NARODA m T The largest H die United Stotefc List slovenskih delavcev v Ameriki. l and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 85. — STEV. 85. NEW YORK, FRIDAY, AFRIL 12, 1935. — PETEK, 12. APRILA 1935 VOLUME XT.ITT, — LETNIK XTJII. V V TRI VELESILE SO SE ZDRUZILE PROTI NEMČIJI JAPONCI ŽELE TRGOVSKO POGODBO Skuša skleniti trojno pogodbo z Združenimi državami in Južno Ameriko. — Japonska kupi v Ameriki več kot pa proda. Tokio, Japonska, 11. aprila. Dvanajst ameriških vodilnih trgovcev, ki želijo povečati trgovino Združenih držav na Daljnem Iztoku, je slišalo japonske državne uradnike in trgovce, kako so zatrjevali, da je potrebno skleniti trojno tr-pogodbo med Japonsko, Združenimi državami in Južno Ameriko. Japonci so dokazovali, da Japonska proda v Centralni in Južni Ameriki ve«" blaga, kot pa te dve deželi kupita od nje; da te države prodajajo Združenim državam več blaga, kot Sapa kupijo od njih in da Zdr. države plačajo za japonsko blago mnogo manj kot pa dobe od Japoncev za surov bombaž, staro železo in druge izdelke. Vsled tega menijo japonski NEMČIJI JE TREBA DOKAZATI DA BO IMELA OPRAVKA Z VSO EVROPO, ČE BO SKUŠALA KALITI MIR Mala antanta in Turčija podpirata sporazum med Francijo in Rusijo. — Velike tri države so razdeljene. — Italija in Francija zahtevata odločen nastop proti Nemčiji, Anglija jo pa hoče dovesti do spoznanja. — Vzhodna varnostna pogodba. PARIZ, Francija, 1 1. aprila. — Kot zatrjuje neko poročilo, sta Mala antanta in Turčija naznanili, da podpirata novo francosko-rusko zvezo. To zvezo bodo pozneje podpisale Cehslovaška. Jugoslavija, Romunska in Turčija ter bo s tem sklenjena mala liga v Ligi narodov. Ko bo ta mala liga sklenjena, bo objavljeno, da je vstop odprt vsem državam. Francoski zunanji minister Laval je od angleškega poslanika Sir George Clerka dobil zagotovilo, da Anglija tej zvezi ne bo nasprotovala. Francosko časopisje o tem razpravlja le malo, ker podrobnosti ne pridejo izza skrivnostnega za-grinjala. Splošno mnenje pa izraža 'Journal de3 Debates", ki piše: "Ko čakamo na bolj natančna obvestila, moremo reči, da je sporazum zadovoljiv. Za sedaj je nemška nevarnost nujnejša zadeva kot politika sovjetske Rusije, ki je brez dvoma miroljubna in yato ni nikake zapreke za sporazum z Rusijo, ako nam jamči pomoč proti nemški nevarnosti." Ministrski predsednik Pierre-Etienne Flandin in zunanji minister Pierre Laval sta odpotovala v Streso z nekoliko večjim zaupanjem, ker je bil z Rusijo dosežen sporazum. Ako bo konferenca v Stresi uspela v tem, da do- trgovski izvedenci, da je ta seže solidarnost zavezniških držav, bo zveza z Ru- tnrfna trgovska pogodba mo-sijo stopila na drugo mesto. Ako pa konferenca ne bo rodila zaželjenega sadu, tedaj bo sporazum z Rusijo javnosti označen kot velik uspeh za vzdrža-vanje miru v Evropi. Značilno pri tem je, da je bila sestava besedila zveze z Rusijo ogodena do Lavalovega sestanka z Maksimom Litvinovom v Ženevi, pogodba p i bo podpisana, kadar bo Laval obiskal Moskvo. LONDON, Anglija, 1 1. aprila. — Sovjetsika vlada se pogaja z Lit vinsko, Letsko in Estonsko, da bi stopile v pogodbo za skupno pomoč, katera pogodba bi stopila na mesto nameravane vzhodno-evroske varnostne pogodbe, v kateri bi bili vključeni Nemčija in Poljska. ^ Kolikor je do sedaj znano, boste Francija in Rusija vsak spor s kako drugo državo najprej predložile v poravnavo Ligi narodov. Ako Liga spora ne bo mogla poravnati, tedaj bosta Francija in Rusija zadevo vzeli v svoje roke. STRESA, Italija, 1 I. aprila. — Pred desetimi leti so evropske velesile sklenile locarnsko pogodbo, ki naj bi zagotovila stalni mir v Evropi. Danes pa so se tri države napotile na obrežje Lago Mag-giore, da določijo, kako je najboljše postopati s četrto državo, ki po njihovem mnenju kali mir. Toda te države so se sestale v Stresi z nasprotujočimi si nazori, kajti Francija in Italija zahtevate oster nastop proti Nemčiji, medtem ko se hoče An-i lia pogajati z Nemčijo, da jo dovede do spoznanja, da je kršila locarnsko pogodbo. Italija vztraja pri tem, da morajo zavezniške države v skupni fronti nastopiti proti Nemčiji, kateri je treba pokazati, da se mora, ako hoče kaliti mir, boriti proti trem velesilam, ako ne celo proti celi Evropi. Francija stoji sredi med Anglijo in Italijo, ko želi, da zavezniške države ostro posvare Nemčijo zaradi oborožitve in jo pridobe za novo in trdnejšo varnostno pogodbo. Pesek in prah uničujeta pšenico goea. Tokio, Japonska, 11. aprila. Medtem ko pravi zastopnik zunanjega urada Kiji Amau, da se Japonska ne pripravilja, da bi poslala v Združene države trgovsko misijo, priznava, tla jo japonska vlada v velikih skrbeh, ke skušajo Združene države omejiti japonski uvoz v Združene države, Veletrgovci v Osaki pravijo, da so zadnje leto ameriški trgovci kupili na Japonskem samo za 2,700,044 jenov bombažnih izdelkov, medtem ko so v Združenih državah kupili za 400,000,000 jenov surovega bombaža. STAVKA V GUMIJEVI INDUSTRIJI Washington, D. C., 11. apr. Delavska tajnica Miss Frances Perkins je povabila na konferenco zastopnike treli velikih tovarn za gum i j v Akronu, da razpravlja ž njimi, kako bi bilo mogoče preprečiti nameravano stavko gumijskili delavcev. PIKETIV KAPITOLU Lansing, Mich., 11. aprila. — GO bojevitih majnerjev se je postavilo na hodnike kapitola in so zagrozili, da bodo oblegali legislaturo, da jo prisilijo da sprejme postavo, da morajo državne ustanove Michiga- K0LEKTA ZA HAUPTMANNA PREPOVEDANA Newyorski komisar z a javno dobrodelnost n i hotel dati Hauptmanno • vim odvetnikov dovoljenja za pobiranje prispevkov. Kakor znano, je takoj po obsodbi Brusna Richarda Haupt-manna začela njegova žena nabirati prostovoljne prispevket za obrambni sklati. Xa nekem sestanku v New Yorku je nabrala »nad sedem tisoč dolarjev, pozneje je pa policija slič-ne sestanke prepovedala, češ, da Mrs. Hauptmann nima dovoljenja za pobiranje. Zagovorniki njenega moža so prosili Stanleva H. Howe, new-vorškega komisarja za javno dobrodelnost, naj izda tozadevno dovoljenje, toda Howe jim ni ustregel ter je takole utemeljil svojo zavrnitev: — Dosedaj ni bilo v Now Yorku še nobenega slučaja, da bi bila izdana licenca za nabiranje sklada, ki bi služil v obrambo obsojenemu zločincu. Vsled tecra licence ne danit Xiti za družine ognjegascev in policistov, ki so