OpHHzfone In afobonamento postale — p.
Leto XXin., št. 176
r'-.'*-it.v-■ * - p -


• ■3 4
Ljubljana, sobota 7» avgusta 1943
___^ »» - e
Upravoištvo: L) ubijanj Puccinijeva alica 5.
Telefon 4u 31-22, 31-23 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon U. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubliansko pokrajino pri poštno-iekovnem zavodu il. 17.749. za ostale kraje Italije Servizto Conti. Cort. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASIOPSTVO za oglase iz Kr. Italije io inozemstva ima
Unione Pubbliciti Italiana i. A. MILANO
Ishaji mk dan nzen pooedelfk* Naroinio« uuu o e s e t o o Lk 1».—, a inozemstvo vključno s •Ponedeljskim Jw crom« Lit 36.50.
Urcdoiiit o t Liubtiaaa. Poccinijera alica b. 5. — Telcfoa ker. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopiil »e ne n«<«|«.
CONCESSIONARLA tSCLUSlVA pet U pub-
blicrti di provenienza italiana :d ettera: Unione Puhbliriti Italiana S. A. MILANO.
žni sklepi vlade
Vlada \z imela ssioči pad predsedstvom maršala Badoglia sejo, na kateri je sprejela vrsto sklepov, RaRalajsčih se na vsa področja javnega življenja v cilju prilagoditve novemu
stanju v državi
Rim, 5. avg. s. Ob 17. uri se je sestal
pod predsedništvom Eksc. šefa vlade, prvega ministra, državnega tajnika ministrski svet.
Ministrski svet je naložil čuvarju pečata, naj se loti potrebnih proučevanj za odstranitev iz civilnih in kazenskih zakonikov onih odločb, ki ne ustrezajo duhovnemu in pravnemu izročilu naroda.
Sodstvo
Nato je ministrski svet odobril na predlog ministra za pravosodje osnutek ukrepa, tičočega se določbe datuma za priče-tek pravnega leta. S tem ukrepom se odpravlja člen 85. veljavnega sodnega pravilnika, ki je po izključno političnih raz-s ta oaium prestavil od 1. januarja na 29. oktober. Povratek k datumu 1. j čiii uarj a znova posveča častitljivo pravno tradicijo ter se bolje prilega zahtevam sodne uprave.
Načrt ukrepa z določbami za zagotovitev funkcioniranja sodne službe v določenih krajih. Zaradi vojnih dogodkov je treba zagotoviti delovanje sodstva v tistih krajih, ki ne morejo imeti več zveze s sedeži sodnih uradov, katerim ozemeljsko pripadajo. V ta namen daje ta ukrep ministru za pravosodje pravico, da s svojim dekretom začasno pridruži okrajno sodišče ozemlju drugega sodišča ali apelacijskega sodišča kot mu je doslej pripadalo. Enaka pravica je dana ministru, cla začasno, kakor zahtevajo potrebe, pridruži del ozemlja okrajnega ali okrožnega sodišča, kakemu drugemu okrajnemu ali okrožnemu sodišču.
Načrt ukrepa tisoč se uvedbe privilegija na naprave in stroje, ki se zaradi vojnih okoliščin prenesejo iz industrijskih podjetij in so obremenjeni s hipotekami. Številne industrijske tvrdke so zaradi ojače-van.ja sovražnega letalskega napadanja preselile naprave in stroje v kraje, ki so manj izpostavljeni vojnim napadom. V primerih, ko so nepremičnine, obremenjene s hipoteko, ki se v smislu člena 2311 civilnega zakonika razširja na vse, kar spada k nepremičninam s hipoteko, lahko odvoz naprav in strojev, ki s tem niso več pritikline, močno škodi interesom upnikov, ki so navadno kreditni zavodi, kateri so subvencionirali industrijske tvrdke s hipoteko na podjetja, zanašajoč se predvsem na vrednost naprav in strojev. Da se izogne tem nevšečnostim, daje odobreni ukrep prednost jamstvu za kredit, na katerega se nanaša hipoteka, vpisana na nepremičnino industrijskega podjetja na naprave in stroje, ki se prenesejo iz nepremičnine, da se odtegnejo sovražnim vojnim napadom. Upnik ima jamstvo privilegija na te dobrine, namesto izgubljenega hipo-tekarnega jamstva.
Finance
Na predlog ministra za finance je bil sprejet načrt ukrepa, ki prinaša davčne olajšave za naslednike padlih v vojni ali umrlih zaradi vojne. Že veljavne odločbe se primerno spopolniio in v znak hvaležnosti in poklona slavnim padlim v vojni ali umrlih zaradi voine. dopušča novi ukrep ola išave tudi. če zaradi neobstoja neposredn'h dedičev pripada dedščinn bližnjim sorodnikom.
Narodna vzgoja
Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil odobren načrt ukrepa, s katerim se
odpravlja GIL. s tem ukrepom so razpu-ščene nadaljnje fašistične mladinske organizacije. Vzgojni in podporni zavodi ukinjene ustanove pridejo v odvisnost ministrstva za vzgojo, katero jih bo upravljalo za zdaj s pomočjo izrednega komisarja. Premoženje preide v last države. V nadaljnjem bo določeno po premišljenem načrtu, kakšna bo dokončna usoda šol in kolegijev, osebja in premoženjskih dobrin. Vse, kar je bilo resnično določeno za izobrazbo, vzgojo in podpiranje, bo ohranjeno. Ministrstvo za Italijansko Afriko bo poskrbelo za podpiranje libijskih otrok.
Odobren je bil načrt ukrepa, ki razpušča upravni svet zavoda »Arnaido Mussolini« za podpiranje srednješolskih profesorjev. Imenuje se izredni komisar senator Luigi Crivelli. predsednik sekcije računskega sodišča. Vrne se zavodu njegovo staro ime narodnega zavoda Giuseppe Kirner.
Osnutek zakonskega dekreta za odpravo zakona s 30. novembrom 1932 št. 1.545, s katerim so bila ustanovljena didaktična središča.
Ministrski svet je nato sklenil, da se vrnejo v urade, s katerih so b'li iz političnih razlogov premeščeni vseučiliški profesorji De Ruggiero Guido, ordinarij za zgodovino filozofije. Corti Guido, ordinarij za primerjalno anatomijo in Calogero Guido. ordinarij za zgodovino filozofije.
Javna dela
Na predlog ministra za javna dela je bil odobren načrt ukrepa, s katerim se poveča za 40 milijonov lir fond za ljudske hiše. Ta fond je določen kot prispevek države k stroškom, ki jih bo zavod za ljudske hiše v Rimu imel z gradnjo ljudskih hišic za manj premožne družine, ki so ostale brc« strehe zaradi nedavn'h sovražnih napadov na Rim.
Načrt ukrepa, tičoč se pooblastila za izvedbo nujnih del v vseučiliških poslopjih. S tem ukrepom bo ministrstvo za javna dela moglo spopolniti klinike in zavode medicinske Jn kirurgične fakultete, katerih potreba je posebno nujna tudi glede na sedanje zahteve.
Poljedelstvo in gozdovi
Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove je bi! sprejet načrt ukrepa, tičoč se podaljšanja do proračunskega leta 1943/44 določb za obdelovanje neobdelane zemlje; načrt ukrepa, tičoč se kreditov za bonifikacijska dela v Dolnjem Volturnu in v Pantanu di Sessa; načrt ukrepa tičoč se podljšanja davčnih olajšav, dovoljeni z zakonom 30. novembra 1939 št. 1.976 za oproščevanje stalnih kolonij v občinah La-nuvio in Genzano. Načrt ukrepa glede kreditov za izvajanje Kr. dekreta od 25. avgusta 1938'št. 1.542 o kulturi masi in.
Strožja organizacija prehrane
Nato je ministrski svet po proučitvi stanja prehrane v državi predvsem pribil potrebo strogega izpolnjevanja vseh obvez po veljavnih odločbah s posebni ozi-rom na tiste ki zagotavljajo izročanje žita v zbirališča. Nobena izognitev obvezi izročanja v zbirališča se ne more tipeti. V sedanjem trenutku bi bila izdajstvo, ker bi spravila v nevarnost oskrbovanje oboroženih sM in civilnega prebivalstva in torej samo trdnost države. Zaradi tega je ministrski svet sklenil:
1. Da pride ob veljavnosti obstoječih organizacij izročanje glavnih živil in zlasti
Srilltl fesji pri Bjelgorodsi
Izjalovljeni ruski napadi ob Miusu in Doncu
sovjetske izgube

Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Ob Miusu je nadaljeval sovražnik z oklop. nimi silami in številnimi bojnimi letali poskuse, da bi zopet pridobil prejšnje dni iztrgano mu ozemlje. Bil je zopet z velikimi izgubami odbit.
Ob Doneu so se ponesrečili krajevni napadi v. velikimi sovjetskimi izgubami moštva in oklopnih voz.
Na področju pri Bjelgorodu se nadaljujejo boji z naraščajočo silovitostjo.
Tudi južnozapadno od Orla je sovražnik nadalje brezuspešno poskušal, da bi prodrl raso fronto. Kazen krajevnega vdora. Iti pa je bil prav tako zajezen, so bili vsi napadi v ogorčenih bojih odbiti. Sovražna bojna skupina, ki ji je uspel prodor, je bila s sestrelitvijo številnih oklopnih voz uničena, njeni preostanki pa vrženi nazaj.
