Let® VI., št. 92.
PaStmlKi« p?a?st?s!3 v gotovini.
V ISubliani, v ssedleij© 23. aprila 1922.
P©sam„ št, 1 D8n.
Glasilo Socialistične stranke Jygosla¥iie«
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Din.
Oglasi: prostor 1 X 5o mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine pr o s te.
1920
24. aprila 1920 so sprožili na Zaloški cesti dobro namerjene strele.
14 proletarskih teles je oledenelo za vedno. Preko pol stotine človeških bitij se je zvijalo v cestnem prahu in pojilo stotisočkrat prokleta in poveličana tla s toplo krvjo. Množica, ki se je tam pred Leoniščem zbrala, da manifestira z mirnim pohodom na ulico krvnikhm svojo bedo in lakoto, se je obupno razbežala na vse strani. Pesti so se krčile.
Tisti dan so v Hrastniku počile puške. Eden je obležal.
V	dveh, treh sekundah so se izvršili dogodki, kateri nam ostanejo bolestno vdolbeni v spomin, ki bodo neprestano zbadali kakor bodalo mozeg slove.nskim rdečim bataljonom.
Zaloška cesta — naša Žalostna cesta Preko gore zadnjega trpljenja in poveličanja. preko Golgate.
*
Zakaj se je moralo .zgoditi?
Ko se ie icdro slovenskega proletariata. po prvem osvobojenju, v mladi državi, z vso močjo oprijelo dela za vse večje asvobojenje, ni Dač nihče mislil, da bo sledilo prvemu vzhičenju tako kmalu razočaranje. Verovali smo še nekoliko frazam »samoodločbe narodov7« in »večnega miru«, kakor so jih izustili imperialistični eksponenti tekom vojne; videli smo. kako se naše vrste večajo vsak dan s tisoči boievnikov. ki jim je vojna od-orla oči, in — dobro je bilo.
Moral ie slediti polom.
Sto vzrokov ga je pripravljalo.
Bilo ie prvo tisto nepoznanje razmer v državi, ki ni dalo slutiti tako močne in bestialne buržoazije, kakor je bila.
Ljudje, kateri so bili tekom štirih let vajeni, da s puško in ročno granato varujejo lastno življenje in ubijejo tuje, da dosežejo cilj svojih kronanih priganjačev, so prišli z mislijo, da je to orožje tudi za izpremenitev družbinega sestava najhi-trejše in najboljše sredstvo. Ti ljudfe. ki jim Je povojna psihoza — če ne radi njih števila, pa vsaj r.adi mogočnosti njihovih Klasov — olajšala uplivanie mas, niso poznali sedanjega gospodarskega in političnega «6troja sveta, niso vedeli, da ie mo-
goče ta ustroj prevrniti le z razredno organizacijo, ki na eni strani podira, a vzporedno temu tudi gradi in tako ustvarja ‘ popolnoma nove pogoje bodočemu redu. j Njih čisti nihilizem se ni mogel zadovo-I Ijiti s stopnjevano spremembo tekom časa, temveč ie trdovratno hlepel po revolucionarnem dejanju in zmagi tekom ene noči.
V	predvojnem in medvojnem socialističnem gibanju so bili taktični grehi, ki so se morali pod silo novih razmer kruto maščevati. Cisto osebni grehi, ki so jih pa začeli v teh vrejih razmerah razlagati kot zločine. Kot zločin so začeli razlagati vsak pravilni ali nepravilni korak starih voditeljev, kot zločin tudi mnenje tre/n ih sodrugov, ki so si upali nasproti vsem nihilističnim težnjam trditi, da postavlja preobrat brez potrebne — prevsem gospodarske — priprave socialistični nauk na glavo. Rodilo §£ je nezaupanje, osebna
mržnja, sovraštvo in . Tisti sodrugi,
ki ni«) vedeli, da imajo v organizaciji kot nie člani odločilno besedo tudi oni, ker iim ic manjkalo šole in prave zavednosti, so sovraštvo proti osejjam končali v sovraštvu proti organizaciji.
Buržoazija. ki je dotlej trepetajoč pričakovala. kaj bo z njenim življenjem, je videla rešilno slamico in io zagrabila. Če.-prav so se meščani med seboj po svojih strankah grizli kakor psi, so zavoljo skupnega nasprotnika s strnjenimi silami naskočili enotnjj — neenotno delavsko fronto. Z vsemi sredstvi — naravnost in zakrito. Njeni provokaterji so se povsod vrivali v naše vrste, ker kritične izbere pri sprejemaniu novih članov, kakor rečeno, ni bilo. In so šuntali razcepljene duhove druge proti drugim in stopali na vodilna mesta. Malkontentom ie buržoazija pripravljala tla za novo stranko, pomagala z denarjem in tiskom. Ob istem času so se stari smrtni sovražniki v buržoaziji v nemoralnem konkubinatu sami polastili uprave in vlade — in tedaj ie prišel razkol.	*
^ S tistim trenutkom je bila usoda zapečatena. Ko smo se klali med seboj in vedno bolj razširjali prepad med nami. so padale druga za drugo priboritve, ki smo
jih zedinjenj iztrgali onemogli buržoaziji* Dražinia je rasla, plača v razmerju z njo padala, glad smo začeli znova kuhati v piskrih. Korupcija se je odebelila kakor svinja ob koritu.
Videli smo, da padajo naši grehi na naše glave, a nismo imeli odločnosti do* voli, da jih popravimo. Bojevali smo daljo boi na dve strani. Proti kapitalističnemu polipu in proti — sebi. In buržoaziji se ie dobro zdelo, ko smo jo ščegetali, .misleč« da ji potiskamo nož v hrbet, in priprav* liala ie priliko, da nas vse skupaj z enira samim udarcem pobije do smrti.
Tisti udarec je prišel za železničar-* ske stavke leta 1920.
*
Takrat je sedela sedanja »socialistična« klerikalna stranka v nespodobni zvezi s srbskimi radikalci na vladnem stolu. V Belgradu je vodil naš promet sveti železniški minister dr. Korošec, na deželni vladi v Ljubljani je sedel dr. Breic. njegova desna roka je bil Remec. Sami katoličani, pridigarji Kristusovega nauka in dobrega življenja vsem bednim ljudem na zemlji.
Viada ie bila pripravljala, delavsko gibanje opljuvano in razbito — plod 50-letnega znoinega dela. Kar ga je še bilo, ga ie. vlada menila zmečkati.
Železničarji so imeli tedaj še edini organizacijo, ki je bila med razrednimi kakor zadnja postojanka, katero drži par junakov še oo končanem boju. To ie bilo treba zmečkati. — Grenko nam je ob spominu, kako se je pričela tragedija, ki jo še danes preživlja železničarski proletariat, ne samo tisti, ki ie takrat šel v boi za pravico — naš in komunistični — ampak tudi tisti, ki je tega v niegovem boju izdal in se danes pokori za svojo nezavednost. Besno sovraštvo ie še v marsikom, ki danes premišljuje povode in razmere, ki so takrat po krivdi katoliškega sleparstva primorale pbupana bitja, da so zgrabila za poslednje sredstvo, da ubranijo zadnji videz svoijh pravic v času. ko jim ni mogla biti ob strani trezna in organizirana sila.
Proglasili so stavko. Zvabili so jih na Zaloško cesto, da bi se naslajali nad
njihovimi oledenelimL trupli. Strel! so se sprožili. Usta so za večno umolknila. Raztreščili so organizacijo, kalcor bi bila Steklen kozarec. Na zadnjo barikado so gradili svojo zastava In potem so zaplesali nad mrtvimi trupli bakanal, vreden najrazupitejših vlačug.
Vojaške čete z zvenečo muziko in ročnimi granatami za pasom — isti dan., ko so končali prvo dejaoie naše tragedije. Preki sod. Zabrana dostojnega pogreba krvavim žrtvam. Pamfleti in roganie in pozivanje na nove poboje v »Slovencu«, v »Narodu«, v »Jugoslaviji« ...
Ker buržoazija je tvorila tiste dni eno samo stranko.
Kdo bo .na to kdaj pozabil?
*
Sledila sta temu dve leti novih, isto-tako gnusnih bakanalov.
Sledile so nove Zaloške Geste, na njih so ostala druga trupla. Aliagič. Kreka pri Tuzli. Umiranje stotin po ječali in v pregnanstvu — starci, žene, otroci, mladeniči m možje in dekleta.