žrtvovali svoje življenje pri izvrševanju svoje službo, ni dovoljeno javno pobirati. — Po mojem mnenju bi no bilo pametno izdati to licenco, ker bi se brez dvoma pojavili tudi zagovorniki drugih zločincev ter začeli nabirati zanje denar. — Sestanki, čijih svrha je bila pravcati Hauptmanno v obrambni sklad, so bili v bistvu neameriški. Ko je pri neki priliki omenil govornik ime slavnega ameriškega letalca in narodnega junaka so začeli poslušalci žvižgali, dočim so navdušeno ploskali, ko je omenil ime obsojenega zločinca. — Iz teh razlogov zavračam prošnjo. BOGAT KUBANEC JE BIL ODVEDEN Najbogatejši Kubanec je plačal $300,000 odkupnine. — Dvajset o-sumljenih oseb je bilo aretiranih. BREZPOSELNOST V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 11. aprfila. Koncem marca je bilo v Nemčiji 2,400,000 brezposelnih, ali 415,000 manj kot prejšnji me-sec. Havana, Kuba, 11. aprila. Šele sedaj se je izvedelo, da je bil odveden Eutinniio Falla Guiterrez, ki velja za najbogatejšega Kubanca in da je plačal $300,000 odkupnine, ko so oblasti naznanile, da je bilo aretiranih 20 oseb. ki so na sumu, da so bile udeležene pri od ved bi. Guiterrezov avtomobil je v sredo ponoči ustavilo več s strojnimi puškami oboroženih mož, ki so se pripeljali v dveh avtomobilih. Odpeljali so ga v neko hišo v Vedado okraju. Pozneje je njegov odvetnik Ricar-do Cervera na banki dvignil $300,000 v bankovcih po $1000, katere številke je banka zapisala. Ko je bil Guitirrez izpuščen, jo s svojo družino odpotoval v Združene države ter je naznanil policiji. Okoli hiš Guitirro-zovih sorodnikov so bile postavljen«* močne straže, ker so dobilo pretilna pisma, ako bi odvedbo naznanile policiji. Več oseb je bilo aretiranih, ko so na bankah skušale naložiti denar, ki je bil del plačano odkupine. Policija jo do sedaj našla $1500 tega denarja. Odkar je bila plačana odkupnina, je bil denar že obsežno razpe-čan. Kubanske oblasti so mnenja, da je odvedba političnega izvora in da jo jo izvršila radikal-orgaaiizacija Juven Cuba, katero vodi bivši kubanski notranji minister dr. Antonio Gui-teras, katerega sedaj išče por licija. Havana, Kuba, 11. aprila. Na zahtevo predsednika Car-losa Mehdieta je kubanska policija aretirala 20 oseb, med njimi dve ženski pod obdolžbo, da so bili v zvezi z odvedbo Eutimio Falla Guiter-eza. NAD JUGOZAPADNIMI DRŽAVAMI SE ZBIRAJO OBLAKI PRAHU Nad jugozapadnim delom Združenih držav vise gosti oblaki prahu, ki ogrožajo na tisoče kvadratnih milj rodovitne zemlje. Soglasno z zadnjimi poročili se škoda, ki jo povzročata pesek in prah, strahovito veča. Vsi posevki so ogroženi. Farmer-ji bodo pridelali le malo pšenice, kar bo zanje silen udarec, kajti pomisliti je treba, da je pšenica "zlata" žetev jugozapadnega farmer ja. IZSELJEVANJE IZ KRAJEV SUŠE Več sto družin je zapustilo svoje farme. — Viharji prahu še vedno divjajo v osmih državah. Kansas City, Kans., 11. apr <>koli 100 družin je odpotovalo na vozovih in avtomobilih iz severoza pad noga dlea Oklalio-me, ke po osmih državah divjajo viharji prahu. Ti viharji, ki so že povzročili škodo več milijonov na pridelkih in živini, razsajajo neprestano daljo po državah Kansas, Oklahoma, Colorado, Now Mevioo, Iowa, Nebraska, Texas in Missouri. S prahom nasičeni oblaki so zagrnili Kansas City v temo. Niti dež bi farmer jem ne prinesel več pomoči, ker so viharji odnesli vse žito. Nad 100 družin jo zapustilo okraja Cimarron in Texas v so-verozapadnem dolu Oklaliomo. V zadnjih 30 dneli je samo iz Texas okraja odpotovalo nad 100 družin. V petih dnevih je pri šol že peti vihar prahu v Baca okraj, vsled česar je bilo treba zapreti vse šole in trgovine. GRŠKI UPORNIK POBEGNIL Atene, Grška, 11. aprila. — Upokojeni častnik Vlachos, ki je bil zapleten v grško revolucijo v marcu, je z motornim čolnim pobegnil na Dodecanese otoke, ki so italijanska last. POMEN VELIKEGA RELIEFA na rabiti michiganski premog. Majnerji so spali v kapitolu, zunaj pa so imeli stražo, da jih ne bi policija vlekla na ulico. Stresa izgleda, kot bi se v njej zbrala polovica sveta. Malo mesto je zelo slikovito s svojimi velikimi hoteli in krasnimi vilami z rdečimi strehami ob modrem jezeru Lago Maggiore in s sneženimi vrhovi gora v ozadju. , Chicago, 11., 11. aprila. — Finančni statistiki so izračunali, kaj bi bilo mogoče kupiti z $4.880,000,000 reliefa, katerega je dovolil kongres za javna dela pod zveznim reliefom. Dognali so, da je s tem denarjem mogk>če kupiti vsako ameriško mesto razun Chica-ga in New Yorka. Kupiti bi bilo mogoče Philadelphijo in obe mesti Louisville in Denver. Kupiti bi bilo mogoče vse zlato, ki je bilo pridelano v Združenih državah zadnjih 143 let in za prevoz tega zlata bi bilo treba v 90 trnkov po 10 ton. Ako bi bil ta denar izdajan po $50,000 na leto, bi ga bilo treba izdajati 97,600 let. GENERALNA STAVKA V MEHIKI Mexico City, Mehika, 11. aprila. — Iz simpatije do delavcev v Pueblo in Tampico je generalna konfederacije delavcev in kmetov, ki šteje 40,000 članov, glasovala za splošno stavko v Mehiki. Dan za stavko še ni določen. Najhuje jo divjal včeraj prah v jugovzhodnem delu države Colorado, v jugozapad-liem delu Kansasa in v severo-zapadnem delu Oklaliomo. V državah Severnega zapa-da sta dež in sneg navdala far-merje z novim upanjem V zveznem glavnem mestu se posvetujejo, kakšno odškodnino bi dali farmerjem, ki niso sejali pšenice. Na žitnem trgu se je cena pšenici povišala za štiri cente pri bušlju. Farmerji v Tesasu bodo imeli od 18 do 20 milijonov dolarjev Škode. Harry B. Cordell, predsednik pojedelske oblasti v Okla-homi, je rekel, da je najboljša pšenica v njegovi državi uničena. V državi Kansa§ bo pridelek pšenice 47 odstotkov nižji kot jo v normalnih letih. Pri Garden City, Kaiis., je obtičala v pesku lokomotiva nekega osebnega vlaka. V Laraar, Colo., kjer jo peščeni vihar skoro sedem dni divjal, so zaprte vse Šole. Vlaki prihajajo iz jugoza-padnih krajev z večurnimi zamudami. V Dodge City, Kansas, počiva vse trgovsko življenje. iSo-lo so zaprte. Mrs. Ida Watkins, ki ima v Kansas veliko žitno farmo, j«> rekla, da je posejala lani 2800 akrov s pšenico ter dobila za pridelek vsega skupaj 56 dolarjev in 25 centov. Letos pa ne bo dobila niti centa. RUSKI DAR ŽIDOVSKI REPUBLIKI ZRAČNO IZVEŽBANJE * ZA RUSE Moskva, Rusija, 11. aprila. Po zadnji odredbi sovjetske vlade se mora