način, da se je ljudem izdajal za zastopnika te ali one tvrdke in pri tem neupravičeno kasiral denar. Dne 13. decembra 1931 pa je pobegnil iz navedene jetnišnice ter je bila zoper njega izdana tiralica. Omenjeni Türk, ki je 167 cm visok, srednje krepke postave, rjavih oči, kostanjevih las in oblečen v dokaj lepo obleko, se sedaj klati po Sloveniji ter baje izvršuje v naprej podobne sleparije, pri katerih se predstavlja za potnika neke zagrebške zavarovalnice. Okrožno sodišče v Novem mestu opozarja javnost, da se pred navedenim Turkom varuje in ne nasede njegovim sleparijam, obenem pa naproša, da ga vsakdo, kjerkoli bi se pojavil, javi najbližji orožniški postaji. Varno naložite svoi denar v Vzajemni posojilnici v L ubliam, poteg hotela,Union'. Obresfovanje najugodneje. Posoila proti vknjižbi na posestva, prot poroštvu i. t. il. PO DOMOVINI f akademik Fran Petek (Ribnica) Dovoli mi dragi France, da Ti zapišem v spomin poslednjo besedo, poslednji spomin. Majuna vas Hrvača leži trudna v poletnem biiu. Tiho žubori vaški vodnjak, trudno padajo neme sence po vasi. V vaškem zvoniku je zdržalo — ura bije devet... Tam na koncu vasi se fuje milo petje violine, vmes pa se mešajo krepki akordi kitare. Fantje na vasi so se zganili, vas je oživela. Truden glas je presekal tišino: Brzber-tovi gredo. Tako si hodil, dragi Franc? skoro slednji večer med preproste kmečke tante, da bi jih razveselil. Minilo je par mesecev. Bližale so se božične počitnice. Hitim na postajo, da ne bi zamudil vlaka. V vagonu sem Te našel. V Tvojih očeh je zaigral sijaj, stisnil si mi roko in dejal: »Veseli me, ker si prišel, da ne bom tako ssm. V enakomernem tik-takanju vlaka pa se je vmešaval najin razgovor. Kako si ognjevito govoril o sodobni kulturi, o sodobnem človeku, o spremembi današnjih socialnih razmerij, o etiki itd. Spoznal sem zaklade tvojega duha. Šele ta večer si se mi razkril. Na klopi zagledam kitaro. »Čemu pa neseš kitaro domov?« »Da bomo igrali na sv. večer.« Da, dragi France, nesel si domov kitaro, da bi z svojimi brati zaigrali doma na sv. večer ono lepo skrivnostno pesem: Sveta noč, blažena noč... In, Damesto, da bi na sv. večer prepeval one lepe božične pesmi, je prišla bela koščena žena in se Te je dotaknila s svojo koso, da si začutil njen mrzel, mrtvaški dih. — Na sveti večer te je avto odpeljal v bolnišnico. Žalosten sveti večer so imeti doma... TI si ležal prikovan na posteijo v ljubljanski bolnišnici. Doma pa so vsi trepetali, kakor oljnati plamenček, ki se je trudno pregibal ln razsvetljeval jaslice. Nihče ni govoril, pokleknili so k peči. Oče je molil: »Oče naš... zgodi se tvoja volja! Kitara je počivala, violina je onemela, bela žena pa je pela svojo mrtvaško pesem. Čez osem dni je vstopil poštar; prinesel je brzojavko. Mati je vzela list, roke so se ji tresle, čudno ji je bilo v glavi — France mrtev. Dve začudeni oči sta nemo gledali po sobi. Deset let Študija in vse zastonj? Odličnjak? O Bog! Oče je sklonil glavo: »Zgodi se Tvoja volja!« V debelih kosih so padale snežene mačlce na zemljo. Veselo so se izigravale po zraku... Pri Brzbertovih pa delajo mrtvaško posteljo svojemu sinu Francetu. Spet je zapiskal avto. Vstavil se je pred hišo. Dva moža sta prijela za krsto ln jo nesla v hišo. France! France!------J. Novice (Ribno pri Bledu) Pri zadnjem ljudskem štetju je imela župnija 800 prebivalcev. V desetih letih napredek za BO duš. Lansko leto je bilo 25 rojenih, umrlo jih je 11, oklicanih 10 in poročenih 6 parov. Lansko leto 28. novembra smo dobili nov bronast zvon glasu Es in teže 1061 kg. Vlile so ga Strojne livarne v Ljubljani. Zvon je skrbno izdelan ter ima lep glas. Preteklo leto je v župnijo prihajalo 100 Domoljubov in ravno toliko je bilo udov družbe sv. Mohorja. Gospodarske vesti. (Ziri) Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva bo imela v nedeljo, 24. januarja, po jutranji maši v šolskih prostorih svoj redni občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora gotovo udeleže. Odbor vabi pa sploh vsakega, ki mu je napredek sadjarstva pri srcu, da pride in pristopi kot član v to potrebno društvo. Skušnje zadnjih let kažejo, da ima sadjarstvo še lepo bodočnost kot eden glavnih kmetovih dohodkov. Saj tudi pri nas uspeva sadje, samo če je pravilno negovano in če sadimo ravno take sorto, ki se prilegajo našemu podnebju. — Svetovna kriza tudt nam ni prizanesla. Naši obrtniki odpuščajo svoje delavce, ker nimajo naroČil za čevljarske Iz-delke, katere so prejšnja leta v velikem številu razpošiljali predvsem v južne kraje naše države. 8 tem se širi brezoos«lnost. Kmet ne more vnov-7» čiti svojih pridelkov in živine. Nekateri si pomagajo na ta način, da koljejo, doma potem p razprodajo meso po znižani ceni. Vsak pravi, da še dobro proda in listi ki kupi, pa tudi dobio kupi. . y . Prosvetni večen (Dev. Mar. v Polju) Naše prosvetno društvo se v polni meri zaveda svojega poslanstva. Z novembrom 1. 1. je pričelo z rednimi predavanji, ki se vrše vsake H dni. Udeležba članov je zadovoljiva, povprečno J" navzočih 180 Članov. So pa tudi čisto svojevrstni ti večeri, spretno aranžirani po našem predsedniku g kaplanu Poleg podučne in vzgojno resne vsebine, se ob kakem prizoru prav iz srca nasmeje-mo. Seveda ne manjka tudi pevskih in godbenih točk. Otvoritveno predavanje je imel g. dr. Capuder o solnčni Goriški. Dvoje predavanj pa med nami bivajoči pisatelj g. Jalen o Kamniških m Julijskih planinah. Pisatelj nam je v domačem razumljivem predavanju pokazal potom slik naše krasne planine, vmes pa s pristno turistovskim humorjem zabaval. Članstvu se je priljubil. — Za nadaljne predavanje so obljubili še gg. pisatelj Finžgar in zdravnik dr. Vidmar. Prosveta pa se zaveda, da treba tudi članom delavcem v današnjem času izobrazbe' Zato ima vsaki mesec tudi delavsko predavanje. Na prvem takem predavanju je govoril g. žužek iz Ljubljane o vzrokih sedanje splošne krize in brezposelnosti in nje posledicah ter mu z vzgledi predočil razne slučaje te krize. Član društva pa je poudarjal: Delavstvo mora nazaj h krščanski ljubezni. Več Frančiškovega, Leonovega in Krekovega duha nam je treba. Prihodnje predavanje za delavce bo v ponedeljek 25. t. m. ob 8 zvečer. Predava g. Jože Langus o naši socijalni zakonodaji. Domačin E. Rešok pa o potrebi strokovne organizacije. Delavci, delavke! Bolj kot kedaj preje je danes potrebno, da se seznanite z delavskimi vprašanji. Zato vsi in vse na predavanje, ki je Vam namenjeno. Na prihodnjih delavskih predavanjih bosta govorila še gg. dr. Miha Krek in A. Marinček. Samo tO dni imamo še do konca januarja! Ali ste že poravnali celoletno naročnino na »Domoljuba«? :: Ako ne, storite to takoj. :: Gre za 1000 Dinl :: Preberite danšuji članek! :: Ne bo Vam žal! Smrt v snegu (Zaplana) V soboto 9. t. m. je šla 06 letna Reza Le-skovec (Trovtova) v Podlipo na pogreb neke so-rodnice. Ves dan je snežilo. Popoldne se je vračala po strmi in samotni poti proti domu. Stemnilo se je, predno je prišla domov in je v zasneženi gmajni zašla. Ker je morala reva do kolena gaziti sneg, je opešala in ostala v snegu. Doma so mislili, da je ostala pri sorodniki'-. Sorodniki so pa čez par dni sporočili, da je že v soboto odšla proti domu. Iskali so jo in jo v četrtek našli pri skladovnici drv spečo večno spanje. Prosvetno delo (Dol pri Ljubljani) Naš Dol je nekako središče Javnega življenja za tukajšnjo okolico. Zlasti se odlikuje naše Katol. prosvetno društvo. Društveni oder s krasno električno razsvetljavo lahko tekmuje z mestnimi odri. Na tem odru smo vprizorili že mnogo lepih, veselih in podučnih predstav. Na Silve-strovo smo imeli lepo prireditev z zVnimivim programom, ki je prav dobro uspela. Za na pustno nedeljo pa so nam obeta Nestrova burka »Utopljenca'.'