tfM Takole ročno spravilo pridel- 8 ka z žitnih polj je moč videti || Ml* le še na zelo hribovitih pre- p| |H delih ali na tekmovanjih. jj| Pred vrati je žetev Letina srednja, odkup večji Strojniki so se menda že dogovorili in usposobili kombajne za nemoten začetek letošnjega spravila pšenice. Začeli naj bi okoli 20. julija. Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ocenjujejo, da bo letošnja letina srednje bogata. Zaradi dokaj ugodnega vremena pa bodo, če ne bo večjih vremenskih nevšečnosti, na posevkih obrali kakovostna zrnca. Čeprav kmetje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki sejejo žita bolj za samooskrbo, naj bi letos oddali precej več pšenice kot minula leta. Lani so jo kupcu (Klasje Celje) prodali 30 ton, letos pa predvidevajo od 70 do 80 ton pridelka. Z žiti imajo posejanih približno 100 hektarjev, od teh površin je 11 hektarjev zadružnih. »Pšenico smo na 9 hektarjih tokrat poseja- li predvsem zato, ker bomo letos organizatorji regijskega tekmovanja oračev. Vsa ta leta smo gostovali na poljih zadrug predvsem v Savinjski dolini,« je povedal Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Po njegovem mnenju je odkupna cena za kilogram pšenice 31,80 SIT zmerna glede na razmere v slovenskem kmetijstvu. Proizvajalci pa lahko dosežejo še kakšen tolar več za oddan kilogram pšenice, če bodo zrnca kakovostna in pripeljane količine brez primesi. Letošnji pridelek naj bi spravili v kašče ob dokaj ugodnih vremenskih razmerah v dobrih 10 do 14 dneh. ■ tp VELEBLAGOVNIC :A VELENJE Kdor išče, ta na|c !e... v NAMI! PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 ZAVAROVALNICA MARIBOR ISSN 0350-5561 9 Konec tedna bo nekaj padavin delno kot plohe, delno nevihte Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje Slovesno za stanovski praznik Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje so v nedeljo, 13. julija, nadvse svečano proslavili svoj stanovski praznik. Najprej so z okrašenimi vozili izvedli vožnjo po mestu, nato pa so pri restavraciji Jezero pričeli osrednjo slovesnost. Ob tej priliki so posamenikom podelili jubilejne nagrade za 10,20 in 30 let v šoferskem poklicu. Prav tako so podelili priznanja za uspehe na regijskem tekmovanju z avtobusi in tovornjaki. Velenjski avtobusni špoferji so zmagali, s tovornjaki pa so bili tretji. Posebej seje izkazal voznik avtobusa APS-a Štefan Orter, ki je slavil zmago tudi med posamezniki. Parada vozil skozi mesto. Za stanovski praznik je uniforme. ZŠAM Velenje dvajsetim članom podelilo nove svečane B.Mugerle Obiskovalci bodo izbirali najbolj všečno melodijo poletja vabita na PESEM POLETJA 97 Finale akcije Radia Velenje in tednika Kaj Pijem - Korado Buzeti Zvezde naj sijejo - Brendi Ples na-na-na - Duo Primavera Metulja - Patricija Diklič, Aljaž Šimek in Black&VVhite Natoči mi vinca, kelnarca - Srečko Mlinšek Zdaj drugi rožice sadi - Anita Vodišek Bil je mačo pravi - Tina Trnjar Kje ljubezen si - Moni Tkalec Rada se lovim - Karmen Plazar Ne puščaj me samega zdaj -Danijel Šmid - Danny Zapoj srce - Ivo Rad in Ljubim te Slovenija - Moni Poletne noči - Palma Cuzi na koruzi - Nova legija Gitara romana - Darko Kegl Obljubi mi, da boš le moja Miran Tetičkovič Že petič zapored iščeta Radio Velenje in tednik Kaj najbolj všečno poletno melodijo. Na letošnji lestvici seje za trinajst najboljših in najbolj všečnih melodij poletja borilo šestnajst posameznikov in skupin. Glasovali so bralci Kaja, ki so pridno pošiljali glasovnice, poslušalci Radia Velenje, kjer smo nastopajoče predstavljali vsak torek in obiskovalci dveh javnih prireditev - v Ločah in na Ivarčkem jezeru. Finale poletnih 13 pa bo jutri v središču Velenja. Glede na to, da nam je zaradi slabe vremenske napovedi letos odpadla prireditev Skok v poletje, bo nekaj napovedanih gostov nastopilo tokrat. Tako boste lahko poleg tistih, ki se potegujejo za zlasto sonce Radia Velenje in tednika Kaj, slišali Soul Fingerse in Gimme S z Dejo Mušič, z nami pa bo tudi priljubljen ansambel Vagabundi. Seveda upamo, da nam bo vreme tokrat naklon- jeno. Prireditev bomo pripravili v sodelovanju z gostinsko turističnim podjetjem Gost Velenje. Z nedeljske prireditve Poletnih 13 na Ivarčkem jezeru, kjer je obiskovalce najbolj navdušil Korado Buzeti. 9770350556014 2 W VAS DOGODKI 17. julija 1997 NDriCB Logarska dolina Dobra ponudba privablja goste Predlog za nove občine Solčava pod posebnimi pogoji V krajevni skupnosti Solčava so z velikim olajšanjem sprejeli dejstvo, da je vladna služba za lokalno samoupravo v predlog za novih 22 občin, obravnavala je preko 70 vlog, uvrstila tudi Solčavo. Po tem predlogu naj bi nova občina pod posebnimi pogoji postalo tudi Jezersko, ob njih pa še Bloke. Te tri občine imajo soglasje občinskih svetov, četudi ne izpolnjujejo pogojev, pa jih je vladna služba uvrstila na seznam novih občin zaradi izjem, ki jih dopušča zakon. Na vrsti je seveda še obravnava v komisiji za lokalno samoupravo pri državnem zboru in sprejem ustreznega zakona. Hkrati je vladna služba za naselje Prihova, ki se že skoraj desetletje (neuspešno) želi priključiti Nazarjam, ugotovila, da ni razlogov za odcepitev iz občine Mozirje, seveda pa tudi tu odločitev še ni dokončna. Drobitev občine Žalec Sicer je v prvem vsebinskem sklopu vladna služba sama predlagala 9 novih občin, ki izpolnjujejo vse pogoje, med njimi je tudi Vransko. V drugi del predloga je uvrstila tiste kraje, ki imajo soglasje in podporo sedanjih občinskih svetov, pri tem pa so na seznamu tudi Braslovče, Polzela in Prebold. Iz sedanje občine Žalec naj bi tako ob žalski nastale še štiri nove občine. »jp Pobudi poslanca Bojana Kontiča Olajšave za otroke, frekvenca za Radio Velenje Bojan Kontič, poslanec Državnega zbora, je znova podal dve pobudi. Zahteva, da vlada republike Slovenije najkasneje do 14. novembra predloži v obravnavo Predlog zakona o spremembi zakona o dohodnini in pri tem upošteva določbo ustavnega sodišča, ki je 5. decembra lani naročilo zakonodajalcu, da v enem letu pripravi takšno spremembo zakona o dohodnini, po kateri naj bi bile olajšave za otroke tako velike, da bi zagotavljale pokritje nujnih letnih stroškov za vzdrževanje otroka. Ob tem Bojan Kontič opozarja tudi na izkušnje sosednjih držav, v katerih so bonitete, ki jih lahko uveljavljajo upravičenci za otroke neprimerno višje. Podal pa je tudi poslansko pobudo, da naj Ministrstvo za promet in zveze v najkrajšem času ugotovi ali na Plešivcu resnično ni možno zagotoviti še ene frekvence. V kolikor to ni mogoče pa prestavitev lokalne frekvence Radia Velenje na Sveti križ. m(mz) V