s

SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES 20. JULIJA 1935
Štev. 90
NAROČNINA: Za Jui. Ameriko in sa celo leto % arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Z» druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Abesinija
■ Vojna torej izgleda neizbežna. Ita-% se je že preveč angažirala, da bi 'ttodla sedaj nazaj, tudi če bi hotela.
noče, ker potrebuje — tudi in pred V86na za notranjo rabo — velikih zu-nanjepolitičnih dogodkov. O tem so Se prepričali tudi Angleži in so zato, 1 zadnjih dneh, temeljito spremenili 6v°jo politiko. Neradi bi videli v Afriki komplikacije, ki .bi se mogle raztegniti tudi na njihova obsežna kolonialna posestva. Ker s pritiskom na ''alijane ni bilo mogoče ničesar do-bodo skušali po vsej priliki izdati pritisk na Abesince. Po njiho-Ve,li mnenju naj bi se spor uredil '"irnim potom v Ženevi na ta način, lla'bi Abesinci sprejeli italijanski pro-,ektorat vsaj nad enim delom svoje «ežele; nad takšnim delom, da bi I-talij^ni mogli udejstviti na udo.ben naiin svoje stare sanje o združitvi E-'"reje in Somalije.
^lobnejši jeziki očitajo Angležem še 'luiše stvari in trdijo, da se njim ne toliko za mir, kolikor za kupčijo. ^ ima Abesinija postati evropska Ponija, si hočejo tudi sami zagoto-f dober kos zase: pred vsem pokra-J'n° okrog Tanaškega jezera, kjer se r°Nil, ki je ogromne važnosti za l;8iptovsko narodno gospodarstvo.
Abesinci pa že v naprej izjavljajo, ^ protektorata ne bodo sprejeli, po-$>tlo italijanskega ne, tor da bodo ío zadnje kaplje krvi braniti svojo ne 0(ivisnost. Tudi zato izgleda vojna ne-'lbežna.
Ali pa bodo imeli Italijani res tako posel z Abesinijo, kakor si men da domišljajo?
Abesinija ifVla močnega zaveznika V s\'ojih geografskih prilikah. Rekli St"° že, da tvori večji del Abesinije ra*drapana visoka planota, na kakrš 11(1 moderna evropska vojska ni prijavljena. Ali bodo na takšnem tere-11,1 i'os mnogo koristili tanki, motor-1)6 baterije in kar je še drugih mo-'^rnih tnorilnih sredstev? Stvar ne bo preveč lahka tudi zato, mora italijanska vojska, preden ^'de do abesinskega ozemlja, prekositi širok puščavniški pas, kjer žan leia, vročina in mrzlica svoje žrtve, ler ni cest in ni vode; puščavniški kjer je pravi afriški pekel. Že ^aj, ko so italijanske čete kolikor Hko udobno nastajene, poročajo iz r'treje, da umre radi bolezni vsak ^ po 10 do 12 vojakov, na stotine °'t\ih pa pošiljajo vsak dan v prista-Massauo, odkoder jih odpravl-v Evropo.
•j
e prilike se bodo še močno po-
b^ale ko bo začela vojna in bodo tudi k .
bojevita puščavniška plemena o-zalaganje okupacijske vojske z °> živežem in municijo.
Mala antanta in habsburško vprašanje
»I ■■ ■ ■ — » I - -
Posvetovanja v Sinaji - Neutemeljeni glasovi o nesoglasjih med Beogradom, Budimpešto in Prago -
Države Male antante složno odklanjajo vzpostavitev Habsburžanov

'a'ijani so zbrali za kolonijalne ,k^re že kar ogromno vojsko v Af-^ ■ Ker so tudi neprimerno bolje o-^r°ženi nego Abesinci, je gotovo, da ^ v veliki bitki brž zmagali. Vendar ali bodo Abesinci sploh hoteli in ko°e«li veliko bitko, ki <bi bila ta-0 °dločilna? Ali se ne bodo raje „ ®JiH na geriljo, v kateri so baje 1 Mojstri?
a®6dba Abesinije ne bo lahko o-
te
av¡lo,
Tam ni velikih mest, na ka-
ra h-
v°jn Italijani m°gii sejati s svojih .s ''' letal uničevanje in grozo ter
l^fy.
bt^. vP'ivati denioralizirujoče na v . v«atvo. Celo v glavnem mestu,
^Hl	Je prav ""í110
iij ' večinoma so spletene iz protja
v <Jtr>etane z blatom. Hudih efektov
Južnem °vati
°d bombnih napadov, «k- e^etno pa da bo italijanska voj f>d] Zasedla Abesinijo, če se resno in no vrže v osvojevalno vojno in
'mestu" ni mogoče priča-
"ienih
operacij ne bodo motili kak
čredni dogodki v notranjisti I-''ie oi-
pa v Evropi.
Zakon, s katerim je avstrij ska republika razveljavila dosedanje določbe glede Habsburžanov v toliko, da se smejo člani bivše vladarske hiše svobodno naseliti na njenem ozemlju, kar jim je bilo doslej prepovedano, ter da se jim vrnejo zapienjana zasebna imetja, je spet spravil v ospredje vprašanje zopetne povrnitve habsburške dinastije na dunajski prestol. Poro čila z Dunaja pravijo, da je monarhi-stična propaganda postala v zadnjem času spet prav živahna ter se v avstrijskem ljudstvu ustvarja vtis, kakor da se bo republika kmalu spet spremenila v cesarstvo.
Dočim so prejšnje avstrijske vlade zagovarjale idejo združitve Avstrije z Nemčijo ter so skušale prepričati svet, da Avstrija ne more živeti sama, ker ji manjkajo za to vsi gospodarski pogoji je sedanji avstrijski režim, katerega je započel pokojni Dollfuss, do cela spremenil svojo politiko napram Nemčiji ter išče sedaj v drugih državah zaščitnike za svojo neodvisnost pred "Reichom", ki bi rad udejstvil ono, po čemer so Avstrijci svoj čas tako hudo hrepeneli: združitev raj hovskih in avstrijskih Nemcev v go spodarsko in politično močno in e-notno državo.
Do tega ostrega poslabšanja v od-nošajih med Dunajem in Berlinom so dovedle globoke notranjepolitične spremembe, ki so nastopile v Nemčiji s hitlerjevskim režimom. Vzrok, da so se odnošaji spremenili, je morda tudi v tem, da sedanji avstrijski državniki z drugačnim očesom in z dru gačnimi upi gledajo na nadaljnji raz voj mednarodnih dogodkov v Evropi, nego so gledali -mons. Seipel in drugi njihovi predniki. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je sedanji režim v Avstriji protiven "Anschlussu" ter si na vso moč prizadeva zagotoviti neodvisnost republike.
Na Dunaju prav dobro vedo, da bi restavracija Habsburžanov na avsrij-skem prestolu pomenila veliko oviro za izvedbo hitlerjevskih načrtov o priključitvi Avstrije k "Reichu" ter da bi vsaj za dolgo vrsto let onemogočila "Anschluss". Zato je razumljivo, da so za monarhijo.
§ —»——
Proslava francoskega narodn. praznika
V nedeljo, povodom obletnice zavzetja Bastilje, ki je za Francoze narodni praznik, so so vršile v Franciji, posebno pa v Parizu velike slovesnosti. Predsednik republike je prisostvoval vojaški paradi, pri kateri je sodelovalo tudi nič manj ko 607 letal, ki so v lepem redu krožila nad mestom
Popoldne je priredila Enotna ljudska fronta, v kateri so združene vse levičarske stranke, od komunistov do radikalov, ogremno protifašistično demonstracijo, katere se je udeležilo, ka kor zagotavljajo prireditelji, okrog 400.000 oseb. Razni levičarski voditelji posebno pa bivši minister Daladier, so želi za svoje navdušujoče govore mnogo pritrjevanja. Cele štiri ure so korakale vrste Ljudske fronte mimo svojih voditeljev v res veličastni paradi, ki jo ni motil niti najmanjši incident.
Svoj odhod so priredila tudi nacionalistična udruženja. Udeležilo se ga je kakšnih 25.000 oseb. Tudi tu ni bilo zabeležiti nobenega incidlcntta in je sploh 14. junija potekel mirno v vsej franciji, dasi so iz raznih virov napovedovali za ta dan resne dogodke.
Vzpostavitev habsburške vladavine
.
je pa vprašanje, ki se ne tiče samo Avstrije, garveč tudi drugih evropskih držav, predvsem onih, katere mejijo nanjo ,ker bi takšna vzpostavitev vplivala ne samo v notranjosti države, marveč prav gotovo tudi preko njenih m<?ja. Iz dejstva, da hi vzpostavitev Habsburžanov pomenila oviro za združitev Avstrije z Nemčijo, izhaja pa tudi opredelitev Francije in Italije v tem vprašanju. Obe imenovani državi se protivita ojačenju Nem čije in je zato razumljivo, da načeloma ne moreta nasprotovati povratku Habsburžanov na dunajski prestol, do čim velja za Nemčijo baš nasprotno.
Države Male antante pa imajo izbirati med dvema neugodnostima: ali "Anschluss" ali Habsburgovci.
Nobena izmed obeh rešitev avstrijskega vprašanja ne more biti zanje povsem zadovoljiva. Ojačenje Nemčije bi utegnilo pqmeniti/znatno nevarnost za teritorijalno integriteto češkoslo-
vaške republike. Nemški nacionalni socializem je proglasil za eno izmed poglavitnih točk svojega programa združitev vseh Nemcev v eno državo. In Češkoslovaška ima v svojih mejah nemško manjšino, ki šteje tri milijone duš. Prej ali slej bi se ojače-na Nemčija začela navduševati tudi za priključitev teh Nemcev k velikemu "Reichu". Jugoslovani in Romuni pa tako hudih pomislekov proti Veliki Nemčiji ne morejo imeti.