. — Društvo ima tudi »fantovski odsek«, v katerem so včlanjeni sami mladi fantje, ki so ponos organizacije. Imamo vsako nedeljo redne prosvetne sestanke. Začeli smo razmotrivati okrožnico sv. očeta, o obnovi socialnega reda po evangeljskih načelih. Namen organizacije je: vzgojiti značajne in neustrašene fante, ki naj bi bili bodoči voditelji vsega našega javnega živ- ljenja. — V Podgon na njivi g. Janka JemCa je našlo človeško okostje, komaj pol metra d] boko v zemlji. Nekateri domnevajo, da se ie -vršil kak uboj v času, ko so še vinski trgovci, vaiali vino jio Savi proti Gorenjski in se ie čas nahajalo tukaj več tujcev. Okostje je bilo nešeno na pokopališče v Dol. — Jožof L Predavanje (Vrhnika) V soboto, 23. januarja, sc vrši v Rok« domu ob pol 8 zvečer zanimivo predavanje o « strašnejšem in najhujšem morilnem orožju bodo moderne vojne. »Strupeni plini«, kateri ne I» nevarni samo vojaštvu na fronti ampak tudi i, bivalstvu v zaledju. Gosp. sanitetni polkovnik ( M. Justin nam bo v predavanju »Kako se ubn iimo strupenih plinov v slučaju sovražnega nit da; povedal in nas poučil o načinu obrambe.] predavanje mora zanimati vse, vojake knkor rit liste, zalo v soboto vsi v Kok. dom k predavaj Smrtna ko«« (Dramlje) Prve dni novega leta nam je zagrenila i mila smrt, ko nam je ugrabila vzorno kräfaij mamico Marijo Križnik v Lazah. Dočakala častitljivo starost 87 let. Bila je v zgled tx« ljubnega življenja in marljivosti. Svetila ji veti luč! Preostalim naše iskreno sožalje! Kasno (Stranje) V 1. 1931 je bilo doma rojenih 45 otrok, i naj župnije jia 4; torej skupaj 49 otrok. Triki smo krščevaJi dvojčke. Poročenih je bilo 13 | rov. Ena poroka je bila v Bistrici, ena v Pripn nem za Kflom, ostale pa doma. Umrlo jih je 1 odrasli trije in šest otrok. Število mrličev je K preteklo leto najmanjše, odkar obstoji naša is nija, t. j. od 1. 1792. — V novembru in decerne preteklega leta smo imeli v okolici več maDjSi požarov. Kdo bi bil zaSigal, je težko reči. petek, dne 15. januarja, je v Praprotnem 7a " lom umrl posestnik Valentin Balantič, dolgoli Domoljubov naročnik. Zapušča vdovo in devel nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v večnem m: Novi grobovi (Svibno pri Radečah.) Leta 1931. je bilo v naši fari rojenih 31 oto Umrlo jih je 5, poročeni so bili 3 pari. Kljub niti mu številu nirličev pa zelo pogrešamo moža, ki bil mož, da malo takih, namreč 71 letnega g. Jos Povšeta. Bil je večletni župan, cerkveni ključar predsednik šolskega odbora. Četudi posestniki širnega posestva, je bil vedno pripravljen pomag< kadar je šlo za cerkev ali šolo. Koliko se je tW; pri zidavi nove šole in pri popravi župnišča, k® pikrih besed je padlo, a on je vedno vztrajal i je dobrotnik revežev; nihče ni zastonj trkal nr.«! gova vrata. V svoji oporoki ni pozabil revezev, kor tudi ne cerkva in šole. Kako je vse spostovi moža poštenjaka, je pokazal njegov posreb. Vse je hotelo spremljati na zadnji poti. Blagi molj oslal v trajnem Rpominu med nauti. Bog pa m«Jj plačnik za vse, kar je storil v njegovo čast m » njega korist. — Takoj po novem letu P«"«® smrt pograbila pridnega fanta v najboljših M Henrika Kmetiča. Bil je eden najboljših naše » nije. Ni se sramoval pokazati svojega versK prepričanja, tii se sramoval ne spovednice ne hajilne mize. Svojim staršem je bil desna roka. tudi sosedom je rad pomagal, ako je le mogel, ga je po nekaj dneh bolezni lepo pripravile" na smrt poklical k sebi. Pogreb je pričal, kako ga ljubili. Dragi Henčc, prosi pri Bogu, da t» drugi fantje posnemali tvoj lepi zgled. Novice. (St. Peter pri Novem mestu.) Novo leto, srečno in veselo, smo si vo« drug drugemu tskoj prve trenutke sreč« svojimi znanci in prijatelji. Da bi se te nase kar najbolj uresničile! — Duhovne vajei za " bomo imeli od 11. do 14. februarja. Vodil F stolni vikar g. Košiček. Na to opozarjamo ze daj vse fante, da bodo z delom tako uravnan, se bodo lahko listo dneve s pridom udeleže govorov duhovnih vaj. — Prihodnjo nedeljo, 24. januarja, po litanijah bo v »Domu« zrnu" MED BRATI V TUJINE lat istituì izkazuje za lansko leto 22 smrtnih slu-jev, rojster pa 64. Z rojstvi najbrž tudi letos na 5dìo zaostali. Pri Gorencu v Harinji vasi se je orklja že letos oglasila z dvojčki, od katerih pa eden že naslednji dan umrl. Porok je bilo lani i (oklicanih 26 parov). Letošnji predpust pa je ;di glede porok v znamenju krize. Samo dva para a se dosedaj oglasila. Nov grob. (Zagorica, Videm-Dobrepolje.) Umrl je po zelo kratki boiezni g. Janez Mi-ič (Kravajčev oče) v lepi starosti 80 let. Bil je •ava slovenska korenina. Udeležil se je bitke pri ustoci. Bil je tudi ustanovni član gas. društva I ustanovitve in sploh priljubljen. Pri pogrebu I ga spremljali domači gasilci in mnogo prija-Ijev, saj je bil dobro poznan daleč na okoli kot ešelar po sejmih. Domači obžalujejo smrt do-•ega očeta. Ostal nam bo v trajnem spominu. Bog ii daj večni mir! — V. E., Zagoričan. Rai m o (Semič v Belikrajini.) Malokdaj vidite v Domoljubu dopis od nas. i ne mislite da spimo, čeprav bi bilo dobro, da letos zimo prespali, ljudje in živali, ker nam 'e slabo za vse. zlasti pa za denar. Nimamo kaj •odati, razen vina. Tega pa nihče noče, čeprav i damo po 2 do 3 Din. Pridite vinski kupci, "ker ugače ga bomo morali sami piti in pa raztrgani iditi. — Na praznik sv. Treh kraljev so gasilci irizorili v prosvetnem domu igro: »Gostilna pri dem konjičku--. Igralci so vsi prav dobro rešili roje vloge. Gledalcev je bilo dosti in veseli so li. Prosvetno druStvo je tudi priredilo lepo igro JomeiK. Mladina zavedaj se, kolikega pomena je ines katoliško prosvetno društvo! — Minulo leto no imeli okrog 80 mrličev. ODEJE, ROČNO DELO isteljne garniture, cvilhe za inodroce, belo kon-nino za rjuhe in perilo itd. za balo kupite naj-ineje na Brezovici pri Kopaču. - Rudolf Kolarič. Vsake kvatre plačate kovača, vsak teden prejmete »Domoljuba«! Gor čez jezero... Po slovenski Koroški. Umrl je Ludovik Horov-nik, zvesti sin slovenskega naroda. — V Za-homcu na Žili je tamošnje društvo priredilo igro »Zaklade. — Na Dunaju je društvo »Prehladi se vsak dan!