Južno otl Ladoškega jezera so naše čete prav tako odbile močne sovjetske napade.
Letalstvo je z močnimi oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete poseglo v boje na kopnem in prizadelo sovražniku hude izgube moštva, oklopnih voz, topov in prevoznih sredstev. Včeraj je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 209 sovjetskih oklopnih voz in 84 letal.
Od začetka velike bitke na vzhodu so v enem mesecu oddelki kopne vojske in SS zajeli 69.164 ujetnikov, uničili ali zaplenili pa 7847 oklopnih voz, 3083 topov in 1620 metalcev granat. Letalstvo je sestrelilo 3731 letal. Krvave izgube boJjševikov so izredno visoke.
V obrambnih bojih pri Orlu, v času cd 5. do 27. julija, je težki protioklopniški polk št. 656 sam sestrelil 502 sovjetski oklopni vozili in uničil nad 20 protitankovskih topov ter 100 topov.
Na Siciliji je nadaljeval sovražnik v srednjem odseku z nezmanjšano silovitostjo svoje prodorne poskuse. V težkih bojih, ki so stali sovražnika posebno velike iz-
gube, so bili vsi napadi odbiti. Mesto Ka-tanija, ki je bilo že več dni varovano samo od slabih nemških zaščUnic, je bilo izpraznjeno, ne da bi sovražnik neposredno sledil. Nemška in italijanska bojna letala so znova napadla pristanišči Palermo in Au-gusta ter poškodovala tam zasidrane ladje, med njimi veliko trgovsko ladjo.
Manjše število sovražnih letal je vrglo preteklo noč na zapadno Nemčijo brez cilja nekaj rušilnih bomb. Ob nizozemski obali je bilo sestreljeno eno sovražno letalo.
Nemške podmornice so potopile v trdovratni borbi proti sovražni oskrbovalni plovbi v močno zavarovanih konvojih in posameznim ladjam 6 ladij s skupno 43.500 br. reg. tonami in poškodovali 2 nadaljnji s torpednimi zadetki.
Angleška letala nad Francijo
Pariz, 5. avg. s. Angleška letala so zopet preletela severno in zapadno ozemlje Francije in bombardirala zlasti mesto Brest, Abeville in Poix. Gmotna škoda ni velika. Povsod so bile žrtve med civilnim prebivalstvom.
Ukinitev nemških vojaških prevozov preko švedske
Stoekholm, 6. avg. s. Zunanje ministrstvo objavlja, da je bil med švedsko in nemško vlado sklenjen sporazum, po katerem se mera v mesecu avgustu prenehati tranzitni promet vojakov, ki gredo na dopust, in nemškega vojnega blaga preko Švedske. Prevoz vojnega blaga na Norveško n iz Norveške, odnesno na Finsko in iz Finske, bo prenehal 16. avgusta, medtem ko bo prevoz vojakov iz Norveške in na Norveško kakor tudi prevoz med Trcnd-heimom in Narvikom popolnoma prenehal 20. t. m. Seveda ta ukinitev ne velja za običajne potnike in za civilno blago. Bolniški vlaki z ranjenci bodo po haaški konvenciji smeli še nadalje voziti preko Švedske.
žita pod kontrolo vojaških pokrajinski komisij. Te bodo s sodelovanjem vseh obstoječih organizacij nadzorovale izročanje posameznih tvrdk, upoštevajoč tudi oddaje v prejšnjih letih.
2.	Da preide izdajanje sankcij zaradi izognitve in kršenj v pristojnost vojaških sodišč prj armadnih zborih.
3.	Predstojniško osebje ustanov, ki jim je naloženo ugotavljanje količin, zbiranje in razdeljevanje glavnih živilskih potrebščin. se pokliče pod orožje ter postav1 v službo tozadevnih ustanov.
Korporacije
Na predlog ministra za korporacije so bili odobreni osnutek dekreta o preimenovanju. svetov in pokrajinskih uradov korporacij v svete in pokrajinske urade za gospodarstvo in preimenovanju korpora-tivnega inšpektorata v inšpektorat za industrijo in delo. Zaradi novega imenovanja ministrstva za korporacije. ki spreminja ime v ministrstvo za industrijo, trgovino in delo. se je pokazala potreba spremeniti imena perifernih organov gospodarstva in korporativnega inšpektorata, ki so dobili imena svetov in pokrajinskih uradov za gospodarstvo in inšpektorata za industrijo in delo. Načrt Kr. dekreta o odpravi osrednjih korpora^vmh organov ter medministrskega odbora za avtarkijo. Ukrep ukinja narodni svet korporacij in osrednji korporativni odbor in korporacije in tudi tozadevne ustanovne norme. Prav tako se odpravljajo korporativni in med-korporativn' tehnični odbori, medministr-ski vzporejevalni odbor za oskrbovanje, razdeljevanje in cene in medministrski odbor za avtarkijo. Spravljanje v delovnih kolektivnih sporih, ki ga Je opravljala kor-poracija v smislu člena 13 zakona z 20. februarja 1934 št. 42, se poveri spravnemu kolegiju, ki ga sestavi od časa do časa ministrstvo za industrijo, trgovino m delo, upoštevajoč naravo in predmet posa-meznih sporov; načrt dekreta o delovanju poštnih kontokorentov za izplačevanje patentnih taks za industrijske modele in načrt dekreta za poslovanje poštnih kontokorentov za izplačevanje patentnih taks za industrijske iznajdbe.
Ljudska kultura
Na predlog ministrstva za ljudsko kulturo so bili sprejeti načrt ukrepa z določbami za tisk glede na vojno stanje. Načrt določa v svrho odprave nenormalnega položaja, ki je nastal v dnevnem in periodičnem tisku po 25 juliju, da je prenehanje katerihkoli novinarskih agencij in druPih založniških podjetij podvrženo dovoljenju ministra za ljudsko kulturo, ki ima pravico imenovati izredne komisarje pri novinarskih obveščevalnih agencijah, katere uživajo državno podporo. Direktorji in odgovorni uredn:ki dnevnikov in vseh drugih periodičnih publikacij morajo dobiti za opravljanje svojih funkcij dovoljenje ministra za ljudsko kulturo. Brez tega do-voljenia bodo listi zaplenjeni. Dovolienje bo v vfakem primeru preklicano, če bo list deloval proti narodnim interesom. Ukrep, ki ima prehoden in iziemni značaj, bo veljaven samo najdelj 3 mesece po prenehanju vojnega stanja v r»r'čakovpnui. da bodo pristojni organi poskrbeli za revizijo tiska v svrho postopnega povratka k temeljnim načelom ustavne svobode.
D&evjso p-ovefje
Po izčrpanju dnevneea reda je minister za finance podal finančno poročilo, nakar je ministrski svet soglasno izgVasoval naslednje dnevno povelje:
Šef vlade je kot tolmač volje ministrskega sveta Izjavil, da bo finančno politiko navdihovala obramba narodne valute. zaščita vlog in postopno dose^anie trdnega ravnovesja v proračunu. Razen neodložljivih ničnosti vojne se bo morala izpolnjevati najbo'j stroera omejitev v stroških in v ta namen bodo revidirane )n ukinjene vse dajatve, ki se re morejo smatrati za neobhodne in neodložljive. V davčnih ra«*evah bn temeljna sr"prn?ea. da se bodo žrtve nrav?~no porazdelile, ker ni mogoče dopustiti, da bi huda nre'zkušnja. ki io prenaša nared prinaša bremena snJnSrosti dr?»v!?apnv. za nekatera fca4«*-rrrrije pa tvorila priliko za izredne dobičke.
S ronolno zvestobo bodn spoštovan*« in vzdrževane vse obveze države do državljanov. ki so v vs<»h slo.iih obrlr»o prispevali k izrrdn!m finančnim potrebam, nastalim zaradi vojne.
V nnivlšjem interesu države je treba preprečiti, da bi kreditni zavodi, trgovske in industrijske tvrdke in družbe ter privatnik? tesavriral' državne ali bančne napije zaradi ps»oa?no razumljene previdnosti. s čimer obtok umetno narašča.
Nujno j® torej, da vsi hranilo razpoložljiv likviden denar v mejah običajnih no-treb. kajti lahko so prepričani, da v katerikoli morebitnosti ne bo izostala intervencija Bance d'Italia.
Ministrski svet je zaključil svojo sejo ob 20.30.
Pokrajine ?.jubl*ana, Fiume, Daimazla — vojno področje
Rim. 6. avg. Uradni list je objavil razglas poveljnika Oboroženih sil. ki se glasi:
Čl. 1. Področje Ljubljanske pokrajne, pokrajine Fiume in Dalmazie so vojno področje.
Čl. 2. Ta raredba ima za posledico veljavnost vojaškega kazenskega zakonika od naslednjega dne po objavi v uradnem listu kakor tudi vseh drugih od polnoči dne 26 julija 1943.
Vztrajni obrambni boji na sicilskem bojišču
Uspel letalski napad na pristanišči v Palermu in Augusti Edinice italijanske mornarice so p stopile v Gibraltarju
tli velike parnSke
Vrh°vno poveljništvo. Vojno poročilo številka 1168:
V	srednjem odseku si čilskega bojišča vodijo italijansko-nemSke čete vztrajne obrambne boje.
