Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 10 din
Dolenjski Ust
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO III. - Stev. 13.
NOVO MESTO, 28. MARCA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETEK
Od tedna do tedna
Trst je še vedno v osredju zanimanja svetovne javnosti. Ko so pred tednom dni, 20. marca, Šovinistični tržaški razgrajači kljub prepovedi angto-ameriške vojaške uprave demonstrativno začeli proslavljati štiriletnico podpisa tristranske deklaracije, so pošteni ljudje .spoznali, da je spet italijanski fašizem pokazal zobe. In na pomoč so mu složno priskočili še kominformovci, da bo bratovščina popolnejša in nenasitni rimski imperializem zadovoljen. Spletke, ki jih pletejo italijanski iredentisti okrog tržaškega vprašanja, so odkrile svojo pravo fašistično-komin -formovsko barvo.
Sovražna proti jugoslovanska gesla, ki jih vneto trosijo tržaški fašistični škof Santin, njegov pobratim tržaški župan Bartoli in moskovski plačanec Vidah, so pretekle dni pograbili tržaški paglavci in s svojimi pubertetnimi glasnici nemara hoteli prestrašiti svet. Užaljeni, ker je policija demonstrante razgnala, so potem njihovi gospodarji razglasili nekakšno stavko, jih vnovič pognali na ceste, da so pobijali okna in se spet razrepenčili, pa se brž raztepli, ko so začutili odpor. Da se ne bi poba-lini v Trstu čutili tako strahotno osamljene, so režiserji v Rimu ukazali, naj tudi po italijanskih mestih demonstracije dokažejo solidarnost do »Trieste tfnlimn.ssima«. Tako so se le Še bolj osmešili in do kraja ra-/crili zakrknjeno fašistično dušo Kot nalašč jim je namreč višla nekakšna fašislična obletnica, da so mogli vrotijugoslovanske demonstracije združiti s prepevanjem »grlovlnezze* in vzklikanjem Mussoli-ntju, Prav nič se pri vsem tem niso čutili prizadeti italijanski kominformovci in se pridružili fašistom z geslom: »V boj za vrnitev Trsta materi Italiji.«
Razumljivo je, da časopisje po vseh državah spremlja te šovinistične izbruhe, prinaša poročila o izgredih, hkrati pa tudi komentira fašistični značaj vsega tega početja. Tudi razni državniki so že izrekli svojo besedo. Britanski zunanji minister Eden je na primer obsodil fašistično divjanje. Uradni angleški in francoski listi prikazujejo nevarno ozadje italijanskih demonstracij. Vsi pa soglašajo, da po tej poti Italija ne bo dosegla rešitve tržaškega vprašanja. Proslava obletnice trianonske dakla racije je postala njena pogreb-šrina.
Zdaj v državah, kjer so pred štirimi leti s tristransko deklaracijo priporočali priključitev Trsta Italiji, odločno zagovarjajo neposredne in odkritosrčne razgovore med prizadetima državama, Jugoslavijo in Italijo, ki naj na miroljuben in pravičen način rešita to kočljivo mednarodno vprašanje. Jugoslavija je pokazala že več kot dobro voljo, pripravljena je na žrtve in s predlogi, ki jih je že večkrat nakazala Italiji, bi bilo mogoče doseči napredek, če že ne takojšen uspeh. Toda kako nam, vračajo? Nerazsodno divjanje preteklih dni je sramoten odgovor dežele, ki se ponaša z dvatisočletno kultv.ro.
Med pomembnimi političnimi dogodki preteklega tedna je odgovor zahodnih velesil na sovjetsko noto o Nemčiji. Odgovor je rezultat .štirinajstdnevnega proučevanja razmeroma nepričakovanega preobrata moskovske diplomacije v odnosu do Nemčije. Kar je namreč prej Snvietska zveza hotela v Nemčiji preprečiti, je naenkrat po njeni noti postalo možno. Doslej je SZ postavljala razorožitev Nemčije za prvi pogoj kakršnegakoli razgovora o tej državi, ki je sedem let po koncu vojne še vedno okupirana, zdaj pa ista SZ v noti navaia. kako naj bi svobodna Nemčija imela lastno vojsko, vojno industrijo in vse, kar je s tem V zvezi.
Zatorej je jasno, da so se na Zahodu zelo oprezno lotili odgovora, saj so že vajeni zavitih moskovskih kom rdi j. ki so navadno zelo dostojno ogrniene. a nikoli ne veš kaj tiči v njih. Najznačilnejše v zahodnem odgovoru je. da zahteva najprej svobodne volitve v vsej Nemčiji, šele nato naj bi se začela stvarna pogajanja okrog mirovne pogodbe. To naj bi bil r>o zahodnem mnenju preizkus krem oljske odkritosrčnosti in pogojna privolitev nn ponudbo sovjetske note. Kakor hitro pa vemo, da so r>o moskovskem ukazu ?ar>rli vrata V Vzhodno Nvmtiio komisiji OZN. ki je zdaj že pre/notnvala Zahodno Nem-£ijr>', da bi pron^Ha mn*Vost vsenem-ških volitev, se nam brf "insni. da kakih posehvih Mtpehnv serfnnja izmenjava not n° ho nrlvsla. Sledilo bo kvečjemu rlnlantrn^nn diplomatsko do-pi rovanje s tihimi in dmnačnimi predlogi, z več aH mani -avitimi brterlnmi. kar pa n"m*k""""♦» nnrodu Še tle-pa ne bo nrineslo svobode in enakopravnosti Pri nas si ?la«t< lahko ustvarimo sodbo o w»'rtsKvi pridlcan za rešitev nemškega vprašanja. Predobro poznfiU mo m.oskovsko dvoličnost, ki je indi tokrat vod miroliubnim. geslom, skrbi za usodo Nemčije zasledovala svoje sebične koristi.
Ura je v oddaljenem zvoniku odbila člana delovnega kolektiva. Zene so zapet. V zgodnje marčevsko jutro se raz- stopane po tov. Silvi Vidičevi, delavki legajo zvoki rudarske godbe. V lahnem pri jamskem izvozu. Tudi mladina je pišu prvega pomladnega vetra plapola Častno zastopana v novem delavskem zastava. Neka prazničnost je nad vsem j svetu.
V nedeljo, dne 30. marca, bo stari delavski svet izročil delo novoizvoljenemu, ki bo iz svoje srede izbral predsednika in nov upravni odbor. Na to svečanost se rudarji že sedaj pripravljajo. V spomin na osamosvojitev podjetja bo na upravnem poslopju vzidana spominska plošča s posvetilom našim zanamcem.
Volitve, ki sta jih partijska in sindikalna organizacija dobro pripravili, so za nami. Ze se pojavljajo skupine novih članov delavskega sveta, ki živahno razpravljajo o bodočih nalogah. Teh ni malo in težke so. Toda kočevski rudarji so nanje pripravljeni in zmagali bodo! Ivan Grešak
rudnikom. Sicer običajna razsvetljava se zdi to jutro, ko se mrak bori s prvim svitom, še bolj svečana. Skupina rudarjev hiti v živahnem razgovoru proti šahtu, kjer pozdravlja godba prve volivce za delavski svet.
Lepo okrašeno volišče na jamskem obratu je podobno mravljišču. Postaren kopač, ki mu je delo pod zemljo zgu-balo lice, stoji poleg mladinca-vozača. Oba se živo pogovarjata o kandidatih in se nazadnje zadovoljna približata volilnemu odboru, da oddasta svoja glasova za celotno kandidatno listo.
Volilni odbor ima polne roke dela. Ze pred šesto uro je stoodstotno volila vsa prva tretjina, ki ,ia odšla v jamo. Pred voliščem stoje skupine rudarjev, ki so prišli iz jame. V živahnem razgovoru so in pred oddajo glasov hočejo še enkrat prerešetati kandidatno listo.
Ura je šest. Kmalu je volišče zopet polno. Od napornega dela utrujeni in sajasti obrazi rudarjev, ki so pravkar prišli iz podzemlja, se razvedrijo Saj nI čudno! Godbn neutrudljivo igra, v skrinjico pa izginja list za lističem, glas za glasom za najboljše člane delovnega kolektiva — za novi delavski sv "J
Dnevni kop. Tudi tu se ponavljajo isti prizori kakor pri jami. Vedri obrazi voHlnega odbora dokazujejo, d.i se volitve častno razvijajo. Ponosni nadzem-ski rudarji nočejo zaostajati za tovariši iz jame. Zato so bili do sedme ure oddani vsi glasovi prve in druge tretjine.
Na zunanjem obratu so volili delavci zunanjega in strojnega obrata, kuharice iz DUR-a in nameščenci rudniške uprave. Volišče je bilo v zelenju In zastavah, kar je zasluga mladink Ivanke iz evidence, Maričke iz knjigovodstva, Minke iz telefonske in Vere iz skladišča. In volitve? Ob šesti uri je bil rezultat še 50 odstotkov, ob pol osmih, ko so volili zadnji uslužbenci, že 90 odstotkov! Opoldne sta manjkala samo še dva volivca, od katerih je bil eden v jami, drugi pa pri lesni partiji na avtotransportu. Vendar so bile volitve na tem volišču že ob 14. uri zaključene s stoodstotno volilno udeležbo. Nobenega neopravičenega! Se celo bolniki so prišli volit, znak zavednosti naših rudarjev.
Kmalu po 15. uri so bile volitve tudi na ostalih dveh voliščih zaključene in volilni material je prevzela glavna volilna komisija. Izid volitev je lahko v ponos kočevskim rudarjem, saj je bila volilna udeležba 9fi-odstotna in izbrani kandidati so bili izvoljeni z ogromno večino, kar je znak dobre izbire rudarjev in treznega preudarka na sestankih po obratih v jami in zunaj nje.
Rudarji so izvolili 43 članov delavskega sveta. Med njimi je 24 udarnikov, mnogi so celo večkratni. Članov Partije je 17, vsi pa so nagrajenci za požrtvovalno delo. Ponovno je bil izvoljen desetkratni udarnik in nestor kočevskih rudarjev tov. Franc Zakošek. ki je bil doslej predsednik upravnega odbora in instruktor učencev Rudarske šole pri praktičnem rudarjenju. Kljub petim križem, ki jih še kar čvrsto nosi. je še vedno med prvimi kopači na najbolj važnih jamskih delih. Med izvoljenimi je tudi kopač tov. Martin Pe-terlin, ki ga je Delavski svet letos nagradil s 4000 dinarji — darilom Glavne direkcije premoga LRS za najboljšega
KOMUNIST JE BOREC
ki mora nositi večje breme m mora biti zgled drugim
Besede tovariša Tita delegatom I. kongresa Zveze študentov Jugoslavije
»Socialistične družbe ni mogoče ustvariti iz nič, iz same idealizacije. Nismo prekršili niti enega načela iz znanosti marksizma-leninizma v naših odnosih z zahodom. Zahtevali smo posojila in posojila so dobra stvar. Tudi Rusi bi jih vzeli, če bi jih mogli, pa so neumno ravnali. Pri tem govorjenju o posojilih se človek naravnost čudi, kako ljudje malo dialektično mislijo. Do sedaj smo dobili v raznih oblikah približno eno milijardo dolarjev. Pomislite, tovariši in tovarišice, kako velikanska razbremenitev je to za nasi To pomeni olajšanje za našega človeka, za naše ljudstvo, za dosego smotra, h kateremu težimo, za industrializacijo naše države, za zgraditev socializma. Naši lastni viri so pičli in naša država bi brez pomoči od zunaj težko vzdržala to breme.
Dela v vinogradih bo v polnem razmahu S|>omladinski trud vinogradnikov bo v leseni
poplačan z obilno trgatvijo.
Zveza borcev v Metliki pred novimi nalogami
V začetku marca je bil ponovni občni zbor Zveze borcev v Metliki, ki je ugotovil, da odbor v svojem štiri-mesečnem delovanju ni izkoristil vseh možnosti, da popravi napake prejšnjih let. Bilo je precej pomanjkljivosti in mlečnosti v delu, zato je novo izvoljeni odbor na svoji prvi seji naredil plan dela za leto 1952, ki so ga člani pretekli teden na ponovnem občnem zboru odobrili.
Med drugim so sklenili, da bodo uredili imenik članov in pritegnili vse, ki imajo za to pogoje, v svojo organizacijo. Predlagali bodo zaslužne člane za odlikovanje in uredili vprašanje podpor in invalidnin. V okviru ZB bodo ustanovili strelsko družino, pomagali bodo pri predvojaški vzgoji, se povezali z množičnimi organizacijami in aktivno sodelovali pri kulturnih prireditvah, zlasti za Titov rojstni dan 25. maja in na dan slovenskega upora 22. julija. Potrudili se bodo, da bodo čimprej zbrana sredstva za postavitev ! spomenika padlim borcem v Metliki (tu bodo verjetno pritegnjene tudi bliž-
nje vasi), da bodo spisali svoje partizanske spomine, dokler so ti še živi v spominu, in pričeli zbirati material za narodnoosvobodilni oddelek Belokranjskega muzeja, ki doslej prav od borcev ni bil deležen tiste pozornosti, ki jo zasluži. Člani bodo tudi pomagali Mestnemu ljudskemu odboru pri njegovem delu, zlasti pri bližajočih se občinskih volitvah, in pa Kmetijski obdelovalni zadrugi.
Sprejeti načrt je lep in izvedljiv, na novem odboru in vsem članstvu pa je, da ga bo z vztrajnim delom tudi izpolnilo. —r
Pri vsakem velikem koraku, ki sta ga storila naša vlada in CK naše Partije, smo vedno dobro premislili. Prav tako smo dobro premislili tudi prej, preden smo iskali pomoč. Vedno smo trdno stali na svojih postojankah in nismo dajali koncesij niti v notranji niti v zunanji politiki. Seveda so bili z nekaterih strani razni poskusi, kot n. pr. s strani Vatikana in nekaterih političnih krogov t Ameriki, češ naj nam ne dajo ničesar brez pogojev, kot je na primer izpustitev Stepinca itd. Toda mi smo vedno odbijali take in podobne pogoje. Stepinca smo izpustili zato, da izbijemo Vatikanu pro-pagandistično orožje iz rok, orožje, da je »mučenik«. Sedaj imajo neprijetnosti, ker je Stepinac zunaj. Ljudje, katerim je bilo iz sentimentalnih vzrokov žal, da je bil Stepinac v zaporu, sedaj ne morejo nasedati tej propagandi. Ko smo se odločili, da bomo ločili teološko iakulteto od države, sem pričakoval, da bo prišlo do večje kampanje v inozemstvu, kar pa se ni zgodilo. Ves čas so govorili, da preganjamo cerkev, sedaj pa fim je neprijetno, da bi se mešali v to stvar, ker bi morali priznati, da smo ji do sedaj dajali pomoč. To je dokaz, kako mi »preganjamo« cerkev, in zato tudi zunaj ne smejo delati propagande o tem vpraša« nju. Prej smo podpirali tudi te fakultete, čeprav to ni bilo v skladu z ustavo. To smo storili zato, ker smo hoteli urediti odnose s cerkvijo, da je iz tujine ne bi izkoriščali proti nam, pa so jo vendarle. Vidite, kako so nasprotniki socializma vero izkoristili za razredno orodje proti novi ureditvi. Vprašanje religije pa ni problem, ki ga je mogoče reševati po upravni poti. Izživljanje verskih čustev je dolgotrajni proces, ki ga je mogoče pospešiti z vztrajnim političnim in kulturnim vzgajanjem in gospodarskim napredkom. Toda mi ne smemo dovoliti, da bi nam pod krinko opravljanja verskih obredov politično zastrupljali mladino. Naša mladina je v zadnjem času začela prihajati pod vpliv vere. To se ne dogaja samo z mladino, maTveč tudt z nekaterimi komunisti. Obžalujem, da danes lik komunista ni več tak kot je bil pred vojno in med vojno. Lik komunista je zbledel, spremenil se je zaradi mnogih tujih pojmovanj, ki so se vrinila v Partijo. Danes ne velja, da je komunist borec, ki mora nositi večje breme, da mora biti za zgled drugim. Odločno smo sklenili, da je treba to popraviti. Ne bomo delali kampanje po vzorcu ruske Čistke, bomo pa vztrajno in sistematično posvečali vso pozornost liku komunista, kakršen mora biti v Partiji in pri vas na univerzi.
Politična vzgoja je velikanska stvar. Življenje pri nas je bujno, občudujejo ga tujci in nepravilno bi bilo, da bi šlo tako bujno in bogato življenje m'mo naše mladine in da bi bila apolitična. Zavestno rSradimo boliše življenje in ne brez težav. Zato je treba bolj ceniti, kar smo dosegli ...«
Letos naj pokaže kmetijska zadruga v Mokronogu
i?a(fo e treba pospeševali kmetijstvo
UDARNIKI IN IZVRŠILO PETLETKE NAJ BODO GOSPODARJI V PODJETJU
tako misli delovni kolektiv LIP Novo mesto
Vremenska na no red
V dneh od 29 marca do 6. aprila bo predvidoma naslednje vreme: Padavine okrog 31. marca in 4. aprila. Vmes suho, toplo vreme, po 4. aprilu hladneje s slano.
Ptipravam za volitve deUvskega sveta so pri Lesno industrijskem podjetju Novo mesto posvečati vso pažnjo. Najbolji« pari prava je bil vsekakor tridnevni tečaj za predvideno člane bodočega delavskega sveta, na katerimi je 41 kandidatov dohilo osnovnn znanje i« zakonodaje In praktični vpogled v upravljanje podjetja Denar, porabljen za ta tečaj, je najbolj**" naložen kapital kajti vsi tečajniki sedal Cisto drugače gledajo na gospodarsko stran podje ia. ker jim je mar. sikai razumljivo,  kar jim  prej nI bilo.
Poleg tečaja imajo vsak teden po vseh obratih in manipulacijah Se »eminarje za vse delavce in uslužbence, na ka erih seznanjajo z nalogami in dolžnostmi delavskih svetov in upravnih odborov Na teh seminarjih najbolj živo sodelujejo prav tisti, ki so bili na tečaju m sedaj pridobljeno znanje prenašajo na ostale delavce. Seveda so bili na fečal poslani naibotjši delavci, udarniki in izvrAilci petletke, ter odliko vanei za vestno delo Zato ni nič čudnega, da so na javnih predvolilnih »»tankih delavci in uslužbenci predlagal; za kandidate v delavski svet prav te najbolje dela ve« Tako so na gozdni manipulaciji Poljane med drujrimi predlagali za kandidate znane udarnike Hcnlgmana. Kotarja. AvgtiAtina Markovimi. Le;rana, Krapeža senioo in dru-tre. Na odpremi Straža so predlagali večkratnega udarnika in odlikovane« Jako Kavska. nakladnica vagonov. Na cozdni manipulaciji v Straži sn predlasrali Matijo Vi dira, ki bo kmalu končal drugo petletko na obratu Straža pa so se zedinili soglasno m Bavdeka. namestnika poslanca ljudske skupščine Slovenije dalje za Tisovca Kra. mariiča. Kršt.inca. Jerliča in druge, same najbolje delavce V Soteski so Izbrali prav I n ko Štiri najbolji* delavca. Sodeč po izbiri kandidatov bodo imeli delavci v novem de-lavekem svetu večino ker so predvideni le trije kandidati iz direkcije podjetja, vai drugi pa bodo delavci iz produkcije.
Na predvolilnih sestankih In seminarjih razpravljajo delavni tudi <> dosedanjem gospodarstvu in ukrepih za njejrovo izboljša.
nje. Danes že vsak povprečen delavec ve. kaj je drubetii plan in koliko je treha prispevati 7n skupnost Ni enem izmed sestan kov v Poljanah so ugotovili, da so se do sedaj premalo hrigali za znižanje proizvod nih stroškov kar pa bodo sedaj popravili Na Odpremi Straža so sklenili da v poč« stitev volitev delavskega sveta napovedo tekmovanje vsem obratom in manipulacijam podjetja.
Borba za znižan le stroškov proizvodnje-kateri ie posvetil dosedanji delavski svet vso pažnjo, ni naletela n« vseh obratih in manipul«cljah na zadostno po-dporo Tako te j so delavci v gozdni proiz.vodnji to nalogo veliko bolj in prei razumeli kot delavci na žagarskih obratih. Delavski svet. upravu! odbor in direktor so se Predvsem borili za znižanje neproduktivnega °*cnja v podjetju, ker je prav plnčni fond osnova za družbeni prispevek. Na podlagi tega prizndevanja iim je uspelo znižati Število neproduktivnega kadra za dobrih 20 % in sicer v času od oktobra lani do danes To Pa je rodilo hud odpor pri takih ki jih i* zadela premosti-tev, zlasti pa pri tistih, ki smatrajo, da jim la enega ali drugega razloga pripada služba v podjetju ne glede na to. če so potrebni aH ne. Nekatere tovariAice ki so bile premeščene v kmetijsko proizvodnjo, so se čutile globoko užaljene čeS da jih je sram delati na polju in ra.i*i postopajo okrog kakor da hi Sle delat. Značilen je odpor proti premestitvi Tako so hoteli Sest nakla-dalcev premestiti iz Stične v Stražo, ker tam več niso potrebni: ti seveda niso ho. teli iti, sedaj pa tožijo podjetje za plačilo.
Dokaj imajo pri LTP-u *e težav z delavstvom na žagarskih obratih. Doeodi se, da pride dela vec-domačin popoldne pijan na delo ker je vse dopoldne rw>mngol pri kmetu delati na polju ali vinogradu Rt.orilnosl takega delavca je manjSa. ker je priSel že utrujen na delo. poleg teg« pa Se ovirn druge delavce pri delu. Tem pojavom bo moral tudi novi delavski svet napovedati oajottraMl boj ne glede na užaljenost kogarkoli.
Nedavni redni letni občni zbor splošne kmetijske zadruge v Mokronogu je bil obračun enoletnega dela zadruge, ki ima 410 članov in ki je lani imela nad 15 milijonov dinarjev prometa, dobička pa skoraj pol milijona dinarjev. Da se je zadruga v zadnjih letih krepko razmahnila, govori njenih devet odsekov: trgovinski, odkupni, živinorejski, sadjarski, gozdarski, strojni, kreditni in gradbeni odsek.
Trgovinski odsek, ki ga vodi Janez Crček. je med letom kupoval potrebno blago, gradbeni material in umetna gnojila. Ob sprostitvi trgovine se je odsek povezal s proizvajalci in od njih neposredno prevzemal blago, kar je ugodno vplivalo na znižanje cen. Odkupni odsek je razširil svoje delo po vsej Mirensk* in Mokronoški dolini, tako da obsega že deset bližnjih KLO. Odkup poljskih pridelkov je bil izpolnjen v celoti, zdaj pa odkupuje živino za industrijske kraje. Delo odseka potrjuje promet: poljskih pridelkov ln lesa je KZ odkupila lani v vrednosti nad 4,245.000 dinarjev!