Šoštanju bodo posodabljali ceste SKORNO - V Skornem bodo v teh dneh pričeli s posodabljanjem 1600 metrov dolgega odseka krajevne ceste, ki ga bodo tudi preplastili z asfaltom. Naložba bo veljala okoli 20 milijonov tolarjev, veliko dela na trasi pa bodo opravili krajani sami. ■ mkp Izvensodna poravnava za šoštanjski bazen ŠOŠTANJ - Z obiskom šoštanjskega bazena, odprli so ga konec junija, so v Športnem društvu Šoštanj, ki z njim upravlja, vsaj v začetku zadovoljni. Obisk je bil doslej dober, zato ni čudno, da si najbolj od vsega želijo lepih in sončnih poletnih dni. Občina Šoštanj je pred odprtjem bazena s podjetjem Euroforum iz Zagorja dosegla izvensodno poravnavo. Z njo pa spor med občino in zagorskim podjetjem še ni dokončno rešen, saj je zadeva še v postopku na celjskem sodišču. ■ mkp Vendarle sprejeli proračun LUČE OB SAVINJI - Prejšnji teden so v nadaljevanju junija prekinjene seje letošnji občinski proračun sprejeli tudi lučki svetniki. Večjih težav pri oblikovanju, obravnavanju in sprejemanju proračuna sicer ni bilo, časovni zamik pa gre na račun manjšega zapleta pri postavki za kmetijstvo. Med prvim in drugim delom seje so zadevo uredili, za subvencije v kmetijstvu namenili 4 milijone tolarjev, zagotovili tudi namenska sredstva za kreditiranje obrestne mere in tako sprejeli proračun, ki je trenutno vreden 171 milijonov tolarjev. III111II11 UM Po velikih naporih v zadnjih letih, da bi z bolj bogato ponudbo privabili več gostov, letos v Logarski dolini z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v precejšnji meri uspeli. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so letos doslej našteli za skoraj 30 odstotkov več obiskovalcev. Ob vsem so najbolj veseli dejstva, da so stacionarni gostje zapolnili večino zmogljivosti v ožjem delu doline. Trenutno jih je preko 100 iz Slovenije in predvsem iz tujine, njim pa je treba prišteti še skupine s 30 in več udeleženci v tabornem prostoru ob vstopu v dolino, v kampu in na Klemenči jami, ter goste na turističnih kmetijah v Robanovem in Matkovem kotu, pa seveda goste v objektih nekaterih podjetij, ki so sicer zaprtega tipa. Veliko zaslug za več obiskovalcev, stalnih gostov in njihovo zadovoljstvo ima turistično-informativni center, ki ima svoje mesto v hotelu Plesnik in deluje v sklopu novega podjetja za promocijo, trženje in razvoj Zgornja Savinjska Naključje ni zaradi dejstva, da so v Logarski dolini za letošnje poletje pripravili iz- JM H ' FTMKIKS -frfl Sp^HsHB ■BBSBBR ■ - ■ - Takale skorjevka, špičak ji pravijo v Logarski dolini, bo olajšala prenekatero prireditev v kampu dolina, ki bo v bližnji bodočnosti nižje v dolini ustanovilo vsaj še dva podobna centra. Vrvež v tej turistični pisarni in ob njenem okencu je živahen tudi sredi tedna, kar nikakor ni naključje. jemno pester stalni program, ki stalnim in naključnim gostom prav vsak dan v tednu omogoča posebne in raznolike užitke ter doživetja. Dejstvo je tudi, da s stalnim in dopolnilnim programom gostom ne ponujajo le lepot Logarske doline, ampak so v oba vključili celotno Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino. Stalni program dosledno izvajajo ne glede na število gostov, razen seveda v izjemnih primerih, velja pa tudi, da denimo program za torek izvedejo v petek, če si skupina gostov to želi ali se prej dogovori. Vsebinsko je program resnično zanimiv in vabljiv za tuje in domače goste. Ob ponudbi Logarske doline ne kaže pozabiti na kamp v njenem središču, v katerem se prav v teh dneh pričenja višek sezone. Upravljalec Edi Ikovic zadovoljen ugotavlja, da vanj prihaja vse več gostov, ob domačih tudi popotniki iz Nizozemske, Avstrije, Italije in Češke. V njem imajo svoj prostor planinski tabori, utrip je precej živahen, poskrbeli so tudi za lepši videz in ostale majhne in obetavne novosti. UjP Bele Vode postajajo intelektualno-rekreacijski center V prejšnjem tednu so Bele Vode zaživele. Zaslugo za to ima 23 otrok, katerih starši so zaposleni v Esotech-u, ki je bil pokrovitelj tabora Bele Vode 97. Takšen tabor ni novost, saj se na tem področju dogaja že drugič. Vendar pa je v letošnjem letu dobil novo vsebinsko in bivalno podobo. V takšne namene se je namreč pričela urejati OŠ Bele Vode, ki je za takšne aktivnosti najbolj primerna. Na taboru so otroci spoznavali znamenitosti Belih Vod, preizkušali svoje športne sposobnosti na igrišču in izven njega, skozi igro pa smo jih seznanjali tudi z računalnikom in novimi tehnologijami. Ni treba posebej poudarjati, da je vladalo veselo vzdušje celih pet dni, k temu pa so pripomobli tudi domačini, saj so nas povsod sprejemali odprtih rok. Veselje je doseglo vrhunec v četrtek, ko so imeli tudi njihovi starši možnost, da se prepričajo, kaj so počeli njihovi nadebudneži. Istočasno smo skupaj s krajani pripravili prijateljsko nogometno tekmo; Bele vode - Esotech. Sicer rezultat ni bil tako prijateljski, pa pustimo podrobnosti... Ob kitari in harmoniki smo peli in plesali tako starejši kot mlajši. Pa vendar je čisto prehitro prišel dan slovesa. Pa kaj bi to - obljubili smo, da se vidimo čimprej, mogoče že pred naslednim poletjem. S tem pa dogajanje v Belih Vodah ne bo zamrlo. Že avgusta firma Esotech organizira izobraževalni tabor za vse na- jboljše osmošolce iz doline in okolice. Pod strokovnim vodstvom bodo spoznavali najmodernejše informacijske tehnologije in poskušali s pomočjo Interneta ustvariti turistično podobo Belih Vod. Za konec le še to: vabljeni k sodelovanju vsi tisti, ki ste že kdaj bili z nami in tisti, katerim bomo ponudili paleto možnosti in znanj tudi v prihodnje. Nasvidenje v Belih Vodah! ■ Mihela Hladin Vedno ne gre, kot bi želeli Ja, vedno res ne gre, kot bi si kdo želel. To velja tako za nastop naše srednjeprogašice, kije želela »preteči« Evrojx>, a ji ni uspelo, kot za mnoge druge stvari. Tudi za popolno domače »lastninjenje« naših zemljišč. Žrtvovati smo jih morali na oltar Evrope. In pred očmi te iste evropske javnosti smo hiteli kovati zaščitne zakone. Kot da za to ne bi imeli doslej toliko časa, da bi lahko to izvedli na bolj eleganten način. Tako pa se nekateri bojijo, da bo v tej naglici nastala tudi kakšna napaka. Bojda smo v boju s tujci že nastavili nekaj zank, v katere se lahko ujamemo tudi sami. Ampak tako je, če na vsak način želimo v Evropo. Sicer pa pravijo, da se približujemo času, ko meje med državami ne bodo pomembne, ker bomo vsi tako povezani, da ne bodo potrebne. Sliši se lepo, praksa pa dokazuje, daje to še prava utopija. Tudi zato smo pred dnevi skakali kot otročički, ki dobijo dober bonbonček, ko smo zvedeli, da