L«t0 1895.
603
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXXVI. — Izdan in razposlan dne 5. novembra 1895.
Scl>inaj	(un.—108.) 161. Dopustilnica za železnice iz Lužana v Zaleszczyke, iz Hliboke v Seret, iz Ra-
'lôvcev v Frašin (Brodino), iz Nepolokôvcev v Vižnico in iz Ickanov v Sučavo. — 162. Razglas o izpremembi, oziroma dopolnitvi I. dela vojnih predpisov. — 163. Ukaz, s katerim se izpreiriinjata §. 22. z ministerskim Ukazom z dne 3. septembra 1893. 1. izdanega tržnega reda za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu in Pa nanj se ozirajoči ministerski ukaz z dné 24. aprila 1884. 1.
161.
^0pustilnica z dné 25. septembra 1895.1.
beznice iz Lužana v Zaleszczyke, iz Hliboke erel in Radôvcev v Frašin (Brodino), iz Ne-Mokôvcev v Vižnico in iz Ickanov v Sučavo.
Franc Jožef Prvi,
P° milosti Božji cesar avstrijski;
^Postoljski kralj ogrski, kralj Češki, dalma-ii^T ’ ^rva®^’ slavonski, gališki, vladimerski nirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda jerk°VSki’ v°jv0^a lotarinSki, salcburški, šta-gi koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-Ujg. ! *n dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; Jni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
bi Se^';i Ie bukovinski deželni odbor zaprosil, da l„ka| 5*u dalo dopustilo, zgraditi in obratovati več z o,- železnic v Bukovini, vzvidelo se Nam je, k0n 111 na °bčo korist te podjetbe, imenovanemu Jonarju to dopustilo na podstavi zakona o
(Slo-
venisch.)
dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti tak6-le:
§• 1.
Bukovinskemu deželnemu odboru dajemo pravico, zgraditi in obratovati nastopne lokoinotivne železnice v Bukovini, namreč:
1.	Iz Lužana ali kakega drugega primernega kraja na železnici Levčv—Črnovci—Jaš črez Kocman preko Dnjestra v Zaleszczyke v stik s progo vzhodno-galiških lokalnih železnic izKalinowszczyzne v Zaleszczyke;
2.	od primernega kraja na železnici Levöv— Črnovci—Jaš med Hliboko in Čerepkovci v Seret;
3.	Od Radôvcev v stiku z obstoječo progo Hadikfalva—Radôvci bukovinskih lokalnih železnic v gorenjo sučavsko dolino črez Stražo v Frašin (Brodino);
4.	od postaje Nepolokôvci na železnici Levöv—črnovci—Jaš v Vižnico, naposled
5.	od postaje Ickany na železnici Levöv — Črnovci—Jaš v Sučavo.
Spredaj pod št 1. navedeno železnico je izdelati kot glavno železnico drugega reda s pravilno raztečino.
128
Pod št. 2. in 3., potem 5. imenovane železnice je napraviti kot lokalne železnice s pravilno raz-tečino.
Tudi pod št. 4. navedena lokoinotivna železnica, katero je po določilu člena IV. v zakonu z dné 22. junija 1894. !. (Drž. zak. št. 137.) napraviti kot lokalno železnico z ozko raztečino, se bo, ako se o pravem času dobi za to zakonarsko odobrilo, napravila kot lokalna železnica s pravilno raztečino.
16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoč dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za žele2' niški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v liko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozn° brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustn0' a na to stran bodo veljali posebni obratni predpis1' ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
§• 2.
Železnicam, ki so predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895. 1.) omenjene ugodnosti.
§• G
Koncesionarju se priznava pravica, da s p°’ sebnim dovoiilom državnega upravstva in s pogoj1; ki jih to postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
§• 3.
Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovanih železnic zače(i precej ter jo gledé železnic, oznamenjenih v g. 2. pod št. 1. in 5., dokončati najkes-neje do 31. dné decembra 1896. L, gledé železnic pak, navedenih v §. 1. pod št. 1., 3. in 4., najkesneje do 1. dné julija 1898. 1. Dodelane železnice je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po njih vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držal gorenjega rokü za gradnjo, mora koncesijonar dati zagotovilo, položivši varščino 100.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§. 4.
Da izdela dopuščene železnice, za to se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj rnerčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena.
Koncesijonarju se priznava pravica da izda pre®‘ nostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžb® imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska* kakor ga ustanovi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnica®’ preden nastane osnovnim delnicam pravica do ®vl' dende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila **
donosov poznejših lét, se ne kakor štirimi odstotki.
sme odmerjati z
Znesek resnične in pa nominalne napravi'e glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljii to načelo, da se ne smej0 v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbp železnice, potem za dobavo vozil in pa za dotacijo Prl' čuvnega zaklada, katerega določi državno upravstvo* res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši inte1' kalarne obresti, ki so med grajenjem res bile izp^. čane, in kar je res bilo kurzne izgube pri doba' glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba •>* drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnoži obratne naprave, se dotični stroški sméjo pr®'0 napravni glavnici, če je državno upravstvo privoli* v namerjane nove stavbe ali v pomnožilev obratu1 naprav, in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odpla1®1 v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črte*"’ ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih 11 prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo ° brila državnega upravstva.