vsa ruska mladina, tako dečki kot dekleta, izuriti v spuščanju s padali iz aeroplana in morajo poznati sestavo motorjev. Po tej odredbi so podvrženi obveznosti vojaških in tehničnih vaj vsi "komsomoli", to je vsa mladina moškega in ženskega spola od 16 do 24 let. ki pripadajo mladinski organizaciji komunistične stranke. V organizaciji komsomoli je nad 15,000,000 članov in članic. Biro-Bižan, Sibirija, 11. apr. Ko se bliža kongres sovjetov židovske samostojne pokrajine Biro-Bižan, prihajajo v veliki množini darovi iz sovjetske Rusije in celo iz drugih dežel. Biro-Bižan, kjer so se pričeli židi naseljevati leta 1928, jo bil razglašen za samosctoj»v> deželo 7. maja 1934. Ta velikanska sibirska planjava do sedaj ni bila obljudena, sedaj pa se je tam že naselilo 50,000 Židov, večinoma iz LTkrajine in Bele Rusije. Osrednja brzojavna organizacija v Harkovu je poslala vso brzojavno opremo, delavci v Vitobsku in Harkovu pa zimsko obleko. Tovarna v Dnje-propetrovsku je poslala železne cevi. ITarottte m največji OUB xfA&ODA, t ('0Li8 NARODA" NEW YORK, FRIDAY; APRIL 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. [ II Glas Naroda" and PobUabad fey SIX)TONIC PUBLISHING COMPANY (A Corporate*) ■Yank Saber, PrcaUnt L. Benedik, Treat. m W 181b Straet of Manhattan. of Now ¥« City. N. X. 6LA8 NARODA (Mm aJ Km >V«pli> iwir Pay Except Smvdayn and Holiday mm $6.00 h I*ot leta #3.00 Mm Četrt leta................. Ca New York aa eak> Mo ...... $7. POl litft • a • a a-a • a a m m • 03(00 Za iMoaatro aa ozto I#q ••<••> 17.09 Za pol leta.......... ........ $H-flO ptlon Ietrtj «0.00 Advertisement on "Olu Naroda" latoaja mkl dan lrraemil nedelj In prasnlkov. boptrl bm podpisa in oeebnoecl me ne priobfiujejo. Denar naj m blagovoli >aMljntl po Money Order. Pri spremembi kraja mrobihOT, prosimo, da aam tadt prejiaja blveUHe naznani, da hitreje najdeno naalornlka. ■HJLAS NAHODA". >1« W. 18th Street, New York, BL Y. Telet bone: CBelen I—W14 PREIZKUŠNJA ' NEW DEALA* l*redsediiik Roosevelt jo | »odpisal p reel logu glede na-bave «lela nezaposlenim Ta predloga predstavlja glavni «lel <>gi-onmega programa /.a gosjMHlarnko obnovo dežele. Za razna prijetja, ki bodo služila obnovi gos]H*dar~ >1 vaji m i izdanih skoro pet tisoč milijonov dolarjev. V kongresu je naletela predsednikova predloga na precejšen odpor. Kmigrcsniki in senatorji so se posebni spodtikali ob pre: Used ni ko vo zahtevo, da ima edinole on neomejeno pravico razpolagati s tem denarjem- Xavzlie temu je bila pa predloga po dolgotrajnih de-ieitah sprejeta z malenkostmi sprcnieiiJbami v svoji prvmt-ni obliki- Predsed. Roosevelt je prevzel vso odgovornost, in poverjena mu je bila polnairroč. ka'korsne ni imel v mirov-nem času še noben ameriški prcol i t ično gonjo. Reliefen administrator Hopkins, profiVor Tugwell, notranji tajnik Ickes, general Wood in admiral Poeples imajo izključno pravieo nad odredbami glede nabave dela. Hopkins, Ickes in Tugwell so vestni uradniki, dočini sta Wood in Poeples trgovca, ki sta i um to vzet na za vsak politični vpliv. Za vsako vojno je potreben denar, in tudi za vojno proti depresiji lxxlo potrebne ogromne vsote. Predsednik Roosevelt upa, da se mu bo s pomočjo večstranskega programa za nabavo dela posdečilo odpraviti direktni relief- Nezaposleni v bodoče ne bodo dobivali miloščine, pač pa plačo za svoje delo. Zaenkrat *bo dobilo delo nad tri milijone nezaposlenih. Vlatftii načrti ne bodo delali konkurence privatnim podjet jem. Delavci bodo pri javnih gradnjah manj plačani nego v privatnih industrijah. Da bodo morali ta "vojna sredstva" plačati davkoplačevalci, je jasno- V sled tega bo pa naloga administracije, ustvariti stalne dobrine: ceste, predore, jeze, nasipe, cenena higijenie-na stanovanja, elektrarne itet., kar bo vse koristilo prihodnjim generacijam in jim bo olajšalo davčna bremena- Durant City, Pa. Nekako pred tremi meseci sem pisal v tem listu, da imam veliko za poročati iz naše naselbine o delavskih razmerah, pa se bojim, dokler imam delo pri tej kompaniji. Pisal sem Je, da so de lav s k«' razmere po plačevala bolj redno kot do sedaj, zaostali naš zaslužek bo izplače vala med rednim, ako ho mogla, stanarino ho znižala /ji 25 procentov. Vprašal sem, kje je tretji predlo«^, to je, da ne sni«* kompanija nobenega zapoditi. Eden izmed posredovaleev si- je nad MAH M HČI - MORILKI vsi zato, da zahtevamo od kompanije, da nam mora pla- meno-i "a-j Kmol(*in»- Ja "GLAS NARODA*' pošiljamo ▼ staro do* movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. POGREŠANI MISIJONARJI SE VRAČAJO .J čati ves naš zaostali zaslužek, znižati 50 eentov na stanarini in da ne sme kompanija niti enega delavca kvitati, ako hi ga osumila za kakega voditelja v tej zadevi. Živahno pritrjevanje in ploskanje, ker nas ni bilo veliko, smo se dogovorili, da se skliče za danes zvečer ob S. uri še eno sejo. Ob iloločencui času je bila dvorana polna. Prišli so tudi kompanisti s suprom. Ko se je pomirilo, sem kompaniji predložil gori omenjene zahteve. I11 kaj se je zgod'do.* Kavno tako. kot da bi dregnil v sršenovo gnezdo. Po ostrili govorih smo se dogovorili da se določi o delavcev. ki bodo jHisredovali med nami in koiupauijo. in naj pridejo jutri, to je 31. marca ob uri popoldne v pisarno. Prodno so zapustili dvorano, se je super izrazil .da bodo kolikor toliko ustregli naši zahtevi, ali tega nikoli ne, da bi jaz še naprej smel delati v njihovi tovarni. Sejo smo zopet določili - za dan 31. marca zvečer, da bomo slišali od posredovalcev, kaj so zvedeli pri kompaniji. Ker imam tako delo, sem moral na delo 31. marca že ob Ti. uri zjutraj. Vedno sem se oziral krog sebe, kdaj pridejo, da me odženejo z dela. Krog devete ure jih zagledam. Mahnejo naravnost proti meni. Brez vsakega pozdrava, me je super prav dobro nabral i I, česar mu pa jaz nisem ostal dolžan. Ukazal mi je, naj se takoj zgubim iz tovarne in sploli iz te naselbine, češ, da to je vse last kompanije. Ko sem prišel domu, so me hodili vpraševati Slovenci, Angleži, ftvedi, črnci, Italijani itd., ako sem res odslovljcn. Vsakemu sem povedal, da res. Xa prostem so se zbirali in govorili, da bodo zahtevali od kompanije, da mi mora dati delo. drugače ne ?