Pgggpp AMP DIBTUBUTKD TTWDEB PERMIT (Wo. 886) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, OH FILE AT THE POST OFFICE OF H«W YOMC. H. Y. By order of ths Presidents A. B. Burleson. P. M. QH. I ftT AS NAROM ZapolleU................ 3.00 % ■ ■ A 1 1 L 1 I ^ ■ lil WWW iM ^^ eVeTy ** e*°ept *a Mew York celo leto .... 7.00 ^^ ^ ^ m * W ^^ ^ and legal Holiday. za mo«em«tyo celo leto... 700 List slovenskih delavcev y Ameriki. | am- 75,000 Reader. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. . ........ ....................k_.________I__ NO. 183. — STEV. 183. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 5, 1920. — ČETRTEK, 5. AVGUSTA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. ZAGONETEN POLOŽAJ V NIŽJI CALIFORNIA GLASI SE, DA SO AMERIŠKI BANKIRJI SKOVALI ZAROTO, DA SE POLASTE NIŽJE CALIFORNIJE. — PREBIVALSTVO PROTI KORAKU DE LA UERTE POROČA ROWLAND THOMAS Mexico City, Mebika, 4. avgusta. — Odpor, katerega nudi zvez-| ni vladi K*teban ('aiitn, governer Nižje ("alifornije, ne bo imel za posledico nikakr nep.i>ri dne akcije od strani mehiške zvezne vlade, dihanje je dozorevalo fekozi zadnja tri b'tu. Ni p reve*"- reei. da obstaja ii»|>eina zarota, koj»* namen jt* dovesti do odloeenja polotoka od ost a If Mehike. (*e bo vlada ust rajal« pri svoji sedaj objavljeni politiki. da odstrani fteiit rala I'aiitu, bo igrala v roke dozdevni skupini zarotnikov, ki st- bajo sestavljajo i* ameriških trpoveev in bankirjev, ko j ili nekateri stanujejo v Nižji Califomiji, drugi pa v ameriških državah. To je vsebina porovora, katerega sem ravnokar imel 7. nekim prehivoleetu me»ta, ki hoee ostati anonimen, ki pa pozna natančno ppložaj. Ta mož je rekel: — Nikarte podcenjevati nice stališča generala Cantu. Vse ob-dolžbe, da je bila cela Nižja ('aliforui ja njegovo fevdalno baronstvo >ko/i zadnjih sest let. -o bstveiio resnične. Vsled navodil, katera j«> dobil od svojih mieriakih prijateljev in svetovalcev, pa je bila njegova administracija^ taka, da so vsi sloji prebivalstva njegovi navdušeni podporniki. Kitajski in jj| » iiski prebivalci so v veliki meri uspevali, do-» tn dobivajo domaei delavci večje plače kot kje drugod v Mehiki. l'osled>a tega j»*. du obstaja pretežna večina prebivalcev iz-pristašev generala ( aiitn i:• da se vsak obra«"a proti odloku centralne vlade, ki ga hoče odstaviti. Del njegove pripravljenosti je močna majhna armada, dobro izurjena in opremljena. Plača teh vojakov je bila >edno višja kot ona drugih mehiških vojakov. Izplačevalo se jo je v ameriškim zlatu tc» vedno točno. Nobenega dvoma ni. tla se bo ta armada z obupno hrabrost o borila zanj. Ta nrmada ima tudi ve-J ko zaljro najboljših trojnih pušk ter izohilico municije. Meja je polna divjih elementov,) ki so služili v ameriški ekspedicij-ski sili in ki ničesar bolj ne ljubi-' I i kot iti v mokro ozemlje ter se boriti proti Mehikancem za dobro plačo, fHoverner Cantu ima na razpolago dosti denarja ter laž&o računa h- tem, da dobi nadaljui denar od neke velike banke v nekem californijskeni mestu. Pred nekaj časa je prestavil okrajno glavno mesto iz Knsena-za ob Pacifiku v Mexieali na meji, kjer ima blizu svoje prijatelj* in podpiralce. (.'e ga hoče doseči zvezna vlada, inora izkrcati j čete ati v San Felipe ob istočni obali ajf pa v Knsenaza na zapad-ni obali. Na razpolago pa ima le tri kanonske čolne, a nobenega J transporta. V ^vsakem slučaja pa ima zvzena armada pred seboj dolgo potovanje skozi puščavo in to marširanje bi ne bilo nikak izpre-IhmI. kajti vsepovnod je *bilo polno gnezd strojnih pušk ter strel-j cev. Čete, katere bt zvezna vlada lahko 1 hI poslala, pa nimajo ni kakega želodca za take vrste delo in posledica bi blia krvav poraz in uničenje. — Predlog, da se prime Cantu-ja s severa, je nevzdržljiv. To bi involviraln premikanje mehiških čet skiizi ameriško ozemlje. Tudi če bi se Mehika oprostila svojega ponosa ter naprosila za tozadevno dovoljenje, bi Cal i fom i ja ^nasprotovala taki akciji kot en mož. Veliki kanal Colorado Hiver i riga-eijskega lian rta za Imperial Valley «re prekd ozemlju Cantu-ja. Razume m», da bi v trenutku, ko bi mehiške čete stopile na ameriško ozemlje. Cantu uničil kanal, kar bi imelo za ponledien uničenje na stotisoče sadnega drevja v Imperial dolini ter popolno izgubo desetletja trajajočega dela iu investiranja. V spričo teh dejstev, — je iz ji vi I moj informant, — ki bilo naravnost- samomorilno vprizoriti sovražno gibanje v »tedanjem času. Posledica bt bila ne le izguba vojaške ekspedieije, temveč tudi neposredno proglašen je republike Niije ('alifornije. Definitivne priprave za tak korak so bile že storjene. Na pisalni stroj spisana ustava take republike obenem s seznamom uradnikov je bila Izgotov-Ijcna ie pred šestimi meseci ob času, ko je vprizoril Carranza slieoe k (»rake, da odutavi Cantu-ja. Načrt takozvanih zarotnikov je seveda v doglednem ča*n vtelesiti to republiko v okrilje Zdruienih dr-*av. ' Dve at vari pa sta, ki zadržujeta Cantu. Prva atvar je njegov narodni ponoa. On noče, da bi prišel v zgodovino kot ao prišli uradniki republike Tesan, izda-, Amerik«. Njegov drogi razlog pa je instinkt samoohrane. lJosti ima in kar se nahaja v njegovi posesti. hoče varno ohraniti. Celi položaj je poln nevarnosti za vlado, v notranjem in mednarodnem ozi-ru. Zarotniki računajo z dejstvom, da ne veže domačinov Nižje Cali-fornije nikaka vez lojalnosti do domače dežele. Imenujejo se Cali-fornianos. ne pa Mexieanos ter so sovražniki slednjih. Južni okraj bi sledil severnemu kot sledi rep pe-sn. — Obseg cenc za katero se poteza jo zarotniki, je velikansk. To je cela (Julf Coast pokrajina krog Colorado reke ter južno nadaljevanje Imperial doline. To je ista bogata zemlja izstih proizvajalnih zmožnosti od dateljeve palme do solate, čebule in krompirja ter je dostopna še bolj ugodni irigaciji iz Colorado vodovja. Najti je tudi znake velikih skladov rud in petroleja. Vprašal sem svojega inforinan-ta, zakaj' se ni vsprieo težkoč, s katerimi se mora boriti vlada IIu-erte, sklenilo pustiti psa spati, dokler In ne nastopil Obregon, mesto da se je Že sedaj vzelo celo zadevo v roke, ko so roke vlade polne drugih problemov ter prilike poraza izvanredno velike. Odgovor je bil zelo značilen in zanimiv. Mojo pozornost se je obrnilo na potezo mehiškega značaja, ki pogosto nastopa kot otrok, brez vsakega ozira na posledice. Otso-tako na dejstvo, obro informirani krogi ao mnenja, da bo te avi-atike poslala francoska vlada Po-'ijakom o« pomoč. V SPOMIN PRVEMU LETALCU Na Francoskem so odkrili sporne nik Amerikancu Wilbnm Wright u, ki je izumil prvi zrakoplov.. PIVO S KIKOM II V GHICAGU Pivovarnarje v Chicagu se dolži, ] da izdelujejo pivo s kikom. — Od 11 enega do dveh in tričetrt odstotka. Chicago, 111.. 4. avgusta. — Seznam pivovarnarjev v Chicagu. o % katerih se t rti i, tla so kršili prohi- t bicijsko postavo s tem, da so ku- -hali pivo, ki je vsebovalo več kot • I>ol o<1stotka alkohola, je poslal da l nes major Darlvmple, okrajni pro-liibicijski načelnik, v Washington. Major ni hotel objaviti imen. a re-j ,kel, da ie seznam delo dva tedna i . . • trajajoče preiskave, tekom katere | e ;]e preiskalo piva, .ratera so iz - delovali in pivovarnarji v Chica-j gu. — Dalrvmple je rekel med drug iiitjj — Na tisoča dolarjev davka se: bo pobralo o.i teli pivovarnarjev. j, V enem slučaju bo moral privovar-l, t ar plačati $30.000. j, V stotinah slučajih je vsebovalo ( to pivo do 2 in tri četrt odstotka) alkohola. ' < Charleston, W. Va., 4. avgusta.ji V zapadni Virginiji se it* tekom meseca julija zasledilo žganje !j kuhov, kot se glasi v ravnokar i objavljenem poročilu ktnnisarja s lllallanaua To je največje število t tajnih -žganjekuhov, katere se je v enem tnesecu zasledilo v kaki ( državi. 4 Tekom imenovanega časa so iz-vršili prohihieijski agenti 78 are- j ttcij radi kršenja prohibicijske' j postave. ; . TUBI GRK" BEŽE. Carigrad, Turči ja, nvgusta. — Orške čete, ki «0 odšle iz okupacij-j skega zemlja, so hiJe napadene o 1 > turških nucijonalisti''n h č l n. ko 110 milj severno od Smirne. I1 Boj je trajal 24 .ir *u firki so se.f morali umakniti potem ko so ]«u- * stili na bojnem polju ">0 mrtvil, « in sto ranjenih. Turki jih niso zasledovali. V ponedeljek so pričeli j t Turki v Mali Aziji 7. močno of"»i- c živo proti Grkom na fronti »estde- i setih kilometrov. Bojna črta se steza ob Bagdadski železnici za-patlno od Kutahia pa do Siinau. Brzi parnik "Pesaro" (prejšnji pamik ITamburg-Ameri-ake proge "Moltke") ' odpluje t Genovo 1. septembra f Vožnja za 3. razred stane t 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 fe vštevii vojni davek, ta cena je ve- r Ijavna skozi do Trsta. Kdor želi a tem brzi m parnikom ' potovati, naj nam takoj piše za A pojasnil«. Tvrdka Frank 8akaer i NEWYORSKI DEMOKRATI ZA 2.75 ODST. PIVO Demokratična konvencija v državi New York je sprejela zelo značilno platformo.. _ Saratoga Springs, N. Y.. 4. av- «ru;t 45.000 premogarjev v lllinoi-sii je imelo v ponedeljek zborovanja, na katerih je bilo sklenjeno' ustrajati pri stavki. Niti eden iz-J int'«l velikih rovov v državi ni v obratovanju. Predsednik Searles Illinois Coal^ Operatt»rs Ass., je izjavil danes naslednje.: — Stavkarji se nočejo pokoriti poveljem njih državnega predsednika. Ignorirali so prošnjo predsednika Wilsona. Nočejo se "vrni-1 ti na delo. Indianapolis, Intl., :t. avgusta. — Obratovanje v.premogovnikih In-j tliane je bilo danes skoro normal-! no. — soglasno s poročili, ki sa bi-j la izdana od delavske kot deloda-jalske strani. DENARNE POŠIUATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo iu sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki y zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po sledeči) cenah: 50 lir .. A $ 3.60 100 lir .... $ 6.25 300 lir ____ $18.75 500 lir ____ $30.00 1000 lir ____ $60.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe t roke. DttiTnun J« podati najbolj po Domestic Postal Honey Order. aE V New York Bank Draft Tvrdka Frank Sakter, O Oortlaadt St* New Tack M. .1 KOMUNIST-MILJONAR SPOZNAN KRIVIM Chicago, 111.. 3. avgusta. — William Bross Lhovd. milijonar 1 j 111 komunist, ki je bil spoznan kri-j vim zarote za strmoglavi jen je j družen i h držav, bo odveden takoj: v Leavenworth ali pa v Atlanto.j da pr'rne služiti svtijo kazen petih let. Spoznanih krivim ter obsojenih z njim vred je bilo nadalj-nih devetnajst elanov komunistie-t r stranke, kojih* vsi nitirajo služiti kazen txl enejra do jietih let. I. lov ti mora poleg tega še plačati! j *:".ooo. Dvajset obsojenih je pomagalo organizirati Komunistično tlelav-' sko stranko tukaj v septembru preteklega l-»ta, potem ko se je le-1 vo radikalno krilo odcepilo od so-| jeijalistiene stranke. Aretirani soj I bili v januarju tekočega leta, ko j je bil vprizorjen narodni pogon • nr> osumljene radikalce. I Obsojence se je dolžilo na temelju nove postave v Illinoisu. da 'so skovali zaroto, koje namen je bil strmoglavi jen je vlade Združenih držav s silo. Nadalje se jih je dolžilo izdajanja in razdeljevanja letakov, v katerih se je poziv-lljalo na strmoglavljenje vlade, i Dolžilo se jih je tudi, da so pripadali organizaciji, ki zagovarja j to strmoglavljenje in da so prisostvovali nekemu zborovanju, na : katerem se je pozivalo na strmo-i glavljenje. lovd je rekel v nekem govoru v Milwaukee leta 1919: — Mi hočemo predvsem revolu-e:jonarno pripravljenost. Mi ho-čemo organizirati tako da bo vsak sot-ijalist i»ripravljen v tek'i ene tlc štirih ur. Mi hočemo mobilizacijski načrt ter organizacijo za revni uei jo. Vi hočete pušk. strojnic, artilerije in municije. Vi hočete dinanyta. THnamitirajte vrata bank, da dobite denar za financiranje revolucije. SMRT ZNANEGA AVUATULA. Los Angeles, Cal., 3. avgusta. Poročnik Omar I«>ekyear, znani vrhovni aviatlk in poročnik Milton Elliott, njegov spremljevalec, sta bila ubita tukaj, ko je padel aeroplan iz višine tisoč čevljev. Lockyear je bil baje prvi avi-jatik, ki je skočil z enega aero-plana na drugega, d oči m sta oba letela po zraku. STO NEMK PRIDE V AMERIKO. London, Anglija, 4. av£n«ta. — Več kot sto fcemk je odpotovalo od tukaj proti Ameriki « svojimi ženini, ameriškimi vjjaki. ___ ! GLAVNO MESTO POLJSKE, PRED PADCEM w m % _ ! POLJSKA ARMADA JE POPOLNOMA UNIČENA. — ZA VEZNI KI SI NE VEDO POMAGATI. — AMERIKANCI PRIPRAVLJENI NA BEG. — VSI VLAKI SO PRENAPOLNJENI. — KONFERENCE NAJ SE SKUPNO VRČE. Pariz, Francija, 4. itvgusta. — Poljski, franoski in angleški vt»-,^aški izvedenci, ki se mude v Varšavi, so v pretekli noči sporočili [semkaj, da je treba nest o tekom dveh ali treh dfti izprazniti. Poljaki so objavili, da je |>o!jska armada ob Hugu. ki predstavlja /atlnjo |Obrambno črto Varšave, pobegnila in sit-t-r tako hitro, tla ni ui.ie.lu niti mostov pr«*kt« rek«-. Varšava, Poljska, 4. avgusta. — Napetost, ki prevladuje v Varšavi že tri dni, je bi'a še povečana vsled poročila, da niso dogovori ned poljskimi iu ruskimi zastopniki v Baranoviči dovedli do nika-kega uspeha, tikajoče-;;« se sklenitve premirja. Poročilo, da zahteva sovjetska vlada takojšnjo uvedbo mirovnih pogajanj, je vzbudilo v političnih krogih glavnega mesta veliko senzacijo. >?Pka izjava pravi, tla so"dobili general Komer in njegovi