In vsaka smrt in vsako novo preganjanje je bilo bdestgn krč po vsem našem telesu.
Tisti krči so bila skoro edina znamenja, da živimo.
*
AB ostanemo tako, kakor smo?
Vsak dan se še oskrunja spomin mi Zaloško cesto.
Železničarji, delavci, ljudje pod rdečo zastavo: Oglejte se naokrog! Še vedno nas vabijo na Zaloško cesto!
Železničarji: Kje je vaša organizacija? Ali je tista, ki vas vanjo kliče poslednji razbijač vaše složnosti Beltram, edgn iz tiste stranke, ki ima še krvjave madeže na svojih rokah od Zaloške ceste?
Delavci. Zaloško cesto smo zagrešili tudi ml sami, ker smo se klali med seboj, ko so nas zvabili nanjo!
Zopet nas vabijo. Ali pojdemo ponovno v medsebojnem sovraštvu? Tedaj se bomo čez leto zopet spominjali obletnice novih — naših žrtev.
Toda čas je, da žrtve na novi Zaloški cesti ne bodo več — naše žrtve.
MORILCEM.
(Ob spominu na dan (24. aprila 1920), ko so na Zaloški cesti padle žrtve.)
Grobovi se odpirajo.
Vstajajo.
To so oni.
V	očeh jim plamen črn gori. koščeni prsti stiskajo iim v nesti.
Prihaiaio.
To so oni.
Vedno bližje;
vedno bolj širok ie plamen ~iu: vedno boli globok.
Kakor ciklon.
Glejte:
Vedno večje in silneje kakor valovi Atlantika so te postave koščene.
Glejte?
To so oni.
Že so tu,
že stezajo koščene dolge roki#
»Ha, vi se umikate, morilci!
O. sai vas poznamo!
•	Sai izmed tistih sto ste satanov sveta, kj so Boga na križ pribili, ki so njegovo kri kakor Šampanjec pili.
Sai v? ste izmed tistih sto, ki Kristov ste milijone v smrt pognali, da iz njihove krvi, kosti, mesa, oarromne cerkve ste zidali, palače silne,
in gigantske stroje, in tovarne, velikane morske, ki se zibajo po oceanih vseh sveta.
Saj vi ste izmed tistih sta ki so postavili po kontinentih vseh
nešteto piramid iz glav milijonov Kristov, kot večni monument največjega pokolja.
Sai vi ste izmed tistih sto.
ki med milijoni drugih
tudi nas ste gnali
bedne.
lačne.
žejne,
nage, neobute, na široke ceste, da ste morili nas, da ste mpgli niti kri, kri trn in o v — Kristov.
Vi bežite!
Bližje!
Stopite sem, da obiamemo vas, da ooljubimo vas.
da spoznate ogenj črni teh globokih jam.«
In že objemajo dolge in koščene roke, in že se ustne spajajo jim z ustnami brezmesnimi.
in že pogrezajo v plamene črne, v ciklone
Kajni se strahotne.
Vračajo se.
Kajni na ostajajo, zaznamovani od poljubov, od objemov
in ciklonov plamena mrtvaškega.
Vračaio se,
da čez leto dni se zopet vrnejo.
Vera in nevera.
Ko so stari Slovenci sprejeli novi verski nauk, prihajajoči iz Salzburga in \z Ogleja, so se naučili novih oblik; v mišljenju jim je pa ostala stara poganska podlaga. Krščanstvo med Slovenci ni zmagovalo s svojo idejno močjo, temveč z mečem in politiko. Bavarcem tudi ni bilo bogv6 koliko ležeče na tem, da ndpro Slovencem sveta nebesa, ampak spraviti so jih hoteli pod svojo oblast in krščanstvo iim je bilo dobro sredstvo za ta »krščanski« namen. Nekateri zgodovinarji se pač trudijo navsomoč, da bi do-oovedali slovenskemu narodu, kaj vse ima zahvaliti krščanstvu. To pa ni ob-: jektivno zgodovinopisje, temveč klerikalna zofistika. Nepobitna resnica je, da so Slovenci, ko so dobili krščanstvo, izgubili svojo narodno samostojnost in postali politični helotje.
Stari Slovenci so prav dobro slutili, kaj iim nosi tuji nauk. zato so se ga tudi prav krepko branili. Modrijani, ki so jih imeli po sili izveličati^ so pogostoma odnesli krvave glave.	ko	je	bil	pre-
magan slovenski narod, je zmagalo krščanstvo. Lahko si je torej misliti, s kakšnim »navdušenjem« so ga Slovenci sprejeli.
Ko so že »na tleh ležali Slovenstva stebri stari«, so Nemci skušali utrditi krščanstvo z faznimi privilegiji, ki so jih
•	uživali kristjani pred pogani, Zlasti so
bili kristjani prosti raznih’ davščin, k'! so jih pogani morali plačevati. Zgodovinsko dokazana je tudi resnica, da se je s krščanstvom širil germanizem. Katolicizem je ponemčeyal Slovence in na ta način krčil narod in njegovo ozemlje, ki je nekdaj segalo od severa do Donave, na vzhodu po današnjem Ogrskem tudi deloma do Donave, na zapadu pa notri, do srede Tirolskega.
Deloma po krvavi sili, deloma pa pod materialnim pritiskom so poganski Slovenci sprejeli krst. Ni torej treba posebnih dokazov, da se niso bogve kako poglobili v krščanstvo, ki itak v tistih časih ni. bilo več tako, kakor v dnevih apo-steljev. temveč se ie že močno izpreme-nilo. Narod je sprejel novi obred, nove molitve, nova imena, ampak vse to je zasadil na staro pogansko podlago.
Cerkev sama je olajšavah ta proces, ne le pri Slovencih, ampak tudi pri drugih narodih, ki se niso mogli kar na kratko odreči svojim starim navadam. Vsi veliki praznila katoliških in krščanskih cerkev sploh se vjemajo s starimi poganskimi slavnostmi, ki so bili v najožji zvezi z naravnimi pojavi. Naravne prikazni pa so bile tudi spreobrnjenim kristjanom potrebne, da so z njih pomočjo razumeli — seveda po svoje — nove praznike. Saj je bilo kratkomalo nemogoče, da bi se bili s svojim mišljeniem kar čez noč uživeli v abstraktne pojme krščanskih godov. Cerkev pa je bila zadovoljna, če ie le pridobila ljudi: da razumejo novi kristjani božič in veliko noč Po svoje, da prenašajo svoi politeizem (mnogobožstvo) tudi v krščanska nebesa ter iščejo v trojnem bogu, v angeljih in svetnikih nadomestila za svoje neštevilne bogove in druge duhove, bese itd., jim cerkev ni zamerila preveč. Sai jim tudi jii mogla po sili izbiri takih misli iz glave.
Pogansko pa je ostalo mišljenje in čutenje množice še do današnjega dne. Ali nj pogansko, če mislijo ljudje, da na primer Marija v enem kraju lahko več pomaga, kakor v drugem? Treba se ie le baviti z ljudstvom, pa se človek začudi, ko spozna, koliko jih še misli, da ie mati božja v Lurdu sploh neka vse druga Ma-riia. kakor pa ona v domači cerkvi. Da se da.iejo posameznim svetnikom različni resorti. strogo ločeni drug od drugega, da se pripisuje moč nad ognjem svetemu Florijanu, in sicer samo niemu, da se ob-račaio ljudje ob raznih zgodbah do posameznih svetnikov, a ne do Boga. in š.c Sto takih primerov dokazuje poganski značaj ljudske vere. če bi živelo med prostim ljudstvom čisto krščanstvo, bi bilo vsako praznoverje nemogoče; kdor pa količkaj pozna prebivalstvo po Slovenskem, vč, koliko ga je. Sicer pa se babjeverstvo ni ohranilo samo med Slovenci, ampak prav tako tudi med drugimi. najbrže med vsemi krščanskimi narodi.
Kdo more torej reči, da je .ljudstvo vemo v čistem krščanskem smislu?
Kar na se tiče inteligence, čivkajo že davno vrabci, po strehah, da nima krščanske vere. To se lahko pravi ne le o posvetni inteligenci, ampak tudi o dobrem delu duhovščine.