se bo evropska komisija vendarle pogajala z nami o polnopravnem članst\'u. Da to veselje le ni preuranjeno. Tudi pred Madridom so nam nekateri zagotavljali, da smo dejansko s svojimi uspehi in spremembami že v Natu. Pa smo videli, kaj se je zgodilo. Teta iz Amerike, ki je »mimogrede« skočila v Ljubljano, nas je sicer spet pohvalila, pa tudi pokarala, da vsega le še nismo naredili, kot bi bilo treba. S tem so dobili krila tisti, ki trdijo, da v svobodni Sloveniji vendarle nismo naredili veliko sprememb in da je marsikaj še preveč /jo starem. Nekateri celo pravijo, da sta Kardelj in Kidrič ter podobni krivi, da nas ocenjujejo tako kritično. Mislijo seveda na kipe teh naših nekdanjih politikov. V Ljubljani so se resno lotili odstranitve ali vsaj predstavitve. Morda bo taka odločnost ljubljanskih svetnikov dala nov zalet tudi velenjskim zagovornikom sprememb na osrednjem trgu. Da bi tudi s tega mesta odstranili kip nekoč skupnega predsednika in ga postavili ob rob zgodovine. So tudi taki, ki isto kot za spomenike zahtevajo za ljudi. Da je tudi na čelo države treba postaviti človeka, ki ne bo tako spominjal na našo preteklost. Problem je le v tem, da ljudstvo v glavnem ne misli tako. Zato bo vsak protikandidat na bližnjih predsedniških volitvah imel težko delo, da bo pridobil volilce. Čeprav je izvolitev predsednika države pomembno opravilo, se navadni ljudje zdaj vendarle še bolj ukvarjajo s stvarmi, ki zadevajo njihovo vsakdanje življenje. To pa je, kako dolge so vrste na zavodih za zaposlovanje, ali bo denar za plače ali za pokojnine, morda še, kje bo tekla kakšna nova cesta in koliko prahu dvigajo graditelji avtocest. Mislijo pa tudi na to, v kako neenakopravnem položaju so različni lastniki certifikatov. Nekateri so jih lahko vložili v podjetja, kjer že dobivajo (ponekod tudi visoke) divi-dende, drugi, predvsem taki, ki so jih vložili v različne sklade, se čutijo prevarane. Nasedli so dragi reklami in praznim obljubam, pa čeprav jih poskušajo nekateri tolažiti, da bo prišel tudi njihov čas. Tega pa smo nekako navajeni že tudi iz preteklosti! M (k) Z novinarske konference vodstva Gorenja o lanskih poslovnih rezultatih, lastninjenju in nadaljnjih načrtih Koraki Gorenja vse bolj trdni Na začetku tedna so predstavniki začasne uprave Gorenja na novinarski konferenci razgrnili poslovne rezultate preteklega leta ter spregovorili o trenutnih aktivnostih in sedanjih pogojih poslovanja. Silva Globačnik, vodja projekta lastninskega preoblikovanja Gorenja je povedala, da jim je vzel proces lastninskega preoblikovanja, kije v sklepni fazi, veliko energije. Zdaj čakajo le še na drugo soglasje in računajo, da bodo lahko skupščino novih delničarjev sklicali še pred koncem leta in Gorenje kot delniško družbo tudi registrirali. Z javno prodajo, ki so jo izvedli v lanskem letu, so pridobili skoraj 26 tisoč novih lastnikov, last- nenehno iščejo nove trge. Sedaj se odpirajo boljše možnosti na območju bivše Jugoslavije, v veliki meri pa se usmerjajo tudi v Rusijo, Ukrajino, Češko, Madžarsko in na Poljsko, pa tudi v države bližnjega in daljnega vzhoda. V teh državah je kupna moč zaenkrat sicer še skromna, zavedajo pa se, da so to v prihodnosti zanje zelo pomembni trgi. Ob vseh prizadevanjih jim je uspelo lani doseči zadovoljive poslovne rezultate. Ustvarili so za 1,5 milijarde mark nekonso-lidiranega prometa, konsolidiran promet pa je dosegel 824 milijonov mark kar je za dva odstotka več kot leto poprej. Tako so ustvarili 3,5 milijonov mark dobička. Sami menijo, da to ni dovolj, je pa vendar kar 45 odstotkov več kot —r; razvijati novo g teYl Simple & ' ^ prihodnji mesec, nadaljevani' z0. valnih aparatov. V^ n- le blagovna tudi gibanje, razmišljanja v Gorenju Rezultate Gorenja v preteklem letu, lastninjenje in nadaljnje načrte so na novinarski konferenci predstavili (od leve proti desni): vodja projekta lastninskega preoblikovanja Silva Globačnik, predsednik začasne uprave Jože Stanič in član začasne uprave za področje ekonomike in financ Borut Meh. niče Gorenja pa so tudi skoraj vse slovenske družbe za upravljanje (21). 52 odstotkov premoženja Gorenja je v lasti zaposlenih, nekdaj zaposlenih in občanov Slovenije, 18 odstotkov ima pokojninski sklad, 10 odstotkov odškodninski in 20 odstotkov investicijske družbe. "V Gorenju ne pričakujemo pomoči od zunaj, "poudarja predsednik začasne uprave Gorenja Jože Stanič. So pa kot drugi največji slovenski izvoznik zelo nezadovoljni z državnim vodenjem ortodoksne tečajne politike. Kar 95 odstotkov svoje proizvodnje namreč izvozijo, seveda po deviznem tečaju, ki nikakor ne sledi domači inflaciji. Zaradi neustreznega tečaja izgubijo v Gorenju letno kar ^TT^r okoli 95 Gorenje »izvodnje, na odstotkov svoje pr»» dstotni slovenskem trg« Paj-^^kar deleMarakupcgorenju zaupajo. pomeni, da kup« q v ss^rs---—■ osem do deset milijonov mark. Od skupno okoli 450 milijonov mark, kolikor znaša njihov izvoz namreč direktno prenesejo v domovino več kot 220 milijonov mark seveda po neustreznem tečaju. Menijo, da bi morala vlada zagotavljati slovenskemu gospodarstvu bolj spodbudne pogoje prodaje na tujem in zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, da bi gospodarstvo okrevalo, da bi ohranili delovna mesta, ne pa da v Sloveniji prav zaradi tega, ker temu ni tako, propadajo cele gospodarske panoge. Jože Stanič je ob tem poudaril, daje bil ravno to vzrok nedavne zaostritve med gospodarsko zbornico in vlado Slovenije. V lanskem letu je vodstvo Gorenja poleg omenjenega večkrat poudarjalo težave, ki so jih imeli zaradi recesije na evropskih trgih. Povsod razen v Angliji (tam se je prodaja povečala za 5 odstotkov) je prodaja upadla. Še P0SCbej kapitalsko Skupino Gorenje predrt„t je izdelkov široke ^^JProizvodnjo^ govino, ^Uah v Sloveniji, v Avstriji organizirano na ve«, in Češki republiki s o imeli težave v Nemčiji kamor prodajo kar tretino svoje proizvodnje. Tržne razmere so se tu začele umirjati šele konec lanskega leta. Seveda v Gorenju leta 1995. Seveda pa se v Gorenju primerjajo predvsem s podobnimi družbami v zahodno evropskih državah. Zato tudi z doseženim dobičkom niso zadovoljni. Borut Meh, član začasne uprave za področje ekonomike in financ poudarja, da so v Sloveniji dobri, če dosežejo letni promet na zaposlenega 127 tisoč mark in 29 tisoč mark dodane vrednosti (boljše rezultate od njih dosegajo le v proizvodnji pijač in hrane ter v kemijski industriji), vendar njihova profitna in dobičkonosna stopnja (dosegajo jo v višini 0,4 odstotka, in donosnost kapitala 1,8 odstotka) še nista takšni, kot bi želeli. V