Mesto Catanija, kj so ga tri tedne oblegale močnejše sile in ki je bilo vsak dan izpostavljeno silovitemu pomorskemu obstreljevanju in letalskemu bombardiranju, je bilo izpraznjeno. Prebivalstvo je na zgleden način prenašalo množične ognjene akcije sovražnika in hude omejitve, ki jih je zahteval položaj, hi je podalo dokaz veli. kega ponosa.
Italijanski in nemški bombnik] so zopet napadli pristanišča v Palerinu in Augusči ter zadeli in poškodovali tamkaj zasidrano iadjevje.
Lovci Osi so uničili 5 nasprotnikovih letal.
V	noči na 4. t. m. so edinice Kr. mornarice, ki jih je vodila rasa podmornica, vdrle v pristanišče v Gibraltarju in potopile dva parnika tipa »Libery« po 7.500 ton in 10.000 tonsko petrolejsko ladjo.
Podobno nalogo je Ista podmornica Izvršila v noči od 7. na 8. maja t- 1. v isti gibraltarski luki, kjer je potopita 2 angleška parnika v skupni tonaži 17.600 ton in severnoameriški parnik s 7.500 tonami.
General A m b r o s i o. *
Pripomba; po nadaljnjih ugotovitvah so se civilne žrtve zaradi sovražnega letalskega napada na Neapelj, omenjenega v poročilu št. 1167., dvignile na 210 mrtv;h in 464 ranjenih.
Junaška obramba Katanlje
Rim. 6. avg. s. Oblegana s kopne strani po britanskih četah in podvržena stalnim dnevnim napadom z morja in iz zraka, je Katanija nad tri tedne vztrajla in se upirala mogočnemu pritisku sovražnih sil, premagajoč strahote pomorskega in letalskega obstreljevanja, ki skoraj ni prenehalo. Zavlačevalna akcija, ki jo je posadka izvršila pred izpraznitvijo, o kateri sovražnik ni slutil, je bila vojaško dragocena. Obenem s hrabrimi edinicami Osi, ki so umele doseči tak uspeh, pa je treba pohvaliti katansko prebivalstvo, ki je pokazalo visok zgled domoljubja in požrtvovalnosti ter je vztrajno prenašalo množestveno obstreljevanje z vseh strani, kakor tudi strahotne omejitve, ki jih je' zahteval Izjemni položaj, v katerem se je mesto znašlo. Ka-tanej so v tem trenutku dali nov ponosen dokaz o nedvomljivem sklepu italijanskega naroda, da bo vreden te zgodovinske ure.
Terorističen letalski napad na Neapelj
Neapelj, 5. avg. s. Silovit teroristični letalski napad, k; ;e bil izvršen včeraj na Neapelj. je bil rajbelj barbarski in najbolj neusmiljen izmed 96 napadov, kj jih je me-
sto utrpelo od pričetka vojne, ter je imel edini namen, sejati med spomeniki in prebivalstvom razdejanje in smrt. Slepi un'«e-valni bes sovražnika se je zlasti zaganjal preti cerkvam in monumentalnim poslopjem, bolnišnicam in stanovanjskim okrajem v sred'šču mesta. Brez usmiljenja so bili bombardirani ljudski okraji. Cerkev sv. Lucije je bila popolnoma uničena, hudo poškodovane pa so bile cerke sv. Jezusa, ki je med najbolj criginaln'mi v Italiji, in cerkev Madone iz Catene, v kateri je pokopan admiral Caracciolo. Hudo zadeta je bila tudi izredno lepa franč;škan-ska cerkev sv. Klare, ki je hranila umetniške zaklade in slovite zgodovinske spomenike, med njimi slavne grobove Marije Karol ne, Ferdinanda II., grofa Siraku&ke-ga in Marije Kristine in v kateri je bilo obilo slik in frežk velike vrednosti, med njimi freske v kupoli od Sebastiana Conca. Tudi stolnica je bila zadeta ob vhodu. Kakih 20 bomb je bilo vrženih na Kraljeve* palačo. Dvcrana v gornjem nadstropju in zgodovinski reprezentančni saloni, med njimi Herkulova dvorana, so bili uničeni. Zelo številne so nadaljnje palače, narodni spomeniki, zgodovinske in umetniške vrednosti, ki so jih zadele mnoge bombe. Med njimi so monumentalna palača na Verdijevi cesti, zgodovinska palača Angri- s katere balkona je Garibaldi 7. septembra 1- 1*60 govoril Napolitancem, in palača Maddalo-ni iz 6. stoletja. Poškodovani sta bili Kraljevo zavetišče za uboge in bolnišnica romarjev, kjer so bile uničene operacijske dverane za prvo pomoč.
Velikodušen da?
vladarske dvojice za prizadeto prebivalstvo v Neaplju
Rim, 5. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica »n Cesarica sta dala izročiti prefektu v Neaplju 500.000 lir. ki naj «e razdele med potrebne družine v Neaplju, ki so bile prizadete ob sovražnih napadih.
Rim. 5. avg. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je v osnovni šoli »Federico di Donato« obiskala prizadete ob sovražnem letalskem napadu, ki so ostali brez strehe in so v šoli začasno nastanjeni. Vzvišeno vladarico sta sprejela in vodila podguverner Rima, prefekt Mano. in delegat nadintendance za podporno službo. Vzvišena vladarica se je hotela prepričati o delovanju šole in je obsikala drugo za drugo vse dvorane, v katerih sj prizadeti gostje. Z materinsko gorečnostjo se je Kraljica in Cesarica ljubeznivo dolgo razgovarjala s prizadetimi in jih povpraševala po trpkih doživljajih. Goste jc nenaden obisk močno potolažil in so s spoštljivo in izredno prisrčno manifestacijo izraz'li svojo ganjeno hvaležnost vzvišeni vladarici. Kmalu po cbisku je Nj. Vel. Kraljica in Ccs-arica poslala prizadetim koristne potrebščine, tako da so njihove žene lahko takoj zopet pričele in nadaljevale Ivšna dela.
Ci&k o razpustu PNF In njenih organizacij
Rim, 5. avg. s. Uradni list objavlja naslednji odlok z dne 2. avgusta 1^43, št. 704. o odpravi fašistične narodne stranke:
Čl. 1. PNF je odpravljena. Odpravljene so tudi skupine vseučiliških fašistov (GLJF). ženski fašiji z odsek; kmečkih gospodinj, delavk in gospod njsk h pomočnic, narodni zavod za fašistično kulturo, fašistično združenje družin padlih, pohabljencev in ranjencev za revolucijo in fašistična zveza senata.
čl. 2. Navedba »Duce fašizma, šef vlade«, ki stoji v Kraljev h dekretih in drugih ukrepih, re nadome ča z naslednjo: šef vlade prvi minister, državni tajnik. V zakonih. Kraljevih dekretih in drugih odredbah se odpravlja označba fašistične letnice.
Čl. 3. Označba »fašstični« ustanov, zavodov in podjetij st cdpravlja.
Čl. 4. Podporno delovanje, ki ga je opravljala PNF. se prenese na občinske podporne ustanove.
Čl. 5. V pristojnost navedenih uprav preidejo naslednje orgnn zacije:
pod predsedništvo ministrhkega sveta: Narodno združenje družin padlih v vojni, Na-rc.lno združenje pohabljencev in vojnih invalidov, Narodno združenje bojevnkov, Narodna ustanova vojnih sirot. Skupina imetnikov zlate ko^jne za vojaško hrabrost. Zavod »Nostro Azzuro« za vojaško hrabrost odlikovanih bojevnikov. Lcg'ja prostovoljcev Italije »Julio Ccsare«. oddelki ard;tov Italije, Garibaldijeva legija. Združenje »Nastro Trcolore« odliko-vanccv za vojaško hrabrost mornarice in letalstva. Narodno združenje javnih nameščencev. Narodno šolsko združenje. Narodno združenje državnih železničarjev. Narodno združenje za pošto in brzojav, Narouno združenje nameščencev državnih industrij6k'h podjetij. Italijanski olimpijski odbor in OND;
pod notranje ministrstvo: Narodno združenje druž n padlih, pohabljeij^i in civilnih invalidov zaradi sovražnega bombardiranja;
pod finančno ministrstvo: Finančna legija Italije;
pod v*jno ministrstvo: Zveza vojakov in spccialiter (vojaško združenje Kr. vojske);
ped mornariško mnistrstvo: vsi mornarji Italije. Italijanska pomorska liga;
pod letalsko ministrstvo: Narodno združenje družin padlih letalcev in pohabljencev letalstva. skupine lctalcev Italije;
pod ministrstvo za narodno vzgojo: Italijansko alpin stično središče;
pod ministrstvo za poljedelstvo in gozdove: Narodni gozdni in rudarski odbori;
pod ministrstvo za korporacije: Narodna skrbstvena in podporna ustanova za državne nameščcnce.
Čl. 6. Naloge, ki so bile poverjene liktorski mladini (GIL). se prenesejo na vojno ministrstvo in na ministrstvo za narodno vzgojo po pristojnosti.
Čl. 7. Državno osebje in osebje drugih javnih ustenov, dodeljeno PNF ali organizacijam, navedenim v čl. 1., sc vrača v stalež pripad-nestne uprave. Dodeljeni organizacijam, ki jih omenja čl. 5., se vračajo v stalež pripad nestne uprave, če se zaradi zahtev službe ne zadržijo pri organizacijah.