Sadjarski odsek lani ni pokazal posebnih uspehov, letos pa pripravlja ureditev drevesnice. Zal za živinorejski odsek ni bilo med kmeti pravega zanimanja, težave pa je imel tudi gozdarski odsek, ker so nekateri kmetje zavirali odkup lesa. Bore malo je uspel tudi kreditni odsek — saj 33.000 dinarjev vlog v sorazmerno bogati okolici Mokronoga ne moremo šteti za gospodarsko sliko kraja! Strojni odsek, ki ga vodi Franc Metelko, pa je navzlic pokvarjenim strojem imel lep uspeh, predvsem z žaganjem drv. Člani zadruge pa so se jezili nad mlatilnico ki je bila prav v času mlačve v večjem popravilu. Gradbeni odsek se je trudil, da bo zadružni dom letos do 1. maja končno dograjen in se bo vanj lahko vselila zadruga.
Na občnem zboru so ustanovili še
mesarski, pekarski in mizarski odsek, kaže pa se tudi potreba po kovačiji. Od lanskega dobička je zadruga vložila za elektrifikacijo vasi Vrh 50.000 din, za elektrifikacijo Sv. Križa 20.000 din, gasilski četi pa je prispevala 20.000 din za popravilo doma.
Lahk^ torej govorimo o uspešnem delu KZ v Mokronogu. Pričakujemo pa, da bo letos pokazala z novim delom, kako je treba razširjati kmetijsko proizvodnjo svojih članov, kako usmerjati kmečko gospodarstvo v socialističen način dela. A. Z.
Trškogorčani so prvi proslavili krajevni zgodovinski praznik
Na pobudo okrajnega izvršnega odbora OF si množične organizacije po vseh krajih novomeškega okraja določajo obletnice zgodovinskih dogodkov v kraju kot svoj krajevni praznik. Takih zgodovinskih dni pa je v vsaki vasi na Dolenjskem več kot dovolj. Prihod prvih partizanov v vas, množični odhod v partizane, velike borbe s fašisti v tem kraju, streljanje talcev, požig celih vasi, važni sestanki političnih organizacij, konference, mitingi, formiranje partizanskih edinic in podobno — vsi taki spominski dnevi lahko postanejo krajevni prazniki.
Fronta in Zveza borcev na Trški gori sta določili, da bo njihov praznik vsako leto na dan 19. marca. Na ta dan so se leta 1942 pojavili na Trški gori partizani in imeli tu miting. Na isti dan leta 1949 pa je bil tudi prvi občni zbor obdelovalne zadruge. Obe zgodovinski obletnici so letos prvič proslavili. Navzlic neugodnemu vremenu se je proslave udeležilo lepo število prebivalcev.
Po svečanem delu programa se je razvila prijetna zabava, ki je kljub mrazu trajala pozno v noč.
1456
3I0
XF
Osnovna partifsha orgonizacifa v Shocictnu
v m.Si u procvit svmsi mmm\i ummi
Jalovi upi škocjanskih rat bi .i a če
V vrsto splošnih kmetijskih zadrug, ki postajajo čedalje bolj pomemben gospodarski činitelj v razvoju nekega kraja, spada v novomeškem okraju vsekakor tudi KZ v Skocjanu. Ze nekaj let sem se področje te kmetijske zadruge vedno bolj razširja: trgovskemu odseku je upravni odbor zadruge priključil krojaško in šivilsko delavnico, ekonomijo, lesni odsek, mesarijo, gostilno, hranilnico in sadjarski odsek, pod kraj leta pa še zadružno pekarijo, ki speče vsak dan do 120 kg kruha in oskrbuje z njim domačine, prebivalce Bučke in zdravilišče v Šmarjeških toplicah.
Da je bil upravni odbor zadruge v letu 1951 res delaven in da se je vneto zanimal za razvoj zadružnih odsekov, naj povedo številke: 733.795 dinarjev čistega dobička od devetih zadružnih obratov, 258.860 kg odkupljenih kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, za katere so člani zadruge dobili med letom 3 milijone 725.000 dinarjev (za vse pridelke, ki jih je lani KZ odkupila, bi potrebovali 26 vagonov!); 18 ha velika ekonomija, na kateri so redili 6 prašičev, 13 glav goveje živine in dva konja, pa je dala nad 110.000 dinarjev čistega dobička. Od lesnega, kreditnega, trgovskega in šivilsko-krojaškega odseka, pa tudi od zadružne mesarije, gostilne in pekarne so imeli člani zadruge in ostali prebivalci Skocjana precej koristi. Trgovinski odsek je zastavil vse sile, da je svojim članom prodajal blago v pestri izbiri po kar najnižjih cenah, saj je na primer med letom večkrat iz lastnih sredstev znižal cene raznim vrstam blaga, samo da so ga zadružniki ceneje dobili. Za to uspešno delo zasluži upravni odbor škocjanske kmetijske zadruge s predsednikom Blažem Sutar-jem na čelu vse priznanje, prav tako pa tudi osebje trgovinskega odseka in delavci zadružne ekonomije.
Ne bilo bi pa prav, če bi zamolčali, da bi zadruga ob vseh navedenih uspehih morala lani posvetiti svoji ekonomiji vendarle precej več pažnje. Ne sme nas motiti dobiček 110.000 dinarjev na ekonomiiji — lahko bi bil namreč precej večji! Tu še ni zaželenih uspehov: Škocjanski predel ima bogato, rodovitno zemljo, ki bi tudi zadružni ekonomiji lahko dala več krmske podlage za večje število goveje živine in razširjeno prašičerejo. Res je, da so se člani zadruge za delo ekonomije med letom premalo zanimali, prav tako pa ji upravni odbor še ni nudil dovolj potrebne pomoči.
Da je škocjanska kmetijska zadruga navzlic raznim težavam vendarle dobro uspevala In zaključila poslovno leto z
lepim prebitkom, pa je tudi nemala zasluga osnovne partijske organizacije v Skocjanu, ki se je med letom stalno zanimala za različna zadružna vprašanja, svetovala upravnemu odboru, da je aktivno posegal v delo posameznih odsekov in opozarjala na poizkuse posameznih razbijačev in sovražnikov napredka, ki so se n. pr. v Skocjanu vrinili celo v upravni odbor kmetijske zadruge.
Upravni odbor, ki je s čistimi računi stopil pred nedavni občni zbor zadružnikov, je po zaslugi osnovne partijske organizacije pravočasno zvedel, da se je na ta občni zbor »pripravila« tudi bivša škocjanska gospoda, zastopana po nekdanjih trgovcih, nekaterih velikih kmetih, pijancih in lenuhih, na njeno čelo pa je tokrat stopil Pavle Zupet, član nadzornega odbora KZ v Skocjanu. Moralna legitimacija te »gospode« je bralcem Dolenjskega lista že poznana: samo delno smo jo opisali letos 4. januarja, ko smo poročali o vi-sokoletečih »načrtih« starih zapečkar-jev, ki bi se spet radi polastili bodoče škocjanske občine in delili milost v njej tako, kakor so to delali v rajnki Jugoslaviji in kasneje med okupacijo roko v roki z Italijani, Nemci in s farovžem.
Ostanki belogardističnih privržencev imajo v svojem rovarjenju proti ljudski oblasti in pridobitvam NOB kaj nehvaležno delo: naslanjajo se izključno na laži, klevete, goljufije in ribarjenje v kalnem. Tudi škocijanski razbijači, ki jim je napredek splošne kmetijske zadruge, predvsem pa njene ekonomije, ki je nedvomno zarodek bodoče kmečke delovne zadruge v Skocjanu, toliko kakor trn v očesu, so se v svojem besnem sovraštvu do vsega naprednega posluževali klevet in napadali že med letom upravni odbor zadruge, predsednika Šutarja, nameščence zadružne trgovine itd. Na sejah upravnega odbora zadruge je prihajalo do raznih izpadov in neutemeljenih očitkov. Cim bolj se je bližal občni zbor, tem bolj je reakcija napadala poslovanje kmetijske zadruge, skušala odvračati ljudi od zadružne trgovine in tako dalje.
Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo 88 zadružnikov, pa so zadružniki in člani Partije temeljito razkrinkali podle načrte sovražnikov zadružništva. Temeljito poročilo o delu in uspehih zadruge, ki ga je podal predsednik upravnega odbora Sutar, so sprejeli zadružniki z zadovoljstvom. Zbor je potekal v redu vse dotlej, dokler ni dobil besede predsednik nadzornega odbora Zupet, ki je napadel upravni odbor zadruge zaradi samovolje, češ da je prekoračil kredit, da je predsednik Sutar samovoljno osnoval zadružno pekarno,
Nevarnega zločinca so spravili pod hlluC
Prebivalo« Sturovelj pri Sv Križu v trebanjskem okrajn je koncem minulega leta moono razburil precej nenavaden dogodek. Neznan moAki, s kTinko na obrazu, je vdrl v stanovanje Marije Mrzelj jo podrl na tla ter ji začel grozdit i nožem, če mu takoj ne izrodi 20000 din. Mrzljeva. na smrt preplašena, mu aahtevanega denarja ni mogla dati. ker £a ni imela. Razbojnik ne s tem ni zadovoljil ter je začel takoj brskati po predalih in vseh mogočih kotičkih. Toda tudi temeljita »preiskava* ni dala denarja. Na ponovne grožnje je Mreljeva izročiila roparju denarnico, v kateri je bilo 4000 din. Vendar mu to ni bilo dovolj Za nameček .i« pograbili «e petlitrsko pletenko žganja ter izginil v noč. In prav ta plen mu je bil usoden.
V trebanjski okolici so bile že vaj leta sem zelo pogosto tatvine. Taitovi so se zdaj zadovoljili z manjAira drugič spet z ve^iim plenom. Preiskovalnim organom kljub vsem naporom nI bilo mogoče izslediti storilcev. Upravičeno so sklepali, da je na delu nevaren in drzen vlomilec, ki je znal spretno zabrisati vso siedi z* seboj.
Julija lani je bil imenovan z« komandirja novoustanovljene Postaje LM Čatež vod-nilk Ivan Gomizelj, ki se je že na prejšnjem delovnem mestu zelo izkazal. Tudi tu se je zafiel takoj zanimati za zlikovca ki je vznemirjal in ogrožal posten* ljudi. Zato je, ko je zvedel zta roparski napad na Marijo Mrzelj, začel tudi takoi odločno ukrepati. S stanovskim tovarUem Hotkom sta takoj od-ftla na kraj d«j*nja. Skrbno sta proučMila ve« dogodek, si zapomnila dokaj površen opis roparja ter zlasti pletenke in drugih posebnosti, ki bi  jima lahko  korietiiile pri
nadaljnji preiskavi. — Po večdnevnem poizvedovanju in naporih sta nekega dne zapazila pri samskem delavcu brez zaposlitve. J Pavlinu pletenko, ki je biila precej podobna ukradeni. Ogledala sta si jo nekoliko podrobneje, hkrati z njo tudi Pavlina, ki je precej srKrniinjal na opis roparja, ki ga je dala Mrzel jeva.. Zaradi se nekaterih drugih sumljivih zadev je Pavlin »romal* v zaipor, kjer je po daljSem obotavljanju priznal, da je napadel Mrzeljevo.
Tovariš Gomlzelj še ni miroval. Fredrz-noet in surovost, s katero je hotel P. v tem primeru doseči svoj namen, sta mu dali misliti, da ve P. verjetno tudi za prejšnje tatvino Tn ni se motil. S pridnim ilnlom mu je uspelo zbrati veliko dokazov, ti a pod. laigi katerih je bila P. dokazana že vrsta tatvin, ki jih je tudi priznal Tako je na primer 1949. leta odnesel urarju Novaku iz Starega trga 30 ur (20 jiih je tovariš Gomi-zelj med prisikavo se odkrili). 1950. leta pa je vlomil na. poAli v Sv Križu kjer je zginilo z ročno hlagajno vred za 20.000 din vrednot-nio. Pavlin ima poleg tega na vesti «e pet dvokoles ter celo vrsto večjih in manjših tatvin. Nepridiprav pa s svojim delom se ni mislil končati. Pripravlja.! se je celo le na večje pohode Da bi ga kdo pri tem ne motil ,sj jo prrskrbd celo vojsko puško in potrebno municijo, s kalero bi »krotil ae-poslusneže*. Varno zavetje za puSko pa mu je biil zvonik cerkve na Dol Vodicah.
Ljudje v Sv. Križu Čatežu in Primsko-vem so si ob aretaciji nevarnega škodljivca in sovražnika oddahnili, tovariš Gomizelj pa je biil za svoje požrtvovalno in dosledno delo nagrajen.
da ni bilo enotnosti med upravnim in nadzornim odborom itd. čeprav v poročilu nadzornega odbora ni bila iznesena niti ena napaka, ki bi škodovala razvoju zadruge v Skocjanu, je Zupetovo poročilo izzvenelo v navadno metanje polen pod noge. Da bi vnesel nered na občni zbor in razdražil ljudi, je začel Zupet vpiti in razsajati nad kmetom Globevnikom, češ da se je okoriščal na zadružni ekonomiji. »Pozabil« pa je Zupet povedati, da je lani zaračunal za svoj voz, ki ga je posodil zadružni ekonomiiji, po 24 ur obrabe za vsak delovni dan, čeprav ve vsak kmet, da se tudi ob najhujšem delu vozi največ po 10 ur, nikdar pa 24 ur na dan ... Ko so zadružniki zvedeli za to njegovo računarsko sposobnost, se mu je ves občni zbor upravičeno smejal.
Zadružniki so se strinjali z izčrpnim in poštenim poročilom upravnega odbora, odklonili pa so Zupetovo namerno razbijanje.
Ko je nato kandidacijska komisija predlagala listo novega odbora, se je »prizadevni« Zupet spet oglasil in dejal, do so dosedanji člani upravnega odbora delali nepravilno, hkrati pa je ponovno opozoril ljudi, naj dobro premislijo, koga bodo volili. Kandidacijska komisija je tudi ugotovila?, da so imeli »zadružniki« Zupetovega kova pripravljeno kandidatno listo, s katero bi spet prišli do besede v škocjanski zadrugi bivši trgovci, veliki kmetje in njim podobni, ki bi radi molzli kmetijsko zadrugo. Ko je bila kandidatna lista izvoljene komisije sprejeta, je Zupet zahteval demokratične volitve po listkih, to je — tajne volitve. Ker je občni zbor že uvodoma sprejel način volitev, je delovni predsednik dal listo na glasovanje; izvoljena je bila z večino glasov. Glasovalo ni samo nekaj ljudi, na katere je vplival Zupet s svojim prejšnjim govorjenjem.
Prav tako so zadružniki glasovali navzlic Zupetovemu jalovemu trudu, da bi prikazal delo zadruge za nepravilno, za predlog bivšega upravnega odbora KZ, da se dobiček razdeli predvsem v investicijske sklade za nadaljnji razvoj zadruge in povečanje proizvodnje na zadružni ekonomiji. Glasovali so tudi za povišanje zadružnih deležev: večji kmetje na 1000 din, manjši na 500, zmogljivost posameznih članov za dvig deleža pa bo določil upravni odbor.
Zupet — in z njim njegovi somišljeniki — je ostal na občnem zboru osamljen. Izpadel je iz nadzornega odbora in s kandidacijske liste sploh ter doživel poraz, kakršnega ostanki škocjanske reakcije niso pričakovali. Ljudje so dali priznanje staremu upravnemu odboru KZ s tem, da so večino njegovih članov ponovn6 izvolili v novo zadružno vodstvo.
Osnovna partijska organizacija, ki je budno spremljala početje nasprotnikov škocjanske zadruge, je tudi tokrat pravilno svetovala zadružnikom in se brez strahu spoprijela s sovražnikom. Komunisti v Skocjanu ne bi bili vredni svojega imena, če se v tej na prvi pogled nedolžni, v svojem bistvu pa globoki in pomembni borbi ne bi z vsemi silami borili za zdravo rast in napredek zadružništva v Skocianu. Osnovna partijska organizacija v Skocjanu je razumela v celoti, da je treba usmeriti glavno težišče političnega dela v naše gospodarstvo, za izboljšanje gospodarskih prilik na vasi. če vemo, da ima škocjanska zadruga čedalje več vodilnih gospodarskih položajev, po katerih se cedijo sline bivšim veljakom, potem bomo tudi razumeli pomen vse I dosedanje podtalne, na občnem zboru pa odkrite borbe škocjanskih nasprotnikov socializma proti napredku zadruge. Čeprav Zupet še ne miruje in išče načinov, kako bi »razveljavil nezakonit« občni zbor škocjanske zadruge, je komunistom in zadružnikom v Skocjanu jasno, da so v borbi za svojo zadrugo že zmagali. Tu ni več odstopanja, temveč samo še pot k novim zmagam.
Kratke vesti
Ljubljana. — Plenum Republiške zveze kmetijskih zadrug je razpravlja! o političnih in gospodarskih vprašanjih našega zadružništva. Pretekli teden je bilo plenarno zborovanje odbora Republiške zveze kmetijskih zadrug, na katerem so govorili o gospodarskem stanju zadrug. Ko dajejo upravni odbori zadrug obračune celoletnega dela, je najbolj videti uspehe in pomanjkljivosti zadružnega poslovanja. Plenum je podčrtal, da je treba v upravne odbore zadrug izbrati napredne, politično zavedne kmete, splošne kmetijske zadruge utrjevati z ustanavljanjem vseh vrst odsekov, izboljšati revizorsko službo ter je ob koncu razpravljal o reorganizaciji zadružnih organov.
Ljubljana. — Ljudska skupščina LRS je sprejela pripombe vlade LRS k predlogu zveznega družbenega plana. Pretekli teden je bilo v Ljubljani izredno zasedanje Ljudske skupščine LRS. Na zasedanju so razpravljali o pripombah vlade LRS k predlogu zveznega družbenega plana, o katerem je obširno govoril minister za finance Zoran Polič. Ob koncu zasedanja je bila sprejeta resolucija o razpravi ter potrjeni ukazi, ki jih je izdal Prezidij Ljudske skupščine od prejšnjega zasedanja.
Trst. — Protislovenska gonja kot v fašističnih časih. Pretekli četrtek so minila štiri leta, kar so tri velesile dale izjavo o vrnitvi tržaškega ozemlja Italiji. To izjavo je demantiral čas sam, zato se nanjo nihče več ne ozira, razen
italijanskih šovinistov, ki so tudi tO obletnico izkoristili in v protijugoslo-vanski gonji skušali povedati, da se jim še vedno cede sline po Trstu, Istri, da, in celo po Dalmaciji. Kdor je bil pretekli teden v Trstu, pač ni mogel verjeti, da je devet let minilo, kar je odklenkalo italijanskemu fašizmu in je videl, da se je v Italiji le malo spremenilo od Mussolinijevih časov sem. Ali so odgovorni italijanski krogi res tako naivni in jih zgodovina zadnjih let ni ničesar naučila?
Beograd. — Temeljno uredbo o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov je te dni izdala vlada FLRJ. Po tej uredbi bodo razvrščeni uslužbenci državnih organov v 20 plačilnih razredov, ki bodo prejemali temeljne plače od 5000 do 22.500 din. Uredba določa periodične poviške po službenih letih, dalje nazive, položajne dodatke ter določila, kdo je pristojen za izdajanje odločb o razvrstitvi ter na koga se v nastalih sporih uslužbenci lahko pritožijo.
Svetozarevo. — Novo tovarno kablov bomo dobili. V Svetozarevu so vso zimo nadaljevali z gradnjo velike tovarne kablov, ki bo imela na prostoru 30.000 kvadr. metrov 11 velikih tovarniških poslopij, termoelektrarno, industrijski vodovod in še nekaj objektov. Letos bodo na tem velikem gradbišču delale tudi mladinske delovne brigade. Ko bo ta velika tovarna v Svetozarevu dograjena, bomo lahko kable in podoben električni material tudi izvažali.
Resna beseda sadjarjem
Na območju MLO Novo mesto in okolice, pa tudi drugod po Dolenjskem so sadovnjaki tako močno okuženi po ameriškem kaparju, da je blizu, čas, ko bodo jabolka in hruške tako redek sad, kakor so pomaranče in citrbne pri nas. Na mladih nasadih v Cankarjevi, Prešernovi in Gerdešičevi ulici, pa tudi drugod, so debla in vejice kar vijoličasto krvave in na pol posušene.
Za odredbe oblasti, da bi se širjenje kaparja preprečilo, se nič ne brigamo, samopomoči ne iščemo in čakamo, da nam to napravi kdo drugi in nazadnje še zastonj. Za bolezen drevja je treba nekaj žrtvovati, sicer bodo jabolka kmalu po 30 din komad.
Komisija za zatiranje kaparja pri MLO ima pred seboj velike in odgovorne naloge. Po prizadevanju predsednika in nekaterih dovzetnih članov komisije so bile popravljene tri prevozne škropilnice, tekstilna tovarna pa je dala na razpolago nahrbtno škropilnico na zračni pritisk. Kmetijska šola Grm je že poškropila velike komplekse sadovnjakov motorno škropilnico, ki je še vnaprej na razpolago vsem, ki jo potrebujejo. Škropivo »Durla« je naprodaj po 20 din kilogram v KZ Novo mesto. Na deset litrov vode je treba dati en liter škropiva. Dobro 'zmetana tekočina je mlečna in nima usedline, kvečjemu malo črnega kaleža na površini. Vsak lastnik sadovnjata naj si za posamezno drevo po velikosti nabavi pol do en liter škropiva. Pomaga naj mu kdo domačih ali bližnji sosed, da bo šlo delo hitreje od rok. Seveda je treba najprej vsa drevesa očistiti, pre-goste in suhe veje odrezati in šele nato
KRMELJSKI RUDARJI IMAJO NOV DELAVSKI SVET
V nedeljo, 21. marca, je imel delovni kolektiv rudnika v Krmelju volitve delavskega sveta. Od 379 volilnih upravičencev je volilo 95 odstotkov delavcev. V zunanjih obratih rudnika so z volitvami zaključili že ob 12. uri, na ostalih obratih pa so volišča zaprli ob 17. uri. Največ glasov sta dobila najboljša delavca v rudniku Aleksander Strupek in Rafael Tiso — vsak po 253.
Rudarji v Krmelju so uspešno zaključili tudi tekmovanje na čast volitev delavskega sveta ter postavljeni plan celo presegli za 10 odstotkov. — Uslužbenci rudnika pa so na čast volitev v nedeljo ves dan delali prostovoljno pri ureditvi skladišč, čiščenju pisarniških prostorov in pri drugih delih.
K. O.
škropiti. Drevje je treba škropiti od vrha navzdol, ker je na mladih vejicah največ kaparjev. Drevo mora biti ob-lito z vseh strani, da ne ostane niti košček skorje nepoškropljen.
Pomagajmo drug drugemu in skrbimo za to, da bo tudi sosed imel poškropljeno drevje. Kdor se tega ne bo držal, bo brezpogojno strogo kaznovan, škropljenje pa bo opravljeno na njegove stroške. Skoda na okuženem drevju je vsako leto večja, zato ne bomo več prizanašali.