tovariši le naročilo, naj se pogajajo z boljševiki le glede vprašanja premirja. To odgovarja na z i ran ju, ki je prevladovalo, ko so poljski odposlanci zapustili Varšavo ter se podali na fronto. Uradniki ameriškega konzulata so spravili skupaj svoje najbolj \ažne listine, da jih takoj spravijo na varno, če bi prodiranje ruskih sivjetskih čet šlo še naprej. Z delom viziranja potnih listin sto in *to Jjudi, ki zapuščajo Varšavo, se bo nadaljevalo, dokler ne bo konzulat prisiljen zapreti svoja vrata. Vlaki, ki vozijo na Dunaj, v Poznanjsko in Gdansk, so prenapolnjeni. Reservirane sedeže prodajajo le proti naknadnemu visokemu plačilu. Ljudje ve bore za možnost, tla pridejo na peron in ka-korhitro pri^e kak vlak, je takoj poln. Vojaki preiskujejo listine, da vidijo, če se kak vojak po francoski ne poslovi. London, Anglija, 4. avgusta. — Prekinjenje pogaja ij za premirje med poljsko in sovjetsko rusko vlado se smatra tukaj uj-godek, ki ustvarja te/.a\no in nevarno situacijo in ki bo mogne, Jo-vedel do opuščenja '.inference zastopnikov zaveznikov, poljske, nilske vlade ter ruskih obmejnih držav. Londonski listi dajejo izraza zelo različnim nazorom glede stališča boljševiške vlade, ki pomen ja, da se morajo konference za pre-jmirje in dejanski mir vršiti skupno. Nekateri listi pravijo, tla je po-. stopanje boljševikov povsem upravičeno in pametno. Drugi lisi i pa so ogorčeni ter smatrajo korak boljševi^ov za dokaz, da skušajo sovjetske čete doseči Varšavo, kjer bodo Ijoljševiki lahko sami diktirali pogoje za mir. P«*»oji naj bi bili popolno predaja Poljake ter \ si-Ijenje sovjetske vlade. V. zadnje imenovane strrfni se opozarja na dejstvo, da je eden izmed pogojev sovjetov za premirje, da se Polj-jska razoroži ter da jamstva, tla ne bc sprejela nikake vojaške pomoči od zaveznikov in ciidi ne vprizorila liikakih novih napadov na I lillsijo. Angleška vlada ni dosedaj objavila še nobenega pojaftuila glede »položaja in tudi na noben drug način namignila, ako hoče nastopiti, [vendar pa se je razšiida govorica, da bo prekinila svoja pogajanja s 'sovjetsko vlado za ust tnovitev trgovskih odnošajev z Rusijo ter po slala domov sovjetska delegata Kameneva in Krasina, «e bodo boljševiške čete prodirale naprej v Poljsko ter zasedle Varšavo. Razmišlja se o tem, kake natlaljne korake naj bi se vprizorilo v takem slučaju in kako bi mogli zavezniki izpolniti svojo obljubo, da bodo prišli Poljski na pomoč Glasi se, da je imel kabinet včeraj na hitro sklicano sejo in da je Lloyd^George zopet odložil svoje že večkrat odložene počitnice. UTOPIL SEBE IN ŠTIRI OTROKE. Little Rock, Ark., 4. avgusta. Včeraj zvečer je dospelo semkaj poročilo, cfct je 40 letni farmer, William C'rutcher, ki je živel v bližini Des Ark, Ark., najprvo utopil svoje štiri najmanjše otroke v neki mlakttži ter nato sam i*-vršil samomor v mlakuži. Njegova žena je bila z obema starejšima otrokoma ob onem času v cerkvi. Ko se je vrnila do- li ov, je manjkalo moža in štirih majhnih otrok, katere so nato našli v dotieni mlakuži. IZ POLITIČNEGA TABOZ1A. Chicago, 111., 2. avgusta. — Senator William E. Borah iz Idaho, ki je delal pred konvencijo ter tekom nje tako energično za izvolitev senatorja Hiram Johusona, ki je nato podlegel kot kandidat, je sprejel senatorja Hardinga kot kandidata ter držal več političnih govorov v njegov prid. Premisliti dobro, komo bo sto vročili denar za poslati . v stari kraj ali pa za vožnje listki, Sedaj živimo ▼ času negotovosti in ilorab«, vsak aknia postati hitro bogat* ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakot> rd bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane u-preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa roaliM neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo* be, je veliko vprašanje. ' Naše denarne pošiljata e se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in rinnii Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih ki on po sle. lečih eenah: 300 kron .... $4-80 1,000 kron .... $ 15 400 kron .... $6.40 5,000 kron .... $ 77.50 500 kron .... $8.00 10,000 kron .... $153.00 * Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. IG računamo po eeni istega dne, ko poslani denar doaps ▼ roke. I^MM^IM1 MJWJ D*orfc » ccio lato IT.N In Canada M M u pol leta S3.M 7a pol lata |3 0o Za Inozemstvo za celo !•«• S7.00 /a ■ »trt leta_ti.SO_»a pel lata_»3.SO Q L Al NARODA (Vol ca et t na PaoDl«) 1—u»< every day except Sunday a and H oil days Subscription yearly Adv«rtlaom«nt «>n apr—ment^ J OapM brat podpte* In u— «ino»tl m h« prtot>£ujejo. D«ov nal mm blacmroM paMU*.tl is Mortar Ordtr Pri •pmyembt kraja narof Allrov precrtnio. da * nam tudi pr«Ji- j ni« blvaJia^a niininl, da hltrcj« najdemo naslovnika. , 1 OLAI NAHODA M Corttandt Strast, Borough of Manhattan, Nev| York, N. V« Te*ep*»one; Cortlantft 287»_ _. [I Kaj bo? ! Postanimo bistrogledei t« r pdpVjino dale«"«, dal cm- v bodočnost. Glejmo. premislijo in *•«• vprašajmo: — A!i bo kihij v Ameriki! i/brntiniia revolsrijdf N't- bo j<-, dokler m- bo nastala iz enega izmed dveh virov. No-i l.'-tiii resnična revolucija tii še nikdar iiastaia drugače kot iz »"iirffa I i/m*-d d veil virov, ali pa iz dbrli. I'rvi \ir j«- kapi? .d istično hlastanje po zemlji. Iz tega \ ira se i>t\arja pomanjkanj« zemlje. I>nitrs stvar jc pomanjkanje hrajie. V -r» .:a /a na<. da se bližamo obema. Nas.*1 politične stranke s<»^ s-lepe N i t i ena niti initra ne poskuša odločno nastopiti proti grabež-Iji v«'»*m trmi jr. Nobena nima do\otj moč' da l»i pomagala na noge pravemu] farme rju. Nobena stranka s- ne zaveda dejstva, da nam mečejo prekupel j žiVil velika polena poti noge. Samo eno zdravilo je zoper to. In to je boljša razdelitev. Prekupčevalci in dražilci m> ustvarili sledeče razmere: Farmer ju plačajo t:;ko malo za njegove produkte, da je farmer- j vki Htitn opešal in da -n le maloštevilni, ki se lotijo farmerstva. Toda' hrano, ki jo (akoreko4 ra prazen jiič kupijo od farmerja, prodajajo t;.ko drago, da bo kmalu napočil ča*. da bo moral živeti delavec ob sam t-nt zelju in polenti. Si» pa nekateri' ljnc.je med nami. ki pravijo: — V Ameriki bo i bruhnila revolueija. Boljševiki jo bodo povzročili. Smrt boljševi-' kom, proč z boljševiki! Tem bi rekli prijateljsko besedo: Na glejte na kresnice. Bodite pozorni na temeljne vzroke bo-1 doče revolucije. In ta dva temeljna vzroka sta: - Pomanjkanje zemlje. Pomanjkanje brane. To je še daleč, kaj ne. Da. daleč bi bilo to, če bi odpravili nevarnost grabežljivcev zemlji- ter drugih krvavosesov, ki ovirajo pravično razdelitev hrane. Da, daleč bi bilo to, če bi se-zavzela vlada za moža-poštenjaka. k. bi z dobro voljy rad posestvom al ze mljo in jo obdeloval. Da, daleč bi bilo to, če bi vlada pomagala konzumentom pri ko-« p.-rativnein kupovanju in prodajalcem-farinerjein pri kooperativ nem prodajanju. Toda blizu, nevarno blim je \se to. če bodo naše politične stran-j l.e tudi v bodoče hodib jx> poti, po kateri so hodile v preteklosti ter omalovaževale poljedeijsko vprašanje. Pogasimo žerjavi* o, p redno izbruhne požar. v- - Razkol med komunisti. I>ne 2.Y junija a«, imele vse jugoslovanske komunistične strujej v Vukovaru kongres, na katerem bi se morala ustvariti ena edinstve | i a. jako komunistična stranka za eelio Jugoslavijo. Ta načrt pa se je popolnoma i/jhIomi, ker ve med udeleženci pojavila takšna i a čel u a nesoglasja, %d t je bilo docela nemogoče ustvariti eno enotno stranko. Ni kongresu je nastala ta le situacija: Skrajno levico tvojo komunisti iz Srbi;e in Vojvodine pod vodstvom prof. dr. Sime Markoviea in dr. Filijm Filipovi«-. Cwnter tvori dr. Živko Topalovič s peščico svojih pristašev iz Srbije in Bosne, desno krilo centra stoji ju«! vodstvom Dragiše I*apčeviča. k izagovarja kooperacijo z meščan sknni strankami. Docela na desnici stoje komunisti iz Hrvatske z Itorenmiso in dr. Hadoševičent na čelu ter komunisti iz Slovenije pod (fivtoohovini vodstvom. Skrajna levica zahteva diktaturo proletari-jnta /a vsako ceno. I stanov it i se ima narodna rdeča vojska. Vsi de ia\«*i in siromašni kmetje ki so spOKobni, da iiosijo orožje, se naj oborože. Vojaki sami si naj izbirajo svoje oficirje. Vsa produkcija in trgovina se naj rarlnsti in soeijalizira. Vsa poslopja in stanovanja v.' naj rekvirirajo za potreba dela\skega razreda. Stranka se naj enostavno imenuje komunistična stranka. Proti skrajni levici je na-, stopil dr. Živko Topaiovič s svojimi somišljeniki ki so na^lašali. da je diktat ura proletariat a mogo«*a samo v slučaju, ako je vsaj večina j proletarijata pridobljena za to itlejo. Š^ dalj na depio so šli delegati i/. Hrvatske iu Slovenije. Konečno je prišlo do takšnih nesoglasij, da s«» Slovenci v znak protesta zapustili kongres in'da so delegati iz Hrvatske izjavili, da no prevzetno nobenih funkcij v komunistični stranki. Vodstvo komunistične stranke se torej nahaja izključno v lokah levičarjev, d oči m je strankino glasilo "Nova Istina"' v rokah zagrebških delničarjev. O kaki enotni komnnistični stranki za sedaj torej Se ne more biti govora. Pravijo, da živi slavna italjanska igralka. Eleonora Dttse v velikem pomanjkanji! in dft se je kot udova častnika obrnila na vlado za pomoč. Kje pa je oni prasec I)'Annunzio, ki je igral nekoč v njenem živlenju tako veliko ulogo? Bplačajtk, ko boste zd&avl Take psnodbe nn ne o odi neben drugi idrtnik. Jas tmsm toliko aanpanja ▼ svoj uspeh ln (poaob-»oat. da ras morem ozdraviti, oa za sroje prizadevanje pri vaAem zdravljenju se sa^ftevam «tti centa naprej. Plavajte sa mojo aalnso, ko boste adra-▼t Jas nem aajatarejfil ipecijaJist r Pittsborghu, a 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od bllan ln daleč, da jih hitro ozdraflm. Govori se ritTOHb Dr. B. V. MULLUf, ipecijaHst. 411 FOURTH AVt, 2 nadstropje. PltmOMU PKzlte na flter. 411 četrta Ave. PENNA. . > ... .. ■ -----(L- GLAS NARODA. 5. AVG. 1920 Dopis k - Bar beton, O. Tukaj so je pred par leti vsta-novila slovenska fara, katera je bila kmalu potem tudi uradno' sprejeta v elevelandsko škofijo. V naš''in mestu je več katoliških ( cerkva, med drugi tudi angleška — *sv. Aug-uština. To omenim zavoljo tejra. ker tam župnikuje naš rojak Rev. V. Hribar. Ker smo j sedaj mi Slovenci tukaj brez svo-j j«ga duhovnika, je škof prosil o-' imenjenega duhovnika, na j ima 011 z i. nas Slovence maše tako doljro. I itn ne dobimo svojejra lastneira. Prosil jfa ie. ila Iiaj mašuje za nas | v*iaj enkrat ali dvakrat na mesec «ia naj ima pridige v našem je-j ziku. Omenjeni pa teira noče storiti in se izgovarja na \se mogoče i.ačine. Iz te^ra se razvidi, da ne-| kateri duhovniki res manj veru-I jejo v B(i'r'a kot mi drutfi ljudje, t e hi taki res kaj imeli vere. I»i I šli med svoje rojake in jim pridi-iirovali v njih lastnem jeziku. Saj . so nekdaj šli celo med divjake, ,katerih jezik so se morali najpr-I vo šele učiti. Sedaj pa ne gre ce-1« Slovenec-duhovnik med Slo- \ ence. To je sramoten madež na slovenski duhovščini v Ameriki, kateri se ne da izbrisati z nobenim 1 pripomočkom. Ce naši ljudje vi- * uijo take reči med nekaterimi na- ' š*mi duhovniki, ni čudno, da popuščajo vero. l>a duhovnik celo na škofovo prošnjo noče jrovoriti v svojem lastnem jeziku, je neza-slišno. Pri neki jednoti suspendi-| rajo člane, čc ne gredo k spovedi, |duhovnika, ki zanemarja to. kar , jt njegova glavna iu edina dolž i.ost. se pa pnsti. Tukžij je krasna | I liiteranska cerkev na 2nd St. Ona « cerkev je last A meri kancev, ali oni že večkrat povabili slovaškemu duhovnika, da je prišel pridi- I I irovat tukajšnjim Slovakom v njih 'jeziku v cerkev. Ko se je L'ovori-; lo slovaški jezik, so bili tudi Ame-rrkanci navzoči, ker so poleg slo-vaškega govorili tudi v angle-(Akeni jeziku. Torej lnteran se ne 'sramuje, da se v njegovi cerkvi govori "foreign language"'. Katoliški duhovnik pa, slovenske !matere sin, v svoji lastni cerkvi ! .noče ali se sramuje. I Karan slov. cerkve sv. Srca Slovenske novice. Gowanda, N. Y. Tukajšnjo slovensko naselbiuo >ta obiskala znana rojaka Alojzij Tršelič in Martin Bevc iz Arrovo. Pa. — Iz stare domovine sta do-pcla Frank Verliovec in gospodična Anica Stibelj. Poročevalec. Cleveland, Ohio. lviijiusovo poslopje, kjer je do-sedaj bivalo več družin, postane sko ro izključno uradniško poslop-l Lie. V dveh velikih hišah na pročelju St. Clair so že sedaj tri obširne trgovine: Urdinova, trgovi-jna z maiiufakturnim blagom Mr. •los. Stampfelna ter krasni prostori The North American Savings i Hanking Co. V prvem nadstropju pa so se prezidala stanovanja v uradne sobe iu v kratkem se tja preselijo sledeče tiruie in! posamezniki: John L. Mihelich,1 slovenski odvetnik. Jos. Demšar,' | "lo venski stavbenik, dr. L. A.! I Starce, zdravnik za oči. dr. Zup nik, zobozdravnik, p«>leg tega ima i že svoje urade v poslopju dr. James Seliškar. Tako bo postalo! Knausovo poslopje pravi "Office1 Building" kot so nebotičniki doli v mestu. Mr. John Janežič je zarental i prostore zraven trgovine Mr. J«rs. : Gornika na 152. cesti v Collin-j woodu. V teh prostorih začne v j kratkem s trgovino za brivske po-j | rrebščinc, vsakovrstnim rezilnim! orodjem ter "light hardware". Ker enake trgovine ni nikjer v ta-ihošnji okoliei, bo ta trgovina dobrodošla našim rojakom in