« Člani tega društva se kopljejo vsak dan skozi celo zimo pod nadzorstvom zdravnika v Donavi, da polagoma privadijo tel loka, s katero si posi- j vajo ženske še danda- i s svoje obraze). Zaradi ' ornasti žensk pa so tuta davek kmalu ukinili i so naložili davek na j lo. To je bilo ljudem | av, ker se takrat itak I niso tako umivali kot | mi danes, ampak so j dili kar umazani oko- ! - L. 1552 so obdavčili fkvene stolpe. Vsaka 'a, kjer so imeli visok Jnik, je veljala za pre->žno in je morala "iln- Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN »Škof mi je zaupal, da ste vi najboljši poznavalec grščine na Irskem, če izvzamemo jezuita Fathra v Dublinu.« Pogledala sva se. Nato sva se glasno nasmejala. Tako glasno se dosedaj ni nihče smejal v župnišču. »Nisem sicer poznavalec klasične izobrazbe našega škofa, toda on dobro pozna človeško naravo.« Oče Letheby me je drugo jutro zapustil, da bi pogledal za svojim pohištvom. Najel je sredi vasi eno-nadstroppo, s škriljem pokrito hišico. Ponižna je bila, vendar se je ponosno šopirila nad svojimi nizkimi sosedami. IV. »Cirkus«. Naslednji torek proti večeru se je izvršil sirov napad na običajni tihi mir irske vasice, katerega moti le kruljenje prašičev, čivkanje piščancev ali jezno kričanje kakega vaščana. Z nenavadno živahnostjo so pridrveli dečki, katerim so m^hedrale kratke razcefrane hlače okrog nog, in prestrašene deklice, utrujene od teka, in se z veselo, nepričakovano novico porazgubili po vasi: »Živijo! živijo! Cirkus! cirkus! Divje živali peljejo, živijo, živijo!« V hipu so bila vsa vrata polna radovednih prebivalcev. Polno žena v najrazličnejših oblekah, z razpuščenimi in spletenimi lasmi, se je naslanjalo na vrata in radovedno gledalo na cesto. Možje so mirno, enakomerno prestavljali svoje pipice iz enega kota ust v drugega, njihovo obnašanje je kazalo bolj leno-krvnost kot radovednost: ko se je predmet njihovega pričakovanja pokazal na cesti, so se trije lenuhi, ki so podpirali belo steno nasproti župnišču, s hitrostjo ladje, ki se obrača proti toku, počasi obrnili in mesto na leva naslonili na desna ramena, da bi bolje videli bližajoči se cirkus. Za to naporno delo so morali zbrati vse svoje sile in prepričan sem, da jim je ta strašni napor vzbudil željo po pijači. Vsled teh velikih znamenj sem sklepal, da se je moralo zgoditi nekaj izredno važnega. Odmaknil sem zavese pri oknu in brezbrižno opazoval potujoče čudo. Videl sem dolg, pokrit in zaprt voz, katerega sta vlekla dva konja, ki sta se potila in napenjala pod biči voznikov. Voz je bil temnozeleno pobarvan in sredi voza se je svetil napis. Prebral sem zagonetno besedo: »Pantehnicon«. ,»Pan« je grško in pomeni »vse«', sem si mislil, ,in »tehnicon« žnači umetnost ali izvežbanost. Torej bo to nekak izvleček vseh umetnosti, katerega prevažajo v tem potovalnem vozu obenem z vrtiljakom in kakimi slabimi slikami, ki navdušenemu občudovalcu predstavljajo Napoleonovo pot čez Alpe ali Marija', sedečega na razvalinah Kartagine'. Spustil sem zopet zaveso in se vrnil h knjigam. Toda komaj sem se odmaknil od okna, že sem slišal, da se je karavana ustavila pri eni izmed bližnjih hiš, kar seveda ni šlo brez glasnega vpitja. Slišal sem, da je zašklepetalo okno v moji spalnici in sem takoj vedel, da visi moja gospodinja Hana med nebom in zemljo. Po svoji naravi sicer nisem radoveden, vendar sem zopet dvignil zaveso in pogledal na cesto. Voz je obstal pred novim bivališčem očeta Lethebyja in velika množica ljudi ga je obkrožila od vseh strani. Dokler so možje izpregali konje, so dekleta stala v primerni razdalji, otroci pa so silili bliže in bili kot 1 Rimski vojskovodja. Zatorej kličem äe enkrat: povsod »Domoljuba*-, za dom in tujino! Vsem čitateljem »Domoljuba« iskrene pozdrave, posebno faranom šmihelslie župnije pri Novem mestu. Ana H rov al. Pozdrav iz Brazilije (S. Paolo.) Pošiljam zopet naročnino za »Domoljuba«. Tudi v Braziliji je huda kriza. Polno ljudi je brez dela, pa nam povsod še slabše čase obetajo. Ljudje ne pomnijo tako hudih časov, kot so sedaj. Srečno novo leto voščim vsem čitateljem »Domoljuba« in želim, da bi vsi imeli s čitanjem tega lista toliko veselja, kot ga imam jaz, kajti »Domoljub« je edini, ki me vedno spominja na domovino in mi od tam prinaša vse polno novic. (Op. ur.: Denar gino v redn prejeli!) Naznanila n Pevovodje ii kamniškega okrni« vabim k sestanku, ki bo v torek 26. januarja ob četrt na deset dopoldne (po prihodu vlaka) v Kamniku pri »Kendi':. Pogovorili s ebomo o okrožni prireditvi in cerkvenem koncertu. — f. P. n »Karitasc. Onim, ki bi z zavarovanjem preko :80 lat starih in bolnih oseb radi prišli do lepega premožeja, žal ne moremo posticci. Sprejemamo ie zdrave do 80 let stare osebe. Karitas- posinrt-ninsko zavarovanje, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. n Zadruga krojačev in krojačic, za sodna okraja Ribnica in Vel. Lašče naznanja, da se yräe uajpniške in pomagalsko preizkušnje za krojaško in šiviljsko stroko 7. februarja. Kje se bodo preizkušnje vršile se bo udeležencem pravočasno naznanilo. Prošnje, ki so koleka proste, je vlagati najkasneje do nedelje, dne 31. januarja 1-P32. pri zadružnem načelniku v Ponikvah, ali pa pri zadružnem podnaČelniku v Gorenji vasi pri Ribnici. ! Raffio Program Radio Ljubljane od 21. do 28. januarja. V«ak delavnik: 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13.00: Čas, plošče, borza. 17.30: Salonski kvintet. 22.00: Čas in poročilu. Četrtek, 21. jan. 17.30: Plošče. 18: Perubit-narstvo. 18,30: Prenos opere »Wal k ira z Dunaja. — Petek, 22. jan. 11.30: šolska ura: Nasprotnik. 18.30: Gospodinjska ura. 19: Francoščina. 19.80: Narodi zemlje. 20: Sokolsko predavanje. " 20.80: Prenos iz Belgrada. — Sobota, iS. jan. 17: Salonski kvintet. 18: Žmnberaški uskoki. 18.30: Pedagoška ura. 19: Angleščina. 19.30: Domača obrt. 20: Ob Matej Hubadovi 40letnici: 1. Uvodna beseda, II. Del zbora Glasbene Matice. 20.45: Vijo-linski solo-koucert g. Honerleina. 22.18: Salonski kvintet. — Nedelj». 24. jan. 8: Sadjarstvo. 9: Espe-rantsko predavanje. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. tO: Versko predavanje, 10.30: Marburg an der Lahn. It: Salonski kvintet. 12: čas. poročila, plošče. 15.15: Dekliška ura. 15.45: Taniburaški zbor , iz Šiške. 16.80: Gogolj; Ženitev (veseloigra) 20: Večer skladatelja Vasilija Mirka: 1. Uvodna beseda. 11. Samospevi g. Živka in ge. Skvarce. III. Kvartet Glasbene Malice. IV. .Klavir-solo g. Marjan Lipovšek. 21,30: Salonski kvintet. 22: .Čas iu poročila. Poiiedeljek, 25. jan. 18.30: Iz anatomije človeškega telesa. 