lanskem letu jim je v Gorenju uspelo pomembno zmanjšati stroške za material in storitve. Ti so še leta 1995 predstavljali 71,7 odstotka, lani le 68,4 odstotke, na drugi strani pa so se zvišali stroški dela (kljub vladnim obljubam o razbremenjevanju gospodarstva) s 15,5 na 17 odsotkov. Borut Meh je na novinarski konferenci opozoril še na en velik problem slovenskega gospodarstva. Predrage vire financiranja. Pri domačih bankah so krediti še vedno močno predragi (za manj kot 20 odstotno letno obrestno mero jih skorajda ni mogoče dobiti). Če bi bili odvisni samo od njih, ne bi mogli govoriti o pozitivnem poslovanju. Tako je Gorenje kredite najemalo predvsem na tujem, kjer je kapital bistveno cenejši. Letošnji rezultati so še spodbudnejši od lanskih. Dnevno izdelajo povprečno 7000 gospodinjskih aparatov (lani so jih 6500), opravili pa so tudi nekaj več delovnih dni. Še posebej uspešni so bili maja in junija, ko so prodali kar za 50 oziroma 52 milijonov mark izdelkov. Skupno so v prvih šestih mesecih letošnjega leta izdelali kar okoli 900 tisoč gospodinjskih aparatov in ustavrili za 12,8 odstotkov več prihodkov kot v enakem obdobju lanskega leta. Četudi so rezultati Gorenja v tem času dokaj ugodni, jih ne uspavajo, saj nenehno poudarjajo: " Pri oblikovanju svoje strategije v Gorenju upoštevamo, da v Evropi ni problem kapacitet za proizvodnjo bele tehnike, temveč je akutni problem prodaja in specifičnost trga. Prisiljeni smo sprejeti tekmo z mnogo močnejšimi konkurenti in slediti njihovi cenovni politiki, bolje rečeno vojni. Seveda smo lahko uspešni samo s stalnimi aktivnostmi za dvig produktivnosti, iskanjem konstrukcijskih rešitev, ki pocenijo proizvod, in tankočutno vodeno politiko nabave. Vsako leto investiramo 25 do 30 milijonov mark v nove tehnologije, nove izdelke in seveda v trg. Le tako lahko vzdržimo korak s konkurenco." ■ Mira Zakošek foto Hinko Jerčič Letošnja proizvodnja je mnogo višja od lanske. Povprečno so v letošnjih šestih mesecih izdelali po 7000, lani pa 6500 gospodinjskih aparatov dnevno. IQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani občani! Še vedno ni prepozno, da nekaj naredite zase in svoje najdražje! Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam s svojo bogato ponudbo kratkoročnih in dolgoročnih gotovinskih kreditov od 3 mesecev do 3 let omogoča čudovite počitnice, popuste pri nakupih blaga in plačilu storitev, lahko pa vas reši tudi iz finančnih zagat. Kredite lahko dobite takoj po najugodnejši obrestni meri že od T + 7 %. Kaj pa devize? Za nakup vam banka nudi kratkoročne kredite po nižjem prodajnem tečaju, z vezavo deviz pa lahko najamete dolgoročni kredit po nižji obrestni meri. Komitentom banke odobravamo tudi dolgoročne potrošniške kredite z daljšo dobo odplačila - do 5 let in za vse namene. Telefonske informacije: 063/ 854-251, interni 249 in 303. LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. in MESTNA OBČINA VELENJE objavljata RAZPIS posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki ter male gospodarske družbe. Sedež obratovalnice in kraj naložbe morata biti na območju Mestne občine Velenje. Skupni okvirni znesek posojil znaša 30,0 mio SIT. Pogoji kreditiranja: - Doba vračila kredita: a) kratkoročni krediti: do 12 mesecev; b) dolgoročni krediti: do 5 let, z možnostjo enoletnega moratorija na vračilo glavnice. - Obrestna mera: 5,5 % letno. - Krediti se revalorizirajo v višini zakonsko določene Temeljne obrestne mere (T0M). - Znesek posameznega kredita največ do 4,0 mio SIT. - Stroški odobritve kredita po ceniku storitev banke (0,6 % do 1,2% od zneska glavnice). - Posojilojemalci morajo biti za najem kredita kreditno sposobni, krediti se zavarujejo v skladu s pogoji banke. - Prednost pri dodelitvi kredita pod navedenimi pogoji bodo imeli prosilci, katerih naložbe: * povečujejo število zaposlenih na podlagi novih programov; * So izvozno usmerjeni; * Uvajajo sodobno tehnologijo in so energetsko varčne ter ne onesnažujejo okolja; * omogočajo razvoj turizma. Rok za oddajo popolnih vlog je 10.09.1997. Vloge se sprejemajo na Ljubljanski banki, Splošni banki Velenje, d.d., Rudarska 3, Velenje, pri gospe Snežani Markon. Dodatne informacije in spisek potrebne dokumentacije so na voljo na Ljubljanski banki, Splošni banki Velenje, d.d. in na Mestni občini Velenje, pri gospe Metki Špindler. V roku 20 dni po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojil, ki bo posredovan vsem prosilcem. Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje, d.d. in Mestna občina Velenje Zvonetu Štormanu grb občine Žalec - Na osrednji prireditvi ob žalskerp občinskem prazniku v Gotovljah bodo podelili letošnja občinska priznanja. Grb občine Žalec bo za svoj osebni prispevek in dvig kvalitete gostinskih storitev in prizadevanja pri izobraževanju mladih gostinskih delavcev ter promocije občine prejel zasebni gostinec Zvone Štorman iz Šempetra v Savinjski dolini. Plakete občine bosta prejela Henrik Kranjc iz Gotovelj in Anton Rozman iz Podvina pri Žalcu. m-er PUP Velenje Odslej kot delniška družba Zaposleni Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje pričakujejo v teh dneh sklep o vpisu podjetja v sodni register. V bistvu, pravi direktor podjetja Jože Mraz, že danes poslujejo kot delniška družba, katere 60% lastniki so zaposleni in bivši zaposleni, ostalo pa so prenesli na sklade. Glede na to, da so bili pri njih na ogledu že pooblaščenci investicijskih družb, se nadejajo, da bodo skladi kmalu svoj delež razpisali za odkup. »tp Potrošniški kotiček (7) Cisti računi | Piše: Urša Šmid - Božičevič Zveza potrošnikov začenja novo akcijo na področju bančnega kreditiranja občanov, ki smo jo poimenovali ČISTI RAČUNI. Že dlje časa namreč prejemamo pritožbe o previsokih odplačilih za posojila in zahteve za preračun korektnosti njihovega odplačevanja. S projektom, v katerem sodelujemo z nemško potrošniško organizacijo, smo dobili možnost, da si ta problem resneje ogledamo. Obračun bančnih obresti za navadnega smrtnika že v stabilnih pogojih ni ravno enostaven. Kljub temu, da so formule na katerih temeljijo izračuni na ravni srednješolske matematike, pri računanju na pamet hitro naredimo napako, brez večjih napak pa lahko esponencialno rast ocenimo le s pomočjo računalnika. Razumevanje takšnih računov pa se še bolj zaplete v pogojih inflacije. S finančnimi predpisi vpeljan sistem revalorizacije ni bil vpeljan zato, da bi bankam omogočal dodatne zaslužke, čeprav se v praksi dogaja prav to. Banka Slovenije je s predpisom določila način obračunavanja TOM, kije osnova za ohranjanje