■^■pn, .	■ .T';
LUBLANSKE
N O ¥ I Z
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 57.
Lublana.
VTedflo je duhovni gofpod Kari Pavkeu-JL^ hader v5 S- Niklavshi fvojo drugo ma-fho p?l, po tim, k'je sil? bliso p?tdef?t l?t per ti fhkofifki.zerkvi v" duhovi ki fliishbi doshivel, inu five laf? dobil. Sjutraj je i-mel krajnfko pridigo gofpod Joannes Shla-ger fajmafhter is Žhernuzh, Ob devetih fo pridig vali nih lirftova miloit Vifhi Shkof, ludi je bila polna z?rkuv, de nifo vezh no* tri mogli, fo pohvalili tiga ftariga mafhni-ka, kir je dosdaj vfelej priden bil v*fpo-vednizi, per bolnikih, kushneh bolfsnah, inu fkerben sa vboge. Per p^ti mafhi fo J\b:' •	- mu
mu ftregli Firfht, Profht, inu Dehant vii tri? vTkkofoveh kapah.
Torek je imel fvojo drugo novo mafho zhaftiti Pater Maximilian Moravzhar Isjesui-tar v' fari m?ftni S. Jakoba, ker je p?tdef^-to l^to fvojiga mafhtva, inu dva majn ku ofemdef^to l^to ftarofti doshivel. Nih mi-loft nam^ftni Shkof fo mu per mafhi na ftran fiali.
Sdaj fo j?li tako pridno shivesh vofiti proti lafhkim, de flgherni dan po p?t tav-shent zentov fkusi Lublano gr?. Batallion Alvinzi je is Dol?nfkiga v'Loko inu Krajn preftavlen.
Lafhke inu Ben^fhke novize nevfdo nizh od Bonaparte povedati, kam je fhel, al je fr^zhen, al nefr?zhep. Tudi nizh od An-glesov, al fo ga doshli, al fhe ne. Morje je velika lusha, fe nemore prezej sv^diti, kaj fe na njemu godi; v?zhid?l noviz, kati-re zhes morje pridejo, fo rade mehke inu lafhnive.
Letaf je na krajnfkim dobra letina, ko-dar ni tozha sadfla; to fe sv£, k^r ludj? nizh negodernajo, inu fe nobeden neperto-shi. Sahvaliti pa fe, med nami ni navada; temuzh» kader fmo tiho, je snamine, de nam dobro gr?.
Dunej 3f. mali Serpana,
Svitli Zefar je ar. tiga m?fza vd^lil or-defi ftlatiga jagneta miniftru unajnih opravil
grafu
grafu Kob?nzel sa njegove velike flushbe, katire je per glihanju sa mir opravil.
li. dan mali Serpana je na Duneji v-merel Kari graf Klerfait general Feldmar-fhal l?t ftar. On je 45. flushil na-fhimu Zefarju, fe na vojfkah dobro obna-fhal, bil dobrotliv, moder, v" bol^sni po-terpeshliv, inu eden narimenitnifhih generalov. Soldatje fo ga radi imeli, ga ozhfta im?novali, fe ni bahal, ampak fturil, kar je fturiti. Svoje premoshenje je vfelej na dobre d^la obrazhaj. Per sadni volji je naro-zhil, de ga imajo na tihim bres zhafti inu hrupa pokopati,
Shpania.
Is broda Ferol potezhe 14. fhpaufkeh verftniz na morje, popele petnajft tavshent foldatov; pa fe nizh nev?, kara ? Drugeh defet bark pojde ven is broda Kartagena.
Minifter Saavedra je per voli ob ma- • lim shiv?ti, dokler bo vojfka terpela. Slu-shba mu nefe en million goldinarjov; vfe to pufti sa dobro volni dar k5 vojfki.
Lajhko.
Franzosi nifo teli fardinfkimu Kralu dru-gazhi pomagati, kakor, de puntarjam vfe njih dela persanele inu posabi. 26. dan Roshnizveta fo tedaj to rezh poglihali, Kral
je
jeposablenje dovolil, inu franzosi bodo v' kralevo ffdalfhe m?fto Turin fvoje foldate sa ftrasho poftavili. Sadne dni Roshnizv§-ta fo franzosi od vezh kraiov notri v5 far-dinfke deshele radrfhirali, inu perjasno prejeti bili.
VZisalpinii zhedalej bol kloflre pras-nio, minihe isganajo, inu premoshenje na-fe potegujejo.
Zisalpinzi fo fklenili ravno take inu tako vashne denarje delati, kakor fo franzoski; nebode nizh drugi ga raslozhka med de* oarmi, kakor fam pezhat na njih.
Franzosi fe nabirajo v'Modeni, Fer« rari, v' Rimu, inu po drugih lafhkih krajih..
IsToulon je perpelala ena franz. barka vezh franz. offizirjov. Tudi je v'Livorno per-tekla ena anglefka fregata v'fhtirnajft dn?h is Gibraltar. Ena gr^kifka barka je povedala, Bonaparte je p$t tavshent franzosov puftil sa varhe v'otok Malta, tudi fhtir fregate, inu dalaj po morji fhel; ta barka je odrinila is Malte ig. Roshnizv?ta.
V Rimi gofpodari franzoski general, kakor fam ozhe, daje povela, vfe mu more biti pokorno. On je vfe bratovfhne ob-vergel, denarje, obernil sa fhpitale, fhe to?kaj bratovfhin oftane po kmetih. Shko-
fam nepufti dajati vezh, kakor po fhtir al p^t tavshent goldinarjov l?tne plazhe.
Rimfki vojfkni minifter je vfe foldate vkup poklizal, kar jih je bilo na dom fpu-fhenih.