Tudi nahrbtne škropilnice za vinograde so primerne za škropljenje drevja, če vzamemo iz razpršilnika muho in s povečanim pritiskom v curku škropimo drevje. Na Cankarjevi ulici bo škropljenje v kratkem zaključeno. Treba je pohiteti, ker bo do 1. aprila treba škropiti z raztopino 1 :10, po 1. aprilu pa z 1 :12 litrov vode, da ne bo škropivo škodilo nabreklim popkom in jih požgalo.
Na že poškropljenem drevju je viden učinek. Nekateri pravijo, da bo zaradi škropljenja več škode, ker se bo drevje posušilo. Seveda, če bi škropili tako kot je škropil cestar na Ratežu obcestne nasade. Namesto »Arborina« ali »Durle« je uporabljal karbolinej. s k^£erjrn bi kmalu požgal vse drevje. Karbolinej se v vodi ne topi, temveč plava na površju in ne naredi mlečne tekočine. Kdor si sam ne zna pomagati, naj vpraša kmetijske strokovnjake na Grmu ali pa člane komisije in podpisanega. Franc Malasek
Kmetovalcem v novomeški i okolici! 1
V bližnji okolici Novega mesta — na njivah v St. Petru, Ločni, Ragovem, Smoienji vasi. Smihelu in Brodu — so lovske družine izpustile večje število poljskih jerebic. Dognano je, da ta per-jad vneto pobira razne ličinke in druge škodljivce po poljih, uničuje pa tudi zalego koloradskega hrošča ali krompirjevega hrošča.
Ker je ta perjad koristna za kmetijstvo, opozarjamo poljedelce, da jerebic ne uničuje, prav tako pa tudi ne njihovih gnezd. Uničevanje ali prilaščanje jerebičjih gnezd je po členu 41 lovskega zakona kaznivo s kaznijo do 500 din za jerebico, odnosno 250 din za jajce. Kazniva je tudi prilastitev poljskega zajca-mladiča s kaznijo do 1000 dinarjev. Ker uničujejo tako perjad tudi psi, prosimo kmetovalce, da ne jemliejo s seboj psov na polja in v gozd.
Partizana Kastelica so ranile dum-dum krogle in ročne bombe. V mlaki krvi je obležal na travniku, vendar je bil Se pri zavesti. Poleg njega je težko ranjen ležal partizan Janez Zi-danek, delavec s Trike gore St. 12 pri Novem mestu. Zidanek je po bitki Kastellcu tiho potožil: »Ranjen sem, Jaz bom umrl«. Kastelic mu je Šepeta je odgovoril: »Jaz sem tudi ranjen«. Zidanek je Se nekaj govoril, a Kastelic ga ni več razumel, ker je k Zidaneku prišla skupina belogardistov, ki so začeli kričati: »Ta svinja pa Se ni crknila. Zakolji ga.« Kastelic je zatem začul Ječanje svojega ranjenega tovariša. Cez nekaj hipov pa je začutil, kako je tudi njemu nekdo porinil bajonet v vrat, da se je onesvestil.
Kastellcu se je proti jutru vrnila zavest. Začel se je plaziti proti vasi, kjer ga je opazil Leopold Sller iz CeSče vasi, ki mu je prinesel žganja in vode. Kastelic je nato Silerju opisal, kako so belogardisti z bajonetom klali partizanske ranjence/5 Medtem so vaščani pripravili voz in Kastelica odpeljali v partizansko taborišče na Brezovo reber pri Ajdovcu. Na Brezovi rebri je Kastelic, ki je imel z bajonetom večkrat prehoden vrat, prerezan sapnik in tudi po telesu poleg drugih zevajočih ran več vbodov z nožem, s plskajočim glasom ponovno opisal, kako so belogardisti, med katerimi je bil po njegovem zatrjevanju tudi kaplan Sinkar, zaklali Zldaneka in druge ranjence, nato pa so se spravili še nanj." Naslednji dan so ranjenega Ka-
«* Šiler je pretresljivo izpoved Kastelica 1943. leta kot priča opisal na procesu v Kočevju, glej steu. zapisnik razprave str. 58. .
«» Pripovedovanje Kastelica sem na Brezovi rebri slišal osebno, poleg mene pa so biti takrat okrog Kastelica: Bogdan Osolnik. sedaj pomočnik ministra z« znanost in kulturo vlade FLRJ. Drago Suhi-Liko in več drugih partizanov. — Po Kastelčevem pripovedovanju kmetom iz Cesče vasi in partizanom na Brezovi rebri     1» po vsaj Dolenjski hitro razvedelo,
15
F r a n e e k Saje.*
Belogardistični štajerski bataljon
stellca odpeljali v partizansko bolnišnico v Novi log na Kočevskem, kjer je še isti dan umrl.
Po umoru Hajtnika in po pokolju ranjenih partizanov si jc Roza Uhanova-SUva 16. julija zabeležila v svoj dnevnik:
»Streljamo malo, bolj pobijamo. Skoda naboja za partizanske buče. Pred napadom nam tovariš Gorazd (kaplan Sinkar — op. S. F.) podeli odvezo. Svetinjice imamo vsi... Koder hodimo po hostah, puščamo za sabo grobove...«
Od St. Jošta je moral razkriti Štajerski bataljon tako naglo zbežati pred partizani, da se poveljstvo belogardistlčnega oddelka ni utegnilo pogovoriti z italijanskim poveljstvom za sodelovanje v novih okoliščinah, niti ni moglo dobiti orožja in municije, če bi ga Italijani že hoteli dati. Zato je poročnik Milan Kranjc 16. julija popoldne kaplana Sinkarja-Gorazda, ko je ta prej belogardistom podelil odvezo in jih navdušil za boj, iz Češče vasi poslal na razgovore v Novo mesto. Kaplan Sinkar se je najprej oglasil na poveljstvu italijanskega polka v Langerje-vem gradu v Bršljinu, kjer ga je okrog tretje ure popoldne «prejel dežurni oficir in ga najavil na štabu divizije »Isonzo« v Novem mestu,
da je kaplan Sinkar kot kurat belogardističnega Štajerskega bataljona lastnoročno klal ujete partizane. Tega je bil Sinkar obtožen tudi na procesu v Ko-Sevjfl 11143. leta, vendar ga sodišče zaradi pomanjkljivih dokazov ni spoznalo povsem krivega po obtožnici, ampak le sodelovanja pri umoru štirih ranjenih partizanov. (Kočevski proces, sodha. str. 4.) Pri podrobnem raziskavanju delovanja Štajerskega bataljona sem ugotovil, da je Sinkar v remici že nekaj ur pred bitko odšel v Novo mesto.
kamor je Sinkar čez četrt ure nadaljeval svojo pot. Ko se je kmalu nato začelo streljanje pri Prečni, niso Italijani v Bršljinu nikogar pustili iz mestnega omrežja. Začudenim ljudem so pojasnjevali, da je nevarno, ker so se spopadli »naši partizani z uporniki«."
Kaplan Sinkar Je precej dobro opravil svoje poslanstvo, saj so mu Italijani obljubili strelivo za belogardistični oddelek. Noč je Sinkar prespal pri vikarju Janku Oblaku, zjutraj pa se je z veselo novico vrnil v oddelek, utaborjen v gozdu pri Bršljinu. Zatem je pet belogardistov v civilnih oblekah in z jugoslovanskimi šajka-čami na glavah prignalo v Bršljin pet konj s tovornimi sedli. Zavili so na italijansko poveljstvo in tam naložili strelivo za jugoslovanske puške, kot so Italijani pojasnili Bršljinčanom. Belogardistični tovorniki pa so radovednim ljudem sramežljivo lagali, češ da bodo prenašali neka drva."
Po bitki pri Ceščl vasi 16. julija zvečer se je belogardistična Četa premaknila v gozd za Cegelnlco pri Bršljinu. Zvečer so belogardisti prišli v Ccgelnico, se izdajali za partizane in dekletom ukazali, da jim morajo v hosto na nositi vode. Tu so se zadrževali do 18. julija,
87 Po pripovedovanju Oskarja Franca, roj. 11. decembra 1891, oskrbnika pri Langerju v Bršljinu, ki je Sinkarja tedaj videl in mu je italijanski dežurni oficir podporočnik Colonom ob Sinkarjevem odhodu iz Brsljlna v Novo mesto pojasnil, da je to »mirno-pe*ki kaplan, ki je pri belogardistih«. Sinkar je takrat, nosil brčire in bil brez očal.
«» Po pripovedovanju Mirni Olobelnikove, poročene •   Humar, iz Bršljina-
ker so se le v bližini Italijanskih bunkerjev počutili varne. Podnevi so uniformirani in oboroženi hodili iz gozda k ljudem na njive In se jim prav tako izdajali za partizane. Čeprav so bili oddaljeni le okrog sto metrov od Italijanskih straž, ni niti en Italijan nanje sprožil puške. Zato so Bršljinčani v njih hitro spoznali belogardiste in z njiv odhiteli domov.
Ko se je ta »kraljeva jugoslovanska vojska« v brezskrbni bližini laških okupatorjev odpočila in preskrbela s strelivom, je 18. julija popoldne krenila po gozdu proti Mirni peči. Spotoma so belogardisti naleteli na taborišče Prlekove čete, komandirju Cancu-Prleku ubili konja, zaplenili daljnogled In konjski bič," s katerim sta potem Kranjc in Vasiljević pretepala svoje žrtve. Zvečer so pri Mirni peči šli preko železniške proge in v nedeljo dopoldne 19. julija storili nov zločin. Belogardistična patrulja, v kateri sta bila kaplan Sinkar in njegov učenec Mavec-Gliha, je brez povoda doma v hiši poleg matere umorila krojača Jožeta Sallja iz Orkljavca pri Mirni peči, poveljnika krajevne Narodne zaščite. Salijeva soseda Marija Cesar je okoliščine zločina takole opisala:
»Ko sem neke nedelje v juliju lanskega leta (1942 — op. S. F.) videla, da gre k Sallju skupina 6 Iegistov, sem šla za njimi do Salijevega vrta, naprej me pa niso pustili... Videla sem, kakor je Sali na pragu pozdravil fante, misleč, da so partizani, kako so ga osorno zavrnili ln sunili v hišo... Vem, da je bil med njimi kaplan Sinkar, ker ga osebno poznam. Stal je na vrtu na straži.«10
" Dnevnik Uhanove, 18. julija 1942.
70 Kočevski proces, izjava Cesar Marije, posestnlce na Orkljevcu st. 1, z due 3. oktobra 1943. Podobne izjave so sodiAču dale tudi Gerdešič Terezija, Kukman Ana in druge priče z Vel. Kala pri Mirni peči.
Iz žio/tenfa naših frontnih organizacij
Vet skrbi za izvolitev občinskih frontah sdboiov v novomeškem oiaiu
Dasi sta minila že več kot dva meseca, odkar so se pričele v novomeškem okraju volitve občinskih frontnih odborov in sekcij žena, te še niso povsod zaključene. Vzrok za to je slabo zanimanje krajevnih aktivistov za te volitve. V nekaterih krajih se jih namreč še vedno drži staro mnenje, da ni mogoče nobene akcije uspešno izvesti brez aktivistov iz okraja in se vedno zanašajo na pomoč od zgoraj. Člani okrajnega odbora OF so obiskali vse iniciativne odbore za volitve občinskih odborov OF in jim dali potrebna navodila, izvedba volitev pa je stvar domačih članov Fronte in Partije. Do 20. marca sledeči novi občinski odbori niso zaključili volitev: Mirna peč, Straža, Smihel pri Novem mestu, Hinje-Ratje, Brusnice-Gaberje in Smolenja vas. Sicer so tudi v teh krajih po posameznih osnovnih organizacijah že imeli volitve, toda po vseh organizacijah še ne in se zaradi tega ne more sestati občinski frontni odbor.
Med najboljšimi iniciativnimi odbori za izvedbo občinskih frontnih odborov so bili KO OF na Dvoru in v Skocjanu, v St. Jerneju, Št. Petru, Novem mestu, Dol. Toplicah, Stopičah in Orehovici, kjer so volitve že končali. Sporedno s frontnimi so izvedli tudi volitve v sekcije AFZ. Pri volitvah občinskega frontnega odbora se je prav dobro izkazal krajevni aktiv v bodoči občini Skocjan. Čeprav je bilo v tem predelu vedno največ težav pri vsakih volitvah, so tokrat volitve zaključili med prvimi v okraju in s prav dobro udeležbo. V Zagradu so se prav vsi frontovci udeležili volitev, hkrati pa so sprejeli šest novih članov.
Kakor pri vsakih volitvah, tako tudi pri teh ne manjka sovražnih izpadov in nasprotnih tolmačenj. Tako je v Koroški vasi član okrajnega odbora OF na volilnem sestanku tolmačil pomen zadružništva in predvideno uredbo o
socialnem zavarovanju zadružnikov. Pa so se našle med poslušalci brihtne buče, ki so izjavile, da je to le propaganda za vstop v zadruge, ko bi se pa zapisali, bi jih oblast pustila na cedilu. Zanimivo bi bilo zvedeti, na čigavem zelniku je zrasla ta modrost in nezaupanje do naših zakonov. Čeprav se vsak pameten in razgledan človek smeje takim pripombam, pa so vseeno dokaz zagrizene podtalne borbe nepomirljivih sovražnikov naše napredne stvarnosti. Razkrinkavanje takih razširjevalcev lažnivih vesti je ena izmed osnovnih nalog frontne organizacije.
Takoj po izvolitvi naj se sestanejo občinski frontni odbori, da si razdelijo delo in prevzamejo pobudo za politično, gospodarsko in kulturno-prosvetno delo v svojem kraju. Nekateri odbori so se že sestali. V St. Petru občinski odbor OF že aktivno posega zlasti v kulturno-prosvetno delo kraja. Verjetno so se tudi že drugi odbori sestali, toda manjkajo poročila, ki jih je treba takoj po končani seji poslati na okrajni odbor OF. Ponekod frontne organizacije podcenjujejo volitve sekcije žena in jim ne nudijo .dovolj pomoči. To je nepravilno. Zene so enakopravni člani družbe in Fronte. Z dosedanjim delom so dokazale, da so dostikrat boljši člani Fronte kot moški. Zaradi posebnih nalog imajo svojo organizacijo, ki pa jc sestavni del frontne.
Tam, kjer krajevni aktivi do sedaj niso pokazali dovolj požrtvovalnosti pri uresničevanju sklepov okrajnega odbora Osvobodilne fronte, naj to nemudoma popravijo, dokler še ni nujnih del na polju. Pri vsem delu pa ne smejo pozabljati na priprave za volitve občinskega ljudskega odbora. Od pravilnega političnega dela Fronte je odvisno, kdo bo v bodoče odločal v naših upravnih enotah. Čeprav je do volitev občinskih ljudskih odborov še precej mesecev, pa nam je že danes jasno, da bodo
ODPAD, NOVO MESTO
POSLOVALNICA V BREŽICAH SKLADIŠČE V ČRNOMLJU
TRGOVSKO PODJETJE ODPAD vam jih plača po novih, nad vse ugodnih cenah! Staro železje, odpadke kovin vseh vrst, počene li-toželezne kotle, staro, neuporabno orodje, zavržene stroje, cunje, star papir, kosti in še marsikaj, kar leži tudi pri vas doma med staro šaro, lahko prodate najbližji zbiralnici Odpada! Prepričajte se sami o novih visokih cenah odpadkov!
Partizanska postojanka Frata bo letos obnovljena
Med Brezovo rebrijo In Ajdovcem je stala
f>red vojno logarska koca. ki je bila že T etu 1941 najvažnejše zbirališče nrvlh dolenjskih partizanov In aktivistov. Ime Frata je tesno povezano z vso organizacijo vstaje na Dolenjskem, kajti preko Frate so vodile vse vezi med vodstvom OF In KP ter prvi ml revolucionarnimi organizacijami In skupinami, zlasti v novomeškem okraju. Zgodovinsko dejstvo Je. da so 811 val prvi partizani Dolenjske posredno In neposredno v oborožene partizanske edtnlce prav preko Frate. Tndl zveza med edlnlcaml In zaled-Jem Je potekala največkrat preko Frate. Edini prebivalec to logarske kjoee logar In lovec Jože Zupančič Je že v Juniju 1841 povezoval posamezne prvoborce, v začetku Junija 1941 Je bil v bližini logarnlce prvi sestanek ak-tivlstlv novomeškega ln trebanjskega okraja. Od tn Je tndl šla prva oborožena skupina partizanov — 25 ali « 'J«*',— v novembru 1941 v napad na Bnčtao In Krško polje, istočasno ko Je šla tja tudi belokranjska četa s Tanče gore. Na Frati so se v letu 1941 In 1942 zadrževali tudi najvišji predstavniki OF tn partizanskih cdlnlc.
Celih trinajst mesecev Je bila Frata naj-
fiomembnejse partizansko zbirališče na Dp-enjskem, dokler Je niso po zaslugi domačih Izdajalcev odkrili Italijani tn uničili. Ž« ▼ poletju 1942 so prišli do Frate Italijanski vojaki, toda ker Je bilo vse pravočasno Pospravljeno In niso našli nI* sumljivega, so Ji prizanesli. To j« bito pred vellbo nočJ0
Okrajna mladinska konferenca v Kočevju
Te dni je bila konferenca Okrajnega komiteja LMS Kočevje, katere se je udeležilo 7S delegatov vseh okrajnih mladinskih aktivov. Konferenco je začel sekretar Stane Goršič, ki je imel izčrpno poročilo o delu mladine v preteklem letu. V razpravljanju, ki je sledilo poročilom, so mladinca — delegati poročali o uspehih in neuspehih v svojih aktivih ter podali smernice za bodoče delo. Govorili so tudi zastopnik OK KPS Kočevje — sekretar Ožbolt, zastopnik CK LMS Makovec iz Ljubljane in 61anica CK LMS Pepca Debeljakova iz Kočevja. Vsi so orisali lik bodočega socialističnega mladinca in poudarjali govor maršala Tita študentom Jugoslavije. Enotni so si bili v tem, da mora biti mladina borbena proti vsakemu poizkusu reakoionarjev s strani belogardi-stične in klerofašistične duhovščine, kar velja zlasti za podeželske mladinske aktive.
Za požrtvovalno nesebično delo v mladinski organizaciji bo bili nagrajeni sledeči tovariši: Likar Zinka, Kovačič Anton, Pogorele Ciril, Goršič Mirko, Mohorič Erna, Debelak Hedvika, Kalan Jože, Pogorele Avgust, Turk H., Ožbolt Slavko, Goršič Stane in PredvojaSka vzgoja Dolenja vas. Okrajni komite LMS Kočevje je poleg posameznikov nagradil tudi šest najboljših aktivov, med katerimi se je najbolj odlikoval mladinski aktiv Kot. Ob zaključku konferenc« so mladinski delavski aktiv Rudnik, socialistični sektor zeljne in privatni sektor Kot napovedali tekmovanje v počastitev V. kongresa LMS vsem istovrstnim aktivom v okraju. Napoved tekmovanja je bila z orlohravanjera »prejeta. Za sekretarja CK LMS je bil izvoljen Božo Jurak, za org. sekretarja pa Ciril Pogorelo.
leta 1942. Toda ovadbe domačih podrepnlkov okupatorjem, da je to glavno »partizansko gnezdo«, so se množile. Zato Je Italijanska komanda dala nalog vsem svojim edlnlcam v okolici, da Frato odkrijejo In uničijo za vsako ceno. Dne 8. oktobra 1942 so jo bombardirali Iz zraka, dne 20. oktobra pa so pod vodstvom domačlnov-belogardlstov lz Ajdovca prišli do nje In Jo požgali.
Za obnovo Frate kot važne zgodovinske postojanke Iz NOB Je Predsedstvo vlade LUS dalo na razpolago potreben kredit In ho le letos obnovljena, hkrati pa bo spremenjena v planinsko postojanko.
kandidati za te odbore samo najboljši frontovci. O tem naj govore in razpravljajo frontne in partijske organizacije; niti govora pa ne sme biti o tem, da bi kandidiral kdor koli, ki ni za zgraditev socializma. Nihče razen iskrenih pristašev socializma ne bo nosil zaupanja naših ljudskih množic v bodočih občinskih ljudskih odborih. 2e danes povejmo vsem bivšim vaškim veljakom, starim trgovcem, špekulantom, dvoličnim cerkvenim ključarjem, ostankom belogardističnih privržencev in vsem, katerih pota so drugačna od ciljev in koristi našega ljudstva, da naj pravočasno umaknejo svoje kremplje od organov naše oblasti. Naše odbornike bomo izbirali iz vrst najpredanejših, najpoštenejših in najzavednejših članov OF. Zato ne pozabimo na naših sestankih in pri vsem našem delu tudi na izreden pomen volitev občinskih ljudskih odborov, temveč jih pripravljajmo z nenehnim političnim delom.
OF V METLIKI BO POSKRBELA TUDI ZA MLADINO
Prejšnji teden je bil na občnem zboru OF v Metliki ponovno potrjen odbor, ki je bil izvoljen 6. t. m., in obenem sprejet njegov nov naziv, ki se bo v smislu ureditve novih občin odslej imenoval: občinski odbor OF.
Sprejet je bil tudi podroben načrt dela za tekoče leto, v katerem bodo dvignili število članstva in izdali članom nove legitimacije. Novi odbor bo skrbel za politični, gospodarski in kulturni dvig Metlike, razgibal naj bi vse člane, zlasti pa mladino. Nujno potrebno je, da se dobi nov prostor za kino in da sedanji Dom ljudske prosvete spet postane žarišče telesne vzgoje, ki je nekoč prav v Metliki že dosegla lepo višino. Danes fizkultura skoraj popolnoma počiva. Zato je bilo sklenjeno, da bo s prostovoljnim delom do 1. maja urejeno telovadišče pri Domu, kar naj bi bil prvi korak k izboljšanju dosedanjega, skoraj nevzdržnega stanja.
V načrtu je tudi, da se še ta mesec v Metliki osnuje podružnica planinskega društva in se spet požive nekdaj pogosti izleti in taborjenja na Gorjancih in na Mirni gori. Prav tako so v mestu in med okoliško mladino lepi pogoji, da se ustanovi organizacija tabornikov kot naslednica nekdanjih skavtov in gozdovnikov. Potrebno bo tudi dokončno urediti mestno kopališče na Kolpi, kjer naj bi poleti našli potrebni oddih ne le Metličani, ampak tudi tujci.
Ta! o bi mladina, ki je bila doslej povečini prepuščena sama sebi in slabim vplivom svoje okolice, našla zdravo podlago, iz katere bo Črpala moči za nadaljnje politično, strokovno in kulturno delo.