vrednosti kapitala. Banke pa z nobenim predpisom niso zavezane kako v izračunu anuitete upoštevajo planirano inflacijo. Čeprav je inflacija v zadnjih letih zelo predvidljiva in se giblje okoli 9%, se banke v svojih inflacijskih pričakovanjih precej razlikujejo. Nekatere so precej optimistične in planirajo nizko inflacijo, druge bolj realne, zato so začetni obroki večji. Optimistično planiranje inflacije povzroča za kreditojemalca do- PUP Velenje ali JP Komunala Mozirje? Na junijski seji se občinski svetniki v Lučah niso hoteli opredeliti komu podeliti koncesijo za odvoz smeti in odpadkov. Ponudnika sta bila seveda dva, velenjski PUP in Javno podjetje Komunala Mozirje. Temu velja dodati, da velenjsko podjetje v občini Gornji Grad smeti že odvaža, v občini Nazarje bo nov sistem ravnanja z odpadki pričelo uveljavljati konec poletja, občina Mozirje pa seje odločila za lastno podjetje; v postopku je namreč ustanavljanje novega Javnega komunalnega podjetja Okolje, ki naj bi bilo izvajalec tudi za občini Luče in Ljubno, če se bosta seveda tako odločili. Kakorkoli že, prejšnjo sredo so občino Luče obiskali predstavniki PUP-a in JP Komunala Mozirje in svoji ponudbi še enkrat utemeljevali, dokončna opredelitev pa je seveda v rokah občinskih svetnikov. Tajnik občine Luče Ciril Rose je po obeh sestankih dejal, da se bodo v bližnji prihodnosti skupaj z občino Ljubno odločili za skupnega izvajalca; morda bodo v ta namen sklicali skupno sejo obeh občinskih svetov. Odločitev za skupnega izvajalca je skoraj nujna, saj bi se storitve velenjskega izvajalca, če bi »preskočil« ljubensko občino, za Lučane seveda podražile. Desetina zaposlenih na območju je invalidov VELENJE - Območna enota Velenje po deležu invalidov tako med zaposlenimi kot med brezposelnimi močno izstopa v republiškem merilu. Če se delež invalidov med zaposlenimi v Sloveniji giblje okoli 4,3 odstotka, se na našem območju okoli 9,3 odstotka, pri čemer še posebej izstopata dve upravni enoti -Ravne na Koroškem z 11,5 in Velenje z 10,4 odstotka. Daleč največ invalidov zaposluje industrija in rudarstvo, v panogah rudarstvo (v Premogovniku Velenje je več kot petina vseh zaposlenih delovnih invalidov) in metalurgija. Med registrirano brezposelnimi osebami pa je na velenjski območni enoti Zavoda za zaposlovanje več kot desetina invalidov. V Premogovniku bo delalo 300 mladih VELENJE - V poletnih mesecih je med mladimi veliko zanimanja za počitniško delo, s katerim si lahko prislužijo kakšen tolar. Zato že dolgo ni več tako, da bi mladi v kakšnem podjetju lahko dobili delo za ves mesec ali celo dva. V Premogovniku Velenje so letos na počitniško delo sprejeli dijake in študente, katerih starši so zaposleni pri njih. Na razpis se je prijavilo blizu 600 kandidatov, počitniško delo pa bo lahko opravljalo le 300 mladih, vsak po deset dni. Prva skupina je pričela z delom v začetku julija. ■ mkp Prikaz strojev za obdelovanje zemlje in setev Združenje za medsebojno pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina pripravlja v soboto, 19. julija, ob 9. uri v Arji vasi (1 km od cestninske postaje proti Velenju) osrednji letni prikaz delovanja strojev za obdelavo tal in setev v Sloveniji. Prikazane bodo štiri skupine obdelave tal in setve. Strniščna obdelava tal (brez luga), rahljalniki z enostavnimi sejalnicami za strniščne posevke, vrtavkaste brane, preklopnike s sejalnico, podrahljalniki, sejalnice za neposredno setev, oranje z obračalnimi plugi, dopolnilna obdelava in setev v enem prehodu in neposredna setev koruze v rastlinske ostanke. Poleg prikaza odelave tal si bo možno ogledati tudi ponudbo strniščnih dosevkov semenarn in preizkusili traktorske sedeže in prikolice. S stroji bo sodelovalo več kot petnajst proizvajalcev kmetijskih strojev. V primeru zelo slabega vremena bo prikaz naslednji dan, v nedeljo, 20. julija. ■ -er Poslovne novice GZS, Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinskimi in industrijskimi zbornicami iz Maržarske, Avstrije, Hrvaške iz ZR Jugoslavije poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Gornji Radgoni, 28. avgusta, ob 10. uri. Na poslovnem srečanju bodo zastopane vse gospodarske panoge. Slovenia - Current Economic Trends 1996 and prospects for 1997 je informativno - promocijska publikacija SKEP GZS v angleščini. Zloženka v velikosti A4 kratko (tekst, tabele, grafika) prikazuje gospodarske trende v Sloveniji v 1996 s prognozami 1997. Priporočamo jo vodstvom in komercialnim službam podjetij za njihove tuje poslovne partnerje, predstavništva, obiske in mednarodne kontakte (promocijske mape, itd.). Pripravljamo jo dvakrat letno, marca in septembra, izide aprila in oktobra. Zaradi velikega zanimanja smo zagotovili ponatis. V promocijske namene lahko članica GZS v okviru plačane članarine GZS brezplačno pridobi 1-3 izvode (odvisno od velikosti družbe). Lahko pa naročite večje število izvodov (20., 30, 50) na: Gospodarska zbornica Slovenije, SKEP - Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko, Slovenska 41, 1504 Ljubljana, faks: 061/ 219-536 (s pripisom "za SKEP"). Zaradi pokritja dela stroškov priprave vam bomo dodatne izvode zaračunali po 370 SIT. daten strošek, kar se v praksi odraža na več načinov: mesečno odplačilo se kasneje nesorazmerno poveča, odplačila v obdobju pred iztekom pogodbenega roka so zelo visoka, v številnih primerih posojilo ni odplačno v pogodbenem roku. Vse to se dogaja brez izrecne volje kreditojemalca, saj banka poljubno določa odplačila, vse prevečkrat pa anuiteta pokriva le realne obresti, kar pomeni, da se kredit ne odplačuje. V Nemčiji kaj takšnega ne more biti mogoče, razen na izrecno voljo kreditojemalca, ki je naprimer zašel v finančne težave. Seveda pa ga mora v takšnem primeru banka opozoriti na posledice, ki iz takšnega odplačevanja izhajajo. Sistem, ki so ga banke kot močnejša stran uveljavile, smo poimenovali prikrito obrestovanje. Prikrite obresti so tisti dodatni znesek, ki ga banke obračunavajo ne glede na pogodbeno določeno realno obrestno mero in zakonsko določeno revalorizacijo in ga mora plačati kreditojemalec zaradi prenizko določenih odplačil v začetnem obdobju. Zveza potrošnikov Slovenije je analizirala posamezne primere in zbrala dovolj dokazov, da takšno prakso uporabljajo številne banke. Po našem mnenju banke ne smejo kovati dobička na račun preohlapno določene revalorizacijske ureditve. Če bo potrebno, bomo uporabili tudi sodno pot. Vsem, ki menijo, da so bih s takšno bančno prakso prizadeti, ZPS opravi analizo posojilne pogodbe in dinamike odplačevanja kredita. ZPS se bo v imenu