Tem vrsticam ni namen obrekovati koga, ampak služiti hočejo spoznanju resnice. Če se pravi, da je mnogo duhovnikov. ki sami ne verujejo, kar zahteva vera, odnosno cerkev, je to zgodovinsko dejstvo, ki ne more žaliti nikogar. Utajevanje takih resnic ue uomaga uič, potrebno ja razumevanji. Dvom ia nevernost našega časa sc na lahko razume.
femv 'Ear 7e zapisalo V IčniisiaK,! fca žuans'tyena vprašanih ki na primer o na katerih Je ntemellena vera itt med vsem darvžn&mii ne vedo nič druzega, množečimi se odkritji znanosti so na- kakor da je baje do Darwinovi teorfii
v opozicijo. I11 gorje 'femu, kdor le to
sprotja, ki jih kratkomalo ni moči spraviti s sveta. Vzemimo kar začetek: V starem testamentu je rečeno, da j e Bog ustvaril svet v šestih dneh. Znanost ne Pravi le, da ni bilo tako. ampak tudi dokazuje, da ie potrebovalo svetovje mili-arde let, preden je dobilo sedanjo obliko, da se je cela zemlja razvijala milijone let preden ie postala taka, kakršna je sedaj. Za svoie trditve podaja znanost dokaze. Kdor torej pravč »Ne sme se verjeti znanosti, ampak edino le svetemu pismu,« bo pri mislečih ljudeh težko dosegel svoj »amen, ampak dvom bo tem močnejši, ČimboU srhorito zagovarja svoje stališče.
Ko se ie pokazala da znanstvene nauke o tej stvari ne morejo ovreči, so se začeli kompromisi. Rekli so: »Dnevi, ko ie Bog ustvaril svet, niso bili taki kakor sedanji, ampak so šteli na tisoče sedanjih Let«. Znanost je namreč razdelila razvoj naše zemlje v razne »periode« in teh so se polastili pionirji, ki so hoteli staviti most med vero in znanostio. »Geodetične Periode so bili svetopisemski dnevi« so rekli: Najkonservativnejši katoličani sicer niso bili zadovoljni s to koncesijo v razlagi. oportnnlsli so jo pa sprejeli. A pomagalo vendar ni nič. kajti sveto pismo Pravi, da je Bog ustvaril svet v šestih dnevih, ne pa zemljo, in to je velik razloček. Znanost pa tudi dokazuje, da se periode zemeljskega ohlajenja in spreminjanja nikakor ne uiemajo z dogodki legen-daričnih šestih dni. Povest svetega pisma ie zelo lepa, poetična vzorna, toda pred kritično znanostih ne more obstati. Kakor ie z začetkom, tako je pa tudi z nadaljevanjem. Splošno znano je, da je cerkev strogo zahtevala vero v takozvani ge-ocentrični sistem, po katerem bi bila Zemlja središče vsega sveta, okoli nie pa se sučejo mesec, solnce in zvezde. Nasprotna vera, da se suče solnce okoli zemlje, ie veljala za pregrešno in zgodovinska resnica ie, da ie cerkev svojčas kruto preganjala pristaše tedaj novega nauka o sukanju zemlje.
S cerkvenega stališča je bSo lahko Umevno. Po cerkvenih nazorih je bil svet ustvarjen za človeka in zaradi njega. Naravno ie torej, da ie veljala zemlja, njegovo bivališče, za središče vsega vse-mirja. Solnce je imelo nalogo, da mu sveti podnevi in da ga greje, zvezde so mu svetile ponoči. Naenkrat naj se to vse prekucne! Veri naj se takorekoč izmakne temelj izpod no«. Ali ni v tem nevarnost, da bi se zrušila vsa stavba.
Paoeži, ki so preklinjali novi nauk. so torej že vedeli, kai delajo. Ampak končno vendar ni šla Dandanes je vendar že težko najti človeka, ki bi ne vedel, da roma zemlja okoli solnca in nobeni cerkveni instanci ne pride več na misel, prepovedati tak nauk.
S tem in neštetimi drugimi konflikti med vero in znanostjo se mora seznaniti inteligenten človek. In kdot verjame znanosti, ki dokazuje, ne more verjeti tistim verskim trditvam, ki so z znanostjo naravnost v nasprotju. Morda le tudi tak človek, lahko Še kristjan, izraeličan, mo-hamedanec itd., vendar pa ne more biti pravoveren v cerkvenem smislu. On na Primer lahko živi popolnoma po morali, ki jo je baje Kristus učit, nikakor Da ne more zmešati znanosti in cerkvenih naukov v enem loncu. S stališča cerkve pa ie tak človek že neveren.
V	inteligentnih slojih so gotovo mno-81 in premnogi, ki se tudi ne brigalo dosti
človek »sin opice«. Taki ljudio pa tudi verni ne morevo biti, temveč so indiferentni.
Radi verjamemo, da se vidi pri mašah, šmarnicah, procesijah itd. mnogo takih liudi. Toda tam se vidijo tudi inteli-genti, ki ne verujejo sploh nič. In še treba ni, da bi se zaradi tega imenovali hinavci. Tja gredo deloma iz navade, deloma ker se iim zdi lepo, deloma ker sploh ne mislijo nič. Seveda pa ie vmes mnogo prav mnogo hinavščine. Dosti je takih, ki med štirimi stenami taje vero In včasi še prav neokusno zabavljajo, kadar jih kdo vidi, se pa odkrivajo pred vsakimi cerkvenimi vrati, ker ima klerikalizem veliko politično in gospodarsko moč in ker se iim zdi koristno, zataiiti svoje prepričanje za dobiček, ki ga pričakujejo od klerikalnih krogov.
Vse drugo bi se še pretrpelo. Ampak ta hinayščina je najhuiša. In prav te ie med inteligenca na pretek.
Kdo naj na primer verjame profesorju prirodoslovja. da ima pristno cerkveno vero. O marsikaterem vprašanju se mnenja lahko razhajaio: umevno ie, če znanstveno izobražen človek veruie v individualno dušo. dasi io niegov kolega z enako Izobrazbo zanikuje. Ampak če tak človek pravi, da imajo procesije kaj vpliva na potres, nevihto in sušo. tedaj se njemu ne more verjeti Zdravnik, ki trdi, da verjame v lurške čudeže, more biti samo dvoje: Duševno nenormalen, torej tudi za svoj poklic nesposoben, ali pa hinavec. Kajti on ve, da se pač s sugestijo nekatere živčne bolezni lahko ozdravijo v Lurdu kakor drugje, da je pa vsako nenaravna ali kakor pravijo »nadnaravno« ozdravljenje nemogoče. Hinavščina pa tudi ni vera.
Kakšno »sveto vero« hočeio torej braniti klerikalci, ko prave Kristusove vere itak ni ne med orostim, ne med izobraženim ljudstvom? Ali hočeio varovati vero v copernice, ki žive v vsaki vasi? Ali branit) izganjanje hudiča, ko bi b3o treba narod poučevati o potrebi zdravniške pomoči?
Ampak to ie: Kar hvalisajo klerikalci
o	obrambi »svete vere«, ie politična pre-tveza. Ze s to frazo zlorabljajo vero, ki jo hočejo degradirati za pohlevno deklo, da varuje njih politično vlado in gospodarski dobiček. Klerikalcem ni na tem, da smejo častit! Marijo, ampak da lahko neovirano izkoriščajo ubogi narod in ga vodik) za nos k svojim ciljem, ki niso ne božji, ne sveti, temveč skozinskoz zemeljski in materialni »Proletarec«.
RAZKRISTJANJENJE ŠOLE.
Velikonočna številka »Slovenca« je prinesla na uvodnem mestu Članek pod gorenjim naslovom. Že površni pregled tega članka kaže. da ie naslovljen na maso. ki zaenkrat še gre črez drn In strn za »Slovencem«.
Ampak tudi za inteligenta hna nekaj podučnega. »Slovenec« nam namreč brezobzirno pove: Katoliška duhovščina bo šla z vsako vlado, ali je krščanska, ali je drugoverska, vsako bo podpirala s pone-umnjevanjem ljudstva, ampak — samo toliko časa, dokler ji ta zagotovi mesto prvega goslača v državi, le če bo vse, od kralja do zadnjega hlapca, plesalo po njeni melodiji.
Zgodilo se ie pa, kar se je pač moralo enkrat zgoditi, da so klerikalci potisnjeni nekoliko v ozadje in s tem hote nehote
povzročil! Ta naj sedaj poje, kar ie skuhal, kajti — vtikati prste v Rim, je nekai, kar oni nikdar in nobenemu ne odpustijo.
