Poštnina plačana ? gotovim. crat_______ Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 42'—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto m. Ljubljana, 3. aprila 1931. štev, 14. Izkušnja in pouk. Le malo trgovcev je, ki se učijo iz časopisja in strokovnega tiska; večina črpa svoje izkušnje še danes v izgubah, nesrečah in težko prestalih skrbeh. Izkušnja je mnogo, a vendar ne vse. Izkušnja je samo praksa brez teorije. Kakor je teorija brez prakse v realnem življenju nemogoča, prav tako je tudi °nemogočen Irajen uspeh praksi brez teorije. Kolo časa se vrti nezaustavljivo, in 'Česar ni tu, najdete v trgovini!« Izložba naj bo enotna! Dolžnost trgovca je, da ji posveča več pozornosti kot dosedaj ter skrbi, da se vsaj enkrat tedensko z okusom enotno preuredi. Razni letni časi, razne prilike, prazniki in slične priložnosti dajejo dovolj smernic za izbiro predmetov. Neenotne izložbe, razglašajoče vse, kar se nahaja v trgovini, niso samo brez učinka, marveč celo odbijajo in že na zunaj napravljajo vtis zastarelosti in babilonije. Enotne, z okusi m prirejene izložbe, brez Kake prenatrpanosti pa opozarjajo na strokovno usposobljenost in dajejo nekako specijalno obeležje trgovini. Teden za tednom, počasi pridejo na vrsto lahko vse blagovne skupine. Veliko vlogo igra tudi dekoracija. Naj se trgovec ne straši malenkostnih izdatkov za primemo dekoracijo, ki pa mora biti prirejena vsaj z nekoliko umetniškim okusom. Če trgovec ali njegovi nastavljenci sami niso tega zmožni, ni izdatek za strokovni nasvet vržen proč. Gremijalnim šolam in drugim vzgo-jevališčem trgovsko-obrtnega naraščaja se nudi baš na polju aranžiranja, izložb in pouka v prodajni umetnosti neizčrpno in najpotrebnejše vzgojno gradivo! Površnih knjigovodij in slabih korespon-dentov imamo že itak mnogo preveč, manjka pa nam zmožnega prodajnega osobja in aranžiranja veščih trgovskih sotrudnikov. Še nekaj splošnih vtisov: Pri večini izložb opažamo velik korak naprej; nekatere so aranžirane naravnost umetniško. Skoraj vse pa imajo eno in i9to napako: prenatrpane so in lc'jo mnogokrat pravcati sejmarski ojnici. Največkrat zakrijejo, ali celo P°lnoma uničijo sicer dobro zamisel. 1'Udi na zunanjo propagandno deko-CU° je potreba posebno paziti. Površ-in ozkosrčnost zunanje dekoracije e-sto ubije umetniško izvršitev in ve-s ^Poteznost prirejenih izložb. Tako ®>° n. [>[•_ imeli priliko občudovati pri 'in isti tvrdki krasno, učinkovito bo-Cll° zunanjo dekoracijo, velikonočna pa . Povsem neokusna, dasiravno morda riginalna. i ®®&Wativna oprema, zunanja ali no-največkrat izraža pretirano šted-, v°st, vzbuja vtis nepopolnosti in ne-Ovrs&nosti, često -tudi neskladnosti, česar je mnogokrat boljše, da od-ker več škoduje kot koristi. Veliko lepili izložb pa ima to napako, njih ozadje opremljeno stalno z calom, včasih tudi že napoj slepim in zJedenim. Dočim ima zrcalo na strani ^ Ilogokrat (a tudi ne vedno) kot umet-Podaljšek izložbe svoj pomen, moti z cali obloženo ‘ozadje opozavalca in ima '6g tega to napako, da jemlje izlože-. 111 predmetom veljavo. Čisto drugače 6fektnejše učinkuje iornirjevo, s tka-Hami ali drugim primernim materi ja-'n drapirano ozadje, ki se da za vsako lllko in za vsako poedino skupino iz- leženih predmetov z malimi izdatki spremeniti. Tudi žarnice v ozadju motijo in učinkujejo uničujoče na izloženo blago. Slaba stran naših izložb je tudi razsvetljava. Mnogo se je sicer v tem oziru izboljšalo, vendar pa, navzlic predragemu električnemu toku štedljivost tu ni na mestu. Izložbe naj bodo praviloma osvetljene z najmočnejšimi, a za opazovalca nevidnimi žarnicami z dnevno svetlobo. To so modrozelene žarnice, pri katerih se sicer izgubi do 35 odstotkov svetlobe, a imajo to dobro lastnost, da ne propuščajo rdečih in rumenih žarkov, vsled česar se barve razstavljenega blaga vidijo tako kot pri dnevni svetlobi. Nekatere trgovine pa bolehajo na tem, da izvešajo razno blago, zlasti konfekcijo, obutev, perilo in slično kar zunaj. Včasih je celo pročelje trgovine pokrito s to robo, kar učinkuje približno tako kot na »starini«, poleg tega pa je razstavljeno blago izpostavljeno prahu in raznim vremenskim vplivom, vsled česar izgublja na vrednosti, ne upoštevaje niti tega, da je največkrat izpostavljeno tudi priložnostnim tatovom. V splošnem pa moramo ugotoviti od lani na letos velik korak naprej. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) , Zaključeni račun produkcije v glavni j 1l*gi nam tedaj koncem poslovnega le-> P° pribitku kosmatega dobička in po i “itku event. kosmate izgube, kar smo Pžili na podlagi izvlečka iz knjige °dukcijskih računov, pokazuje skup-9 vsoto dolga posameznih produkcij-j 1,1 odsekov (žag, gozdnih kompleksov drugih obdelovališč lesa) nasproti v1avni upravi ter tvori aktivno postavko ance, kamor jo vpišemo za označbo: acun produkcije«. Obenem pa nam ta °ta označa pri tem načinu knjigovod-va tudi skupno Vrednost zalog tistega eobdelanega, polobdelanega in obdela-~ lesa na posameznih proizvajali-v kolikor tega lesa nismo prevzeli že na skupno oddajno skladišče, oziroma v njegovo evidenco. Ze omenjeni kosmati dobiček pri računu produkcije pa igra vlogo v računu zgube in dobička kot del skupnega kosmatega dobička, ki ga izkažemo posebej kot vsoto kosmatega dobička pri produkciji, dočim predstavlja višek nad tem dobičkom kosmati dobiček pri trgovini. Omenili smo že, da investicijsko vrednost posameznih proizvajališč, to je: vrednost terena, stavb, naprav vodimo pod skupnim nepremičnim inventarjem; vrednost strojev, obratovalnih naprav in drugega