kreditojemalca tudi pogajala z banko. Takšen preračun je za člane ZPS brezplačen. Akcija, ki jo ob sedmi obletnici Zveze potrošnikov Slovenije izvajamo je dokaz, da je ZPS še kako živa in, da se ne bomo pustili odriniti na rob. Tu smo zato, da vam pomagamo. Podprite nas, da bomo delali v vašo korist. Hkrati pa obveščamo bralce, daje mestna občina Velenje pokazala razumevanje za položaj v katerem se je znašla ZPS. Pisarna v Velenju deluje nemoteno in brezplačno svetuje tudi nečlanom. Obveščamo vas, da bo 16. in 17. oktobra v francoskem mestu Klermont-Ferrand srečanje malih in srednjih podjetij EU-ROPARTENARIAT FRANCE - MASSIF CENTRAL 1997. Predstavilo se bo 431 francoskih podjetij iz 12 gospodarskih panog, udeležilo pa preko 2000 tujih podjetij iz 83 držav, vnaprej bodo organizirani individualni razgovori, itd. Obveščamo vas, da bo v Splitu od 19. do 23. novembra potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME. Obveščamo vas, da bo od 23. do 27. avgusta potekal vodilni sejem luksuznih izdelkov in izdelkov vrhunskih oblik v Frankfurtu. Ena izmed pomembnih prednosti sejma TENDENCE je prostorsko in vsebinsko pregledno urejena predstavitev izdelkov po posameznih sklopih, in sicer: dom in svetloba, darila, zlatnina in ure, miza in kuhinja... Sejem športa in prijateljstva v Tuzli od 3. do 7. septembra je namenjen promociji športa, športne opreme, turistični promociji in av-tosaionu. Prejeli smo ugodno ponudbo za poslovne prostore, primerne za pisarne in v kletni etaži za fitnes ali lepotilni center, zdravstveno ambulanto ali podobno dejavnost. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645. Modna konfekcija Elkroj Lastniki in delavski direktor V Elkroju so pred nedavnim sklenili dolgotrajen in zelo zahteven postopek lastninjenja. »Sredi januarja smo bili registrirani kot delniška družba z notranjimi in zunanjimi lastniki. Zunanji so Infond Kreditne banke Maribor, Zavarovalnica Triglav in republiški skladi, lastniki 63 odstotkov podjetja pa smo delavci, bivši zaposleni in upokojenci. Lastninjenje bomo nadaljevali z notranjim odkupom, z notranjim tržnim in borznim kupovanjem med samimi delavci, čez tri do štiri leta pa računamo, da bi šli na zunanji trg. Opravili smo skupščino, dobili nov nadzorni svet, ki mu predseduje Ciril Zavolovšek, predvsem pa me veseli, da je vodstvo podjeta dobilo zaupnico,« pravi direktorica podjetja Marija Vrtačnik, ki je bila na skupščini imenovana za predsednico uprave, podpredsednica je Vera Pečnik, za delavskega direktorja pa so imenovali Franca Kosmača. »Pri tem je treba poudariti, da je Elkroj med dvanajstimi slovenskimi firmami, ki trenutno imajo delavskega direktorja, da imamo svet delavcev in sindikat. Pretežno ženski kolektiv tesno informacijsko sodeluje, pravzaprav kar z roko v roki, kolikor seveda dopušča ekonomika. Težave v konfekcijski dejavnosti kot delovno intenzivni panogi so takšne, da se moramo pogosto dogovarjati in informirati, ne le preko upravljanja, temveč tudi z dodatnimi in sprotnimi informacijami,« meni Marija Vrtačnik. Pomlad-poletje 98 Delovna sezona je na višku, delajo vse sobote, tudi zato, ker imajo od 18.julija dalje kolektivni dopust, torej so ena redkih konfekcijskih firm, ki v poletju s kolektivnim dopustom Predstavitev kolekcije je bila res vrhunska omogoča zaposlenim, zlasti seveda ženskam, bivanje z družino in oddih.' Trenutno zaključujejo sezono pomlad - poletje 97, in takoj pričenjajo z novo, tudi promocijsko sezono pomlad-poletje 98. V avgustu bodo v hišo povabili predvsem predstavnike trgovskih hiš, prav tako se pojavljajo na zunanjih trgih, predvsem na sejmih v Amsterdamu in Koelnu. Na znanih trgih zahodne in tudi vzhodne Evrope prodaja Elkrojevih lastnih blagovnih znamk sicer počasi, vendar vztrajno narašča. »Letos v Elkroj slavimo 50 let obstoja in pestre zgodovine padcev in vzponov. Slavje smo kronali z novo veliko naložbo, saj praznovanje vedno radi obeležimo z delom in pridobitvami. Letos je bila to nujno potrebna naložba v šivalnico, s katero smo zaokrožili nekajletni investicijski ciklus v proizvodnji, imeli pa smo tudi izredno dobro in odmevno modno revijo v Ljubljani, saj tam prodamo kar 57 odstotkov svojih izdelkov,« je zadovoljna predsednica Elkrojeve uprave Marija Vrtačnik. Mjr> Pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom » Snujemo nadaljnji razvoj občine « Med večje, a zelo pomembne aktivnosti, ki so se je lotili v občini Šmartno ob Paki v prvi polovici leta je gotovo sprememba pro-storsko-ureditvenih aktov. Dovolj tehten razlog za pogovor z županom občine Ivom Rakunom. Kaj pomeni sprememba družbenega plana oziroma prostorsko-ureditvenih aktov za občino, občane? IVAN RAKUN: "Ogromno za ene in druge. Ti akti so osnova za nadaljnji razvoj občine, ki ga snujemo na razvoju malega gospodarstva. Za občane, ki so podali približno 100 vlog, pa to, da bodo sedaj lahko zgraditi še kakšno individualno hišo, delavnico na že obstoječih lokacijah in tudi na nekaterih mestih, kjer do sedaj izgradnja ni bila možna. Že lani smo pristopili k tem aktivnosti, najeli strokovnjake, vendar se je zadeva zavlekla, nekaj zaradi objektivnih težav, nekaj tudi zaradi neresnosti občanov, ki niso upoštevali roka za oddajo vloge za željene spremembe. Najtrši oreh pri vsem tem bodo zemljišča iz prvega kmetijskega območja. Upam, da smo strokovno dovolj dobro utemeljili razloge za spremembe,in da bosta z njimi soglašali tudi republiški ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter prostor. Bili smo tudi že na Zavodu za planiranje v Ljubljani, kjer so naš pristop k urejanju teh zadev pohvalili in ga kot vzročnega predstavili na regijskem posvetovanju v Celju. Ocenjujem, da bomo letos oziroma v prvih mesecih prihodnjega leta zadevo zaključili in omogočili občanom željene spremembe na določenih zemljiščih." Spremembe prostorskih planov temeljijo na sedaj obstoječih dokumentih. Predvideli ste le nekaj manjših sprememb. IVAN RAKUN: "Res je. Obstoječi plansko-ureditveni dokumenti ostajajo v veljavi še v prihodnje, večje spremembe načrtujemo le okrog baronije, kjer naj bi uredili obrtno cono ter med Re- čico in Šmartnim, kjer naj bi Petrol zgradil bencinsko črpalko. Za zdaj je to zemljišče še v prvem kmetijskem območju. Prostor smo rezervirali tudi za morebitno obveznice." Eden od trdih orehov bo gotovo tudi stara šola. IVAN RAKUN: "Po aktih, ki so bili za to področje izdelani in še vedno veljajo, je ta objekt predviden za rušenje. Morda do sprememb zazidalnega načrta za ta del kraja res ne bo prišlo, vendar zagotovo na tem prostoru ne bomo