Čl. 8. Osebje, prevzeto naravnost od PNF in organizacij, ki jih omenja čl. 1., se odslovi, če se ne more uporabljati v organizacijah, ki jih omenja čl. 5.. ter se lahko okoristi z likvidacijskimi predpisi v smislu obstoječih odločb. Osebje, ki ni v staležu in so ga organizacije, omenjene v čl. 5., naravnost prevzele in ki se bo smatralo odveč glede na službene potrebe, bo odslovljeno in bo uživalo predpise likvidacije v smislu obstoječih odločb. V ničemer se ne spremenijo določbe glede posameznih namestitev staležnega osebja v organizacijah, ki jih omenja čl. 5.
Čl. 9. Likvidacijo aktiv in pasiv PNF m organizacij, ki jih omenja Čl. 1., izvrši finančno ministrstvo. Ministrstvo za finance lahko imenuje v ta namen l:kvidatorje, ki bodo predložili ministru obračune. Morebitni potrebni predpisi za likvidacije se bodo izdali \ sm slu čl. 3. št. 1, zakena z dne 31. januarja 1926. št. 100.
' Čl. 10. Po likvidaciji premoženja PNF in organizaciji po čl, 1. se preostala aktiva izročijo državi. Organizacijam po čl. 5. ter ministrstvom za vojsko in narodno vzgojo se izročijo glede na naloge, ki sc od njih zahtevajo po čl. 5., aktiva in pasiva, morebiti vsebovana v premoženju odpravljene PNF in pripadajoča pofenmeznim organizacijam.
Čl. 11. Zapadejo položaji zastopnikov PNF odvisnih organizacij ter članov sitranke same in organizacij, ki so bili imenovani ali poklicani v svete, odbore, kolegije, komisije in po>-dobne aktivne ali posvetovalne uprave države ali drugih javnih ustanov. Če bo potrebno^ bo ministrstvo, od katerega so odvisni upravni organi in ki jim pripada nadzorovanje in va-ruštvo nad ustanovami, lahko nadomestilo odpadle člane ali pa izvršilo razpust omenjenih svetov, odborov, kolegijev, komisij in podobnih organov in imenovalo, če bo potrebno, komisarja. V primeru prenehanja funkcije članov županskih kolegijev, revizorjev ali podobnih kontrolnih organov imenuje pristojno ministrstvo namestnike članov, četudi so bili imenovani komisarji za izredno upravljanje.
Čl. 12. Odločbe, omenjene v prejšnjem členu 11., se izvajajo tudi pri članih upravnih svetov, sindikalnih kolegijev in akcijskih družb, pri katerih je udeležena država ali druge javne ustanove. Odpadli člani se nadomestijo po> določilih civilnega zakona.
Čl. 13. Razveljavljajo se vse določbe, ki so nasprotne ali sploh nezdružljive z odločbami tega dekreta, ki stopi v veljavo na dan po objavi v uradnem listu Kraljevine in ki bo predložen zakonodajni skupščini v uzakonjen je.
Gospodarstvo
Ita li jans ko - hrvatski
gospodarski odnašaj!
Pod gornjim naslovom prinaša »Siiaost Echo« iz Ziigreba članek, v katerem navaja med drugim naslednje: Urejena trgovinski odnošaji med Italijo in Hrvatsko so se pričeli v maju in juniju 1941, potem ko sta se v maju sestali v Zagrebu trgovinski tieiegaciji obeh držav. Ob priliki konference v Rimu je bil 25. junija istega leta sklenjen plačilni sporazum, dan nato pa trgovinski sporazum, ki je bil ob priliki zasedanj gospodarskih delegacij v Benetkah in v Rimu podaljšan. Tekoča vprašanja obravnava stalni italijansko hrvatski gospodar-sivi odbor
Hrvatski listi poudarjajo, da so bili od sklenitve trgovinskega sporazuma ustanovljena na Hrvatskem številna mešana italijansko hivatska gospodarska podjetja, poleg podružnic italijanskih bank in velilflii italijanskih tvrdk. Iz hrvatskega trgovinskega registia je razvidno, da so bile vpisane nasitdnje važnejše tvrdke. italijanska tiuna^ska p.aoplovna družba »Sinda« s se-ciežem v Rimu je ustanovila v Zagrebu svojo podružnico. Kemični koncem Monteca-tini je ustanovil Delniško dražbo za rudarstvo in kemično industrijo v Za: "ibu. ki je svoj delokrog s ponovnima protck. lacijama razširila na "veletigovino z zdravili in dro-gami in na ustanovitev tvomice za modro galico in superrosfat. Ljubljanska tvrdka iPeko« je otvorila dve podružnici, in sicer v Ksrlovcu in v Osijeku. živahno delovanje je razvila tudi Hrvatska banka. d. d. (gk.vnica 20 milijonov kun), na kateri je interesiiana milanska Banca Commerciale It liana. Prav tako se živahno udejstvuje v Z grehu podružnica Ljubljanske kreditne banke, ki je v bilanci za preteklo leto izkazala 47.9 milijona kun tujih sredstev in čisti dobiček 280.000 kun. V Dubrovniku je bila ustanovljena podružnica italijanskega zavoda Banca Dalmata di Sconto z glavnico 05 milijona kun. živahno delujejo na Hrvatskem tudi vodilne italijanske zava-r~" alne družbe. Od italijanskih trgovinskih družb sta dve objavili računske zaključke, in sicer Hrvatsko italijansko trgovinska druži a d. d., ki je pri glavnici 2.5 milijona kun zabeležila 2i4.000 kun čistega dobička, in družba Pirelli d. d., ki je pri glavnici 0.5 milijona kun izkazala 131.00f k-m čistega dobička. Obsežno sodelovanje se bo v kratkem razvilo med Italijo in Hrvatsko tudi pri izvrševanju javnih del, tako pri amševanju poplavnih področij (Lnnjrko polje), pri raznih drugih melioracijskih delih. pri givdnji cest in pri predvideni elektrifikaciji hrvatskih železnic.
Najvišfe ceste rjavega pvemoga m lesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na določbo čl. 1. uredbe z dne 5. maja 1941. št. iT, »Službeni list« št. 38-41, v zvezi n določbo čl 2. uredbe o urejanju cen, »Službeni list« št. 238-26-41, glede na določbo čl. 2. uredbe o nadzorstva nad cenami, »Službeni list« št. 3-15-41. po prečitanju prošnje tvrdke »Gorenja vas«, premogokopne družbe v Mirni, z dne 22. maja 1943, da se odobri cena rjavemu premogu, ugotavljajoč, da je ta prošnja utemeljena, odobril naslednje najvišje cene pri proizvajalcu a rjavi premog premogovnika Gorenja vas -Brezovica:
1 tona
v ?osih ..... 140 Pr, v kockali . » o . . 127 lir,
orehovec	115 !ir,
drobiž ...... 102 liri,
prah.......76 liE.
Te cene veljajo franko rudnik.
Cene v smislu določbe čl. 4. uredbe z dr>« 9. "r.aja 1941 morajo biti izpostavljene v prodajnih iskalih.
Kdor W ne spoštoval teb najvišjih cen. se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z uredbo z dne Jc. >anuarja 1942, št. 8. »Službeni list« %t. 8—12.
Sklicujoč se na uredbo z dne 26. junija 1942, št 133. in z dne 13. julija 1943, št. 79, ki se nanašata na najvišje cene lesa za obuelavo, pojas-njuie Visoki komisar, da ostane še nadalje v ve-iayi cena 300 Pr za kubični meter za oporne hlo-rie v rudnikih, kolikor gre za hrastov, smrekov n jelkov les dolžine 3.50 m y najmanjšim zgornjim prerezom nad 12 cm s skorjo, ki ima napake, kakor grče, vzbokline, odrgnjenja, zaradi katerih se ne more uporabljati za deske.
Kadar pa se za oporne hlode v rudnikih, uporabljajo clupljena debla jelk pod navedeno mero, veljajo cene, ki so določene za to vrsto po prej navedeni uredbi št. 79.
vesti
= Trgovinski pribitki na cene pri čokoladi in non bonih. Na prošnjo združenja trgovcev za Ljubljansko pokrajino je Visoki komisarijat izdal 16. julija t. 1. naslednje tolmačenje k na-redtol z dne 27. XI. 1941. štev. 195: čokoladne izdelke in bonbone ni prištevati med industrij-Ke živilske izdelke po čl. 1. točka 1. navedene naredbe. temveč je za te proizvode merodajen čl. 2. citirane naredbe. V prodaji na debelo ne mejo pribitki za čokolado in bonbone presegati v prodaji na drobno pa ne 3O3/«.
" Splošna gospodarska zadruga »žegoza« usta-r.a?:/, strojarno in mlin za mletje kosti. SploSna go-po .rs':--. Zadruga »Žegoza« železničarjev Ljubljansko pokrajine je zaprosila za obrtno policijsko odo..r:icv stroiarne in mlina za mletje toett. Obra. l.amerava otvoriti na Medvedovi cesti v hišah 4 in 8. V hiši štev. 4 bodo urejene naprave za strojenje usnja, v hiši štev. 8 pa naprave za sekanje in mletje kosti ter štirje va-lilni aparati za valjenje piščancev. Na osnovi obrtnega zakona je mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisalo policijski ogled in razpravo na me; j samem v soboto 14. t. m. ob 9. Interesentom so načrti na vpo'_':ed pri obrtnem od-tlelku mesta Ta poglava. f-> Gosposka 15. Morebitne ugovore je vložiti do dneva razprave pri obrtnem ->dde!eku ali pa na dan razprave na kraju samem.