premičnega inventarja pa deloma pod računom investicij, deloma pa pod računom premičnega inventarja. Seveda je tudi te račune treba prilagoditi posebnemu značaju podjetja, da za-nioremo iz njih točno razvideti tudi vrednost, ki odpade na vsako posamezno proizvajališče. O tem kasneje. Razdelnik računa produkcije. V računu produkcije v glavni knjigi izkazani promet (vsota debetnih in kreditnih postavk med poslovnim letom), kakor tudi konečni saldo nam ne dajeta dovolj jasnega pregleda. Promet se nanaša samo na vsote, ki smo jih med letom skupno izplačali, oziroma za katere smo skupno obremenili račun produkcije in na one vrednosti, ki smo jih iz raznih produkcijskih odsekov ali proiz-vajališč prevzeli ne glede na to, za kaj so bile faktično te vsote izplačane, oziroma vrednosti prejete. Nekoliko več nam sicer pove konečni saldo, o katerem smo že omenili, da predstavlja kot aktivna postavka v bilanci istočasno tudi vrednost zalog na proizvajališčih. (Dalje prihodnjič.) Za standardizacijo izvoznega lesa. Naš lesni izvoz še danes boleha na pomanjkanju potrebne enotnosti. Imamo sicer različne borzne uzance, a nič skupnega, ker se v mnogih primerih uzanca ene borze ne krijejo docela z uzancami druge. Potreba po standardizaciji izvoznega blaga se občuti v vseli strokah, vsled česar so z uspehom izvedle razne naše izvozne panogo standardizacijo, t. j. določitev enotnih vrst in tipov za svoje izvozno blago, pri čemer jim je šel na roko zlasti Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v zvezi z resornimi ministrstvi. Pii lesu se še danes sklicujemo na uzance .raznih domačih borz, mnogokrat pa izvoznik proda blago po uzancah tujih borz, zlasti so v navadi kupčije po tržaških borznih uzancah. Kakor ne moremo zahtevati od našega lesnega trgovca, da bi se seznanil s številnimi uzancami raznih naših inozemskih tržišč, ne moremo zahtevati niti od inozemskega kupca, da bi poznal vse, če tudi malenkostne diference naših lastnih uzanc. Nepoznanje naših uzanc pa vzbuja pri inozemskem kupcu često nezaupanje, vsled česar zahteva od izvoznika, naj mu blago proda po uzancah njegove borze v inozemstvu, katere pa zopet ta ne pozna. Nekatere naše večje izvozne tvrdke so že pričele v ofertah na inozemska tržišča ponujati blago »uiso Jugoslavija« ali »uso Sušak«. Iz stališča domače trgovine moramo ta pojav pozdravljati; vendar ni nikjer določeno, (kakšno blago in katere tipe se obeležujejo pod to označbo. Prodajalec, kakor kupec sta tu izpostavljena različnim spornim možnostim, katerih se mora trgovec že pred sklepom pogodile daleč izogniti, ker mu sicer preti možnost spora in stroškov, na drugi strani pa si s tem lahko pokvari kupčijo in izgubi mogoče dobfega odjemalca. Različne uzance naših .domačih lesnih tržišč naj M se spojile v eno enoto, kar bi ne bilo posebno težko delo. Pri tem naj bi sodelujoče vodila 'želja, ustvariti čim popolnejše in čim enostavnejše delo, kar bi se doseglo zlasti s tem, da se dosedanje obstoječe malenkostne razlike izjednačijo ter se število tipov omeji na najpotrebnejši minimum. Tipe in dimenzije je treba seveda popolnoma prilagoditi potrebam naših inozemskih tržišč. Poleg poenostavljenja produkcije bi skupne, enotne borzne uzance imele tudi velik propagandni pomen, ker bi 'ih ne bilo težko prevesti na jezik naših glavnih tržišč in publicirati potoni trgovinskih zastopstev naših poslaništev in konzulatov im še posebej potom našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ker je naše sedanje najvažnejše izvozno tržišče Sušak, bi bdlo morda primerno, da bi se enotne uzance nazival® po njem. Zadeva je nujna in važna ter •vsekakor zasluži pozornost naših gospodarskih organizacij, zlasti pa predstavništev lesnih trgovcev, da se odpravijo različna pojmovanja in izenačijo obstoječe manjše diference ter na ta način olajša trgovanje iz inozemstvom. Naš državni proračun. Dne 30. marca je predložil finančni ®amisteir kralju v podpis proračun za sesedanje proračunsko leto (od 1. IV. 1931 31. III. 1932), ki izkaizuje 13.210 milijonov dinarjev) izdatkov in ravnotoliko Prejemkov ter je za 137 milijonov diuar-fev manjša od lanskega proračuna, ker 'Se je načelo štednje upoštevalo' v še znatnejši meri kot lani. Državni proračun izdatkov se deli v *d"Ve skupini: 1. izdatki za vrhovno dr-^vno upravo in 2. izdatki za državna Podjetja in ustanove ter odpadejo na po-samezne resore sledeči zneski v miJijo-■Mh dinarjev, katerim dodajamo podatke za minulo proračunsko leto: Državna uprava: letos: lani: Vrhovna uprava 259‘9 332'1 pokojnine, invalidnine 1.035’7 1.100’— Državni dolgovi 1.220*3 1.017'— Pravosodje 433*7 446'5 Prosveta 895*— 858*— Zunanje zadeve 156*— 159*4 Notranje zadeve 644*— 671*9 Finance 400*9 410'9 "ojiua, mornarica Gradbe Promet Nove železnice Kmetijstvo trgovina in industrija skrbstvo, zdravstvo 229*3 243‘3 ezeirvui krediti 40*— 74*— Skupni proračun izdatkov državne Oprave znaša torej 8.522*8 dinarjev. Izdatki za državna podjetja in ustanove pa so preračunani na 4.687*9 mili-dinarjev in izkazuje nasprotno pro-^a&un glavnih postavk iz dohodkov od 2.595*9 2.522*9 279*2 283‘4 118’4 119*4 59*4 59*— 83‘5 102*8 71— 70*— dr} 'fzaivnih podjetij vsoto 5.998 milijonov din. ^rjev, tedaj je proračunan za letos prebitek v znesku 1.310 milijonov dinarjev samo pri glavnih postavkah. Proračun državnih podjetij in ustanov izkazuje po posameznih resorih sledeče prejemke in izdatke (v milijonih dinarjev): dohodki: izdatki: Šolstvo 31*1 Monopoli in razna drž. podjetja 1.839'— 741'3 Državne železnice 3.557*— 2.706*5 Rečna plovba 131*3 