19: (eščina. 19.30: Zdravstvena ura. 20: R-idio. kvartet. 21.15: Salonski kvintet. — Torek. 26. jan. 11.80,: Šot Ita ura: Doline gradov. 17.30: Otroški kotiček. 18: Salonski kvintet. 19: Nemščina. 19.80: Exporiuientalno fonetični študij. 20: Prenos iz Zagreba« Sinfonični koncert. — j Sreda, 27. jan. Opoldanski program odpade, 18.30: j Morje. 19: Ruščina. 19.30: Literarna ura. 20: Ileo- j thovMov večer, izvaja salonski kvintet. Franjo Neubauer: Samec (sanjaje): O,; večkrat si zaželim j „ . . , ,. . . -, , . .. miru in zadovoljstva zakonskega stanu,« Vajenci in vajen ke, ki so zaposleni pri zadružnih i .. , ,. 7 ... Slanih In članicah ;n so prosti pred 30. jt.nijoni j Oženjen prijatelj: Jaz lud..c Oče: Čemu pa jočtsS, Francka. Mar nisi srečna?« Nevesta: »Ah, oče, hudo mi je, ker bom morala mator zapustiti.« Oče: „No, to pa lahko kar s seboj vzameš.t K")2 se teil preizkušenj lahko udeleže. Prof-nje aio rajo biti lastnoročno spisane. V vsako hišo Domoì)uba! Konjska kuptifa Pred krčmo stojé in kričijo, za konja pogajajo se. Hrez vina sevé ni kupčije, s pijačo napajajo se. Le dobro poglej si konjiča! Konj tebe pogledal ne bo!-' Mešetar vpije na kupca iti sili in tolče v rokd. Saj vidim, žival je res lepa: Odnehaj samo še stotakk« In liter zalije kupčijo, udarec jo «klene krepak. A drugi dan žena vpije: lij, ti pa res kupec si k p! Kaj včeraj prignal si, nesreča'?! Mar'sani kakor konj-si bil slep?« Neveren posluša jo kmetič, in s trudnimi gleda očmi. Da bridko bi videl resnico, poskoči in v hlev pohiti. Zato mi je fekol, nesnaga, da konj nie pogledal ne bp! Le čakij, prijatelj, Se drago poplačaš zvijačo mi to!« •Sodnik in odvetnik je moral miriti nesrečni prepir, iu pravda požrla je dragu, kar v žepu je pustil ostir. Pošljite naročnino! tekmovalci pred tekmo vsak hip pripravljeni spust/ti se v beg, če bi zaslišali kako renčanje. Pri odraslih je radovednost vedno bolj naraščala in kw so vsi ljudje radi nestrpnega pričakovanja mohlaB, sem razumel vprašanje: Ježeš, kaj bo šc iz tega? >Kdo ve?... V takih vozovih žive navadno komedijanti.«/ »Beži, beži, kdo bo živel v toh vozovih! Kj<- bo pa spal?« »V vozu, ali ne?s V temle?« Seveda, v temi«' No, potem pa že niso kristjani! Medtem je možak počasi odprl vrata pri vozu in potegnil ven lep, s svilo prevlečen naslanjač, ki je bil radi varnosti zavit v seno in platno. Iz novega bivališča očeta Lethebyja je prišla lepo in snažno napravljena služkinja z visoko belo kapo na glavi, na katero so bili pritrjeni dolgi trakovi in pomagala spravljati pohištvo v sobe. Kadar se je prikazal iz voza kak lep pfedmet, so se otroci oglasili z navdušenim občudovalnim ah-oh-ah, ki je dosegel svoj višek, ko so zagledali kak poseben, njim doslej še neznan predmet. Večina otrok je sedaj šele prvič videla m čutila, da so umazani po obrazu, vendar to ni motilo njihovega veselja. Splošna radovednost je dosegla višek, ko so možje počasi in previdno vlekli tz voza posebno težak predmet. Vse je mučila radovednost. >Kaj je tisto?« »Kaj je tisto?« »Postelja?.* Ne« »Omara?« »Ne.< »Stojalo za knjige?« »Ne.c - Neka učena oseba, ki je na pomlad zgoraj v gradu služila kot sobarica, je s svojim pojasnilom, da je to piano, spravila vse domačine v precejšnjo zadrego »Piano? Zakaj mu neki bo? Kaj ho p« počenjat duhovnik j« pianom? Ježeš, njegova nečakinja je prišla z njim. No, pa ta si bo že sam igral. Zadnja opomba je bila sprejeta z glasnim smelami, katerega bj človek ob tej priliki niti najmanj ne pričakoval, Kako spremenljivi ljudje smo Irci. Kako hitro se posebno ob nekaterih prilikah naše spoštovanje sprerže v zasmeh in občudovanje v najlrpkejši sarkazem. Morda pride čas, ko bosta vesolj smeh in duhovitost, prestopila. svoje.' moje, poga-zihi vse znake spoštovanja v naši naravi in se povzpela na tislo strašno višino, na katero so se po satanovem vzgledu povzpeli drugi narodi in bili od tam. pahnjeni-v prepad? Mučila ine je radovednost, kaj bo rekla liana, ki je bila zelo spremenljiva in ji nagli preilod od molitve k zavisti in obrekovanju ni povzročil ni-kakih težav. >No, kako vam je kaj všeč oprava očeta Lethebyja?- sem jo vprašal, ko mi je prinesla večerjo. Ah, mi je odgovorila s strahovitim zaničevanjem, kup igrač in stare ropotije. Gledal sem z okna, a se mi ie zdela lepša sem pripomnil. ^Svetujem vani, da ne sedete na njegov naslanjač, preden niste podpisali svoje oporoke/ ie oporekala. •Ali nima tudi ogledala? sem vprašal. >Seveda najbrže ga ima. Da bo stal pred njim in si kodra! lase! In piano, da si bo igral polke!' v - Njegovo pohištvo najbrže ni tako trdno kot je nase, Hana,« sem ji pritrjeval. Tedaj so od jen iale zatvornice, ki so preje komaj zadrževale njeno jezo »Ni,« je dejala s poudarjeno ogorčenostjo, v kateri irski kmet ne dosega svojih učiteljev, »tudi je nase veliko bolj udobno. Le poglejte la divani Ali bi morda za kako milostljivo gospo bil primeren? In oni stol,? Oe bi ,.h kovač ne bil okova!, bi že zdavnaj čali davek od zvoniki» L. 1582 so iznašli dava na rjuhe, leta 1052 da» na vezna vrata, skozi ii ter« se je lahko pel? voz, leta 1680 na |»j< 1. 1772 pa tudi na knji? Pridiga, ki je l»j» več ko 12 ur. Pastori» ptistovske cerkve v ti shingtonu v Zedbijf» državah G. Brown, jo t i segel svetovni rekord najdaljši pridigi. 12 1 in 10 minut je gov« neprestano, Med govor« je imel dva obeda ini spil kozarec mleka, ft čel je pridigati opoldt iu je končal malo po d9 najsti uri ponori. Po k« čani pridigi je bil n* llko hripav, pohvalno t se je izrazil, da je i* dokaj veliko število slušalcev. Usmrtitev, ki traja »* ur. Nekatere države An» rike so vpeljale za usi* titeV zločincev posek® celice, v katere spi» dušljivo pline, ki usnirt . jo na smrt obsojene? Da ni ta način usmrW ; nja nič lužji nego m» h trifni stol, je razvidno».« poročila o četrti izvrsf 1 pomofl ..... v M son 'City"v N'evadi- M«?j smrtne kazni - . . strupeiiegn plina v Ufl kanec Lojz Ceja, ki ubil ter izropal kitaj«! ga trgovca, je bil obsojaj da se ga zastrupi s pm »m. Prostor, v ka « 1 so izvršili smrtno kaze»! ie bit neprodirno za|»| Črne bukve kmečkega stanu (Nadaljevanje.) Pdkrito priznam, da se mi ni samo malo tao videlo, ko sem odprl Krekove »Črne Ve« in pregledaval »kazalo«, pa nikjer našel, da bi kaj govoril o Rusiji, Ru-je vendar največja slovanska država, pa od nekdaj med prve velesile sveta in Itje so v veliki večini. Pa še to je znano, Ije bil Jan. Krek navdušen Slovan in bi potemtakem zares čudno, da bi pozabil Rusijo. Ko pa sem knjigo natančneje bral, 1 prišel do prej omenjene razprave »Slo-ka organizacija«, kjer v poglavju »Ruski dosti govori o Rusiji in o ruskem kmetu, i je bilo zadoščeno mojemu pričakovanju, videl sem, da Krek dobro pozna Ru-: se zanjo zanima in s posebno ljubeznijo i o njej. Krekovem času so imeli ruski kmetje zemlje v zasebni lasti; večinoma je bila Jno zelo protivil njenim lepotnim čutom, je bil res precej polomljen. Ker je imel samo tri noge, je stal ob zidu in se opiral nanj. Pokrivalo iz konjske žime, skozi katero je silila zgodnja pomlad, je bilo krivo, da se je pritoževala nad to polomijo in zanikrnostjo. Stoli so bili še dobri, ker jih je kovač okoval z železjem. In preproga? No, meni se je smilila. Bila je že prozorna, tako da sem brez vsakih težav razločeval posamezne nitke. Ko pa sem se še enkrat ozrl po sobi, se mi je vsa Hanina jeza zdela neumestna. Vse mi je klicalo in govorilo: »Štirideset let smo ti služili, doživeli vesele in žalostne dni. Privadil si se na nas in spoprijaznil z nami, a mi smo se popolnoma predali tvoji uporabi.