= Iz trgovinskega hi zadružnega registra. Pri Tovarni kranjskega lanenega olja in firneža Hro-
vat & Komp. Ljubljana je vpisana sprememba besedila firme v Hrovat & Komp. Ljubljana; nadalje je pri tej tvrdki vpisan nov obratni predmet: industrijska obrt izdeiovanja in popravljanja vseh vrst industrijskih in kmetijskih strojev s pripadajočimi dsli in montaža strojnih naprav. — Pri Kreditnem zavodu za trgovino ln industrijo v Ljubljani je izbrisan prokurist Mihael Tischler. — Pri Nabavni in prodajni zadrugi knjigovezov v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Josip Dežman, vpisan pa Janez Lenarčič, knjigoveški mojster v Ljubljani. — Pri Splošni zavarovalni zadrugi v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Cvetko Kristan. vpisan pa Franc Koruza, uradnik v Ljubljani.
= Iz spodnještajerskega gospodarstva. Nedavno ustanovljena ekspozitura pokrajinske gospodarske zbornice v Gradcu je te dni priredila zborovanje predstavnikov gospodarstva v dvorani mariborskega magistrata Na tem zborovanju je govoril predsednik pokrajinske gospodarske zbornice dr. Koppitsch. ki je tolmačil osnovna načela organizacije gospodarstva v Nemčiji. Ker se gospodarske razmere na Spodnjem štajerskem še deloma razlikujejo od gospodarskih razmer v ostali Nemčiji. je bila v Mariboru ustanovljena ekspozitura zbornice, ki bo lažje obravnavala posebna vprašanja Spodnje štajerske. V sosvet te ekspoziture so bili poklicani Otto V/iesthaler, Da-niel Rakusch, Karel Hitzel in dipl. trgovec Hans Kafer. Vodja ekspoziture dr. Habelsberger^ je tolmačil v zvezi s totalno mobilizacijo načela, ki bodo merodajna pri akciji za zatvoritev trgovinskih, obrtnih in gostinskih obratov, ki v vojni niso neobhodno potrebni. Ta akcija bo sedaj izvrčpi-. tudi na Spodnjem štajerskem in ima r ii"'. loseči štedn.io z delovnimi močmi in s j nsko energijo. Dr. Habelsberger je opozoril na z« ino težavno in odgovorno nalogo, ki jo im"jo pri tem odločili Slnitflji. Obenem je apeliral na ra. levanje od st ni prizadetih. Po vejn: bo prv naloga omogočiti obnovo obratovanja pri ustavljenih obratih. — Na področju Spodnje štajerske je bilo doslej ustanovljenih poleg višje gospodarske šole (trgovske akademije) v Mariboru, pet gospodarskih šol, ki ustrezajo prejšnjim dvorazrednim trgovskim šolam. Te gospodarske šole so bile ustanovljene v Mariboru, Celju, Ptuju, Gornji Radgoni in v Trbovljah.
2
*	Ukrepi na prosvetnem p°dročju. Pristojno ministrstvo v Runu je obvestilo izdajatelje knjig za sreu-ije šole. da v novem šolskem letu bodo prišle v poštev nobene knjige, ki vsebovale tendenčne interpretacije zgodovinskih in političnih dogodkov, skratka takšne, ki se ne moiejo vzkladiti z najnovejšim pc,ložajem. Obenem je prosvetno ministrstvo sklenilo razpustiti 35 komisij, ki so izbirale kandidate za vseučiliške stoliee v Italiji.
*	Prvi obiski novega prefekta triestske pokrajine. Prefekt Cocuzza je te dni v spremstvu svojega* pedprefekta in kvestor-ja iz Triesta obiskal stolnico sv. Justa, kostnico vojakov iz svetovne vojne v Re-dipugliji ter celico Oberdana.
*	Smrt vitezov železnega križa. Dne 16. julija je v bojih južno od Orla padel višji narednik Willi Zalin. vodnik x .i grenadir-skem polku. Nadalje sta padla na vzhodni fronti stotnik Valter Kiiauss, poveljnik skupine strmoglavnih letal in naddesetnik Alfred Schiemann, vodja skupine grenadir-jev. Vsi trije so bili odlikovani z viteškim križcem železnega križaj.
*	Preimenovanje ladij. Bojna ladja, ki je nosila doslej ime »Littorio« je prekrščena v »Vittorio Emanuele«, tudi ladjai »Caimieiai Nera« bo dobila novo ime.
*	Novosti iz italijanskega tiska. Skoro vsi listi v Italiji so se v teku zadnjih štirinajstih dni vrnili prejšnjim lastnikom, večinoma so prevzeli vodstvo uredništev tudi prejšnji direktorji in glavni uredniki Tako je n. pr. prevzel ravnateljstvo lista »Giornale d' Itailia« Bergamini. Pri »Mes-saggeru« je zopet nastopil njegov bivši lastnik Perrone. Glavno uredništvo lista »Fopolo di Roma« je prevzel znani liberalni pisatelj Corado Alvaro.
Razdeljevanje mehkega sira
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da imajo na podlagi odrezka »705« navadne živilske nakaznice pravico do 75 gramov mehkega sira, ki ga lahko dvignejo od 8. do 11. t. m.
Razdeljevanje kondenziranega mleka
^okrajinsk! prehranjevalni zavod sporoča, da boao od 9. do 14. avgusta t. 1. pristojne mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od 60 do 65 let pol kilograma kondenziranega mleka.
Prodaja mesa na odreže!* «709»
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 7. avgusta potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »709« živilskih nakaznic, izdanih od mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust 100 gr govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7. uri.
*
u— Le malo je popustila vročma po
kratkotrajnem dežju, ki nas je, obiskal v četrtek v prvih popoldanski urah. Ozračje se je nekoliko ohladilo, toda čiiu se je ^jet nebo zjasnilo, je prigrevalo sonce kakor prej in je bila mučna sopar: ca. šele ponoči se je ozračje izdatneje ohladilo. Najvišja temperatura ki smo jo zabeležili v četrtek, je bila S0.2, včeraj zjutraj pa je bi:o 14.6 stop. C. Nebo je bilo spet popolnoma jasno in sonce je prigrevalo kakor že ves teden.
u— Na otroškem igrišču — tako nam piše prijatelj mladine — pogrešamo že več dni gugainico. Kadar pride zopet v rabo, naj bo na njenem stebm pritrjena tablica z napisom; »Samo za otroke do 6. leta!« Z mrakom naj čuvaj ali pa uslužbenec mestne vrtnarije sname vrvi, kajti nočna vlaga škoduje, še bolj pa dež. Za vrtiljak in nagibalnico naj bj bila pripravljena lesena
strešica, da se ob deževju ln ponoči pokri. je, kakor to dela vsakdo, ki ima športno orodje na prostem postavljeno in ga hoče obvarovati škode.
u— Jubilej Tobačne tovarne. Včeraj je minilo 70 let odkar je začela tobačna tovarna poslovati v poslopjih na Tržaški cesti Prej je bila tobačna tovarna v cu-krarni. kjer so povečini delali le smotke. Ko je 10. januarja 1872 izbruhnil tam požar, je tovarna nehala obraJtovatL Stavbeni stroški za novo poslopje so bih preračunani na 215.505 goldinarjev. V začetku je podjetje zaposlovalo okoli 1.000 delavk in delavcev.
u— V »Sadjarju in. vrtnar ju«, ki je pravkar izšel za julij avgust in september, je spet zbranega mnogo koristnega in zlasti v današnjih časih dobrodošlega pouka. Franjo Kafol piše o vzornem sadovnjaku, Josip štrekelj priporoča več jagodičevia, inž. Fran Janezič obravnava zatiranje bolezni in živalskih zajedalcev v jesenskem sadovnjaku, Andrej ekulj pa opisuje priprave za spravljanje sadia in sušenje sadja brez sušilnic. Fran Mlekuž nadaljuje opis sadnih sušilnic. Mihael Sivec nas poučuje o jesenskih setvah, Ivam Stupica pa o vrtnini m dišavnicah kot domačih zdravilih. Anton Lovše govori o zelenjavnem vrtu kot našem dobavitelju, Karel Skoberni pa o spravljanju krompirja za zimo. Da izboljšamo seme, nas poziva inž. Sergej Goriup, Cita Hribarjeva govori o vrtnih ovijalkah in « oskrbovanju grobov Je pa še več drugih člankov ter zlasti pester drobiž.