dovolili gostinske dejavnosti. Središče občine je že danes utesnjeno, promet in neurejeno parkiranje pa je sploh poglavje zase." Predvideli ste tudi razširitev prostorov za delovanje občinske uprave. So aktivnosti zastale ? IVAN RAKUN: "O tem bomo morali resneje misliti kot smo, kaj- Ivan Rakun: "Upam, da bodo aktivnosti v drugi polovici leta bolj vidne tudi za občane. " ti sedanji prostori so za delovanje skorajda neprimerni. Idejni projekt za nadzidavo terase pri kulturnem domu še obstaja, vendar smo takoj na začetku aktivnosti trčili na probleme. Stanovalci bloka nad trgovino so dali namreč takoj negativno mnenje glede približanja objekta njihovim stanovanjem. Možnosti sta samo dve: ali bomo razmišljali o kakšni drugi lokaciji ali pa bomo vztrajali pri idejnih projektih. Slejkoprej bomo morali namreč povečati število delavcev v občinski upravi za vsaj eno osebo, ki bo delala na računalniku in v administraciji. Kajti, delo tajnika je predvsem na terenu in pri poslih z državo." Kako bi ocenili dosedanje letošnje aktivnosti? IVAN RAKUN: " Lahko smo zadovoljni. Osrednja naloga je bila priprava planskih dokumentov, razpisi za vsa načrtovana dela. Ta zahteven in zajeten posel smo opravili. Sedaj smo pred podpisom pogodb oziroma izbiro ponudnikov. Vse manjše zadeve, ki se pokaže, rešujemo sproti. Upam, da bo druga polovica leta delovno uspešna in bolj vidna tudi občanom." Katere bodo prednostne naloge v drugi polovici leta? IVAN RAKUN: "Na stavbi osnovne šole moramo nujno zamenjati okna med počitnicami. Posodobitev ceste v Velikem Vrhu bo velik zalogaj, v izdelavi so projekti in pridobivanje dokumentacije za izgradnjo pločnikov iz Rečici do Šmartnega, iz Smartne-ga do OŠ in med Paško vasjo ter Gorenjem. Zaradi visokih predračunskih zneskov vseh teh naložb najbrž ne bomo izvedli. V planu imamo še izdelavo projektov za kolektor za čistilno napravo, ki bo za našo občino veliko breme, vendar izbire, če hočemo obvarovati pitno vodo pred kakšnim onesnaženjem, nimamo. Omenim pa naj še projekt za sanacijo plazov, kijih imamo v občini kar nekaj." mtp Povabljen na pogovor - direktor turistično-gostinskega podjetja GOST Velenje Franc Lenart Velenje z okolico postaja vse bolj vabljivo Gostinsko turistično podjetje Gost Velenje pomembno vpliva na turistično ponudbo tega okolja. Ob tem, da v največji meri pokrivajo gostinsko dejavnost, so tudi sicer kreativni oblikovalci druge ponudbe, še posebej organizatorji in soorganizatorji prireditev, ki jih je v zadnjem času res veliko. O tem in o nadaljnjih načrtih smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Francem Lenartom. Že od nekdaj poudarjate, da je treba nivo gostinske ponudbe nenehno dvigovati. To v praksi tudi dokazujete z nenehnim posodabljanjem svojim lokalov. Kakšne načrte imate na tem področju ? FRANC LENART: "V gostinsko - turističnem podjetju GOST se dobro zavedamo, da lahko uspešno kljubujemo izzivom trga le, če bomo za trg dovolj zanimivi. H kakovostni, dovolj pestri in cenovno primerni gostinski ponudbi nujno sodijo tudi dovolj privlačni in sodobno urejeni lokali, v katerih se gostje kar najbolje počutijo, v takem okolju pa tudi zaposleni lažje opravljajo svoje delo. Takšna naravnanost je stalnica Gostove poslovne filozofije in tudi letos kot tudi v prihodnje ji bomo skušali ostati zvesti. V letošnjem letu se lahko pohvalimo s posodobitvijo in širitvijo bifeja Oaza, ki postaja s svojo specifično ponudbo jedi s kurjenega žara in zaradi izedno lepega okolja, vedno bolj zanimiv za goste. Poleg tega smo letos uredili in polepšali skoraj vse vrtne terase, obnovili in posodobili kuhinje ter se lotili pridobivanja projektne in lokacijske dokumentacije za obnovo Vile Široko ter restavracije Klub. Kdaj bo mogoče izvesti prepotrebno prenovo Vile Široko še ni mogoče povedati, ker postopek denacionalizacije še vedno ni končan, obnove restavracije Klub pa se bomo lotili že letos v jeseni ali pa najkasneje spomladi prihodnje leto." Lep lokal pa seveda ni dovolj. Potrebni so tudi dobri kadri. FRANC LENART: "Prav gotovo so ustrezni kadri predpogoj za dobro opravljanje dela, za zadovoljstvo gostov in za uspešen poslovni rezultat. Lahko rečem, da imamo v Gostu dobre in pridne delavce, ki znajo delati in so tudi pripravljeni skoraj ob vsakem času poprijeti za delo. Zavedamo pa se, da moramo FRANC LENART: "Tudi letos smo prisotni na večini prireditev, ki so oziroma bodo organizirane v Velenju in okolici. Trudimo se nuditi občanom Velenja kar največ zabave. Tako smo doslej sodelovali že na planinskem plesu, paradi humorja, humorističnem večeru, maturantskih plesih, srečanju komunalnih delavcev Slovenije, srečanju motoristov, na smučarsko-skakalni prireditvi, rudarskem pikniku, navigi - če naštejem samo nekatere večje prireditve. Pred nami pa so še Pesem poletja, Noč ob jezeru, konjeniške prireditve, VIP turnir Ballantines, VIP turnir DIT RLV, hitrejši nadaljnji razvoj te za Slovenijo tako pomembne gospodarske dejavnosti? FRANC LENART: "Velenje z okolico postaja iz leta v leto tudi turistično bolj zanimivo. Pri tem ne gre samo za to, daje tudi vedno več kakovostnih zabavnih, kulturnih, športnih in drugih turistično odmevnih prireditev, opazen je tudi kakovostni premik v miselnosti občanov in tistih, ki imajo vpliv na politično in gospodarsko življenje tega kraja, daje turizem v tem delu Slovenije lahko ena od perspektivnih in donosnih dejavnosti. To je še zlasti pomembno zaradi tega, ker je nujno vse intenzivneje misliti na čas, ko bo premogovništvo začelo usihati in bo potrebna preusmeritev na druge dejavnosti. S tega vidika je investiranje v izgradnjo turistično rekreacijskih kompleksov, v objekte športnega turizma, nastanitvene objekte, izkoriščanje termalnih vod, kmečkega turizma in podobno, izrednega pomena za vso dolino. Pozornost bo treba nameniti pripravi ustrenih programov in zagotoviti financiranje. Pri uresničevanju teh nalog vidi tudi Gost svoje pomembno mesto." ■ Mira Zakošek Dober gostinec, zadovoljen gost. kljub temu tudi na tem področju še marsikaj postorili, predvsem v smeri večje strokovne usposobljenosti zaposlenih in njihovega odnosa do gostov. V ta namen posvečamo vedno več skrbi različnim izobraževalnim aktivnostim, tako na področju teoretičnega kot tudi praktičnega dela. Letos je bilo organiziranih že kar nekaj tečajev za kuharje, natakarje, vzdrževalce in druge." V Šaleški dolini se zvrsti toliko prireditev kot le malo kje. Pri večini ste zraven. Direktor Gosta Franc Lenart srečanje harmonikarjev, slavnostni koncert Vagabundi, božična Marjanca in morda še kaj." No, pred