Gospodarske stvari. Govedoreja. (Spisal J. Cizelj, učit.) //. Izreja in reja. Poglavitna reč pri govedoreji je izreja živine: hvana in vsa druga živini potrebna postrežba. — Prvi živež je Bog živinčetu v maternem mleku pripiavil. Dosedaj se je tele pri sesanju pusčalo 6—8 tednov, alj se je pa od krave ločilo že drugi, tretji dan. Prvo je pri mladib kiavah, ktere so še le dva- trikrat povrgle, v posnemo svetovati, da se mlečne žilice vredijo in razprostrejo; drugo pa pri starih kravab, da prebitro ne oslabč, ker se mleko bolj z dojilom kot z sesanjem pridobi. — Največo težavo dela odstavljanje telet. Pomagaš si lahko tako-le: Pribij v škafec (žehtar) konec nsnja tako, da čez mleko, ki je za pitje pripvavljeno, moli. Tega konca se tele bitro posluži in srka — sapo nase potegovaj6 — mleko v sk, ter hitro na raater kravo pozabi. Pozneje, ko tele svojo hrano pozna, se naj konec usnja odstiani. Kako se tele sena privadi? — Teletom, ki pij6, se v 14 dnevih že seneni čaj poda. Vzemi 1 kilogram (nad poldrugi funt) sladkega sena, na ktero kakih 5 liter (dobrih 15 poličev) vrele vode vliješ; posodo pa pokrij tako dolgo, da se tekočina — čaj do mlačnega ohladi. Vlij nekoliko mleka zraveu, da čaj belo barvo dobi. Ako tele to večkrat pije, začne sen6 samo pobirati, kajti duh je znan in bitro se jesti privadi. Od kod pa pride, da pozneje vol bode in krava rita? — Svojeglavnemu pobalinstvu se mnogokrat zljubi teleta pikati, šegetati in kedar rožičke dobi, se z njiuii trkati in bosti. Tele se tako, kakor pes popada, butanja, upornosii navadi, gre od gospodarja do gospodarja in čedalje bolj na ceai pada, ker upornega živinčeta nihčer ne trpi. To 80 storili mladi hudobneži, kteri bi se naj takoj pri prvem opazku iz službe zapodili, kei laftko vso živino pokvarijo. Ako gospodar želiš, da te plen goved veseli, pazi na te reči: 1) Snaži in čisti travnike; polivaj jih, ako mogoče z gnojuico, napeljuj vodo na - nje, da dobiš tečne in zdrave krme. — 2) Bodi pri polaganju pozimi varčen s klajo; drži 8e reda, na kojem je vse ležeče, da goveda lepo rejena pri mali, pa redni piči ohranis. — 3) Snaži živino, kdaj in kolikoikrat ti je mogoče, vsaj enkrat na dan, med tjednom jim pa vsaj enkrat z čieto vodo noge in med parklji izmij. — 4; Izmij na tjeden enkrat korito, iz kterega živina pije; ne dopuščaj nikdar govedu iz stoječe luže, osmrdelih strog piti, da bolezen ,,kamen" obvarujes. Tudi jasli in drugo posodo, iz ktere živina je, večkrat z vrelo vodo dobro vmij. — 5) Ne pusti goveda nikdar v močvirju, na mokrih tleh stati, ker mokrota pri nogab, kakor čioveku, tudi živini škoduje. — 6) Ako živinče zboli, kar brž pri krmljenju zapaziš, isči o pravem času in na pravem mestu pomoči. Varuj se mazačev in sušmarjev, kteri večidel v svoji nevednosti živino pokončajo. — 7) Preglej in preskušaj vprežno orodje večkrat, ali 8e živini prileže, da med delom, ne trpi in se ne muči. B i č a se poslužuj, kolikor mogoče le malokdaj; tako te bode živina poznala kot prijatelja in ne kot trinoga, ter bode tvojim besedam pokorna. Pomisli da je vsako trpinčenje živine in neusmilj en ost zoper božje zapovedi in božjo voljo, vrh tega pa še vrednost živine pomanjšnje. Izreja in reja po načrtanih pravilih je modra in skušena, ter pomaga gospodarju do lepe živine in ga obvaruje nesrečnih bolezni. (Konec prihodnjič.) S kinetijsko razstavo v Celju letošnjo jesen ne bode nič. V 25. štev. našega lista smo poročali, koliko in kde da bodo letosnjo jesen kmetijske razstave po Štajerskem in prinesli smo natančen program za razstavo v Celju po glasilu kmetijskega drustva Stajerskega nSt. Ldbt." Kakor