*redo delati. Ob S. uri zvečer 31. marca je bila dvorana že zopet polna. Posredovalci so nam povedali, koko so se dogovorili s sem hotel zapustiti dvorano, po dvorani je postal nemir. Po par minutah se jo oglasila cela vrsta govornikov, ki so zahtevali, da me mora kompanija zapet zaposliti. Prva je govorila naša Slovenka, ki jim je jasno in jedrnato povedala, kaj se je razpravljalo ves dan. Ker niso bili na jasnem, ali me bo kompanija zaposlila ali ne, so zahtevali, naj se vrši še ena seja in sicer "2. aprila ob s. uri zvečer. Kakor mi je ukazal siij>er. ko me je za|>odil z dela. naj V Ste v rn so prijeli ondotiu orožniki dve ženski, mater in hčer Moeslingerjevi, ki sta «»-sumi jeni, da sta pre« l štirimi leti spravili na drngi svet 28-letne*fa žel ez< »struparj a Karla Polila. Aloeslinicerje va. ki ji je zdaj 54 let in njena liei zdaj v 20. letu, priznavata umor iti sta tudi ]>ojas 11 i 11 okoliščine, ki so ju dovedle do zločina. Hči Moesliiigcrjeve je imela s Pohlom ljubavno razmerje in se je fanta naveličala. Polil pa 10 nehal siliti vanjo. Neke«*i». večera .je prišel ik nji pod okno. Očital ji je, da (grdo ravna z njim. Moeslinirerjeva je okušala vsiljivca najprej zavrniti, ko se ji pa to ni posrečilo, je navidez odnehala in spustila fanta k sebi v kamro. Polil je splezal skozi okno, legel k Moeslingerjevi v posteljo lil Že se je zdelo, da sta se spravila. Zjutraj pa j<* naša dekletova mali pridem 1. aprila ob 0. uri po de-1 Pohla v hčerini postelji m rt vena r, sem prišel. Ko pridem do J na. Bil je zadavljen, tovarniških vrat. me je paznik ! Z materjo sta znaj skovali ustavil. Povedal mi je, da ima ; naklep, da je treba za vsako ee-naročilo, da me ne sme pustiti j 1.1» odstraniti mrliča. Sklenili v tovarno. Vprašal sem, ako Uta, da bosta Pohla nrzsekali na lahko rabim telefon, kar mi j«' kose s sekiro hi ude sežgali. -dovolil. Zahteval sem. naj mi Xajprej ufa ločili -lavo od trn-tnkoj prinesejo moj zasluženi ' t,|a. Ker pa sta videli, ,hi 10-denar. Nekdo se je pri telel'o- : pot s ^-j,-,, povzroča hrup, sta nu oglasil, naj malo počakam, i klinih, da bosta porinHi Zopet so klicali naj še malo po-! s|avo mi-n^a v ognjišče in i » trpim. Ob 4. uri^ so me pokli-{ti:111 so^a|i? trup pa zakopali v jami na vrtu. Res sta v naglici izkopali potrebno jamo, zakopali truplo in poravnali zemljo v irnojne grede. Ko sta Moeslingerjevi pri- imajo pred močne železne culi v pisarno. Tam me je super prav prijazno nagovoril. Po eni uri in pol resnega, toda prijaznega razgovora, smo se razšli, ne da bi vedel, pri čem sem. Takoj za menoj pride sporočilo. naj pridem jutri na delo. I)a se je kompanija uklonila, da bo redno izplačevala, znižala stanarino za 2") procentov pri stanovanjih, ter mene zopet zaposlila, se zahvaljujem vsem, ki so me podpirali. posebno se pa zahvaljujem našim zavednim Slovenkam, ker so bile najbolj odločne. Iskreno se vam zahvaljujem tudi za krasno darilo, ki sem ga sprejel v ta namen. Jernej Kraje. BSCTI»l»fflBI« Za Velikonoc | DENARNE POSILJATVE | Denarna nakazila izvršil jemo točno in zaneslji- j vo po dnevnem kurzu. T ITALIJO ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .................... Din. 100 $ 9[U .................. Din. 200 $ 7.30 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.AO .................... Din. Zs $ 0.35 .......... Lir lit $18.26 ------------------ Lir m $44.40......................Ur 500 $S8.2t .......... Lir 1000 $17«.— .......... lir 2000 $263.— ............. Ur 9009 RUDARJI NOČEJO IZ ROVOV Rudarji v premogokopu v Donjem Ladanju (Hrvatsko Zagorje) že več dni stavkajo, ker jim niso bile izplačane plače že od 1. decembra lanskega leta. V rudnik je bil poslan inženir Jovanovič v imenu rudniškega nadzorstva v Zagrebu v spremstvu Komeričkega, predstavnika Delavske zbornice. Hotela sta mirno poravnati spor, ki je nastal med rudarji in lastnikom premogoko-pa Pougratzom. Skušala sta pregovoriti rudarje, naj bi zapustili rove in šli na prosto, ker ho sicer trpelo njihovo zdravje. Rudarji se niso dali pregovoriti in hočejo vztrajati v rovih, dokler ne dosežejo svojega namena. I)va angleška misijonarja, mož in žena, o katerih so pred časom poročali, da so ju ubili handiti na Kitajskem, sta se dni vrnila v misijonlski tabor iz notranjosti Kitajske. Za misijonarja in njegovo ženo so že imeli več črnih mas in tudi roditelji pogrešanih misijonarjev so bili prepričani, da sta njuna hči in sin mrtva. KER SE (JENE SEDAJ HITRO MENJAJO 94> NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI UOBl ALI DOLI "!»■'•• • . - "■* — 1 '— ----- Z% lvpla6Uo Te t Jih zneskov kot zgoraj uvedeno. bodUst % dlnarjlb ali Urah dovoljujemo te bolji: pogoje. IZPLAČILA V AMBRlSUB DOLARJI« Zm Izplačilo $ 5.— awrate pozlati..........$ $.7$ $10.— * " .........$1*85 $«-— " " ......... •Bf.- '' " ..........«21— $40.— - " ..........$41.25 • $50.— " - ..........$5150 1'reJeniDlk uetil ▼ starem kraju lmplaCUo v dolarjih Nujna mIim«> Ur rta Jena pa CealaLeUar aa prialaJMaa $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY u G1 • • Narod*" znali zločin, -e jo odpravila na. vrt komisija, ki je ugotovila, da >o podatki zločink pravilni. Kmalu so kopači naleteli na C-ko stje pokojnika. Na kosteh so viseli še posamezni kosi mesa. Truplo je bilo brez glave, izpoved zločink se j<> torej povsem ujemala z dejanskim stanjem. Preiskava, ki so jo uvedli o-rožniki zaradi grozovitega u-niora, pa je pokazala še to, da sta se skušali mati in liči rešiti Polila s strupom. Polil namreč ni bil nič kaj krepkega zdravja, taval je večkrat okrojf kot omamljen in ko so zdravniki analizirali truplo, so ugotovili v njem sledove strupa. Zdi se, da je skušala Polila zastrupiti Aloesl i nge r jeva hči, da bi se ga na ta način o< Ikri zala. Kakšni vzroki so prav za prav napotili Moeslingerjevo, da je ubila svojega ljubčka, ni mogoče natančno ugotoviti. — Sama pravi, da ji je bil fant zopem, a to ne bo popolnoma držalo. Stvar mora imeti še neko drugo ozadje. Moeslingerje va je bila mamreč prol leti o sumi jena nekega požiga in Pob! je bil o tej stvari natančno poučen. Nastopil je kot priča in prisegel da je Moeslingerjeva nedolžna, pozneje pa ji je v nekem prepiru zagrozil, da jo lahko takoj spravi v ječo. Zdi se. da je bil to poglavitni nagib za sovraštvo med fantom in dekletom, nagib, ki je pozneje dal pobudo za strašen umor. Mlad zaljubljenec jo položil s vojen m prijatelju: — .Mojo ljubico so včeraj ihI |M'ljali v