POHIŠTVO
prvovrstne izdelave kupite ugodno pri miz. tv. ROK BERLIč in FRANC ŠENK v šiški, Gosposvetska cesta 95. — Ogled vsak dan od 14. do 15. ure.
u— Zadrugar, glasilo Nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, poučuje v avgustevi številki čitatelje prav izčrpno o gojitvi malih živali v avgustu. Podana so tudi navodila o vlaganju jajc za zimo, o vrtnarjevih opravilih in še o raznih opravkih na vrtu. Nadaljuje se zgodovinski oris Novega mesta.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so bili v četrtek sprejeti na zdravljenje naslednji ponesrečenci: Desno ključnico si je zlomil pri padcu z voza, ker se mu je splašil konj, 541etni voznik Franc Dobov-šek iz Ljubljane. 30'etnega posestnikovega sina Stanka Jankoviča iz Ljubljane je konj brcnil v desno roko. Z lestve je padla in si zlomila levo nogo 61etna hčerka posestnika Marija Starčeva iz Stične. Po stopnicah je padla in si zlomila desnico 371etna zasebnica Julka Barova iz Ljubljane. S kozolcai je padel in si zlomil levico 121etni sin posestnika Adolf Strnad iz Dobrega polja. 491etni posestnik Ivan Smolec z Dobrove si je zlomil levo ključnico.
u— Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije -Rakovnik obvešča u*ence, ki Imajo popravni izpit iz Italijanskega Jezika, naj se zbero v ponedeljek ob 9. uri v I. nadstropju gimnazijskega poslopja, da izvedo urnik za tečaj italijanščine. Osebne izkaznice naj učenci dvignejo do torka 10. t. m.
U— Na IL državni mešani meščanski šoli v
Ljubljani—Zg. šifika se bo pričel tečaj sa italijanščino za tiste učence, ki imajo iz tega jezika popravni izpit, dne 9. avgusta ob osmi tiri zjutraj. Pri zad M učenci naj pridejo navedenega dne pravočasno v šolo. Pouku italijanščine smejo prisostvovati tudi drugI učenci. — Upraviteljstvo.
u —Bodoči prvošolci in prvošolke, prijavite se v naše Specialne strokovne instrukcije za gimnazije m meščanske šole, Kongresni trg 2. Vpisovanje dnevno do 19. ure.
ti— Učite se strojepisja! Norvl tečaji prfčno !>. avgusta. Največja moderna strojepisnica. Posebni stenografski tečaji. Priporočljivo dijakom-injam. Informacije: »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.	1 u— Stenografski tečaji — ra četni In napredni — prično 9. avgusta. Počitniški tečaji posebej priporočljivi dijakom-injam. Po6ebni strojepisni tečaji! Informacije: »Christofov nčn zavod«, Domobranska 15.
u— Dijaki-inje! Popravni Izpit boste najbolje položili, če se vpišete v Specialne strokovne instrukcije za gimnazije. Kongresni trg 2. Priče-tek pouka 9. t. m.
u— Obrtnike, ki rabijo t svojih obratih kolo-fonijo in terpentin. vabi Odsek za obrtništvo v Čopovi til. 1, da mu sporočijo svojo mesečno potrebo do teh surovinah, koliko teh surovin so uporabili v letih 1938—1940 in ra koliko časa je krita potreba po teh surovinah.
u— Tečaji za popravne izpite, privatiste in neomenjene — Lichtentnrnov zavod. — Učnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod.
ti_ Dražba zapadlih predmetov bo v četrtek
12. avgusta ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15.
u— Popravni izpit opravite najbolje. Če pose-čate učne tečaje v Lichtenturnu. Vpis takoj. Učnina nizka. Vodstvo tečajev Lichtenturnov zavod.
u— Tečaj za popravne izpite in počitniške-instrukcije. Turjaški (Novi) trg 5. Pouk Jezikov. Honorar nizek. Vpis od 9.—12. ure dop. Začetek 9. avgusta.
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, T. AVGUSTA. 1943: 7 30- Pesmi ln nape vi. — 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Plošče. — 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva v slovenščini. — 13.12: Nove plošče Cetra. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba. — 15.00: Poročila v italijanščini. — 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15: Pisana glasba. — 18.00: Gospodinjsko predavanje v slo-venščinL — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa; poročila v Italijanščini. — 20.10: Catalanljeva glasba, vodi dirigent Tanslni. — 21.10: Italijanske pesmi. — 21.35: Orkester, vodi dirigent AngelinL — 22.10: Fantazija, vodi dirigent Petralia. — 22.45: Poročila v italijanščini.
J Mali ©glasi
Smrt znanega trgovca. V Kropi je na posestvu svoje hčeike umrl 761etm Leopold Fiirsager, bivši trgovec v Radovljici. Kot mlad trgovec je prišel še pred svetovno vojno iz Ljubljani* v R -duvljico. kjer si je na Gla,ne n Ug i kupil hišo in uredil tigovino Po ..vel v.i je trgovino opusul in uie. il > i. v Radov.jici, sam pa se je po , i * trgovskega gremija v ladjvl.išk n žju.
V Kranju bo občina /grad !u tiske ribnike, da se razbremeni vot'ovo . i.i da bo poskrbljeno za nje r.icie it ih p -žarov. Kranjski vodovod naj bi s j j ^ šal do Stražišča. za kar je pot <;b:j '_V0 ton železa, ki ga pa zdaj ni	pri-
skrbeti. Zato bodo za enkrat u.eai i v S.tražišču štiri gasilske ribnike od katerih bo vsak vseboval 500 kubikov vode. Izredno mnogo vode porabijo nove stavbe in skladišča pri kolodvoiu. Zato bo napravljen dodatni spoj do Save. Dela se bodo pričela čez mesec dni, dovoljenje je že dano.
Radovljiško kopališče je v letošnjih krasnih poletnih dneh vedno zelo obiskano. Zlasti mnogo je mladih kopalcev. Zgo. dijo se tudi nesreče. Preteklo nedeljo si je neki deček pri igri z žogo zlomil roko.
Spsdfffe štajersko
Novi grobovi. V Mar iboru je umrl 66 letni upokojeni davčni inšpektor Ferdinand Kocuvan. Poko jnik je bil zna čajen mož izredno mirne in prikupne nravi, ki pač ni imel sovražnika, žal mu je bila zaradi slad. korne bolezni naklonjena trpka usoda, ln so mu moral} pred'dvema letoma odrezati nogo. Zdaj ga je smrt rešila trpljenja. Zapustil je vdovo, hčerko in sina ter širok krog prijateljev. — Nadalje so umrli v Mariboru 77 letni upokojeni višji sprevodnik Mihael Slamič, čevljarjev sinko Franc Plečko iz Račjega, v Framu pa 21 letna Tita Kodričeva in na Vranskem občinski nameščenec Miha Zuzman.
Poročila sta se v Mariboru gdč. Greta Stuhlerjeva, urednica mariborskega dnevnika, in sanitetni narednik cand. med. Ernest Reiss.
Nezavestnega so našli po padcu s kolesa 32 letnega viničarja Antona Kiirbosa od Sv. Benedikta. Prav tako se je hudo ponesrečil s kc lesom 49 letni posestnik Franc Novak iz Orehove vasi, ki ima notranje
poškodbe. 13 letna posestnikova hčerka Roje padls
škodovala, 7 letna Alojzija Damiševa iz ma-
zlka Lebova je padla s plota in se hudo po-
riborske ckolice pa je padla z lestve in si zlomila roko. 22 letna Matilda Pintarjeva iz Maribora si je s steklom nevarno ranila brado. V Lebnu na Pohorju je kamen ranil 59 letnega Janeza Peke mi ja v nogo in povzročil zastrupljenje krvi.
štirje oCroci so utonili. Vode na štajerskem tudi letos zahtevajo žrtve. O najbolj tragični nesreči pa poročajo iz Maierhofa na Spodnjem štajerskem. Tu so 1. avgusta utonili trije otroci, jn sicer 161etni Franc Maričnik ter brata Rudolf in Jože Riedi, stara 15 in 16 let. Nedaleč od tam je utonil lOletni Ludvik. Hierzer, ki prav iako oi znal plavati
Trupla utopljenega inž, Kurta Vollerja doslej še niso našli. V mariborskem dnevniku je objavljen poziv z natančnim opišem pokojnika, katerega bo lahko spoznati, saj je bil 1-95 m visok. Pokojnikov oče bo najditelja nagradil.
Iz Hrvatske
Javna seja hrvatsl^e Akademije znanosti.
V ponedeljek, 9. t. m. boata imela zgodovinsko - jezikoslovni in filozofsko pravni razred Akademije znanosti in umetnosti javno sejo v svoji palači na Zrinjevcu, kjer bosta predavala prof. Hamdija, Kreševlja-kovič in dr. Miroslav šantek.
N°v docent medicinske fakultete. Prosvetni miaister je predstojnika oddelka za dermato-veneiolcgijo v Zakladni bolnišnici v Zagrebu dr. Stjepana Piukoviča imenoval za privatnega docenta medicinske fakultete.
Kruh iz nove pšenice. Hrvatski listi po-ročago, da so začeli v Va/raždinu peči kruh iz nove pšenične moke, ki je' zelo okusen.
Smrt učitel.ja Hcrkova. V Petrin ji so pokopali učitelja in rezervnega pehotnega nadporočnika Miroslava Herkova, ki je pa,del v borbi z odmetniki.
Za obisk Sljemena^-Medvednice je treba dovoljenja. Policijska oblast v Zagrebu opozarja izletnike na Sljeme-Medvednico, da brez pismenega dovoljenja od nedelje 8. t. m. ne smejo delati izletov v te kraje.
Sava pri Zagrebu je spet zahtevala svojo žrtev. V ponedeljek je Sava zahtevala novo žrtev. Utonil je mlad fant, čigar trupla še niso našli in tudi ne ugotovili njegovega jmena. Listi opozarjajo kopalce, zlasti starše otrok, naj se izogibajo prepovedanih mest za kopanje, ker so se letos vse nesreče primerile na takih krajih.