S tem so gotovo računali oni, ki so v zadnjih dneh širili v svet vesti, da se Mala antanta maja tčr se bo najbrž razbila, da je jugoslovanski knez namestnik Pavle potoval v Sinajo z namenom, da pridobi Romunsko za Ju goslavijo in proti Češkoslovaški, ki bi baje raje videla cesarja nego "rajho-vce" na Dunaju itd.
Te govorice pa so temeljito ovrgli v vseh treh glavnih mestih Male antante. V Bukarešto se je vrnil s svojega potovanja v Pariz in London zu-
Y elika slovaits ka ma nifestacija v Sofiji
V bolgarskimi glavnem, mestu so se prejšnji petek pričele velike slav-nosti v zvezi z zletom bolgarskega — Junaka —, organizacije, ki odgovarja Sokola v dragih slovanskih državah.
Iz drugih slovanskih držav, predvsem pa iz Jugoslavije^ je prispelo za to priliko v Soiijo ogromno število gostov in telovadcev. V petek so "Junaki" in "Sokoli" priredili velik obhod po mestu. Obhod se je razvil v impozantno vseslovansko manifestacijo. Nepregledna množica ljudstva je navdušeno pozdravljala zastopnike bratskih slovanskih narodov, posebno pa Jugoslovane, ki so v velikem številu prispeli na "Junaške" slavnosti. Šest tisoč sokolov iz Slovenije, Hrvat ske in Srbije sodeluje na zletu. Po dol gih letih se je sedaj zgodilo, da je tako velika množica Jugoslovanov prišla v neposredne stike z bolgarskim narodom, ki Jo je prav prisrčno sprejel.. Sofijski zlet pomeni veliko okre pitev ne samo jugoslovansko-bolgar-
POLKOVNIK DREYFUS UMRL
V Parizu je preminul prejšnji petek 75-letni polkovnik ^Alfred Drey-fus, ki je bil svoj čas obtožen veleiz-dajo ter interniran na Vražji otok, pozneje pa oproščen in spet sprejet v francosko vojsko. Izkazalo se je bilo namreč, da je bil po nedolžnem obsojen ter da so ga preganjali nekateri predstojniki, ker je bil po rodu Žid. Za "Dreyfusovo afero" se je svoj čas ravznemala vsa Francija, spisale so se o njej debele knjige in pravda za in proti Dreyfusu se je vlekla dolga desetletja.
KONCORDAT MED JUGO SLAVIJO IN VATIKANOM
Pogajanja za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom ki 60 se bila pričela že leta 1925, a so se pozneje prekinila, so končno dovedla do popolnega sporazuma. Pravosodni minister dr. Auer odpotuje danes, v sohoto, iz Beograda v Rim in bo tnm podpisal konkordat v imenu jugoslovanske vlade.
BELGIJA JFPRIZNALA SOVJETE
Na podlagi pogajanj, ki so se vršila v Parizu med tamošnjim sovjetskim in belgijskim zastopnikom, sta Rusija in Belgija vzpostavila redne diplomatične odnošaje.
skega prijateljstva, marveč tudi okre pitev slovanske vzajemnosti sploh. To povdarjajo v svojih poročilih tudi novinarji, ki ob tej priliki spet mnogo govorijo o zopetnem podvigu vseslo-vanske misli.
* lir * & * &
Novi spopadi na abesinski meji
Rimska vlada je objavila uradno poročilo, ki pravi, da je večja skupina Abesincev vdrla dne 31. maja na ita lijansko ozemlje pri Dankariji, v E-ritreji. Vpad se je izvršil ponoči ter so se vpadniki takoj razdelili na italijanskem ozemlju v male skupine, ki so začele pleniti po tamošnjih naselbinah. Italijanska obmejna straža je skušala pregnati Abesince, a se je mo rala sama umakniti pred premočjo.
Poročilo pravi nadalje dobesedno: "Med tem so druge skupine vpadle v dolino Madre ter pomorile in ranile neoborožene pastirje, ženske in otroke; odvedli so s sabo 4.000 glav živine, mnogo sužnjev in ujetnikov". Vpadniki so se nato umaknili preko meje še preden so prispela italijanska oja-čenja, ki so se pa ustavila ob meji, ker imajo povelje, da je ne smejo pre koračiti.
O italijansko abesinskem sporu bo tekom tega tedna začel razpravljati svet Zveze narodov, katerega je v ta namen sklical v Ženevo generalni taj nik ženevske ustanove dr. Avenol, ki se je glede abesinskega vprašanja po svetoval pretekle dni z angleškimi in francoskimi državniki.
Medtem se Abesinci vneto pripravljajo na obrambo, ker že z gotovostjo računajo, da bo Italija sprožila vojno.
Abesinski zastopnik pri Zvezi narodov je že v naprej povedal, da njegova država ne bo pristala na mandat, tudi če bi takšno rešitev predlagal kdo v Ženevi, posebno pa ne bo nikdar pristala na italijanski mandat.
"Če bo Italija zečola z vojno", je defal abesinski diplomat, "bo to vojna na življenje in smrt. Italiji se bo morda posrečilo zasesti Etiopijo, nikoli pa ne bo usužnjila Etiopce. M^n-
nanji minister Titulescu, ki je takoj poročal vladi o svojih razgovorih v Franciji in na Angleškem. Naglasil je da bosta toliko Mala antanta, kolikor Balkanska antanta tudi nadalje vztra jali pri svoji dosedanji politiki in svo jem tesnem sodelovanju, ki ga povsem upravičuje tudi mednarodni politični položaj. Te izjave so tem bolj pomembne, ker je Titulescu sedaj predsednik obeh antant.
Nič manj zgovorni niso bili članki, ki jih je objavilo v zvezi s habsburškim vprašanjem in z goraj navedenimi tendencioznimi vestmi beograjsko časopisje, ki izraža' mnenje jugoslovanske vlade, in v veliki meri značilne so tudi naslednje besede "Prager Presse", ki izraža mnenje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša: "Komentarji in razgovori v zve zi s habsburškim vprašanjem", je pisal ugledni praški list, "ne morejo doseči drugega učinka nego da nerede iz držav Male antante zaveznice Nemčijo". In s tem je jasno povedano, da bo tudi Češkoslovaška prej pristala na združitev Avstrije z Nemčijo nego na vzpostavitev Habsburžanov. S trm je zagotovljena složnost male antante v tej zadevi.
Na vprašanje, zakaj se Mala antanta protivi povratku Habsburžanov na dunajski prestol, ni težko odgovoriti: restavracija Habsburžonov bi pomenila resen element nemira, ker bi se Dunaj gotovo spremenil v centralo propagande za zopetno teritorijtlno vzpostavitev nekdanje avstrijske monarhije. Že sedaj razlagajo dunajski monarhisti, da bi bila obnovitev Avstrije potrebna- tudi iz gospodarskih razlogov in pretendent na cesarski pre stol nadvojvoda Otto je baje že navezal stike z raznimi osebami v nekdanjih avstrijskih deželah, da bodo v tem smislu delali zanj propagando. Monarhistični agentje so si že izmislili vabo: razlagajo, da bi v obnov'je ni monarhiji vse narodnosti uživale največjo svobodo, v kulturnem in političnem oziru.
Takšna propaganda bi se seveda mčno okrepila, ko bi cesar sedel na Dunaju, in bi utegnila izzvati motnje v procesu notranje konsolidacije držav naslednic Avstro-Ogrske.
zjave abesinskega cesarja v parlamentu
Abesinski cesar je imel pretekli četrtek velik govor v parlamentu. Govoril je o italijanskih pripravah ter dejal, da se Mussolinijeva vojska pripravlja, da — oborožena z najmodernejšim orožjem — vpade v abesinsko zemljo. "Toda svet bo videl", je vzklik nil Hajlé Selassie, "kako zna složen narod braniti svojo zemljo in svojega cesarja. Pripravljen sem preliti svojo kri za domovino in vem, da mi bodo vsi vojaki sledili. Pa ne samo vojaki. Proti požrešnemu sovražniku -so bo dvignil ves narod: starci in otroci, vsi moški in vse ženske bodo šli v boj. Bog bo na naši strani. Vaš vladar se bo bojeval ob vaši strani in bo srečen, če mu ho usojeno preliti kri za Etiopijo!
Govoril je nadalje, da je Italija že
* i? * ft * -k
da je prav malo takšnih tujcev, ki vedo, da je Abesinija znala že celih 37 stoletij 3)raniti svojo neodvisnost. Čo bo Italija hotela zagospodovati v deželi, bo morala prej poklati vse prebivalstvo.''
RAZNE VESTI
Nevarno epidemijo tifusa so imeli v Rimu. V šestih dneh je umrlo za to boleznijo 79 oseb. Zdravstvene oblasti pravijo, da je najhujša nevarnost že minula ter da se je položaj izboljšal.
Vse rudnike in druga najdišča zlata v Boliviji bo odslej izkoriščala država sama. Tako je pretekle dni sklenila vlada v La Pazu.
Preko 35 milijonov vreč kave so u-ničili (vrgli v morje ali pa požgali) v Braziliji od 15. junija 1934 dalje. Kave pa imajo še vedno v velikem izobilju ter jo bodo najbrž še nadalje uničevali, da preprečijo padec cen.
Mnogo organizacij "Jeklenih čelad" je nemška vlada razpustila, ker so se v njih baje zbirali protifašistični elementi.
Potrese so imeli na Japonskem, v Chileju in Peruju. Zanimivo je; da je potrese že nekaj dni prej napovedal severnoameriški učenjak Reub. Green span; spravlja jih v zvezo s kombinirano privlačno silo lune in nekega planeta na zemeljsko površino.