Pošta in brzojav 398*3 Poštna hranilnica 18*6 Kmetijstvo 184*1 Trgovina in industrija 16'3 Soc. skrbstvo, zdravstvo 78*5 Šume in rude 602-— 482*— Dohodki na račun državne uprave so predvideni s sledečimi vsotami (v milijonih dinarjev): Neposredni davki: • posa- skup-mezno: no: zemljadna 610*— zigradarina 258'— pridobnina 220*— uslužb. davek 260'— samski davek 1*— vojni davek 5'— prometni davek 450*— razni 356*— 2.160*— Posredni davki: trošarina 800*— takse 1.245*— carina 1.488— ostali 53*— 3.586*— Nemške reparacije 406*— Dohodki drž. podjetij 5.998'— Ositanek opdade na razne dohodke poedinih ;resorov. Februarska zunanja trgovina, . Statistično poročilo Generalne direk-®lie carin kaže v februarju ponovno na-ad°vanje naše zunanje trgovine. Wo2i je predstavljal vrednost 333 »ni 480-8) milijona dinarjev. Tudi po n°žini je izvoz padel od lanskih 341 8°Č 280 ton na 230.986 ton. Nazadova- nje po vrednosti znaša nad 30 odstotkov. Glavni predmeti februarskega izvoza z vrednostjo v milijonih dinarjev (v oklepaju podatki za lanski februar) so bili sledeči: koruza 26*7 (40-3), fižol 5*3 (6), vino 7 (3), konji 3*7 (5*2), govedo 18-9 (25-4), svinje 19-9 (17-4), perutnina 11-5 (9-3), jajca 39-9 (39-8), sveže meso 13-3 (16-8), surove kože 4-3 (5-3), drva 2-4 (4-1), gradbeni les 48-8 (81-3), hrastovi pragovi 5-4 (9-3), bukovi pragovi 4-3, cement 10-7 (14-7), baker 9'9 (50), rude in izkopnine 15-3 (32). Nazadovanje opažamo pri vseh vrstah izvoznega blaga, posebno občutno je to pot nazadovanje izvoza bakra, žita v letošnjem februarja sploh nismo izvažali, dočim smo ga lani izvozili za 19 milijonov Din, tudi pri koruzi je izvoz nazadoval skoraj za polovico. Močno nazaduje izvoz lesa, ki je bil že lani v februarju v velikem padanju. Tudi uvoz je po vrednosti nazadoval od lanskih 521T na 388-3 milijona dinarjev. Glavni uvozni predmeti z vrednostjo v milijonih dinarjev (v oklepaju podatki za lanski februar) so bili: bombaž 7-7 (1J3T), bombaževo predivo 36-4 (53-5), bombaževe tkanine 443 (67-2), volna 9T, volneno predivo 3-8 (7-8), volnene tkanine 28-3 (30), svilene tkanine 5-6 (8-8), železo in polfabrikati 18-9 (8-4), železna pločevina 4-5 (8T), izdelki iz železa 18-9 ‘ (20-9), stroji, aparati 28-2 (21-9), elektrotehnični predmeti 13'1 (17:2), prevozna sredstva 7-3 (9‘2), Avstrija odpovedala našo trgovinsko pogodbo. Avstrijski poslanik v Beogradu je odpovedal sedanjo trgovinsko pogodbo z našo državo za 1. julij t. 1. Ker so pogajanja za sklep nove pogodbe že v teku, je upati, da bo do tedaj nova pogodba že sklenjena. Z istim rokom je Avstrija odpovedala tudi svojo pogodbo z Madžarsko. Gospodarska razstava v Beogradu. Te dni so se v Beogradu pričela pripravljalna dela za veliko vsedržavno gospodarsko razstavo, ki se ima otvo-riti letos v juliju. premog 6-3 (8), surova kava 9-4 (12-2), riž 3-1 (5). Pri uvozu opažamo nazadovanje uvoza tkanin, kar je deloma posledica povečanje kapacitete domačih tvornic, še bolj pa znak težke gospodarske krize. Povečani uvoz železa in železnih polfa-brikatov, ki se je nasproti lanskemu več kot podvojil po vrednosti, po teži pa celo potrojil, priča, da je inozemsko železo navzlic visokim uvoznim carinam še vedno cenejše kot proizvodi domačih železarn. Trgovinska bilanca za februar kaže tedaj (v milijonih dinarjev) 333 izvoza in 388-3 uvoza ter je za 55-3 milijonov dinax-jev pasivna. (Lanski februar je izkazoval izvoz 480-8, uvoz 521-1 in pasivnost 40-3 milij. Din). Skupni podatki zunanje trgovine za prva dva meseca letos kažejo uvoz 1097 milij. Din, izvoz 717-1 milij. Din in pasivnost 379-9 milij. Din. Lani prva dva meseca je znašala skupna vrednost uvoza 1082, izvoza 1097 in aktivnost 15 milijonov dinarjev. Z zunanjo trgovino v februarju, kakor tudi v obeh mesecih skupaj se gospodarstvu pri nas ne odpirajo boljše perspektive. e beležke. Zaključek aranžcrskega tečaja. Pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornica za TOI se je dne 2. t. m. zaključil tečaj za trgovsko dekQ' racijo in reklamo ki je bil prvi svojevrstni tečaj pri nas. Tečaj je obiskovale stalno 30 udeležencev, trgovcev in trgovskih sotrudnikov ter poklicnih aranžerjev. Ob zaključku je bilo v Narodni galeriji razstavljenih 15 vzornih izložb, ki živo pričajo, koliko so udeleženci pridobili na tečaju. Radi pomanjkanja prostora se obširneje pobavimo s to prireditvijo v prihodnji številki. Interes tujega kapitala za Jugoslavijo. Neka švicarska družba se zanima za zgraditev turističnih hotelov in sličnih tujsko-prometnih naprav v naši državi. Večje angleške in francoske družbe pa bi rade potom svojih zastopnikov prevzele zgradbo raznih javnih naprav, zlasti skladišč. Ker je domači kapital preveč rezerviran, je verjetno, da bodo bogastva naše zemlje eksploatirali podjetnejši tujci. V Londonu se je z namenom izvrševanja javnih zgradb v Jugoslaviji te dni osnovala finančna skupina Internacional Service Corporation. Opozorilo prodajalcem alkoholnih pijač. Glede vodstva registra o alkoholnih pijačah opozarja finančna direkcija vse trgovce in gostilničarje, ki vodijo ta register, da upoštevajo točko 117 člena 109 trošarinskega pravilnika, ki pravi, da so vsi prodajalci alkoholnih pijač dolžni omenjeni register ob koncu vsakega četrtletja zaključiti, prenesti preostalo zalogo v novi register, stari register z vsemi prilogami pa najdalje do 10. aprila, junija, oktobra in januarja predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Na ta rok se vsi prizadeti ponovno opozarjajo, prav posebno pa še oni gostilničarji v Ljubljani, ki do sedaj sploh še niso vodili