^HAN mKf 18. JANUARJA —"Stev. 2 O delu, uspehih in nalogah občine pod Pohorjem Morda bo prav, če takoj v začetku navedemo nekaj splošnih podatkov iz konjiške občine. Po površini zavzema 22.230 ha, število preibivaicev pa'je ca. 18.0CO, med katerimi je nekaj več žensk kot moških. Področje občine zavzema precejšnji del zahodnega Pohorja od Rpgle preko Vitajjiisikih planin do Ra-;' kovca, celo zgornjo Dravinjsko dolino ter večji del Konjiške gore. Ravnina je le v okolici Konjic, Loč ;in Tepanja, ostalo pa so večji in manjši hribi do visokih pohorskih vrhov. Povprečno živi na enem kvadratnem kilometru okoli 80 ljudi, čeravno je v bližnji ko­ njiški občini dokaj višje, in sicer 104 prebivalci na kvadratni kilometer, področje bivše vitanjske občine pa ima le 46 ljudi na kvadiatni kilometer. Vseh krajev in vasi v občini je 84 ter eno mesto, to je Konjice. Od skupne povr­ šine zemlje odpade dobra tretjina na gozdove, posebno v okolici Zreč in Vi­ tanja, kjer so prostrani pohorski go­ zdovi, ki ipoleig živinoreje predstav­ ljajo enega osnovnih dohodkov p>ohoT- skih ljudi. Pri obdelovalni zemlji pa je največ travnikov in njiv, dočim so pri posevkih na prvem mestu žitarice s 53% posejanih njivskih površin. Od vseh prebivalcev v občini je zaposlenih v socialističn.em sektorju (v industriji, obrti, kmetijstvu in državni upravi) nad 3.O0O ljudi, upokojencev pa je 920. Ce tem dodamo še njihove družinske čla­ ne, nam številke povedo, da je število aktivno zaposlenih in vzdrževanih v občini 61,1%. Seveda ti okvirni podatki še ne morejo podati točne slike, poka­ žejo pa le Hiplošni obris občinei, ki spa­ da med večje v našem okraju. SVETI SO V VELIKO POMOC LJUDSKEMU ODBORU Ze gornji podatki dovolj razumljivo dokazujejo, da je moral Ijuds^ki odbor pri svojem delu upoštevafti vso razno­ vrstno dejavnost v občini ter jo vskla- jevati in pravilno usmerjati na vseh področjih. To je tudi narekovalo pri­ tegnitev čim večjega števila državlja­ nov/ k neposrednemu sodelovanju in odločanju. Ljudski odbor šteje 35 od­ bornikov ter se je v svoji mandatni dobi sestal že na 15 sejah. Socialni se­ stav sicer ni v razmerju s strukturo prebivalstva občine, toda ob izvolitvi leta 1955 je bilo delavcev iz proizvod­ nje že v bivših občinah zelo malo. V veliko pomoč ljudskemu odboru je 10 svetov, v katerih sodeluje 70 volivcev. Ti na svojih sejah že predelajo vpra­ šanja in naloge iz svojega področja, ki so dokaj odgovorna. Prav gotovo je, da se največ problemov pojavlja na pod­ ročju gospodarstva, financ, socialnega skrbstva in prosvete, saj so iti sveti- tudi največkrat zasedali. Pri tem moramo poudariti,. da so pri svojem delu ,po- stali že zelo samostojni, dobro obvla- • dajo splošno problematiko svojega pod­ ročja in jo v okviru možnosti tudi uspešno rešujejo. Ze dalj časa je ureje- ^ no, da na vsaki seji ljudskega odbora po- ! ročaj o tudi posamezni predsedniki sve- I tov ter predlagajo v potrditev zaključ­ ke teh organov, seveda ,s potrebnimi utemeljitvami. Vsekakor tvorijo NAJMOČNEJŠO GOSPODARSKO OSNOVO OBČINE, INDUSTRIJSKA IN DRUGA VEČJA PODJETJA, kjer delavski sveti uspešno rešujejo in vodijo gospodarsko dejavnost. V de- sie^tlh večjih podjetjih je v DS bUo izvoljenih 182 delavcev in nameščen­ cev, v 18 dbrtnih