Sprejeti so bili še nekateri drugi sklepi, med njimi tudi, da se celotna organizacija AFZ vključi kot posebna sekcija V OF. —r
V nedeljo 30, marca bodo ustanovni občni zbori Združenja rezervnu oticirjev novomeškega okraja
KUD »TONE MIŠIC« JE GOSTOVALO V SMIHELU
V nedeljo 1(5. marca so gledalci napolnili dvorano v šmihelu Jn Novem mestu. Dobili smo goste iz vavte vasi. Dramatska skupina KUD »Tone Mišic« nam je odigrala dramo »Dom na Trati«. * Videli smo, da imajo v svoji sredi nekaj izrazitih talentov. Tako sta bili prav dobro podani vlogi matere in Tine. Stric in krčmar sta svoji vlogi igrala prepričevalno. Dobri so bili tudi Mirko, mladi Janko, Lojze in Ivanka. Angelca bi se v svojo zahtevno vlogo lahko še bolj poglobila, če bi ji ne bile včasih odveč roke, kar smo opazili tudi pri drugih. Precej je motilo, zlasti pri Skrjancu, domače narečje in izgovorjava. Za večino igralcev pa velja, da morajo dati svojim vlognm malo več življenja ter se potruditi pravilno in razločno izgovarjati. Tovarišu režiserju izrekamo za njegov trud vso priznanje!
Z vestnim in požrtvovalnim delom se bo KUD »Tone Mišic« lahko še precej izpopolnilo, -mi pa si takih gostovanj še želimo!
J. Z.
Iniciativna odbora Združenja rezervnih oficirjev za okraj in mesto Novo mesto bosta te dni zaključila svoje delo. Pripravila sta vse potrebno, da bodo v nedeljo, 30. marca, ustanovni občni zbori Združenja rezervnih oficirjev v Novem mestu in na sedežih posameznih sektorjev v Straži, St. Jerneju in Smihelu pri Novem mestu.
Ustanovitev Združenja rezervnih oficirjev ni samo važen dogodek za rezervne oficirje same, temveč ima velik pomen tudi za novo državo in njene narode. Nova organizacija ne bo skrbela samo za svoje člane — rezervne oficirje —, temveč bo predvsem tudi poglabljala stike med ljudstvom in našo Jugoslovansko ljudsko armado. Združenje rezervnih oficirjev bo seznanjalo svoje člane z novimi izkustvi in pridobitvami vojne znanosti, tehnike in taktike. Izdajalo bo svoje glasilo, skrbelo bo za to-variško  sodelovanje  med rezervnimi
in aktivnimi oficirji JLA, prirejalo bo razne tečaje in predavanja za svoje člane, razne kulturne in družabne prireditve itd., vedno in povsod pa bo gojilo in oživljalo tradicije NOB. Z vsem svojim delom bo krepilo obrambno sposobnost naše države, zato bodo člani društva še bolj sodelovali pri predvo-jaški in izvenarmadni vzgoji ljudstva, pri PLZ in ostalih organizacijah narodne obrambe.
Združenje rezervnih oficirjev novomeškega okraja bo imelo hvaležno področje dela. Na partizanskih tradicijah bogatem ozemlju bo povezovalo rezervne oficirje in ustvarjalo lik rezervnega oficirja, kateremu bo lahko socialistična država v primeru potrebe popolnoma zaupala dolžnosti vojaškega, strokovnega in političnega vodstva v naši Armadi. Med mnogimi nalogami, ki bodo sprejete v letnem načrtu dela, je tudi partizanski pohod, ki bo v juliju.
Tečajnice Iz Dragatuša pozdravljajo vse bralce »Dolenjskega lista«
2133 KRAT JE LANI ZDRVEL PO CESTAH REŠILNI AVTOMOBIL
»Halo! Tam 30 Novo mesto? Prosimo takoj rešilni avto sem in sem. Zadeva je nujna!«
Tako se podnevi in ponoči glase nujni pozivi iz raznih krajev Dolenjske. Namenjene so novomeški rešilni postaji. 2133 voženj so opravili v lanskem letu rešilni avtomobili in pri tem prevozili skoraj 50.000 km ter prepeljali 3300 ljudi! To ni luksuzna vožnja, pač pa dirka med življenjem in smrtjo, kajti od hitrosti prevoza je dostikrat odvisno življenje ponesrečenca ali bolnika.
Ce postavimo vprašanje, ali je novomeška rešilna postaja lahko nudila pomoč v vsakem primeru, bi rekli — da ne. Ne morda po krivdi uslužbencev in šoferjev, ki so vsako minuto podnevi ali ponoči pripravljeni odbrzeti kamor koli, pač pa imajo precej ovir tehničnega značaja. Sneg je, iz Trebnjega pa nujno kličejo rešilni voz. Nemogoče, odgovori dežurni šofer, ker nimam verig na kolesih. V Trebnjem, kjer ne poznajo razmer na rešilni postaji, seveda mislijo, da to ni res, pač pa, da se šoferju noče na vožnjo. Pa je šoferjeva opomba resnična. Imajo rešilni voz, ki je tako nerodno zgrajen, da med kolesi in blatniki ni prostora za verige. Šofer preklinja vozilo, v Trebnjem čaka bolnik, da mu v bolnišnici rešijo življenje, vmes pa je 20 km zasnežene ceste. Najboljša volja šoferja in postaje ne more tu nič pomagati.
Rešilna postaja razpolaga sicer s tremi avtomobili. Od teh sta dva se-
LOJZE ZUPANC:
Cičigojev drobnogled
Drobnogled je optična priprava, ki s pomočjo raznih leč po tisočkrat ali še večkrat poveča vsak predmet. So ljudje, ki se bahajo z učenostjo, pa mu pravijo mikroskop, najbrž zato ker opazujejo z njim življenje in razmnoževanje mikrobov, ki jih povprečni zemljan s prostim očesom sploh ne o'pazi. So na tudi ljudje, ki srečneže, oblagodarje-ne z drobnogledom zmerjajo, če le-ti radovedni javnosti odkrivajo, kako se drobna, nepomembna bitja, grizejo za prostor na soncu . . .
Takften drobnogled si je nabavil radovedni Cičigoj in se z njim napotil po deželi bobojedietanski. S pomočjo drobnogleda si je ogledal drobne napakico, drobne nepravilnosti, droben nered tu in tam.
Oni dan je prijet Cičigoj s svojim drobnogledom v neko bobojedistansko vas.
Sredi v«si jo šola.
Svoji k svojimi Cičigoj je po stani šol-mafiterski navadi hotel obiskati drobno, nepomembno bitje, ki v tej stavbi že leta in leta niesi testo mladih duš v srečnejše po-kolenje. Toda šolska vrata so bila Zaklenjena- .. < L     ,     * ,
»Kdo pa uči vaše otroke!« je radovedni Cičigoj vprašal vaščane.
»Učiteljica Kunigunda,« so odgovorili.
»Pa jo danes ni doma? Sol a je namreč zaklenjena.«
»Je pa že spet odšla v Bobojedistan. Veste, kadar ji je dolgčas, zaklene šolo in odide v mesto. Davi je že ob štirih odšla z doma. Slišal sem jo, ko je odhajala,« je zanergal sosed.
»Pa kaj bi ji radii« ne zaradovedila neka ženska. »Saj z nikomur ne govori, odkar so jo obdolžili tatvine.«
»Tatvine! Kakšne neki?« se je začudil Cičigoj.
»I, no. nekakšna pločevinasta škatla, polna margarine, ki so jo iz Bobojedistana poslali za šolsko mlečno kuhinjo je izginila iz šolske shrambe. Le kdo naj bi jo vzel, če ne učiteljica!« je zejazikalo ženšče.
Minil je že teden od tega nesrečnega dogodka ln prav tistega dne, ko je učitoljiea Kunigunda odšla v Bobojedista.n na učiteljsko konferenco, so v mestu izsledili tatu. ki je prodajal škatlo z margarino. Ko je mar garina izginila iz šolske shrambe, odkoder jo je odnesel tat. ki se je splazil v shrambo skozi okno. so ljudje rnzbohnali. da je mar garino ukradla učiteljica Kunigunda. Nihče je ni takrat zagovarjal; nihče pa tudi sedaj, ko so pravega tatu le našli, ni razbobnal po vasi da so tatu margarine izsledili.
Pozno zvečer se je učiteljica Kunigunda vrnila domov. Vas je spala. Cičigoj pa je s svojim drobnogledom skoz.! slabo zastrto okno Kuningundine sobice opazoval drobno, nepomembno bitje, va«ko učiteljico, oklevetano in zasramovano. ki ie 16 dolgo, dolgo v gluho, noč sedela za mizo. pisala v dnevnik pripravo za pouk jutrišnjega dne in ob grenkih spominih na krivico, ki io je doživela, pretakala grenke solze-
Kdo bo osumil solzo in ogrel razočarano srce T
Naslednji dan so jO Cičigoj napot-Ll s svojim drobnogledom v sosednjo vas. Tudi tamkaj je bila šola, nizka pritlična stavba, v kateri je učitelj učil dopoldne štirideset, popoldne pa šestdeset otrok.
»Saj nič nima, le kaj bi hodil k njemu! Berač je- V vojnem času je vse izgubil. Knjige so mu zažgali fašisti, pohištvo tudi. njega pa so takrat odgnali v internacijo, kjer je dve leti gladoval.« so vaščani pripovedovali Cičigoju-
»Včasih se yl obupa napije.« je dodal krčmar.
Pozno zvečer, ko je neprodirna tema zagrnila vas, se je Cičigoj napotil pod šolsko okno in skozi drobnogled oprezoval, kaj počenja nesrečni učitelj. Sedel je v prazni sobi na polomljenem stolu za majavo mizo risal na ovojni papir nekakšna gesia za bližajoče se volitve ln s tihim slišnim glasom popeval:
»Popotnik pridem čez goro...«
Kdo bi mu mogel vzeti notranjo srečo? Srce mu grejejo otrooi: dopoldne štirideset, popoldne šestdeset. - •
V samem mestu Bobojedistanu je pet učiteljev in sedem učiteljic. Stari meščani, ki pomnijo dni, ko je v mestu še poučeval že trideset let pokojni učenik, godrnjajo, da je danes v Bobojedistanu preveč učiteljev. Tudi takšni so vmes, ki opravljivo jezikajo: »Saj današnji učitelji nič no delajo ...«
Cičigoj pa. ne bodi len, je šaril s svojim drobnogledom zdaj tu. zdaj tan in videl, česar sitni Bobojedistanci ne vidijo aH nočejo videti.
Neka mlada učiteljica poučuje dopoldne svoj razred s petdesetimi šolarji "popoldne pa vodi ljudsko knjižnico. Knjigo so mrtve, knjige ne govore. Na knjižnih policah leže in vabijo v goste vse. ki jih žeja po znanju. Kartoteka, inventarna knjiga, izposojilna knjiga ln številni drobni zapiski pa pričajo, da je mlada knjižničarka žrtvovala sto in sto ur za iepo urejeno knjižnico.
Poročena učiteljica je mati. gospodinja, šivilja, perica, kuharica. Dnevi so ji prekratki, noči še krajše. Sto rok bi morala Imeti, če bi hotola storiti vse, kar potrebuje njena družina. Ah, kaj bi našteval, saj nič ne dela . . .
Nekje je večer za večerom pevska vaja. Povovodja jo — učitelj.
Mladima se želi izobraževati v izbraže-va.lnem tečaju. V tečaju poučujejo v večernih urah učiitelji in učiteljice.
Igralska družina študira teden za tednom, vse večere pozno v noč, da bi se dostojno predstavila z igro. ki jo vodi. uči, slika kulise, šminka igralce, šiva kostume in opravljn Se sto nevidnih del prizadevni učitelj.
Cicibančki so 6i zaželeli lutkovne igrice. Na delo. učitelj; rezljaj, modeliraj, šivaj kostume za. lutko, slikaj kulise za lutkovni orler, izberi igrico; če je ni, j<» napiši. Prepisuj vloge, lovi igralce, ki bi hoteli razveseliti mlada srčeca in jih učit Razveselil boš mlada srca, nergači Da to bodo obsodili, da si lenuh .. -
Ljudstvu presveto! Ustanavljaj ljudske univerze, predavaj in vabi predavatelje, učitelj!
Piši prošnjo prepisuj dekrete, učitelji Prošnja-bo uslišana, za zahvalo te bo tisti, ki si mu pomagal, ob priliki le nahrulll. da ničesar ne dela£.
Kmetu v okolici je zbolela krava. Zivino-zdravnika ni doma. Brž k učitelju! Morda bo on pomagal- ln učitelj, ki zna vso in mora vse znati, gre in pomaga ter resi kravo, da ne pogine. Ko se bosta s kmetom srečala čez kakšen mosec. ga bo 13-ta nadrl, zakaj se učitelj tolikanj poteguje pri ljudskem odboru za drva, ko vendar vedo da bodo morali kmetjo oddati drva po prenizki ceni kot obvezno oddajo ...
Otroci se suvaio za procesijo ln si kažejo jeziko. Pobožna ženica, ki za procesijo ne opazi nobenega učitelja, pa se prične zgražati: »Kakršni vzgojitelji, takšna mladinal Oh, ti moj ljubi bog, saj učitelji dandanes zares nič ne delajo...«
Učitelji v mestu Bobojedistanu pa se smejijo. Čimbolj se sitni meščani obregajo obrije, tembolj delajo, samo zato, da bodo Bobojedistanci lahko še naprej gonili svojo staro pesem: »Saj učitelji nič ne delajo!«
Kdo bi jim zameril. Bobojedistaneem! Stari nergači so plešasti in revmatični! Mladina, kvas bodočnosti, pa ve. kaj in koliko žrtvuje učiteljstvo dežele bobojedistauske zanjo.
stavljena iz neštetih drugih podrtij, eden pa je v dobrem stanju, vsaj na videz. Kupljen je bil leta 1949. Pa ja le nerodno, da je prav ta avtomobil že štiri mesece brez gum, bos pa ne moro na pot. Sicer pravijo, da so gume na*-ročene že od 23. novembra 1951 in baje tudi že skoraj dva meseca na potu, vendar še niso prispele. Verjetno so obtičale kje v zametih. Vsekakor bi bilo dobro vedeti, če je med tem časom prispelo k nam kaj gum za osebne avtomobile ... Druga dva »veterana« pa se dokaj sporazumno menjata v »boleznih«, tako da je vsaj eden skopaj vedno sposoben za vožnjo. Smola je, co zapade sneg in je na razpolago samo tisti, ki ne more uporabljati verig. V tem primeru je bil klic na št. 30 NovO mesto brezuspešen.
Rešilna postaja je po novem' gospodarskem računu prav tako samostojno podjetje kakor vsa ostala. Od Urada za cene pri vladi LRS ima točno dolor čeno, koliko sme in mora zaračunavati za vožnje. Prevozna tarifa je določena: do 4 km daljave 200 din, do 20 km daljave za vsak kilometer 48 din, od 20 do 100 km 40 din od kilometra in nad 100 km 32 din. Toda to je cena za prevoz ene osebe, če pa je z bolno osebo spremljevalec ali kakšna druga oseba, se tarifa poveča za 50%. To je prav tako predpis Urada za cene, ki pa nikakor ni na mestu. Skoraj vsak bolnik potrebuje spremstvo in kolesa avtomobila se prav tako vrtijo, če pelje eno ali pa več oseb. Prav tako se nič ne pozna pri gorivu. Mislimo, da tu nekoliko diši po birokraciji ali pa diktiranju od zgoraj. Zakaj pa pri avtotaksijih velja enotna cena za eno ali tri osebe? To so preračunali že sami naročniki io raje kličejo — če ga le morejo dobiti •— avtotaksi kot rešilni avto. 2e samo zgoraj navedeno dejstvo je zadosten vzrok, da naročil za vožnje ne zavračajo in če je le mogoče, ugodijo vsakomur.
Priporočljivo bi bilo, da bi se rešilna postaja priključila k bolnišnici, kjer imajo že tako stalno dežurno službo in bi bila stvar v enih rokah. Marsikdo, ki ne ve za rešilno postajo, kliče najprej bolnišnico, ta pa potem spet postajo, dostikrat pa *so vmes dragocene minute. V zimskem času bi morali biti avtomobili rešilne postaje v zakurjenih garažah, da bi jih bilo mogoče hitreje spraviti v pogon. Morda bi se dalo urediti tudi na ta način, da bi rešilna postaja in gasilska služba imeli skupno garažo in skupno dežurstvo. Tudi za dežurno osebje rešilne postaje bi bilo treba najti nekje boljše prostore, kot ga ima sedaj. Pota po naših krajih, kamor morajo rešilni avtomobil^ so silno različna in največkrat slaba, tako da niso primerna za vsako vozilo. Zato mora imeti rešilna postaja najboljše in najbolj primerne vozove. Ne gre tu za podjetje ali luksuz, ampak za bolnega oziroma ponesrečenega človeka, ki mu je družba dolžna nuditi vso pomoč!
KINO NOVO MESTO PURDVAJA
Od 28. do 31. marca: ameriški film v barvah »Sinja laguna*.
Od 1. do 3. aprila: angleški film »Srebrno ladjevje«.
Od 4. do 7. aprila: uvslrijski film »Očarljivi goljuf«.
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Štev. 13.
IZ METLIKE
V Metliki so zaključili tečaj za izdelovanje predmetov domače obrti. Vodila ga je tov. Pepca Milek iz Črnomlja. Najbolj se je izkazal tov. Zdenko Tome iz Metlike, ki je že pred tečajem sam pričel plesti predmete iz ličkanja, na tečaju pa je svoje delo Se izpopolnil. Tov. Tome je bil v šoli za gluhoneme in je pri delu zelo marljiv. Obljubil je, da bo še nadalje izdeloval predmete iz  ličkanja za  kmetijsko  zadrugo Metlika.
Udeleženke pletiljskega tečaja v Metliki
IZ DRAGATUšA
Tudi žene in dekleta iz Drngatuša so se učile pletenja cekarjev iz ličkanja. Na tečaj so prihajale iz vasi Nerajca, Kvasice, Dragovanja vas. Sela, Golek in drugod. Udeleženk je bilo 43. Tečaj je vodila domača učiteljica tov. Danica Kukman, ki je poleg svojega strokovnega dela našla čas tudi za delo v tečaju. Tov. Danica je obiskovala tečaj za izdelovanje predmetov iz ličkanja v Črnomlju v času šolskih počitnic. Dekleta in žene — članice kmetijske zadruge — pa bi se rade naučile še pletenja copat, zato bomo poskrbeli, da pride v Dra-gatuš tovarišica, ki bo poučevala tudi to delo.
DOGODKI IZ ŽUŽEMBERKA
Pred kratkim je bil izvoljen nov krajevni občinski odbor OF na čelu s tov. Francem Jarcem, ki se bo trudil, da bo zaupane naloge tudi častno izpolnil. Sicer pa bo moral celotni novi odbor temeljito poprijeti za delo, če ho hotel izpolniti vse naloge, ki stoje pred njim.
*
Znani Jedertin semenj z živino je bil nepričakovano dobro obiskan. Tudi kmetje iz sosednjih okrajev so pripeljali lepo mlado živino in še lepše vole pitance. Cene so se sukale od 70 do 90 din za kg žive teže. Bilo je tudi nekaj kupčij, le voli pitanci niso našli kupca, to pa vsled visokih cen in ker ni bilo zunanjih mesarjev. Navzlic prvim neuspehom si je KLO z žilavost jo prizadeval obnoviti tradicionalne žužemberske sejme in je končno tudi uspel.
Glavni odbor Zveze horcev NOV Slovenije v Ljubljani je podelil krajevni organizaciji ZB Žužemberk podporo v znesku 10.000 din z nalogo, da jih razdeli med najbolj potrebne, kar je odbor tudi storil. Prav tako pa je razdelil tudi več zavitkov inanufaktur-nega blaga.
Sestanek privatnih obrtnikov, ki ga je sklicala Obrtna zbornica iz Novega mesta, je pokazal veliko zanimanje za obrtniška vprašanja med obrtniki. Ugotovili so, da delajo šušmarji zelo veliko Škodo, zato so sprejeli sklep, da jih je treba preganjati I vsemi zakonitimi sredstvi. Tudi dela Obrtne zbornice obrtniki niso pohvalili, saj je za nje prav malo storila, pač pa je vedno redno pošiljala položnice za plačevanje članarine.
Nič boljše ni bilo pri državnem sektorju. Obrtna zbornica se ni zanimala za drugo kot le za stalež zaposlenega osebja, nato pa
so sledili nalogi za plačevanje članarine ali pa so deževali opomini z grožnjami tožbe. V bodoče bo treba v upravni odbor Obrtne zbornice postaviti ljudi, ki bodo obrtnikom v pomoč kjerkoli bo trebat S. H.
TUDI NA KAMENCAH JE ZASVETILA ELEKTRIČNA LUC
22. marca zvečer je po težkem pričakovanju zasvetila električna luč tudi na Dol. Kamencah pri Novem mestu. Frontovci so pri tem veliko pomagali, saj so napravili več kot 1500 prostovoljnih ur pri kopanju jam, postavljanju drogov in drugih delih. Iz lastnih sredstev so si nabavili žico in ves ostali material.
Ob zaključku dela smo se preteklo soboto zbrali pri Mariji Planinšek, kjer smo proslavili veseli dogodek. Navzoči so bili delavci DES-a in Mestnega elektrotehničnega podjetja Novo mesto. Pripravljalni odbor si je veliko prizadeval, da smo le prišli do električne razsvetljave. Predsednik odbora je bil Lojze Jurak, tajnik pa Joži Ribič; oba sta se potrudila, da smo dobili v tako kratkem času luč, zahvala pa gre tndi odbornikoma Poldetu Ferbežarju in Jožici Zadnik. -   T. H.
ČRNOMALJSKE NOVICE
Pred dvema tednoma so imeli v Metliki in Semiču ustanovna občna zbora Združenja rez. oficirjev, preteklo nedeljo pa je bil tak zbor tudi v Črnomlju. Udeležba rezervnih oficirjev je bila skoraj stoodstotna. V nedeljo 30. marca pa bodo volitve okrajnega odbora Združenja rezervnih oficirjev.
V mestnem gostišču so pred dnevi neznani zlikovci ukradli cigaret in tobaka za pribl. vrednost 25.000 din. Preiskava je v teku. K. A.
Yl DOBRNlčA
Enkrat sem že omenil popačena imena našega kraja na zadružnem domu, a ostalo je vse pri starem. Prizadete ustanove se zato ne zmenijo. KLO naj bi enkrat za vselej napravil konec pačenju imena našega kraja!
*
Tovarišica Mežanova, novoizvoljena sekretarka LMS, je pripravila mladinski aktiv  do   tega.  da   je   spet pričel z delom.
IZ nASli-I *UIAJ£V
Kronika nesreč
Jože Požek, lesni manipulant pri kmetij-ki zadrugi Adlešiči, se je v soboto 22. mar-ra zvečer peljal na sejo. Med potjo se je v njega zaletel drue kolesar im ga podrl na tla. Dobil je poškodbe na obrazu.
Mihaelu Turku članu KDZ Trška gora, ie stopil bik na levo nogo in mu je poškodoval.