registrov, ker bo vsem, ki bi ta rok zamudili, postopati po zakonu. Propaganda za kupovanje domačega blaga. Poročali smo že o akciji zagrebških trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ki so ob sodelovanju drugih gospodarskih organizacij priredili velikonočni teden posebno propagandno akcijo za kupovanje domačega blaga. Vse izložbe so opremljene samo s proizvodi domače obrti in industrije. Akcija je pokazala lepe uspehe ter seznanila kupce z /raznimi, doslej nepoznanimi domačimi proizvodi. Zagrebška propagandna akcija je vzbudila mnogo simpatij tudi v beograjskih trgovinskih krogih, ki se zavzemajo za to, da bi se slična propaganda razvila istočasno po celi državi ter predlagala kot pričetek prvi teden v maju. XI. ljubljanski velesejem se vrši letos od 550. maja do 8. junija. Velesejmi niso važni samo vsled pospeševanja gospodarske internacijonale, oni so tudi važni faktorji v gospodarskem življenju, ker vzpodbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo lastni deželi nov impulz k delu in produkciji ter s tem povečujejo konzuin. Razstavljalci na ljubljanskih velesejmih so bili doslej z uspehi zadovoljni, sklenili so trajne trgovske zveze z odjemalci, kupcu so se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je mogel pregledali vse blago in si izbrati najboljše, preračunati cene in sklepati s solidnimi tvrdkami trajne trgovske zveze. Zato interesenti radi obiskujejo ljubljanske velesejme. Za n^ša podjetja je torej ljubljanski velesejem edinstvena priložnost, da iznesejo svoje proizvode pred široki internacijonalni forum in razširijo krog svojih odjemalcev. Prijave za udeležbo na XI. ljubljanskem velesejmu se že sprejemajo. Vse informacije daje urad velesejma v Ljubljani. Znižanje obrestne mere za vloge. Na zadnji konferenci zastopnikov denarnih zavodov in zadružnih zvez je bilo sklenjeno, da vsi denarni zavodi znižajo obrestno mero za vezane vloge privatnikov za '/2 odstotvka. Zastopniki denarnih zavodov sami priznavajo, da je visoka obrestna mera znak gospodarske bolezni in njeno zdravilo edino znižanje, vendar moramo smatrati, da je postopno znižanje obrestne mere prepočasno in je poleg tega vezano vedno na gotove pridržke, vsled česar tudi obrestna mera kreditov ne pada tako kot bi bilo potrebno. Posledica na eni strani je prevelika likvidnost denarnega tržišča, kar zopet zvišuje obrestno mero za kredite, na drugi strani pa ta visoka obrestna mera gospodarstvu onemogoča najemanje kreditov in ga ovira na poti k ozdravljenju. Nogavice, rokavice, volna in bombzfc najceneje in v veliki izbiri pri KAIII, PRELOG, Liublfana Židovska ulica Slarl trg Zagrebška ZTOI proti inozemskim trgovskim zastopnikom. Ker nekatera naša industrijska in trgovska podjetja greše s tem, da nastavljajo inozemske zastopnike za poset trgovcev, včasih celo take, ki niso vešči našega jezika, je zagrebška Zbornica za TOI sklenila proti temu škodljivemu pojavu nastopiti javno potom časopisja, obenem pa je pozvala domača podjetja, naj inozemske zastopnike tekom šestih mesecev odpuste, sicer bo nastopila proti kršiteljem potoni pristojnih oblasti. Spričo naraščajoče brezposelnosti je ta korak zagrebške Zbornice za TOI umesten in je želeti, da bi se odločbe glede inozemskih nastavljencev tudi pri nas striktno izvajale. Trošarina na brezalkoholnee pijače. Po odobrenju od strani finančnega ministra se prične dne 1. aprila v Dravski banovini pobirati banovinska trošarina na umetne brezalkoholne pijače, ki znaša (MO Din od vsakega decilitra vsebine steklenice, pri večjih steklenicah pa 1 Din od vsakega začetega litra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene, brez dodatkov kemikalij so trošarine proste. Trošarino plača proizvajalec. Le brezalkoholne pijače, ki se nabavljajo izven Dravske banovine morajo prodajalci in gostilničarji v 24. urah po prejemu prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in obenem plačati odpadajočo trošarino. PO PODPISU TRGOVINSKE Dasiravno nam trgovinska pogodba s Čehoslovaško ne nudi vseh željenih, niti pričakovanih koristi, je vsekakor tudi za razvoj in pospeševanje medsebojnega trgovanja zelo važna, ker naša prejšnja pogodba ni obsegala tarifnega dela, marveč se je oslanjala na klavzulo o največjih ugodnostih. Po izjavah čehoslovaških in tudi naših gospodarskih predstavnikov je Če-hoslovaška dala našim izvoznim predmetom vse one ugodnosti, ki jih je za-mogla dati spričo obstoječe agrarne zaščite. Nasprotno pa je naša država za je prt nas in v inozemstvu najbolj priljubljena krema za čevlje Zavlačevanje preiskav uvoženega vina in likerjev v Mariboru. V trgovskih krogih je vstal odpor proti prepočasnemu preiskavanju uvoženih vin in likerjev na mariborski enološki postaji, ker obstoji nevarnost, da se drago uvoženo blago vsled dolgega čakanja v neprimernih skladiščih pokvari. Trgovci obsojajo tudi prakso, da se more od vsake (še tako majhne) posode oddati v preizkušnjo kar cele tri litre, kar je občutna izguba, ker se uvaža navadno samo najdragocenejše blago. Priporočajo isto poslovanje kot na ljubljanski carinarnici, kjer zadostuje za preiskavo le pol litra in se analiza izvrši najkasneje v treh do štirih dneh. „TRIBIIMA“ F. B. I., tovarna dvokoles In IBHHHHflHHHHMI otroških voziČkOy Ljubljana, Karlo »sita cesta 4 Prodaja na obroke POGODBE S ČEHOSLOVAŠKO. čehoslovaško izvozno blago dala vse koncesije, ki so bile mogoče v skladu z interesi naše domače industrije. Z novo pogodbo so sicer dane tesnejše vezi, vendar se za enkrat še ne mora računati, v koliko bo novo stanje vplivalo na