rru-giin. Mr. Tomažič je poznan po prijazni post rež^i in s svojo vljurnostjo v trgovini. Našemu «»l>čeznaneinu rojaku iz saint-clM irskega predmestja Mr. Kundetu je bila ukradena kami-žola. katero si je bil napravil zadnje čase za poroko. V desnem žepu kamižole je bila bančna knjižica. ki se je glasila na njegovo ime, dasi bi marsikdo tega ne verjel." Te prihranke je mislil imeti Mr. Kunde za poboljšek na stara leta. torej je izguba tolikanj brit-kejša. Mr. Kundf se sicer ne ve spominjati, koliko je bilo še j»re-^.tanka na bančni knjižici, trnja kakor so cene zadnje čase "raisin-žeku". je prepričan, da ne more biti dosti čez štiri dolarje. Polten najditelj če prinese kamižo-lo Mr. Kirrwletu nazaj, bo dobil za nagrado polovico svote. ki je i označena v bančni knjižici. Društvo "Slovenske Sokoliee" priredi dne 22. avgusta svoj piknik na znani Kastelčevi farmi. I i Chicago, I1L V staro domovino so se podali: j John Tomažič v Rakitnik pri Po-jstojni. Anton Novak, Fr. Petan, ,Albin Jazl>ec, Leopold Pustišek z ženo v Brežiče naštajersko, Ant. Horvat, Mat. Horvat in Stefan Sarjaš v Ceretišovce v Prekmurje. East Helena, Mont. i Fmrla je devetletna hčerka s-po-jštovanih »tarišev Mr. in Mrs. ! Hrella. Kazen žalostnih sta riše v je zapustila še brate in sestre, Stariši s<> poskusili vse. kar je bilo mog*n'-e. da bi jo ohranili pri življenju, pa P»>»g je presadil iih-' dolžno lilijo na drugi svet. Obljuba molka. Charles-Louis Philippe. (iospa Felieija je živela s svo- j .. jim bratom Teofinom. Imela sta i , trafiko. ! Teofilu ni bilo nekaj časa do-j J bro. Po noči je slabo spal iu cele ' dni se je potil. Upadel je bil tako, da se ni upal niti stehtati pri i . peku Dumontu. Zdravnik ni njegove bolezni sploh razumel in priporočal mu je gibanje. To je bila . misel! Kedar hodite ali delate, se potite in se sušite še bolj. ^ Gospa Felieija se je konečno od . ločila. Ker so zdravniki osli, je hotela narediti kakor drugi: poiskati starega Durantona, čarodejni-Pa. kateri je že toliko jjudi v kraju ozdravil. Stari Duranton je stanoval tri milje od nas, popolnoma v poljih, v pristavi, katero je oskrboval . sam. Bil je tako lakomen, da ni imel niti slutnje o pravi eeni denarja. Zahteval je od ljudi, ki so prišli k njemu po svet, dva tri, pet, največ deset sous, ker si je domišljeval, da so to velike svote. Zunanjosti je bil čudne. Njegova ( glava se je zdela težka, kakor bi| ne bilo v njegovih možganih zraka. Nikoli je ni vzdigaval. Pravili so, da zato, ker je nosil v nji bolezni vseh, katere je ozdravil. Stari Duranton je razumel v trenotku Teofilovo bolezen in našel sredstvo proti nji. Napisal je na košček papirja molitev. To molitev je bilo treba zapreti \ ška-pulir. Teden naj bi ga bil nosil Teofil na prsih; teden na hrbtu; nadaljni teden pod desno pazduho in zadnji teden pod levo. Dva-intrideseti dan bi morala upadlost z njega izginiti skozi sroe kakor dih. Uvidi nekaj izhajati kakor rmneno paro. Gospa Felieija je zložila košček papirja v denarnico. Stari Duranton je izpopolnil svoje predpise rekoč, da je treba, če naj ima mo- ; litev učinek, da bi gospa Felieija nt izpregovorila prav do doma ni-ti ene besede. Besede, katere bo i Spregovorila, bi se zmešale z be- 1 sedaini molitve in" izgubile bi o- ■ zdravljajočo moč. j Za onih dvainpetdeset let, kar ] je živela gospa Felieija na tem : svetu, ni imela priložnosti vedeti. < kaj pomeni: mdlčati. Po poti jo ] jc spremljal štirinajstletni sinček 1 f brivca Benoita, kateremu je bila s ;botrinja. Veselila se je, kako si z ] njim po cesti pogovori. Imela je i smolo. Ino, torej ne izpregovori z njim. • i Bili so prvi dnevi v juniju. Maj 1 je bil mrzel kakor v zadnjih letih, i Peter Zgaga Ko so vprašali človeka, ki je ho-! tel dobiti službo v menežariji, kakšne korake bi storil, če bi mu V&el lev, je prostostušnio odvrnil: — Dolge, prokleto dolge. • ^ • Pred par leti se je bil poročil Caii cap)in. Vzel je nekega otroka,! šestnajstletno punco, ali koliko je bila že stara. Sedaj se pa hoče iena ločiti od njega. Najbrže se je Caplin tudi doma ravnotako neumno obnašal kot se obnaša ita od m. * a • — Pesnik je rojen — je zapisano nekje. * Kaj. samo pesnik? Alj sem jaz na grmu zrasel ? * a * Vsako \ rcsijičenje ima nekaj trpekega na sebi. Uniči namreč lep<» željo. * a * Prečastitemu v Gikagu. Kdor uporablja vero za svoj plašč, kaže grdo nagoto. * - * Za bojiščem. Ranjene Ameri-kance nosijo v lazaret. Poleg nekega razcapanega ranjenca kleči bogata dama. ki je prišla iz daljne dežele na lovu za senzacijami na bojišče. Ranjenec je lep mlad človek. Da pa dama ne razžali svojega ponosa in da se njeni aristokratski prsti pomotoma ne dotaknejo navadnega človeka, se prej informira pri zdravniku: — Ali je to častnik, ali navaden mož 1 » Cast n ik iii. Toda v prsih ima tri krogle, eno nogo ima zdrobljeno, ramo prebito. Pri zavesti je in dosedaj ni niti enkrat zastokal. Zdi se mi, da je mož. * * * Moderno je, kar se je še včeraj zdelo človeku nemogoče iu se mu bo jutri morda zopet zdelo nemo- ! g oče. * a • Ce možkemuu kaj poveš, mu gre pri enem ušesu notri, pri »lrugeiu pa ven. Če pa ženski kaj poveš, ji gre pri ušesu notri in pri ustih ven. * a * V Mehiki ie mir deloma vstanov-ljen. Kako je vendar to mogoče? Jaz bi rekel, da zato, ker Mehika ne pripada Ligi narodov. * a * Prodajalec čevljev: — Res, gospodična, ti čevlji so malo premajhni. Toda nosili jih boste že, ko jih boste parkrat nosili. "a * Sin se je vrnil iz vjetništva. Pripovedoval je o svojih doživljajih, pripovedoval, blufal iu lagal. — Sli smo skozi Turkestan, skozi Kavkaz ter se vstavili na gori Ararat. Tam smo zakurili z ostanski Noctove ladje. Bil je mraz, kajti na oni gori je tudi poleti sneg. Tedaj se oglasi mlad;l gospodična: — Nikar vendar ne laži. Da ste kurili z ostanki Noetove ladje, že rada verjamen, da je pa tam tudi poleti sneg, ne uforem verjeti. * a * Saj se spominjate rojaki, koliko nesree se je pripetilo pred leti s žveplenkami. Otroci so požiga-li, človeku so se vnele v žepu, v.a-gorele so, če so prišle na solnee. Sedaj je pa v tem oziru varno preskrbljeni. Prodajajo namreč varnostne žvcplenke. Ne moreš jih prižgati iu ne moreš, pa če prižigaš noč in dan. * a * V nekem mestu je bil umrl po-licman. Ker ni imel ničesar, so njegovi tovariši nabirali prostovoljne prispevke za njegov pogreb. Na cesti srečajo človeka, ki je bil v nas križ ju s postavo, in mu izrazijo svojo prošnjo. — Nate, tukaj imate deset dolarjev, pa pokopljite deset polie-menov. Vsi so blagoslavljali solnce, ka-teio je kar žgalo. • Njegov čas je bil vsem nekaj novega, vsi so se veselili, da so ga čutili .in nikomur ni bil v nadlego. Polja so bila močno zelena, ker je zelo deževalo, in kdor se je zagledal v daljavo, temu se je zdelo, da so krasne modre pare vidni zrak, katere je izdihaval. Le solnce daje stvarem njih barvo. Pravi se vedno, da je solnce belo. Preje bode modrikasto. Gospa Felieija v zacetKu s tem ni mnogo trpela, da ni smela govoriti. Saj to ni bilo na veke. Trudila se je temeljito, da bi obdrža- la v spominu misli, katere 50 ji p padle po poti v glavo. Toda ona j. bi jih izzvala zopet doma, niti ene s ne bi pozabila. 'f Naenkrat je postala nevoljna. j (Korakala je baš tričetrt ure od ] onega treuotka, ko je opustila k starega Durantona. Bila je neka- i, ko utrujena iu bila bi rada sedla.' k 'Toda tu je nastala prva težkoča.! jCe bi bila sama, bi bila sedla eno-ij, , stavno na kraj jarka. Toda na kaki i-ačin dati to razumeti malemu > Beuoitu i Gospa Felieija ga je po- „ •zledala. On je pogledal njo in ce N lo radovedno, več ničesar. Bilo ji i je, da bi šla dalje. Fant je bil glupi. Gospa Felieija se je spom- j uda jasno, da ni naredil v prvič | izpita, ko je izhodil šolo. Na to' j podrobnost mi bila ppolnoma po- i | : zabila. ' „ Za nekaj časa je prišla gospe j ; Feliciji v glavo posebna lirisel.j, I Kako je bilo čudno! Gotovo se;„ človeku "dabo misli, če ne sme go-j i voriti. Ju stvar je bila vendar ta- ] ko prosta. Prešla je dober kilome- i . t» t- poti. lie da bi ji bilo prišlo na . i misel, da se more razumeti tudi ' . . . 1 Is kretnjami. Pokazala je na ja-l1 .'rek. Šel je za njo in se tudi vse- " J del. i i i I Lahek vetrič je zavel nad zem Ji jo. Zdelo se je, da se celi kralj i blaženo oilihuje in brezkončni prostor iirtd polji pod nebom ka- < • kor bi bil napolnjen z krasnim ; vremenom. — Nad zemljo je leža-' 'jb razprostrto razkošje, mir in _ "J prostost. Ptice se niso obotavlja 1 je peti. Gospe Feliciji je ✓bilo iz ' vsega tega malo slabo. j Povsod i j«' bilo krasno, samo L'ne v njeni glavi. Ni mogla v«.'; jInirno sedeti. Bilo je toliko beseil, , s katerimi bi se dalo izrazit:, ka ; ko dobro je človeku v senei ob . takem letnem dnevu, liajši je zo pet vstala in korakala dalje, ne j meneč se za utrujenost, samo daj i1 In mogla misliti kaj drugega. -j V tem čas>i potovanja je prišla j gospa Felieija na izborilo misel.I j Imela je vžepu tabakiro; zanos-J; ;jljala si je torej. Tabak zasede v j II glavi gotovo mesto. Najprej «.e ji ! je zdelo, da podi besede, katere je 'j imela tam nakopičene. Kilinila je.' {Kako >e je to lepo poslušalo! lii ; le ji je v lift ho. da more dajati; j i zvok vsaj z nosom u nu»žgani. ker ne sme z usti. Toda morala si je za nekaj J s;* priznati, da trenotua olajšava,? _ katero so povzročili tresljaji pri t _ kihanju, ni piii>omogla, da bi b< . , !:• mogla pozabiti žiroče bolesti! n.ienega neba. Poizkušala je /a/e-vati, da bi s,- osvežila. Zrak. ka- - terega je vdihavala, je učink<»v:d , t;iko blagodejno kakor pastila i/ Obilnih inačic. M Ko je zadostila zahtevi sv<»jib Ust. je prišla gospa Felieija k l><» 11 lest nemil sfioziianju ; iu sieer. «la ' ji je ono zlo. kateregti'se j,- hote ja iznebiti z vso močjo uteklo ved no na drugi kraj, da ga ne bi mo- • gla vjeti. Sedaj se je skrilo v je ' zik. Mogla gfi jc raztezat i široko v i n^tih. kakor je hotela, opirati ga ob lica. iztezati, vse zastonj. Zlo se je skrilo v notranjost. _ jezika za rjavi. Bežala je kar naj ve mogla, žepa je vzela odrezek papirja. ) na katerem ji je bil napisal stari : Duranton ono molitev. Bila je ia < tijiska. To je bil neumno! V pr - vein tremitku je vprašala gospa Felieija sama sebe, ne dela 1i nc kaj zlega. Mogoče smisel besed ne " uteče * V naslednjem času jo ta " misel ni več vznemirjala. Gospu ? Felieija je izgovorila vsako b»-se 1 do najprej šepeta je. privoščila je jeziku časa. da bi izobrazil vsak zlog temeljito. Potem ji ni zadostovalo uiti to. Prečitala je molitev glasno. Boj Bog, kaj pa bo dalo? Go-„ voreč latinsko, je čutila gospa Felieija. kako kruto je za njo, če „ m snu* govoriti francosko. S tem. da j.' za gibala z jezikom, . jc spoznala, da ono zlo nima svo - jega sedeža v jeziku. Mnogi Iju-. «1 je se ud use. ker imajo bolno sr-v ce, ali pljuča ali želodec. Tudi ra-> di glave se more človek zadušiti, . čc- ne sme govoriti. Gospa Felieija je čutila, kako - se tvori v njenih možganih kro-\ glja iz krvi. Slišala jo je biti ka- kor srce, rastla je, zalivala ji je i ušesa. S tem je nastala tak ropot, j - kakor kedar dirja konj. i Če bi ji zdrsnila krogla slučajno -po oesreei iz goltanca, prišla bi v ----L\ B\ rrlo in ogrožala bi dihanje. Gos^ •'elicija je imela še baš dosti ča^ij i- pomisliti na svojega brata Teo- • la. kateri Jbo vzrok njene smrti, fezila se je nanj iz celega srca. bežala je, kar je mogla in za ne-;aj časa je padla. Obrnila se je litro k malemu Benoitu in mu reda: "Ne morem dalje molčati, pri-»ravilo bi me ob življenje." Se istega ieta je umrl Teofil. S i kil o -vendjir ni mogel zahtevat ia njegovi sestri, da bi umrla me->to njega. Dr. Friedjung umrl. Znani avstrijski zgodovinar dr. Henrik Friedjung je umrl i:>. ju-ija v To. letu starosti. V juir«»--lovaiiski javm»sti j#- Frie«ljung znan jm procesu, ki ga je naperila proti njemu bivša hrvatsko-srbska koalicija, kateri jc očital in dokazoval veleizdajstvo na podlagi g.u ,ih dokumentov. Ta proces >e je končal z veliko Fried-jungovo blamažo. ker s,- je 1<»ži1»*-liem posrečilo dokazali, da so bili njegovi dokumenti falsificirani. Vi potrebujete knjigo Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.1)00 augleških besed z izirovar-javo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite j«» za sv«:je otrol.e. da se nče pravilne slovenščine, vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola* go <*eli družini. Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St Clair Ave., Cleveland. O. Cena obsežni knjigi je f> dolarjev s poštnino vred. — I tot a m lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25. —Adv. OGLASI NAJ SE KHSTo PKI.AIC. Pri nas ima pismo - d .1 Klari.-a i/ Stankf»va-ca. Dalmacija. 1'pravniMvo fila> Naroda, Coinlandt -št. Neu ^ ..t-k, N.Y. r» s i NAZNANILO IN VABILO. Johnstown, Pa. Tem potom se naznanja vsem članom in članicam, da se je sklenilo na re !ni *eji dne I. avgusta društva Mirni Dom št. 1"» 1'Z. v .lohtisf,u. da prir.-di velik IZLET ali PIKNIK 8 avgusta na sloveli! i /.endji \ M-.reville Vljudno vabimo v-.