samostan. Nikoli več je ne bom videl, govoril z njo in j<> mo^el ljubiti . . . — Zakaj pa i\r>! — j»» vprašal prijatelj začudeno. "— Ti menda ne veš. da nune ]M>lnirajo samo stroge zaobljube nedolžnosti, temveč da svojimi okni tudi mreže... — je odvrnil. Prijatelj je menil mirno: — To jo seveda bodo. toda skozi obljubo pridemo prav tovo. če se nam le posreči priti skozi mrežo! Jugoslovanski kmetijski mi-nister je govoril v rakatljo užigali«*! Res ji-; Kmet je steber «lr- » t zave! Vsakovrstna sredstva so že predlagali proti d» pr«»«iji. toda 'le malokatero sr j«» obneslo. Ne«lavno je nekdo priporočal obilo svežeira zraka, ki ga ne-zaposlenini itak ne manjka. Pojavil se je celo modrijan, ki je začel drzno zatrjevati, da je najbolje sredstvo proti depresiji — smeli. — (V bi vlada oficijelno pro-klamirala 44teden smeha" — pravi možak — bi bili kmalu pozabljeni vsi križi in težsive. Ne verjamem, da bi prodrl s s svojim predlogom, toda če bi se mu posrečilo p red ret i. hi bila povsem umestna sledeča himna: < Mi, smej se, duša. >mej se, smej! Ta teden je ves teden smeha; čeprav j«' smeh v teh dneh pregreha, le smej se. duša. smej se. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga od lam, je potrebno, da, je poučen v vseh ttvareh. V »led naše dolgoletne skušnje Vam eameremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbetif da je potovanje udobno ** hitro. Zato se e/am^no obrnit* *a wu aa vsa pojasni***. Mi ppasMrbimo vse. bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne Uete, vite je in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v nmjMrejiem oomu, in kar je glavno, za najmanjše strdke. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnje g n trenutka, ke* prodno *e dobi it Waskimgiona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PHite torej takoj ta bretplaSna. navodila in enaotavlja-mo Vam. dm bnste. poceni udobno votnmnl. SLOVENIC PUBLISHING CO. -TRAVEL BUREAU ~2t(> Weft 18th Street New York. N. V. smej! Gospoda, k i postave dela, je zakon tak-le naredila in javno ga je razglasila, da smej se vsak. ki nima dela. Tn a pustil z njegovo hčerko na postaji. ČUDNO PRIJATELJSTVO ANGLEŠKI PRESTOLOMA SLEDNIK Kot prav maj I um, komaj nekaj tednov star, rjavo in siv-kasto pikičast klobčič volne je nokega due prispela uharica \ našo hišo. ('ez malo časa se je Paradi skrbne nege spreinnila v lepo zastopnico svojega rodu. /delo se je, ko da je poza hita, da je ptiea ropariea, za- vala v bližnji gozd, kar je bilo j bila, polagoma so je umikal I k i za njeno ljubezen do svobode | umaknil v kot in gledal uharico zares velika žrtev, ali pa prija | 1< bolj otldaleč. teljstvo ni trajalo dolgo. Dia-rica se je bila polagoma spremenila v pravo pravcato ropa rieo. Kar p reče šee si je sama poiskala svoj živež, da-i ga je dobivala od nas, a njen lastni kaj prav rada se je pajdašila s plen ji je bil bolj za slaščico. kokošmi. M«^! številnimi zastop niki kokošjega rodu pa j<* živi tudi prav majhen, boleliav in kilav petelineok. Ker j«' moral petelinčck sleherni dan jemati /dr a vilo, ki mu je navidez-.to dobro teknilo, je bil čisto kroti k in domač. Preveč pa je bil sinboten, aj uharico preskrbimo z i čez noč, sem ji dala košče-k me sa, saj sem ved»*la, da ni bila nikoli sita. I'liarica j<* lepo mirno sedela v kb-tki in z enim očesom pomežikovala proti nuni, Češ, kaj me motiš! A čim je videla, da je padlo meso v kletko, je naglo kavsnila pegla z roko -kozi vratiea. a uharica je koj opazila, da hočem nekaj s peti liiičkom. Besno j«» planila z in« som vred v kljunu naprej iu k jietelinčku in >»• postavila piedenj. Na to jc razprostrla perutnice in jezilo čavsnila kl.iuuom. Nisem si upala, da bi ji vzela petelinčka. Kakor je .bilo videti, je bilo petelinčku navzli -nenavadnemu prostoru prav \>dtlej, ko je petelinček tako slabo presojal dobrodušnost svoje prijateljice, sta bila spr-ta. Sicer sta še sleherno nor skupno prenočevala v kletki, a to sta delala samo še iz navade. 1'harica je bila bolj in bolj roparska ptica. Zdaj se je že ve čkrat primerilo, da je ni bilo po ves dan domov in nekoč je sploh ni bilo več na^aj. Bržkone je bil njen roparski nagon preveč isilen in jo je prinioral. da se jo vrnila domov—v gozd. Pač pa smo zaslišali časih v mesečrni prav blizu hiše tože če in neprijetno doneče glasove uharice.. . KONEC HUDIČEVEGA OTOKA NEWYORSKI paberki Kakor znano, Francija nima zločince Še naprej v velikih kaznilnic. Veliko zločince, če jih ne obsodijo na smrt, Na banketu " visOkospoštova-nega društva angleških vrtnarjev" v Londonu je predsedoval Ikot častni predsednik društva vedno veseli in duhoviti angleški prestolonaslednik. V svojem z dovtipi prepletenem poz* I ravnem govoru je izjavil, da se {sicer malo razuanc na vrtnarsko umetnost, takoj je pa pripomnil, da se enako malo razume v drugih obrtnih organizacij, med drugim društva juvelirjev, krojačev iu ribičev. V tolažbo vsem prizadetim je pa princ odkrito priznal, da s kvalifikacijo ni nič boljše uiti na najvišjem mestu, ki mu bilo poverjeno. Waleski princ je namreč admiral angleškega vojnega brodovja in dejal je, da bi nikomur ne svetoval zaupati se ladji, ki bi .ji o i; poveljeval. Menda je to prvič, da se mož kraljevske krvi tako odkrito j norčuje iz samega isebe. Pri to kazenski)! liki odkritosrčnosti angleškega Jaz nisem kak vremenski prerok; da pa imamo tukaj v New Yorku tako mrsle in (leže vne dni sedaj proti Veliki noči, je pa že od sile! Vendar pa upamo, da se bo do Velike nedelje izlilo in scedilo, da bomo praznovali praznike veselo! V Brooklvnn je na delu zli-kovska hamla, ki je v kratkem okradla dve cerkvi, kamor zahajajo Slovenci; prejšnji teden sa obiskali eerkv Sv. Bri-gite (St. Ni chela \s Avenue) ter so odnesli nekaj kelihov in še druge reči. K sreči so se pa hudo opekli. Kelihi, navidezno dragoceni, so h* ponarejeni. Cez par dni so našli kelilie ua pokopališču. Zadnji teden pa so oropali cerkev Sv. Matije na Catalpa Avenue, kjer so pokradli kelihe v vrednosti $1100. Ta nedelja nas spominja, kako smo v starem kraju imeli nava-do, nesti k blagoslovu s pestrimi trakovi in s pomarančami ter drugim sad jeni okrašene butare. V Ameriki pa tega nimamo, ker se lahko dobe palme povsod, kar je pravilno po vseh cerkvah. Ker mi ni bilo mogoče priti v Slovenski Dom pravočasno ki jo je priredila 44 