« Pohvalil sem ta glas predvsem radi novih okol-nosti, ko sem moral nastopiti prijazno in samozavestno, okolnosti, o katerih sem že zdavnaj mislil, če bi dobil novega kaplana. Vendar sem se odločil, da ne zavržem svoje oprave, tudi če se pojavijo kaki gosposki nasprotniki. In knjige so me gledale iz omare kot bi mi hotele reči: »Ali se nas ne sramuješ?« Ne, drage tihe prijateljice, najpodlejši in najbolj nehvaležen človek bi moral biti, če bi se vas sramoval. Štirideset let ste mi bile prijateljice. Premnogo misel, katero sem zajel v vas, sem vam dolžan. V vas sem iskal številnih misli, katere so me trgale iz toka vsakdanjosti, in čuvstva, ki so poživila vsako dobro stvar, in sveti, namen, katerega sem hotel doseči. Prijateljice, ki niste nikdar motile moje samote z nepotrebnim govoričenjem in klepetanjem, ampak ste vedno govorile modro in me, kadar je bilo potrebno, navdušile za rešitev raznih nujnih zadev; vaš odgovor na moje razburjene misli ni bil jezen, ampak sto mi vedno kazale in odpirale svojo tiho modrost kakor glasovi iz večnosti, da bi me mirile, nadzorovale in povzdigovale. Ve neutrudljive prijateljice, ki se niste nikdar pritoževale in se mirno, brez vsakega ugovarjanja umaknile v svoj kot, kadar sem vam dovolil počitek; nikdar mi niste s trdovratnim molkom očitale lenobe — zakladi misli in viri novih spoznav, ve ste zadnji predmet, na katerem bodo z veseljem obstale moje oči in kakor za sirote bom poskrbel tudi za vašo bodočnost. Res ste na nekaterih mestih že nekoliko oguljene, platnice so vam, bolj meni kot vam v sramoto, odtrgane in zamazane, listi politi 8 črnilom ali raztrgani vsled dolgoletne uporabe in moje nepazljivosti. Z velikim veseljem bi vas vezal v usnje ali lepo platno, toda ne zmorem; upam, da mi boste to že oprostile in tudi sam sem se že privadil vaši slabi zunanjosti. Kakor uboga mlada beračica boste prosile dovoljenja, da zapustite svoj kraljevski prestol in sijaj, ki vas obdaja ter se pridružile padli obleki, ponosne na mnoga leta, ki ste jih prebile v mnu r*T„£U: fl'., 1. ---It--X.. -----.1___t_ - -___t moji službi. Tako bo najbrže, a ne poslovim se prej od vas, dokler me ne prisili smrt. Drugi prijatelji bodo prihajali in odhajali, toda nihče ne bo uničil na- šega prijateljstva, ki temelji na hvaležnosti in toliki ljubezni, kolikor je pad more imeti človeško srce do nadčutnih vzorov. (str. 236.) Saj vemo, da Je za dostojno življenje potrebna neka gospodarska trdnost in gmotna neodvisnost, kar lepo pojasnjuje slovenski pregovor, ki pravi: »Uboštvo krši moštvo!« »Ta resnica je zapeljala tako zvane materijalistične narodnogospodarske učenjake, da so kar naravnost trdili, da je vse človekovo duševno življenje nujen učinek gospodarskih razmer tiste dobe, v kateri živi.« To je pa zopet napačno, ker gredo predaleč v svoji enostranosti. Naša dolžnost je, da se bojujemo proti nravnim ranam svojega ljudstva; zlasti duhovniki imajo dolžnost pri izročenih jim ljudeh, da s poukom in z nadnaravnimi pripomočki, s katerimi se deli, krepi ali prosi božja milost, ozdravljajo te rane.« (str. 239.) Liberalizem je na eni strani rešil kmeta izpod graščakove oblasti, na drugi strani pa ga je pahnil v še mnogo večjo odvisnost od kapitalizma, ki je v Krekovi dobi zasužnjil že vse srednje stanove, posebno pa kmeta. Kmet ni imel nikjer opore, razni špekulanti in oderuhi pa so kakor pijavke pili kri slovenskemu ljudstvu, ki se js pogrezalo v dolgove in iskalo pomoči v ameriških in vest-falskih rudnikih ... Tedaj je naš nepozabni dr. J. Krek ■ dodal svojim črnim bukvam še »Socialni načrt slovenskih delavskih stanov«, ki naj bi bil nekak »gospodarski načrt bojevnikov proti kapitalizmu.« V tem »Socialnem načrtu« govori dr. Krek najprej o veri in cerkvi ter o domovini in narodnosti, nato o kapitalizmu, končno pa o kmečkem, obrtnem m delavskem stanu. In ker s kmečkim stanom trpi tudi obrtni in delavski, zato podaja glavne točke, po katerih naj se izvrši organizacija imenovanih treh stanov in njih skupno delovanje proti svojemu najhujšemu sovražniku — kapitalizmu... In potem se je začelo živahno vrvenje in delovanje, vsi so se vrgli na to, da uresničijo načela in zahteve, ki jih je postavil dr. Krek v svojem »Socijalnem načrtu«. Povsod po deželi so ustanavljali hranilnice in posojilnice, kjer je dobil kmet denar za malenkostne obresti in se na ta način izvil iz krempljev neusmiljenih oderuhov. Snovali so konzumna društva, kmetijske zadruge in si tako ustvarili sijajno zadružno organizacijo, ki je rešila naše kmetijstvo in katere sadove — kljub neprijaznim vetrovom v zadnjem času — še mi uživamo, četudi jih ne znamo vselej zadosti ceniti. S tem smo, kolikor so nam razmere dopuščale, po vrhu preleteli prebogato in silno tehtno vsebino Krekovih »Črnih bukev«; če bi jo hoteli do dna izčrpati, bi morali imeti več časa in prostora. Vendar upam, da tudi ta površen pregled ne bo brez haska. Najbolje pa bi bilo, ko bi nam kdo napisal nove »Črne bukve«, ki bi imele za naš čas toliko pomena in koristi, kakor so ga imele Krekove za svojo dobo. — Prihodnjič, za konec, pa bomo skušali podati še nekaj misli, ki naj bi vodile iz današnje strašne duhovne in gmotne stiske. (Konec, prih.) Novi lovski zakon (Nadaljevanje.) Lovopust. — Izjeme. S i". Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, ilain-jiiki in košute, divji kozli in divje koze sc smejo streljati v označenem času vobče. n srnjaki in srne do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati v njihovem prvem letu. Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito ptic se s tem zakonom celo leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči. § 20. Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo poljedelstva in gozdarstva. Kjer bi se ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža. Če lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršil odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve stopnje odstrel s pomočjo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskili upravičencev. Nedovoljen način lova. § 21. Zaščitena divjačina (S 2., «dd. I.) se sme loviti samo s puško, na konju ali s sokolom, s psom ali brez njega. Lov s hrti je prepovedan. L braki loviti je prepovedano ml [H. januarja do 30. septembra. Prepovedano je: \ lo,v|j.e"j.1' zaščitenih ptic in zaščitene dlakaste divjačine z zanjkami, pastmi, skopci Hrano, ki so ji pridejana oinotna sredstva ličnicami mrežami in vsemi ostalimi sličnimi I rnv tak« je prepovedano vsakem,, zasebniku, razen registrovanemu trgomi, lov-sKcmu upravičencu in njegovemu osebi,, «-In samo hranjenje talil, n.inrnv /a lovljeiiio divjačine 'r 2. lovljenje i„ preganjanje divjačine in ptic ob času velikih žametov, snegov in poplav in lovljenje jerebic, zajcev in fazanov na vozovih, avtomobilih, sankali ali z »porabo reflektorjev: 3. poškodovanje in uničevanje legel in gnezd ter pobiranje in uničevanje jajec (in*) mladih ptic. Jajca smejo pobirati samo lovski upravičenci in še ti samo za gojitev divjačine. Lovljenje divjačine je lovskemu upravičencu dovoljeno tudi z mrežami ali drugimi pripravami, toda samo /a gojitvene ali na,irne namene (S 19. i namene (S 10.) *V izvirniku brez in«. 5 22. Zastrupljanje nezaščitene divjačine in zverjadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem proti izrečni dovolitvi obče upravnega oblastva prve stopnje, in sicer sam« na krajih. ki so izrecno nazuačeni v dovolilo. § 23. Loviti divjačino je prepovedano: 1. po o ranicah izvzeinši okopavine: od I. februarja pa dokler se nc pobero pridelki; 2. po travnikih: od I. aprila pa dokler sine splavi seno in otava: • 3. po vinogradih: od I. februarja |m dokler se ne obero; t. po tobačnih nasadili, vrtovih in zele-njudnikih: dokler se ne pobero pridelki. S 26 Osebe, ki nudijo naprodaj divjačino ali njene dele. morajo vsakokrat dokazati s potrdil,,,,, izvor divjačine. Kupci sinejo divjačino kupovati sam,, oll prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom. l.ovska karta. s 2r. M'«- ne ime vzeti lovišča v zakup, uiti , Ica, te, ' ,lrc(,l>is<"»' lovske j Hoja s puško po tujih loviščih. i Prepovedano jo hoditi s puško po tujem lovišču razen po javnih potih. Posebno je prepovedano vsakomur, ii, |U(|, poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovoljenja lovskega upravičenca nositi v lovišču puSkt malega kalibra s slabim pokom. S 34. Nihče nc sme zasledovati divjačine, ki je bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži * tuje lovišče. S 35. Na dvoriščih, v vrtovih iu na zemljišči!, ki so trajno tako ograjena, da so pristopna dlakasti divjačini samo skozi vratu — razen zverinjakov (S 4.) — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zemljiški posestnik, razen d> sta se oba dogovorila. Za škodo, ki jo divja, čina napravi na tako ograjenih zemljiščih, lov. ski upravičenec nc odgovarja. Preveliko število škodljive divjačine. G (in je | (hajke). 8 36. Ako se divje svinje, lisice, jazbeci, diije mačke, dehorji in hrčki ali zverjad v kalerem lovišču prekomerno razmnoži, pozove obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev lastniki ali zakupnika dotičnega lovišča, naj zniža šle-» ilo te divjačine v določenem roku. Ako tu rok poteče brez uspeha, odredi obi» upravno oblastvo prve stopnje gonje na diije svinje iu zver jad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbeeev. divjik mačk, dekorjev in hrčkov. S 37. Občina določi na zahtevo obče upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno števili lovcev in goujačev, ki ne smejo biti nilajä pod 18 leti. Gonjo vodi oseba, ki jo postali oblastvo. Lovci in gonjači so dolžni odzvati se pozivu kakor tildi pokoriti se odredbam v od je gonje. Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje in zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije. Lovcu, ki izven gonje ubije listi ali volka, se da nagrada. Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o viišni nagrade za ubito škodljivo divjačino i» zverjad se izdajo z banovinsko odredbo v zini-sili čl. 00. ustave. ä 38. Lovski lastniki in zakupniki in lovsko osebje imajo pravico v svojem lovišču ubijali pse. ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več kot dvesto metrov od najbližje hiše. S 39. Prepovedano je po tujem lovišču voditi pse, razen po javnih potih; izjemoma jc dovoljeno pastirjem večjih čred voditi pastirske pse. Javno nadzorstvo nad lovom. Lovski čuvaji. § 41. « Lastniki in zakupniki lovišč so dolžni na svoje stroške in na svojo odgovornost nastavili m obče upravnemu oblastvu prve stopnje pri; javiti kot lovske čuvaje izučene lovce ali vsaj takšne osebe, ki poznajo potrebirf predpise i» l-i jim oblastvo priznava sposobnost za I» poklie. (Dalje.) > Gospa, ali naj Ščuko kar tukaj prerežem?« Mlada žena; »Prosim, da, kajti, ako bi J» | mož dorila slišal cviliii, bi je ne maral jesti kol « oni dau ni nitral za kokoš, ki smo jo dom» J zaklali.« Kmet Ferjan Kmet Ferjan iie more pozabiti svoje jnke žene. Ko sedi v nedeljo v cerkveni opi in pobožno moH, ali posluša pridigo, se poma spomni na svojo ženico. Ozre se k ranskemu oltarju, kjer stoji kip svete Ane. jdno se mu dozdeva, da je svetnica podobna egovi rajnki Marjeti. Prav tako se je tudi ia ogrinjala v sivo ruto. Takrat je že bolela. Zvesto mu je služila in stregla do kon-. Kar bolna ni marala biti. Naposled je sam Dznal, da mora biti zelo slaba, saj se je kar letavala. Prav po domače je zarentačil in jo podil v posteljo. Hlapca je poslal v mesto zdravnika, ki je pa prišel prepozno. Smrt bila urnejša. Kar nenadoma so je sklonila ijegovi dobri ženi in že je ni bilo med imi. Ferjan tega ne more pozabiti. Ves teden se muči na polju. Dela in gara. ganja se kakor živinče. Res ljubi svojo nljo. Toda tako bi se mu ne bilo treba mu-in siliti na nezadolženem posestvu. On pa če svoje breme in se poti od zore do mra-Bremena ne vidi in ne čuti. Povsod pa ti vrzel, ki jo je napravila ženina smrt. Kako lepo je bila, ko je še ona živela! jpaj sla prenašala skrbi in težave. Tola-i sta se in trpela. Kakor dva silna hrasta bila. Imela sta deco. Pomrla jima je. Ona i sta ostala. Vedno sla kljubovala usodi s o močno voljo in si ostala zvesta do smrti. Ženine smrti Ferjan'ni mogel razumeti. Prišli so k njemu sosedje. Opazili so nje-o bolečino. Šestdesetletnik je bil preje pak iu silen. Zakrival je deset let. Zdaj bi vsak še en križ pripisal, tako je oslabel. 'Sosedje so ga spoštovali in ljubili. Vsa-ui je bil dober. Bil je previden mož in levna dobra duša. Kako naj ga zdaj puste, jim shira, kakor rastlina, v katero se za-e črv. s I Ferjan! Kaj boš žaloval. Bog jo je ! Naj v miru počiva! Dobra je bila, po-a in zvesta! Svojo pot je dokončala. Moje stopiti na drugo! Vsi enkrat prestopi-na postaji smrti! Ti. pa še živiš. Posestvo je nezadolženo. ar imaš. Šest križev za takega irioza ni ;o! Izberi si kako kmetico srednjih let! lej! Vdova Petranka bi se te ne branila, podinjp dobiš.. Ne boš tako sam. Lažje ti ; so mu svetovali sosedje. Ferjan se zasmeje: .