Gospod Pribičevič je našim »gospodom« »sfrdirbal« praznike. Cujte! Ta jramazon (tudi nam, pa iz drugih vzrokov nesimpatični državnik) hoče »raz« kristianiti« šole!
Kaj se to pravi? Kaj naj pod tem razumemo? Krščanstvo in šola sta od nekdaj že dva, v tolikem nasprotujoča si pojma, da je to vprašanje veljalo že vlake papirja in tiskarskega črnfla. Vera in veda! Kdo bo pač mogel ugovarjati, če vedno in vedno trdimo, da so tu vmes razpokline, čez katere nikdar ne bo mogoče postaviti mosta, ki bi jih spajal. Če nas na primer kateheti v šoli vedno še učijo, da ie Bog ustvaril svet v šestih dneh. veda Pa nasprotno znanstveno dokazuje že milijone let trajaioči razvoi, če danes že vsak pobič ve, da se »zemlja vrti«, nasproti temu pa vemo, da je tisto zmoto moral Galile] % mukami in kot posledico teh muk z življenjem plačali, torej —? Ali vera — ali veda?
»Sl.« piše: »Vsi resni državniki sveta si prizadevajo, kako bi zacelili moralne rane, ki jih je zadala človeštvu svetovna vojna...« Tu smo zopet mi, ki se prijemamo za glavo! (prosto po »SL«) Ali niso to bili vendar tisti — versko vzgojeni!
—	liudje, ki so vse te vojne grozote povzročili? Ali to niso bili Kristusovi namestniki, ki so blagoslovljall kanone, ouške in bajpnete, da bi se sigurneie zarezavaJe v telesa — kristjanov?
Pa poglejmo nazaj: Ali niso bili španski inkvizitorji, tista sramota člove-čanstva, in razni rimski papeži s svojimi moritvami in škandali — katoliški dm hovniki, ki so bili vendar zadosti versko vzgojeni? Ali niso to bili In so redno le versko vzgojeni ljudie, ki na podlagi vero zadržuiejo vsak napredek, svesti si, da iim bo samo toliko časa mogoče brez vsakega dela ta truda v Izobilju živeti, dokler imajo za seboj neredno maso?
Pa pojdimo dalje: »Kristus, Mohamed in Konfucij bodo zavzemali pri tem pod* nku enakovredno mesto?« »Večjih morilcev mladih duš ni, kakor so ti prosvetni možje.« Torej — že tukaj vidimo, ko* liko je tej gospodi na tem ležeče, da ob-drže v svojih črnih krempljih šolo, in —< če že ni mogoče »versko vzgojo« poostriti, ohraniti vsaj nekak »status quo«.
Spustiti se v znanstvene dokaze enakopravnosti Kristusa in Mohameda mi ni mogoče, istotako ne morem priti z dokazi o »morilcih mladih duš«, kajti — »Naprej« zahteva, da sem kratek. Samo še konec »Sl.« članka: Le-ta je sila bojevit da, krvavo revolucionaren. Ze napoveduje versko vojno sfanatiziranih ter-cialk, Marijinih devic, Orlov itd. »Drža-votvorci, zavedajte se, da je volja slovenskega ljudstva ta, da praga šole brez verskega pooka po cerkvenih pooblaščencih ne bo prestopil niti en otrok krščanskih starišev in da bosta take šole sami gradili in vzdrževali, ljudstvo pa si bo svoje. Nimate dovoli bajonetov, da bi v tem oziru upognili Uudsko voljo!«
Dosti za danes. Eno tolažbo pa pri vsem tem imamo: da ie dobrotljivi Bog ustvaril tudi mrzli kamen, na katerega se bodo morali naši »gospodje« hote ali nehote vsesti, da se nekoliko ohladijo. Da pa šolsko-versko vprašanje enkrat za vedno Izgine z dnevnega reda, je zadnji čas. da pridemo do popolne ločitve šole od cerkve oziroma cerkve od države. Le takrat se bo pokazala če ie res »Slove-
nec« opravičen, pisati v imenu vseli Slovencev. in koliko bo štela masa, ki stoji za niim.	—n—.
T:	Zaloška cesta.
Gnev v srcu, solnce v očeh —> Tako valovi z velikim zamahom črna vijuga po Zaloški cesti.
Rdeči plameni plamtijo, podžgani s sladkostjo svobodne pesmi...
Valove — Bledi obrazi, sajaste oči, s pljunki v dušah, z bičem na hrbtu —
Na Zaloški cesti Dar tisoč jih je. na zemeljski krogli nešteto jih je.
Kam ?
Naprej! Po Zaloški cesti — čez polja, čez reke, čez morja čez svet!
Naprej!
Nazai...
Zaprasketale so cevke — zaječala so srca — obstal ie val — za hib ...
Za hip!
Iz krvi že poganja pesem — ki bo zapela preko cevk prasketajočih.
Naprej!
po Zaloški cesti — čez polja, čez reke čez morja čez svet!
Naša stranka.
Boljše je malo dobrega
nego veliko slabega.
Če bi imeli vsi Ljudje enake težnje, če bi vsem isto koristilo in isto škodovalo, če bi imeli vsi enak telesni in duševni razvoj, če bi kratko bili res vsi ljudje popolnoma enaki, da bi se n. pr. niti po spolu ne razlikovali — potem bi ne bilo treba demokracije, sploh nikake vlade ne, potem bi imeli lahko prav — anarhisti.
Ker pa ni tako. ker imajo ljudje različne okuse in potrebe, različne moči in zmožnosti, različne prednosti m napake, in ker morajo vendarle živeti v družbi, zato je nujno potrebno, da si to svojo družbo organizirajo, to se pravi, da si po medsebojnem dogovoru razdele pravice in dolžnosti in da si postavijo vlado, ki nai skrbi, da se dolžnosti izpolnjujejo, pravice pa ne zlorabljajo.
Povsod in v vseh oblikah družbe ie bilo tako, ie tako in bo tako. V državi, v občini in v rodbini imamo vlado. Čeprav se imenuje samo pri državi s tem imenom, pri občini ji pa pravimo odbor in pri rodbini poglavar. Pri tem je postranska stvar, ali vlada en sam človek, ali več ljudi, ali vlada vojaški poveljnik, ali civilni guverner, ali vladajo imenitniki do rojstvu ali do denarju, ali so samodržci ali izvoljeni od ljudstva ali postavljeni od milosti božje, ali vladajo po lastni volji in moči ali se dajejo prerivati sem ter tja od svojih svetovalcev in svetovalk kakor lutke, ali se imenujejo kralj ali predsednik republike, ministri ali komisarji, senat ali sovjet, odbor ali načelstvo. Tudi ie vse eno. če družba sploh ni organizirana, vlado ima vendar: vlada ii tisti, ki je slučajno najmočnejši. Povsod je tako, tudi v naravi ie tako.
Socialisti so to spoznali iti se vedno in povsod borili proti anarhiji, proti neredu. proti brezvladju. To nikakor ne na-sorotuie socialističnemu pojmu svobode, nasprotno, ta je tem popolnejša, čim strožji je red. Proti redu ie samo nasilnik, ki zahteva popolne svobode s postransko misliio. da bo s svoio duševno ali telesno močio vse druge potlačil, tako da bo ostala svoboda samo njemu. Tako svobodo hočejo kapitalisti.
Na tak način je bilo delavno ljudstvo ogoljufano za svojo svobodo v državi. Da si jo zopet pridobi, zato si je ustanovilo socialistične organizacije: naučiti se hoče vladati samega sebe^ da bo zmožno razumeti in izvrševati demokracijo, obenem hoče potom teh organizacij voditi tudi boj za dosego prave demokracije v državi.
Četudi te organizacije ne odgovarjajo popolnoma organizaciji države, vendar se morajo ravnati po načelih demokracije, kakršno hočeio pozneje uvesti v državo. Red mora biti vzoren, tem bolj, ker ni nihče prisiljen nam članstvo je prostovoljno, vsak lahko izstopi, kadarkoli hoče.