povečanje medsebojnega trgovanja, ker je uspeh za obe državi odvisen tudi od raz nih drugih okolnosti. Possbno veliko vlogo igra oddaljenost naš3 države od Čehojlovaške, ki ima v neposrodni bližini na razpolago bogata in cenena agrarna tržišča Madžarske' iti deloma Poljske. Važnejša od pogodbe same je ustanovitev jugoslovansko-čehoslovaške gospodarske zbornice, ki se je po podpisu Pogodbe v prisotnosti najvišjih vladnih Predstavnikov in gospodarskih zastopnikov obeh držav izvršila 31. t. m. v Pragi. Novoustanovljena zbornica ima natego jačati medsebojne gospodarske in trgovinske vezi ter pospeševati medse- LANSKA Ž1 Pravkar objavljeno statististično poročilo našega poljedelskega ministrstva kaže neprestano naraščanje z žitom Posejanih ploskev, ki je zavzemala lani 5,877.000 hektarov obdelane zemlje, dočim je pred desetimi leti ta ploskev obsegala le 4,382.000 hektarov. Tekom desetih let se je tedaj žitorodna zemlja Povečala za 1,495.000 hektarov ali za Več kot eno tretjino. Na posamezne vrste žita odpadejo v zadnjih treh letih sledeče površine (v tisočih hektarov): 1928 1929 1930 koruza 2300 2390 2470 pšenica 1920 2140 2170 ječmen 390 450 460 oves 380 400 410 rž 200 240 250 Večji del, t. j. skoraj polovica pose- Jane ploskve odpade na koruzo, nekaj teanj na pšenico, dočim zavzemajo vse ostale žitne vrste skupno komaj slabo Peiino cele žitorodne površine. Seveda ni žitna letina odvisna samo DRŽAVNI VELESE. 2e od ustanovitve ljubljanskega velesejma so beograjski trgovski krogi že-^eii> da bi se slična ustanova za celo državo priredila tudi v Beogradu. Želja Pa je ostala samo želja, ker na merodajnih mestih ni bilo potrebnega razumevanja in se je načrt zavračal kot neizvedljiv radi pomanjkanja prostora. °g trgovinskega ministra vendar odlo-trgovinskega ministra končno odlo-sama vzeti zadevo v lastno režijo er sklenila, da se prva državna razdava vrši že prihodnje leto v jeseni ter Odložila za stalno razstavišče okoli 50 hektarov zemljišča ob savskem in du-havskem obrežju pod Kalimegdanom. bojno trgovanje. Slična ustanova se izvede v kratkem tudi v Beogradu, po potrebi s filijalkami v drugih važnih centrih. Zbornica bo predstavljala doslej manjkajočo oficijelno ustanovo za organizacijo jugoslovansko-čehoslovaške trgovine, od katere se z zaupanjem pričakuje uspešnega delovanja. NA LETINA. od površine, marveč je podvržena drugim vplivom ter je bil lansko leto pridelek navzlic za približno 150.000 hektarov ali za 2-5% povečani posejani površini manjši od pridelka v predlanskem letu. Statistika izkazuje po posameznih vrstah sledeče množine pridelka (v vagonih po 10 ton): 1929 1930 pšenica 25.860 21.860 koruza 41.480 34.650 ječmen 4.120 4.040 rž 2.100 1.990 oves 3.510 2.850 Nazadovanje pridelka znaša pri pšenici 4000 vagonov, pri koruzi 6830, pri ječmenu 80, pri rži 110 in pri ovsu 660 vagonov nasproti predlanski letini. Skupni pridelek je tedaj za 11.680 vagonov ali za 15 odstotkov manjši, vsled česar lahko razumemo, da je izvoz žita lansko leto nazadoval in da so naše žitne cene še vedno nad svetovno pariteto. UM V BEOGRADU. Na tem,prostoru se pričnejo takoj graditi obširne razstavne palače in paviljoni, poleg tega pa je v načrtu tudi zgradba velikega športnega stadijona. Razstavne palače bodo služile tudi našemu stalnemu trgovinskemu muzeju. Da bo na enem samem prostoru združeno vse, kar more služiti naši gospodarski propagandi, je predvidena v bližini zgraditev palače Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, dalje palača vojnega muzeja in muzeja princa Pavla, kakor tlidi' stalni paviljoni za tujski promet in za razne druge gospodarske panoge. Po sirnem sveiu. Posledice čehoslovaško-madžarske carinske vojne. Posledice carinske vojne se občutno kažejo v nazadovanju medsebojne trgovine. Madžarski izvoz na Cehoslovaško je v januarju padel od vrednosti 79 milijonov pengo na 10 milijonov. Čehoslo-vaški izvoz na Madžarsko pa je znašal lani 67;7, letos v januarju pa le 26-2 milijona čK. Španija najela posojilo za stabilizacijo pesete. Španska vlada je najela pri Morganovi skupini posoijlo v znesku 60 milijonov dolarjev, ki ga bo porabila za stabilizacijo pesete. Industrijski program Sovjetov. Po petletnem načrtu, ki se je doslej v produkciji večinoma obnesel, ponekod celo nadkrilil pričakovanje, mora ruska industrija v letošnjem letu producirati med drugim: 8-8 milijona ton jekla, 8 milij. ton železa, 8-3 milij. ton premoga, 2-5 milij. ton sladkorja, 6-7 milij. ton pločevine, 27 milij. ton surovega olja, 150.000 ton bakra, 300.000 ton mila, 35 milijonov sodčkov cementa, 30-5 milijona kubičnih metrov lesa za žage, 2008 milij. metrov sukna, 846 milijonov parov čevljev, 600 milij. škatelj konserv, 900 lokomotiv in 40.000 tovornih vagonov. Poučeni krogi sodijo, da teh množin sovjetska industrija ne bo mogla doseči. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko. Dne 31. marca so se v Budimpešti pričela nadaljevati že večkrat prekinjena pogajanja za sklep nove trgovske pogodbe, ker je stara odpovedana za 1. julij tega leta. Avstrijsko državno jamstvo za izvoz v Rusijo. Vlada je parlamentu predložila odlok o 75-odstotr.em jamstvu, ki ga prevzame država nasproti domačim izvoznikom za izvoz blaga v Rusijo. Italijani so mislili kolonizirati Albanijo. Po inozemskem časopisju krožijo vesti, da si je albanski kralj Zogu prizadeval v Italiji najeti posojilo v znesku 6 milijonov švicarskih frankov. Italija pa je stavila za pogoj, da se sme skozi 20 let vsako leto naseliti v Albanijo po 2000 italijanskih državljanov. Tako težki pogoji bi dali Albaniji še izrazitejše obeležje italijanske kolonije in jih Albanija navzlic težkemu finančnemu stanju ni mogla akceptirati. Dividende Kreugerjevcga koncerna. Kreugerjev koncern, ki ima v zakupu tudi naš vžigalični monopol, je zopet zaključil poslovno leto z ogromnim dobičkom ter izplača delničarjem po 50 švedskih kron od komada, ki notira danes 490 šv. kr. Tudi vžigalični trust izkazuje velik dobiček; na delnico (notacija 230 šv. kr.) se izplača dividenda 15 šv. kr. Ob današnji krizi so to ogromne številke, s katerimi zamore tekmovati malokatero dobičkanosno podjetje. Novi grški zakon o trgovskih družbah- Število delniških družb in trgovskih družb z omejeno zavezo je po vojni v Grčiji znatno narastlo. Mnogo teh pa škoduje ugledu grške trgovine, vsled česar bo na podlagi novega zakona dovoljen obstoj samo takim delniškim družbam in društvom z omejeno zavezo, katerih vložena glavnica znaša najmanj 2 milijona drahem (poldrug milijon dinarjev). Izvoz vina iz Madžarske. Po službenih podatkih je bilo lansko leto iz Madžarske izvoženih 290.000 hi vina nasproti 270.000 hi v letu 1929. Na posamezne države odpadejo sledeče množine (v hektolitrih): 1929 1930 Avstrija 140.000 130.000 Čehoslovaška 56.000 76.000 Švica 25.000 45.000 Nemčija 30.000 12.000 Pojska 7.000 7.000 Italija 6.000 1.000 Brezposelnost. Na Čehoslovaškem je število brezposelnih narastlo na rekordno množino ter znaša koncem februarja 337.000 nezaposlenih. V Avstriji je število brezposelnih sredi marca padlo za 7200 ter znaša 326 tisoč 800 oseb. »Cunard Line« brez dividende. Vsled občutne pomorske krize je »Cunard Line« zaključil poslovno leto tako neugodno, da delničarjem ne more izplačati nikakih dividend. V Vašem interesu le, če držite MAGGIje.e izdelke! Lahka prodaja. Dober zaslužek. ŽITNA KONFERENCA V RIMU. Dosedanji potek svetovne žitne konference v Rimu, ki se je sestala z namenom omiliti obstoječo žitno krizo, po kateri so posebno prizadete evropske žilorodne države, je naletel na veliko odpornost Amerike, ki odklanja vsako prvenstvo evropskega žita v evropskih državah ter zagovarja načelo svobodne trgovine in grozi poleg tega z represalijami proti državam, ki bi hotele uvesti kak preprečni sistem, zlasti Franciji. Ruski delegat je izjavil, da Sovjeti z žitnim izvozom ne uganjajo nikakega dumpinga, marveč so prisiljeni izvažati, da dobijo kritje za iz inozemstva dobavljene stroje. Zelo zanimiva je tudi ugotovitev, da Nemčija prodaja inozemstvu rusko žito ter s tem na eni strani podpira ruski dumping, na drugi strani pa to dejstvo čudno osvetljuje pozo Nemčije, s kate- ro se hoče predstavljati kot mešana država, ki je upravičena izvajati agrarno zaščito. Še bolj zanimivo pa je, da se Avstrija, ki je v izvajanju agrarno-ca-rinske zaščite ena najekstremnejših držav, ni strašila stopiti z Nemčijo v carinsko unijo. Kakor smemo z gotovostjo sklepati, tudi na tej konferenci ne bo rešeno, niti omiljeno vprašanje žitne krize ter nimamo nadejati niti malega uspeha spričo velikih nasprotstev Amerike in Rusije. Novejše vesti poročajo, da bi bile prekomorske države eventualno pripravljene dovoliti, da se uvoz njihovega žita v Evropo kontingentira ter se s tem da evropskim agrarnim tržiščem možnost prvovrstnega plasiranja žita v evropskih industrijskih državah. Tržna poročila. Surova svila. Na milanskem tržišču surove svile so šle zadnje čase cene navzdol za 7 do 10 odstotkov ter notira blago za predilnice fco Milan v lirah: 115 za grege Gd. Exquis I. marca Triulli 13/22 ds.; 110 za Grčge Exquis 13/22 ds.; 105 za Grege Extra 13/22 ds.; 97.5—95 za Grege Classique 13/22 ds.; 165 za Organzin Piemont Iixquis 19/21 ds. Jajca. Na tržišču jajc vlada še vedno nagibanje k padanju. Švica je plačevala pred vojno zaboj po 95 fr, danes notica tam cena 102 fr, a kaže, da bo padla kmalu tudi izpod 100, zlasti ker se vedno bolj pojavlja ruska ponudba, ki je bila doslej skoraj neopažena. Govori se tudi o tem, da je v zadnjem času Nemčija povišala uvozno carino, dasiravno te vesti še niso potrjene. Ruska kožuhovina na trgu v Leipzigu. Ruska vlada je obvestila upravo lip-skega velesejma, da se nedavno odpovedana aukcija ruskega krzna vseeno vrši 13. aprila. Na tržišče bo postavljeno za približno poldrugi milijon dolarjev kož. Jasno, da bo ta aukcija slabo vplivala na cene kožuhovine tudi pri nas. Žito. Na ljubjanski žitni borzi nobenih sprememb. Tudi ostala tržišča v državi kažejo neizpremenjeno čvrste cene. — Inozemska tržišča za enkrat tudi ne beležijo znatnih razlik. Baker. Naša napoved, da ameriški kartel zopet ne bo v stanu obdržati visoke cene, se je tekom tedna uresničila ter je bil kartel vsled nepovoljnih poročil o stanju ameriških zalog prisiljen znižati cene ponovno od 10-5 na 10'25 centa cif evropska luka. Svinec še vedno pada. Dočim je še početkoin lanskega leta notiral svinec na londonski borzi 15-12-5 funtšterlingov, je tedaj v stalnem padanju in notira danes samo še 11—11—16 funtšterlingov za tono. Francosko vinsko tržišče stoji trenutno v ospredju, dasiravno se opaža zmanjšani konsum. Španska vina noti-rajo v francoskih lukah 140—150 frankov za hektoliter. Domača južnofranco-ska vina 8—9 stopinj se plačujejo okoli 185 frankov hektoliter. Jugoslovanska bela vina z 12 stopinjami se ponujajo 210 frankov, a kupci ne plačajo več kot 190 frankov. Našemu vinu je pot v Francijo otež-kočena, ker ni deležno tistih tarifnih olajšav kot španska in italijanska vina. Dalmatinski vinotržci so zaprosili našega trgovinskega ministra, naj poskrbi, da da Francija enake olajšave tudi našemu blagu. V