- Slovence ni Slovence iz •lolnisiouna in oko-Iice, da nas poln.ostevibio pose J. jo. Vstopnina l»o 2'V. Za dobro zabavo. o|, ti-ko zemljo v Morevillel Vljudno vabi Odbor. (t r» S . NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da pntn- je po državi Wisconsin naš rojak ??' ■ ' / "g BfflP- * ^mk * MKmBSBBSK s' '' 020HGTE WALKTTCH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ixdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo n« roke in ga priporočamo. Za naklonjenost s« vam ie vnaprej aahva« ljnjamo. Upravniitvo Gka Narod% \ p PDAS NARODA, 5. AVO. 1920 . GLASILO IOSLOVIKE ^ KATOLIŠKE JEDIfOTE ▼ftTAHOVUZNA ZJETA IBM. (ZLATHI OXAO ELY, HURT mOSPOBIKAHA LETA 3*00. Prctedalk: MIHAMI. hotaxllk. ®MOO* J. pounta, Bok 17«. m ta 951. fin——m*. Pa. LNamnd, Wwt _ ftdpndML: LOCl« BAULNT, Bas t»ONAMD 8LABOOHIK. M SM 10C FMf Irww, Loral*. O. ota. _ Tajal. : JOSEPH PISHLMB. My. *UPMK» ** HlacaJaJk: O BO. L BROOCH. By. Prav«! Of if. Iflnamnta JOHN PLAUTZ Jr, tt>-7tfe if«, 0» Blagajnik nrlapla^anfta a* rta ta: LOD iumet, uicti. I M OOBTB1XO. Halkla. data. JOHN MO VERN. »2nfl Ara, DoM» KteMtB. MATT. POOOBBLO. t w. kadim bi I*. JOM T. UKAHEK. MS M Ofcte Obieaf« DL ■U—C B. B, PUUNiA Pa. -- - . ----- •■■»■•nrmmbbi • ____KDIMJLF PERL>AN, eoat M. CUfc **«m bBiI Atmm, Cleveland. Ohio. JOHB BOUtB. Ely, Ml«FRANK ftKRABRO, MN WuUl|Ml ANTHONT MOT*, M41 iNM M 8t. Denver. Golo. »to CfcUmco, IU. OREOOR HREACAK. «07 a ttk AT% IVAN TABOGA. »1» Natrona Alloy. J ob nato wn. Pa. rttUbtrik, Pa. « JadnoClco giaMlo: "BLAB NARODA' Tm avarl tika jod* as aradnlb sadov kakor tadl denarna poflUJata* m m potujejo aa stavnega tajnika. Vae prttoSbe naj so poSUJaJo aa predood eiaa pantMp odbora. Proflajo sa oprejioe Loftt fino? la splok vsa edrav aMka aprlAevala m aaj poMIJaJo aa vrkoraosa adrarnlka. JegooloveaoLa BstoIMks Jednota se priporoma veeni JoioatoTUoa m uMUe pristop. Jedaota poeluje pe "National Fraternal Consider* leotvteL A blasajal taaa okr«* i*OO.OGO. (trtatoOeo« dolarjev). Bolnlflklh podpor, od Biodnla. la powrtala je Isplafaia le naJ poldrugi mil j on dolarjev. Jednoti Su»J«. oftrog S tlfsuč redalb annev(ftce) la okrog 8 tiatrf otro* v Mledlnekwi oddelka. DraMva ledaote ee aabajajo po raanlb slovenaklb aaaelMaak Taat. kjer Jtk fle al. priporočan* vstaaovlt^v aovlk. Kdor BeU postati Oai naj m aglari pri tajnika kUEaega drmtva J8KJ. Za vstanuvltev aovlk drvita« e» pe ekraite aa glarae«s tajnika. Novo drnfltvo se lahko vsaaovl ■ 8 član DO SEDAJ PRIJAVLJENI DELEGATI IN DELEGATINJE ZA ENAJSTO GLAVNO ZBOROVANJE J. S. K. J. V CHICAGO, ILL. Ime d. lt ,'jta: St. dr.: Mesto in država: Joseph A. Mertel 1, Ely, Minn. . Stefan Baiiuvee 1, Ely, Minn. l.oui* Champa 2, Ely, Minn. John Mer bar 2, Ely, Minn. Joseph Hregač 3, La Sale, 111. Joseph A u he I 4, Federal, Pa M i<-ha el Mnsich 5, Soudan, Minn. Frank Justin U, Lorain, Ohio. •John Ilenieh 9, Calumet, Mieh. John I>. Zunich 9, Calumet, Mieh. Miehaei Mravinee 11, Omaha, Neb. Frank Strav* 12, Pittsburgh, Penna. Martin Ktvevar 15, Pueblo, Colo. Gregor lir eh/-a k 16, Johnstown, Pa. Max Keržiinik 18, Koek Springs, Wyo. .It hii Kumae 19, Lorain, Ohio. Louis Ve**l 20, Gilbert, Minn. Frank .SkraWe 21, Denver, Colo. Anton Frill 2."», E velet h, Minn. Anton Zbašnik 26, Pittsburgh, Pa. / A. Arko 27, - Dianiondville, Wyo. Jakob Vehar 29, Imperial, Penna. John Lamuth :J0, Chisdiolm, Minn. Karol Z go ue 30, Chi&holm, Minn. John A. Gertn, 31, Braddock, Penua. Anion Eržen 33, • Treble. Pa. Jt ho brvsovec Conemangh, Pa. Jos'-ph Dremelj 36. Cenemaugh, Pa. Frank Zorieh 37, Cleveland, Ohio. Frank liudič 3*/, Cleveland, Ohio. Joseph Sterle 42, Pueblo, Colo. Frank Perčič 43, East Heleua, Mont. Jakob Strrgar 45, Indianapolis, Iud. Anton K ost el i e 47, Aspen, Colo. Joseph t'vit go vie 49, Kansas Citly, Kans. F. 11. Tawotfi 50, Brooklyn, N. Y. Martin Oberžan, 52, Mineral, Kans. Frank tiregorka 52, Little Falls, N. Y. John Pov sha 54, Hibbing, Minn. Frank N'atrode # 57, Export, Penna. Martin Žilbert 58, ^ Bear Creek, Mont. Martin Goveduk 60, Chisholm, Minn. John P.-dzire 61, Reading, Pa. Anton Koaieek 66, Joliet, 111. John Crba* 69, Thomas, W. Va. John Z vesteh 70, Chieago, III. t has. K rail 71, Collinwood, Ohio. John Zamida 75, Canonsburg, Pa. Joseph Mrak 76, Oregon City, Ore. Anton Koss 77, Greensburg, Pa. Matija Mautz 78, Salida, Colo. Martin Jurkas 81, Aurora, 111. Mike Skok 82, Sheboygan, Wis.' Math Kareieh 84, Trinidad, Colo. Frank Levstik 85, Aurora, Minn. Matija Spek St. Louis, Mo. Karol Strniša 89, Gowanda, N. Y. Valentin Perc 92, Roekdale, 111. Anton Cel arc 94 Vaukegan, 111. Mohor Mladič 104 Chicago, 111. John Petrits 105 Butte, Mont. Anton Kikel 10* Yonngstown, Ohio. Joseph A h lin 110 McKinley, Minn. Anton Koroshets 111, Leadville, Colo. Marko L. Bluth 114, Ely, Minn. George Previč 116, Delmont, Pa! Anton Kovač 122, Homer City, Penna. Pavlina Erraene 124, La Salle, 111. John Telban . 125, Iselin, Pa. Joseph Udovieh 128, New Duluth, Minn. Frances KoKak 129, Ely, Minn. Poleg navedenih delegatov, je prijavljenih ie nekaj delegatov, ki niso državljani' in nekateri so pa pooblaščeni, da bi obenem zasto- & ■ 'fTJL; .i * • Priporočila iri nasveti za pritiodnjo konvencijo J« S* K. J. Čimbolj se bliža konveneija. tembolj se <»glasajo «"lani in da-vajo nasvete. T;*ko je tudi društvo i>t. 1<>8 pretreslo pravila na zadnji seji. Ker pa je že bilo dosti poroča-: no, smo ink prišli na točko 185,' ki se glasi: "Društva, ki imajo čez 150 članov, imajo pravico po-j slat i po 2 delegata na konvenci-i jo." Po našem ntiieuju je to brez-potrebuo, ker vsak delegat sij lahko speše. kar in kaj društvo! želi v pravilih in to tudi lahko predlaga na kojiveneiji. Jaz mi-1 slim, da dva deLegata ne moreta' naenkrat govoriti iu tudi ne ene-1 ^a predloga staviti, zato je brez-potrebno pošiljati dva delegata. Ut-r tukaj si tudi lahko prihranimo par stotakov. Točka 187, ki se glasi: ''Če katero krajevno društvo zalaga ene-<*a člana in plačuje za njega ases-inent in se prij»eti v tem času takemu članu ali članici smrt, ima druMtvo -popolno pravico si tnlteg-niti take zadolžne svote od pod-p<>re ali pogrebnih stroškov." Da bi imel pravico vsak. kdor ga za-klada v času bolezni s hrano ali z drugimi gotovimi potrebščinami, popolno pravico si odtegniti »ni njegove podpore, mora to vsak naznaniti njegovemu društvu prej kot to dobi. Društvo je tudi proti točki 219, ki se glasi, da mora biti ameriški državljan, ki hoče biti delegat, kajti d<»sti je članov, ki so bolj sposobni, ker pa nimajo ameriškega papirja; ne smejo iti na konvencijo. , Tudi se strinjamo z J. Pezdir-»•ein. ko je pisal, da bi vsaka organizacija morala imeti stroga pravila za fctavkokaze in da tudi voljen ne more biti v noben odbor. ako je kdaj stavkokazil. Prišli smo tudi na bolniške nakaznice na tretji strani tretje \pra.šanje. ki pravit Ali je bolezen res taka, da ne more opravljati svojega dela. Nato mora tajnik zapisati da ali ne. Tega tajnik ne more zapisati, ampak zdravnik bi moral to zapisati. —-Ravno tako je šesto vprašanje, ki se glasi; Kolikokrat tedensko je bil bolnik obiskan. Kolikokrat ga bolniški nadzorniki obiščejo, je zapisano na zadnji strani in ravno tako hi se moral zdravnik podpisati na zadnji strani. — Ravno tako bi se naj odpravile boln&ke karte, ko se član javi za bolnega, ker tajnikom (»ddaljenih članov to dš mnogo dela. Anton Nagode, tajnik. # ♦ * Bliža se enajsta konvencija •TSKJ. in članstvo prihaja na dan s svojimi nasveti. Dasiravno ni toliko dopisov v našem glasilu kot bi se jih moglo pričakovati, vendar je videti, da se članstvo jako zanima za prihodnjo kou-v ene i jo. Večinoma vsaki skuša skrčiti stroške konvencije. Kaj pa je vzrok, da naie konvencije nadaljuje jo po deset do dvanajst dni? Konvencije organizacij drugih narodnosti, ki štejejo po par miljonov članov, so pa v treh ali štirih dnevih gotove. Seveda, dosti je odvisno od k on venčnega predsednika. Glavni vzrok je pa le ta. ker mi nimamo stalnih pravil. Dokler ne bomo imeli bolj stalnih pravil in odpravili sistema čitanja pravil na zborovanju točko za točko, se bodo naše seje vedno vršile do deset dni ali pa še več. Zatorej bi bilo pravilno, da mi vzamemo nasvet glavnega tajnika, ki pravi, stran s starini sistemom. Kadar se čitajo pravila točko za točko, gotovo pri vsaki točki vstane eden zborovalcev in predlaga premombo. Potem se pa prične debata in točka večkrat ostane pri starem ali se toliko iz-pretneni .da Jednoti več škoduje s tistim časom, ki se zamudi žnjo na konvenciji, kakor pa hasni. Da je to fakt, se lahko tukaj dokaže. Zadnji stavek točke 32. se glasi : Kraj bodoče konvencije odločijo zborovalci na glavnem zborovanju. — Deveta konvencija je omenjeno točko izpremenila takole: Zadnja Konvencija določi tri mesta kot kraj prihodnje konvencije. Konvencija se vrši v mestu, katero dobi največ glasov potou: splošnoga glasovanja. Glasovanje za določitev kraja se vrši meseca januarja v letu konvencije. — Deseta konvencija je toe k o izpremenila in zdaj se glasi ravno tako, I kot je zaključila osma konvencija. i Točka 130. Osma konvencija jp zaključila, da nadzorni odbor se-| stoji iz treh članov. Deveta konvencija je točko izpremenila in točka se je glasila: Nadzorni odbor sestoji iz petih članov, katere i voli konvencija Jednote. Predsed-'nika si izvolijo sami med seboj z večino glasov pred zaključkom ! konvencije. Deseta konvencija j* j to točko izpremenila in zdaj s« |glasi ravno tako. kot je zaklju J čila osma konvencija. Po dveh konvencijah smo prišli na staro. To sta le dve točki, j* jih pa še več. Ali ni to čas izgubljen po nepotrebnem na stroške delavca? Na konvenciji je težkr delegatom urediti dobra pravila v enem tednu, posebno pa. ako či tamo točko za točko. Delegat vstane in marsikaterikrat ima ze lo dober predlog. Za njim vstan« drugi delegat ali odbornik in raz j tolmači, da predlog nasprotuj* državnim postavam. Vse te stvar vzamejo veliko dragega časa. Dobro bi bilo, ako bi mogli ua prositi br .gl. tajnika in gl. bla gajnika, da nam naredita pravila Brat Pezdirc je že predlagal gl tajnika, jaz pa še dostavim gl ; blagajnika. Oba se bavita že ve*" let s podpornimi organizacijam iu sta tudi dobro informirana ( postavali različnih držav. Ako s« potrudita, nam lahko skrajšata konvencijo za par dni ali pa več. Veliko se tudi piše o solventno sti JSKJ. in se bo o tem tudi razpravljalo na konvenciji; Kolike .iednot pa je, ki so solventne? V Združenih državah je mnogo jed not različnih narodnosti in sol ventnih je le par slovenskih, ki sc se kasneje vstanovile in tako*; sprejele National Fraternal Con 'gress lestvico. Mnogo drugih-jed jnost pa ima le okoli 60 do 75 od-jStotkov solvent no s t i. Veni tudi za !par jednot, ki so komaj pred dve-tmi leti »prejele National Frater .nal Congress lestvico, dočim mi plačujemo po omenjeni lestvici (\ našo korist) že celrh sedem let. Do solventnosti se mora priti in prej ko pridemo, prej vržemr breme z naših ram. V ta namer •se naj naloži majhen asesment in j polagoma pridemo do solventnosti. Članstvo bo s tem tudi bolj zadovoljno kakor pa z zadolžili-j cami. Ne priporočam pa velikih asesmentov v ta-namen. Ako jed-' note, katerim primanjkuje 35 od-' stotkov in Ktejejo čez miljon članov. lahko poslujejo, ne da bi jih nadlegovala državna postava, poslujemo lahko tudi mi, ki nam le manjka kakih 12 odstotkov. 1 O brnimo se na točko 29. V tej točki se krati pravica članicam pri splošnem glasovanju, katere so zavarovane samo za smrtnino. To pa ni nikakor pravilno. Članice prispevajo, k JSKJ. v vseh' skladih, izvzemši bolniške podpore, ravno tako kot enakopravni člani. Kadar pa pride predlog za premembo imena ali za združenje jednot in gre za njih lastne interese, takrat, pa nimajo nobene pravice do glasovanja. Jaz sem prepričan, da v slučaju, da se katera članica pritosi sodni jskim potom, nam lahko zruši vsaki predlog, kateri bi hil sprejet pri splošnem glasovanju. Ne rečem še toliko za članice, katere so pri j Jednoti s svojim soprogom, ker 'one so že nekoliko po njem zasto-j pane. Ampak vdove, katere so pri moških društvih, in pa dekleJ ■ta, katera so prestopila iz otročjega oddelka, nimajo nobenega 'zastopstva pri splošnem glasova-'nju. Pri plačevanju so pa enakopravne kakor druge članice. Ta Jtočka bi se morala glasiti: Pri splošnem glasovanju imajo vsi člani in članiee JSKJ. po eu glas. Izvzeta so le splošna glasovanja, kadar gre za bolniško podporo in 'odškodnino, takrat glasujejo le | enakopravni člani in članice. Točka -J00 se tiče operacij, ki jih plačuje Jednota. Ako premislimo to točko, bomo kmalu prišli do zaključka, da $50.(10 nikakor zadostuje za operacijo. 'Zdravniki sami računajo za «pe-j racijo po $125.00 in kje so še potem stroški bolnišnice! Ta svota j bi se morala zvišati najmanj na $100.00. j Nad točko 219 se člani pritožujejo, češ. da se jim krati pravica. V tem je že resnica. Ako pa pride veliko delegatov na zborovanje, kateri niso državljani, je bolj težko izbrati glavni odbor. Imeli smo že skušnje o tem. Na neki prejšnji konvenciji je delegat kandidiral za glavnega predsednika iu je bil zmožen, da bi lahko izdeloval posle gl. predsednika. Izvoljen v ta urad pa ni mogel biti, ker ni bil državljan. Moj namen je. da bi točka ostala v pravilih ravno tako kakor je sedaj, ampak za prihodnjo konvencijo naj bi se le omejila, ker Slovencem ni bila dana prilika, da bi postali državljani pretekla tri leta. Glede glasila se strinjam z večino dopisnikov, kar se jih je do sedaj oglasilo, in to je, da ostane še zanaprej Glas Naroda. John I len ich, član društva št. 9 JSKJ. Calumet. Mich. * e * Vedno zasledujem spise ali sporočila glede redne lk.