Res ie, da moramo stremiti za tem, da zberemo čhnprej kar največje število aktivnih socialistov. Toda v politični stranki, ki se mora baviti z vsemi panogami socialističnega gibanja, ki mora odločevati o vseh vprašanjih javnega življenja, tildi o tistih, pri katerih danes zaradi svoje premajhne moči še nima nikakega vpliva, v taki organizaciji je treba gledati boli na kakovost članov nego na njih število. Tudi pri strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah je treba paziti na kakovost članov, vendar ima tam odločilno moč število. Pri političnih organizacijah ie Da vsa moč v enotnem, pravdnem in doslednem izvajanju socialističnega Drogiama, kar ni nič lahkega pri stalno se izprerainjajočih razmerah. Edino pri akcijah in pri volitvah potrebuje socialistična stranka čim večjega števila pristašev — toda imela ga bo le, če bo .njeno postopanje pravilno! V tem slučaju pojdejo ž njo vse množice strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, ki poidejo vselej le za tisto stranko, ki bo pravilno in dosledno zastopala njih koristi Razen tega bodo pa vsaj najboljši, torej vodilni člani teh organizacij tudi politično organizirani!
Naša opozicija.
Načelstvu očitajo, da hoče zatreti v stranki vsako opozicijo.
Posamezni sodrugi in posamezne ■ organizacije so si razdelile pravice in j dolžnosti ter postavile odbor, ki naj skrbi, da se dolžnosti izpolnjujejo, pravice pa ne zlorabljajo.
Ta odbor vrši svojo dolžnost. Če bi je ne vršil, bi ga bilo treba odstaviti. Ker jo vrši, pravijo, da vlada, da komandira, da vodi vojaški režim. Kako to? I no, zatreti hoče vsako opozicijo!
Opozicija je sol demokracije. Čim boljša opozicija, tem boljši uspehi. Bog nam daj mnogo silne opozicije! Pa glasno naj kritizira, da vsi slišijo! Ostra kritika je kakor prepih v zatohlo klet!
Torej ni res, da hoče načelstvo opozicijo zatreti.
Morebiti hoče pa zatreti kaj takega, kar se komu zdi, da je opozicija? Posku-1 simo na nekaj zgledih pojasniti, kaj sc i nam ne zdi opozicija.
Pet ljudi gre v Rim. Tja vodijo baje vse ceste. Naša petorica je pa sklenila hoditi skupaj. Na križpotu se dogovarjajo, katero cesto bi imeli izbrati. Štirje izjavijo po vrsti, da hočejo iti po najkrajši, peti pa nasprotuje, hodil bi rajši skozi gozd, lepo po senci. Drugi štirje ne marajo tega. Peti se jezi, da ga ne posluša jo, in odide skozi gozd sam, onim štirim pa očita, da so samolastneži, da hočejo imeti vse po svoje, kratko: zatreti hočejo vsako opozicijo.
Ne bilo bi treba govoriti več o tem, da bo pa odstranjeno vsako nespora-zumljenje, izjavljamo, da je 4 več nego 1. Ce je bil pri tem kak samolastnež, je bil to samo eden, ne štirje. Ker se pa drugi štirje niso podali njegovemu nasilju, je izjavil, da ne pojde ž njimi v Rim, da pojde rajši sam. — Po našem mnenju
to ni opozicija. Demokratično bi bilo ukloniti se večini in iti ž njo, čeprav ni izbrala manjšinske poti. Še otroci pri igri so hudi, če v takem slučaju kdo izjavi da »se ne igra več«!
Eden izmed starih veteranov se ni dal prepričati o potrebi progresivnega davka v stranki. Trije kongresi so ga že sklenili. L. 1919. je bilo naročeno načelstvu, naj ga uvede, 1. 1920. je bilo sklenjeno, da ga morajo plačevati vsaj vsi tisti, ki hočejo veljati za najboljše sodru-ge, L 1921. pa je sklenil zbor, da naj bo to splošni davek v stranki. Še posebno za tiste sodruge je bilo sklenjeno, da ga morajo brezpogojno plačevati, ki imajo po zaslugi in na račun stranke lepe dohodke, recimo 15.000 K na mesec.
Ta veteran tega ni hotel razumeti. , Celo leto ga je stranka opominjala, pro-sila in rotila, naj izpolni svojo dolžnost,
i	pa brez uspeha. Res je veliko 1000 K na
I	mesec, pa tudi 15.000 K je veliko! Saj je j vedel že v naprej, da bo treba toliko pla-; čevati, če se mu je zdelo preveč, naj bi
I	bil pa odklonil! Pa se je izgovarjal na seji, da nima denarja, da ne more plačati. Drugi pa morajo, čeprav svoje kronice težje pogrešajo, nego on tisočake. Pa on ima sina v šolah. Tudi drugi imajo sino-\ ve, ki bi jih radi dali študirat, pa ne najdejo nikogar, ki bi jim pomagal; kako, da morajo vzdrževati s svojimi kronicami stranko, ki niti izgovorjenega prispevka ne more iztirjati od veterana? Končno — morebiti bo mogoče dajati sina v šole tudi s 14.000 K? »Ne, ni mogoče, ker imam tudi druge stroške. Hčerka se moži, bala velja mnogo!« Dobil je odgovor, da imajo njegovi sodrugi tudi hčere, da se morajo tudi te omožiti, da jim mora pa oče napravljati balo iz mesečnega dohodka 2000 K! Vendar bo tak veteran priznal, da je razlika velikanska: 2000 in 15.000. Pa ni priznal. V gostilno in kavarno mora hoditi, reprezentiratl mora na vsak način, vse mora, samo stranki, tej ni treba dati tistega, kar ji gre.
Zbor je sklenil, da mora! Niti temu se ni uklonil. Pač pa je iskal še drugih, ki naj bi tudi ne plačali, če jih bo več, se bo stranka ustrašila in jih bo pustila v miru.
Končno je nekje nekaj zasmrdelo. »To ni socializem, to je koritarstvo!« Od ust do ust se je govorilo, da se ga stranka boji! Cernu? Načelstvo je svoje opomine ostrilo in ostrilo, končno — je bil konec.
Zdaj pride pa opozicija. Vzame pero in piše list: to ne gre, takih velezaslužnih veteranov ne smete tako z vilami prijemati! Kje je hvaležnost? Pa tudi potrebujemo ga!
Ne, prav nič ga ne potrebujemo! Prav nič nismo hvaležni! Le sram nas
je In Žal nam Je, da se to ni zgodilo že prej. Cim starejši je kdo, tem boljši naj bo — ne pa da bi naj imel patent na nered!
Braniti take »sodruge«, prijatelji, to ni opozicija, to je anarhija, še več, to je ruvanje proti sklepom. Načelstvo smo postavili zato, da sklepe izvršuje — pa tudi zato, da jih proti taki »opoziciji« prani. In lahko jih bo ubranilo! Javnost je čistilno sredstvo prve vrste! Stranka proletariata smo. Vsi najmanjši imajo prostora v nji, za bogove pa nimamo ni-kotička na galeriji!
Zgledov bi bilo še mnogo. Pa ti naj Zadostujejo, če ne bi nam znalo zmanjkati za drugič. — Taki opoziciji svetujejo, naj si izbere drugačno kritiko in naj je ne vrši tajno. Začenjamo se ravnati Po geslu:
Kdor ni z nami, je proti nami
Socialist ni tisti, ki se trka na prša in kliče: »Jaz sem rdeč!« Socialist mora biti organiziran član socialistične organizacije in se udeleževati njenih bojev. Socialist mora biti agitator med svojimi tovariši da pomaga povečati armado, ki se boiuie za njegove cilje. Kdor to izpolnjuje, sme rečL da je socialist._________________
Jedilni list.
delavske družine, obstoječe iz treh članov. Oče, delavec, ima mesečnih dohodkov K 3000.
Lzajutrk, obstoječ iz prežgane juhe in žgancev.
Za pripravo tega je potrebno:
30	dkg	koruzne	moke po	K	20.8 K 6.24
1	»	masti	»	»	100.— » 1.—
2	»	bele moke	»	»	26.20 »0.52
300	» premoga	q	»	»	105.—»3.15
100	» drv	»	«	»	101.—» 1.01
sol	»	»	11.60	»0.20
2. obed, obstoječ iz nezabeljenih žgancev in zelja. Zato je potrebno:
Vz kg koruzne moke	po K	20.80 K 10.40
% »	kislega zelja	»	»	24.— »18.—
7 » premoga	q »	» 105.— »	7.35
1 » drv	»	»	»	101.— «	1.01
sol	9	9	11.60 » 0.30
2,	večerja, obstoječa zopet iz nezabeljenih žgancev in zelja. Stroški torej 'kakor pod točko 2.	... K 37.06
Če prištejemo še stroške za slabo stanovanje dnevno ... K 3.20 dobimo stroške za hrano in stanovanje
na dan................................K	89.44
C.e pomnožimo to vsoto s 30, dobimo za mesec K 2683.20.