8. 7.
§•9.
Vojaščino bo prevažali po znižanih tarifnih Ct|iah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi 'D m reči se je v tem oziru in pa glede ugodnosti Potujočim vojaškim osebam ravnati po določilili, atera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih že-leznicah.
določila se uporabljajo tudi za deželno «nböVBtvo in črno vojsko obéh državnih polovic, a brolske deželne strelce in za žandarstvo, in to »atno o potovanju na račun državne blagajnice, k tudi kadar služabno potujejo na svoj račun °r°Žnim vajam in priglednim zborom.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dnč, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smč izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in -dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
, Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil $kf°-°rU’ mec* avstrijskimi železniškimi družbami te{t^eneinu zastran nabave in imetka opravnih . za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega di i Pnja z vozili za veče vojaške prenose, dalje ° pristopil vsak čas veljajočim predpisom o j(j eztl*Štvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, obveljal 1. dnč junija 1871. 1.
takih
o prenosu
U bolnikov in ranjencev, katere je ležčče azati na račun vojaške blagajnice.
§. 10.
Obrat železnic, ki so predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarja država. Kako naj se vodi ta obrat, to se vravnd s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarjem.
§• H-
Iio y ^as ve^aj°tt' predpis za vojaške prenose Že) ,ezracab> in pa vsak čas veljajoči predpisi o ®zništvu za čas vojske zadobč za koncesijonarja Hi c'0 veliav0 z dném, ko se po dopuščenih želez-Udr ^ra'ne obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo Jv* * P° tem času, ki se pa ne bodo objavili po |ja^em zakoniku, zadobč za koncesijonarja ve-2na° bi moč, kadar se mu bodo uradoma pri-
ko]., dolžnosti ima koncesijonar samč v toliko, Ha i°r Se nj'b izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom dod ,J>tnost teh prog in na olajšila, vsled tega °bratJena gledč na napravo, opremo in vrsto
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dnč 31. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takč, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primčrno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 12.
ra,i Koncesijonar je dolžan, oddajaje službe ozi-(Dr£Se t>0 zmislu zakona z dnč 19. aprila 1872. 1. atVa' Za,k- št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-’ v°lnega pomorstva in deželne brambe.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smč dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat izročene, vsak čas odkupiti po nastopnih o določilih:
§■ 8.
'lavp.^ k°bk° je enake ugodnosti, kakor jih usta-vatjJa.	na prevažanje vojakov §. 7., dodelje-
bnanyUV''n'm Praznim četam (varnostni straži, se j , ’straži i. e.) ali drugim javnim organom, to °čuje v dopustilnih pogojih.
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in po-tèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesijonarju država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali
Irajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra po izteku.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po-določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za štiriodstotno obrestovanje po državnem upravstvu odobrene napravne glavnice in njeno razdolžitev v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj omenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se v še ostali dobi dopustila izplačuje koncesionarju poprečni donos po zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastane kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih, 30. dné junija in 31. dné decembra vsako leto po izteku dospevajočih obrokih.
4.	Državi se pridržuje pravica, da plača kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnic in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gra-divne zdloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., poslednjem odstavku.
1 se
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako železnice odkupijo (§. 12.), obdrži koncesijonar l®8 pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih d°n°. sov podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih tuj*’1 potem last posebnih del in poslopij, napravijo111 ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je °D sam sezidal ali pridobil po pooblastilu državne? upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči nis° pristojstvo železnice.
§. 14.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se> da je gradnja železnic in pa obratna naprava P° vseh delih namenu primerna in trdno narejena,>n ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in roma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po sv°' jem človeku pregledovati gospodarstvo, in soseb»0 po nadzornikih, ob stroških koncesijonarja pošilj®' nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — Pr' gledovati, da se delo izvaja po projektu in po p°' godbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komis®f' ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, k0' korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upraV nega svéta ali drugega zastopa, kateri veljd z* načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne **.
ali Pa*
ii-
konom, dopusttlu ali družabnim pravilom, kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je kon' sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovln skega ministerstva, katera naj se dd brez odloga le naj veže družbo.
§. 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega sva1'1* večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v d°Pl! stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, P’ držuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da
poprime zakonom primernih naredeb ter po
oko1'
nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj z°Pe to, kar ustanavlja td dopustilnica, in dodeljujoč k0lj cesijonarju pravico, zastran izkazne škode zabte vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oC stvoru, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro
Kos LXXVI. 163. Ukaz ministrov za notranje stvari itd. z dné 2. uovembra 1890.
607
Vibrio č ujej o nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
y spričalo tega izdajerno to pismo, navdarjeno j Usitn vélikim pečatom, v Našem države glavnem Prestolnem mestu dunajskem petindvajsetega e meseca septembra v letu milosti tisoč osemsto , petdesetem in petem, Našega cesarjevanja sedem-
'n®bridesetem.
(I»j Franc Jožef s.
Kielmansegg s. r.	Holmi s. r.