* konvencije JSKJ. Jaz kot član in zastopnik društva št. 20 si štejem v dolžnost, da tudi nekoliko izrazim moje ideje. Najprvo čestitam cenjenemu s obratu J. Peasdircu in se v velikem obsegu tudi strinjam z njegovimi nasveti, posebno v • zadnjem glasilu od 22. julija. Dragi sobratje, to je v dobro pomoč so-bratom delegatom, ako vsak vestno čita. On jen i sobratje in sosestre naše dične Jednote, jaz dam nasvet, kako da bi si zasigurali stalno stališče naše Jednote. Po "mojem mišljenju je edina in važna pot, pridobiti več udov v mladinski oddelek. Sobratje in sosestre, mi člani se staramo. Na stara leta je več bolezni in smrtnih slučajev. Jednota je vedno manjša po ite- vilu, posebno sedaj, ko se je od-M prla pot v domovino. Sobratje 1 nas zapuščajo dan za dnevom — ali bodo še nazaj prišli.' Mi bi nio- , rali imeti v vsaki državi enega s zastopnika, agitatorja, ki bi mo- 1 ral iti od hiše do hiše in ljudem, ki imajo družino, povedati pravila za otroke. Jaz vem, da bi rajši dali otroke v naša slovenska društva kakor drugam. 1'pam, da Iti bilo prav dobro, ako bi se debatiralo za agitatorje. Seveda, to bi morali cenjeni delegat je odločiti. kako plačo bi prejeli sot rudniki mesečno ali pa provizijo (commission). Poglejmo, kako gredo zastopniki tujih družb oki>-li in tudi veliko otrok zapišejo. Dosti je naših rojakov, ki dajo vpiyiti otroke. Da me ne bo kd<» napadal glede agenture, omenim sam. če bi se to doseglo, da jaz ne mislim sebi tega kruha pridobiti, ker potovanja sem že skoro sit. ker potujem že 10 let. Ako bi d<» tega cilja prišli, bi morali tudi vpeljati mladinsko glasilo, katero I bi moralo biti tiskano v angleščini. Dobro je preti konvencijo o-glasiti se. S tem sc l»o prihranilo 1 mnogo dela cenjenim soli rat oni (delegatom na prihodnji konvenciji. ! Člen XXXI T. točka 287. Ta točka naj bi se omilila. Č lanom, kateri so očetje, bi se moral podalj-! šati rok prejemanja podpore. . Obiskovalci bolnikov bi morali sprejeti zalepke, eno za njegov naslov in drugo za tajnika. Notranji dve strani naj bi služili obiskovalcu, kje se nahaja bolnik in kdo; na eno stran naj bi obiskovalec popisal stanje bolnikovo. Moralo bi biti zelo stroge* nadzorstvo. Popolnoma se strinjam s sobra-tom gl. tajnikom. Gl. tajniku uaj bi se dala vsaj ena pomoč in plača iz jednotine blagajne. Ta urad ima posla čez mero, plača je še preskromna za enega samega za današnje razmere. Gl. tajnik bi moral tudi imeti čas določen za , delat v uradu. Vsak navaden delavec si želi skrajšan čas delavnika. Isto bi moralo veljati tudi j za tajnika. i Člane društva 20 poživljam, da i se prihodnje seje 1 . avgusta vsi vdeležite. Ta seja je zadnja pred . konvencijo. Izrazite svoje ideje in > misli glede pravil. Torej odložite . vse delo za prihodnjo sejo 15. av-[ gusta. Glasilo naj bi bilo Še staro. ■ Glede eene ne vem. če bo še stara. , Zaupajmo g. Sakserju, da nam bo > dal ugodno ceno. Sol vent nost iz srca želim, zatorej glede malo zvišanega ases-, inenta ne morem biti nasprotnik. Glede bolniške podpore svetn-, jem. da bi Jednota imela pravico do 5 dni si odtegniti fwl vsakega bolnika. To bi tudi malo pomagalo jed not in i blagajni. J Za danes naj zadostuje. S#mo to še. Na<ša dična Jednota ima gl. urad v Ely. Minn. Dober u-gled bi imelo, da bi bila prihodnja konveneija v nje rojstnem kraju, v Minnesoti. Pri par sejah se jc protestiralo glede delegatov, da naj bo vsak ameriški državljan. S tem se jaz nikakor ne strinjam. Tisti, ki so užaljeni' glede te točke, si lahko pomagajo. Do truge konvencije smo lahko vsi državljani. Potem bo lahko izbltati delegate. Končno pozdravljam*vse cenjene sobrate in sosestre, tebi JSKJ. pa želim mnogo uspeha v napredku, da boš nam, dobra mati, na sigurnih nogah obstala 1 . S spoštovanjem Louis Vessel, • član društva štev. 20 JSKJ., Gilbert, Minn. * e # Oglasilo se je ie dokaj članov naše Jednote in povedaii so svoje mnenje glede združitve. Med >m je pa padla tudi marsikatera »ritka in nek pa beseda. Da so pa /si člani ene misli glede združitve, ie pa treba računati. V začetku ;aj izjavim danes načelo združi-ve, tla se me ne bo napačno solilo. Treba je računati z opozicijo proti združitvi. Dokler ne bomo tega upoštevali, bomo težko prišli tlo iste. Zakaj se nisma že združili, je več vzrokov in prvi in plavil ije oni princip, ki govori |>roti združitvi. Sedaj ne bodo govorile posamezne osebe za združitev, pač pa cela konvencija, to je, vs^ članstvo Jednote. Akti bodo poučila društva svoje zastopnike-uelegate, da v njihovem imenu glasujejo in delujejo za združitev ali proti njej, bomo lahko prvi dan okrenili na desno ali levo —-brez boja, brez zavisti, brez osebnosti. Prvo, kar se zdi po moji prevdarnosti potrebno, je dolžnost društev, da se po treznem prevdarku sklene in pooblasti delegata za odločen izrek glede zdru žitve. Potem bo skupno delovanje iehko in brez dolgega zavlačevanja. Nikomur se ne bo treba hu-dovati, kako je stvar izpadla, ako bo vsak delegat deloval po naročilu svojega društva. Načelo bo tudi v tem oziru veljalo, tla večine. zmaguje iu odloča." Kako bo v tem slučaju, je pa velik vprašaj (t). Dogodilo se je že večkrat, da je par posameznih oseb kljubovalo večini. Ali je reči, da se kaj takega nc pripeti v tem slučaju? Težko je reči, da ne! I)a bi bil pa že vnaprej odstranjen tak slučaj, je edina potreba, tla sp že prej pripravi na vse okolščine. - ki bi imele nastati. Ce je članstvo zato, da se združimo, z mirnim [ revdarkom spravimo lahko skupaj. ako pa ni članstvo za združitev. se zopet vse mirnim potom h'liko spravi v pravi tir. V to pa le priporočam, da vsa društva naj dajo svojim delegatom jasna navodila in delegat naj deluje oziroma glasuje po naročilu. Prepričan sem da tako delovanje bo najbolj pravično. Odločujejo pa nuj glasovi delegatov, ki so ob enem zastopniki. Ako bo imel delegat jasno začrtano pot od društva, bo lahko glasoval brez omahovanja, ua desno ali levo o-ni delegati pa. ki IhmIo prepuščeni od strani društev svoji prevdarnosti, bodo prišli v dvom, in ne bodo nikdar vedeli, kaj uaj stopijo. Da pa pritle ljudski glas do veljave, je treba, da delegati delajo pa naročilu društva. A-\i je mogoče takoj prve dni določiti smer gibanja, ki bi resnino peljalo do združitve, ali pa samo dobiti zopet izjavo za pripravljanje združevanja, pri tem si bomo prihranili veliko denarja z nepotrebnimi ^tiskovinami in drugimi nepotrebnimi okolščinami. Ako pa članstvo otlglasuje za samostojnost Jednote, si bomo zopet v tem oziru na boljšem, da ne bomo" gu-bili časa brez potrebe. Kolikor se meni zdi, smo za združitev preveč brezbrižni. Odbor za združitev je bil na delu ves .čas, sedaj pred konvencija je pa izginil, in ni slišati o njem nič. Po mojem mnenju bi moral ta odbor zbrati gradivo svojega delovanja, ga pisanega predložiti konvenciji, in dokazati, koliko se je v resnici storilo za združitev. Prišla bo konvencija, in mogoče ne bo pokaza-no delo in uspeh o združitvi. Konvencija ima pravico slišati javnost, koliko se je storilo v tem oziru in kaj nam kaže storiti, in kaj se manjka, da se približamo. Združevalni odbor naj bi pokazal, koliko nas je približal do zdru žitve in koliko se je trudil v tem času. Ker se pa vidi, da se je stvar pali dva društva, ali de bi zastopali društva, katerega pooblaščenec ni član. Dvomljivih poverilnic se torej ne more uradno Upoštevati. Vsa taka društva smo opozorili na pravila in prilika je dana za zadostiti pravilom. Veliko pritožb je čez pravila, ker se zahteva, da mora biti delegat ameriški državljan. Tndi meni se zdi, da se z doticno točko krati pravico članstvu, toda dokler imamo taka pravila, jih moramo upoštevati. Postave, oziroma pravila moramo spolnjevati, dokler so fsta v veljavi, potem pa naj bodo slaba ali dobra. Z bratskim pozdravom ___________ _ _ Joseph Flatter, gL tajnik. / v €8iAB NABOPA, &AVg: 1920 umikala na mrtvo toeko, je mojf nasvet, «la glavni odbor zbere vse 1 gradivo in ga v primerni in jasni j j obliki predloži konvenciji. Na tak i jiačin bo delo društvenih odpo-j; klanepv lahko iti koristno. .Jedno ! s ta ne kup trpeti ne na premoženju ] in ne na članstvu, B«*dimo priprav! 2 Ijeui. podati -»e večini članstva, k Ako bo večina za združitev, uklo- b nino «*» na korist »Tetinote in član-1 r Ktva. Ako bomo pa KpotniiU. da je,d večina za nadaljevanje samostoj-!^ noati. pmlajmo se jim in korakaj-, k mo složno po poti samostojnost i, i s kakor tudi na poti združitve. Opu < k stimo tisto osebnost! Žrtvnjmo se j z ir korist celote. .laz sicer nimam J1 kaj žrtvovati ker ničesar nimam, 1 7i to bi le rad. da l«i nihče ne iskal * osebne koristi pri nobeni organi-[> raciji, ampak, da se bi vedno de-Iti lova lo za skupno«!. tT Težko je slišati vsakovrstne j * psovke od nekaterih posamezni-ji> kov. Skupaj stito šli k plemeniti j ideji, skupaj pojdimo k združitvi, k •*e je to wayx'-f iu volja članstva, i P pp naj bode združitev že jutri (ii pr«*d našim pragom. V zdrnežnjiijli bomo vedno zmagoviti, pa naj boj k združitev pod praporom naše Jed-1 j< tiote ali skupiifisti splošnega /ilru-iii žeti j«. tem imenu želim na^videnje 1 *< v»Bi deb'ifatont in glavnemu 'hI- ! n born. Toliko za danes, mf»goč*- s«- a zopet o ida si m. Pozdravi IoKr lVz*lire. rajnik, d ruši va št. HI .ISK-7., Heading. Pa.)*! Op. ured. Vaš "Odgovor" j ž; bo prišel prihodnjič. Danes re> nil p bilo mww;p, i k * ♦ • Ui < a> hiti vedno naprej in »e iz-!u gubi ja v bre/končno večnost. 11. j'' ledna konvencija je takorcko*'-pre^l iliirmi < italo se je že več racwotrivauj v jirilog izboljšanja pravi Inaše diene .ISK.I.. da se na ti* način olajša in skraja delo de-h galom na konvenciji. To je prav, le z nasveti na dan.,Kdor i1* ima dobro mi^el v dobrobit Jed-j'"* roti, samo ven žnjo. Tiuii član-'"^ stx'o našega društva sv Barbare, iv? šl ."» je na re«lni mesečni s#-j P1 ji r»e«*eea junija razmotrivalo «• r" nekaterih stvareh in sicer: t len 1. Jednotitiih pravil naj «*. taiie kakor doseilaj. neizpreme-1 i-.n-n. Jednota naj p4»slnje |hh1 .sta-'"' rim katoliškim ino-uom. Ne vitli-j1 ?* mo iiol>eiiega pravega vzroka, dai*' bi ime spreminjali. I* d( Na>e mnenje je, tla bi »p na-pravil Nt aim vir dohodkov v re- " zervni sklad tako dolgo, tla .le«l-nota postane solnventna. Ta sklad j*4 naj bi se imenoval sol vent ni j sklad, plačevalo naj bi se po svo-j^' tab zavarovalnine, na primer: Zal 11 #l."»Of> zavarm olntne bi plačevali člani in članif*e ."M)e mesečno; za j $10110 15V; za "**» 10e in za ♦25o|y .V. t'e bi sol\entno stanje .hMtio te tiaprelnvalo v d«bi treh let zal1" ."1 odstotkwv, morda še več, je to dobro znamenje, m tako se ta po--tebrii solvetitm ase^meut drži tako dolgo, da poat~ne .lednota jx>-poltioma solvent na. FNitem, s«* ga '' pi» lahko pit«ti. To je en način na-m j en ja. Drugi način je lahko sledeči: j * < lanstvo se Uhko razdeli. Vsake- ...... ni mu eianti ,n nlartei *e lahko tla ■ . ... , . . I Ml lir prosto volj«, ee lioee plačevati; 1 m posebni solvent ni aaesment. V , - ■ . . t« tem slučaju ostane njegov eerti m 1 St likat nespremenjen, nedotaknjen ..... . / .. ei \ slučaju njegove smrti, so dedi- ei opravičeni do rele svote zava- . , . oi rovalntne. Kdor pa ne bi hotel ^ plačevati solventire doklade, pa j ^ naj si vzame zadolžnico po naei-l 111. kakor gaje priporočal sobrat i ( Frank Žabk.ir. tajnik društva št. 1 13. — 11 nj Nikakor se ne strinjamo, da bi nj se certifikate jzpreminj.lo. Vsak y naj izbere sam, kar Koče, kar je najbolj praktično. Ali bi pa na- UJ pravili solventni doklad za vise ^ članatvo iu titko ostanejo certifi- S| kati nedotaknjeni. V slučaju, če j ,1 bi članstvo razdelilo, bi prišlo tI malo več dela za društvene tajni- v, ki, pa dobra volja vse premaga. a] Člen 5. naj ostane tako kot je w , Vožnja in dnevaice delegatov I naj *e plačuje iz Jednotine bla- fc gajne kakor do«edaj. & Centralizacija bolniške podpore zi naj oatane kakor dosedaj. d; Plača glavnega tajnika naj zna- si š* $275 (dvesto pet in »edemde- 1« Mt) mesečno, seveda mora plačati sam pomočnika. To velja aa te- ii danje razmere. |Vi •j I Točka 40. naj se popravi, da se e j bo glasila: Pri stavljenju vseh ii j predlogov na konvenciji se pišejo k imena, kdo stavi predlog in kdo -! ea podpira. Vsi predlogi, ki so - stavljeni in piavilnim potom podli pirani in sprejeti, imajo priti v v zapisnik zborovanja Jeduote. Za-.! kaj ' Zato, kt r je sedanja 49. toč- - ka sumljiva in se ne ve, če je me--Irodajna pred postavo. Vzemimo, eida bi prišli pred sodnika. On bo -'gotovo vprašal, kdo je stavil in ■ -.kilo podpiral ta predlog. Kako bi' ,)"» povedalo imena, če pa niso ni- : 1 j kjer zapisana. Seveda nam je': j znano, zakaj se imena he jiišejo. 1J Prvi. ki so bili zato. da se imena jii' pišejo, so bili vsi tisti, ki so'; 1 -tavili in podpirali predloge, da' I se z Jednotinih pravil črta vsel točke, tla so tlišale po katoliškem'. |j 1 Tj možje niso hoteli, da bi njiho-fi - imena pr šla v slovensko jav-!