Domovina*' zadnjo nedeljo, sem filed, L. J., kjer ima tovarno za bare (Queens Boulevard). S tem pondeljkom, 15. apri-se začno maš<« v slovenski cerkvi zojiet po običajnem redu, to je ob 7. uri čez teden, ob sobotah pa ob S. To soboto ima društvo Sv. Frančiška KSKJ svojo sejo na l>smi drugi dan, v lnileljo, po 10. maši pa društvo Najsvetejšega Imena. Ker marsikateri žele, da bi otroci še pri maši peli, prosim, da jih pošljete to nedeljo k vaji ob pol dveh na Osmo. Ob 4. popoldne pa bomo imeli, kakor že veste, za otroke posebno predvajanje filma "Kristus", ker bo ob 8; zvečer kazanje filma s spremljevanjem petja samo za odrasle. Jerry W. Koprivšek, Jr. PREIZKUŠENO ZDRAVILO PROTI ZAPRTJU "Yoiiu^inwii. o., l.l. outran. — I »o-211X1 Will «'-ki s t varili*« iz vašega tejes« ter zadovoljuje vsakega in»lnlka. V teku -i-« let jf- liilo inilijolikmi preizkušen«« iu iiH}K'hi mi bili vtiliio najlM»Jjši. Vslisl. tega u»lik«» zdravnikov priporofei. Pri vseli lekarnarjih. J«»s. Trluer C-orn. l.*KU*; S. Ashland Ave., Chicago. I1L -Poskusite ga! —Adv. te se kolonijo. Prostor za -ke kolonije pa naj pošljejo na prisilim delo v ku- tfruafje. Zagovorniki te zamisli /a nsko kolonijo Cavdic v I ran- >;<• predlagajo dve otočji južno-roski (Jvajani. Ko so svojo ka | vzhodno od Madagaskarja: o z< n prestali, se še ne smejo vr- j toeje t'rozet in otočje Kerinn*- kazen- i prestolonaslednika pač ni end; izbere ' j'* povsod, kamor pride, zlasti pa doma, tako popularen. Svojo popularnost v polni meni zasluži, saj je daleč od vsake nadutosti in domišljavost:. I'M. fc«. Zoper nevralgične bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine i * i 11 domov na Francosko, am pak morajo še ravno toliko lot ostati v ('avi-ni, 'seveda n.' \eč kt»t jetniki, ampak kot "prosti". Namen 1<* ustanove je bil, da bi franeoska kolonija dobila dovolj e<»nenili delavskih inoei. Zdravstveno, moralne in druuo razmere v'Cayeni tei na 11 udieevili otokih, ki so blizu obrežja te kolonije, »o že • iovolj znane, >aj >o bile že več i:rat popisane. Francoske oh lasti so ><» brez dvoma prizadevalo, da bi marsikaj izboljšale. vendar i-e v splošnem ni «l«»-ti spremenilo. Zadnja leta so si prizadevali katoliški mi -.ijonarji, da bi ugodno vplivali na odpušeeii<» kaznjence, ki žive v ondotni koloniji. Toda razmere so tako trpke, da tnd;. misijonarji niso nio^li dosti odpraviti. Sedaj pa so na Francoskem začeli pečati z mislijo, da bi kazensko kolonijo v Cavern kar opustili. Poglavitni vzrok, ki Francoze sili k takemu ukrepu, je ta, da je kolonija (r vaj ana silno bogata zem-liieljskih zaikladov, - i ; (1825 Woodbine Street, Ridge ' pa zvedel od drugih, da je dobro izpadla, čeprav slabo obiskana. Mr. .Joe Iverkovič, ki je bil operiran na slepiču, se je šel •zdravit več na deželo. Mr V. Končan, ki je bil istotako ope-lomači oskrbi LOVŠIN IN VESEL NA RADIO. V nedeljo. 14. aprila bodo imeli rojaki v okolici Xe\v Yorku priliko slišati na radio znana igralca na harmonike Mr. Franka Lovšina in Mr. Louisa Vesela. Igrala bosta na postaji WWRl/(ir)00 K) med programom od pol štirih do štirih popoldne. H0MAT1JE MED CIGANI ČUDNO DARILO ! POŽAR V NUNSKEM SAMOSTANU kapeli ž ozkega Londonu jo izbruhnil te dni požar, ki se je razširil z neverjetno hitrieo po \ >ej strehi. V kapeli je bilo ba^ sirot, ki so jih nune takoj rešile, med požarom pa so odnašalo ua varno eerkveno po-sedje, -like in plastike v stalni nevarnosti, da se jim zruši goreča streha na glavo. Kapela je vsa razdejana, gasilcem pa je uspelo, da so obvarovali ostala samostanska poslopja. Zgorel je krasni oltar kapele, ki so ga prej nekoč razstavili celo v Parizu. Angleški princ (ieorge je od-i nesel s svojega inšpekcijskega I "a* Vim-eiM-ija v potovanja po angleških kolonijah v Afriki najrazličnejšo sjKiiuilie in vtk-e. Dvomimo pa, soprogo preseli 1 v bližino Mr. Scliier-a in Mr. Dolarja v Danbnry, Conn. Well Street, Danbnry, Conn). Piše. da pride z večjo družbo na "Bledovo** prireditev na Belo nedeljo. Mr. Joe Vogrič se je tudi prod kratkim preselil v \Yin- vsoga sveta. Xu, Anglija se je temu načrtu uprla. Zato je Mihal odpotoval v Južno Ameriko in res mu je uspelo pridobiti vlado neke južnoameriške republike za to, da bi ciganom prepustila ogromno nenaseljeno ozemlje. Kralj Mihal se je nato vrnil v Lvropo in je skušal pregovoriti »svoje podanike, da bi se izselili v svojo državo, v kateri bi živeli prosti vsakega zašle dovanja. Res se je mnogo ciganskih rodbin, posebno na Ce-lioslovaškem, pripravljalo za odhod. Toda med tem je izbruhnila revolucija. Kralj Milial je za j čas svoje odsotnosti poveril re-! genstvo nekemu Mateju Kvie-| ku, ki ga imenujejo tudi "eiga i r.a.-barona". Ta je naj prvo v j "svetu najstarejših J\ ki mu j«' i predsedoval, potem med ci- V vsej tišini se je izvršil ti dni v kraljestvu ciganov pre vrat, ki je imel za posledico, da j ganskim Ijiulstvom začel vneto ji' ciganski kralj Mihal 11. po-' propagando proti Mihalovim stal -spet skromni trgovw s k( nji kakor je bil prej. Mihala IL'so izvolili pred le tm dni s prastarimi eerimon -jr.mi za kralja na komgresu v bližini Varšave, ki se ga je u- načrtom in pred kakšnima dvema tednoma je v bližino Varšave sklical zbor, ki so ga posetili ciganski predstavniki iz mnogih evropskih dežel. Ta zbor je kralja odstavil, progl;;- ileležilo več nego "JO,000 ciga- j sil republiko in jxistavil seve-nov vseh dežel. Nobena vlada j da Kvieka za * .i^,,. ........ _ Nmh-i. lena Indijanku: I'n>tli,stv« zlata: dvoma ««ujo»jia Cena ........................1.50 . . , .