Loyd Georgove načrte za gospodarsko obnovitev Anglije, ki so bili v mar sičem podobni Rooseveltovemu New Dealu, je angleška vlada zavrnila.
O dveh novih slučajih linčanja poročajo iz severnoameriškega mesta Co lumbusa (Mississipi). Množica je policiji ugrabila dva črnca, obdolžena, da sta zlorabila dvoje belih deklet, ter ju je po strašnem mučenju obesila.
Volitve na Poljskem 'bodo imeli v septembru: 8. bodo volili poslance, teden pozneje pa senatorje. Opozicija je sklenila, da ho volitve bojkotirala in volilnega boja radi tega ne bo.
Vatikan je poslal nemški vladi pro testno noto radi ponovnih kršitev kon kordata. Vatikan se pritožuje, ker zahteva hitlerjevski režim, da tudi katoličani spoštujejo zakon o sterilizaciji ker preganja katoliške organizacije in usjvarja ovire katoliškemu tisku..
Strahovite poplave na Kitajskem so
razdejale že obsežne pokrajine. Približno sliko o grozni katastrofi, ki je sedaj spet zadela kitajski narod, nam da naslednji podatek: po dosedajih poročilih je utonilo okrog sto tisoč o-seb! V veliki nevarnosti je tudi mesto I-Iankov. Da ga rešijo, so oblasti skle nile žrtvovati, v slučaju potrebe, na drugem bregu Jangtseklanga ležeče mesto Vučang. Če bo voda preveč gro žila, bodo pognali v zrak jezove ter jo usmerili proti Vučanju, ki ga prebivalstvo že zapušča.
Žena avstrijskega kancelarja Schu-
schnigga je postala žrtev avtomobol-iske nesreče, pri kateri sta zadobila težke poškodbe tudi kancelar sam in njegov sinček. Šoferja, ki je tudi težko ranjen, je obšla nenadna slabost, da je zgubil oblast nad avtom, ki je z veliko brzino zavozil v obcestno drevo in se razbil. Menili so sprva, da
r
se gre za atentat, a je policijska preiskava to domnevo ovrgla.
NOV LETALSKI REKORD
Italijanski letalec Stoppani je preletel, v spremstvu dveh drugih vojaških letalcev, razdaljo iz Trsta do Ber-bere, v Britski Somaliji, v 25 urah. Razdalja meri svojih 4960 km in j« Stoppani s tem postavil nov rekord v daljnostnem letanju za hidroavione z enim samim motorjem, od 570 konjskih sil.
NOVO JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO
Z ukazom kraljevskih namestnikov je bilo ustanovljeno v jugoslovanski vladi novo ministrstvo za pošto in Lr-zojav. Poslovati bo začelo s 1. septembra t. 1. Doslej je zadevne ppsle vodilo prometno ministrstvo.
pred štiridesetimi leti imela iste os-vojevalne namene, kakor jih ima danes. Ona je napadalka, dočim je Abe sinija miroljubna in ne ograža nikogar.

ARGENTINSKE VESTI
2

f/,
Za smotreno kolonizacijo
V Trg. borzi je predaval pretekle dni inž. Domingo Selva o potrebi smotrene kolonizalcije v Argentiniji. Naglašal je že staro resnico, da je republika vso premalo obljudena iñ da vprav radi tega ni mogoče izkorišča ti vseh bogastev, s katerimi je zemlja bogato obdarjena.
Dežele nudi še neomejene možnosti za kolonizacijo in nujno potrebno je, da država ne ovira, marveč pospešuje priseljevanje kolonistov. Ko se bo kolonizacija močno razvila in se bodo v posameznih pokrajinah gojili oni produkti, ki bodo najbolj ustrezali da nim podnebnim in geološkim pogojem, se bo tudi odstranila dosedanja enoličnost argentinske/ga poljedelstva.
Porastek prebivalstva, ki ga je mogoče doseči samo s pametno kolonizacijo, bi bil na tudi zaradi tega odločilne važnosti za nadaljnji gospodarski napredek argentinskega trga. Tuje države vedno bolj zapirajo meje ino zemskemu blagu.
Kolonizacija pa mora biti, kakor smo že rekli, smotrena. Predavatelj je naglašal, da treba kolonistom zagotoviti možnost obstanka. To je predpogoj za uspeh. Država bi morala pri seljonim poljedelcem pomagati v začetku z delovnkn orodjem, s semenom, z gradnjo stanovanskih hiš, z napravo vodnjakov, z ograjevanjem zemljišč in v prvih letih bi bila potrebna tudi gmotna podpora.
Predavatelj, ki je strokovnjak v argentinskih gospodarskih vprašanjih, je žel za svoja izvajanja, podkrepljena s statistikami in računi, obilo priznanja. Doprinesel je s svojim predavanjem nov dokaz, da za Argenti-nijo še vedno veljajo modre besede, ki jih je izrekel Alberti: "Gobernar es poblar".
Mesto brez mleka
Dodavatelji mleka so nastopili z zahtevo, da bi jim raznašalci plačali nekoliko višje cene, čemur pa so se ti le uprli. Radi tega so takozvani "tamberos" proglasili stavko in v torek in sredo je bilo opaziti v Buenos A i res u prav močno pomanjkanje mle ka. Izostali so celi vlaki bele tekočine, ki se vsak dan izliva iz raznih ' t krajev deželo v glavno mesto. Stavka
pa ni trajala dolgo, ker so se razna šalci vdali že v sredo zvečer: plačevali bodo dodavateljem po $ 1.60 za vrč od 20 litrov.
Šolski izleti
Poslanec Gongalez Mazedo je v kon gresu sprožil predlog, naj bi se tekom počitnic organizirali na državne stroš ke izleti šolske mladine, ki bi se ji na ta način nudila prilika, da se seznani s svojo domovino. Iz Buenos Airesa naj bi se šolska mladina pošiljala na izlete v Pokrajine, iz pokrajin pa naj bi se šolarji tekom počitnic stekali v Buenos Aires. Vlada naj bi v ta namen določila letnih 200.000 pesov.
VOJNO LETALSTVO..
Poslanec Noble je sprožil v kongresu obširno debato o argentinskem vojnem letalstvu. Zatrjeval je, da so v rabi slaba letala z neprimernimi motorji, da je vežbanje letalcev nepopolno in da je samo tem dejstvom pripisovati razmeroma veliko število letalskih nesreč v Argentiniji. Poslan cu jo odgovarjal vojni minister, ki je deloma izpodbijal njegove trditve.
Zasedanje mirovne konference
V ponedeljek se je vršila tretja red na seja vseh delegktov chacovske mirovne konference. Paraguayskega zunanjega ministra ni bilo, ker je bolan. Posvetovali so se glede sestave pravilnika, katerega se bo konferenca mora la držati pri svojem gotovo ne baš lahkem delu. Konferenca bo imela svoje seje vsako sredo in petek.
Za svilorejo
Dr. Costa buenosaireški šolni svetnik, je začel z veliko propagando za saditev murv, ki naj bi omogočile tudi v Argentiniji svilorejo /v velikem obsegu. Konsum svije je v Argentiniji velik in vsa se uvaža iz inozemstva. Dr. Costa je že dosegel, da bodo v Ca taharki in v La Rioja zasadili, s pomočjo pokr. vlad, 5.000 dreves, kar za začetek že nekaj pomeni.
Dolgotrajna stavka
Že kakšna dva meseca traja stavka •delavcev tovarne testenin v Juninu, ki zahtevajo, da bi se jim zvišale pre nizke plače Doslej še ni bild mogoče doseči sporazuma. Prišlo pa je že do dejanskega spopada med delavci in upravitelji, pri čemer je bil delavec E. Pozze ustreljen. Delavci so napro sili pokrajinsko vlado, naj bi se zavzela zanje ter prisilila podjetje, da vsaj deloma ugodi njihovim upravičenim zahtevam.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — BUENOS AIRES — 25 de Mayo 1« 59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES	CHILE	BRASIL	PARAGUAY
Mercado de Abasto SANTIAGO RIO Santos C. pres. Franco Corriente 3223 VALPARAISO	SAO PAULO	ASUNCION
HRANILNICA:
Komu boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnoBt ln primerne obresti!
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog naj točneje, najhitreje i najvarneje izvržen.
VOZNE KARTE:	~i
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POŠTA:
Kam na] Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam jo hrani ali brezplačno poSilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od 8y2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! PO VER JEN JE
NAŠ NOVI PODLISTEK
Cenjene čitatelje in čitateljice opozarjamo na novi podlistek, ki smo ga začeli objavljati .v današnji številki. Je to roman slavnega Francouz. pisatelja Aleksandra Dumasa, ki je po prevodih drugih svojih deJ prav dobro znan tudi našim ljudem; naj omenimo le "Tri mušketirje" in pa njegovega "Grofa Montecristo".
"Sultaneta" ¿je roman iz daljnega In tajinstvenega Turkestana, prepreden z napetimi in tragičnimi prizori iz bojev med tamošnjimi plemeni in ruskimi četami, prizori, ki jih veže nežna nit vroče in nesrečne ljubezni divnega Ammalat bega do Sultanete, nežne hčerke silnega Ahmeda kana, neizprosnega sovražnika Rusov.
Upamo, da bodo oenj. prijatelji, posebno pa prijateljice našega lista z največjim zanimanjem čitali ta roman, ki smo ga izbrali z namenom, da ustrežemo ljubiteljem napetega in zanimavega štiva, ki so bili na nas skoro že nekoliko hudi,- ker smo v zadnjih tednih objavljali le krajše črtice.
Odgoditev buenosaireških volitev
Iz že znanih razlogov, ki so v zvezi z volilnimi seznami, je buenosaireška pokrajinska vlada odgodila volitve, ki so se imele vršiti 28. julija. Radikali upajo, da bodo tako imeli še več časa, da se primerno pripravijo in si zagotove čim večjo zmago.