Trupla treh utopljencev najdena. Pretekli ponedeljek so potegnili iz Save truplo 81etnega Ivice Bačanija, sina gostilničarja, ki je utonil 27. julija v bližini mestnega kopališča, v Zagrebu. Isti dan so potegnili iz vode tudi trupli utopljenih bratov 151etnega Vladimirja in 171etnega Kre_ šimira Stažiča*, ki sta utonila 30. julija prav taki» v bližini mestnega kopališča.
Že za 10 lir
lahko dobe naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine« vsak mesec odličen roman v obsegu 250 do 350 strani, če se naroče na knjižno zoirko >Dobro knjigo«. Za vezane in na boljšem papirju tiskane izvode je naročnina 20 Ur na mesec, torej za eno knjigo.
Firenc Kormendi:
30
ZMOTA
»No, kako je, mladi mož?« je s čezmerno ljubeznivim glasom vprašal Szlavik. »No? Nadejam se, da vam bo prav prišlo t&kole priložnostno delo, kaj?« In na njegove besede, prekipevajoče hvaležnosti, je z zanimanjem nadaljeval: »Samo pazite in prekosite samega sebe! Da mi ne napravite sramote! Kaj pa so vam naročil?«
Slikar je natanko razložil svojemu dobrotniku: zgotoviti mora sto barvastih po-setnic s figuralnimi risbami madžarskih motivov in z imeni gostov, tu ima na stroj napisan seznam, razen tega petnajst kartonov v različnih barvah in različnih vzorcih za posamezne mize, naposled desetkrat po šest in petkrat po osem majhnih listkov v odgovarjajoči barvi za goste, da bodo vedeli, h kateri miza spadajo. »Lepa zabava bo to!« je dodal mladi mož in globoko zavzdihnil.
»Hm, da ..., gotovo,« je prikimal gospod prokurist Szlavik, »kje pa naj bi bila lepša domača zabava, ako ne pri zetu gospoda tovarnarja Waltra?!«
Po teh besedah je odslovil slikarja pri-poročivši mu točnost in spretnost.
»Lepa zabava,« je razmišljal, ko je ostal sam v sobi. »V soboto? Poglejmo, devetega januarja. Velika zabava, sto oseb, da.« In ko je tako razglabljal o tem, je začutil tisto vznemirjenost, podobno lahni vročici, ki prevzame izumitelja, ko začuti, ds, je na pravi poti do rešitve problema. Velika večerna zabava pri tem gospodu, devetega
"^Al^je stvar taka, si je treba kajpak »ajprej pobliže ogledati položaj. Tu je tisti
mladi mož, tisti mlečnozobec Fiilop, ki za prazen nič, že od prve minute, ko sta se seznanila, postopa z njim tako zviška in žaljivo. Kdo ve. zakaj, nemara zato, ker je zaslutil v njem človeka, kateremu ne impo-nira preveč dejstvo, da je nekdo bogat, da je zet industrijskega magnata, svak generalnega ravnatelja in pravni zastopnik velike tovarne. Kajti dotičnik je to vse postal, naenkrat, na mah, dočim si je nekdo drugi cela desetletj"a pošteno gradil svej položaj. Tale mladenič si je potem dovoljeval taka nasilja izven svojega službenega območja, ki bi spravila iz sebe tudi človeka, ponižnega kakor jagnje in potrpežljivega kakor golobica.
Halo, Szlavik, pazi se! Tu ti nekdo streže po življenju! In s kakšno pravico dela vse to? Gotovo s to pravico, ker se je nekam povzpel..., toda človek, ki bo čez dve leti slavi) tridesetletnico svojega dela v podjetju, tak človek menda že sme imeti o stvari svoje lastno mnenje. Ako torej vidi, da so v nevarnosti njegove osebne koristi, ali da so ga žalili v njegovi samozavesti, ali da mu škodujejo v njegovem zvestem delu in njegovih službenih sposobnostih, potem ... Potem ?
Ta mah Bela Szlavik ni mogel natanko povedati, kaj naj bi se potem zgodilo, tudi ni vedel, da včasi ni mogoče pojasniti okol-nosti in vzrokov, kako se poraja takšna nepremagljiva antipatija. »Sovražim ga,« si je govoril Bela Szlavik in si grizel ustnice, čutil se je tragično važnega v tej svoji zavistni vlogi, ki je — kakor si je nekam motno predstavljal — že prerasla meje enostavnega osebnega konflikta ter segla v področje »trgovske politike«, odnosno »rodbinske politike«. Trgovska politika? Prav. A. kaj je njemu, Szlaviku, tujemu človeku,
do — da ostanemo pri tej besedi — do rodbinske politike, do osebnih zadev družine VValtrove? Nič in nekaj. Nekaj, ako ta tujec — če bi se stvari drugače razvile — ne bi ostal popoln tujec. Bela Szlavik je ravno pred dvajsetimi leti, ko mu je bilo devet in dvajset let, zaprosil za roko neko oddaljenejšo nečakinjo Antala Waltra, hčer siromašnega zobnega zdravnika in ta ga je zavrnila. In že takrat, sedeč osem let za pisalno mizo v Waltrovi tovarni, je bil tako imenovani nadobudni mladi uradnik podjetja, ki je čutil, da stoji »na dobri nogi« z gospodarjem podjetja Ta polom je prišel nenadejano in ga je globoko pretresel: kajti gotovo bi pomenil vse kaj drugega tisti Bela Szlavik »sorodnik generalnega ravnatelja«, nego ta Szlavik, ki je enostavno Bela Szlavik, višji uradnik Waltrovih podjetij.
Lahko bi bilo drugače, a ni bilo drugače. Bela Szlavik je bil — gotovo ne brez vednosti Antala Waltra — odbit Bela Szlavik je molčal, toda rana se do današnjega dne ni zacelila: včasi. se komaj opazno, včasl spet v gostem curku pocedi iz nje strupen curek gneva in nevoščljivosti, želja po maščevanju in po zadoščenju za žalitev. Tako na primer zdaj ta zavist do tega >srečnej-šega«, ki ni bil nič manjši nemanič. ki pa ga je ta zakon povzdignil v »nekaj«, kar bi lahko postal Bela sam! Kaj sledi iz vsega tega? To, je menil Bela Szlavik, in okrog ust mu je zaigral zvit nasmeh, da se spoprimem s tem gospodom.
Tu se čustvo spoprime s strategijo. Gospod doktor Janko Fiilop je vendarle zet tovarnarja Waltra, in ni tako lahko plesati z zetom tovarnarja Waltra, — zlasti ker ga posebno službeno mesto ščiti na njegovem posebnem položaju — tudi če bi šlo za najbolj osebne koristi tovarnarja Waltra. Ne,
za tak ples je potrebna višja sila in popolnejša umetnost. »Hop, tra, la, la,« si je gospod prokurist polglasno pel in če bi moral polagati račun o svojem trenutnem razpoloženju, bi očitno ugotovil, da je »peklensko dobre volje«. Torej? Torej se moramo predvsem seznaniti s tem proslulim gospodom doktorjem Jankom Fiilopom!
S ključem, ki mu je visel na drugem koncu verižice za uro, je odklenil tisti posebni predal železne šknnje. kjer so hranili najzaupnejše srpise, vzel iz njega podolgovat papir in si ga položil na mizo. Na tem papirju ie vse, in vendar ne more nihče niti sluti, za kaj gre. Ne naslov ne ime ne izdaja, na koga se nanašajo pripombe, dovolj je, da mi sami vemo in kaj vemo! «161103« —kdo bi mogel vedeti, da ta številka pomeni šestnajsti dan meseca oktobra, leta 1903, odnosno rojstni datum dotičnega! »Pat. Pro. Gv.« — To se gotovo nanaša na kak patent, bi utegnil kdorkoli pomisliti, dočim, kajpak! Smisel teh znakov je: Oče gimnazijski profesor. »BPR« — ta tn črke pravijo, da je bil tisti, na kogar se nanašajo, to je, gimnazijski profesor, brez premoženja. »TU« — pomen tega zloga je, da je tudi sin brez premoženja »TU — ADV« — torej tudi takrat, ko je postal advokat. >Mu XVI'3 4.« — ta skrivnostno zamotani znak pove tistemu, ki ga razume, da ie dotičnik stanoval najprej v Marijanski ulici v hiši številka šestnajst tretje stopnišče, stanovanje štiri, kot podnajemnik in slušatelj prava, dočim pomeni »FR 40 C3« — Frančiškova četrt, hišna številka 40/c tretje stopnišče, tudi v podnajemu, a poseben vhod ter »I/O. I/K« — eno stanovanje in ena pisarna. »H.O.I.K.« za temi besedami, ki bi lahko pomenile začetnice kakega društva, se skriva poročilo, da dotičnik ni vodil v svoje stanovanje deklet
SPOSOBEN
za vsa	: pisjro.Sk... tr-
gt.vska Likor tudi vsa iliu-£3. želim z-r tvc- f>,'>" iiudhe na og.. odd. Jutra rod »Vol j do dela«.
15162-2
Ml AD. MARLJIV ISCE
iVtpo-.litve v lsbo:"..tur: J. Ponudbe na op!, odd. Jutra ped »Veselic do ratoriia«.	13161-2
GREM KOT nadzornik dtia. Mlad. sposoben, prav tako za vsa dru^a delu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«.