pa zadnja stevilka tega lista naznanja, je Celjska po- družnica razstavo za letos odpovedala in ravno tako tudi podružnica Slovenjebistriška in Ptujska, ki ste bile povabljeni razstavo napraviti, ako bi Celjska odrekla. Patudi te dve podružnici ste odpovedale, tako da letos na spodnjem, t. j. slovenskem Štajerskem ne bode nobene razstave, v tem ko jih gornje in srednje Štajersko ima 7. Tako odiide slovenskim kmetovalcem prilika, svoje pridelke 8vetu pokazati, pa tudi lepa darila v zlatu in srebru v znesku od 735 gld. s srebernimi in bronastimi svetinjarui in pohvaluimi pismi prejeti. Kaj da je temu prav za prav uzrok, ne vemo; dozdeva se nam pa, da stvar, ki prizadcva maogo skrbi, dela in stroškov, naše mestjane toliko uianj veseli, kolikor manj ^neme za njo vidijo pii kmetih in kolikor bolj so ?e zamotali v nemčursko, kinetoin nasprotno politiko. — Iz druge strani je pa tudi kmetovalstvo z d a v k i tako preobložpno, marsikteri kmet tako v dolgove zakopan, da ga pač ne veaeli prikazovati svetu lepe živine, katera itak če dalje bolj redka postaja, ker blagostanje na kmetih peša. Slovenskih kmetov tudi ne mika stvar, ker ob takih prilikab nikdar ne čujejo slovenskega poduka, ne vidijo slovenskih napisov. Zatoraj ne morenio druga, kakor da zopet glas povzdignemo za posebno kmetij-iko društvo na spodnjem Štajerskem, kteremu bi naj na čelu bili možje, ki poznajo natanko razmere po Slovenskem, in bi kot domačini s slovenskimi kmetovalci v ožjo dotiko zamogli stopiti. Da bi ne bil to glas vpijočega v pusavi! Gospodarske skušnje. Vlažnost iz opečnega zidovja spraviti rabi se v najnovejšem času naslednji pomoček, ki se je med vsemi, dozdaj znanimi še najbolj skazal. Vzame se 3/4 funta navadnega, marogastega mjila (žajfe), ki se v vodi (za dobra 2 bokala) skuba in razkroji ? S to vrelo tekočino se potem in scer 8 krtačo zidovje rahlo drga, da se ne začne peniti. Zidovje se naj potem 24 ur suši, potem se pa enako drga z drugo tekočino, ki se med tem pripravi; skuba se namreč enako 7-t funta goluna (Alaun) v vodi za dobra 2 bokala. Golun iu mjilo se dobro med seboj sprejmeta ter dobi zidovje povlak, ki odvrača vsako vlažnost od zunaj ter opeko suho brani. To se naj o lepem vremenu godi. — Dobi se tudi dober povlak iz mesanice od osmih delov lanenega olja in enega dela žvepla, kar se pri ognjn prav dobro razbeli. Oset (striček) konjem dobra klaja. Menda se smejiš, ka to beres; pa je vendar resnica. Oset (striček) ni samo za silo konjem dobra klaja, ampak tudi navadno. V deželah, ki sploh v poljedelstvu in živinoreji slujejo, t. j. po Saksoniji, Angleškem in po severnem Francoskem, pokladajo konjem spomladi za spremeiubo mladega o s a t a, ki se na polju z vilicami zruva. Ker ima korenje precej sladkorja v sebi, hlastajo konji oset prav radi kljubu temu, da je bodeč, in to jim je spomladi cel6 naravno vračilo, kev jih, če ga vsak dan precej zaužijejo, zmerno čisti. Zastouj dobiotljivi Stvarnik ne pusti spomladi najpied osatu poganjati in se zeleneti. To delo lahko otroci igiaje opravljajo ter koristijo na dvojno stran: polje se osata iztrebi, živini pa zdrava hrana pripravi. Paskusite! Izvažanje premoga na Rusko.^Kakor poročajo novine, se je pretekli tjeden iz Slezkih jam 200.000 ct. premoga po železnici na Rusko poslalo. To je prva poskusnja, ki obeta obilnim premogovim rudnikom in tudi železnicam v Avstriji prav dobre izvožuje. Dosedaj odprti rudniki ua preraog so namreČ na Ruskem proti vzhodu tako dalječ od fabriških mest proti zahodu in sredi neizmernega cesarstva, da ni mogoče po primerni ceni dovažati premoga iz tako oddaljenib krajev.