Stane Pire, delavec iz Dolnje Straže, si io pri sekanju drv poškodoval prst na levi roki.
VIII Slleman, voznik pri gozdni mamirpu-lar ji Mozelj pri Kočevju, jo je med pretepom v gostilni v Livoldu 23 marca iz-kupil z nožem v levo stran reber.
Alberta Smajdeka, Žagarja iz Potoka pri Straži, je nekdo ponoči napadel na vavta-fkem mostu in mu z nožem prizadejal poškodbe na hrbtu, levi roki in obrazu.
Vsi navedeni se zdravijo v novomeški bolnišnici.
Manjka ji še iznajdljivosti, vendar pa upamo, da bo tudi to pridobila in dosegla pri delu še lepše uspehe.
*
'Po malomarnosti knjižničarke je bila knjižnica vso zimo zaprta in je šele pred kratkim zaradi stalnih povpraševanj začela poslovati — a žal tako pozno.
*
Pred kratkim je bil tudi tu izobraževalni tečaj, ki je bil proti pričakovanju prav dobro obiskan. Vmes so bili tudi taki, ki so se prijavili z velikim zanimanjem, a so na tečaj prihajali le redkokdaj ali pa celo nikoli. Takih obiskovalcev tečaja si v bodoče ne želimo.
Lovska družina je tudi delavna. Člani so se izkazali zlasti v času velikega snega, ko so pomagali divjadi. Zankarstvo je v našem lovišču prečoj razširjeno, a zaradi budnosti lovcev počasi izginja. Izpustili smo tudi jerebice, ki smo jih prejeli od Lovske zadruge v Ljubljani. Tako bo naše lovišče spet bogatejše. M—k
IZ AJDOVCA
Vinska gorica Boršt je oživela. Tja se je preselilo življenje iz tesnih izh. Posebno glasna so dekleta, udeleženke izobraževalno gospodinjskega tečaja, ki smo ga zaključili ob pričetku pomladanskih del. Tri mesece so sedele za šolskimi klopmi ali pa imelo opravka s kuhalnico; sedaj pa obrezujejo, kolijo in rahljajo zemljo vinski trti. Prav je tako, kdo jih ne bi bil veseli
V začetku tečaja je kazalo, da bo trideset novih gospodinj. Toda do konca jih je deset izginilo kot kafra. Začeto delo še ni uspeh in dobro voljo mora spremljati vztrajnost. No, vseh ne smemo tlačiti v en koš. Precej deklet je pokazalo, da znajo premagati vse ovire. Največ tečajnio je bilo iz Srednjega in Malega Lipovca, Veliki Lipovec pa je bil zastopan zelo skromno. Pohvalo pa zaslužijo dekleta iz Brezovo rebri, ki se niso strašile dolge poti, ne snega. Podlipanke nam že od začetka niso prav zaupale. Morda jih je ovirala strma pot ali pa le ponos, da so hčere ajdovskega »Banata«; tako namreč domačini imenujejo Podlipo zaradi lepih žitnih polj.
Teoretični pouk so imele dvakrat na teden. V začetku je kazalo, da jim ne bomo mogli posredovati pouka v kuhanju. Pa smo le našli odlično kuharico. Tov. Ana Longar, ki ji je dobršen del življenja potekal v službi kuharice, je 14 dni učila mlade gospodinje kuharske umetnosti. Pripravljale so zdravo kmečko hrano, pa tudi marsikaj za praznično mizo. Navajale so &e na čis*očo in dobro izrabo materiala in časa. Do šivanke niso pokazale preveč veselja. Menda so tega krivi poredni bratci, katerih hlačke so pogosto raztrgane.
V prijetnem .tovarištvu so se pripravljale na končno prireditev, ki je bila posvečena dnevu borbenih žena. sest lepih pesmi, ki 60 jih zapele, je pritrdilo, da so polne vedre mladosti. V simboličnih vajah »Nebo žari«, in »Rože je na vrtu plela« so tako živo Izrazilo svoj notranji svet, da so osvojile slehernega gledalca. V igrici »Sestra« so igrale skupilo s pionirji. Ti eo tud; prispevali pet deklamacij, predsednica AF2 pa je imela govor.
Dobro so se izkazala naša dekleta. Uvrstile so se med" socialistično mladino, ki je borbena in vesela. Izživlja se v skupnem delu, upira se krivičnemu trpljenju in slepi pokorščini. Ljubi resnico in postavlja svet v odvisnost svojemu razumu. F. B.
OREHOVICA
Decembra lani so na pobudo Ljudske prosvete v Novem mestu začeli v Orehovici gospodinjsko izobraževalni tečaj. Pri tem je največ sodelovalo uftiteljstvo. Obstoj tečaja pa je bil ogrožen, ker prostori v KDZ niso bili pripravljeni. Tedaj je upraviteljeva žena odstopila svojo kuhinjo in prevzela tudi pouk iz gospodinjstva, zlasti kuhanja.
V tečaj se je vpisalo 25 deklet, med njimi tudi vsa dekleta iz KDZ. Praktični in teoretični pouk so vse tečajnice redno obiskovale. Pri praktičnem pouku so bile razdeljene v dve skupini, drugače pa je bil pouk skupen.
Zaključek tečaja je bil združen s proslavo 8. marca. Na proslavi so sodelovale tudi tečajnice, sekretarka AFZ tov. Anica Kumer pa je imela govor. Proslave se je udeležilo nad 300 žena in deklet, kar v Orehovici sicer ni navada. K tako velikemu obisku proslave je precej pripomogla razstava ročnih in kuharskih izdelkov tečajnic. Samo razstavo, ki je bila v Orehovici
prvič, je ohiskalo nad "00 ljudi. Obiskovalci so kar strmeli nad ročnimi deli in kuharskimi izdelki in niso mogli verjeti, da so se tečajnice v tako kratkem času mogle toliko naučiti. Splošno zanimanje so vzbudila ročna dela iz preje, katere imajo vsi dovolj doma. Mnogo deklet in žena je izjavilo, da bodo prihodnjo zimo obiskovale tečaj, vendar pa so doslej o nJem zelo slabo govorile. Razstava pa je bila odlično propagandno sredstvo in je popolnoma uspela. Priznanje za uspelo razstavo je treba dati predvsem tov. Strgarškovi, ki je poučevala ročna dela ter tov. Zamličevi, ki je pokazala vso svojo kuharsko spretnost. Tečajnice so se svojim voditeljicam oddolžile z lepimi darili.
Po končani razstavi je bila veselica za tečajnice in povabljene sorodnice padlih borcev.
Vaščani si žele še več takih tečajev in razstav, kar naj bo v moralno zadoščenje vsem, ki so pripomogli k uspehu tečaja, razstave in proslave. M—č
NOVO MESTO
Priljubljeno dirkališče novomeških kolesarjev in kolesark je novi most čez Krko v Ragov trg. Kar lepo jih je gledati od gimnazije, kako skoraj vsako popoldne švigajo med otroškimi vozički po mostu tja in na zaj. To jih morejo biti veseli obiskovalci Ragovega loga in mamice z vozički, ko pri prehodu čez most plašno gledajo, da jih tak nepridiprav 6 kolesom ne butne čez ograjo v Krko! Ko bo izpeljana pot od mostu po Ragovem logu, bo to lahko šc prav primerno preizkušal išče motornih vozil, nakar že sedaj opozarjamo posebno motoriste iz mehaničnih delavnic. Pa recite, da nimamo  v  Novem   mestu   iznajdljivih   ljudi f
Lov na staro železo. Koliko papirja smo že uničili s pisanjem propagande za zbiranje odpadkov vseh vrst. Vsako leto smo prirejali poseben Teden za zbiranje odpadkov, vendar pa včasih brez pravega uspeha. Enkrat ni bilo vozil, drugič skladišč, tretjič je vsak rekel, da se to no izplača. Odkar pa so se cene odpadkom, zlasti kovinam »popravile«, pa ni treba posebne propagando. Vsakodnevno gredo vozički, tudi vozovi, proti skladišču »Odpada« v Bršljinu, naloženi s staro kramo, največ s starim železom. Izpod mostu na Sukljevi cesti je štirinajstleten fant z velikim drogom, ki je imel na koncu kavelj, vlekel iz vode stare lonce, ponve in drugo ropotijo. »Pa se izplača zbirati staro železo!«, ga povprašam. »O, seveda še izplača! Včeraj sem peljal na vozičku 75 kg take robe, pa sem dobil zanjo 350 din. Danes moram nabrati tudi vsaj za toliko«, mi je odgovoril podjetni fante.
Da, izplača se! Štiri ali petkrat bo zapeljal z malim vozičkom v Bršljin, kjer vse takoj izplačajo in — fant bo imel nove čevlje! Prepričan sem, da se sedaj ne bodo več dolgo valjali kupi starega železa povsod tam kjer jih ni treba kot na primer bodeča žica ob cesti v Srebrničah, ki že od vojno sem propada na prostem in se je doslej ni nihče usmilil. -C
IZ PREČNE
V našem KLO imamo dve ekonomiji, ki sta oddaljeni druga od druge komaj četrt ure. Delata pa seveda vsaka po svoje, tako da ni pravega uspeha ne tu ne tam. Potrebno bi bilo, da bi se združili in uspeh bi bil vsekakor boljši. Vstopilo naj bi še nekaj novih članov, ki bi v zadrugi lepše živeli kot na svoji krpi zemlje. Upamo, da se bo to stanje  letos izboljšalo.
. *
Volitve v občinski odbor OF so končane. Tudi organizacija AFz dobro napreduje. Za 8. marec so žene napekle raznega peciva ter obdarovale družine padlih borcev. Pred kratkim je bil zaključen tudi krojni tečaj, ki je prav dobro uspel. Obiskovalo ga je 41 deklet iz bližnjih in daljnjih vasi. Ob zaključku so pokazalo svoje znanje. Za praznik žena so uprizorilo tudi kratko igrico »Mejnik«.
Odbor ZB je sprejel v članstvo še vse tiste, ki so imeli za to pogoje, tako. da je članstvo porastlo od 97 na 120 članov. Predvideno je, da bi organizacija ZB postavila spomenik padlim borcem in talcem, če le mogoče še letos.
«
Pred dnevi je biH občni zibor spdošme k met« tiske zadruge. Izvoljen je bil novi odbor, stari pa razrešen. Novi odbor je takoj pokazal, da bo začel z načrtnejšim delom, zato smo prepričani, da so bo stanje KZ znatno izboljšalo. Novi odbor Je že predlagal ustanovitev sadjarskBga, živinorejskega, šiviljskega in krojaškega odseka. J. C.
IZ TRIBUĆ SE OGLAŠAJO
V mrzlih februarskih večerih smo pričeli pletarski tečaj. 12 mladink je prihajalo redno vsak večer v šolo, kjer so si — s pesmijo pri delu — spletle prav lične Izdelke iz ličkanja, ki ga imamo pri nas zelo veliko. Tečaj je bil v soboto 15. marca zaključen v veselem razpoloženju ob godbi, petjn in smehu ter prav dobro obloženi mizi.
Krajevni odbor Zveze borcev namerava 27. aprila odkriti na pročelju osnovne šole spominsko ploščo padlim borcem iz Tribuč. Mladinska organizacij« zbira med vaščani denarne prispevke za kritje stroškov. V iate
namene bo porabljen tudi čisti dobiček igre, ki jo pripravljajo starejši člani OF v mesecu aprilu. Navzlic temu, da nekateri igralci delajo na polju, drugi v pisarnah, so se za igro silno navdušili in se pričeli učiti z izrednim veseljem. Prav gotovo jim bo tudi dobro uspela. c-a
PODTUREN
Gasilsko   motorno  brizgalno  smo dobili.
Gasilsko društvo v Podturnu je bilo že pred vojno med najboljšimi. Med vojno mu je bilo uničeno vso gasilsko orodje in druga oprema, zato je bila vroča želja vseh članov društva in drugih domačinov, da 8i čimprej spet obnovijo in nakupijo prepo-trehno gasilsko opremo. Lani so začeli pripravljati gradnjo gasilskega doma. "2 članov društva je opravilo pri tem nad 2000 prostovoljnih delovnih ur.
Prijetna vest za gasilsko društvo in ostale Podturnčane je bilo pred dnevi sporočilo Okrajne gasilske zveze, da jim je dodeljena nova motorna brizgalna in 100 m cevi. V soboto 22. marca so šli ponjo. Jože Medic je zaprege! konja pred okrašen voz, kot da gre na svatbo. Prisedlo je še nekaj funkcionarjev društva in tudi harmonikaša so povabili s seboj. Vsak, ki jih je srečal na cesti, je mislil, da gredo najmanj po kakšno imenitno nevesto .. .
V prvi polovici aprila nameravajo mo-torko »uradno« preizkusiti. Takrat bo tudi večja gasilska prireditev. Nova motorka pomeni veliko pridobitev za gasilsko društvo in vso okolico.
IZ ZORENCEV PRI BUTORAJU
Bliža se pomlad, zaključujejo 6e gospodinjski tečaji. Tudi v Zorencih je tečaj že zaključen. Tu je bil po zadružni sekciji organiziran pletiljski tečaj, organizacija AF2 pa je pripravila' gospodinjski tečaj. Oba sta bila zelo uspešna. Na zaključek so bili
povabljeni tudi starši tečajnic, ki so z veseljem gledali, kaj so se dekleta naučila v razmeroma kratkem času. Navzoči pa so bili tudi zastopniki Sveta za prosveto, Okrajnega odbora AFZ, Okrajnega odbora OF in OZKZ. Zastopnik Sveta za prosveto tov. Martin Molek je obrazložil pomen teh tečajev. Gospodinjski tečaj je vodila tov. Ivanka Medved, pletiljskega pa tov. Pepca Milek, obe iz Črnomlja. L. C.
Jo in ono iz Kočevia
Okrajni odbor ljudske prosvete v Kočevju je imel te dni sejo, na kateri se je konstituiral novi odbor. Za predsednico je bila ponovno izbrana tov. Pepca Debeljak, za podpredsednika tov. Polde Merčun, za tajnika tov. Tone Sercer, za blagajnika tov. Stane Jajtič in tovariš Alojz Jamnik za gospodarja. Po konstituiranju so 'razpravljali o urejevanju statistične službe, o raznih težkočah kulturno-prosvetnih društev ter o pripravah za Mladinski teden. V okviru Mladinskega tedna bodo 25. maja proslave in prireditve po raznih društvih, 22. julija pa bodo večje okrajne prireditve v Kočevju, Ribnici in. Sodražici. Istega dne bo na Gori nad Sodražico odkritje spominske plošče Majdi Sile.
Na predvečer Titovega rojstnega dne bo v dvorani Šeškovega doma velika telovadna akademija telesno vzgojnega društva »Partizan«. Za to prireditev je že sedaj veliko zanimanje.
Željnske jame so marsikomu še neznane, vendar kažejo toliko prirodnih lepot in iger narave. Jame so zelo obširne, toda zanemarjene. Lepi kapniki so naravni okras željnskih jam. Sedanji Krajevni ljudski odbor Zeljne namerava napraviti te jame pristopnejše in jih nekoliko urediti. V neposredni bližini jame bo KLO ustanovil moderen gostinski obrat z lepim naravnim vrtom. Oboje bo lepa izletniška točka za meščane in okoličane.
Na dnevn. kopu rudnika Kočevje so pričeli graditi novo izvozno progo, ki
OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU«
Čimprej pričnemo z zdravljenjem jetike, tem bolj zanesljivo jo bomo odpravili!
Poslužujte se fluorografskih pregledov, ki odkrivajo jetiko že v samem začetku!
Razpored rcnlgensheća stihoma pliuć prebivalcev novomeškega ohraia
KLO Šmarje — dne SI. marca 1952: V Gor. Vrhpolju od 8. do 11. ure; v vasi Mihovo od 10. do 11. ure; v Dol. Vrhpolju od 11.15 do 12. ure; v Šmarju od 11.15 do 12.40; v vasi Sela od 15. do 15.45 ure; v Drči pri samostanu od 16. do 17- ure.
KLO OREHOVICA - dne 31. marca 1952: Cerov log od 8. do 9.30 ure; dne 1. aprila 1952: v Gor. Stari vasi od 7.15 do 8.15 ure; v Orehovici od 8.30 do 10. ure; v Hrastju od 8.30 do 10.30 ure.
KLO Gradišče — dne 1. aprila 1952: v vasi Pristava od 10.20 do 11.20 ure; v Dol. Mokrem polju od 10.45 do 11.45 ure; v Dol. Gradišču od 14. do 16. ure.
KLO St. Jernej — dne 31. marca 1952: v Dol. Brezovici od 15. do 15.50 ure; dne 1. aprila 1952: v Gor. Brezovici od 14^ do 15. ure; v Dol. Maharovcu od 15.30 do 17. ure; v Dobravicah <>d 16.30 do 17.30 ure; dne 2. aprila 1952: v Smaljčji vasi od 7. do 8.15 ure; Za Dramo in Roje pri Kromarju od 7. do 8.15 ure; v Mihovici od 8.30 do 9.30 ure; v Razdrtem od 8.30 do 9.15 ure; na Vrhu od 9.30 do 10.20 ure.
KLO Doli — dne S. aprila 1952: v vasi Vrhe od 7. do 8. ure; na Dolžu od 7. do 9.15 ure; na Zajčjem vrhu od 9.30 do 10.45 ure.
KLO Stopite - dne 3. aprila 1952: Vel. Orehek od 11. do 12.30 ure; v Stopicali od 14. do 15.30 ure; v Crmošnjičah od 16. do 17.30 ure; v st. Joštu od 16- do is. Ure; dne 4. aprila 1952: na Dol. Teški vodi od 15.80 do 16. ure; dne 5. aprila 1952: v Hrušici od 7. do 8.15 ure.
KLO Podgrnd — dne t. aprila 1952: na Pristavi od 7.30 do 9.30 ure; v Podgradu od
Uspešno pokončavanje poljskih vran v črnomi u
Poljske vrane so med najškodljivejšimi pticami. Enako nevarne so mlademu zajčje mu rodu in plemeniti divjadi kot poljskim pridelkom. Pokončavanje vran je mod važnimi nalogami lovskih družin, pomoč pri tem pa so jim dolžni nuditi tudi kmetje. Najbolj uspešen način uničevanja vran je zastrup-1 jen je z jajci, ki se poleže na sveže preorano njivo. Priznati pa je treba, da so kmetje po večini zelo skopi, ko je treba dati jajca v ta namen, čeprav delajo njim vrane iz leta v leto večjo škodo. Vrane so se med vojno in po njej zelo razmnožile in povzročajo po nekaterih krajih novomeškega im črnomelj-skega okraja občutno škodo.
FLUORi, GRAFIJA
je najmočnejše sredstvo v borbi proti tuberkulozi! Udeležite se brezplačnega slikanja pljuč!
Člani lovske družino v Črnomlju so letošnji sneg dobro izkorastili za zastruplje-nje vran. Opazili so, da *® vrane pri iskanju hrane rade zadržujejo na nekem smetišču v bližini mesta. Kot pravijo, so jih včasih opazili na tem smetišču do 200. kajti vrana, ko najde hrano, takoj o tem obvesti vso številno »žlahto«. To jo padlo v oči znanemu »lisičjemu strahu« Vojkotu. Pobudo, kako izvesti zastrupljenje, pa je dal drugi član dru: žlne, Lojze, med domačimi imenovan tudi »ribja smrt«. V Mestni mesariji sta si preskrbela tri lilre telečje krvi. To sta zastrupila s fosforjevo pasto in vabo stresla na smetišče. Seveda sta prei poskrbela, da ni nihče nepoklicanih pričel zraven. Uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Vse vrane, ki 6o se ves dan gostile z zastrupljeno krvjo, so poginile. Nad dvesto so jih. našteli mrtvih po bližnjem grmovju im gričkih. Samo na enem mestu jih je Vojko pobral okrog 50.
Priporočljivo je, da se bi enakega načina zastrupljanja vram poslužile tudi druge lovske družine- P. M.
7.30 do 9.30 ure; v Vin ji vasi od 9-45 do 10.30 ure; v Vel. Cerovcu pri Badovincu od 11. do 12. ure; v Koroški Vasi od 13.30 do 14.45 ure.
MLO Novo mesto — dne i. aprila 1952: Skalickijeva ulica od 16.30 do 17.15 ure; Kmetijska šola Grm od 16.30 do 17.15 ure (na šoli).
KLO Gaberje — dne 5. aprila 1952: v Gaberjih od 8.80 do 11.30 ure.
KLO Smolenja vas — dne 5. aprila 1952: Veliki Slatnik od 7. do 9. ure; dne 7. aprila 1952: na Ratežu od 7.30 do 9. ure, Potovrh od 14. do 15.30 ure; na M. Slatniku od 16. do 17.15 ure; na Vel. Cikavi od 16. do 17.15 ure; dne S. aprila 1952: v Smolenji vasi od 7.30 do 10. ure.
KLO Brusnice — dne 7. aprila 1952: v Mal. Brusnicah od 9-30 do 10.15 ure; v Vel. Brusnicah od 9.30 do 12. ure.
NOVOMEŠKI ČEBELARJI SO IMELI OBČNI ZBOR IN STROKOVNO PREDAVANJE
2e 17. februarja t. 1. je bil občni zbor novomeškega čebelarskega društva. Za izjemo od drugih let se je letošnjega občnega zbora udeležilo lepo število čebelarjev, kar je dokaz, da se člani zanimajo za delo svoje organizacije. Delo društva je bilo lani plodno, kar je zasluga predsednika Valesa in tajnika. Mikeca.
Po poročilih je bilo največ razprave o dodeljevanju ajdovih pašišč, ker so se pri tem večkrat dogajale napake, zaradi katerih je imel marsikateri čebelar , škodo. Sklep je bil, da se bo moral i vsak čebelar, ki pripelje čebele na pa-sišče, držati razporeda društva. Sklenili so tudi, da se v maju skliče širši sestanek čebelarjev, na katerem se bodo pogovorili o ajdovih pasiščih.
V nedeljo, 23. marca, so imeli čebelarji strokovno predavanje, katerega se je udeležilo 85 čebelarjev. Predaval je tov. Koren o nalezljivih boleznih čebel, zlasti o gnilobi in »nosemi«. Dobro strokovno pripravljeno predavanje in poljubno razlaganje predavatelja sta zbudila pri čebelarjih veliko zanimanje in si podobnih predavanj želijo še. Predavatelj je ob koncu to tudi obljubil.
V. Lilija
bo omogočila večjo proizvodnjo in pocenila proizvodne stroške. Gradnjo proge so prevzeli zavedni rudarji v akordu in je na delu več partij.