lokalnih podjetjih pa so že vsi člani kolektivov po zakonu v DS. Vsa ta podjetij a in obrati pa ustvarjajo v merilu občine nad tri če- trtne bruito proizvodnje, vse ostalo pa skupno s kmetijstvom le slabo četrtino. Nekatera, predvsem, večja podjetja v občini, so se zadnja leta precej razvila in razširila, pa tudi nekatera manjša so pokazala vso iniciativo za svoj nadalj­ nji procvJt. Med ta spada Krojaištvo, ki se je v teku zadnjih dveh let dobro utrdilo in pridobilo med potrošniki svoj sloves. Isto lahko rečemo za Eldktro-inistalacije, ki svoje delo uspeš­ no opravlja tudi izven občine, med dru­ gam celo v Celju in nekaterih drugih krajih, s svojimi strokovnimi delavci pa je sodelovalo pri elektrifikaciji Po­ horja. Tudi pekama jie med najboljši­ mi v okraju, čeravno ima posebne pro­ bleme s svojimi prostori. Podobno bi lahko zapisali še za drug^ podjetja obninega značaja, čeravno je treba pri­ znati, da v nekaterih strokah obrt ni do­ volj razširjena. Ljudski odbor in drugi organi so o tem že razpravljali, tako bo tudi to vprašanje sčasoma urejeno. Predvidena je še modemizacija opekar­ ne v Ločah,'ki ima zelo zastarele svoije obratne naprave. Ljudski odbor pa bo pomagal še ncvo ustanovljenemu pod­ jetju KOSTROJ, da si čimprej zgradi las.ne tovarniške objekte. Dosedanji komunalni razvoj pa že kaže, da se bo­ do tudi večja podjetja morala v večji meri orientirati v svoji občini ter ji pomagati pri reševanju najrazličnejših nalog, kot so gradnja stanovanj, komu­ nalnih objektov itd. Nekaj je na tem področju že storjenega, v bodoče pa bo ta povezava še bolj morala priti do izraza. Spričo svoje zaostalosti LJUDSKI ODBOR POSVECA MNOGO POZORNOSTI KMETIJSTVU in preko tega zadružništvu. Na pod­ ročju občine je kakih 1.800 kmečkih gospodarstev, od katerih je 1324 vklju­ čenih v šest kmetijskih zadrug. Ostali člani zadrug pa so ali kmetje ali pa polkmetje. Sredi novembra je bila v Slov. Konjicah ustanovljena zadružna poslovna zveza, ki jo čaka vrsta kon­ kretnih nalog. Med te spadajo meliora­ cije močvimatih zemljišč, ureditev plantažnih nasadov, predvidena je zbi­ ralnica in predelovalnica mleka itd. V 10 zadružnih obratih raznih strok je zaposlenih nad 50 ljudi. V aktivno delo pri vodstvu zadrug in odsekov je vklju­ čenih nad 220 zadružnikov. Pri štirih zadriigah obstajajo aktivi mladih za­ družnikov z 318 člani, dočim pa ima' šest zadrug sekcije žena zadružnic, 240 članic. Tako mladi zadružniki kot tudi žene imajo dokaj važno vlogo pri so­ cialistični preobrazbi vasi, zadružni­ štvo pa je eno osrednjih vprašanj, ki zahteva vso p^zomost tako oblastnih I kot političnih organov v občini. Važno ; nalogo pri tem imata razen sveta za kmetijstvo pri občini še obe državni posestvi, to je v Slovenskih Konjicah in Ločah, ki sta v zadnjih letih dosegli lep gospodarski napredek. Na območju občine je 20 šol, od tega 14 osnovnih, 1 vajeniška, 1 nižja gim­ nazija in 4 kmetijsko nadaljevalne šole. Pri vseh so bili v lanskem letu izvolje­ ni šolski odbori, ki imajo v svojem sestavu vključenih 157 državljanov. POSEBEN PROBLEM SO ŠOLSKI PROSTORI, saj je iskoraj na vseh šolah pouk v dveh izmenah. Nekatera poslopja so že nujno potrebna popravila, tu in tam bo čim prej potrebno misliti na grad­ njo nove šc