-.Dobro mi želite, j! Vdova Petranka je pametna ženska, ni-r ji ne morem očitati! Zame pa ona ni! ena je bila moja žena in nobena druga ne Pač tista s koso! Tisti se ne bom upiral, vem, da me povede k moji Marjeti!« (Ferjan povabi sosede, da se vsedejo in postreže z ajdovcem in tepkovcem. Sosedje modrujejo. Porazgovore se o le-Gospodar jih samo prijazno gleda in nič fovori. Zunaj je večer. Luna je posrebrila polje. r,de e smehljajo z božje višave. .Ferjan pozablja, da sede pri njem so-e. Skozi odprto okno se zagleda. V sre-mesečini se mu zazdi nebo tako blizu in lebi tako daleč od svojih sosedov. Vsak r misli na svojo Marjeto in vsak večer se iazdi, da je njegova pot krajša, da se je spet za korak približal. Ko sosedje odidejo, obsedi še nekaj časa >knu. Njegova misel je samo pri ženi, ki k« ljubi že po smrti. Z bolnim občutkom osauelosti se vleže počivat. Ferjan ne shira. Njegova duša želi smrtnega pokoja, želi, da bi se že združila z dušo njegove žene v večnosti. Toda zemlja je tukaj! Tudi ona se bori za Ferjana, za kmeta, ki jo obdeluje in ljubi, ki je skrbel zanjo vse svoje življenje in trpel zavoljo nje! Iii zato čuti Ferjan v sebi borbo, čuti, da se bori duša, da hoče v večnost. Čuti pa tudi, da ga zadržuje zemlja, ki zahteva, da še živi iu si služi v potu svojega obraza kosec kruha kakor je določil sam Bog. Starec je zbegan in truden. Polagoma se umiri. Gospodinje mu manjka. Pošlje po nečakinjo svoje žene, po prijazno kmečko lepotico Manico. E! Kako mn zna Maniea slreöi! Kar zadovoljen je. Pa kako prijazno ga pogleduje, da ga prične ta pogled kar begati in ga bega vedno bolj! Ferjan se mora boriti v duši, da si obdrži v spominu svojo drago Tajnko ženo. Vendar vedno bolj spoznava, da bledi njena podoba v njegovem srcu. Mlada Manica je vedno bolj všeč njegovim očem. Na starost pozabi, saj je poleg njega cveteča mladost. Kmalu si opomore. Spet je zdrav in trden ko drenovina. Ne boji se truda, ne dela. Le srce ga včasih zaboli, ko se spomni, kako malo misli na svojo dobro rajnko. Kar grešna se mu zdi misel, da bi jo pozabil. Kakor izdajalec se dozdeva samemu sebi. Pri tem pa čuti vedno bolj, da mu leze v misel podoba Manice. Zaman si starec dopoveduje, da je že siv in betežen. :Eh! Gospodinjo potrebujem! Tako zna post reči h se zagovarja pred svojo vestjo. Manica pač spoštuje strica. Da bi mislila nanj? Kaj še? Na njegovega nečaka misli, na prijaznega in živahnega hlapca Antona, ki služi pri Ferjanovih. Tudi Anton misli nanjo in želi, da bi postala njegova žena. Ljudje so opravljivi. Stari gospod župnik je nekaj zvedel in poklical Ferjana: »Vem, da si poštenjak in dober človek! Pazi pa, da se ne vseli skušnjava v tvojo hiio! Hudič je zvit, zato ga slikajo z zakrivljenim repom. Cul sem, da sg tvoj nečak in Manica rada gledata. Naj se vzameta! Pomagaj jima!« Ferjan je v zadregi. Kar debelo požira sline. Tako mu je, ko da bi bil nekdo zadrgnil nepričakovano vrv okoli njegovega vratu. — Najraje bi kar zbežal. Ko odhaja, sani iie ve, kaj bi gospodu odgovoril. Naposled nekaj zamrmra in odhitL Ko pride domov, se nasloni na mizo in se zamisli. (Dalje.) Nove knjige in skladbe Srce in denar, spevoigra v enem dejanju, zložil V. Vodopivec, založila in izdala pa Pevska zveza v Ljubljani, pri kateri Be tudi naroča. Igra je zelo lahka za vprizoritev, ima pet solističnih vlog (sopran, alt, tenor in dva basfl) ter mešani zbor. Melodije so sila lahke in lepe, kakor so vse Vodo-pivčeve vobče. Takih iger s petjem nam zelo manjka. Za vpr iztiritev je treba kupiti pet iztisov. Stane pa posamezen iztis za nevčlanjene zbore 80, za včlanjene 25 Din, skupna naročila po pet ali več (g libretom vred) po 20 Din za včlanjene zbore. Dejstvo, da jili je Slo med zbore v prvem tednu skoro četrlina, dokazuje, da je Zveza pravo zadela. Priporočamo! »Pevec«, glasbeni Ust, izdaja Pevska /.veza v Ljubljani in stane letno samo 30 Din. Obsega pa v 8 številkah 48 strani poučne pevske tvarine in zanimivih poročil ter 48 strani pesmi za mešani, moški in ženski spol. Ali ste ie naročnik? Zgodba o opicah V »Slov. gospodarju«! titanio sledeči članek: V meiiežarijah ste ga že videli, namreč šimpanza, če ne živega v menežarijah, pa vsaj naslikanega v knjigi. Opica je, ki živi v tro-pičnih gozdovih zahodne Atrike. Kako da ga spravljamo v zvezo z »Jutrom«? Ne delam« mi tega, marveč »Jutro« se samo spravlja » zvezo z njim, trdeč v svoji številki z dn# 13. decembra, da je »šitnpanz najbližji človekov sorodnik.« Tako je z mastnimi pismen« kami zapisano v naslovu posebnega članka v oddelku: »Iz življenja in sveta.« Ne zavidamo »Jutru« takih sorodnikov. Če si jih želi, naj jih ima. Nagib, zakaj posvečamo »Jutru«, odnosno šimpauzu te vrstice» je človeško - plemenit, da namreč postavim« med človekom in šimpanzom tisto ograjo, ki' jo je postavila narava in njen stvarnik, t« je, Bog. Preko te ograje ne more nobena opita, torej tudi ne šimpanz, naj se tudi nekateri tako trudijo, da bi ga potegnili čez. »Jutro« pritrdilno poudarja Dàrvinov in Heklov »pravilni sklep, da človek ne izvira od današnijlt opic, temveč da se je z njim vred razvil iz neke skupne, davno izumrle praopičje živali.« Človek torej izhaja iz praopice, ne pa iz rok Boga — Stvarnika! In vendar poroča sv. Pismo, da je Bog ustvaril človeka »po svoji podobi in sličnosti,« ne pa po podobi kakšne praopice, iz katere bi naj bili tudi izšli opičji predstavniki: gibon, orangutan, gorila in šimpanz, »zadnji naš sorodnik,« kakor ga imenuje »Jutro«. Vsa čast »temu najbližjemu in zadnjemu našemu sorodniku!« Želimo mu, uaj zadovoljno živi v svojih afriških pragozdih, mirno spi v svojem "stanovanju« v gnezdu na drevesu ter da ne pride v dotiko z Evropejci, tudi s takšnimi ne, ki ga smatrajo za svojega najbližjega sorodnika. Dovolili bi si pa pripomniti ne na naslov .šimpanza, marveč na naslov tistih, ki smatrajo domnevo o njegovem najbližjem so« rodništvu s človekom kot »pravilen sklep«, da je ta sklep popolnoma nepravilen. »Ju« trov« »znanstvenik ne navaja za svoje domnevanje nobenih znanstvenih dokazov, ker jih ne pozna. Naj zadostuje, da proti takšnemu »znanstveniku« navedemo besede resničnega znanstvenika Virhova, ki je bil po veri protestant In poleg tega velik protivnik katoliške Cerkve. Ta sloviti, učenjak je v svoji knjigi Die Freiheit der Wissenschaft (Svoboda znanosti) zapisal tele besede: »Ne morem učiti ter na smemo proglašati kot pridobitev in nauk ziiauosii, da izhaja človek iz opice ali katerekoli druge živali.