Delo Okrajne ljudske tehnike v Kočevju. Na redni letni skupščini Okrajne LT v Kočevju, katero je vodil zaslužni predsednik, direktor rudnika tov. Martin Klančišar in ji je prisostvoval tudi zastopnik Republiškega odbora T.T tovariš Spolar, je bil posebno zanimiv in pomemben referat predsednika tovariša Klančišarja o pomenu in namenu Ljudske tehnike. Ta je, pomagati graditi in utrjevati naše gospodarstvo in krepiti našo obrambno moč. Ljudska tehnika bo napravila veliko delo, če seznani s temeljnimi zakoni tehnike delovne kolektive GAPa, LIPa, tekstilna tovarne, rudnika, obrtnih delavnic, državnih posestev in kmetijskih obdelo-nih zadrug. Vse te kolektive je treba vzgajati tako, da bodo znali čuvati stroje in vozila, da jih bodo znali pravilno izkoriščati, da bodo znali dati predloge za nove, bolj racionalne in bolj prikladne stroje, da bo znal vsak človek upravljati vsaj z enim strojem. Sekretar tov. Drobnič je nato orisal delo posameznih klubov: Aero-kluba Ribni-ca-Kočevje, Avto-moto društva Kočevje, Radio-kluba Kočevje, Foto-kino kluba Kočevje, Foto-kluba Kuželj in Avtomoto-kluba Ribnica. O podrobnostih dela v teh klubih bomo še poročali. Ob zaključku zborovanja so bili sprejeti naslednji skrepi: Pripravi1 se razstava Vseh foto-klubov v jeseni, izvedejo se manervi v sklopu JLA, ustanovitev Avtomoto-kluba v Sodražici, v Kočevju je treba organizirati tečaj za popravljanje vozil, 21. maja bodo v Ribnici padalski skoki, organizirajo se elektro-strojni tečaji in predavanja ter ustanovitev kmetijsko-strojnih klubov v Kočevski Reki, Livoldu, Stari cerkvi, Kočevju in Ribnici. —\q
0 delu Rdečeqa križa v Črnomlju
Kmalu bo preteklo osem let. odkar je bil na osvobojenem ozemlju v Črnomlju usta. novljen RK Slovenije. Tz skromnih začetkov je kmalu zrasla močna organizacija, ki je Se med vojno zajela skoraj sleherno vas v Beli krajini, takoj po končani vojni pa je zajela vse ostale predele Slovenije. Med vojno in v letih po vojni je Rdeči križ veliko pomagal pri delitvi pomoči ter tako lajšal gorje, ki ga je povzročila vojna. Iskanje pogrešanih, padlih in ujetih je bMa druga važna naloga te organizacije. Tudi tu je RK mnogo pomagal. Res pa je, da je pri tem marsikje bilo delo za popularizacijo te najbolj razširjene človekoljubne organizacije potisnjeno ob stran. RK pa ni samo dobrodelna organizacija, pač pa tudi mogočna vez med narodi in trden branik miru v svetu. Vse to. kar smo do sedaj zamudili pri šlrjemju ideje RK in tolmačenju njegovega pomena v današnjem času je treba v bodočem delu nadoknaditi.
Okrajni odbor RK v Črnomlju je na svoji letni skupščini razpravljal o svojem dosedanjem delu in pomanjkljivostih Mimo odbora ni šla nobena prireditev v okraju, tako na primer deseta obletnica OF ln Ljudske armade, 400-letnica slovenske knjige in podobne Nadvse dobra je bila prireditev v Tednu RK. ki je bila fi." oktobra 1951. Na skupščini so razpravljali tudi o nujni potrebi po rešilnem avtomobilu za Belo krajino. Okrajni odbor RK so je obrnii za pomoć tudi na belokranjske rojake v Ameriki in upa, da mu bo uspelo zbrati sredstva za nakup avtomobila Med sklepi, ki jih ie ■prejela skupščina, ie tudi nadaljnje širjenje ideje RK pod parolo; Vsak državljan nai bo tudi član RK!
• r*i$ najnujnejše naloge, ki jih je sprejela letna skupščina pa spada zbiranje pomoči za oškodovance v tolminskem okraju. Okrajni odbor zbira tudi predmete, katere bo poslal na mednarodno razstavo RK v mestu Toronto v Kanadi, ki bo letos ob priliki XVIII. mednarodne konference RK.
—ar
Og£asL
VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprej-me Mestna industrija čevljev v Novem mestu. Izurjeni naj bodo predvsem v goj-tarskem šlvanem delu in podobno. Sprejmemo štiri čevljarske prešivalke. Za preli vatko sprejmemo ludi dobro šiviljo, ki Ima veselje do tega dela. — Stanovanje za
Eomočnlke samce se po dogovoru dobi lah o tudi pri podjetju. Interesenti naj pog Ijejo pismene ponudbe na naš naslov ali Da naj se javijo osebno. Mestna Industrtja čevljev. Novo mesto.
OSKRBNIKA za planinsko kočo na Gorjancih In postojanko na Trškt gori Išče Pla ninsko društvo v Novem mestu. Plača po dogovoru. Natančnejše podatke dobijo Interesenti v pisarni »Putnika« v Novem mestu   Glavni trg.
KUPIMO vezane aM zvezane letnike tn posamezne številko starih dolenjskih to kalnih časopisov (Dolenjsko novire. Resni glasovi, Dolenjec, Sedanjost. Dolenjske novice Iz leta 1939 Itd. . Plačamo ugodno ceno. Ponudbe pošljite uredništvu Dolenjskega lista. Novo mestu, poštni predal 33.
Medvedovo „Slovo od Bele krajine"
Med mnogimi kulturnimi delavci, ki jih je službena pot za daljšo ali krajšo dobo zanesla v Belo krajino, je bil tudi pesnik Anton Medved (1869—1910). Doma iz številne obrtniške družine v Kamniku, je zgodaj izgubil mater, se prebil skozi gimnazijo in bogoslovje in 21. septembra 1892 nastopil prvo kaplansko službo v Semiču. Tu je ostal do 13. junija 1894, ko je bil premeščen za kaplana v Črnomelj, od koder pa je bil že po treh mesecih (21. septembra 1894) prestavljen v Šmarje. Dve leti službovanja v Beli krajini sta bili zanj med najlepšimi leti, ki jih je preživel, saj ga je kasneje doletelo še devet službenih premestitev in vrsta težav in bolečih razočaranj. Kot Belo krajino je vzljubil morda samo še okolico Prešernove Vrbe, saj je komaj tri leta pred smrtjo pisal prijatelju Francu Sal. Finžgar-ju: »... Da bi tudi le dobil polno pokojnino! Prošnja še ni rešena. Breznica
SLOVO OD BELE KRAJINE
Pozdravljena Krajina brezna, Rojakov mojih beli dom! Pozdravljena mi, srca nežna, Spojena tesno z marsikom!
Pozdravljene mi loze tihe, Kamor ne seza solnca svit, Kjer slavec v noč pošilja vzdihe na vejah bukev in rakit!
Pozdravljene, gorice mile, Ki vas pokriva trtja grozd! Kako so pesmi se glasile, Ko tu zorel je bujni grozd!
Pozdravljena, kraljica Kolpa, In Vlahinja in sivi Klek, Ki nad Krajino liki stolpa Oziraš se že mnogi vek.
Pozdravljena mesta, ne velika, A kralji belega sveta: Črnomelj, Semič in Metlika, Pozdravljeni mi od srca!
Ne zabim tudi vas, junaki, Gradovi, priče davnih let, Pobrežje, Krupa in Mrzlaki, Podturen, Gradca lepi svet.
Kako sem vzljubil vas, o znanci Z goric in kamenitih tal. Kar temni vas meje Gorjanci In tihe Kolpe modri val.
Popevke mile v tožnem duhu, čutečih vaših prsij jek, Se danes mi zvene v posluhu, Zvenele bodo mi na vek.
Očaran sem poslušal dede, Može razborne sivih las; Globoko vtisnil njih besede V srce — modrosti zdrave glas.
Iz knjig učenih proučaval Svoj rodni jezik sem nekoč; Čim dlje, tem jasneje spoznaval Bogastvo, njega kleno moč.
Prišel sem k vam. Vsprejet prijazno Takoj sem v dušo vas objel, In gledal in poslušal pazno Kar narod vaš je delal, del.
Učil sem večne vas resnice, Kar božji nam ukaz veli, Toda slovenske govorice — Te mene ste učili vi.
Kako določen, čist in veren, Kako umi j i v, domač, krepak, Čutilom, mislim ves primeren Jezika vam izraz je vsak.
Ce prav domneva zbor učeni, Da jezik kaže ljudstva dar, Potem, srce, raduj se v meni! Poslednji ni naš oratar.
Ubožen, preprost na zunanje, Po duši darovit, bogat, Vsekdar za dobro vnet dejanje, Pozdravljen bodi, beli brat.
Miru in sreče ure zlate, Uživaj vedno zarod tvoj, Kot vekomaj spomine nate Jaz v srcu nosil bom s seboj.
J02E DULAR
se mi je globoko vsadila v srce in ne morem jo pozabiti. Semič — Breznica! Alfa — ornega!...«
Semič ga je z zanimivo okolico in gostoljubnimi ljudmi takoj pritegnil nase. 2e mesec dni po svojem prihodu v Belo krajino piše Finžgarju, da ima dosti dela, zlasti na oddaljenih podružnicah, in da ima precej obilno vinsko bero in da prav pridno piše pesmi. Vsak večer tarokira z učiteljem in učiteljico v domači čitalnici, včasih pa se jim pridružita tudi dekan in drugi kaplan. Pohvali izvrstna in zdrava vina, pove, da ima svoj hram, hladilnico pod njim in brajdo, ki pa ne da dosti grozdja. Toda kar je glavno, ljudje ga imajo zelo radi.
Kakega posebnega družabnega življenja v Semiču, ki ga takrat še ni vezala s svetom železnica, Medved pač ni mogel pričakovati. Zato se je včasih počutil precej osamljenega, kar je 1. marca 1893 tudi potožil v pismu prijatelju Finžgarju: »Tu je življenje jednolično in pozimi dolgočasno. Sicer pa morda že nisem kmalu toliko sameval, nego li tu. Prav tako.« Hvala Bogu, modrica mi je toli milostna, da sem že Lampetu (uredniku Doma in sveta) poslal blizu 40 pesmij tu zloženih.« In malo dalje: ».,. Ljudje, zlasti možje me imajo zelo radi (a tercijalke ne).«
V samoti je Medved veliko ustvarjal in je že dva meseca po svojem prihodu v Belo krajino sporočil uredniku dr. Fr, Lampetu, da ima na čisto prepisanih pesmi, ki jih je vse zložil tukaj. Dobro leto kasneje spet poroča Finžgarju: Veliko delo pripravljam: Ostrovrhar, tragedija v 5 dejanjih. Prvi dve dejanji sta gotovi, daljna podrobno zasnovana. Vederemo, kaj bo iz tega..« In spet naprej: » ... Tukaj natanko prisluškujem ljudski govorici.  To  ti je
krasno! Marsikaj sem si že pridobil, med drugim tudi spoznanje, kako bore malo poznajo jezik ljublj(anski) rdeči gospodje (= kanoniki).«1
Tako sta torej potekali pesniku Medvedu dve leti, ki ju je preživel med Belokranjci. Delo med ljudstvom, po podružnicah, skromno razvedrilo v se-miški čitalnici in tiho literarno ustvarjanje za pisalno mizo. Prisluškoval je barviti, sočni domači besedi in to verjetno prav pogosto pri poliču v družbi semiških vinogradnikov. Pravijo, da je ravno v Beli krajini sredi obširnih trti j vzljubil Noetovo vinsko rožo, zaradi katere je moral kasneje iskati le-ka v protialkoholnem zdravilišču Prant-hof na Nižjem Avstrijskem. Pa naj bo že kakor koli: Semič je bil med njegovimi življenjskimi postajami kraj, na katerega je poleg Breznice hranil najlepše spomine.
V novembru 1951 je Janez Janže-kovič iz Radovice, Št. 55, po svojem sinu študentu Lojzu poslal Belokranjskemu muzeju v Metliki Medvedov rokopis. Dvakrat preganjena dvojna pola na zunaj že porumenelega papirja je to, z dolgo pesmijo o slovesu od Bele krajine. Z veliko, umirjeno, skoraj šolsko vestno pisavo je napisanih 16 kitic in na koncu stoji pripis: Zložil pesnik — kaplan Anton Medved.
Janžekoviču, ki je bil v letih 1910 do 1912 v orglarski šoli v Ljubljani, je zadnje leto ta rokopis prinesel njegov prijatelj, takratni ljubljanski študent Jože Molek z Boldraža pri Metliki. Morda bi jo kdo na orglarski šoli uglasbil. No, uglasbena ni bila in objavljena tudi ne. Naj jo vsaj zdaj bero Belokranjci, ki jim je bila namenjena.
« Citati so vzeti iz Medvedovih pisem, ki jih je objavil Fmžgar 1. 1314 v Domu in svetu.
0 vtisih z novomeikega kirurškega oddelka
Marsikdo prav gotovo pozna stavbo, ki 6e ponosno dvjga na levem bregu Krke — Žensko bolnišnic«. Tako ime se je bolnišnice prijelo, ker je bil včasih tu le porodniški oddelek   sedaj pa je tudi kimrSki.
To je kraj strahu, trpljenja, upanja., veselja, kraj porajanja novih življemj, i>a tudi kraj. kjer sempatja ugasne Mvljenje; »ato pa gleda človek stavbo z mešanimi občutki: zdaj si vesel napredka medicinske znanosti, zdaj se ti vsiljujejo misli, ki jih je izrazil So-fokles v »Ojdipu«:
»Praaen nič ml je vaše življenje, rodovi.
, J človeški I
Komu je sreča kdaj več naklonila kot
kratko omamo, a po omami Lztreznjenje grenko!«
Stopiva v stavbo! V skladu s hišnim redom te takoj potiplje vratariea kod in kam-Človek bi mislil, da je to 1« sitnost, pa ni tako, Ce bi vsi vprek hodili vsak čas k bolnikom, bi jih motili, poleg tega pa bi bila večja možnost okuževanja- Tega pa ne sme biti, ker je vsak dan operiranih več bolnikov. Torej potrpljenje z vratarico! Ako je bolnik slab, tedaj ti tako dovolijo, da ga obiščeš kadar koli.
Na hodnikih preseneti človeka skrajna snaga in tekanje osebja. Brž ti povedo, da je na *ni strani oddelka s optika (bolniki z okuženimi, gnojnimi ranami), na drugi sirani, aseptika (bolniki z neokuženimi ranami). Prehajanje iz oddelka na oddelek ni dovoljeno da se bolniki ne okužujejo.
Bolniške sobe nimajo dosti bolnikov (po 12), a ie vendar preveč, če računamo s tem. da je eden že zdrav, drugi nestrpno čaka operacije, tretji se zvija v bolečinah itd. Seveda devljejo najtežje bolnike v posebno sobico. Ker se narodova kultura izraža predvsem v skrbi za bolnika, bo treba misliti odgovornim faktorjem tudi na to pomanjkljivost.
Ista skrb. trpljenje bolnike takoj zbliža, ga drug z drugim sočustvujejo, si pomagajo. Strežniki in strežnice so silno vestni, požrtvovalni in vljudni. Ko jih opazuješ ti nehote pride na mieel. da naj bi se ob njih učili lepega vedenja in socialističnega humanizma vsi — tudi naši dijaki. Človek bi komaj verjel, da je mogoče preprosto kmečko dekle v nekaj letih toliko prevzgojitl. Brez dvoma ima v tem pogledu uprava holnisni-ce. primaru dr. Bajec, sindikat in še kdo ogromno   zaslug.   Opazoval  sem   s. Mariio
Kmetijsko gospodarstvo GRM — Novo mesto
prodaja
sadna drevesa jablan, breskev in orehov različnih sort kakor tudi cepljenke
Potrebujete sobno pohištvo, stavbeno opremo, sode in ostale mizarske in sodarske izdelke? — Obrnite se na
DRŽAVNO OBRTNO PODJETJE
Prvovrstna izdelava Zmerne cene Zahtevajte ponudbe
MIZARSTVO
DVOR pri Žužemberku
Državno obrtno podjetje
Um DVOR
pn Žužemberku
prevzema v žaganje hlodovino vseh vrst. — Žagamo prvovrstne sortimente za izvoz in domačo uporabo. Prevzemamo tudi večje količine do 6000 kub. m letno. Pogodbe po najnižjih kalkulacijah. — Obrnite se osebno ali pismeno na naše podjetje, da vam postrežemo s točnejširni podatki
Tomšičevo, kako je izven uradnih ur stregla težjega bolnika vso noč in se ni niti za trenutek premaknila od postelje.
čim pride do bolnika primarij dr. Bajeo. takoj občuti, da, je ljubezniv, vljuden, izredno miren tn išče duševnega stika z njdm. V razgovoru mi je tudi. sam priznal, da to dela namerno ker tako laže ugotovi bolezen ter jo uspešno zdravi. Zanimivo je, da imajo bolniki vanj neomajno zaupanje. Koliko je to vredno. Janko ve samo tisti, ki jo kdaj visel med življenjem in smrtjo, pa mu je kateri rešil življenje. ZaXo pa ni nič čudnega, če hodijo na njegov oddelek bolniki iz krajev, M bi spadali p0(j <jruge bolnišnice. Tudi primarneva asistentka dr. Masteuova »e požrtvovalno trudi z bolniki.
Ker sem imel priliko, da sem opazoval razmere v zagrebški in ljubljanski bolnišnici pred vojmo, morami reči, da tako ure jsnega oddelka doslej še nisem videl.
Seveda pa je treba pri tej priliki opozorita odgovorne faktorje tudi na pomanjkljivosti, ki jih ne moreta odpraviti niti uprava niti primarij: eno stranišče za kakih 30 bolnikov nikakor ne ziadostuje. Tudi centralna kurjava ni tako v redu kot bi hilo treba. To Pa je nujno potrebno zlasti v operacijski dvorani pa tudi po hodnikih ln sobah, ker prehlad lahko hiitro updhne operirančevo življenje.
Ker je kirurgove delo silno odgovorno in naiporno. mislim, da bi morala imeti dr. Ma-stenova sobo na malo bolj mirnem kraju kot jo pač ima.
Naj bi bile te vrstice skromno priznanje Svetu za zdravstvo, dr. Baiou. upravi m vsem tistim, ki vzorno skrbe za delo na oddelku! A.
»
Tako nekako končujejo zapisniki krajevnih frontnih sestankov in tudi krajevnih ljudskih odborov ter zborov volilcev v mnogih podgorjanskih vaseh, kjer še nimajo elektrike. To je dokaz, da ljudje v najoddaljenejših vaseh znajo ceniti električno silo, brez katere si skoraj ni mogoče misliti naprednega gospodarstva. Res pa je, da tisti, ki jim elektrika že služi v vsakdanjem življenju bodisi za razsvetljavo, v gospodinjstvu ali za pogon različnih strojev, ne znajo vedno te dobrote človeštva pravilno ceniti. Koliko jeze in nerganja je, če zvečer zaradi preobremenjenosti luč ne sveti dovolj ali pa če celo ugasne, kar ni pri taki napetosti nič čudnega. Kaj pomeni elektrika v gospodarstvu, so najbolj občutili Dolenjci, ko je velika količina novozapad-lega snega v letošnji zimi potrgala daljnovode in smo bili dva dni brez električnega toka. Mesta in vasi so bila v temi, prenehala je teči voda po vodovodu, ustavili so se vsi stroji, samo-varčki so ostali mrzli, prav tako električne peči. Koliko naporov so vložili električar j i v tistih dneh, da so popravili vse poškodbe na daljnovodih, koliko je dela, preden zasveti v vasi elektrika! Koliko to stane in odkod pravzaprav dobivamo električno energijo, to je za marsikaterega potrošnika neznana uganka. Prav to pa nam je dalo pobudo, da smo se obrnili na upravnika novomeškega obrata DES, tovariša Pir-nata, ki nam je radevolje postregel s podatki.
Električno omrežje v novomeškem sektorju dobiva v glavnem tok preko Rajhenburga po dveh daljnovodih, od katerih gre eden preko Krškega polja po dolini Krke, drugi pa po Mirenski dolini do Trebnjega. V skrajni sili dobimo tok še iz Črnuč preko transformatorja na Grosupljem, toda le, če je tam toka dovolj. V kritični noči 27. januarja je novozapadli sneg pretrgal oba daljnovoda iz Rajhenburga, Črnuče pa niso imele zadosti toka. Dve noči in dva dni so delali električarji na popravilu teh vodov v snegu in snežnem metežu. To delo ni tako enostavno, kajti potrgane so bile tudi vse telefonske žice, zato je bilo treba preiskati ves daljnovod v dolžini 150 km od droga do droga. Tovorni avtomobil je takoj obtičal v snegu, zato so šli na pot peš, s smučmi in sanmi. Daljnovod je bil prekinjen na več krajih in za ceno največjih naporov so električarji že prvi dan v glavnem popravili poškodbe, toda toka ni mogoče spustiti, ker so potrgane telefonske žice in se ni mogoče sporazumevati, dokler se ne vrnejo monterji. Lahko bi prišlo do nesreče, elektična sila ne pozna šale. Neglede na poškodbe pa je treba večkrat pregledati daljnovode in pri tem splezati na vsak nosilec, pa naj bo vreme kakršno koli.
Mnogo je Še prošenj za napeljavo elektrike v razne vasi. Kako ustreči vsem, ki bi jo radi? Tovariš upravnik je povedal tole:
»V lanskem letu smo zgradili na območju novomeškega okraja tri transformatorske postaje, potegnili 11 km daljnovoda, napeljali 50 km omrežja ter v 30 vaseh napravili 552 priključkov. Seveda smo vse to lahko napra-
vili le s požrtvovalnim sodelovanjem samih vaščanov, ki so v večini primerov opravili vsa težaška dela in kupili material. Tudi OLO je veliko pomagal. Letos bo mogoče ugoditi raznim vasem le toliko, kolikor si bodo potrošniki električne energije sami kupili potreben instalacijski material. Priznati pa je treba, da je njegova cena precej visoka. Tako stane po novih cenah ena transformatorska postaja z vso opremo okrog milijon dinarjev ali še nekaj več, en kilometer daljnovoda pa stane okrog 800.000 din. S tem morajo računati vsi, ki želijo imeti električno energijo.«
Pogoste motnje in prekinitve električnega toka so posledica preobremenitve. Poraba električnega toka raste pri nas veliko hitreje kot raste njegova proizvodnja. Sele ko bodo vse nove hidrocentrale, ki jih gradimo, dajale tok s polno zmogljivostjo, se bo stanje zboljšalo. Za primer, kako se je poraba električne energije povečala po vojni, naj navedemo primer elektrarne »Su-vobor« v bližini Novega mesta, ki je pred vojno krila vse potrebe Novega mesta in okolice, danes pa ne krije niti ene petine teh potreb. Edinstven primer v svetu je način sodelovanja vseh elektrarn v naši državi. Vse velike ln male elektrarne oddajajo tok v skupno omrežje, ki deli tok vsem potrošnikom v državi. To pa bo še toliko bolj prišlo do izraza potem, ko bodo obratovale vse električne centrale, ki jih sedaj gradimo na različnih krajih države.