Če odštejemo K 2683.20 od mesečnih dohodkov K 3000 ostane K 316.80 za vse druge potrebščine v celem mesecu.
Naštejmo jih vsaj nekaj:
4 l petroleja	po	K	20.— K	80.—
10 škat. vžigalic	»	»	1.80,	«	18.—
dimnikar	»	6.—
2	kg mila	»	»	64.—>	»	128.—
1 škatlja globina	>	7.—
2 kg sode	»	»	6.60	»	13.20
brivec	»	28.—
šolske potreb, za enega otroka » 60.— obraba čevljev	»	40.—
sukanec	»	10.—
skupaj K 390.20 Obleka, perilo, kruh, meso, mleko, zdravnik itd. je seveda luksus.
Ker pa ima za to na razpolago kvečjemu K 316.80, mu zmanjka že pri teh izdatkih K 73.40 na mesec.
S tem je menda natančno dognano, kako danes delavec živi, če ima letnih Prejemkov K 36.000. — In od tega bi še naj davek plačal. Delavci, lri stavkajo Dri tvrdki Westen v Celju so vsi Še mnogo
slabše plačani. Stavka že traja tri tedne. Kaj porečete k temu? Ali res sme inozemski krvoses naše slovensko delavstvo tako izžemati? Vsak kapitalistični ljubitelj reda se zgraža nad nemarnostjo ter neuspešnostjo današnega delavca. Na.i poizkusijo naši in tujenarodni krvosesi enkrat živeti samo en mesec po gorenjem receptu in takoi bodo spoznali, zakaj škripljeio stroji delavske energije.
V	NEDELJO, 23. APRILA JE OB 9. DOPOLDNE V CELJU VELIKI MANI-FESTACUSKI SHOD. POROČEVALCA NAR. POSL. SGDRUGA T O K A N IN GOLOUH.
»Kres«, štev. 8., je pred par dnevi izšel. Prinaša naslednjo vsebino: Nadaljevanje Cerkvenikove »Prostitutke Zoše«, zadnje ^nadaljevanje pred koncem; Tiranovo »Zgodbo o zlati lasnici« s krasno pravljično snovjo; Suchega staroindijsko pripovedko »Kaznovano pohotnost«; dalje dve pesmi starega, znamenitega kitajskega pesnika Li-tai-peja, ki je živel začetkom 8. stoletja p.o Kristusu: »Gavrani kriče« in »Prokletstvo vojne«. Vestnik prinaša med drugim nadaljevanje Gospodinjstva iz zadnje številke, mnogo drobnejših vesti, poziv na pomoč gladujoči Rusiji, predvsem pa članek o telovadbi, ki D.omeni nekak začetek teoretičnega pripravljanja naših bodočih delavskih telovadnih enot, nekako tak začetek, kakor 3e bil pred tridesetimi leti na Češkem, ko so danes silovitemu delavskemu telovadnemu gibanju postavljali temelj s požrtvovalnim delom in članki v socialističnih kulturnih obzornikih. Takih prebujajočih in iniciativnih člankov bi rabili z vseh polj našega kulturnega gibanja, pa bi to gibanje čez par let izgledalo vse drugače. »Kres« kaže torej veliko iniciativnost in resne volje do dela. zato zasluži, da se ga delavstvo še bolj oklene, kot se ga je do sedaj. Mi bomo o listu še obširnejše pisali, toda škoda bi bilo naših besed, če ne bodo naši zavedni sodrugi takoj šli na delo. da ga razširijo in priporočajo proletariatu, nai ga bere. Povemo samo še to: Marsikdo bi si želel Dri »Kresu« še tega in onega, ampak ne to in ne ono se ne bo zgodilo, če boste nanj gledali z apatijo in ga ne boste podpirali vsestransko: s prispevki iz vseh vej našega kulturnega gibanja. s točnim odračunavanjem naročnine — kar je glavni pogoj za redno izhajanje takega lista! — z agitiranjem in nabiranjem novih naročnikov. Premislite nekoliko ta mala navodila!
SODRUGI, PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA _________________MAJA!	________
Politične vesti.
-f Ruski odgovor zavezniškim vladam. Ruska delegacija je izročila svoj odgovor na zavezniško noto predsedniku konference, laškemu ministrskemu predsedniku y petek, 21. t m. Ta odgovor se glasi:	Gospod predsednik! Ruska dele-
gacija je z največjo pazljivostjo proučila predloge zavezniških vlad. ki so izraženi v dopolnitvi protokola z dne 15. aprila in se ie obenem obrnila za svet na svojo vlado. Ruska delegacija je še vedno mnenja, da sočasni gospodarski položaj Rusije in okoliščine, ki so dovedle do tega, Rusijo popolnoma opravičujejo, da zahteva spričo obveznosti, ki se ji stavljajo. priznanje svojih protrzahtev. Vendar je ruska delegacija pripravljena iskati nova
pota, ki bi dovedla do rešitve. Zato sprejema člen 1., (člen 1. odklanja princip kompenzacij), člen 2. (člen 2. zahteva priznanje predvojnih dolgov) in člen 3 A, (člen 3.A zahteva priznanje vojnih dolgov in zagotovilo, da se dovolijo inozeincem zapuščine in plačilne olajšave) vendar pa pod pogojem, da se prvič znižajo vojni dolgovi in zaostale obresti in da se drugič Rusiji dovoli primerna finančna pomoč. Le na ta način bi bilo mogoče Rusiji, da se čimprej dvigne iz sedanjega gospodarskega položaja. Kar se pa tiče člena
3.	B, bi bila ruska vlada s pridržkom gorenjih določb pripravljena, dovoliti bivšim lastnikom uporabo nacionaliziranih ali pridržanih posestev, ali pa, če bi to ne bilo mogoče, odškodovati bivše lastnike bodisi z neposredno sklenjeno pogodbo, ali pa na podlagi določil, katerih podrobnosti, naj bi se razpravljale in določile na sedanji konferenci. Ruska delegacija na-glaša tudi izrecno, da ruska vlada ne more .prevzeti nobenih obveznosti za dolgove svojih prednikov, dokler jo ne bodo mednarodne države priznale oficielno in de iure. Upam ,da najdejo omenjene države zadostno podlago za vpostavitev pogaian.'. Podpis: Čičerin, vodja ruske delegacije.
-f Odgovor nemške delegacije na zavezniško spomenico. Tudi nemška delegacija ie izročila svoj odgovor zavezni-škim zastopnikom v petek. 21. t. m. dopoldne v roke predsednika konference de Facti. V svojem odgovoru opozarjajo Nemci na dejstvo, da že več let priznavajo sovjetsko republiko, dalje da je bil sporazum z Rusijo važen zaradi oficiel-nega ugotovljenja mirovnega stanja in prijateljskih odnošaiev. V nasprotnem slučaju bi celo vrsto določb londonskega programa dovedla do tega, da bi posledice carskih vojnih dolgov nosila Nemčija sama. Ko pa je še celo zvedela, da se zavezniške države na svojo roko pogajajo z Rusijo ter da nimajo nobene resne volje upoštevati upravičenih nemških želi, so stopili v dogovor z Rusijo in sklenili z njo gospodarsko pogodbo. Tega koraka pa se ni podstopila zaradi pomanjkanja smisla skupnosti, temveč iz nujnih razlogov. Če zavezniki želijo, se vbodoče sploh ne bodo udeleževali posvetovanj o ruskem vprašanju. S tem pa še ni rečeno, da se hoče Nemčija odtegniti sodelovanju v svrho evropske obnove., Nemčija ie pripravljena sodelovati skupno z drugimi državami v smislu pomirljivosti in spravljivosti med vzhodom in zapadom.
+ Temeljit preobrat razpoloženja na genovski konferenci. V petek, 21. t. ra. popoldne so že opazili preobrat razpoloženja na genovski konferenci. Učinek bombe, ki sta jo vrgla Čičerin in dr. Ra-thenau se je že nekoliko polegel, čeprav je dal francoski ministrski predsednik Poincare delegatu Barthouju navodila, po katerih pada vsa odgovornost za rusko-nemško pogodbo na nemško delegacijoo v Genovi. Sedaj .govore zavezniki naenkrat o nameravanih posojilih. Tako na primer govore angleški zastopniki, da bodo dali Rusiji posojilo v gnesku 658 milijonov žlatih lir kot prvo posledico pogajanj z Rusijo. Ravnotako govore o velikem posojilu Nemčiji. Poleg tega pa poročajo iz Genove, da so ponudile Rusiji gospodarske pogodbe predvsem vse nevtralne države, potem pa Italija, Romunija in Cehoslovaška. Stališče jugoslovanske vlade pa ie skrajnoa rezervirano, kar je pa umljivo, če pomislimo, da sledi reakcionarni Franciji čez drn in strn, kar se bo vse zelo še maščevalo.