Italiji so cene za boljša vina čvrste, pač pa se mnogo ponujajo lažja vi- Na zagrebškem trgu so cene boljši živini čvrste* slabejše vrste pa so neko-iko padle, močno so tudi padle cene prašičev, dočim so konji obdržali stare cene ter se je trgovalo po sledečih cenah: Goveja živina:‘krave-mlekarice 3000 do 4000 Din komad, za meso 3'75 do 5-50 za kg žive teže; junice za rejo 2500 do 3000 Din komad, za meso 7 do 7-50 Din; junci 7 50 do 8 Din; biki 6-50 do 7-50; voli I. 7-50 do 9, II. 6-50 do 7, bosanski 6 do 6‘cO Din; teleta živa 7*50 do 10, zaklana 11 do 13 Din za kg. na vsled bojazni, da ne vzdržijo poletne vročine. Tržišče je vsled rezerviranosti veletrgovine, ki si krije le najbolj nujne potrebe, mrtvo. V Avstriji so cene neizpremenjene in tržišče precej mrtvo. Zanimivo je, da izkazuje uvoz vina v Avstrijo v mesecu februarja nazadovanje nasproti januarju za 5000 hi in znaša le 26.000 hi. Medtem ko je nazadoval uvoz iz vseh uvoznih držav, zlasti iz Madžarske, Italije in Španije, se j,e uvoz iz Jugoslavije v februarju povečal za 2100 hektolitrov in je znašal 3800 lil. Na domačem trgu vlada mrtvilo ob neizpremenjenih cenah. Izvoz v inozemstvo je minimalen. Zastoj v vinski trgovini se posebno občuti v Dalmaciji. Prašiči: domači, pitani 9-50 do 10, ne-pitani 7-50 do 8-50 Din za kg žive teže; sremski, zaklani 11 do 11 ‘50 Din; pujski (odojki) 80 do 180 Din za komad. Konji so se plačevali par po 2500 do 10.000 Din; žrebeta po 1500 do 3000 Din komad; konji za meso pa po 1*50 do 2 Din za kg žive teže. Na zadnjem sejmu v Zagrebu so šle cene zaklanih telet zopet za 1 Din navzdol, pri pitanih prašičih pa za 50 »par pri kg. Pridobivajte nove naročnikeI Lesno tržišče. Nazadovanje lesnega izvoza v februarju. Ze lansko leto je v februarju lesni izvoz nasproti prejšnji dobi močno nazadoval. Primerjava letošnjega februarskega izvoza z lanskim pa kaže ponovno, naravnost .katastrofalno nazadovanje izvoza. Z vrednostjo v milijonih dinarjev kažejo glavne vrste izvoženega lesa sledeče številke: februar: 1930 1931 gradbeni les 81'3 48-8 drva 4-1 24 pragovi 9*3 9-7 Gradbeni les in drva so nazadovala v primerjavi z lanskim februarjem za polovico vrednosti. Edino pragovi so se obdržali na lanski višini. Tudi nasproti letošnjemu januarskemu izvozu, ki je predstavljal pri teh vrstah lesa še vedno vrednost 174-2 milijona dinarjev, je izvoz v februarju padel na 94-7 milijona dinarjev, tedaj skoraj za polovico. Romunsko lesno tržeče. Poročila romunskih strokovnih listov pravijo, d^ so tamošnja lesna skladišča prenatrpana rezanega materijala, ki pa je slabejše vrste, ker se je prvovrstno blago sproti izvozilo: Romunske žage izdelajo le do največ ene četrtine prvovrstnega blaga. Ker je to blago izvoženo, je položaj zelo kritičen, kajti ostalo drugovrstno blago, ki predstavlja skoraj polovico lanske celoletne produkcije, ne najde kupca niti po polovični ceni. Večina večjih podjetij je obrat omejila. Ali ste poravnali Dobave. 300 kub. metrov jamskega lesa in 3 tisoč 400 komadov toporisč za krampe in lopate nabavi do 9. t. m. Direkcija državnega rudnika Zabukovca priCelju. Pojasnila pri Zbornici za TOI. v • naročnino! se tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkr >t v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uverili se bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot ; Schiehfov RADION NAČRTI ZA ORGANIZACIJO LESNEGA IZVOZA. Na konferenci predstavnikov sloven-ske lesne industrije, ki se je vršila v ljubljanski Zbornici za TOI ob prisostvovanju dr. Ulman3kega, ravnatelja državrtegčf lesnega podjetja Dobr-'jin-Drvar kot poverjenika ministra inž. D. Serneca za organizacijo lesnega izvoza, je bila pozdravljena misel, da se osnuje tudi za lesno stroko privilegirana izvozna družba, ki bi uživala poleg raznih tarifnih olajšav tudi državno subvencijo. Važna pa je izjava, da bi bila teh dobrot deležna samo v izvozni organizaciji včlanjena podjetja. Ni nam znano, kakšni pogoji se bodo stavili za sprejem posameznih podjetij v to privilegirano izvozno organizacijo, znano pa nam je, da mala in srednja lesna trgovina, kateri je vprašanje izvoznih olajšav vitalnega pomena, doslej pri načrtih za organizacijo lesnega izvoza nima nobenega zastopnika. Da ne bo novih razočaranj ter da se bodo upoštevali interesi naših dosedanjih lesnih izvoznikov, opozarjamo vse lesne trgovce, naj bodo na oprezu ter naj čim tesneje sodelujejo pri svojih gremijalnih lesnih sekcijah, katere naj dosežejo, da se interesi male in srednje lesne trgovine in industrije ne bodo zapostavljali in da se jim da pri tako važnih vprašanjih odgovarjajoče zastopstvo; sicer bo doživela naša izrazito srednja in mala lesna trgovina nov udarec ter padla v popolno odvisnost odbranega števila privilegirancev. Gremijalne sekcije lesnih trgovcev naj nemudoma zaščitijo ogrožene interese svojih članov ter dosežejo zanje ravnopravnost, obvarujejo njih neodvisnost in odvrnejo novo pretečo škodo! NEKAJ GLAVNIH NAPAK NAŠIH ŽAGARJEV. Pri rezanem lesu, ožamanih in neoža-manih deskah in plohih se Še vedno opaža, da odhaja blago v inozemstvo neočeljeno. Vagon naložen s takim blagom, vzbuja vtis malomarnosti, ki se najbolj maščuje nad prodajalcem samim, ker mora radi te pomanjkljivosti popustiti na ceni več kot bi ga stalo očeljenje, oe tudi z navadno žago (zagonom). Pri tem pa trpi na ugledu tudi •■se ostalo naše blago, ker si kupec nikdar ni gotov, če tudi njegova pošiljka ne pride neočeljena, če tega ni izrecno p, udaril, ali če si blaga ni osebno ogledal in signiral, kar je zopet združeno s stroški, ki