šentjernejske novice
Ob navzočnosti predsednika Sveta za kulturo in prosveto OLO Novo mesto I. Grašiča in okr. šolskih inšpektorjev Kastelica in Nečimra je bila pretekli teden v st. Jerneju sektorska učiteljska konferenca za šole Drča, Dobrava, Oreliovica, St. Jernej in Za-nieško. Učitelji so poročali o svojem delu, uspehih in težavah, ki se jim postavljajo na pot, skratka o vsej šolski in izvenšolski problematiki. Živahno razpravljanje je pokazalo vsestransko delovanje prosvetnih delavcev. Na konferenci, ki je trajala ves dan, je tov. Grašič referiral predvsem o liku učitelja v socialistični družbi.
Dekleta izobraževalnega tečaja lepo zaključujejo svoje delo. Pred dnevi so zaigrala Bete vrtnice; v igri so se posebno odlikovale .Tordanova, Pušavčeva, Pavlinova, Jerakova, Dvojmočeve, Hrusevar, Kodrič, Medvedec. Zalokar in oba Švalja. V nedeljo bo razstava kuharske umetnosti in ročnih del, ki bo pokazala, kaj so se dekleta naučila tudi na tem področju. V nedeljo, dne 30. marca, bo ob pol devetih dopoldne tudi predavanje člana okrajnega komiteja KPS Novo mesto tov. Franca Kolarja o razvoju družbe. K predavanju vabimo vse prebivalce št. Jerneja l
•
Vas Ostrog se bavi z načrtom, da bi zgradila lep gasilski dom, ki bo v ponos vsej okolici, služil pa naj bi tudi za kulturno-prosvetno delo. Gasilci in vaščani pa naj pred deli še dobro premislijo, kje bo novi dom stal. Z njegovo postavitvijo bi se dala lepo združiti tudi misel o postavitvi spomenika 30 žrtvam iz NOB, oboje pa naj bi predstavljalo zaokroženo celoto. —6. .
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25, telefon štev. 127 - Poštni predal 83 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev-616-1-90322-1 - Četrtletna naročnina 100 din, polletna 200 din. celoletna 400 din — Naročnina ee plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Lđudske pravice v Ljubljani
Q
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Ker je -Pavlihova» torba premajhna, da bi pobasala vse mestne zgodbice KOČEVJA in njegove okolice, sem jo zadnjič mahnil še tja. Ljudje me tam okoli fte vse premalo poznajo, zato mi tudi na železniški postaji niso hoteli shraniti polne malhe v garderobo — ker je sploh nimajo. Sneg so pridno kidali v tej zimi, to je res, še nakepali so me na mostu, da me je začel boleti zob. Na lekarni pa je bilo napisano: ><Zaradi kidanja snega -- zaprto!« — Tako sem ostal brez aspirina in sem si kar zažvižgal: Vsak ga po 6voje kida . ..
Pri šalki vasi sem poskočil — lep plakat je vabil k »Navihanki«, se bolj pa mikavna opazka: mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen! To nas je bilo v dvoranioi! Vse je drlo k predstavil Nekdo je zmaličil »Vesega gasilca* v »Navihanko*. v zadnjem dejanju pu sta se dva odločila za vstop — v kmečko obdelovalno zadrugo! To pa je za mladino bržčas prepovedano. Dobro so me potegnili za nos, moram jim priznati.
Zajahal sem kolo in jo kar čez brihe po tegnil v BELO KRAJINO. Na SINJEM VRHU sem samo toliko počil, da sem naučil administratorko na kloju vljudnega pisanja. Je pisala vabilo staremu komunistu, ki gre. Če je treba, tudi peš v 30 kilometrov oddaljeni Črnomelj na konferenco, samo da ne zamudi. Birokratska papirmazačica pa je svoje vabilo zabelila z nadvse hrihtno in skrajno vljudno opazko: »Ce ne pridete na sojo, se Vas privede • silo.« Le to je deklic pozabil napisati, kaj si predstavlja pod to »silo* t Morda tisto, ki se njo drži v službi kloja? No. o tem že drugič, ko se hova v malhi spet srečala.
V GRIBLJAH se nisem nič kaj dosti mudil. Tam je nek nepridiprav, ki konju rep odreže, če ga privežeš pred gostilno, ali pa ti predere kolo. če ga za hipec pustiš na ce6ti! Pa tudi varen nisi v Gribljah. Oni večer sta se vračala oče in sin iz vinograda, pa je začel stepati sinko očetu prah iz suknje, da je stari klical na pomoč in pričam zatrjeval, da nima prasne suknje in da se sploh ob osmih zvečer prah 6labo vidi. Znanci in neznanci so me žicali za cigarete, tako da so me mimogrede osušili. Stopit 6em
v zadrugo, vendar pa mi je listič »Zaprto — službeno v Črnomelj«, povedal, da deklet ni doma. Pa sta se zmotili! Napisati bi morali »Zaprto — privatno v Metliko . .« Tam sera ju namreč srečal čez pol urel
Ves upehan sem v METLIKI sedel v go-stilni in prisluhnil kritiki metližkih pafri-cijev, ki so zmrovarili igralsko družinico iz Gribelj.
»Pa kaj je bilo!« sem zaradovedil. — »Kaj T111« so izbuljili oči. »Ti si pa res Janez, če tega še ne veš. Vsa Metlika se kro-hoče, ker so se drznili kmečki fantje in dekleta priti na metliški oder igrat. Domna so pokazali. A kako, bože mili! Niti našminkani niso bili kakor treba, neka igralka se je pa kar v skornjih vrtela po odru . . .«
»No. pa kaj potlej!* sem jim oponesel. »Ali mislite, da takrat, ko je Jurčič pisal Domna, kmečke deklinice niso nosile škor-njevtl Mislim, da so jih. Salonarjev si prav gotovo niso natikale in svilenih ali najlon nogavic! Kar pa šminkanje zadeva,« sera jih Se podražil, »hi jim pa lahko pomagali! Preprosti ljudje so to, sami so se baje naučili Igro, nihče jim ni pomagal v Gribljah. Vsaj
vi bi jih našminkali, pa bi bile pristne ma-
ske na odru s pristno kmečko iqro o kakršni je sanjal menda tudi tisti, ki je Domna dramatiziral.«
Malo so se jim pobesili nosovi. Mislim, da sem zadel v črno in da se bodo v tem oziru sicer zelo napredni metliški odrski delavci v bodoče poboljšali.
No, potlej sem zajahal svojo razšklebano kračo in se potegnil proti PR1MOSTKU. Na mostu sera naletel na gručo pobožnih ženic, ki so: lalalalalala . . . kaj bi ugibali, klepetale so. da so preglušile nabijanje primo-škega kovača! Čudno reč je koval mojster, na tri ogle okroglo, podolgovato in vendar koničasto. »Kaj pa bo to?« sera ga vprašal, pa mi ni utegnil odgovoriti, ker se mi je približala neka ženščuia iz gruče im rekla, da kuje kovač, aparat, ki naj glasuje namesto Primn5<*annv, kajti v tej vasi še niso izvolili odbora frontne organizacije. Tisti, ki so bili včasih najbolj kričavi, so se menda nekaj pregrešili pri nakupu vina za veselico v Podzemlju. Šli so v luknjo, kamor spadajo, zdaj pa kričijo, naj jih OF v uho piše. Seveda, dokler so lahko »zaradi lepe pare«, so bili navdušeni pristaši socializma, ko pa jim je ljudska oblast stopila na predolge prste, so se potuhnili.
Zato pa so v OTOKU poleg Primostka živahne priprave za postavitev nekakšnega križa sredi vasi. Evhrastičnega kongresa letos v Ljubljani ros no ho, a nekakšen evha-risfpu križ hočejo O točan i na vsak način imeti. Menda v spomin na predvojni evha-ristični kongres v Ljuhljani, na katerem je »nase dobro in pobožno ljudstvo« zbralo v cerkvene puščice premalo milijonov, da je papežev delegnt hudo ostel takratnega Škofa, ki mu je Ikofela potlej več tednov po-kladala jesihove obkladke na glavo, da mu je jeza ni raznesla .. -
Otočani, nič ne bo iz tega — sem jim dejal in zavozil v PODZEMELJ, kjer imajo, kakor sem zvedel, v osnovni partijski organizaciji že pet let dekle, ki prav pridno obiskuje svete maše. Najbrž noče zaostajati za tistimi dekleti, ki so članice LMS, pa pojo vsako nedeljo na koru.
»Mat kurja, so ti pa na liniji, ti pa . . .« 6em zažvižgal od ganotja in še sam stopil v cerkev, da bi se ne zameril tistim, ki podpirajo z molkom take šviga švage, ki hočejo z eno ritjo sedeti na dveh stolih . ■ .
Ko sem se peljal skozi GRADAC, je neki otrok kričal za menoj:
»Janez, ali že veš, da so pri nas poleg odličnih afežejevk tudi takšne, ki so šle k fari molit monstranco, ki jo je oni dan velečasni za ves dan postavil na oltari Oh, kako se je smejal velečasni, kar pehalo se mu je od sreče ...» — Ustavil sem, da bi ga vprašal, kdo so te dvoživke, pa mi je fantalin ušel za vogal in od tam kričal:
»Drugič ti bom pa kar imena povedal, da jih hoS pobasal v malho!«
V ČRNOMLJU sem kupil metlo, pravo brezovko, izdelek belokranjske domače obrti, in jo dal tistemu možu, ki kritizira provinco (od blizu, takole IS—20 km peš po snegu in blatu, dežju in noči pa je doslej še ni povohal • - •). namesto da hi ji pomagal z dejanji k napredku. Pa tole sem mu rekel: »Pojdi, pojdi, Juzlek. pa ometi tiste .partizanske pajčevine' v Prosvetnem domu, da ne boš zastonj tinte pil . . .« Ali jih je otne-tel ali ne, ne vem, drugič vam bom povedal, ko me bo pot spet zanesla mod bele rojake. Pa tudi o tisti učiteljici, ki se po kolenih
plazi okoli kapelic in oltarjev nekje v Beli krajini, bomo kakšno veselo stresli iz mal-hice, malhice popotne . . .
Cez Gorjance me je zaneslo v NOVO MESTO. Na Ljuhljanski cesti sem se ustavil pri tistih, ki kopljejo Katarinin trg. Trije delajo, trije podpirajo lopate... Pa spet menjajo vloge: trije kopljejo, trije oberoč drže za krampe, da ne ni padli na blatno cesto. O, storilnost pa taka!! Cesta, še dolgo te bom meril v blatu in prahu, če te bodo delali tako »pridni« in »vneti« krampači. . .
Novomeških novic želite! Stresel jih bom iz malhe: pravijo, da bo letos v Kapitlju birma za triletne otroke (starejše je namreč sram teh ceremonij) — če so dovoljene skrivne poroke, dvanajstletni krstni botri in ohceti brez porok, zakaj ne bi hile fte birme za dojenčke!
Potrebujete moko! Na Seidlovi cesti sem je kupil 10 kg, pa sem našel doma v njej star papirnat zmečkan in nagrizen dinar, košček bivše vreče, pa raznih končkov vrvice in drugega drobiža, da se mi je kar milo storilo. Lepa čednost je varčnost, snaga pa je vredna še precej več!
Želite kekse! Pri bivšem Oblaku sem bil v trgovini, pa je stara ženica pred menoj vprašala prodajalko, po čim je ta reč. »En četrt kilograma stane 45 dinarjev,« je ena precej osorno odgovorila, ženici pa je bilo menda predrago in je Šla iz trgovine.
»Saj človeka že po ksihtu poznaš, če bo kaj kupil ali ne . ..« je vrgla za njo druga prodajalka, tako da sem jo ucvrl iz štacu-ne, da še meni ne bi kaj takega očitali. Hotel sem tudi samo nekaj vprašati, pa nič kupiti.
Da je ta svet neprijazen in nevljuden, sem si dejal in si sposodil odvisni »f« pri »Biffeju«, pritisnil črko »j« napisu trgovine »SNEOULCICA«, naročil tržne mize, da ne bodo kmetice plačevale kazni, ker dajejo živila na cesto, nato pa sem v smislu zadnjega odloka o snagi m Čistoči postrgal bla-t.i na železniški rampi in jo lepo posul s peskonf. Potolažil sem še najbolj zapuščeni revi v Novem mestu - cenik na Florjano-vem trgu in razglasno desko pred okrajem, nato pa sem odhlačnl v ŠKOCJAN. Udeležil sem se pojedine kuharskih tečajnio v fa-rovžu, v drugo, posebno sobo. kjer so gospodom tudi servirali, me pa niso pustili, če*, da nisem nič kaj preveč pobožne sorte. k° Pa tiste tečajnice in njihove vodnice bolj zato, ki so v Skocjanu priredile po tečaju veliko igro s še večjim križem, grofi in s hlapci. Denar, ki so ga dobile po drugi uprizoritvi v nedeljo, 9. marca, so pa lepo družno zapi le pri Marinčiču . ..
Še v KARTAL.TEVO sem skočil na razstavo, ki so jo priredile tečajnice. Skoraj nisem mogel v dvorano (taka je kot mirno-peška!), notri pa je bilo marsikaj lepega. Pridna so bila dekleta, nič ne rečem, le nekaj me je zbodlo v oči: kar 40 (beri Štirideset) tort s primernimi in neprimernimi napisi so razstavila! Ni malo preveč za Kartaljevo tolikšno število tort! Vsakdo se rad posladka, vsaka reč pa imn tudi svojo mejo.
No. prihodnjič pa spet kaj okroglega! Pa pišite mi, če imate kje kaj posebnega, pa naj bo na Kočevskem, v Beli krajini, po trebanjskem ali pa novomeškem okraju! Povsod pa res ne morem biti sam!
Vaš Jane* Popotni
5
Stran 5
DOLENJSKI LIST
Štev. 13.
BELA KRAJINA v predzgodovinski dobi
Za nami so dolgi zimski večeri, z njimi pa čas, ko so belokranjski očanci posedali v zapečkih in ob kupici vina pripovedovali mlajšim o davni preteklosti Bele krajine. Izročilo naših očan-cev se spominja razen zgodb iz turških in grofovskih časov tudi še medlo časov, ko je hunski kralj Atila divjal čez našo zemljo. Kaj pa je bilo pred tem v naših krajih? O tem ljudsko poročilo molči. Naše očance in njihove poslušalce pa zanimajo tudi ti časi.
»Ko sem bil še fantek,« je letos nekega večera pripovedoval stari oče z Grma pri Podzemlju, »so prišli z Dunaja znanstveniki, ki so jim rekli arheologi. Kopali so za našo vasjo v hosti na kraju, ki mu pravimo ,Gomilice'. Izkopali so veliko število loncev — rekli so jim žare —, v katerih je bil pepel, sežgane kosti in precej raznih predmetov iz brona; velike in lepe zaponke, igle itd. Arheologi so rekli, da je bilo tu nekdaj grobišče Ilirov, ki so živeli v teh krajih tisoč let pred našim štetjem. Pepel in kopčice pa so ostanki njihovih mrtvih, katere so sežigali.«
»Ko sem bil še fant,« ve povedati spet drugi očka z Vinice, »je prišla v naše kraje nemška kneginja Meklen-burška. Pod Zežljem v Stražnem dolu je izkopala več sto žar z velikim številom bronastih predmetov. Nad tem grobiščem je veliko gradišče, na katerem so živeli Kelti. Keltski predmeti, najdeni v grobovih, so že veliko lepše izdelani kakor oni iz Podzemlja. Kelti pa so tu živeli pet sto let pred našim Štetjem.«
»Nekoč, ko sem oral.« pripoveduje stari Svajger z Loke pri Črnomlju, »sem s plugom zadel na nekakšno veliko opeko. Zdela se mi je nenavadna, zato sem jo spravil. Ob neki priliki sem jo pokazal nekemu profesorju iz Ljubljane; ta mi je dejal, da je rimska ...«
*
Veliko bi nam še lahko povedali belokranjski starčki, kaj vse so našli pri oranju njiv ali kopanju vinogradov. Zemlja nam odkriva preteklost naših rodov. Kakor odprta knjiga je, če jo znamo brati in se učiti iz nje, kako so živeli ljudje nekoč v teh krajih, davna tisočletja pred nami. Poizkusil bom o teh časih povedati kaj več, saj nam izkopanine naših dedov same ne bodo mogle v celoti odkriti te knjige.
Kakor za ostale kraje v naši domovini, velja tudi za Belo krajino, da delimo njeno prazgodovino v starejšo kameno (paleolit), mlajšo kameno (neolit), bronasto ter starejšo in mlajšo železno dobo.
Vsaka izmed teh dob je v Beli krajini zapustila nedvomljivo sledove. Poiskali si bomo najdišča posameznih dob in poskušali pravilno razumeti jezik, s katerim nam govorijo izkopanine.
V starejši kameni dobi je človek uporabljal orodje in orožje iz neobdelanega kamna, pravilneje rečeno: za orodje in orožje je uporabljal grob, ne-
obdelan kamen, ki je že po svoji obliki ustrezal človekovemu namenu. Z obdelavo kamna začne človek komaj na koncu paleolita. Človek je tedaj živel predvsem od lova, stanoval pa je v pečinah in jamah. Predpostavljamo, da je v Beli krajini takrat živel človek v jamah ob Kolpi, Lahinji, Dobličici in Krupi. V prehodnem delu Kočevske v Belo krajino so nekje pri Starem trgu našli na stenah neke podzemne jame risbe paleolitskega človeka. V novejših časih je bilo pozabljeno, kje se ta jama nahaja.
V mlajši kameni dobi (neolitu) je kameno orodje in orožje že zelo lepo obdelano in ga je že več vrst. Človek se je poleg lova začel ukvarjati tudi s poljedelstvom, izdelovati pa je začel tudi lepo posodo iz peščene gline. Poznal je že malodane vse udomačene živali. Stanoval je v »sojenicah«, to je v kočah na koleh ob robovih barja ali na polju v kolibah, ki so bile narejene iz pletenega šibja in nabite z ilovico. Poznal pa je tudi prebivališča v zemljankah (zemunicah), izkopanih v zemlji. Na terasi v Vinomeru pri Metliki imamo neolitsko naselbino, kjer so ljudje stanovali v kolibah, narejenih iz pletenega šibja in ilovice.
Mlajša kamena doba se je zaključila s kuprolitom, to je s časom, ko so
ljudje začeli uporabljati baker. Za sedaj še ne moremo govoriti o pomembnejših najdbah iz kuprolita. Mlajša kamena doba s kuprolitom se je pri nas končala približno 1900 let pred sedanjim štetjem. Tedaj pa se je začela bronasta doba, ki je trajala vse do 1000 let pred našim štetjem. Po svojem načinu življenja in po tehniki se je človek iz bronaste dobe daleč odmaknil od mlajše kamene dobe. Izdeloval je že lepo število prvovrstnega bronastega orodja, orožja in posode iz žgane ilovice. Živel je v spodobno narejenih hišah, skoraj je že v celoti obvladoval poljedelstvo in poznal domala vse kulture. 2ivljenje se je razvijalo v plemenih, ki so se velikokrat vojskovala s sovražnimi sosedi, hkrati pa so že tudi imela močne stike s sosednimi sorodnimi in drugimi plemeni. Trgovina je bila že precej razvita.
Pusti Gradec pri Črnomlju je značilna naselbina iz tistih časov. Zelo verjetno je tudi, da so v bronasti dobi na našem ozemlju tudi že prebivala razna ilirska plemena in da je bil tudi Pusti Gradec njihov. Pusti Gradec je že na pragu nove dobe, ki ima v Beli krajini bogata najdišča: to je starejša železna doba ali hallstattska doba. O tem pa se bomo pogovorili prihodnjič.
Vinko Sribar
Še ena stara slika Novega mesta
V letošnji peti številki »Tovariša« od 1. februarja, posvečeni Novemu mestu, beremo o dveh najstarejših znanih podobah Novega mesta, Klobučaričevi (Johannes Clobucciarich) skici iz leta 1604 in Valvazorjevi risbi iz leta 1648 (v »Tovarišu« je pomotoma navedeno leto 1689). Naj opozorim, da so pred vojno našli v Gracarjevem turnu pod Gorjanci zelo staro zidno risbo dolenjske metropole, ki bo verjetno iz druge polovice 17. stoletja in za Klobučari-čevo in Valvazorjevo najbrž tretja po
K njiga O POhOdll
šlirina sie divizile
V aprilu izide knjiga Staneta T e r č a k a 2IVI ZID, ki opisuje legendarni pohod Štirinajste divizije preko Hrvatske na Štajersko. Knjiga bo obsegala 160 strani in bo opremljena z desetimi ilustracijami, ki jih je narisal akademik Božidar Jakac. Knjiga bo vezana v platno in bo stala okrog 250 dinarjev. Ker je naklada omejena, priporočamo vsem, k*, so spremljali junaški pohod Štirinajste divizije, vsem še živim borcem te divizije, kakor tudi sorodnikom, šolam, knjižnicam in vsem, ki ljubijo lepo slovensko knjigo, da pohitijo s prednaročili, ki jih sprejema Uprava »Savinjskega v e s l n i k a« v Celju, poštni predal 123,
..Pa smo bili res zapelmni..."
Kako so vaščani v Dobrniču prebirali knjigo o belogardizmu
Zima je minila. V senčnih legah in skritih kotanjah se še borijo z vedno toplejšim soncem zadnje krpe že umazanega snega, vendar — pomlad je tu. Muhasta je bila letošnja zima, presneto nas je dajala na vseh koncih in krajih. Navzlic snegu se je pozimi na kmečkih domovih marsikaj napravilo: ta si je popravil orodje, oni vprego in jermenje, tretji spet kaj drugega. Otroci, no, ti so prišli na svoj račun! Saj smo se še starejši radi malo pokepali ali zakadili tega ali onega v sneg — pa bi otroci ne uživali v taki zimi? Dolgi, vendar pa lepi, so bili letošnji zimski večeri, katere smo tudi v Dobrniču hote ali nehote morali preživeti na peči. Vendar pa' smo jih letos dobro izkoristili.
Nekoč pred desetletji je »Prevzvišeni« v Ljubljani pokupil vso naklado neke Cankarjeve knjige, tako sem bral nekoč. Naši ljudje pa so v nekaj tednih pokupili vso naklado Sajetove knjige »BelogardL zem«.
»Res, hudi časi so prišli, ko se lahko vse tiska v knjigah in časopisih ...« Tako so tožili nekateri v Dobrniču, ko je tudi k nam priromal čez Grmado Sajetov »Belogardizem« in se kmalu znašel na toplih zapečkih. Sam ne vem, kako je prišlo do tega: na vsem lepem smo imeli izobraževalni tečaj prav posebne vrste, kakršnega na okrajnem odboru Ljudske prosvete v Trebnjem menda še n:majo zapisanega,
»No, beri nam ti, saj veš, da knjige ni nikjer več dobiti.. « so mi rekli — in brali smo jo. Večer za večerom smo se zbirali v veliki kmečki sobi, družba je bila vedno večja. To je bil študij, to je bilo razpravljanja!