< I . nost. , i Pred vsakim in ]>o vsakem 1 . konvenčnem zasedanju se naj o-' . i pravi kratka molitev. Za zsiled si , i !»kini interesom. ampak iste objii I vsaki priliki zagovarja. Glasiloji j pa si izvoli konvencija z abaolut-j{ (tir večino oddanih glasov. I Točki naj se na koncu do-f.] Ida, da bo bolj popolna: (.'lan ali! I članica, ki dobi odškodnino za iz-1 unbo obeh očes, obeh rok, ali obeh j j nog, ali ene roke 111 ene noge, lah- jko ostane še nadalje zavarovan za i 1 ostu rt nino, dokler plačuje toza- 'devni as«"sment, ravno tako kot se » 1 * itilasi tttčka j r Priporoča se konvenčni zborni-'^ j c I, tla ln dovolila, da se plačuje iz j ■ poškoduinskcga sklada tudi za iz-' ! gubo posameznega prsta, na pri-',] mer za cel prst $50, za polovico!, prsta to pa zato, ker vse- v 1 stranska dobra podpora ima pri- ] viačno silo za pridobivanje novih v 'članov in članic. To je gotovo v j napredek -I cd not i bolj, kot različ- j ne nagrade, ki so ponekod v na- r vadi. i Onemogli sklad naj se briše, x pa naj se ustanovi starostni sklad. ' L. tega sklada bi se jnidpiralo: [ prvič, vse tiste, kateri so že dobili : 1 bolniško pomelo zapustiti. Podpira naj se j ga tako dolgo, da ozdravi ali pa ^ j umrje. Drugič, naj bi dobiyali iz -tega »klada malo podporo vsi tisti reveži, ki so poškodovani za \ celo življenje, potem ko so dobili! vno podporo, katero .lednota deli, omenjeno pod točko 297. in 303., kakor tudi bolniško podporo. Takle člane naj se po dobi dveh let I od začetka svoje bolezni oziroma t I poškodbe premesti v posebn 1 ime- J s nik starostnega sklada. Koliko t naj bi dobivali taki člani in čla- r nice, naj bi določila konvencija. 1 Vsi taki člani in članice, ki so po nesreči reveži za celo življenje so i usmiljenja vredni. Ni prav in ni 1 bratovsko, ako se jirn vrže par r stotakov, potem. pa živi ali pa j umri. Ko so najbolj pomoči po- > trebni, pa postanejo po navadi od t vseli zapuščeni, posebno pa še, j ako nima tak revež#nobenega domačega. Tudi bi bilo dobro, da bi j za take reveže, kateri nimajo no- 1 benega svojega za postrežbo Jed- < nota preskrbela, da pridejo v kak . zavod k usmiljenim bratom. Seve- \ da, je treba previdnosti v takih j slučajih, in zadostnega izpričeva- 1 la od strani zdravnikov. !j Male bolniške podpore naj. se izplačuje kakor je to sedaj v navadi po pravilih. Članstvo Jedno- - te obstoji po pretežni veČini iz.de-1 l&veev, veliko teh je družinskih ► očetov. Ako oče zboli, ali ga pobi- ► jc pri težkem vsakdanjem delu. ► mu vsaka podpora prav pride, četudi samo $10.00 4°bi. Saj to se izplačuje iz bolniškega sklada, ne pa iz posmrtninskega. Jednota naj posluje po sedanji lestvici 'National Fraternal Con-gres of America'. Lestvice izpre*-,minjati ne bi bilo primerno Članstvo bi bilo preveč obteženo. Ker bi se asesment zvišal, bi bilo do-i sti nezadovoljnosti med članstvom. v Da bo pa solventno stanje Jed-i note šlo vedno gori. si lahko dm-l i , , gace pomagamo, kakor prej omenjeno. Merodajnost pravil naj se koli-jkor mogoče izboljšuje, da bo pomen in vsebina točke tiska v slo-j venščini pomenila tudi dobesedno j v angleščini. Na ta način bo Jednota zavarovana pred vsakim morebitnim sitnim slučajem. To je 1 dober ugled m dobro ime za Jcd-i noto. če ima dobro urejena pravila pred tujerodei. Tudi bi bilo do-, jbro. če bi se dobro urejena pravi-j ,';» ohranila za več let. potem boj ■maršikak tisočak ostal v Jedno-I tin i blagajni. V ta namen naj bi ^»e izvolil na konvenciji posebni odsek za razniotrivanje pravil. 'Od te konveneuje do druge konvencije bi se razmotrivalo potom .glasila. Članstvo naj bi imelo pra-pieo do razmotrivanja. Par mož I bi naj se izbralo za nadzorstvo. Pri vsaki točki bi se moralo jas-I "O in določno povedati, zakaj je j dobra, ali pa ne. če ni dobra. Ta ali oni dopisnik piše. ta točka naj se briše, ne pove pa. zakaj se naj .briše. Kar je slabega, naj se črta. !kar je dobrega, naj ostane, j Olavna stvar pri takem raztno j tri vanj u naj bi bilo pri vsaki toč-jki vprašanje **zakaj".' Ce je do-I bra, zakaj je dobra in če je brez pomena, zakaj je brez pomena. I Na ta način bi se lahko vsa dose-. dan j a pravila rešila in sestavila nova. temeljito dobra pravila. Ta j pravila bi osila v veljavi več let. Za društvo sv. Barbare, št v. 5: j Joseph Oblak, predsednik. John , Dragovan, tajnik. Anton Gornik, blagajnik. 1 NAZNANILA Naznanilo Pripravljalnega odbora za enajsto redno konvencijo, | katera se bo začela 33. sept. 1920' v Chicagi, 111. . Cenjenim glavnini uradnikom. I delegatom in delegat in jam JSKJ. I se naznanja, da se bo vršila konvencija v Pilsen Auditoriumu na 1 <>5."V—57—.",«) lilue Island Ave.. vogal 18. ceste. Naloga Pripravljalnega odbora je. da preskrbimo za cenjene zbo-rovalce in zborovalke stanovanje in hrano. Prosi se cenjene zboro-valce, da naj naznanijo, kako želijo: stanovanje s hrano vred pri domačih, ali stanovanje v hotelu in hrano pri domačih, ali pa stanovanje s hrano vred v hotelu. Odbor želi, da vam postreže, kar najlepše' bo mogoče. Vsa naznanila in pisma se naj pošiljajo na spodaj i»odpisane2a. Odbor bo skušal vse najboljše in po najboljši moči. da vam u streže. John Zvezieh, 18(>1 \V. 22. St., Chicago, 111. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija, št JSKJ. v Conemaugh, Pa., se tem potom naznanja, da se je na seji dne 38. julija 1920 sklenilo, da se pozovejo vsi člani in ako mogoče tudi enakopravne članice na prihodnjo sejo dne 15. avgusta 1920. Na dnevnem redit bo zelo važna točka radi združenja tukajšnjih društev Franki in-Cone-maugh. Zato se opominja člane da pridejo vsi na sejo da se ta zadeva reši ako mogoče, da ne bo potem kakega prerekanja glede tega. -T- Nadalje je tudi zadnja seja pred našo konvencijo in je treba dat' navodila delegatom, da bosta mogla delovati v prid članstvu in Jednoti. Ako ima kateri kaj za pr' poročati ali prositi, naj se oglas: pri p*rhodnji seji, da se izpolni al* vsaj poskuša vstreči vsem, akc mggoče. Pridite vsi. Z bratskim pozdravom John Brezovec, tajnik. (2x5—12) „ NAZNANILO. ..Cleveland, 0. Vsem članom in članicam društva Sv. Janeza KrstnLka. št.*37 JSKJ. se naznanja, da se zagotovo vsi vdeležite redne mesečne *eje, katera st ima vršiti dne 15-avgusta tega leta v navadnih pro-! štorih. Na dnevnem redu imamo, da j nekoliko pregledamo naša seda ! nja pravila in da potem naročimo! rašim delegatom, kar članstvo zalit eva, tla lio v korist članstvu in 1 naši slavni Jednoti. Zat o prosim še enkrat vse čla-jne in članice, da se zagotovo vdeležite te seje. ker je zadnja pred konvencijo. Bratje in sestre, le od vas bo odvisno na kako podlago postavimo našo slavno Jednoto. Zatorej vsi na sejo dne 15. avgusta 1920. Vas bratsko pozdravlja Frank Zorieh tajnik. 12x5—12 1. j i Youngstown. Ohio ' < lanom društva sv. Antona Št. , los JSKJ. v Youngstownn naznanjam. da 4se vdeleže prihodnje se-! .je. ki se vrši avgusta. To je zadnja seja. tla sporočimo delegatu. kaj je vaše mnenje. Tudi poživljam nadzorni odbor, da bomo imeli šestmesečni račun. Zatorej pridite vsi! Anton Na gode, taj'nik. La Salle, HI. Članom društva sv. Barbare št. • i JSKJ. v La Salle se naznanja, da bi se v polnem številu vdele-i žili seje dne 15. avgusta točno ob| jm>1 eni llrj popolT-ie, ker bodo prišle važne stvari na dnevni red.' Ako ima kak ela-n kaj predlagati \ za izprememho kake točke v Jed-j notinih pravilih, naj ptive, da 1m) naš delegat Jos. Bregaeh na pri- , hodnji konvenciji v Chicagi vse predložil. Z bratskim pozdravom -T..s. Snelie, tajnik. Salida, Colo. Članom društva sv. Alojzija m t. ' 78 JSKJ. v Salkli se naznanja. : da sta !)ila izvoljena novi pred- ] sednik in tajnik na Lzvanredni , seji dne 18. julija. Predsednik Frank Csnik, naslov: R. F. D. Box 81, Salida, Colo. Tajnik Ja- ' cob Evanšek, naslov: 611 W. 2nd St.. Salida. < 'olo. Zatorej so pro- ' šeni vsi tisti člani, kateri so zu- , naj* tega mesta, da pošljejo vse ( dopise in denarne pošiljatve na ^ zgoraj omenjeni naslov. Z bratskim pozdravom j Jacob Evanšek. tajnik. <2x 29-7 & 5-8) Vabilo aa veselico katero priredi društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 JSKJ. v Claridge, ! Pa., v soboto dne 14. avgusta t. L v Slovenskem Narodnem Domu. . Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina za moške 75c. za žene in cvetke 15r_ Tem potom vljudno vabimo vse rojake iz Claridge, Delmont, Herminie, Yukon in ' vseh bližnjih naselbin, da nas po- ^ setijo na gori omenjeni dan. Veselica se vrši v pokritje stroškov za delegata na konvencijo. Dru- ' štvo je sklenilo na zadnji seji, da 1 dnevnice za delegata, katere dobi. nikakor ne pokrivajo stro- i škov v sedanji draginji. Stavljen je bil predlog in podpiran od ve- , čine, da se plača za dnevniee delegata poviša iz društvene bla- j ^ajne. Torej vsak član, kateri se , ne vdeleži te veselice, plača 75^ i v društveno blagajno. Za vse drugo preskrbi pa to pripravljeni odbor. Z bratskim pozdravom , Anton Kozoglov, tajnik. ... - ( Atentat na geldališče. Kakor javlja ''Neue Freie Pres-se" je v plovdivskem gledališču "Edeon" pred predstavo, ki se je vi šila v korist žrtev boljševiške-ge terorja", eksplodiralo več bomb. Po razvalinami gledališča je obležalo 150 mrtvih. Po cestah je prišlo med demonstranti, policijo in vojaštvom do spopadov. Varnostni organi so aretirali mnogo seb. Atentatorji so kanili napasti ministrskega predsednika, ki pa slučajno prišel. ~ ( Pogana spreobrni, . da bo čestil Boga, malikov vendar svojih pozabiti ne zna. a _ ' Imjiza Pesjakov a. M: Octave Ronllay. Francoski spisal Frederic Boutet. Pri zajutrekn je gospod Delle brez. misli napravil precej čudno . 1 opazko glede telečjega izrezka, j katerega so mn servirali. Takoj na-t; to se je kesal svoje nepremišljene j naglice. Gospa Delle je takoj po-(I kazala izraz žaljenega veličanstva. I ProotniK<>m 3. razreda. Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Tr*t. ARtiKNTINA......14. avffiuU PRKS. WILSON .. 14. septembra Potom listke*. Izdanih za vss k rale v Jugoslavl II In 6rblll RazkoSne u^udnotd prvega, drugega In tretjega raareda Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street New Yorfc 11 *" - ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje 17. avgusta v Hambuig in Gdansk. Za tretji razred v Hamburg ..............................$120.00 Za tretji razred v Gdansk..........................................$135.00 ill $5. vojnega davka. \ , V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. Cunard Line parnik na dva vijaka Pannonia" 28. AVGUSTA Cena za tretji razred: naravnost v Dubrovnik in Trst . .................... $125. naravnost v Napolj ..................................$ 84. vožnja do Trsta preko Napolj a........................$ 98. in $5.20 vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. Fin«!«. Spisal Lajoš. Vijoličast mrak se je že na lah-'j t(o s|»tiš<;al preko kraljevskega n Zagreba, ko je pri«!r raeijo \ e."-erjat, drugi >o vstopili j! v \lak, vsi v mre lien i naglici, hi- v tro še prožee roko v pozdrav alilp ustne v kratek poljub. Po k upe jih 11< so se /a<\etile luči. daiiie so dvi- š gale ]ia.»eolane. ir»is}MMlj<- so iskali ji pr»Hoi»»v /a k«»vi'-ege. vi»i drug n drugemu tuji. a vendar si je vsak'm izbral prostor, kjer bi našel Min-jj pa t teeu obraz. t p t udno prazen jr ostal reatavra- j1 rijski voz. Tatu »o se»ieli v kotu i k trije verižrtiki ali vojni dobičkar- v ji, ker hIt^alo s»» je «Jo tinikvtra |i k one« vi^p»na le: lini. dolar,, di-fn nar. vag'»n masti, di terene a it«!.JI. Tu je swlel dr. Plazove«*, ki jv J1 vračal iz Iteograda v Ljubljano!j< v uradnih opravkirli. l*r»M njim je r viala buteljka vina. ki >>e je p»'n meiola »e ni dotaknil, ker je bila (v >e jM.lna. Zato ]>u j*' imel pred se- s boj poln krožnik izpušenrh riga- m ret in komaj je odložil eno. si je ua tej že zapalil novo. Obraz nm k je Inl šf rr.lad malce bled, oči pa v» mu venomer strmele na peron, tj !;«»t li.i iieUotra pričakuje. In rev J Kavno ie zabrlir.gala v svoj zadušeni žvižg vlakovodjeva piščalka, k<» je \>topila v restav- u racij ki voz mlnda dama ter se r napotila naravnost k njemu. Ve-jd like, m< dre "Stana! Mislil sem. da* se mi n sanja in nisem mogel verjeti, tla I ji si ti, k«» -.»'Vn te videl na peronu !"\e "Zato me je tako vleklo nekaj si v restavracijski vagon, ti si me že k ppreje opazil um je odgovorila c ona ter «livignila pajčolan, da so'p se ve bolj zasvetile tajillstveue v oči in zablesketali bisernati zob n i "Taka treča. Stana! l/gr»->il. sem te p '(lolnoma in mislil sem si, j< «la te nikdar več ne vidim." |n Najmanje trikrat ji je poljubil et jo prijel za roko. j v "Ti si. ti. Stana! Meni s«- kar s vrti v tla v i, da te naenkrat tu vi- n ! Zrl ji je ves vzliičeii v oči ter k Zopet lil zopet se je lUlgllil ter ji !, poljubljal roko. "Prav jaz. prav tvoja Stana je !*' je vzkliknil Ma-|l t»»vee iu MptiMtil njene rt»ke. | "Da. ie pol leta. O t«lji nisem ] vedela, kje si, ali m ostal na Ihi-li naju. ali si prwel domov, ali si šel i |m> »vetu. Papa je bil bolan. doma.i je bilo do I vri-as. In bila sem veno-(j mer povabljena v Križevee — sa-,t mi bogati ljudje — pridobili so ti ] denar med vojtin iu razmetavali 1 »ti ga in uiivali. . In tam nem «e\ ilno dober človek. Živela sva ' «r»Vrno. šest ineseeev. Ničesar mi ui mi rekel, imela vse, kar mi je ..ree zaželelo — avtomobil, ko-nje.vo^, — bila s^m ž njim in njegovimi prijatelji pri vseli žaba-!' vab. v gledališčih, koncertih, na plesih in raz vadila sem se tako v * tej družbi, da ne bi mogla po gre-;' šati tia.idra/jega luksu^a. In takoj* je naenkrat prešlo. Milan ni bil 1 miljonai. kot s»-oi -i mislila, in * meni na ljubo s«- j,, zadolžil. 1'pal jC. da vi v družbi enega svojih j prijateljev z neko špekulacijo!] pridobi večje premožen je. a špe- i kulaeija se je {nuicsrečila. Tako | vo ga enkrat prinesli mrtvega^ iz j pisarne. Kam sem hotela? K mami ( ne grem več. Onega tfsue^a živ- i Ijenja m* bi več ]>renesJa. več mi i pa mama nuditi ne more in ineni(i je luk.su> kot ribi voda. Xe mo-' rem in ne morem več živeti brez i najmtMleinejših toalet, brez žaba- < Ve in tlružhe... Tako zdaj živim/ s tovarnarjem Hlagajem, — saj-l ga |M»zna(i vsaj po imenu." I] Ma/.ovts- je strmel v njo s širo-'* ko odprtimi očmi in ustatui. "Ti sj se vnovič poročila? In T tako brzoT" n" 'A lahkim nasmehom mu je od- 1 vrnila; I* ■"O. porm-ila ve ni-eni, niti ni-,1 iiaiu te želje... < Mi me ima tako ra«i. izpolni mi vsako željo, samo 1 da sem n.jeiyova. r»s"ena ali ne. Sicer ' pa mogoče, tla ve še kdaj ptirtM"-!-!^ va, če bi on to Želel, meni ni nič j ' na tem." I "Za lit.ga. Stana, ti...?" t »las mu je zastal v urlu. čutil ' je, kot tla se je nekaj pretrgalo v njem. usta je zaprl in kot bi po-j] goltuil kozarec grenkega zdravi-1' la. mu je (»ostalo v ustih. Sklenil " je roke in se nagnil nazaj. "Tebi ve z