Koliko je ljudskih šol?
Po urednih podatkih, objavljenih pretekle dni, je bilo v Argentiniji kon cem leta 1934 vsega 1G.6&3 ljudskih šol in obiskovalo jih je 1,664.315 otrok. Učiteljev in učiteljic je bilo na teh šolah vkupno 57.437, za vzdrževanje ljucj skih šol pa je država potrošila 212 milionov 274.093 pesov.
Sneg v Sta Cruz
Teritorij Sta Cruz še zmerom pokriva debela snežna odeja, ki ovira pro met, kateri je že par tednov na več krajih popolnoma prekinjen. Tudi pošta je v zastanku. Mnogo škode to-pi-jo živinorejci, ker pokriva pašnike sneg in nima živina krme.
Šolske prilike na Goriškem
Gorica, junija 1935. Bliža se zaključek letošnjega šol3ke ka leta. Razmere našega ljudstva, ki postajajo v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu dan za dnem neznosnejše, so se znatno poostrile tudi na šolskem področju. Šola je postala čisto navadno asimilacijsko gnezdo. Učne moči se za učni program prav nič več zanimajo. Ves pouk obstoji iz prepevanja nacionalnih in fašističnih himen, risanja trobojnice, de filiranja pred ducejovo sliko, vzkli-kanja, telovadbe in sprehodov.
Pri zaključnih izpitih po navadi ni govora o resnih vprašanjih iz predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsakdanje življenje in predpisani v ljudski šoli. Naši otroci zapuščajo šolo, a so skoro analfabeti. Zadostuje, da je učenec vpisan v fašistično mladinsko organizacijo, da jo plačal pred pisani znesek za izkaznico in končno da si je preskrbel predpisano uniformo. Kdor je opravil vse te dolžnosti, je z uspehom dovršil razred in se lahko pripravi za odhod v počitniške kolonijo itd.
Naše ljudstvo na deželi je na vse to čim dalje bolj ogorčeno, ker vidi, da otroci s obiskom šolskega pouka ne pridobijo prav ničesar ter samo zgubljajo čas. V tolažbo na ta žalostna dejstva skušajo merodajni činitelji ob raznih prilikah staršem raztolmačili velikodušnost režima, ki skrbi za mladino, zlasti za revnejše: med šolskim letom za prehrano, v počitnicah pa s tem, da pošilja otroke v počitniške kolonije.
Dalje dokazujejo velikodušnost fašizma napram našemu ljudstvu z otvoritvijo novih šol in vrtcev, s primerjanjem današnjih razmer v naših §olah pod Avstrijo. Državni jezik, ki je neobhodno potreben v življenju, kot je bil pod Avstrijo nemški, se danes podučuje povsod brezplačno. Pod Avstrijo je moral vsakdo, ki se je hotel naučiti nemščine, posebej za to skrbeti in plačevati. Taka in podobna opravičila je slišati od merodajnih či-niteljev, zlasti v bolj oddaljenih in gor skih vaseh, kjer je brezbrižnost uče-teljev brezprknema. Naša mladina pa zna le toliko, koliko jo nauče doma starši ali pa starejši bratje in sestre.
Naše žrtve v Afriki
"Istri" poročajo iz Pule: Mladenič Miho Macan iz Gajana pri Vodnjanu je umrl kot italijanski vojak na potovanju v Afriko. — Nekemu Pericu iz Valture v Istri so morali odrezati obe nogi radi težkih ran, ki jih je bil do bil v nekem spopadu z Abesinci.
talije. Včeraj zvečer pa'se, je odpeljal, že drugi transport specializiranih delavcev za pristaniške naprave s parnikem "Tevere" v Somalijo in E-ritrejo, kjer bodo zaposleni zlasti pri drugih predvsem vojski služečim objektom. Od odposlanih delavcev je bilo 50 iz Trsta, 30 iz Reke, 50 iz Vidma, 50 iz Benetk in še iz nekaterih drugih krajev.
MOSKVO BODO
MODERNIZIRALI
Ruska vlada je sklenila, da se bo v januarju prih. leta začel izvajati načrt za modernizacijo in poveličanje Moskve, ki mora postati eno izmed najlepših velikih svetovnih mest. Po tem načrtu se }bo površina mestne občino povečala od 24 na 00 tisoč hektarjev. Stare- hiše bodo podrli, da bodo naredili prostor novim zgradbam in širokim ulicam.
Načrt predvideva zgraditev 6 ogrom nih hotelov, izmed katerih bo vsak imel 4.000 sob, nadalje 50 kineuiatogra fov, 500 novih šol, 17 bolnišnic, velikih skladišč ter napravo modernih parkov. Vlada računa, da se bo število moskovskega prebivalstva, ki šteje sedaj 3.600.000 duš, povečalo na C milijonov, ko bo načrt v celoti izveden.
Naveličali sta življenja
V mestu Parana se je izvršil dvojen samomor, ki je vzbudil prekasno sočutje. Življenje sta si vzeli sestri 63-letna Isabela in 75-letna Francisca Sinasola. Naveličali sta se svojega samskega bornega in bednega življenja. Nikogar nista imeli, da bi jima bil pomagal, in stari sta tudi bili tako, da si sami niste mogli služiti vsak danjega kruha.
"KOROŠKI TIHOTAPCI"
Jutri, v nedeljo, popoldne uprizori "Tabor" veliko ljudsko igro v štirih dejanjih "Koroški tihotapci". To Bren kovo delo, polno lepih in živahnih, pa tudi do srca genljivih prizorov, je za nas novo in bo pomenilo res lepo presenečenje za ljubitelje naših iger. Igro ni treba hvaliti, ker se bo pohva lila sama, in to tem bolj, ker se je "Tabor" vestno potrudil, da jo kar se da dobro spravi na bder. Iz seznama igralcev bodo poznavalci naših dile-tantskih moči takoj videli, da bo u-prizoritev zdaleka presegala diletant-sko povprečnost, nt kakršno smo bili navajeni še pred nedavnim.
Prireditev se prične točno ob ¿.15 popoldne. S tem naj računajo vsi oni, ki bi radi videli cslo igro. Vršila se bo, kakor že znano, v dvorani ul. Alsina 2832, dve kvadri od "Plaza Once"
Za "Koroške tihotapce" vlada največje zanimanje in bo, kakor vse kaže, obisk izredno dober. Tudi s tem naj računajo oni, ki bi radi sedeli.
Po igri, med katero se bo izvajalo tudi slovensko ln hrvatsko petje, bo prosta zabava s plesom.
Delavci za v Afriko
Trst, 18 junija 1935. Pred kratkim, kot smo poročali je velika potniška ladja "Saturnia", ki je last znane Kozuličeve družbe, odpeljala v italijan ske kolonije vzhodne Afrike 4.000 de lavcev iz Trsta, Gorice in severne I
I. D. "Tabor"
V nedeljo, 28. t. m., bo ob 4. pop. v društvenih prostorih članski sestanek — Predsednik.
darujem
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalj«. Nai
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires
tftikJ
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu _ i.
Izdeluje obleke po najno vejšem kroju, iz najbolj šega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
Soliš 1235
tucióna) —
(blizu U. T.
Consti-23-7U02
KEGLJIŠČE IN KROGLIŠČE
"PRI PUŠKI"
DONATO ALVAREZ 2251
sem prevzel ter bom skrbel, da bodo v vsem zadovoljni cen j. rojaki, katerim se priporočam za obisk
ANDREJ REBEK
KROJAČNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
ZA KRATEK ČAS
Resno bolan
"Slišal sem, da ko je bil trgov* Smola v bolnišnici, je moral imeti n» in dan po dve bolničarki. Ali je bi'1 tako resno?"
"Vsekakor — njegova žena mu zaupala s samo eno..."
Materina modrost.
—	Gospa, zakaj pa ne dovolite h¿e' ki, da bi šla z menoj na izprehod Kaj mi ne zaupate?
—	Seveda vam zaupam.
—	Morda pa ne zaupate svoji hčff ki?
—	Tudi nji zaupam.
—	Zakaj torej ne dovolite?
—	Ker ne zaupam vama dvema, ste skupaj.
Iniormacija
"Gospod šef, firma Nimanič a C" prosi za informacije o našem nekd8 njecn knjigovodji, Kako naj odgoV rim?"
"Napište, da je prebrisan goljuf da se je vsega, kar zna, naučil !'' nas."
"Strašen čudak je ta Kurnik! Vs< kar vidi, bi rad imel!"
"Imenitno! Pokaži mu svojo u"1' starejšo hčer!"
¡I
JUTRI
Izseljensko društvo „Tabor"
uprizori v nedeljo, 21. julija 1935, v dvorani ul. Alsina 2832> Franceta PRENKA veliko ljudsko igro . v štirih dejanjih'-
KOROŠKI TIHOTAPCI
Igra se vrši v Korotanu in slika naš živelj za časa koroških bojev. Prepredena je z lepim koroškkn in hrvaškim petjem, ki se bo izvajalo s spre-mljevanjem orkestra.
^	B. Primožič kot bera¿
Potovček
OSEBE
Jttger Johan, gostilnič. v vsi pod
Jepo................... .	Josip Živec
Neža, njegova žena ................................Pepea Kodeljeva
Janez, njun sin, študent .......... ..Gustav Dečman
Tonček, ' njun sin ..................................Janko Blaznik
Minka, njuna hči ----i..........................Mara Lipičarjeva
Perič Jovan, voditelj tihotapsko tolpe.	Karlo Tišlar
Jela, njegova mati .............................Marija Blaznikova
Jovanka, njegova sestra ....................Helena Godinova
Pero, tihotapec .........................Vladislav Blaznik
France, tihotapec ...................................Franc Hasu
Joža, tihotapec .............................Silvan Pečenko
Schlosser Jakob, nemški agitator ...	Srečko Špula
Kuhlar Tone, kmet .......................Ivan Berginc
Potovček, prismojen berač ....................Bernard Primožič
Angela, dekle ......................................Ivanka Prezljeva
Mojci, dekle ..................../	Matilda Zugwitzeva
Godec ........................................................Matija Jakčič
Tihotapci, dekleta
PO SPOREDU: PLES IN PROSTA ZABAVA Vstopnina: Moški $ 1.50, ženske $ 1.—; člani prispel prostovoljno.