- ,, , .. „ , ... v /i »letektiva: Med Konjam-i in Apaci; Na pii « iiuuin.tDiii.v »i »varnih iKjtili; Whinetovov romati; Sans PO DK/fcLI SKIPKTARJKV Kj|p. pri Kl>uul|lt,ih . Wimiet.,va smrt; Win. 4 knjige, s slikami, ».1 strani 'netova „IK,roka - Cena ........................3^0 Br:iia; Ahnlžija: K«»'a v soteski: Miridit ; <>b Vardarju Cena ........................1^0 ž s; T i SAT J N IN 1ŠKARIOT 4 knjige, s slikami, 397 strani 1! knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina : Vseltiaa; Hoj z medvedom; Janin draguljev: Kon- lz.scljtwi; V uma ftiMar; Na sledu; Nevar- en<* — ; Rih, in njegova poslednja pot itostl nasproti; A Ima« len : V treli delili sveta; Cena ........................1^50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Weal 18t& Street ' ' New York, N. Y. srpn m 'm m ipi '0LA8 NARODA NEW YORK, FRIDAY, APRIL 12, 1935 TH5C LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. i. SAMOSTANSKI I OVFP U (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLi Vf V Mj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. *3 PRIZNANJA "SLOVANU" NEPRIJETNO SREČANJE — Ali boš šel ? — Samo udari! No bom se branil. Toda ostudni! Žvižgaje udari bič po obrazu ter se pokaže modro-rdeča proga čez čelo in lice. Jurij se ne gane; solze mu teko iz topih oci. Zopet ga vpraša: — Ali greš, ali ne? Jurij se vgrizne v ustnice in odkima. Cenca zopet hoče udariti. Obide jo čut studa — in ne ve, ali je bil to stud pred samo seboj, ali stud pred temu človeku podobno živaljo. Bič mu vrže pred noge in gre proti koči. Tresoč se pobere Jurij bič, potegne vrv skozi prste in gre zopet na delo. Proti večeru vse oživi na planini. Prišla je skupina fantov; ž njhni godec na meh in drugi s citrami. Igralca zago-deta veselo poskočnico, fant je pa pojoč in vriskajoč priprav-ljajo grmado za kres. Nato so poravnali tla za trkljanje o-kroglih ploskev. Na najnižjem koncu planinskega polja je zijal velikanski prepad, s čegar podnožja se je gozd strmo spuščal proti jezeru. Kdor je s tega prostora hotel gledati v ze-vajočo globino, v kateri je ležalo jezero, se mu ni smelo vrteti v glavi. Spletena ograja je obdajala ta prostor, da je bila živina zavarovana na. paši pred nevarnim krajem. Fantje od- _____ stranijo ft o ograjo in z lesenimi beti zgladijo s travo pora-1 tor Grčije scena tla, da napravijo gladek prostor za trkljanje. Na tem prostoru, ki se je imenoval Ognjena skala, so že od davnih časov, leto za letom, obhajal^ praznik solnčne premembe. Dloge, vpogljive droge so si napravili, posekali so mogočno smreko, deblo razžagali v okrogle ploskve in iz vsake ploskev izdolbli sredino. Že se je njračilo, ko je bilo že vfte pripravljeno. Vedno več gostov je prihajalo; en fant za drugim je prišel iz doline in se je naznanil z veselim ukanjem; iz vseh planin, po celo ure daleč, so prihajale planšarice in vsaka je prinesla s seboj bakljo, da je nesla domov sveti ogenj skozi temno noč. Ko so se na temnem nebu pokazale zvezde, so grmado zažgali. Vsi stoje molče v krogu, da pazijo, kako visoko bo švignil plamen: kajti tako visoko bo letos zra»stel lan. Prasketa je raste ogenj in ne traja dolgo, tedaj gori kot drevo visoko s šumečimi plameni, ki se zvijajo med seboj kot sto žareč i h kač. In tedaj zagore v temni daljavi po vseh vrhovih kresovi, da je bilo videti, kot bi bilo nebo svoje zvezde kot ognjene kaplje raztreslo po gorah. Piščal za doni, oglasijo se citre, vsak fant pograbi svoje dekle okoli pasu iu v strnjenem krogu skačejo vriskajoči pari okoli ognja, da grmada razpade in se prično plameni krčiti. Tenia j se razpostavijo pari v dolgo vrsto. — Skakajte, dekleta in fantje! — zakliče godec na citre. Tedaj pa fant, ki stoji prsi v vrsti, vrže klobuk v zrak iu pravi dekletu: — Oim bolj me imaš rada, tem višje bo zletel. Smeje poda dekletu roko, oba se pričneta z enakim korakom zaganjati in vsi zakličejo: — Hop! — V velikem zaletu ■zleti par čez široko žrjavico in skozi plamenčke. Vsi veselo zaukajo, fant pa objame dekleta, rekoč: — Srček! Srečno leto sva si pridobila. Par za parom skače čez ogenj. Komur se skok ne posreči, je deležen zasmehovanja drugih in se osramočen postavi za vrsto, da poskusi skok še enkrat. Cenca stopi s sklenjenimi rokami med vratmi koče in temno gleda veselo rajanje. Tedaj pa stopi k njej fant, rekoč: — Cenca, ali hočeš skočiti z menoj? (Jenca pogleda; bil je Ule, ki je rezljal podobe. Ne odgovori mu; niti z glavo ne zmaje; molče stopi skozi vrata, obrne fantu hrbet in gre počasi v noč. Zadnji par je srečno preskočil ogenj in tedaj prično trk-Ijati okrogle ploskve. Fant za fantom z dolgim drogom natakne preluknjano ploščo, jo drži v ognju, da prične goreti; nato položi goreče kolo na poravnana tla ter prične teči; blizu prepada z vso močjo zavihti z drogom, da se plošča spes-ne, zleti v zrak in goreče pade v globočino. Tudi pri tem je bila tudi pohvala in norčevanje, kakor se pač komu posreči. Med ploskvami je bila tudi ena, katere noben fant ni mogel vreči. Plošča je bila pretežka, enkrat noče prav goreti, drugič se pod njeno težo zlomi drog, zopet zdrči vstran. Slednjič jo puste ležati in trkljajo lažje plošče, katere je bilo mogoče lahko in naglo zavihteti. Skoro celo uro ticaja ta vesela igra v temni noči. Na kresovanje pa pride tudi še pozen gost: — Hajmo. samostanski lovec. — Tudi meni dajte ploščo! — pravi fantom, ki so ga sprejeli s prisrčnim veseljem. — Škoda, lovec, da si prišel prepozno. Vse plošče so že bile pognane. — Tam-le leži še ena. \ — Te ni mogoče pognati. j — Mora iti! — Hajmo pograbi okajeno klado in jo vrže | v ogenj. Ko okorna plošča gori okrog in okrog, jo dvigne z* drogom iz ognja. Z naglim sunkom postavi gorečo klado na | že obžgana tla, prične teči in vrti ploščo, da odskakujejo iskre j kot iz kovačeve žerjavice. Tik pred prepadom obstane. — Gdtli, pozdravljam te! — To zakliče s tresočim glasom v noč. In v dolgem loku šine goreče kolo čez prepad. Vsi stečejo k ognjeni pečini. — Samo fflejte, glejte! — kličejo dekleta, — tako ni se nikdo pognal plošče. Sredi glasnih mladeničev in mladenk stoji Hajmo in molče gleda za svojo ploščo, ki kot zahajajoče solnce pada v globino in še vedno ne pride do tal. — Glejte, glejte — se glaai okrog. — padla bo doli v jezero. f^^BIr' Globlje in globlje pada vrteče se ognjeno kolo, je manjše in manjše, podobno je že majhni zvezdi, in sedaj — plošča je morala pasti na skalo in se je razbila — zvezda zažari v sto in sto iskrah, ki polagoma ugasnejo. (Dtilje prihodnjič.) O generalu Plastirassu, ki j.1 bil zapleten v zadnji upor na Grškem, a ni imel več časa, da bi v njem igral kakšaio vlogo, pripovedujejo naslednjo zgodbo. Te dni jo stopil v Cainnesn v majlmo kavarno in naročil neko pijačo. Rad,bi sedel, a vso mize so bile zasedene. Le v nekem kotu je bil pri majhni nn-zi en stol prost, drugega je bil zasedel neki gost, ki je mirno pil svojo čašo vina. Tja se je napotil Plastiras. Hipoma pa ;jc obstal, kakor da je vanj treščilo. Neznani gost ga je trdno pogledal v oči, ne da bi spregovoril besedo. Minuta je prešla. Potem je ubežni general uda-sij s petami skupaj, vojaško pozdravil, se obrnil in izginil. — Gost, h kateremu ni sedel, jo bil princ Nikolaj Grški, ki ga jo bil Plastiras 1. 