13160-2 IščEM ZAPOSLENJA v pisarni. Nimam priporočil, toda volja in marljivost sta garancija za delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Se mlad«. 13159-2
I5ČEM SLUŽBO • kot risar ali ra prerisavanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljivost«.
13158-2
MLADA POSTRE2N1CA,
poštena, z znanjem kuhe. išče službo. Panudbe a» ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«.	13149-1
Službo dobi
PERFEKTNO KUHARICO, mlajšo, zanesljivo, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del Z večletnimi spričevali, sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra boljša hiša«. 13106-La
KUHARICA, vajena meščanske kuhe, dobi službo v menri 15 oseb, plača 800 lir in vsa oskrba. Predstaviti se Postojnska ri. 11.	13114-la
BOLJŠO, SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico za v Italijo išče starejša gospa. Ponudbe na ogl. ^odd. Jutra pod »Tudi z dežele«.
13150-la KMEČKO DEKLE Za »sa dela, iščem. Hrana in plača dobra. Naslov v vseh posl. Jutra. 13139-la
Zaslužek
PREVOZNIKA
za razvažanje kuriva po mestu iščemo za stalno. Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Prevoz kuriva«. 13094-3 SLIKE ZA LEGITIMACIJE najhitreje, Leica filmanje na domu in v ateljeju ter vsa v fotografsko stroko spadaj ofa deta izvrjuje solidno in po zmerni ceni ter se priporoča Foto Grad Mira, Miklošičeva 20, nasproti sodišča.
13122-3
HOČETE ZASLUŽITI?
Zglasite se: Vidmar. LJubljana. Rimska 10. 13152-3
m
MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesliivo uničite s Toxin praškom. Drogerija Kane, Židovska nlica 1. 12999-6
PEGE IN LlšAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska 1.
13000-6
GRAMOFONSKE PI.OSČE še uporabne, razprodajamo po 10 in 15 lir komad. Pohitite z nikupom dokler traja zaloga. Everest, Prešernova 44. J-319 M-6
SERVIS ZA ČAJ in črno kavo prodam. Tav-čar. Poljanska 12 II.
13212-6
PRAŠIČKI ZA PIEME
in za rejo se oddajajo na mestni klavnici od sobote, 7. avgusta naprej. Tvrdka Slamič.	13196-6
DVE SREBRNI LISICI, novi, krasni eksemplari, po zmerni ceni naprodaj. Pogledati v trgovini: Sv. Petra cesta 95.	13193-6
PRODAM kompletno, dobro ohranjeno jedilnico, in sicer 2 kredenci. mizo. 6 stolov in stojalo za cvetlice, črno pleskano. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13238-6 DAMSKO IN MOŠKO kolo znamke »Puch«, v odličnem stanju, ugodno naprodaj. šuštaršič, meh. delavnica. Bk-iu-eisova 13 (Fi-govec, levo dvorišče!.
13216-6 DVA TRICIKLJA, rabljen in nov, ter motoma trikolica ugodno naprodaj. Suštaršič, mehan. delavnica, Bleineisova 13 (Figovec, levo dvorišče).	13215-6
VEČ OTAVE prodam, dostavim jo že od 30 kg naprej na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13180-6
ZARADI ODPOTOVANJA
ugodno prodam stelažo za iedilno shrambo. Lepodvor. ska 23-1, levo. 13185 6
ZABOJE, skoraj nove, večjo množino, ugodno prodam. Gerovac. Kolodvorska 8. 13171-6 ZDRAVE VINSKE SODE za črno vino prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13170-6 LESENI ZABOJI, veliki in mali, v večii količini poceni na prodal. Po-'zve se pri Triumf, Miklošičeva "12.	13168-6
KOKOŠI. PIŠČANCE in race prodam. Moste. Zaloška 36.	13153-6
SALONSKA OBLEKA, lepa, se proda. Naslov v ogl. odd Jutra. 13151-13
NAPRODAJ:
i r
K V
m. — L m-
PRAZNE ŠKATLE
u0 Mhma-mluka js prazne steklenice, kupim po najvišji ceni. B. Gu?tin. Voinikov trg 2.	PA1-7
MARELICE IN BRESKVE kupimo. Ponudbe brez navedbe cene na ogl. odd. Jutra pod »Marelice«. 13226-7
KUPIMO boljšo ročno ali zidno jekleno blagajno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«-	13145-7
KUPIM dobro ohranjen velik kotel za kuho krme prašičem, in dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Velik kotel«.
13195-7
tren.. jfn«!. jfl.iii. :n- m.iioo k v m, tncrra; Oluka. — /.' ILl.iščt » jl.i lii jf..,VU' «•-■ mi u ci v um c _:9. « • kv. n — Hm- nau 1vomd-•tr . iiuuads:iui>nt .n vi. .-' »up .i ono li ac. mu .ii- • sirua Zaje' An.r j lavfiar-; jev« ulica 10. M "J - ■.
1292^-20 STAVBNO PARCELO mina lega ob Večni poti, j se proda. Poizve se vAipi-1 na«, 13ie;wtiso\a 12.
13136-20
GOZD
ob Večni puli pn Strelišču se proda. Poizve se »Alpi-na«, Bleiweisova 12.
13137-20
LEP KOMPLEKS
zemljišča, v izmeri 10 000 kv. m, kateri je tudi raz-deljiv na poljubne dele, oddaljen od tramvajske postaje 3 minute, prodam. — Kompleks je pripraven za parcelacijo ali v industrijske namene. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »90 lir«.
13143-20
ZEMLJIŠČE 1000 m® prodam Naslov v ogl. odd. Jutra!, 13213-20
»GLOBUS«, posredovalnica za nakup M prodajo nepremičnin. Pe-trareova 26, proda: stavbne parcele ob Celovški cesti od 500 mJ dalje, parcelo za enonadstropno vilo v Kole-ziji za skupno ceno 120.000 lir, v svetokrižkem okraju parcelo v izmeri ca. 1300 m*, več stavbnih parcel, vzhodni del. od 15.000 lir dalje.
13190-20
PARCELA 500 m1 za 35.000 lir, znotraj bloka (gramozni tereni, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem, denar«.	13223-20
HIŠO ALI VILO
fruplm do 850.000 lir. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Obrtnik«. 13222-2«
NOVEJŠO HIŠO
z dvema trisobnima stanovanjema na severni stram prodam. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod: »Cena 230.000 lir«.	13221-20
PARCELO v središču ali v okolici ko-p:m. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Gotovina razpoložljiva«.	15220-20
KUPIM HIŠO
sli zemliisče do 500 000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 13219-20
NAPRODAJ: parcele po 5% 70. 80. 700
<3o 800 lir mJ; zemljišča za industrijo (gramozni teren) 5000. 10.000 in 15 0<"'0 m1, znotraj bloka , zemliišče v bližini glavre carinarnice v izmeri 29.000 m' . hi'c-: nova dvonadstropna, enonad-stropna in visokopntlif na. Realitetna pisarna Andrej Zaiec. Tavčarjeva ultra 10 Tel. 34-86.	13224-20
STAVBNO PARCELO
ob Celovški cesti ali v b!i-žini nje kup!m takoj. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Gotovina pripravljena«.	1322"T-20
PARCELO ?00 m* na severni strmi pro-d>m. Ponudbe na ogl. ..dd. Jutra pod »Za 160.000«.
13218-20
PRODAMO: travnik ob glavni cesti: in. dustrijsko parcelo to^traa bloka od 3000 m! dalje: Stavbno parcelo v Trnovem ca. 500 m5 velfko; 2 parceli v Rožni dolini od '00 do 700 m'. »Realiteti«, Prešernova 54-1, nasproti pošte. Tel. 44-20.	13189-20
STAVBNO PARCELO
lepo, v izmeri 850 kv. m. prodam za 188.000 lir. — Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Bleiveisova — (Tyrševa).	13142-20
500 LIR NAGRADE
dobi. kdor preskrbi 1—3sob-no stanovame s kuhinjo za takoj aH nekaj pozneje. — Vprašati pri vratarju Ciril. Metodova 52. 13166-21«
ZA ENOSOBNO
stanovanje s kuhinjo grem kot čuvaj ali za obdelavo vrta ali za kako drugo delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le za delo«.
13157-21*


OPREMLJENO SOBO,
čisto, svetlo, išče visoko« šo'ec z dežele s prehrano, katero sam preskrbi, kakor po želji tudi za stanodajalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo soliden«.
13l69-23a

Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan ia. informacije »SERVIS EIRO«, Šelenbursjova ul. 4 tel. št. 2109
ODDAM
pisarniški lokal, primeren tudi za mirno obrt. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13074-19
IŠČEM LOKAL
za ženski modni salon. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Modni salon«.
13148-19
PES-ČUVAJ
sivorjave barve, ki sliši ni ime »Pazi«, se je izgubil. Kdor bi ga videl, se naproša, da to sporoči na naslov : aidi Marija. Šrr.sr. tinska 21.	13179-37
IZGLTBIL SEM 6. avgusta zjutraj na poti prehod Gajeve v Puharjevo, mimo gimnazije, pc ces!« Vitt. Emanuela (prej B!ei-weisova), do križišča Tržaške ceste denarnico z nekaj drobiža in krono za zob. Ker ie za najditelja brez pomena, prosim, da odda najdeno proti dobri nagradi v ogl. odd. Jutra. 13167-37