-f- NeČuveno postopanje finančnega odbora. Pretekli četrtek, 20. i. m. so v finančnem odboru razpravljali o redukciji uradništva oddelka ministrstva za pravosodje v Ljubljani. Pied razpravljanjem je izjavil predsednik odbora, dr. Veljkovič. da ne more čakati na povratek pravosodnega ministra dr. Markoviča, ker mora finančni odbor rešiti še zelo nujne zadeve. tako na primer računske dvanajstine. Odbor je začel nato razpravljati o redukciji uradništva omenjenega oddelka vkljub protestu slovenskih poslancev. Odbor je sprejel poročilo sekcije, po katerem se v Sloveniji odpusti 286 uradnikov. Večina odbora oa je še pred glasovanjem zapustila dvorano, tako da je prodrl predlog le z glasovi manjšine. Zaradi tega ne-čuvenega postopanja je narodni poslanec sodrug dr. Korun na včerajšnji seji finančnega odbora podal ostro izjavo, v kateri ugotavlja neverjetno postopanje finančnega odbora in zahteva zadoščenje. Proti obnašanju poslaucev je energično protestiral in zahteval, da mora biti pri razpravljanju odbora vedno navzoč resortni minister.
+ Nesramne laške zahteve v Sand Margheriti. Ameriški poslanik v Rimu je dobil sporočilo, naj posreduje med Italijo in našo državo. Italija zahteva namreč revizijo rapailske pogodbe, ker je po njenem mneniu obvezen zanjo samo javni del rapailske pogodbe. Le ta ie bil namreč ratificiran od italijanskega parlamenta, ne pa tudi točka, ki urejuje vprašanje Baroša. Italija meni, da je mogoč sporazum zlasti v prometnem in gospodarskem vprašanju. Reki, kateri se naj zagotovi enak vpliv Italiji in Jugoslaviii, nai se namreč priklopi cela baroška luka. Poleg tega pa zahteva Italija za Zader
i	oliko ozemlja, da bo mogel živeti. Ker jugoslovanska delegacija vse laške ponudbe in zahteve opravično odklania, se bodo pogajanja v Santi Margheriti končala v najkrajšem času.
GLEDALIŠKI SMRAD.
Že več sodrugov nas Je interpefiralo, zakaj se toliko pečamo * ljubljanskim gledališčem. Od neke strani smo celo zvedeli, da postaja to vprašanje že predmet nove »opozicije«.
Sodrugi! Za dve veliki zadevi gre! Prvič je zadnji čas, da se uvede javna kontrola povsod tam, kjer mora javnost plačevati.
Drugič pa — umetnost nam ne sme biti tuja zadeva, posebno zdaj ne, ko je proletariat že nekolikokrat pokazal, da v vsej svoji bedi višje ceni umetnost, nego je zato zmožno naše meščanstva
Če se nam posreči otrebiti ljubljansko gledališče, bomo rešili tudi gledališke umetnike tiste grozne morale, v katero jih sili gledališki smrad. Ali ni grozno, da nas od vseh strani svare, naj se ne vtikamo v to zadevo, ker — bodo vsi igralci kot priče odrekli Pomislite, kako pavšalno se drzne govoriti naša javnost o umetnikih! Kakšna bo naša umetnost, če tega ne preprečimo?
Dnevne vesti.
Sad sodobne družbe. V Belgradu Je na Veliko noč radi bede dvakrat hotel izvršiti samomor vojni invalid Jurij Marinkovič, ki se je preživljal samo s prodajanjem Usta »Vojni Invalid*. K sreči je bil obakrat rešen. Odpeljal se ie namreč z ladjo v Zemun in skočil med vožnjo v vodo. iz katere so ga sopotniki pravočasno rešili. Na policiji je izjavil da ga Je k te-
mti obupnemu ehm privedlo silno pomanjkanje. Ker pa je tamkaj slišal samo obsodilne in-zasmehujete besede, pomoči pa nobene, ie odšel v pristanišče in ponovno skočil v reko. iz katere so ga potem rešili mornarji. — Zjokal bi se človek nad tem žalostnim dejstvom, ki pa nikakor ni edino. Vojni invalid, ki je dal za kapitalistično družbo vse svoje življenjske moči, mora za plačilo od družbe popolnoma pozabljen. radi pomanjkanja umirati v najstrašnejših mukah.
Srečolovl tombole in razne loterijske igre. Ministrstvo poljedelstva in vod v Belgradu je odločilo, da edino ono izdaja dovoljenja za prirejanje srečolovov, tombol in raznih loterijskih iger. Prošnje za dovoljenje taldh iger je torej nasloviti in odposlati ministrstvu za poljeprivredo in yode v Belgradu.
i
Ljubljana.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Danes v nedeljo 23. t. m. se ob 11. dopoldne otvori kolektivna razstava bratov Vidmar, ki ravzemata poleg bratov Kralj najbolj častno mesto v mladi slikarski umetnosti. Razstavili so še M. Mušič, V- Kos in Fr. Zupan.
Francosko predavanje Gospod Gabrijel Mourey, ugleden francoski kritik in poznavate!) zgodovine umetnosti, bo imel v nedeljo, dne 23. L m. ob 8. zvečer, javno predavanje v veliki dvorani univerze pod pokroviteljstvom tukajšnjega Francoskega institute. Predavanje »O francoski skupturi od 12. do 19. stoletja« bo pojasnjevalo 80 izbranih skioptičnih slik. Vabljejii so vsi prijatelji umetnosti in francoskega jezika.
Predavanje o »načrtu zakona o obči državni upravi« priredi »Društvo kon-ceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji« v nedeljo 25. t m. ob 10. dopoldne v seini dvorani mestnega magistrata ljubljanskega. Predava okrajni glavar dr. Pirkmayer iz Ptuja. Vstop prost Društveni člani in vsi, ki jih predmet zanima, uljudno vabljeni. Odbor.
Deželni muzej bo začenši z nedeljo, 23. t m. zopet splošno dostopen vsako nedeljo od 9—12. predpoldne.
Iz stranke.
Razglas. Odbor krajevne organizacije SSJ v Celju je na svoji zadnji redni seji dne 18. aprila 1922. sklenil izključiti čelezničarja Gorjanca Josipa in krojaškega pomočnika Petermana Albina, oba v Celju, ker sta se pregrešila zoper § 5*. točka c) organiz. pravilnika SSJ. objavljenega v šesti številki »Napreja«, ki pravi: dolžnost članaje brezpogojno varovati ugled stranke in pokoravati se veljavnim odredbam hi sklepom odgovornih odborov. — Odbor.
Vse organizacije, ki niso prejele naše okrožnice 0—12—22 in 0—14—22, naj jo takoj reklamirajo. — Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Vse organizacije, ki imajo več pristopnih iziav. naj nam jih takoj vrnejo, da ne bodo pri novi nakladi še tudi stare pri* stopne izjave v prometu.
Po svetu.