VVittek s. r.
nabornega leta v razmerju stalno na dopustu bivajočih in v tem razmerju niso za časa miru na razpolago za prezentno službo.
4.	V nabornem zapisniku je to nerazpoložnost do 1. dné oktobra zabeležiti v razpredelu 29.
Ako se je pri nedoletnih pritrdilo očeta ali varuha dalo ustno, to zabeleži naj se v razpredelu 30. do 32. nabornega zapisnika ter naj se potrdi po zastopniku političnega oblastva v naborni komisiji.
5.	Kako je pisati naborne zapisnike pri nabornih komisijah, za t6 veljajo določila §. 148 : 2 v vojnih predpisov I. delu.
i«2.
^zglas ministerstva za deželno ',ran z dné 24. oktobra 1895. 1.
6.	Za tiste prosilce za prostovoljni vstop, ki niso oznamenjeni v §. 1., ohranijo svojo veljavo dosedanja določila; vendar imajo tudi naborne komisije oblast, potrjevati jih v vojake.
VVelsersheiinb s. r.
° '2Ppemembi, oziroma dopolnitvi I. dela vojnih predpisov.
l«».
1‘orazumno s c. in k. državnim vojnim mini-^slvorn se v olajšllo prostovoljnega vstopa v°jstvo, déloma izpreminjaje, oziroma dopolnjuje Ss- 146. in 147. v vojnih predpisov I. delu (ukaz 'iisterstva za deželno bran z dné 15. aprila 1. [Drž. zak. št. 45.]), ukazuje takö-le:
1 • Ako hoče prosilec v kak pehotni (tirolskih vcev) polk, v kak bojnih lovcev bataljon ali v kak °njiški polk tistega vojaškega teritorijal-n.fiSa okoliša, v katerem on ima svojo doino-n!tnsko pravico (pristojnost), prostovoljno vsto-marca do 30. dné septembra želi v prezentno službo vsto-
- r______j.... 1. dném oktobra, ni potreba
vzprejemnega dovolila izvoljenega krdela.
. 2. Take prostovoljce sme, kadar se zglasé, 'ojake k izvoljenemu krdelu (točka 1.) potrjevati I dopolnilno okrajno poveljstvo ali vsaka ainbu-a°tna naborna komisija.
v dobi od 1. dné Pa ako prostovoljec
*	le s nrilinHniini
>'ib ^0nes^' Pa^ se Inora vstopnica in pri nedolet-kateri se zglasé pri dopolnilnem okrajnem po-Jstvu, tudi pritrdilo očeta (varuha); ako se pro-voljec zglasi pri kaki naborni komisiji, se mora z'd^0’	se ne ^'1° doneslo, nadomestiti
°heno ustno izjavo očeta ali varuha.
so se
3- Té prostovoljci se uvrsti z dném, katerega potrdili, a vendar ostanejo do 1. dné oktobra
Ukaz ministrov za notranje stvari, trgovino in poljedelstvo z dné 4. novembra 1895.1.,
s katerim se izpreminjata §. 22. z ministerskim ukazom z dné 3. septembra 1883. I. (Drž. zak. št. 145.) izdanega tržnega reda za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu in pa nanj se ozirajoči ministerski ukaz z dné 24. aprila 1884. I.
(Drž. zak. št. 58.).
S tem se razveljavljata §. 22. z ministerskim ukazom z dné 3. septembra 1883. 1. (Drž. zak. št. 145.) izdanega tržnega reda za dunajski osrednji živinski trg v St. Marksu in pa poslednji odstavek §. 22. v navedenem tržnem redu izpreminjajoči ministerski ukaz z dné 24. aprila 1884.1. (Drž. zak. št. 88.), na njiju mesto pa stopijo ta-le določila:
Govejo živino je dopuščeno prodajati samö: po živi teži brez odštetih odstotkov, po kosih (na nogi) in, dokler se drugači ne vkrene, tudi po klalni teži pod nastopnimi pogoji:
a) vsak zâkol je opraviti po klalnem predpisu, ki ga izdâ tržno oblastvo in odobri c. k. dolenje-avstrijsko namestništvo ;
(SlovfnJech,
129
608
Kos LXXVI. 163. Ukaz ministrov za notranje stvari itd. z dné 4. novembra 1896.
h) vsak zčkol je opraviti vpričo kakega tržnega agenta. On naj pazi na to, da se po predpisih kolje, in na določevanje posledka vsakega klanja; ta posledek naj vpisuje v končni list, oziroma v prodajno naznanilo, in naj ga naznanja tržnemu koinisarstvu za vpis v tehtalni zapisnik in pa dunajski blagajnici živinskega in mesnega trga.
Za to posredovanje tržnih agentov mora kupec plačevati pristojbino, katera se tarifoma ustanovi v klalnem predpisu.
Dovoljeno je, da več kupcev klalno živino na kupuje vkupe po živi teži brez odštetih odstotku* ter si vkupe nakupljene živali med seboj razde > ako stranke želč, moči je to delitev opraviti tu z žrebom, a v tem slučaju se smé žrebati samo P° nadzorom kakega organa mestnega tržnega kom sarstva.
Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve.
Itadeni s.
Ledebur s. r.
Glanz s.