jih mora, naravno, odbiti od cene. Tako se malomarnost poedincev maščuje nad skupnostjo: blago je potrebno osebnega ogleda, kar je poleg stroškov združeno še z zamudo časa. Na vsaki vodni žagi se da z malenkostnim stroškom instalirati tudi primitivna žaga za očeljenje. Že povišana cena pri enem samem vagonu desk pokrije ponavadi tak izdatek. Taka žaga tudi ne porabi veliko moči in se med obratovanjem njeno istočasno delovanje niti ne čuti. Veliko grešijo naši žagarji tudi s tem, da posvečajo žagi sami premalo pozornosti, ali pa je ne znajo pravilno obrusiti in razpreti, vsled česar padajo deske tako kosmate, da bi jih skoraj prej smatral za kožuhovino. Inozemstvo da veliko na to, da so deske gladke, kakor bi bile pooblane. Kosmato blago se plačuje slabše, poleg tega pa gre pri rezanju kosmatega blaga mnogo xeč v odpadke kot pri pravilno razprti (izpeljani) in brušeni žagi, kar se tudi pozna že pri enem samem deblu. Tudi umazano in marogasto blago naj bi se od izvpza izključilo. Krivda je zopet malomarnost, ki dopušča stopanje po deskah z umazanimi čevlji, dalje nepravilno skladanje in sušenje, da je en del deske preveč izpostavljen solncu, drugi pa trajno zakrit pred njim; mnogokrat se deske vlačijo po tleh in ob-drgnejo ali vsaj umažejo, kar škodljivo vpliva na njih zunanji izgled. Za odpravo teh glavnih napak ni potreba stroškov, niti ne kakega posebnega dela; le malo več vestnosti in razumevanja za lastne in skupne koristi, ki se vsakemu poedincu in celoti bogato poplačajo. LJUBLJANSKA LESNA BORZA Ob neizpremenjenih cenah in majhnem prometu je položaj neizpremenjeno mlačen. Išče se sledeče blago: Bukovo oglje, prima, lepo, brez prahu in 1)raške. — Franko italijanska meja. 300 m3 moralov, 30 X 60, 35 X 70, 60 X 60, 70 X 70, 80 X 80 mm, kubicirano za 2 nun manj pri vsaki debelini. Dobava maj, junij, julij- avgust. Franko italijanska meja. 200 do 300 ni3 desk, 4 m dolžine, smreka, debeline 45, 50, 60, 70 do 100 mm, J.—II. in tudi III.—IV. kvalitete. — Cena franko italijanska meja z navedbo teže m3 — sulio. Bukovina a la Slavonija, parjena, I. kvartete, neobrobljena; bukovina a la Slavonija, Parjena, II. kvalitete, neobrobljena in obrobljena, isto tako v I. in II. kvaliteti. — menzi je in dolžine običajne. Cena f ran ko italijanska meja. . Borovi hlodi, 40.000 komadov od 1-80, 2 ju 2 50 m dolžine, debelina na tanjšem koncu 11/13 in 14/16, vsake debeline polovico. — Bebava do konca julija t. 1. Plačila z akreditivom. Cena franko Sušak pristanišče. Hrastove podnice, paralelne, in sicer: 300 in3 debelina 55 mm, - dolžina 2-80 m; /5 m3 debelina 45 mm, dolžina 2'05 m; 75 m3 debelina 65 nun, dolžina 290 m; 50 m3 debelina 45 mm, dolžina 2-90 m. — Franko italijanska meja z navedbo dobavnega roka ,in teže m3. — Blago od 18 cm naprej, I.—II. kvalitete. Vzame se tudi delne dobave. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaji Prosti tečaj angleški funt 276-— 276-20 ameriški dolar 56-5 56-70 avstrijski šiling 7-96 7-99 belga 7-92 7-90 bolgarski lev —•41 —•41 češkoslov. krona 1-676 1-68 francoski Irank 2-218 2-22 italijanska ildra 2975 2-98 grška drabima -•73 —•73 madžarski pengo 988 990 nemška marka 13-45 13-55 'Poljski zlot 633 632 'romunski lej —•336 —•33 španska peseta 5-88 6-09 danska krona 15-13 15-12 švicarski frank 10-959 10-95 holandski goldinar 22-77 22-78 turška lira, papir 26-70 26-70 ®lati Irank 10 959 1096 kanadski dolar 5602 5601 norveška krona 15-13 15-09 'brazilski mitre is 5-40 5-40 *rgentini9kii ipezos 17-20 17-15 švedska krona 15-15 15-12 egiptovski funt 281-80 281-50 ^tanje neizpremenjeno. Praktični Kačji pik. Splošno je znano, da se uporablja s pridom proti kačjemu piku razno moč-110 žganje, ki naj ga pičeni uživa v večji BiHožini, dokler ne dospe do bližnjega pravnika. Nad rano je treba pičeni ud btro močno prevezati, da se prepreči dok krvi. Izsesanje rane je vedno ^Pasno, ker zadostuje že majhna ranica ^ ustnicah, da se zastrupiš. Pač pa mo-brez nevarnosti izsesati rano s kako 1 oklono cevko, ako paziš pri tem,- da 06 pride kri v usta. Pred izsesa n jem VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 425—425-50, 7V2°/o Blairovo posojilo 82-75—83-50, 8°/o Blairovo posojilo 92-50 do 93-50, investicijsko posojilo 88-50 do 89-—, tobačne srečke 25 ponudba, 4°/o bosanske obveznice 51— do 52-—, beg-luške obveznice 68-75 do 69-50, Rdeči križ 48 ponudba, posojilo državne hipotekarne banke 82-75—83-50. Stanje razen malenkostnih razlik neizpremenjeno. Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 128 povpraševanje, Prva hrvat-ska štedionica 910—915, Strojne tovarne 80, Trboveljska premogokopna 305 do 310, Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice Vevče 128 povpraševanje, Nar. banka 7.900 do 8.100, Kreditni zavod 170 do 180. Ruše 235 do 237, Obrtna banka 36 povpraševanje. ' Nekoliko je porastla »Praštediona«, sicer neizpremenjeno. nasveti. je dobro pičeno mesto nekoliko urezati, da je odtok krvi lažji. Uspešno sredstvo je vbrizgavanje raztopnine klorovega apna na več mestih pod kožo okoli pičenega mesta. To sredstvo se dobi v vsaki lekarni in je učinkovito, poleg tega pa neškodljivo. VSLED POMANJKANJA PROSTORA je izostalo danes nadaljevanje tarifnih objav za prometni davek, kar priobčimo v prihodnji številki. Vam ustreči naša želja! •EoLdcvcljncst odjemalcev pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim, zato jim ponudite 0i?. Pirčevo slad.no feave Velepražarna »PROJA« Ljublj ana, Aškerčeva ulica 3 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Mich&lek, oba v Ljubljani.