—	Cerkveni zakladi v Raslfl. Sovjetska vlada je s svojo naredbo, da se zasežejo in prodajo cerkvena bogastva v korist stradajočim prebivalcem ob Volgi, odPda pravo pravcato Aladinovo jamo zlata In dragih kamnov. Ruske cerkve ta
''špn-osfen! so že od nekdaj slovet! iStf-SVO* jem velikem bogastvu, M leži rrafomičeno že stoletja brez vsake koristi za ljudstvo in državo. Darovi cariev in plemičev ter pobožnih romarjev in kmetov in cerkveni davki so grmadili stoletje za stoletjem dragocene zaklade, katerih vrednost sega v naravnost fantastične višine. In prvič v zgodovini Rusije je to bogastvo zdaj na razpolago ljudstvu, da si z njim pomaga, ko ie v stiski. — »Izvestja« v Moskvi so v začetku marca obiavila dolg opis dragocenih predmetov, ki jih posedujejo nekatere naibogatejše katedrale v Rusiji. Najznamenitejši zaklad med vsemi je ikon (kip) »Naša kazanska g osna« v cer-> kvi enakega imena v Petrogradu. Ta kip, ki predstavlja sveto devico, je iz čistega zlata, tehta deset funtov in je okinčan s 1655 velikimi in 1432 malimi dijamanti, poleg tega ima 638 rubinov, sedem safl-rov, 1400 biserjev in 155 drugih dragih kamnov. — Drugi znani ikon, ki nosi ime »Sveta jeruzalemska gospa«, je v petro-gradski katedrali Sv. Petra in Pavla. Narejen je iz čisega zlata in ima na sebi, 38 karatov velikih dijamantov, trideset karatov srednjevelikih in trinajst karatov majhnih dijamantov. V tej cerkvi je 24 ton, ki so brez malega enake vrednosti
—	Cerkev Sv. Izaka v Petrogradu ima 215 predmetov, ki predstavljajo 81 fuiH tov zlata in 4788 funtov srebra. Neki ikon, ki je 2JL palcev širok in 28 palcev visok, ie oblečen y zlato in na glavi Ima venec iz velikih dijamantov. Dalje ie v tei cerkvi še tucat drugih kioov. ki so približno enake vrednosti kot prejšnji. — To so samo tri cerkve, toda v Rusiji je 61.000 cerkva in samostanov, kj so polni zlata, srebra in dragih kamnov. Vse cerkve naravno niso tako bogate kakor petrograd-ske. ali vsaka ima kolikor toliko zlata in srebra, kajti ruska verkev ni mogla biti brez bogato okinčanih in pozlačenih iko-nov. Kazanska katedrala v Petrogradu je bila čez vse sveta kozakom. Donski kozaki so nekoč poslali tej cerkvi 1440 funtov stebra s prošnjo, da se naj iz njega narede ikoni štirih aposteljev.
Šport.
Prvenstvene tekme. V nedeljo 23. t. m. ob 14. nastopita na igrišču Šparta-Pri-morje S. K. Jadran — S. K. Hermes. Jadran, ki je na velikonočni pondeljek porazil v lepi igri S. K. Slovan (2 :0), nastopi v nedeljo proti svojemu najmočnejšemu konkurentu Hermesu. Tekmo sodi g. Hrs. Ob 14. na igrišču Svobode — Moste se vrši tekma Jadran rez. — Ilirija III. Sodi g. Klemenčič. Ob 15:30 istotam nastopi rez. Ilirije proti Svobodi — Moste. Ilirija II. bo nastopala v letošnjih prvenstvenih tekmah II. razr. izven konkurence, Sod*' ndk g. Beneš.
Gospodarstvo.
= Valuta. (Zagreb, 21. aprila ) Ameriški dolar 64 Din, napoleondor 200 Din. italijanska lira 3.45 Din.
= Žitni trg. V Vojvodini so zadnje dni kupovali kilogram pšenice po 438 Din. k? ječmena oo 3.12 Oin- kg ovsa po 2.87 Din, kg koruze po 3.10 Din. kg moke (štev. 0) po 5.88 Din.
= Prost izvoz testenin In sočivja Iz Stalile. Italijanska vlada je doyolila prost izvoz testenin in sočivja.
Izdajatelj: Zvonimir Bcrnot (r imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni mednih: Frane« Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v IjMjuA.
fam
mpiUF'
aht.Cerndw
1JUBIJANA
i i
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FR&S4JO CERAR,
iStobu, pasla Dasfcli lin Ir-itsisnl
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršati v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. ............
mm deuč
siaSap M eSrag&aijja?
LjUbElsna HilšengvajiU
priporoča svojo
Jistarš is SriiiliaRto Mb r
za nova dela in popravila vsake j vrste, kakor tudi za pozlato- j vanje in p o srebro vanje, j g V zalogi ima zlatnine in srebr- j nine, poročne prstane po vseh j uzorcih in merah, uhane i. t. d. -Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Kad Preis, Maribor,
Stolni trg (Dompiatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
s pohištva
za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene!
Ivan Jax in slo
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
finalni tfrnii Izborna konstrukcija in ulfulhl Mitij! elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni strop „Adtera.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih to varen,
IMrkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
S U KNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&g.Skateerae
Ljubljana M«*!«! fcrg.
H
g»jtiios»e
w Tsrfeow§Iais, p. s o, se.
sporoča svojim članom, da toči dobra CSoSesifsSia S»lZQiisfca in 8|aJ0lSS®fSlca Szbraaa wina, kakor tudi vedno svaže pltfO V sodčkih in steklenicah, vedno
po konkurenčnih cenah.
VLOCIE obrestuSe p® Ost ih 4% °L Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971*17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa je znašal
K 1,820.617*51.
Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50-— in vpisnino 50 vin.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo v p o rabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog*
Naslov *.
Prometni zavod za premog d, d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
9
m
m
m
, lil H 91
Nalbolflte m nilvarnelSe naložite svoje prihranke v
Postni predal št. 13.
Telef. Int. št. 178.
Pošt. eek. rac. št. 10,532.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana.
m
m
u
m
a
m
Sl-
a
m
Obrestuje hranilne vloge po vloge proti lh 1. odpovedi po
4’
S
0!
I )
JO f brez odbitka rentnega in mva-^ j	lidnega	davka.
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v €Olltraii v Ljubljani ali pa v	?«S9: Celje, Štore, Rogatec, Borovnica, Litija,
Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Gustanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II.
Hranilni feapifai SC 4»Q©@.000.
Vlagajmo isrBhrailk® Se v SasSeso hrasiilfticoJ
B
m
mmmmvmm
Ne pozabite, da je pri
vinu, čaju in kavi najboljši
BDBH52a!E53S22SBOre?5Sa
K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko
PS@waeii
ernasovic
Ljubljana,-M.esfnfi trg 5
se štabe še po jako nSsk; eeai;
Moške obleke .	.	.	,
Raglani.................
Moške hlače .	.	.	,
Damski plašči .	.	.	.
Damski kostumi . . Damske modne obleke Damska krila .	.	.	.
Damske bluze .	.	.	.
od 160 din. naprej od 250 din. naprej od 89 din. naprej od 150 din. naprej od 180 din. naprej od 200 din. naprej od 60 din. naprej od 30 din. naprej
@EgP Spomladee rco«r®sf5 vedno u aaSogjl, "^3$
, «<>■**
I »raj
KŽž
«3»*
m
#K
«>*
S*
M
Sl
m
ss
(Mia
m
.1
• a«w
lil
pri CeSjti
Akratoterma 37° C. izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Izvanredni uspehi pri živčnih boleznih, boleznih srca, ledvic, mehurja in revmatizma.
Najstarejše žensko zdravilišče južnih alp.
Priporočljivo za rekonvalescente in slabotne. Gorsko podnebje, smrekovi gozdovi, krasen park, divni izleti.
Predsezija od 25 aprila do 25. junija.
Vtem času so vse cene za 25% znižane. Državni
uslužbenci, častniki in duhovniki imajo v tem času 50% popusta.
povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitima-• cije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. ■ ... -■ ■
,1111“, M\i us« Sila Bit.
H
■nBffiHBBSHBSBsHagaHaaBBSISI
Umi lin ii in
kruli in paciv©
B. delavske pekarn®
v Ljubljani, Kolezijska ulica 49
ki lenalboilšl.
V LjuMiaat io okolici se profila i nti prodaialoaii, Si so urnim s tozadevnimi napisi. flflBBBfiBMBBBIBBBflBBBBflflflfl
Rudniški mizar ^
samostalen, neožeajen, se sprejme pri dobri plači takoj za trajno. Pismene ponudbe je poslati na upravo Uglje-nikov imovne opčine Gj urg j e vačke. Pošta Bregi - Podravski Hrvatsko.
Franje je težko; olajšaj ga in vporabljaj
95
Pošljite naročnino!"
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Dauer - UraSnik
Pot k Socijalizmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
AMPiCj
LJUBLJANA
U„ A budilke, ni. ha,ke, verižice, zlatnino, srebrnino, ožale in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar In zlatar,
Celje, Glr-vnl trg it. 4,
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po uajvišii ceni.
Delniška glavnica: Din. 39,090.90®° Stoserva: Din. 15,990.000. Podružnice:
Celje, Cauta?, Dubrovnik, Ercegnavi. Jelša, Korčula Kotor, Kranj, Ljubljana, Maržb©*, Petkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA.
AfBilrani zavod:
PRANK SAKSER STATE BANK
82 Certlsnd Street.	=====	New	Y«rh	Clty.
lil!