« Tako govori resnična znanost. »Jutro« pa naj pomisli, kaj more pri či-tateljih roditi takšna »opična teorija« (nauk). Dandanašnji je toliko surovosti med ljudmi, osobito med mladino, in tudi »Jutro« poje žalostinke taki podivjanosti. Ali misli »Jutro«, da z naukom o postanku človeka iz opice ali katerekoli živali širi med ljudstvom, zlasti med mladino pravo srčno kulturo?! Sodnik: »Ko ste videli denarnico ležati bi bili vendar lahko vedeli, da ni bila vaša.« Obtoženec: »To že, ampak denar, ki je bi' notri, se mi je zdel tako nekam znan.« Branjevec Žabkar je na vrata svoje prod» jalnice obesil tablo na kateri je stalo napisano) »Zaprto radi moje poroke, v desetih minutah bom zopet tu. Zabkar, branjevec,« Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Diu 5. Naročniki „Domoljuba plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hrojaihega vajenca poštenih star'sv, sprejme takoj z oskrbo v hiši. Franc Luk man. Trzin 152. Lepo posestvo se proda v vasi Cerovec obč. Trebelno, Dolenjsko. Raznega zemljišča je 45 oralov. - Gospodarska in stanovanjska poslopja so v dobrem stanju. Rodi 8 glav živine. Rüper bi moral prevzeti ludi 2 užit-karja. — Cena je zelo ugodna in se poizve pri Leopoldu Grebencu, trgovcu na Trebeinem. Canta za kmečka dela rann 14 —18 let starega sprejme Ručigaj, Zaloška cesta 72. Ljubljana. Uaitnra za krojaško VajCÜEa obrt Z vso oskrbo v hiši sprejme Edo Zgonc, Ponikve, Videm-Dobrepolje. Mizarskega vajenca kmetssih staršev sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Alojzij Moljk, mizarstvo. Gorenji Logatec. n.-j.m repo za krmo PFflOam živil;, ter do-bro seao pomešasio z lucerno. Remic Franc, Obrije 8, p. Moste pri Ljubljani. Na prodaj ""^ll krompirja po zelo ugodni ceni. Ponudbe je poslati na upravo Domoljuba pod šifro »Krompir št. 518. Gcvl'apsfeiega vajenca sprejmem, tirana in stanovanje v hiii. — Slavko Omejec, št. Vid št. 87 nad Ljubljano. Rovani učenec dobrih krščanskih staršev se sprejme. Nastop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Jernej Pirnat, izdelovetelj vozov, Jarše-Domžale. Krušno moko vseh vrst vedno svežo, ter koruzne izdelke nudi valjčui mlin Ivan Kuralt, Domžale. Zahtevajte cenik in vzorce. Roveifiega vajenca sprejme takoj s hrano in stanovanjem Alojzij' Stirn, vozni in podfcov* ski kovač, Dobrrilče. Bogati postanete če imate veliko znancev! Perssonsf Ljubljana Poštni predal 307. Znamki za odgovor! Hnetki slin ali v polovico zaslužka. Naslov ped štev. 652. Slannmnica malo rabljeno, srednje velikosti in 1.000 kg sena proda Cerne Jože, Vernik-Hotlč. Benarja ni zaslužek majhen. Ako hočete doma na lahek način 100 Din dnevno zaslužiti, pošljite mi svoj natančni naslov in znamko za odgovor. -P. Batič. Ljubljana. Poštni predal 276. Hibi» 23 let stara, s ""'•i posestvom, želi znanja s kmetskim mladeničem od 25—30 let, ki ima 55.000 Din gotovine. Naslov v upravi »Domoljuba;: št. 598. Ženin m nevesta! Gospodar in gospodinla! Vaša korist bo, ako nakupite Vaše potrebščine v znani ljudski trgovini z mešanim blagom IVAN À. «KOŠEK, TREBNJE Izbira velika, lepi in moderni vzorci ~ Cena najnižja ~ Postrežba poštena L. mm ljuMjona, Nesini ira i» Na molo Delnikfi Na veliKo Ustanovljeno 183» Telelon 22»2 Dobre knjige jpeter Lippert: Od duše do duše. — Pisma dobrini ljudem. Prevedla Dora Vodnik — Leposlovna knjižnica Jugoslovanske knjigarne, Ljubljana, 1931. - 230 strani. V polno platno vezana z zlatim natisom 4;> dinarjev, kartonirana Din 40. Ta knjiga, ki je pisana za izobraženejse-ga čitatelja, je ena najpomembnejših knjig o katoliški veri in o sodobnih težavah vernega človeka, kar jih Slovenci imamo. Nepogrešljiva je za vsakega, ki skrbi za svojo dušo in zlasti za našo duhovščino in ostalo inteligenco, ki mora tako ali tako še za druge duše skrbeti. Navesti hočemo le naslove posameznih pisem, ki so kar moči lepo pisana, globoko zajeta in odgovarjajo na najtežja vprašanja: Nikogar nimam Napredek. — Molitev iščočega. — Nepopolno krščanstvo. — Napake drugih. — Duhovnikovo delovanje. — Strah pred grehom. — Spoved iz pobožnosti. — Zgrešeno ž vi jen je? Ljubezen med narodi. Marijo ljubiti. — Duševna razdrobljenost. — Zaupanje vase. — Nepobožna dobrota. — Rodovitno krščanstvo. — Osebna in stvarna religija, — Religiozna enostranost in mnogo-straneh. — Iloja za Jezusom. — Nemožna resnicoljubnost. — Izpoved duše. — Novo občestvo — Ustanovitev občestva. — Dogma-tična pobožnost. — Verski dvomi. — Pobožnost srca Jezusovega. — Notranje vodstvo. — Vzgoja k ljubezni. — Katoliška cerkev. — Ljubezen do bližnjega. — Nevede obdarjen z milostjo. Mislimo, da je ni knjige, ki bi nam liila tako potrebna kakor ta. Množica obravnavanih vprašanj je razvidna iz naslovov, ime P. Lipperta S. J. znano po svetu in prav tako visoko čislano od katolikov kakor od treznih nasprotnikov, jamči, da so ta vprašanja zares temeljito, obenem |>a sodobno in s človeško razumevajoči m in čutečim srcem rešena. Knjigo najtopleje priporočamo. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri Ivrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica št. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe. Amerike. Atrike, Azije in Avstralije. Lastna protokoli rana tovarna ur v Svici. Ure v vseli cenah od Din 44'— naprej. St. 120 Kovinasta anker ura Din 44'—. s sekundnim kazalcem Din 78 -, St. 121. [sta z radijem Din 58"-, s sekundnim kazalcem Din 94'-. št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 -, z radijem Din 76'-, Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 78.000 Din požarnih podpor je izplačala v letu 1931 uprava »Domoljuba« onim svojim naročnikom. ki jim je pogorela stanovanjska hiša m so v januarju plačali naročnino za celo leto. ■ - —— Brinje, fige in slivo za žtfaniekuho prodaja po najoUji ceni tvr| potem rekel? — Potem je zahteval, dai v naprej plačam.:: najceneje p Fige in brinje Sever &. Komp., Lfubi/ani Ooipofvelska ceita (lev. 3 Smola Prepozno prihajate, gospod Keberi moja hči se v treh mesecih že poroči.: Rebernik: »Ah, kakšna škoda. Pa čez tri mesece bi denar zelo nujno rabil. ^ Godovno voitilo Neki župnik je praznoval svoj god. Iiarica in dekla sta razmišljali, kako bi povedali svoja voščila. Kuharica je prii svečo ter se podala v župnikovo sobo •Prinašam vam zemeljsko luč in želim večno luč.« — Za njo je prišla dekla na lopatici žrjavico, da bo zakurila v Dejala je: »Prinašam vam zemeljski ogenj,' vam želim večni ogenj.« Skušnja za veliko mašo na božični dai Kapelnik (godbeniku s pozavuo): >1-« kar tako zaostajati s pozavno, drugače bfj| ljudje mislili, da so ti glasovi še od jutraj maše. s: Nov poklK za dnine in aroapode«'!* L'avo strojneca t>'01' stvn v tliäi-Zajamčen «asliiick " 1500 Din mesefno, ker prevzamemo Ueno blago, plačam» •» smžek za pleten'0 '' dostavimo v ude»' prejo. Piäito So danes V-brezplačne prospekte."; Domača Pletursk» KtrlJ«, it «, JoslP,*?i ■ arlbor, Trubarje"i> Izdajate!!: Dr. Franc Kiilorer "'•ednik : Joie Koširpk Za JiiBwlovansko tiskarno: Karel Cel.