»Glej, ta beli in ta rdeči so prišli kar skupaj,« so tu pa tam stikale glave ženske in si kaj pošepetele, vendar pa _nj -hov šepet in pisana udeležba nista nikogar motila.
Najprej smo prebrali uvod in spoznali izdajalsko vlogo starih tiranov in oblastnikov v b'vši Jugoslaviji. Od prvega dneva naprej pa se je kakor rdeča nit vlekla skozi ves naš večerni študij izdajalska pot Škofa in klera. Liudje so se kar stresli) ko je oživel pred njimi ta ali oni spomin na zločine krvn:ka slovenskega ljudstva, ljubljanskega Škofa Rozmana. Začelo se jim je jasniti. Prebrali smo še izjave priorja pleterskega samostana kar-tuzijancev o belogardistih in njihovi strahovladi. Ljudje so samo strmeli in začudeno vpraševali«
»Kaj so bili res taki tisti ljudje, ki so se borili za vero in boga, na nerod pa so pozabili?«
»Zdaj vid^m, da smo bili pa res za-pelfani,« je neketfa večera po prebranih frioTJevih besedah rekla stara Mina, ki i nikoli ni šlo v glavo, da je bila parti-
zanska borba pravična, Ljudje okoli mize in na peči so prikimavali,
»Res je bilo izdajstvo vse njihovo delo, čeprav tega prej nisem mislil...« je odkrito povedal že v prvih dnevih Studija Ivan, fant srednjih let, ki je bil tudi zapeljan od belogardistov,
»Kako to vse lepo po domače in točno piše, pa podprto je z dokazi in imeni!« se je spet oglasil starejši Tone, ki je nekaj let trgal hlače po ljubljanskih klopeh, pa je zaradi revščine moral zapustiti šole in se oprijeti domačega dela.
»Pa koliko piše o Dobrniču, in vse je bilo res tako kot so zapisali!« se je izza zapečka oglasila sivolasa Ivana, Marsikdo je za hip sklonil glavo in tiho pomislil pri sebi: res je bilo tako. Zdaj se jim je odprlo, saj poznajo veliko delo, ki ga je opravila partizanska ljudska vojska.
Tako smo študirali Saictov »Belogardizem«. Vsak večer se je število poslu, šalcev večalo in glas o knjigi je šel od človeka do človeka. Liudem je knjiga odpirala oči, pokazala j'm je pravo sliko bele golazni. Opazoval sem ljudi, ki so prihajali k našemu študiju. Dobri so — čeprav so med njimi zapeUanci, ki pa so v tej zimi marsikaj pridobili. Moja knjiga pa roma po vaseh in ne vem, kdaj jo bom spet videl. Pa če je tudi ne dobim več v roke — samo da bi povsod dosegla fo, kar je na našem »tečaju« na peči: prinesla je ljudem resnico.
starosti. Odkrili so jo, ko so med južnim stolpom in stolpom z uro nad vhodom v grad belili hodnik in luščili stari belež.
Slika, ki prikazuje Novo mesto od kandijske strani, je velika 148X47 cm. Mesesnel, Štele, Sternen in Gregorič, ki so si jo ogledali, so menili, da je risana s svincem in barvana, toda ne »a fresco«. Zal je močno poškodovana. V mestnem ozidju je videti šest stolpov, na levi strani pa most z oboki. Sliko je Mesesnel obenem z neko grajsko miniaturo fotografiral, pa se mu posnetka nista posrečila. Fotografija, ki jo je napravil novomeški umetnostni zgodovinar Jože Gregorič — ki je jeseni 1943 padel kot partizan med nemškim bombardiranjem Novega mesta — pa je uspela le na pol in jo hrani sedaj Ema Sobanova v Ljubljani. Na njej nisem mogel razpoznati odprtih mestnih vrat in pri njih obešenca na vešalih, niti vseh stolpov, niti nekaterih drugih zanimivih podrobnosti, ki jih je baje videti na originalu.
Na čas nastanka kaže slika sama: frančiškanska cerkev je upodobljena vsa v zidarskih odrih, ki jo grade ali obnavljajo.
Iz zgodovine je znano, da je prvotno cerkev sv. Lenarta že leta 1470 izročil kostanjeviški opat Erasmus frančiškanom, ki so cerkev leta 1472 razširili. Leta 1664 je cerkev s samostanom vred pogorela in so jo patri zopet obnovili. Gracarska slika Novega mesta bo torej ali izpred leta 1470, iz leta 1472 ali pa je nastala leta 1664, oziroma kratek čas pozneje. Mislim, da je najverjetnejši zadnji datum in da predstavlja gracarska slika mesto prav med to obnovo cerkve po požaru.
Lastnici gradu, Vlasti Schoeppl-Rudeževi, se zdi, da je slika Novega mesta po tehniki izdelave morda nekoliko podobna Klobučaričevi. Kot Ster-nenova učenka si je namreč pridobila slikarsko in risarsko oko. Vendar pa je le malo verjetno, da bi imeli opraviti res z doslej še neznanim Klobučariče-vim delom, saj bi moralo preteči med njegovo prvo skico in gracarsko sliko celih šestdeset let, če je mož sploh tako dolgo živel. Lahko pa bi bil avtor kak njegov učenec. Mislim, da b4 z analizo slike strokovnjak to lahko pojasnil.
Ce bo domneva o času nastanka gracarske slike prava, je moralo dobiti Novo mesto med leti 1648 in 1664 nov most čez Krko. Na Valvazorjevi sliki ie še primitiven lesen, na gracarski pa že obokan. Tudi analiza drugih sprememb bi nemara utegnila doprinesti kaj k zgodovini razvoja dolenjske metropole.
Predvsem pa bi si želeli dobrega posnetka gracarskega odkritja.
Ivo Pirkovič
Ali bi se da! rešiti problem
učencev v gospodarstvu?
Objavljamo članek tov. Jožeta Zam-ljena, ravnatelja novomeške šole uieri-eev v gospodarstvu, ki je bil napisan že ob zaključku I. polletja, vendar pa ga zaradi pomanjkanja prostora prej nismo mogli natisniti.
Kakor vse druge sole je tudi šola za učence v gospodarstvu raznih strok v Novem mestu 15. januarja končala polletje. Uspehi, ki so jih pokazali učenci, so naslednji: od 197 učencev, kolikor jih je na šoli, je dovršilo polletje brez slabih ocen 53,3%, z enim nezadostnim redom 20,3%, z dvema 11,2% in z več kot dvema 10,2%, neocenjenih pa je bilo 5%.
Vse te uspehe in neuspehe bi hotel analizirati, da bi tako prišli do zaključkov, od kod izvirajo nedostatki in kako bi jih odpravili.
Na prvi pogled bi človek dejal: »Neuspeh v znanju je v prevelikih zamudah pri Šolskem obisku.« Vendar pa temu ni tako. Kajti vseh zamud je 1.46%, kar pravzaprav ne pomeni mnogo. Vendar pa nas preseneča pri zamudah nekaj drugega. Od vseh zamud jo opravičenih 68,4%, kar pomeni, da se skoraj eno tretjino zamejenih ur ni opravičilo. Vsakomur pade ta procent prav gotovo v oči in se vpraša, kako je moglo nastati tako razmerje med opravičenimi in neopravičenimi urami.
Po posameznih razredih je stvar taka:
opraviče- neopravi-nih ur   čenih ur * . . .     68.23% 81,77% ....     57,38% 42,67% ....     80,05% 19,957c
1. razred
2. razred
3. razred
Po atrokah pa jo stvar naslednja:
opraviče- naopra vinih ur   čenih ur
kovinarska stroka lesna stroka . . . oblačilna stroka . usnjarska stroka .
72,6% 66,2% 66,6% 70,4%
27,4% 33.8% 83,4% 29.6%.
Stvar sama po sebi ne bi prav nič pomenila, če bi nam statistika o zaposlitvi učencev v gospodarstvu po raznih sektorjih gospodarstva ne pokazala naslednjih številk.
Po posameznih razredih so zaposleni učenci takole:
		!§©	
		>s y K -z Ss ■	5 a |S s> C »
			p<
1. razred    t • t •'•	43%	—	57.0%
2. razred    . • . •	55%	1.5%	43.5%
3- razred    . .  . .	69%	5,5%	25.5%
In če pogledamo	še po	strokah	opazimo
naslednje:			
		'a >*	'S
	£ ®	— -	vati ekto
			
			d
kovinarska stroka	75,3%	—	24.7%
lesna stroka    . .	82,3%	—	67.7%
oblačilna stroka .	48,4%	3.7%	48.8%
usnjarska stroka	60.0%	10.0%	80.0%
Ce primerjamo ti dve statistiki, bomo opazili naslednje: kakor raste od prvega razreda do tretjega zaposlitev v državnem sektorju, tako se dviga tudi opravičljivost zamujenih nr. če bi pokazal razpredelnico samo v eni smeri, recimo po razredih, bi mi lahko očitali pristranost, tako pa kftfet* oNe razpredelnici isto. Obe razpredelnici sta rlnhra   podkrepitev   zaključku,   da državna
fodjetja bolje skrbe za strokovni in teore-ični pouk kakor pa privatni sektor. Kaj jo temu vzroki Eden izmed glavnih vzrokov je vsekakor to, da ima vsako podjetje posebnega človeka, ki se izrecno zanima za delo in učenje učenca. Drug vzrok pa je, da je dijaška knjižica pregledana, da imajo učenci čas za učenje, kar pokaže tudi na slednja razpredelnica:
Po razredih so izdelali
1. razred
2. razred 8. razred
58,8% 42.5% 60.0%
učenci takole:
slabo neomenjeni ocenjeni
85.6% 5,6% 48,5% 8,7% 30,0% 10.0%
Po strokah so izdelali učenci takole:
al a ho ue-ocenjeni ocenjeni
kovinarska stroka 56,9% 38,8% 4,3%
lesna stroka   .  . 41,5% 47,7% 10,8%
oblačilna stroka 80,6% 19,4% —
usnjarska stroka 41,4% 58,6% —•
Vsekakor ni slabih uspehov vzrok samo zanimanje posameznih podjetij, ampak je še polno drugih vzrokov in vplivov, ki manjšajo uspeh, delavoljnost in zanimanje posameznih učencev.
Poglejmo nekaj vzrokov, ki ovirajo delo učenca v šoli. Eden izmed glavnih vzrokov je vsekakor neenotna predšolska, oziroma osnovnošolska izobrazba. Novi učni načrti so naslonjeni na določbo, da se smejo sprejemati v uk k mojstru samo učenci s šestimi razredi osnovne šole, oziroma dvema razredoma gimnazije. S prehodnimi določili za upravitelje Sol za učence v gospodarstvu objavljenimi v »Objavah« št. 10 z 25. sept. 1951 je bil ta pogoj ukinjen, čeprav je učni načrt ostal neizpremenjen.
Razpredelnica- pokaže naslednjo sliko:
nižja
1. razred   ....... 36,2%
2. razred   ....... 34,7%,
piedp. izobrazbo
3- razred Po stroki
3W
63,8%
65,37> fil.7%
nižja
67,1% 60.2% 41,9% 90.0%
predp. izobrazba kovinarska stroka   . .  . 32,9%
lesna stroka..... 89,8%
oblačilna stroka . . . 58,1% usnjarska stroka . . . 10,0% Ce pa vemo še to, da je na celi šoli 9,5% učencev, ki imajo manj kot 4 razrede osnovne šole in 6% učencev, ki imajo 3 razrede gimnazije, potem nam poslane stvar docela JHsna. Tako različna predšolska izobrazba ne more ustvariti v razredu neke tesne, med seboj povezane delovne skupine. Tak konglomerat otežkoča izvajanje učnega načrta, na drugi strani pa sili učenca v lenobo pri učencih, ki imajo višjo predšolsko izobrazbo in nezanimunje in otopelost pri učencih, ki nimajo najosnovnejše podlage. Temu bi. se dalo odpomoči na več načinov. Najosnovnejši način bi bil, da se sprejemajo v šolo in seveda tudi v uk učenci z enako pred izobrazbo. Tako reševanje problema pa bi bilo zelo pogrešno in tudi nepravično. Pogrešno zato, ker je tudi med posameznimi Šolami razlika, saj imamo nižje in višje organizirane šole, ker imamo eno, dvo, tri in več oddelčne šole, ki so že po svojem ustroju neenako, kaj šele vse drugo. Nepravično pa zato, ker bi ta način izločeval otroke oddaljenejših vasi od učenja v obrti, ker so v takih vaseh le nižje organizirane šole. Mislim, da nima smisla pred takimi dejstvi skrivati glavo v birokratski pesek — v akte. Hotel bi pokazati razpredelnico, ki bo podprla moje mnenje, da tudi različnost v organizaciji šol močno vpliva na učni nspeh. Po razredih je hodilo:
učencev
v nižje org, šolo iz prvega razreda 44,4% iz drugega razreda 69.47« iz tretjega razreda 65,5%
v višje org. šole iz prvega razreda 88.3% iz drugega razreda 22,3% iz tretjega razreda 84.5%
v gimnazijo iz prvega razreda 22,3% iz drugega razreda 8.3% iz tretjega razreda —
Po strokah
učencev
v nižjo org. šolo iz kovin, stroke 57,5% iz lesne stroke 58.5% iz oblačilne stroke 45,3% iz usnjarske stroke 80,0%
v višje org. solo iz kovin, stroke 28.7% iz lesne stroke 29,7% iz oblačilne stroke 48,4% iz usnjarske stroke 13,3%
v gimnazijo iz kovin, stroke 13,8% Iz lesne stroke 11,8% iz oblačilne stroke 6.4% iz usnjarske stroke 6.7%
Te razpredelnice kažejo, da je uspešnejši pouk tam, kjer je že predizobrazha vsaj približno enotna, ker na to lahko gradi učitelj in viša izobrazbo in znanje učencu.
To teh ugotovitvah hi morali le nekako utrditi stopnjo predizobrazbe in temu prilagoditi učni načrt.
(Dalje nrihodnjio) .
Pionitčki novomeške gimnazije nam piše/o...
Na novomeški gimnaziji je letos pionirska organizacija tako urejena, da sestavlja celoten odred *Bogdana OsolniKa« več razrednih skupin, ki so si v začetku šolskega leta izbrale svoja imena, imena pokroviteljev, načemike skupin tn ostale funkcionarje. Vsaka razredna skiipiua pa ima vrsto krožkov, v katerih sodelujejo vsi pionirji skupine. Posebno delavni so pionirji v I. c. razredu, v katerem vodi skupino marljiva pionirka Majda Penca. Naj kar sama pove, kaka in kaj delajo:
;Naša razredna pionirska skupina ima ime po partizanskem pesniku Kajuhu. Kot pionirji se trudimo, da bi ga v vsem posnemali. Imamo predsednika, tajnika, blagajnika, pa voditelje posameznih krožkov: fiz-kulturtiega. pevskega, drnmatskega. folklor nega. recitaci jskega in šahovskega. Priredili smo že dve uspeli prireditvi Posebno druga je bila prav lepa. Imeli smo več de-
Dolenjska primorskim bratom v nesreči
Za pomoč prizadeHm krajem na Primorskem so medtem nakazali Še:
Gojenci dijaškega doma v šmihelu pri N. mestu 2254 din, Sindik podr. Podjetja kmet. strojne postajo Stara cerkev 8300 din. Okr. odbor ZVVI Trebnje 9200 din. Organi Narodne milice okrn.ia Trehnje 7100 din. Sindik. podr. del. in nam. v Semiču 2600 din. Sindik.   podr.   »Usnjarski   proizvodi« Crno-
ZALOŽBA »KMEČKA KN.Z2GA«
Vam nudi za strokovno in splošno izobrazbo tele knjige:
Anton Flego: Oskrbovanje sadnega drevja ............
Andrei Škulj: Priročnik za sadjarstvo ln vrtnarstvo .......
Ing. Vilko Masten: Boj ameriškemu kaparju. bro£. 100 din. v platnu
Ferdinand Trene;  Risanje krme (siliranje)........■   •  . .
Ing. Tatici k, V<ilk, Kranjc: Preiskava, gnojenje ln apnovanjc zemlje
Tone Bantani Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu.......
Prof. ing. Vinko Sadar: Oljnice, korenovke, predlvnlre ln hrtieH. hroš.
50 din 22 din 150 din 30 din 46 din 89 din 240 din pol platno 294 din
Naše najnovejše knjige:
Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu (potopisi)...... 80 din
Dr.  Marjan  Pavšič: Vzreja mladih živali............ 60 din
Ivan Tavčar: Povesti (V Zali, Kuzovcl), broširana 100 din, celo platno 200 din
Ivan Cankar: »Jaz, bratje, pa vem za domovino« (izbor), P^lplatno 200 din
celo platno 250 din
Najboljši svetovalci pa vam bodo
Pavla Zakonišek: Praktična kuharica, III. popravljena in lepo opremljena  izdaja........................290 din
»Gospodinjski nasveti«, broširana 100 din, polplatno.........180 din
»Kmečki žepni koledar«, celo platno...............70 din
Vse naštete knjige naročite pri založbi
»KMKCKA KNJIGA« — L JURIST AN A
GAJEVA ULICA 6 - poštni predal 374, telefon 38-90 Čekovni račun pri Narodni banki 601-90501-1
Zahtevajte naše knjige v najbližji knjigarni in v zadružni trgovini!
melj 1310 din. Delovni kolektiv ohrata »fier-cer« Gorica vas pri Ribnici 7600 din, VO OF Nnvj lazi pri Kočevju 6170 din. Sindikat tožilstva in sodišča v Novem mestu 4000 din. Kom. straža pri KPD Novo meslo %0O din, vaščani Krvavčiega vrha v Beli krajini 226 din.
V Metliki: Splošno trg. podjetje 10.000 din. Kmetijska zadrug.1! 5000 din. Trg. sintl. podr. 2710 din, Čevljarska sindik. podr. 2047 din, dijaki v gimnaziji 2161 din. Osnovna šola in učitelji 162*. din. KOZ >Partizan- 50 kg pšenice, poleg tega v zbirki mesta: 110 kg fižola. 72 kg koruzne moke, 32 kg bele moke. 5 kg masti, 34 kg koruze. 182 jajc, suho sadje, drugi drobni prispevki in ena obleka-
V Novem meslu: Mestna industrija čev. ljev IO.iioii d in. Okraj, podjeije Kremen 15.000 din. Industrija perila 5000 din. Sind. Ppdr. OKA P 3350 din. Zitoiond 555 din, del. kolektiv podj. Remont 350 din, Sind. podr. drž. posestev iu pltališč 12.000 din, gostinci dodatno še 300 din. podmladek lt K na gimnaziji 2ob0 din. Hodnik Lojze, dimnikar 100 din.
Zbh-ka v Mirni 4000 din. na Čatežu 4000 din.
Novo mesto: Pralnica peska 4122 din, Sind. podr. Zdravilišča Šmarješke toplice 2700 din. Keramika, del. kolektiv 1190 din, Sinđ. podružnica OLO 16.075 din, Sind. podr. mestnih obrtnikov 3000 din. II- teren OF (delna zbirka) 6065 din.       , „„
Vaški odbor O F Podgrad 881 din. Krajevni odbor OF Uršna sela 2.27 din, Vaški odbor OF Gor. Sušice 2700 din. Krajevni odbor AFZ Žužemberk 1278 din. Krajevni odbor .4/^2 Smolenja vas 1000, Vaški odbor OF Pooboršt 480 din. Gospodinjski tečaj Brusnice 800 din, Člani Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto 10.118 din, Krajevni odbor AF2 Crmošnjice pri Semiču od proslave h. marca 4000 din, Učiteljstvo iz Mirne peči 1400 din. Pionirski odred »Katje Rupena<r Mirna peč 2241 din, Sindikal. podružnica OGP »KrkB* Novo mesto 2055 din, Sind. podružnica tekst, tovarne Novo mesto 30.400 dinarjev, Sind. podružnica OKAP Novo mesto 1000 din, Prosvetno društvo Bršljin. čletl dobiček od igre »Razvalina življenja* 5000 dinarjev.
klamacij. petje, folklorni nastop, preskoka in igrico, katero sem sama napisala in tudi režirala. Zelo pridna sta pionirja Filip Ro-bar, ki vodi fizk. krožek, in Ivan Hrastar, vodja dramskega krožka. Tudi skupinski časopis imamo. Ime mu je »Zastava«, Pridno se učimo, saj smo bili v prvem polletju med 17 razredi na gimnaziji najboljši in hočemo taki tudi ostati! Trudili se bomo za dobre uspehe do konca šolskega leta. tako da bomo postali res zavedni pionirji Titove Jngosla vije!«
Tako je zapieaja pionirka Majda. Povedati pa moramo, da so tudi v drugih razrednih skupinah zelo pridni, tako n. pr. v I d, I. b. II. a in II. e razredu, kjer so imeli l"pp akii.lemije Za primorske poškodovance po snegu so naši pionirčki zbrali lepe zneske. Tnko so samo v I h razredu zbrali 632 dinarjev, največ na šoli!
No. pa se Se od drugod oglasite, da bomo videli, kaj delate! Pionirčki novomeške gimnazije vas lepo pozdravljajo!
REŠITEV  PIONIRSKE KRIŽANKE
»ZVONČKI« Vodoravno: 1. Zvonček, 8. Apolon   9. tir, 10.  le,  11-  ej,  13. oko.  14.  nivo.  17. kota, 18. SAP- 20. ali. 21. grdo. 22. Ino, 23. hipoma
nor, ova. srp, A A.
25. na. 26. grb. 27. sla, 28. da, 80. sta. 31. ara, 33. O vid   34. Lopa.
Navpično: 2.  Vaterpolo, 3. opij, 4.
s.  M..   6-   Eol.  7.   knez,   12.  ako, 13.
15.   iti . 16.   zadosti,   17.   Kanada, 18.
19. pomlad, 21. gib, 22. In, 23. hrt, 24. 29. ar. 30. sva, 32. al, 33. op.
•Za dobro voljo
Janez Popotni se vrača iz Trebnja izjemoma s prazno popotno malho. V vlaku ga nagovori radovedni potnik:
»Ali vi radi potujete?«
Janez: »Kdo?«
Potnik: »Vi!«
Janez: »Jaz?«
Potnik: »Da!«
Janez: »Ne.«
*
»Jaka,  zakaj   se  ti  pa  tako nos
sveti?«
»Od samega veselja, ker ga ne vtikam v vsako stvar.«
Nekje na deželi je umrl bogataš, ki je bil med vaščani zelo nepriljubljen. Njegova hči je dala nabiti na vrata listič z besedami:
»Danes ob desetih dopoldne nas je zapustil in šel v nebesa naš predobri oče, brat, stari stric in tako dalje...«
Popoldne je bil pod prvim lističem nabit drugi in vaščani so brali:
»Popoldne ob dveh še ni prispel v nebesa. Sem v skrbeh. Sveti Peter.«