1922. kot dikta-obsodil na smrt.. majhnimi iiMiunienti in celo z ^ ato ali drugim blagom, kakor delajo neizšolane pestunje z otroki. Na ta način nastanejo v zunanjem ušesu komaj z mikroskopom vidne prasko, ki jih zasedejo Imkterije ni ustvarijo tako vhod za rasane infekcijo. Snažen je ušesa naj po preda-\ateljem mnenju ne gre globlje, nego to zmore z vlažno, *či sto krpico zavarovani kom c j>rsta. ODPELJAL SE V WARDEN0-VEM AVTOMOBILU SOU BERAČEV V Brnu so prijeli skupino majhnih dečkov, ki iso beračili pod nadzorstvom dveh "vodij". Oba vodja sta učila mladiče, kako naj beračijo in kje, imela sta v času, 'kadar niso beračili, prave tečaje o tem, ka Sing-Sing, N. Y., 10. aprila. Ker se je bivši newvorski policist Otto Blenk, ki se nahaja v zaporu zaradi bančnega ropa, odpeljal na "izpreliod" z avtomobilom warden Lawesa, je bil obsojen na dodatno zaporno kazen 360 dni. V decembru bi po odpuščen ju ostale kazni že mogel biti izpuščen iz kaznilnice, sedaj pa bo moral čakati do 2. decembra 1936. Ob času. ko se je odpeljal z avtomobilom. je delal v wardeuovi hiši. Rojaki so nam poslali iz vseh, orlov Združenih držav nešteto priznanj, tikajorih se " Slovanov er/a petja dne 3. aprila na radio postaji WEAF. Vsa pismo homo izročili vodstvu WEAF postaje, najznačilnejša pa na tem mestu objavljamo. Bronx, N. Y. Iz srca čestitam društvu *4Slovan'' S solzami v očeh sem poslušala, krasno petje. Upam, da ga bom zopet kmalu slišali vsaj pol ure. Margareta Pot tel i. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIC WIST nth STREET NEW IOIK. lt. X. nam NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 3I£ 2jJ 24. aprila: Manhattan 26. aprila: Kuropa v A'|uitnniu ' 27. aprila: Lafayette v Havre Re* v Genoa MAJA: ZMOGLJIVOST IN STAROST Dr. v on Bracken je objavil pred kratkim izsledke svojega raziskovanja o človeški zmogljivosti v drugi polovici živ- South Norwalk, Conn. Sporočam vam, da smo z ve- 20. apnia liko napetostjo pričakovali "°ma v ,Trst 1 " 1 J Pans v Havre dan 3. aprila in potem šesto u-ro zvečer, ko je imelo nastopiti pevsko društvo "(Slovan'* na radio-postaji AVKAF. Žo prej sem sporočila najinim sosedam, naj poslušajo omenjeni čas petje in mi potom izrečejo svoje mnenje. Vsi so so prav pohvalili izrazili, samo pro- i malo časa je trajalo. Želimo vsi, da bi drugič vsaj pol uro imeli užitek poslušati naše lepe slovensko pesmi, ki segajo v srce tudi ljudem drugih narodov, ko se jim razloži, kak pomen ima vsaka posamezna pesem. Glavno pa je. da je petje "Slovana" zelo lepo ubrano, ('ost i tam ti, "Slovan"! Družina Alex Premru. 13. aprila: 11»' de France v Conte ili Savoia 19. aprila: Kerengrarin v Ciierhui rs Bremen v Bremen JULIJA : Bcrengaria v Cherbourg: Washington v Havre Sat urn ia v Trst Bremen v Bremen Chumphiin v Havre U?s v Ocnoa Norma tulit? v Havre Aquitania v Cherlniurg Ktirnpa v Bremen ('mite Craude v Gcona .M ajestic v Cherbourg Manhattan v Havre III- »le Franee v Havre Con te
  • •> *J<>. 1. 31. Havre Bremen v Cherbourg 4. S. Majestic v l "herbourg Cbainplnin v Havre Washington v Havre Iterengaria v Cherbourg ljenja. Prod vsem sledi iz nje-ko naj se nmskira.jo, da bodo j ^>vih podatkov, da je nu^m-e videti prav revni in kako naj markirajo razne poliabe. Izbe račen i denar so dečki prinašali vodjama, ki sta polovico obdržala zase kot učnino.. . PRETIRANA SNAGA le malo dokončnega povedati o tej zmogljivosti na sami podlagi starosti. Mod vrednostjo pojedincev obstoje v višji starosti prav tolikšno razliko kakor v mlajših letih. Življenjska krivulja so niža zelo razločno in s polno upravičenostjo je nekdo menil, da "leži prvo doživetje staranja nekje med 25. in 80. le- Zna-ni zdravnik za bolezni v " . . . , - .. „ ' . , , Nekateri raziskovalci miljo, usesib, noKu 111 grlu prot. dr. ^ delovnfl Bpoaobuwt da_ Heiurich Neumann 10 imel te delavca bistveno dm- Predavanje, v katerem se prefl -0 Mi Da_ jo bavil pred vsem z vpraša- delavec se stara počas- njem prehladnih bolezni. M Lino nojp ' Važna je lia(lalj(1 u^oto-tega pa je povedal še mnogo vitev^ strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi saloiRro "Vse naše"). 18» strani. Cena ........................ JiO VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1JV0 VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... JS3 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. South Norwalk, Conn. Z veseljem smo poslušali "Slovanovo petje. Zdelo se nam je, kakor bi peli na našem vrtu, kakor že prej večkrat. Samo prekratko je bilo. Želimo, da bi zopet kmalu peli vsaj pol ure. Johan in Barbara Piniat. * Walingfort, Conn. Tudi jaz sem slišala "Slova-novo" potjo in še več mojih so-vrstnic tukaj v bolnišnici. Želim, da bi se zopet kmalu oglasili in za dalj časa. Helen Pirnat. Scranton, Pa. Gospodje: "Slovanovo" petje, preteklo sredo po radio nam je zelo ugajalo. Želimo jih še večkrat slišati, če mogoče na postaji WJZ, ki so pri nas najboljše sliši. S spoštovanjem R. Herman. * Linton, Ind. Cenjeno uredništvo:" Naznanjam vam, da smo prav dobro slišali slovenski radio program 3. aprila. Se vam lepo zahvaljujemo in želimo, da bi ga slišali še mnogokrat. * Waukegan, 111. Cenjeni: Sporočam vam, da s:no z zanimanjem poslušali 3. aprila lepo petje "Slovana*' iz New Yorka, katero je bilo čisttf in razločno slišati preko postaje WMAQ. V naselbini je bilo za ta program veliko zanimanja, ker do-sedaj so se oddajali slovenski programi le iz manjših postaj ter jih nam raditega ni bilo mogoče "ujeti". Poskrbel sem, da je o tem programu objavil mali članek tudi lokalni angleški dnevnik "Waukegan News San". Med programom sem si mislil, kako hitro bi se postarali, ako bi čas bežal vedno s tako naglico kot ob poslušanju najlepših slovenskih narodnih pesmi. Hvaležni smo zelo vodstvu postaje WEAF kakor tudi pevskemu društvu "Slovan** z željo, da nas kmalu razveseli ponovno z lepim petjem z iste radio postaje.. Pozdrav! Jože Zelene. IS. lie »le Frauee v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Clianiplaht v Havre lies v lietioa 28. 1'renien v ltreinen BereiiKaria v ('licrlKJiirx JUNIJA: 1. Jjifayette v Havre 5. Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 7. Norniaiiflie v Havre S. Knropa v Bremen C«»lite