Tretji dan mali Serpana je tavshent o-femfto franzosov perfhlo v'grad m?fta Tu-rin sa flrasho, de bodo Krala pred punta-riami varvali, tako dolgo, dokler fe vfe poravna, kar je stn?deniga. Franzosi fo fi sgovorili vezh drugeh rezhi, katire fe bodo poravnale, de sanaprej ne bode prepiranja , toshba, inu puntarj. Kaj fo sglihali, fhe na tihim dersh?, pozhafi bo farno na dan perfhlo.
Franzia.
Dvorni novizar pifhe, ludje nalafh pravio, de na mir s'anglesam glihomo, de bi oftrafhili puntarje v'Irlandi, kakor de nimajo nizh pomozhi; od franzosov upati ; al to ni r?f, de bi mi kaj s' Anglio glihali.
Po Parisi vfe hifhe prejfkuiejo, al bi fe katir fkriti pobegnenz , al Angles najdel.
Pifmo is broda Bayonne pov£, sadne dni Roshnizvgta je polfki general Kofhiufko perfhel is Amerike v'Franzio, od katirga fo djali, de je vmerel; on fhe shivi, franzosi fo ga s* veliko zhaftjo prejeli.
Pra~
Pravio, ena franzoska fregata je prepe-lala v'Irrland 750. foldatov, tri generale, inu dvajfet tavshent pufh puntarjam na po-tnozh; ona je fp?t v' franzio frfzhna perte-kla. Irrlendzi, kar jih je v' Parisi, mol^d-jejo franzose , de bi n ih puntarfkim deshe-lakam pomozh poflali.
Tudi po z?li Franzii preifkujejo hifhe, nevarne ludi, katiri nimajo dobrih pifm sa-pgrajo.
Sh§ft verftneh bark inu n?kaj fregat fo fhle pred ofem m^fzi na morje is broda Br?ft, admiral Richery jeh je pelal, pofabili fmo na nje, inu takrat fe ni vedelo, kam fo na-m^nene. Parisarfke novize pravio, fo fhle v*Indio, fe perpelale pred rudfzhe morje, zhakajo na generala Bonaparte, kir bo zhes Egipt foldate perpelal, jih na t? barke po-fodil, inu fe s'njimi v'Jutrovo Indio podal, Tipoo Saibu pomagat, Anglese isgnat, inu Anglesam to bogato salogo s'mazhkam v* red vsdignit.
Dofti franzoske sholnerfhine grede proti terdnavi Majnz, foldatje fo is urlavba k're-gimentam poklizami, morejo berfh ku berfh is doma, zhe ne, bodo ojftro pokorjeni.
Franzosi po morfkih br^gih povfot popra vlajo terdnave, de bi anglesi nemogli na fuho ftopiti. P?ti mali Serpana fo miflili fp?t ven vdarit, al franzosi fo prevezh ftre* ]ali, barke fo mogle nasaj.
Deshe-
Deshelak Franzois je glihanje dokon-zhal s* grafam Kobenzel, nasaj fhel v' Pariš fkusi m^fta Mainz, K?ln, Aachen, povfoc s'zhaftjo prejet.
Turzhia
Kar fo rekli, de Oglu je vfet inu ob glavo djan, ni r?f, temuzh on fam je eno odf?kano glavo Turkam poflal, de bi menili, on je vmorjen, de bi majn fkerbni bili, inu de bi jih on neprevidama popadel. Turki fo to r?zh obvohali, fe nifo puftili sape-lati, obfujejo terdnavo Vidin , kj?r Oglu ti-zhi, joozhejo pofilitl, al Oglu fe je branil, de fo Turki eno filo pobitih inu ranenih i-in?li»
Rafladt♦
N^mzi fo dalaj franzosam odgovor dali, kar knpzhio inu voshno po Rajni sad^ne, je ena prevezh sapledena rfzh, de bi fe mogla sdaj poglihati; narpr^d naj fe mir Tkivne , potle bo glihanje sa take majnfhi ftva-rf. Sdaj oblubimo fturiti vfe, kar bo mo-gozbe inu trfba, kar bo ob?ma prav kasa-lo; brodnarfke bratovfhne snajo j?nati, nih pravize obvershene biti, vofhna vfim pro-fta. Al moftovi zhes vode na mejah med dv^ma kraleftvama nifo varni; tedaj nobe-niga mofta zhes Rajno nemoremo pervoliti,
Ta odgovor je bil franzosam fhsfti mali Serpana v'roke dan ; Roberjot tretji francoski pooblafteni je perfhel v' Raftadt.
Vino naprodaj.
Shgfti dan Augufta mgfza bo na Raki na Dolgnfkim sjutraj od 9. do 12 , inu popoldne od 3. do 6. na lizitiranje naprodaj proti prezejni-mu plazhilu 600, vgdrov lanfkiga inu prediant fkiga vina domazhiga perdglka, inu 900. vg drov gorfhine.
Kupzam fe bo saftojn al do zgfte v'Shen-Jernej al kamer fe bo sglihalo poftavilo, kar bo do vina kupili.
Grad Raka 14. mali Serp. 1798.
Shitna z$na v'Lublani na tergu 1. veliki Serpana 1798.
	fl.	kr.	fl.	kr.	j n- j kr.	
Pfheniza 1. mernik	1	49	1	46	t	36
Turfhiza - - -	1	18	—	—	—	—
R6sh - - - -	1	25	1	19	1	»4
Jezhmen - - -						
profo - • » ■	—	—	—	—	—	—
Ajda - - - -	1		1	8	—	—
Oref- - -	t	10				
Vendana od Lublanfke mgftne Gofpofke na x. veliki Serpana 1798.