Začetek točno ob 4.15 popoldne.
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
.4985
===, Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje ni v red Našli boste v naši kliniki speelllz'r* zdravnike in najmodernejše zdravnl*^ naprave. — Upravitelj naš rojak dr.
VELJANOVI6	. n.a.
Naša klinika je edina Slovanska k>m ^ ki sprejema bolnike v popolno oskr in sicer po jaleo zmernih cenah-Izvršujemo tudi operacije nj Poseben oddelek za vse ženske bo ^ in kozmetiko» Sprejemamo od 14.-20-
NOVI LIST
Stran 3
llllllllllll
S *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
& =
i
STALIŠČE OPOZICIJE
0 sklepu opozicije, da se ne udeleži parlamentarnega dela v Beogradu, s°io svoj čas že pisali. Domovinski 1¡sti, ki so prispeli pretekle dni sem-prinašajo besedilo obeh opozicijskih resolucij; eno je namreč izdelala združena opozicija, drugo pa Mačko-Va skupina. V prvi resoluciji je re-Í€no, da so bile volitve 5. maja "golo "asiljc in neprikrita laž" ter da je Jev tičeva vlada "proti opoziciji sprožila Celokupni državni aparat kakor proti s°Vfažniku države. Ko pa niti sila n' pomagala vladi, so bili združeni o-Pozicjji s falzifikati odvzeti in vladni ]isU dodani stotisoči glasov". Na pod-la8i teh trditev in računajoč, da so Proti vladi tudi vsi oni volilci, ki niso
Sli
na volišča, prihaja združena opo-
Zl£ija do zaključka, da je večina na r°da proti Jevtičevi vladi, dasi ima ta v skupščini ogromno večino. Skupšči-11 a radi tega ni izraz narodove volje ltl zato za opozicijsko v njej ni mesta. ^Pozicija je prepričana, da se "vsa vPrašanja naše države — politična, 8°sPodarska in socialna — morejo re-Slti samo v svobodi in le po sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev".
^uga resolucija, ki jo je sestavi-'a °žja Mačkova skupina, prav tako
so opozicijski voditelji pač še pred volitvami dobro vedeli, kakšen je volilni zakon in kakšen je režim, pod katerim se bodo volitve vršile. Vendar pa vidi list pozitivno točko opozicijske resolucije v dejstvu, da se opozicija postavlja na stališče narodne države ter se izreka za njeno notranjo konsolidacijo.
"Slovenec" piše: Sklep opozicije nas odmika idealu vzajemnega dela za reševanje perečih vprašanj in za olajšanje velikih stisk vsakdanjega življenja, ki nas tarejo in ki se morajo vendar enkrat rešiti v medsebojni e-dinosti in zaupanju, da bo naša država močna in trdna, kakor to želijo
vsi Srbi, Hrvati in Slovenci.
•
Podali smo to kratko poročilo o o-pozicijskih resolucijah v infrmacijo naših čitateljev, ki so pa tudi že obveščeni, kako so se ravijali nadaljnji dogodki, ki so privedli do padca Jev-tióeve vlade in do ustanovitve Stoja-dinovičevega kabineta, katerega namen je ugladiti pot do onega vzajemnega dela, ki ima utrditi Jugoslavijo na znotraj in na zunaj.
H.
da so se izvršila nasilja tekom
*atinfih volitev, a da je kljub temu Jlrvatski narod, po prisiljenem mol-11,1 osmih let, izrazil svojo neodoljivo v°'jov s katero zavrača vse poskuse ^djarmljenja s strani centralistične-režima v diktatorski obliki, ter da ie branil in brani svojo pravico, da je v svoji hiši svoj gospodar". Resolucija nadalje ugotavlja, da je v življen iu države nastopil nov in važen moment, ker so s Hrvati nastopili skup-l*0 Privolitvah, poleg drugih skupin, Ucii mnogi Srbi pod vodstvom Lj. Da ^"loviča in Jovana Jovanoviča.
po mišljenju Mačkove skupi-skupščina ne predstavlja narodove °'je in je zato potrebno, da se nod
nevtralno vlado razpišejo nove volitve
» za katere pa je treba izdelati nov v°li!ni zakon, temelječ na demokratih načelih.
V svojom komentarju k resolucijama r"'avi "Jutro", da je zagrebški sklep 2a abstinenco v logičnem in politič-
SMRTNA NESREČA .
Na Kuplenjaku, pri Bledu, kamor je bil šel nabirat šmarnice, se je smrt no ponesrečil 14-letni sin blejskega tesarja Stanko Habjan. Ko je plezal po precej nevarni steni, je omahnil in padel kakšnih 25 metrov globoko. Fanta so brž prepeljali v ljubljansko bolnišnico, a jo kmalu podlegel težkim notranjim poškodbam.
ZA AKADEMIJO ZNANO STI V LJUBLJANI
Akcija za ustanovitev Akademije znanosti v Ljubljani se je v zadnjem času spet ojačila. Prof. R. Nachtigal je v znanstvenem vestniku objavil vzpodbujevalni članek, v katerem je dokazal, da je takčno znanstveno žarišče in središče za izpopolnitev znanstvenega dela nujno potrebno. V zvezi s tem člankom in s temi prizadevanji je napisal srbski publicist dr. Nevistič v beograjski "Pravdi" čuden članek, ki skuša smešiti idejo ustanovitve slo venske Akademije. Na njegova izvajanja sta reagirala oba vodilna slovenska lista, ki podpirata prizadeva-ja slovenskih znanstvenikov.
1«] le
111 nasprotstvu z odločitvijo združe-°Pozicije, da se volitev udeleži, ker
FOTO "DOCK SUD" Uarujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
Marko radalj
^ Specialist v modernem slikanju. ac«ndo Quiroga 1275. Dock Sud
Ho JAKI!!
^ ŽIVCU
v znani restavraciji, boste Najboljše postreženi.
AUŠČE SLOVENCEV. L«t>i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
^a obilen obisk se priporoča ^nj. rojakom lastnik
EMIL £IVEC NAL	Osoiio 508S

^ER
DVOJEN UMOR
V DOBRAVICAH
Na postališču Dobravi ce, med Metli ko in Gradacem, je neznan ubijalec umoril železniškega čuvaja Kožarja, doma iz Zapotoka pri Dobrepoljah, in njegovo ženo Terezijo, rojeno MehTe-tovo, iz Grosupljega. Preiskava je dognala, da je zločinec zbudil čuvaja ponoči in ko mu je ta odprl, je takoj izvršil napad, pri čemer se je poslu-žil sekire, s katero je par krat zamah nil proti nesrečnemu Kožarju, da se je ves v krvi zgrudil in obležal mrtev na licu mesta. Ubijalec je nato vdrl še v spalnico, kjer je počivala Ko-žarjeva žena, in je tudi njo umoril na isti zverinski način.
Vest o strašnem grozodejstvu se je brž razširila pa Beli Krajini in ljudje so začeli govoriti, da se gre za roparski napad, ki ga je po vsej priliki izvršil zloglasni tolovaj Jože Urbanč, ki ga že več časa išče vse orožništvo dravske banovine. Preiskava, ki jo vodijo oblasti, je pa pozneje ugotovila, da ee gre za umor iz maščevanja, ker se zločinec ni dotaknil denarja in drugih dragocenosti. Storilca iščejo.
ŠKODA, KI JO JE
POVZROČILA SLAMA
Kasni majski mraz in z njim združena slana v raznih krajih Jugoslavije, o kateri smo že poročali,, sta povzročila težko škodo poljedelcem. Poljedelsko ministrstvo je zbralo iz vseh banovin zadevne podatke, na podlagi katerih se škoda ceni na o-kroglih 590 milijonov dinarjev. V drav ski banovini je slana povzročila 100 milijonov škode, najhujše pa je bila prizadeta dunavska banovina, kjer so cenili škodo na 270 milijonov.
JUGOSLOVANSKI TISK
V Jugoslaviji izhaja 970 listov in časopisov, med katerimi je 150 leposlovnih in 100 kulturnih. Tako čitamo v poročilu nekega nemškega novinarja, ki se zelo pohvalno izraža o jugoslovanskem tisku ter obenem ugotavlja, da imajo Nemci v Jugoslaviji tO svojih listov.
GOERING o JUGOSLAVIJI
Pruski ministrski predsednik gen. Goering, ki je obenem tudi nemški letalski minister, se je mudil prejšnji mesec v Jugoslaviji na ženitovanj-skem potovanju. O svojih vtisih o Ju goslaviji in Jugoslovanih je dal tisku naslednjo izjavo:
"Dnevi, preživeti v Jugoslaviji, bodo ostali meni in mojemu spremstvu za vedno v najlepšem spominu. Nabral sem si nepozabne vtise o jugoslovanskem narodu in jugoslovanski državi. Povsod sem lahko ugotovil, da vlada med našima dvema hrabrima in vrlima narodoma prisčno prijateljsko razmerje. Za moje nemške rojake bo v bodoče pravo veselje, da bodo mogli potovati v državo, kjer pri hajajo do izraza najbolj neprikrite simpatije za novo Nefnčijo. Poln hvaležnosti se postavljam od te velike države in izrekam najboljše želje za bodočnost Jugoslavije."
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE.