  • nainiila j k njemu. Ma/ovee je no|če prijel butilj-lj !;o in s trt-sočo rokt» je naptdnilj ktizaree njej "in sebi. Stana ira je gledala iu ko je na'{ 11 ušek i/|»i! čašo, vzdignila j«j je še ( tma ter odpila j»ar kapljic, veno-j :iwr oči v prte v n jeva. I] . . i' "Ah je vse tt» nit»gf*če, Stana?" je z izpreiueiijenim. glolxikim! glasfun piekinil mučno čakanje. "Ti. ti si met resa?" Mab» se ji je lice zmračilo prii' tem imenu, a le za hip. Nato jej dvignila glavo in z nekako upor-j' mm glasom «*dvrnila: ," Icmnuj ta' te vzdržuje?" "liaha! Ali m1 dru*ra dekleta ne pi»roee cerkveno tudi rajše s ta-, kim. ki ima denar, ki jini kaj nu-| tli in s katerim se tla lažje uživati i vse slatlljosti življenja, kt»t s ta-' kim. ki nima drugega kot idealno; j ljubezen? Moj dragi, današnja, dekleia so i/, drugega kova! Me-: st«» idealizma vlada v »jih srcih' hlad ni razum, čisti ekvivalent za to. kar vlada v večini moških src.i J.M«»ški vo doslej niislrli, tla imajo j samo oni pravico, brezobzirno na-1 ■ praviti " part i jo", to se pravil I brez ljubezni, ali pa tudi ž njo' [h>iskati si tako tlekle, ki ima to-| liko prt^noženja. da se jim nudi | udobno življenje... Hladnokrvno so žrtvovali in še žrtvujejo I idealno ljubezen, če je dekle brez (premoženja. Ne veni, zakaj bi tu-,di /^eiiske tega ne smele storiti... Pri nas. v Zagrebu, ve vsaka deklica, koliko miljomiv ima ta ali oni verižnik in razumna deklica ima take ljudi v evidenci. Vse OCAS NAHODA, !L AVO. 1095 Razdelitev flena v Spa pod -krinko diplomacije. Odredbe, prikrilo uveljavljene na konferenci ▼ Spa, hi te javno *a " vršile, če bi veljal še stari red stvari — Analiza, premogapsfce xot-ge Francozov -nam razkriva resnično stanje zadev v Evropi in Aziji. Piše B. V. Talbot. Zgodovina bo pisala o Spa v Belgiji, da je mesto pozorišče številnih razburljivih dogodkov, družabnih, vojaških in diploma- ( tirnih, a anale tega majhnega, lepega, a od vojne prizadetega kopališča ne bodo zaznamovale nobenega bolj značilnega dogodka j kot je bila zadnja konferenca, ki se je vršila tam meti zavezniškimi, ministrskimi predsedniki, ki so poklicali Nemce na odgovor radi kršenja versaillske mirovne pogodbe, ki se razlikuje tnl vseh prejšnjih v tem. tla ni bila dosedaj še izpolnjena in najbrž nikdar ne bo. I'soda je določila, da se je vršili prvi sestanek Nemcev in njih pre-' magaleev po sklenitvi mirovne po-' godbe na mestu, ki je predstav-! Ijalo eno prvih pozorišč nemškega napredovanja v pričet k u vojne, (e se ne vzame vpostev sentimentalnosti tega dejstva, bi se konfe-, renca prav tako lahko vršila v Parizu. Berlinu. Londonu ali llagu/ Kar je časopisje označevalo kot novo sklepe iu povelja zaveznikov, tla se s silo izvede določne versaillske mirovne pogodbe, ni predstav-1 Ijalo nič drugega kot ti ostavk* k j prvotnemu dokumentu, ki je bil sestavljen s pomočjo predsednika Wilsona kojega upliva se je bilo I tudi zalr aliti. da niso bile vklju-: čel ie odr- 'be, ki so bile uveljavlje-l ne seretlstavlja enega najbolj gostti oldjudenih ter uspešnih in-j dustrijalnih delov Evrope. Vsebu-I je velikanske iinlustrijalne napra-1 ve vsake vrste in kar je še bolj I važnt>: — premog se nahaja v ne- drugo je le za rezervo, če se ji ne pt »srts"i dobit i kakega Inigatana." Napravila je kratko pavzo ter zopet srknila malo vina. Mazovee je ves osupel, brez bedeti strmel nad to moderno filozo-tijo. OiTa pa je hladno nadaljevala: • Jitz t»l>čujem z gf»sj»emi naj-boljših kroffov in one pri meni; ' razloček je samo ta. tla me one, ki "niso napravile takti "partijo", ■zavedajo, da kot deklice niso bile J tako pametne kot jaz; drugače |smo si v družbi vse na enaki stopinji. cerkveno ali necerkveno po-' ročene. — glavno je. da iniitš, karti sree in t>ko poželi." "ti lavno je denar, premoze-' .nje..." je skoraj pikro opomnil Mazovee. "Kaj hočeš? Od same ljubezni !se ne da živeti; saj ve/, kaj pravi i pregovor: 'Kmler beda pri oknu (M)gletla, tani zleti ljubezen skozi !vrata ven*.** "Ali pa: 'Bolje zlatan pas kao dohar glas', kaj ne? — Hm! In ti ljubiš Blagaja, tega sladoslastni-ka ? Ali veš. tla ima povsod, ka-: mt»r'pride, tudi za en ali dva dni svojo punico?" , "O, dobro to vem! A hvaležna sem mu vendar, ker je* dober zame. Povej mi, ali si misliš, da cerkveno ]H>rtičeni možje, če pridejo v kak drug kraj. žive tam kot sveti Alojzij? — In ali jih radi te^ra nimajo njihove cerkveno poročene žene ravno tako rade? — Ne.'ne, to no samo predsodki! Saj re rečem: če bi bila jaz miljonar-kaf vzela bi mogoče koga, ki bi bil posredni bližini. .Južno od Essenn je zapaziti brezštevilne jeklarske, železninarske iu druge naprave, prav do meja Alzaeije in Ijorenske. Nemčiji je bilo treba iti na kratko razdaljo v Alzaeijo tla dobi potrebno rudo. s pomočjo katere sije vzdržalo te indust rijalne naprave v obratovanju. Premog in koks sta ležala neposredno pri roki. Vsled te srečne kombinacije je bilo nemškim industrijam mogoče napredovati ter sc proevitati preko meja bolj prešernih sanj njih ustanoviteljev. Francija je dobila nazaj Alzaeijo in Lorensko, a dolina Rena je ostala nemško ozemlje, "čeprav ga. bodo stražile zavezniške sile sko-, zi petnajst let ali še več. Nič lažjega bi ne bilo za Francijo kot po-J lastiti se tega porenskega ozemlja in svet bi v takem slučaju videl' kako bi Francija ponovila čin Nemfcije ter z.gradila veliko in-j dustrijalno silo ter postala vsled j velikega trgovska tekmovalka An-' glije. | Angleški minstriski predsedniki Lloyd George je prišel v Pariz s! trdnim sklepom, tla prepreči Franciji stopiti na mesto Nemčije. Te svoje politike ni opustil niti za en trenutek prav do današnjega dne. l*ri tem je uživel trajno, čeprav mogoče nezavestno podporo ameriškega predsednika Wilsona. Vsled vojne je postala Anglija bolj sigurna kot kedaj. tla raztle-bi Evropo proti sebi in v svojo lastno korist in to je bila največja zabava, s katero se je pečal Llovd George od novembra 1918 naprej. Ker je izginila vsaka prilika do pravih aneksij vsled kombiniranega opoziciji Lloyd George-a iu predsednika Wilsona. se je moral boriti francoski ministrski predsednik -Cleiiiencean z velikimi te-* /.kočami, če je hotel zagotoviti Franciji vsaj nekaj, kar bi lahko stopilo ua mesto dejanskih enek-sij. Clemenecau je bil v stanu ustvariti ozračje realnosti krog svojega strahu preti iiAdaljno nemško invazijo in tako se mu je posreči io dobiti koncesijo za. policijsko nadzorovanje porenskega ozemlja. Zelo vrjetno je. da je bil prepričan. tla se bodo zavezniki v tekli petnajstih le naveličali držat i inteligenten, dober, čeprav bi ne imel nobenega fieka. Živela bi pač v luksusu od mojega premoženja. Ali tako? — .Jaz sem razvajena, v drugem niiljeju hi ne mogla več strpeti in rajše bi takoj umrla, kot ^la bi pogrešala svojih lepih soli. preprog, slik. parfuma in vsega tega prekrasnega življenja. Mazoveu je bilo, kot da leži v težki omotici. Že parkrat jo jc hotel prekiniti V njenih izvajanjih, a glas mu jc odpovedal in misli vo mu bile težke. tako. kot da so bosrve kako globoko zakopane. ''Skoda, škoda zate. Stana!'" je slednjič sunkoma spregovoril in s tihim, globokoresnim gla-i som nadaljeval v začetku počasno. a prihajal je v vedno večji ogenj: "Ali se nič ne spominjaš več ovojih mladih let na Dunaju, kti te je bilo «e samo nežno srce in polno plemenitosti, ko si bila dobra kot otrok i?r tvoja dušica čista in neskaljena kot studenčnica pri izviru? — Kaj vo storili iz tebe v teku treh let! Sama naslada. u^tek, luksus — ali res nima> nobene druge potrebe?'* (Konec sledi.) Pač žene vsak rojenec le malo časa tu živi in še te kratke dni ves čas je le mučenec. Ko cvet iz pt*f»ja zdaj se dvigne čez noč pa £e ga stre vihar; kot senea naglo minio švigne in stalen ni nikdar. Simon Gregorčič. . . I svoje čete ob Renu in da bodo 1 bodo vsled tega ostale tam le Se francoske čete. Navidezno nemško lastninstvo. a dejanska francoska vlada, to bi se le v majhni meri razlikovalo od dejanskega francoskega lastninsTva. Koncem k one naj bi bil novi načrt nadomestilo za dejansko aneksijo. < Konec prihodnjič. ) Rojaki pomagajte svojcem Naša največja pošiljatev zabojev v Jugoslavijo bo poslana tega meseca. Pošiljamo zaboje vsake velikosti do tisoč funtov. i Računamo 15 centov od f-inta. Štrukelj & Horak j European Trading & Export Co. 88 - 9th Ave. New York "■PATENTI 111 ^ I'iSite po tnojo knjigo z.i puju- B nila o iznajdbah In p.stentih ka- ■ trro vam iK>Slj.-rn ZASTONJ K Imam 30 LETNO SKUŠNJO ■ Kot odvetnik za patf-nte. t<>-»*J B vse vaSe iiotrebe glfii*- patenta. ■ Sv toftio izvrže. Moj ura:lt korakov tjLaviiej-a Pa- JL tentnega urada in jaz kiiiko E • ofno vršim to o pokazati vsakomur, d? Je ta novi način določen, da vstavi vsaiio težko diha: Je, vse hropenje in vse stratne napade takoj ?n za vse čase Ts proats ponudba »e rabi le en um 4u. Pi* te ie danes in pričnite • tem načinom takoj. N« pošljite denarja Najbolje je. tm paiijete »podni kupon. Storite to dane«. PROSTI KUPON ZA NADUHO FRONTIER ASTHMA CO.. Roan 313 K Niagara and Hudson Sta.' Buffalo. N. Y. PoUjite prosto coskoiajo vafcsa načina: POZDRAV. Pred n» p »dam v vtari kraj, pozdravljam š*- pukrat Kranka ^basnik in Jožeta Janes ter nje- n tlru/ino. Z Rt»ur«"n! An- n t«»n šercar. \ —-—- d Kje unij sin -M».SKP1I PKLMi". 21 l.-rr JOSKPHINK PRIMI* in " /.«•: M IKK P.TKOV«'; Doma <>> r> \ t v. vasi V.-liki Poillulten hšt..v •JI ;.?•; Ni»vi-iii mestu. Za njih 1» na.low hi rati h.ve:lel: Jolin Pi'iiii«* "•T Ruby S;., .loliri. 111. 1» y t;—S) .i- 1' Kra- »vcc na Sa\ i itev. HI -fi-.;:i4-<. (ioreiljsko -Itl- jrti.Uivia. prosi rojake p<» A me-' nki. ila J.i i„u kateri športu-il JiJi I U.. iijt-r .vili nekje v A me-1' rik; I »i vaj« t" ih sin..v AVlITSTA. ANTONA in JOŽKFA KRA-SO\ K« . A!v<> kateri sinov sam* • i: • -e vr*tiee. naj se ojflasit' "•atu svr.jp..!}J .Tai*e nil nneniMir«,..}" 11111 « iVmi, kakor trnli mat-ri. ' "»■7 ,s Kje e nahaja .....i hr. r ANTON LA?*»;!«"•; D m;i j:. i/ ».oike-a- P'»t'»ka '.'.: K- 'iijs!;..... X:' nje«a !>i ja/. jaU<» rati xve«iel, •nunirre. i ker je najin < 'e na j.ikn hriln'.M'ii'i. V.ar,i prosim eenjeile J ti jaKp. e.- j ■ ka'erciilll kaj znano n njeni, a j mu na. , ali ee sam <"*ila la oglu.-, jiyj pri-, •le t-iin prej uio^oee. ;dii> litW-e j»ritle. Frank Laurie. P»o\ 7:J. Keklmrl Miiie. !\!ar\ lami. 4-."» S ! naznaktlo tm vabilo. Forest City, Pa. Slov. kat. pevsko ti ilraniatie-» druntvo "Naprej" prire