VESTI S PRIMORSKEGA
HUDA TOČA
Na Dolenjskem, zlasti v Mirnski dolini, so imeli prve dni junija strašno točo, gosto in kakor orehi in lešniki debelo, ki je neusmiljeno klestila po poljih in v vinogradih. Prizadeto pre bivalstvo je zaprosilo pri oblastih za nujno pomoč.
CIGANOM JE HOTELA PRODATI OTROKA
Niška policija je v zadnjem hipu preprečila prodajo dveh otrok ciganom. Neka kmetica iz eela Ostrovice se je baš pogajala s cigani glede "kup čije", ko je policija intervenirala. Za dveletnega otroka so kmetici ponujali 100 Din, za drugega, par mesecev star-šega, pa staro ponošeno obleko. Kmetico so aretirali. Izgovarjala se je. da je hotela otroka prodati zaradi velike revščine, v kateri se nahaja.
NOVI AVSTRIJSKI POSLANIK
Za novega poslanika avstrijske republike v Beogradu je bil imer^van Heinrich Schmidt, ki ima sa seboj dolgo politično karijero. V jugoslovan eko prestolnico je prispel 17. junija.
ŽALOSTNA SMRT
TIHOTAPCEV
Na Blekovi planini pri Jesenicah so 21. maja našli graničarji že deloma razpadla trupla treh tihotapcev, Fran ca Košnika, Josipa Balona in Frančiške Hudovemikove, ki so jih pogrešali od januarja. Tihotapili so iz Avstrije saharin in razno drugo blago. Na eni teh poti jih je najbrž zalotil snežni plaz ali pa so onemogli v snegu. Pri truplih so našli večjo množino saharina.
Slovenska gostilna
"Pri veselem Štajercu"
Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedoljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča
ŠTEFAN CELEC
Man. Estévez 499 — Avellaneda .
BHSBBB
krojač
.i.
wm
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago «z najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271
Margotiijev blagoslov 'vedno pripravljenim italijanskim vojakom'
Kakor znano, so po vsej Italiji ob 20-letnici tako zvane italijanske intervencije, ko je Italija napovedala vojno stari Avstriji, priredili velike fašis tične parado in nabore, po katerih je na stotisoče članov fašističnih organizacij prešlo v organizacije višjih kategorij. V Rimu so svečano obnovili tudi 16 polkov, ki so bili v prvih letih po vojni razpuščeni, da bi tako nadoknadili divizije, ki so morale v vzhodno Afriko. Tudi v Gorici so bile take fašistične naborniške in vojaške parade. Ob tej priliki je poslal goriški nadškof msgr. Margotti poveljniku "Soške" vojaške divizije (v Italiji ima jo tudi miličniške divizije) generalu Montiju naslednje pismo:
"Jutri, ko bo praznik slavnih italijanskih armad, ki se s ponosom ozirajo na epska junaštva starih borcev, ki so se vrnili iz epskih borb ali pa spijo v senci vojaških pokopališč, se bo dvignila v nebo vroča molitev za večni pokoj padlih velikanov in moja roka se ho dvignila, da blagoslovi dobre italijanske vojake, ki so vselej pogumni in zmerom pripravljeni..."
Dve konfinaciji
Bivši nadušitelj Fran Tratnik, ki je bil v Čpn cm vrhu načelnik Posojilnice in hranilnice, njen tajnik in tajnik Kmetijskega društva, je bil konfini-ran za dobo pet let. Aretiran je bil povodom znanih preganjanj v Črnem vrhu in okoliških vaseh zaradi sloven ske knjige. Pet drugih črnovrških are tirancev pride pa pred posebno fašistično sodišče, in sicer: Franc Pivk, Franc Rejec, Jakob Rudolf, Ivan Lam pe in Simon Kavčič.
Goriška pokrajinska konfinacijska komisija je obsodila na konfinacijo, in sicer za dobo treh let, tudi ajdovskega brivskega mojstra Stanka Pro-sena, o čigar aretaciji smo pred nedavnim poročali. Obdolžili so ga, da je zmerjal domače fašiste in kritiziral vojne priprave proti Abesiniji.
Iz Komna
Karabinerji v Komnu so projavili sodišču 28-letnega Avguština Budo iz bližnje vasi Tomačevice, ker da je brez potnega lista pobegnil preko meje. V kratkem se bo vršil proces proti njemu, a v kontumaciji, ker se Buda nahaja v Jugoslaviji.
Podjetnik in kmet Lojze Perič, iz Komna, je najel za neko delo dva domačina, storil pa ni tega potem fašističnega sindikata in bo zato knel sitnosti. Človek si dandanes v naših krajih niti svojih delavcev ne sme izbirati po lastni uvidevnosti. Dvearetaciji v bovškem okraju
V mesecu aprilu sta bila, kot vsi drugi, rojeni leta 1911. klicana pod o-rožje tudi Silvester Čopi iz Čezsoče in Mlekuž Jožo iz Kala. Mlekuž se je neki dan oglasil pri svoji teti Justini Kave v čezsoči, kjer je med drugim tudi rekel, da ne bi šel rad v Abesi-nijo in da bi se rad izognil vpoklica. Naslednji dan sta bila fanta aretirana od karabinjerjev in odvedena iz Bovca v Tolmin, a o njini nadaljni poti ni še ničesar znano. Bratranec enega izmed aretiranih je ob tej priliki napadel Kavsovo, češ, da je to njeno delo, in da bo moralo za vse take podlosti nekoč polagati obračun. Do-tični je bil pozvan v karabinjersko postajo, kjer so ga opozorili, da naj bo previden, ker je Justina Kavsova ena "najboljših" žensk v vsej okolici! O tej izjavi ne dvomi prav noben domačin več, saj je že nešteto dokazov.
POZOR!
Slov. babioa dipl. v Pragi in Bs. Aireau, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskan, ki se čutijo bolni, — Prvi pregled, brezplačen. — Sprejema od 7—21 In ob nedeljah od 8—20 ure Sprejema tudi porodnice v oskrbo.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Pred ruševinami indijskega mesta Quette, ki je postalo šrtav strašnega
potr esa.
& ★ # * ★
ti * ti * ti ★
O pripravah za vojno je pre" povedano govoriti
Italijanski uradni list je prinesel naredbo, s katero se strogo prepovedu je širjenje kakršnih koli vesti vojaškega značaja. V zadnem času se je polastilo italijanskega ljudstva veliko vznemirjenje zaradi obsežnih vojaških priprav, ki imajo namen, da čim-preje dovedejo do vojne v vzhodni Afriki. Seveda je to vznemirjenje rodi lo vsepolno komentarjev, demostra-cij, uporov in drugega, kar italijanski vladi in fašizmu samemu nikakor ni všeč. Da bi vsaj nekoliko omilili veliko razburjenje so morali poseči po skrajnih odredbah in zato bo sedaj vsak tisti, ki razširja čeprav resnične vesti o bližojači se vojni v Abesiniji, strogo kaznovan.

Italijanski kralj v Kopru
Dne 9. junija, na binkoštno nedejjo, so v Kopru odkrili spomenik italijanskemu iredentistu Nazariju Sauru. — Sauro je bil rodom iz Kopra, pa je ob izbruhu svetovne vojne pobegnil v Italijo, postal poveljnik italijanske podmornice ter so udeležil pomorskih bojev. Avstrijci so njegovo podmornico zajeli pri svetilniku Galijali, blizu Pule. Saura je vojno sodišče obsodilo na smrt. V Puli so ga obesili, Italijani ga pa časte kot narodnega junaka.
Odkritju spomenika je prisostvoval poleg fašističnih velkakov, tudi italijanski kralj. Že teden dni pred kraljevim prihodom so karabinerji izvršili mnogo aretacij v vaseh okrog Kopra, tako v Cezarjih, Pobegih, Gržo-nah, Bertokih, Dekanih, Marezigah, Sv. Antonu, Šmarjeh, Krkočah, Ser-gašah, Krželi in drugod. Mnogo ob-listim sumljivih ljudi, posebno Sloven cev, je bilo aretiranih tudi v Trstu in okolici.
Po končanih ceremonijah, to je na binkoštni ponedeljek, so bili skoro vsi areti ranči spet izpuščeni na svobodo.
Neko poročilo pa pravi, da so ■e^4HHHHMHHHHHHHHHHHHHHHH^ J
kmalu nato izvršile številne nove a-retacije, za katere je dalo povod dejstvo, da je nekdo, kmalu po končanih slovesnostih, z blatom onesnažil Sau-rov spomenik.
Brezposelnost v Julijski Krajini
Po poročilih italianskih listov jfe bilo dne 31. maja t. 1. registriranih 755.349 brezposelnih, med tem ko je bilo 30 aprila t. 1. registriranih 803.054 iz česar je razvidno, da se je število nezaposlenih v teku enega meseca zmanjšalo za 47.705 oseb. Nasproti stanju z dne 31. maja lanskega leta, ki je beležilo 941.257 nezaposlenih o-seb, se je torej število brezposelnih v razdobju enega leta zmanjšalo za 185.908 oseb. Največ brezposelnih zaznamuje provincija Lombardija z 155.981 oseb, za njo sledi Evganska Benečija (Venezia Euganea, glavne mesto Benetke), ki ima 123.072, Julijska krajina (z Zadrcm) ima 27.161 brezposelnih. Zmanjšanje števila brez poselnih gre tudi nekaj na račun štirideset urnega delovnega tednika, ki ga je italijanska vlada pred nedavnim uvedla, da je mogla na ta način vsaj nekoliko omiliti veliko nezaposlenost. Kljub temu pa vsi nezaposleni niso zapopadeni v zgornjih številkah, ker jih je mnogo izven evidence fašističnih organizacij in ki tako ne morejo biti registrirani.
•••••••••••••••••••••••••••t
* »
»
t : •
ALBERT BELTRAM
priporoča cenj. rojakom svoj'o trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakaruo. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene
Dto. Alvarez 2288, esq. TreUes ?
S********.******************* * *
V *

Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 172»
%
*
KROJACNICA
"TRIESTINA"
Izvrši obleke vsake vrste Iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste!
•
Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju.
LIMA 1217
U. T. 23—3389
Franc Melinc
B AUNE S 187 (vogal Paz Soldán)
Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262
Prodajalna festvin in točilnica vina
Cenjenim rojakom se priporočata
BRATA KURINČIČ
Ul. Chiclana 3899, vogal Castro
U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296.
0202020100000000005323482353534823000002234823532353235323532353235353535353235353482353234823484848232348482323482353232323480201010023532348235323532348235323482323232323482353234823530053010202020102010201020223020201
ZA POUK IN ZABAVO
Smrt zaslužnega moža
Prejšnji mesec je preminul v Rusiji mož, katerega bo ruski narod o-hranil v trajnem hvaležnem spominu: po 81 letih plodonosnega življenja je legel k večnemu počitku v mestu, ki so imenuje po njem, Ivan Mišurinsk, ki se je bil že v rani mladosti posvetil izboljševanju rastlinskih vrst ter je s svojim uspešnim delom ogromno koristil Rusiji in vsemu človeštvu sploh.
Ivan Mičurin je bil pravi rastlinski čarovnjak in njegovo ime je tekom l<?t zaslovovalo po vsem svetu. Širile so se o njem skoro neverjetne vesti, ki so zagotavljale, da mu je uspelo vzgo j iti rastlinske vrste ki so uspevale v izredno mrzlih severnih ruskih krajih, kjer si prej nihče ni mogel misliti, da bi tam rastlo sočno sadje in žito ter da bi celo uspevalo grozdje.
Mičurin je delal tiho, toda njegovi uspehi so bili znani učenjakom tudi v drugih delih sveta, ki so se bavili s podobnimi poskusi. Posebno so ga imeli v čislih v Severni Ameriki. Pred vojno je Mičurina vsako leto obiskoval poseben odposlanec severnoameriškega poljedelskega ministrstva, da ugotovi, kaj je odlični "rastlinski čarodej" vzgojil novega. Nekoč so Mičuri-nu celo ponudili v Zed. državah službo z 32.000 dolarji letne plače, pa . je ni sprejel, ker se ni hotel oddaljiti od svoje ljubljene zemljo, ki mu je tako velikodušno vračala ljubezen, da mu je pomagala do uspeha tudi pri najbolj drznih poskusih.
V letu 1922 je zanj izvedel Lenin in je poslal svojega zastopnika Kalinina, da so prepriča o uspehih njegovega dela. Kmalu nato je sovjetska vlada priznala njegovo delo kot velikanske važnosti za deželo ter mu je dala na razpolago dovolj zemlje, pomočnikov in denarnih sredstev, da je lahko izvajal svoje poskuje z rastlinstvom v velikem obsegu in z najmodernejšimi pripomočki. Ime mesta Kozlov je vlada njemu na čast izpremenila v Mi-čurinsk, in lani, meseca septembra, ko je Mičurin odhajal svoj 80. rojstni dan, mu je vlada podelila Leninov red ter naslov častnega znanstvenika republike.
Mičurin je vzgojil 300 novih ali izboljšanih sadnih vrst. Posebno ponosen bil na svojo vrsto breskev, ki uspevajo celo v krajih, kjer pade temperatura pozimi tudi do 50 stopenj
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA -
KANOVA HČERKA
<<>; i Bilo je na petek.
Pri Buinokiju, imenitni vasi Severnega Dagestana, se je hila zbrala tatarska "mladina na konjske dirke, združene % vserni onimi igrami, k i \j ih zamoreta izmisliti za takšno priliko drznost in pogum.
Skušajmo podati vsaj medlo sliko prekrasne pokrajine, v kateri se odigrava prizor!
Buinaki so dviga na obeh najvišjih vrhih razdrapane gare ter obvladuje ves okoliš.
Levo od poti, ki pelje iz Derbenta v Tarki, je videti z gozdovi porasle vrhove Kavkaškega pogorja, na desni pa obrežje, na katerem se lomijo valovi Kaspiškega morja v večnem mrmranju, ali — ibolje rečeno — v ne pretrganem jadikovanju. Solnce se je že bližalo obzorju. Vaščani, ki jih je privabila bolj svežest zraku nego radovednost, saj so takšne prireditve ponavljajo prepogosta, da bi jim ne bile že nekaj vsakdanjega, so zapustili svoje hišice, se spustili po hribu navzdol ter se zbrali v špalir ob obeh straneh ceste.
Ženske, brez pajčolana, z bujno bar vanimi svilnatimi robci na glavah,
pod ničlo. In znano je, kako zelo so navadne breskve občutljive za mraz. Vzgojil je tudi vinsko trto in tobak, ki uspevata v srcu Rusije, razne vrste žita, ki jih je mogoče pridelovati tudi daleč na severu.
Posebno je trudil, da vzgoji plemenite rastline, ki ne bodo podlegle hudi ruski zimi iru ki bodo rodile, kakor v gorkih krajih. Bil je v tem zelo uspešen, kar pomeni, da bodo plemeniti sodni in poljski pridelki razširjeni stotine in stotine milj daleč v mrzle in dosedaj nerodovitne kraje ogromne Rusije. Mnogo teh mrazu klju-bujočih rastlin so tudi vpeljali v razne severne kraje Zedinjenih držav in Canade in razne dežele severne Evrope.
Delo velikega ruskega znanstvenika bo tako koristilo vsemu svetu in vsemu človeštvu.
KAKO SE PRIPRAVLJAJO ZA BODOČO VOJNO '
Pod Montmartrom in Bellevillom v Parizu je 18 do 30 m pod zemljo nepregleden labirint katakomb, ki merijo v dolžino skupno baje 435 km. V te katakombe, največje, kar jih ima kakšno mesto na svetu, bislijo osredotočiti za primer zračnih napadov ob rambo civilnega prebivalstva.
Po nekih računih hi se skrilo v njih lahko najmanj 650,000 ljudi. S stvarjo je le ta težava, da bi bilo treba za preureditev teh podzemeljskih kleti, jam in hodnikov v te svr-he seči prav globoko v žep, kajti preu roditi jih je treba pač tako, da bo pol milijona in več ljudi v; njih absolutno sigurnih pred sovražnimi izstrelki in strupenimi plini. Dalje obstoji ta čas ta nedostatek, da vodi v katakombe samo en vhod. v starih časih jih je bilo sicer dosti, a ker je iskala v katakombah zavetišča vsakovrstna svojat, so jih zadelali.
Sedaj se je pariški obrambni svet odločil, da dobi sredstva, s katerimi mi bi podsehlje preuredili za vse primere. Na mnogih mestih bodo napravili dohode vanj, stare hodnike bodo podprli, na primitivnih krajih bodo osnovali shrambe živil in sanitnih pripomočkov ter za tisoče in tisoče ljudi zavetišča, ki hodo zaščitena pred strupnimi plini. — Pariški tisk se živahno bavi s temi idejami.
Ženski kotiček
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghnrst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)

Redek slučaj: Sestre Key de Holis iz Oklahama, so četvorke, )so 'žive in zdrave pred nedavnim obhajale dvajs etetnico svojega skupnega rojstva. —
zvitimi kakor turban, v svilnatih jopicah, stisnjenih v bokih z ozkim pasom, ter v širokih hlačah iz "kanaau-sa", so posedle v vrste, dočim so se nji hovi malčki lovili okoli njih.
Moški, zbrani v skupinas, so stali ali pa sedeli s prekrižanimi nogasni, kakor je tam navada, starci pa so ka dili perzijski tobak v dolgih pipah.
Iz te množice je izžarevalo nepretrgano šumenje veselega razpoloženja, vmes pa se je slišalo od časa do časa udarjanje konjskih kopit ob cestni tlak, in čul se je vzklik: "Kač! Kač!" (Prostor! Prostor!) iz ust jezdecev, ki so s*e pripravljali na dirko.
"On je! On je! Prihaja! Saj je že tu!", j« začela vpiti množica, ko je zagledala oblak prahu, ki je ovijal jezdeca; dasi ga niso videli, so prav dobro vedeli, kdo prihaja.
Ti vzkliki so vzvalovili množico.
Jezdeci, ki so do tedaj stali, z vajeti v rokah, ker se razgovarjali z znanci, so brž poskakali na konje, oni pa, ki so jezdili na levi in desni brez reda in po svoji mili volji, so se zbrali ter pognali vsi obenem svoje konje v smer proti onemu jezdecu in njegovemu spremstvu, zakaj oni, ki se je bližal, ni bil nihče drugi nego Arama lat bog, nečak tarkovskega čamkala.
Ammalat beg je bil oblečen v črno "čuško", perzijske oblike, s širokimi rokavi, katerih konci so bili pritrjeni na ramena, okrašeno z ličnimi našivi, kakršno znajo izdelovati samo v Kavkazu. Obut je bil v rumene čevlje z
visokimi petami, ki so jih nekoliko zakrlvele njegove rdeče hlače. Njegovo orožje je obstajalo iz puške, bodala in dveh dragocenih samokresov, katerih ročaja sta bila gosto obložena z dragulji. K temu, kar smo že povedali, treba dodati, da je bil dedič tar-novskega "čamkala" 24-leten mladenič, krasne zunanjosti, lepe postave, jasnega obraza in gostih črnih las, ki so mu v lepih kodrih padali na ramena; da so njegovo zgornjo ustnico krasili mali brki, črni kakor ebanovi-na, takšni, kakor da jih je zarisal čopič; da so se mu oči iskrile v dobrohotnem ponosu; da je jezdil črnega konja, ki se je vsak hip vzpenjal; da je sedel v lahnem cirkaškem sedlu, okrašenem s srebrnimi robovi, da sta mu nogi počivali v stremenih iz črnega kora sanskega jekla, okovanega z zlatom, ter da je okrog njega jezdilo, na prekrasnih konjih, dvajset "nu-krov" z obšivanimi "čuškami" — pa si bo znal vsakdo tolmačiti vtis, ki ga je naredil prihod mladega vojvode med prebivalstvom, za katero imajo velik vpliv in veliko privlačnost bogastvo, dražest in lepota, skratka: vse fizične vrline, s katerimi obsipava nebo Vzhoda svojo izvoljence.