  • oma{(ajt> I nvoji nioei till UK|»e- . Z.! izvr-tuo pr»strt/.lio jeili in jsiee. kakor tu«li /a zabavo vam mči Otlbor tir. ** Naprej". Dr. Koler SLOVENSKI ZORAN MIK »38 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. tl»r. Kol> r 1»» naj starejši slovenski ad ravnik. *s»ec;a-»t v l*ii fsl.u:chu. ki Ima :«-U>trto t>iak»u v sdrMvM. '»tu v«nJe kr vi v » K|* inviff rn 6. kt K:x 1- Izumil dr. pruf Crlk'h. C't lm le rn<.-,j|)e d i roenur k,- U" telesu v i:rlu. '/[TH linJr las h>!«-č! i« v kost»h. pridu« In itčistU ..on bum kri. N"e bivajte, ker ta bo 'ezen »• njlef. Vse iw,ie--nl z3ra\tm no n r hitro opazite la vam pr«*->«-!.uJe >4nvne čt.kal e, t«n \»-.'1 ij. iuit- In laz vam ca bon. iMpt-t iKivrril. Mydnwele ali v Jno kilo ozdravim i- 2R. urah in sirrr br»-z ot>era ije. bolezrjl nifh:*rj«. ki pnttrr^ala bo leine v kriiu In hrbtu In včasih tudi [>ri pu5čun)u vod«. ozJr:. r£fvmat1z-»n. tr«enn1«. tx»le);. »e o tekline. srbe< ire. Akrole In drtir- ko lrif ki n:i»tane1r> v^Vrt n«latl. 1'rftd.?* ure: v« »k d-,n od B. ure zju traj do t. iVfVr v petkih o.l S. zlo Iraj do T,. r><>t>'.Tt1> »•' ..ti ri»-deHah oA elutrjiJ do 2. tH»tM>ldne. COLUMBIA - veS iir1 a PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, PA. DOCTOR LORENZ/^r edini slovensko govoreči zdravnik . Jt f Spec i j al 1st mo&kih bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka j« zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz im že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke^ znain slovensko, zato vas inotem popolnoma razumeti ia spozna ti vašo bele-'en, da vas ozdravim in vrnem moč in z«:ravje. Skozi 23 le* Sf m pridobil posebuo skušnjo pri ozdravljenju moakit bolezni. Zato »se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne od,asajte, ampak priditi čimpreje. Jaz ozdravim zsstrupljsno kri. mazut)« In lis« po telesu. b«l«Bni v «rlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. ilvčm, bolezni, oslabelost, botaznl v me h ti t j tj, iedcah. {strah !n ielodcu, rmanteo, ravmatllzam, katar, zlato kila. n«duha Itd. Uradna ur* so: v pondeljvk. sredah In petkih od t. ure i Jutra I de t, popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od I. ure zlutral da 1 ure zvečer. Ob nedeljah pa do Z. ura plpotdna. R) POŠTI NC ZDRAVIM, PRIDETE OSEBNO. NE fC-lAMITK 1MB IN NASLOV. Dr. LORENZ 644 i^at«. Pittsburgh, pa. Nakaterf drugI zdravniki rabijo tolmače, da vae^razumaio. Jaz znam htvateke ka tz ataraaa krita, uta vu laila fdravlm. kar waa ........im ZASTONJ 9 PREDMETOV ZASTONJ Nikdar ie niste imeli tako dobre prilike kot vam io nudimo danes. 1'ra. ki jo vidjte tukaj naslikano. j«r nia naj-(•oljših. kar Jih izdelujejo. Da omogočimo vsjkomur nabavo 11- ,)r:iKorer.e ure. ki l>o slutila vef let. nudimo postimo nizke cene In prihodnjih 30 dni Jo bomo prodajali po lastn1 «-«-ui. Take T>o»liu"-«;ne ure srednj^velikosti z umetnimi okr-»ki in garantiran«- za več let. izdHJuje "Illinois Watch C is f Co.". Ko!»-fJe Jf iz < ifi»-ija niklja, postavljeno v pristne dragulje in garantirano. Kaž*- trtrijPe Cat« kol katerakoli »Iruga. T»- ur^ smatrajo za. n:ijt>oljii^ na svetu In vsa.k-io. kilor Jo ima. bo vedel cenili njeno vrednost in jo ne bo dni nikomur za nobeno ono. kajti lloo i).i l.j vam tu- dalo takega zadovoljstva kot ga vam bo dala ta ura za JS-'.OO. I>a im <-inanimo Citatelje s t»-mi urami nnj»H»lj£«-j?;i ame.l Akesra. izdelka, smo sklenili prodajati jih i>o tovarniški ceni. ki j-- J12.&5. POXUH. ..Ker »mo za t». 30. dnevno razprodajo dali n v stran samo 2.0"O teh ur po lej j:»ko tiirki renl, opozarjamo tltatelje. naj hite z naročili, in vsak»Io bo dobil kot daHlo. zastonj. (.M^e t-redmete: /1) avtoroatl.no 6i!o. » katerim si lahko popravljate svoje čevlje ali žimni^*. ker fclva kot Ktroj ter v/umr istiVasuo dvoje Aivov z obeh slrar.l. 2 igli in 25 jardov Čevljarske drete zaeno z vsakim Šilom. '2> Sviienr i»rive^eik z.i .ribico. ► Avtomatični »troj xa sirl-ieje las. s katerim lahko vsakdo striže lase po svoji volji br*-z vsakih navodil. <4» I .ep Žepni glavnik. <5> Pozlačen prstan z vašima začetnicama. <<) Patentirana verižica za kijufe. •") N"ov prelekuften stereoskop. ki povezuje najrnanjfi»* preopotl iz Pariza, kateremu se ne spodobi , r-pravljati kmečkih del. — Ali je to iii«)ff«H t-? — je vzkliknil Pitov. j Katarina jr naprav la znamenje, ki je pomen jalo: — I)a* .laz ueetijak, j« rekel Pitov — Pojrlejfe, vendarle moje ro- ] ke, f»o*po«li«'-na Katarina. — To ti ie n* st'iri. ! - t), yo>po.ln n;i Katarina, — je vzklikni! ubogi mladrnie, — i ali me hoeete p<«l r»»e?ve*o, da sem ueetijak, prisiliti, da uuire^ od * gladil* Vi torej ne ve».ie da je modrijan Kpiktef služil, da dobi bra- ' ne in da je K/op jed«! kruh v potu svojega obraza? Ta dva sta bila l olj U«ven« trosprnla ko1 pa sem jaz. -— Kaj pa lionet"? Stvar je pa«" taka. Gos|mm1 liillo; me je sprejel kot eloveka. ki spada k njegovi liiai. Poslal me je na/aj iz Pariza, «la zopet spadam k isti. M.^mm-h vas !»• tn«»j «M'-e prisilil opravljati ilela, katerih bi vam jaz nikdar n«* nalagala'. — Torej ii sem p-av za uie na svetu? Le živite tukaj. je r«*kla Katarina milejie. — Premišljala , bom, kaj se da storiti Vi ho< rt«* premišljati, «'e me ohranite tukaj? Ah, kaj pa sem \ a m storil, |fosp«Min'-!i;« Katarina. Preje st«» hila vsa drugačna. Katarina je enostavni* skomignila z rameni. (iotovo m inieta cob^nih razlogov, kater«* bi navedla Pitovu in očividno j«» je dražila njegova ustrmjoost. l>o*ti t etra, - je r»-kla. — .laz «rrem v La Kerte Milon. Potem Ijoui hit r« osedlal vašega konja, (rospodietia Katarina. — Nikakor ne. Ostanite tukaj. Vi mi tor«*j prepovedujete, da bi vas spremljal? - Ostanite tuk^ij, j«- rekla Katarina zapovedovalno. Pitov je voljujiw a se 7 11 lopo prve dekle je mati Billot brez. mrmranja ali zavisti zopet | rieela s svojimi posli. Delo'na pristavi, ki je bilo za trenutek prekinit no, se je zopet prLeelo. M«ltem ko so *ed!ali konju za Katarino, se je tdednjn za trenutek vrnila v hišo ter vrgla pri tem slratiski pogled na Pitova, koje-pa telo je .stalo nepr, inn no. kojega glava pa je ualik veterniei sledila mladi llot'f si urediti lase, natakniti belo <*epi- ci ter si «ib|«*ei fuu-jši tiogavii-e. Ko je hila gotova s tem delom ter Tula spodaj konja, je šla dol, poljubila mater ter »hIjahala. Nezadovoljen vsh d kratkega, napol pomilovalnega in napol brez liričnega pogleda, kateremu je ob svojem odhodu vrgla nanj, se ni mogel Pitov odloeiii, .ia bi oslal v dvomu. Odkar je Pitov /upe t videl Katarino, se mu je zdelo, da je ne bo mogel ver pogrešati. Ko je u I Pitov 1 orake otlha jajoeega konja, je pohitel proti vratom. Te«laj je zapazil Katarino ua mali povprečni poti, ki je vodila od pristave 11a i-esto v I a Ferte Milon. S praga vrat je poslal dekliei š« en pozdrav, poln ponižnosti in udatiosti. Komaj pa se je /vodilo to. ko je prišel Pitov na drugo misel. Katarina mu je lahko prepovedala spremljati jo, a mu ni mogla prepovdati, da ji sle»:i. Sklenil je vsletl lega vlei|p zanj **eeno. I)a si pridobi premoč preko nje, jo je • moral uatf ti pri dejanju samem. - * Ker je Katarina jahala v koraku, ji je Pitov lahko sledil skozi 1 grmičevja. kajti Pitov je vedel, da to ne more trajati vedno. Koneeno je etil kako je zarzgetal konj Katrine in temu rzge- ' tanj« je odgovorilo druge. Drugega konja, ki je zarezgeta!, pa ni bilo ie videti. j Tedaj pa je udai la Katarina konja, ki je pričel teči hitrejše. j rbofi Pitov je that al na mestu ter v»led tega ni mogel videti, ka- ) ko j« drugače tako mirna deklica zardela ter se pričela tresti. , _______ (Dfclja prikodnji*.) _________ GliAS NAROD Al !S. "AVG. 19» £ T Zrak in njegove moči ▼ domišljiji in povesti Štajerskih Slovencev. Spisal J. Majciger. __ (.Nadaljevanje ) ) JBSST b) Jug in Zlatolaa. Živel je nekdaj tam v .deveti( deželi kraJj. ki si je kmetico za ženo vzel. Ta mu je obljubila po-j roditi sinka z zlatimi lasi in zlato zvezdo na prsih. Kralj pa je moral v vojno. Medteiu mu porodi žena dete z obljubljenimi last-| n ostmi. Stara kraljica pa, ki je grdo gledala sin ah o, je dala kralju sporočiti, da mu je rojen pes. i Kralj je odgovoril nato, naj se mu" žena pobere, da je ne bo videl nikdar več. In sirota je morala .zapustiti kraljev dvor. Blodila je ••koli p»» svetu brez domov ja, dokler ni v revščini umrla. Pred smrtjo pa je rekla sinu te besede r "Poišči očeta »n l mladeniča prekrasne postave s cvetjem venča-nepa. Vpraša ga: "Kdo pa si ti, tnhidenič. s cvetjem ovenčan?" "Jaz sem Jug", odgovori mu ktiisni mladenič. Zlatolasee mu p«»toži svoje gorje, in Jug ga je zanesel v svojem naročju v krajev o mesto, kjer je našel očeta iu .rečo. (Sčavniška dolina.) , c) Jug in dobra hčerka. Živela je nekdaj uboga ženica s s\*ojo hčerko v samotnem kraju ia! *Č od drugih ljudi. A ko ravno -;.a na vsem pomanjkanja trpeli, živeli sta vendar zadovoljno. Kar mati hudo zboli. Deklica se je trudila, postr«-či jej v vsem. le da hi ljuba mati ozdravila. Delala in , kuhala ji je zdravila Lz vseh cvetlic. katere je bila mati v preteklem poletju nabrala. Pa vse ni nič pomagalo. ALat i je postajala od dne do dne bolj slaba. Mahoma si izmisli, da bi ji* jagode mogle pomagati. Pa kje jih vzeti? Bila je , ravno huda ziina. Ko hčerka to žel j > materino izve, napravi se Imv. v poro japod iskat. Ker jih p.i v trdi zitiii nikjer ni mogla najti, začela se j«- milo jokati. Sedaj sreča starega, sivobradega mi ža. Bil pa je to Sever. Ta jo vpraša, zakai tako milo jer del svoje večerje. Tako je pretekel prvi iu drugi večer. Ko sta se pastorka in mačka Itudi "tretji večer uavečerjali, iz-pregovori mačka, rekoč: "Vedi. deklica, nocoj o polnoči pride k "tebi mož, ki te bo vabil na ples, ti pa nikar ne idi.^ampak izgovarjaj se, da nimaš lie obutell ne obleke in slednjič, da ne znaš plesati." In res. jedva je ura odbila enaj-f sto, stopi -v sobo mož, kateremu so se oči svetile kakor ogenj, rekgč: "pastorka, pojdi na ples!" "Nimam akorncev, lwisa sem, ne morem »plesati*^ odgovori pastorka. Mož izgine, a čez malo časa se vrne iu prinese lepo izdelane čev-i Ijičke, katere pastorki ponudi, re-^ koč: "Pastorka, pojdi na ples!*' "Raztrgana sem, ne morem iti". . odgovori -mu ona. Mož ji prinese čez malo časa lepo nareto obleko in jo zopet vabi na ples. a dekli-ea se izgovarja, da ne zna plesati. 'Ali zdaj je ura odbila dvanajst, : mož izgine, pastorka pa v lepi ob-lleki sladko pri peči zaspi, i Ko se zjutraj prebudi, zagleda-i na oknu pletarček poln jagod. » Veselega sr««a pride pastorka do-, mu in pove. kaj in kako se ji je r na potu godilo, a o hiši in o plesu J y\ ni upala povedati in je rajši i vse zamolčala. i Mačeha ji je zavidala to srečo. - poljubila svojo hčerko in dejala: - "Moja hčerka bo pa se več dobila * kakor ti." Iu res. drugi dan je 1 prava hčerka že šla v lepem in i toplem oblačilu gozdu ter med - potoni prepevala. Kar ji pridejo * nasproti štirje možje in najstarej-i ši jo vpraša: "No. deklica, kaj ? pa si tako vedela?" "Zakaj bi ne j i l»ila vesela", inlgovori ona. "Iju-i ha mati so me poslali p«» jagode. - katerih je pred nekimi dnevi naša i umazana pastorka toliko nabra- > la." "Dobro", odgovori ji zopet - prejšnji starec, "ali morda veš - kateri veter je najboljši ?" "Oud-. no vprašanje! Vsi skupaj niso ? vinarja vredni, najmanj pa še j Jug." "Dobro tedaj", reče zopet .sta rec. "vidiš tam v daljini ono . hišo, tja idi in počakaj tam tri' > dni." To rekši izginejo štirje nio-l i žaki. — Deklica pride \ hišo in' » začne, ker ne vidi drugega pri hi-| - razetr ene mačke, ki je v kuhi-' - nji pri peči ležala in dremala, ka-l .kor domača gospodinja gospodi-1 jiijiti. Ko si je večerjo skuhala,' - sedla je k mizi ter jela večerjati.! j Tu priskače mačka ter milo mi-j > javka. "Beži, ti pristudna stvar", * reče jej ter jo pahne od sebe. In mačka gre zopet na svoj stari prostor. Tako je bilo tudi drugi' in tretji dan. Ob enajsti uri tre-f t je noči. ko je še deklica pri peči1 , ' lonec: bdela, vstopi skozi duri črn' ^ mož, ki jr> v*abi na ples. "y prav! rada greiu plesat", odgovori mu j dekliea, "takoj tukaj se za-sukni-va. da poskusim, ali ie nisem po-' ' zabila plesati." In res, zasuknila sta se v prostorni- izbi v ples, a | jedva se je ž njim sprejela, ni sp zavedela več, kje je. Ko se je materi 'predolgo zdelo, 1 da hčerke ni domu. .šla jo je torej iskat. Prišla je tudi do tiste hiše,1 fcjor je bila hčerka, in že od daleč vidi skozi okno, kakor da bi jo' hčerka klicala iu se ji smejala. Ko' pa bližje pride, vidi hčerkino gla-| vo, katera je bila'vsa razmesarjena in v oknu na ogled razpostav-' 3jena. Žalostna mati noče samemu' pogledu verjeti, stopi v hišo, da bi se o resnici prepričala. Pa ko-'j maj stopi v izbo, pokne strašno in' zagrmi in vsega ni bilo več. Ko je pozn»je pastorka šla obe iskat, ni našla ne matere, ne sestre, pa tudi hiše ne, ki je bila lak rat v gozdu, ko jc šla jagod nabirat. Vrnila se je sama domu ter tam dobro gospodinjila do pozne smrti. t Savinska dolina.) j I * (Konec prihodnjič.) | Dom za deco v Beogradu. Ministrstvo zk notranje zadeve je v ulici Kraljeviča Marka otvo-rilo dom za deeo. kjer se vzgaja in uči raznih obrti. Dom je urejen po angleškem vzore u. J1 razpis službe ^r poslovodje. Slovenska Konsumna Zadruga v Moxham (Johnstown), Pa., bo( v kratkem otvorila svojo trgovi-, no in tem potom Vazpisuje službo poslovodje. Prijavitelji za to službo morajo biti pdštenega in ne-ontadeževanega značaja s potrebno izkušnjo v trgovini, ve£>či vsaj angleškega in slovenskega jezika. Vse prijave, kakor tudi za obširnejše informacije naj se pošljejo do 15. avgusta t. 1. na naslov :| Andrew Vidrieh, Secretary Moxham Slovenian Co-operative Association, 634 Main St., Johnstown, Pa. (4-6—8) Suho Grozdje lmpoitlrmno fx starega kraja 22 centov font. Boksa 50 funtov $11.00 j Poaebxw ene na vtUko. BALKAN IMPORTING CO 81-65 Gharry Stmt Haw York, H. Y. Z naročilom pošljite $3. ▼ naprej 1 Pozor! Slovenci, Hrvati in Srbi « ki potujete skoži New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobita najboljša prenočišča in boste najbolj pestre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bach 63r?r,r v Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA" (Glasilo J. S. K* J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šajjivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. » *_ ^i j —— i— STANE: Za vse leto - - - $6.00 za pol leta $3.50 I za mesto New York za vse leto $7.00 ________ Najmodernejše vrejeiia TISKARNA C TRA^sfP^) COUNCIL* Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenje Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York Citv.