Možje so poskakali na noge ter so pozdravili Ammalat bega s poklono-ma in z roko na srcu.
Ženske pa so z veselim čebrnanjem pokazale veselje, spoštovanje in pred vsem občudovanje, ki so ga čutile do lepega mladeniča.
KAKO SI IZBIRAJ MOŽA OZIROMA ŽENO
"Poroči se mlad, poroči se iz ljubezni, a izbiraj si druga oziroma družico vedno s pametjo," svetuje newyoríki psiholog dr. Arthur Payne ljudem v najnovejši izdaji svojega "Svetovalca za samske ljudi," ki ga v Ameriki zelo upoštevajo. Svoje izkušnje je Payne položil tudi v kratka pravila, ki jim ni mogoče oporekati veljave.
Mladim damam pravi n. pr. sledeče: "Poroči se z moškim, ki je močnejši in razboritejši od tebe. Poroči se z moškim, ki je starejši od tebe — deset let razlike ne pomeni nič. Bodi previdna, če se hočeš poročiti z moškim, ki je edini sin in ki je zelo navezan na svojo mater. Bodi previdna, če je mož fanatik — pa naj si bo v verskih, političnih ali dietskih ozirih, samo če si sposobna njegov fanatizem razumevati, bodisi iz ljubezni do njega ali iz nagnjenja do predmeta njegove magnje bo nevarnost majhna. — Razgovori se temeljito o življenju in ljubezni s svojim izvoljencem — a pred poroko, in se poroči s tistim, ki ima isti okus in iste nazore kakor ti. Ne poroči se nikoli s 401etnim samcem. Če si zelo temperamentna, se izogibaj znanstvenikov. Ne poroči se nikoli z moškim, o katerem meniš, da se bo dal po tebi spremeniti."
Moškim svetuje dr. Payne spet naslednje: "Pred vsem dobro premisli, kateri ženski tip te najbolj privlačuje in kateri te odbija. Ne poroči se z žensko, ki boluje za občutkom manjvrednosti. Ne poroči se nikoli s svojim nasprotjem, če si zvečer rad doma, ne poroči se z žensko, ki je nesrečna, je minuto časa brez družbe. Nikar preveč ne popuščaj, drugače bo tvoja bodoča žena menila da se na to lahko zanese."
Payne misli, da je v glavnem 57 vzrokov nesrečnega zakona in le 15 med temi je spolnega značaja. Mladim ženam pravi ob koncu: "Krepi vsak dan samozaupanje svojega moža, ker bo to tebi v prid. Prepričan mora biti, da mu popolnoma zaupaš in to bo olajšalo njegov gospodarski dvig." —
Mladim možem pa: "Skušaj dati svoji ženi kolikor toliko znosno socialno življenje, da bo ponosna nate in vajin dom."
# * # * # *
NAROČITE SE NA
"Novi list"
* # * # *
Ko je Ammalat beg prispel med množico, se je ustavil.
Starci, oprti na svoje palice, in i-menitnejši vaščani iz Buinakija so ob kolili mladeniča v upanju, 'da 'jih bo nagovoril;- mlad beg pa ni blagovolil niti pogledati jih; edino, kar je storil, je bilo, da je dvignil roko v znak, da se dirke lahko prično.
Na vojvodovo znamenje je kakšnih dvajset jezdecev zarilo ostroge v svoje konje ter se pognalo v galopu in v popolnem neredu, gnani od ene same želje: da bi drug drugega prehiteli; nato so pograbili za svoje "džride" nekakšne sulice — ter si jih začeli lučati eden drugemu.
Oni, ki so bili spretnejši, so lovili sulice, ne da bi jim bilo treba skakati s konj, marveč so se vsak krat za-kolebali pod trebuhi' svojih v.rancev, dočim so drugi, ki so bili manj izvež-bani, med splošnim smehom gledalcev valili v prahu, ko so jih skušali posnemati. Začelo se je streljanje. Dokler so trajale dirke, se je Ammalat. heg kazal brezbrižnega, dasi se njegovi "nukri", razne dveh, ki se nista ločila on njega, niso mogli upirati skušnum, da se pomešajo med tekmece.
Vendar pa je hladnost mladega "čamkala" polagoma izginevala, ko so dirke postajele vedno bolj živahne ko so streli postajali pogostejši ter se je ostri duh po smodniku širil v zraku.
ANA CHARPOVA Diplomirana krojačnica
BABICA
dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgo, letno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba.
CABRERA 4311 - U. T. 71 Pal. 2383
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z [. zdravo in domačo hrano od $ 2.— C dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA ¡j
Posamezen obed $ 0.70
DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI	D
Rojakom in rojakinjam se pri-	[,
poroča	D
E. KRAVANJA f
r,
íM^JSÍSJMM^SMSiSMSMMSE'
"TIVOLI" Bat
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. -Prvovrstni orkester. — Menjavanj denarja po dnevnem tečaju. — Govor se slovensko in hrvatsko. — l|2 litr;
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A L. N. Além 298	U. T. ,13-418;
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe vseh vrst
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
MALI OGLASI
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Ravvson i«i Sala-Lerry. — Clinica General de Niños. Tinogasta 5744	UT. Liniers 548
ŽENITNA PONUDBA. Slovenec bi ss rad seznanil z dobro in pošteno Slovenko od 30 do 40 let, tudi vdovo, v svrho ženitve. Le resne ponudbe je poslati na upravništvo Novega- lista, pod: No. 50.468.
NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358S.
Najboljšo postrežbo in solidne cene najdete pri
LEOPOLD UŠAJ
SARMENDIA 4973 — PATERNAt
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje
¿U ineslu lil na Vse silam uc žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
20. Cap Arcona in Gral. Artigas 22. Cabo S. Antonio 24. Madrid
Proti Evropi odplovejo
24.	Relie Isle	/
25.	H. Brigade 26.. Gral Artigas
VREDNOST DENARJA
100	dinarjev
100	lir
100	šilingov
100	mark
1	funt št,
100	fr. frankov
100	čsl. kron
100	dolarjev
0.2" 31.10 74-152.50 1870 23." 16.20 377."
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in ponof
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilines chop $ 0.25 Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
Ammalat beg je začel podžigati tek mece s svojimi vzkliki, dvigajoč se v stremenih, in ko je njemu najdražji "nuker" zadel s kroglo iz svoje puške njegov "papak", katerega je bil zagnal v zrak pred seboj, se ni mogel več zadrževati; pograbil je puško, vzpodbodel konja ter se v galopu po-cnešal med strelce.
"Prostor Ammalat begu!", so kričali na vseh straneh.
■Množica je odprla pot s takšno na-gliglico, kakor da bi bila slišala: "Pro stor vrtincu, prostor uničujočemu orkanu!"
V oddaljenosti ene vrste je bilo zaritih v zemljo deset kolov in na \.«a-kem je bil obešen "papak".
Ammalat beg je pognal svojega konja v galopu, držeč puško kvišku, pre hitel je vse, záokrenil konja, se dvignil v stremenih ter ustrelil, ne da bi se bil ustavil.
"Papak" je padel.
Tedaj, in ves čas v galopu, je spet nabasal puško, zaokrenil konja, se vr nil po isti poti, zadel drugi "papak'' in tako je nadaljeval do zadnjega.
Ta dokaz gibčnosti in spretnosti, po novljen deset krat, je izzval pravi vihar odobravanja.
Acnmalat beg se ni ustavil; ker je že bil pri delu, je skušal doseči popol no zmago.
Vojvoda jo vrgel vstran svojo puško, vzel v roko samokres, se obrnil v sedlu, da je jezdil ritenski, in v hipu, ko je konj dvignil, v galopu, zadnji
nogi, mu je s strelom iz samokrt6 odbil z desne noge podkev in P1'8* tako je storil z levo podkovjo, pot1'"' ko je spet nabasal samokres.
Oni, ki só ga opazovali, so začeli ves glas izpričevali svoje občudov8 nje.
Amcnalot beg je spet vzel svojo Pu
ško, ukazal enemu izmed svojih krov" naj jezdi pred njim, in oba s obdržala kakor veter.	j
V največjem diru jc "nuker" vZi v roko srebrn rubel ter ga zaluča' zrak.
li'
Vojvoda je pomiril v zrak, veIU
pa jo v istem hipu njegov konj
n"1
dil napačen korak, se prekotalil 1,1 glavo pomel cestni prah.	^
Iz množice se je dvignil enogl'1" krik.
Izredno spretni jezdec pa je
ob5
št»'
v stremenih, na da bi se ganil, k»ll<
. ko
da se nič ni zgodilo, in v hipu, * je z nogami dotaknil tal, je spr0'
del
<r
st»
Rubel, zadet od krogle, je pa leč proč od kroga, ki ga je bilo -rilo ljudstvo.	jj
Množica, pijana od navdušenj8' nápolnila zrak s svojim burnim 11 kanjem.
Ammalat beg, ki je bil vodeti^n(!i polnoma miren, je v hipu vzel iz stremen, dvignil je konja 1111 ter vrgel vajeti enemu izmed ? "nukrov", da da takoj podkovat' val.	(lllij»
Dirko in streljanje je (rajalo
(palJc''
flO?
not* oji"
IZDAJA: Komorcij "Novega KtU"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.