vami je gotovo ena največjih priredirev Noč ob jezeru, poznana sirom po Sloveniji. Letos bo še posebej bogata, saj bo petnajsta tradicionalna. FRANC LENART: "Noč ob jezeru je gotovo največja velenjska prireditev, ki privablja vedno več obiskovalcev. Na letošnjo, že petnajsto po vrsti, se še posebej skrbno pripravljamo. Obiskovalcem bi radi pričarali zares lep večer z obilo zabave. V goste bomo povabili številne ansamble in posameznike. Med drugim bo to Alfi Nipič, Šank ročk, Gimme 5, Kičo Slabinac, Craizy ladys, Betina in Zorž, vse skupaj bomo obogatili z bogato modno revijo, panoramskimi helikopterskimi poleti, razstavo motornih koles, pripravljamo pa tudi enega največjih in prepričan sem, da tudi najlepših letošnjih ognjemetov v Sloveniji. Vse skupaj pa bo potekalo seveda ob dobri gostinski ponudbi, v kateri ne bo manjkalo tradicionalnega vola na žaru, ribjih, lovskih, kmečkih in drugih specialitet. Prepričan sem, da bo to večer, ki ga bodo obiskovalci dolgo pomnili. V prihodnje pa nameravamo to prireditev še nadgraditi in jo tudi razširiti vsaj na dva do tri dni." Načrtujete v letošnjem letu še kakšno v ečjo prireditev? FRANC LENART: "Prireditev bo še veliko. Še v avgustu bi radi ob 10-letnici Ballantines turnirja organizirali zabavni večer ob jezeru, med večjimi prireditvami pa bi rad še posebej omenil televizijsko božično Marjanco, ki bo zaradi bogatega programa gotovo nekaj posebnega. Radi bi organizirali tudi večer večno mladih melodij z mladimi in nekaterimi starejšimi izvajalci, prireditev pa bi pripravili na vodi." Kako kot pomembni sooblikovalci turistične ponudbe tega okolja, ocenjujete turistični utrip in kaj je tisto, kar po vaše ovira še CENTER ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE VELENJE Kidričeva 19, Velenje RAZPISUJE naslednja delovna mesta za določen čas za šolsko leto 1997/1998, začetek dela 1. 9. 1997 do 31. 8. 1998. 2 delovni mesti inštruktorja v VDC za odrasle osebe, motene v duševnem in telesnem razvoju za poln delovni čas 1 delovno mesto individualnega habilitatorja v VDC za odrasle osebe, motene v duševnem in telesnem razvoju za poln delovni čas 2 delovni mesti varuhinje otrok s težjo, težko in kombinirano motnjo v duševnem in telesnem razvoju za poln delovni čas 1 delovno mesto varuha otrok z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju za polovičen delovni čas 1 delovno mesto defektologa za nadomeščanje za čas porodniškega dopusta za poln delovni čas Prošnje pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Kidričeva 19, z oznako »Razpis«. ——— Nato - čas naše streznitve Odločitev predsednikov držav na vrhunskem srečanju Nata v Madridu, na katerem Slovenije niso povabili v prvi krog širitve Nata, nas mora strezniti. Kljub skoraj paničnemu prizadevanju oziroma lobiranju predsednika vlade dr. Drnovška, zunanjega ministra Thalerja, obrambnega ministra Turnška in predsednika države Kučana v zadnjih mesecih nam ni uspelo priti v to elitno obrambno zvezo. Če nas je predsednik vlade prepričeval, daje Slovenija od petih kandidatk za vstop v Nato najbolj usposobljena in nas skoraj prepričal, mu to ni uspelo pri predsednikih nekaterih evropskih držav, predvsem pa ni prepričal ameriškega predsednika Clintona, ki je imel na madridskem sestanku odločilno besedo. Že to, da so Slovenijo dali v isti koš z Romunijo, je za nas ponižujoče. Naš bruto domači proizvod na prebivalca je 11.000 US dolarjev, romunski pa le okoli 1500 US dolarjev, pa še četrtino Romov ali Ciganov imajo. Nato je po drugi svetovni vojni nastal kot vojaško-obrambna zveza zahodnih demokratičnih držav proti komunistični Sovjetski zvezi oziroma pozneje Varšavskemu paktu. Sloveniji pa očitajo (predvsem Clinton in Albrightova), da imamo prepočasen proces demokratizacije, denacionalizacije in privatizacije. To bo kar držalo, saj imamo skoraj v vseh strukturah oblasti reformi- rane - ali pa tudi ne - komuniste. Ko je bil oktobra lani v Sloveniji na obisku nemški zunanji minister Klaus Kinkel in med drugim tudi v Državnem zboru, smo imeli z njim razgovore vodje poslanskih skupin. Ves pogovor je potekal v prijateljskem dialogu. Pripombo je imel le na to, da nemško ljudstvo ne razume, da v Sloveniji še do danes nismo obeležili grobov nemških padlih vojakov, kjer bi se lahko svojci poklonili njihovemu spominu, kljub temu, da nas Nemci vseskozi podpirajo. Potrebno bo pač izpolniti vse pravne in etnične norme zahodne demokracije, če hočemo, da nas bodo sprejeli medse. Pri sprejemu Češke, Poljske in Madžarske v Nato, pa je pomemben tudi strateški položaj teh držav. Znano je, da je Nemčija gospodarsko najmočnejša država v Evropi, saj proizvaja več kot Francija in Anglija skupaj. Ravno Poljska, Češka in Madžarska pa na vzhodu obkrožajo Nemčijo. Češka je tudi največ naredila v procesu demokratizacije, saj je izvedla proces lustracije, ko je funkcionarjem bivšega komunistečnega režima prepovedala opravljati vodilne in vodstvene funkcije za dobo 10 let. V Sloveniji tega nismo naredili. Tudi spomenike bivšim oblastnikom so odstranili, ponekod tudi porušili. Čehi imajo aduta tudi v gospe Madelaine Albright, ki je po rodu Čehinja. Poljaki imajo papeža in veliko število svojih rojakov v Ameriki. Madžari pa imajo v Ameriki rojaka Soroša, ki je multimilijarder. Vsega tega se ne da zanemariti. Za Slovenijo pa tudi ne bo konec sveta, če ne pride v Nato, saj so še GD Pesje »Hvala za radosten trenutek!« Prvo soboto v mesecu juliju vreme nameram članov gasilskega društva Pesje ni bilo naklonjeno. Teden dni kasneje pa jim je vendarle uspelo pripraviti slovesnost, na kateri so svečano predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo - sodobno cisterno. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik društva Drago Glušič, so se leta in leta trudili za novo vozilo, ki je zamenjalo 20 let staro cisterno. Združili so moči, za pomoč potrkali še na vrata krajanov, velenjske Gasilske zveze, mestne občine Velenje, Premogovnika Velenje in Gorenja Gospodinjski aparati in uspeli. »Hvala vam za ta radosten trenutek. Upam, da bomo novo cisterno uporabljali bolj za usposabljanje operativnih desetin. Prepričan pa sem, da bomo uspešni tudi takrat, ko bo zapel rdeči petelin.« Hkrati je izrazil upanje, da bodo z roko v roki s krajani delali tudi v prihodnje in da jim bo uspelo opremiti društvo še z dihalnimi aparati. V imenu mestne občine Velenje je Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske javne službe, pohvalil prizadevanja krajanov za nadaljnji razvoj, kamor je uvrstil tudi novo gasilsko cisterno. Tudi slednja je, po njegovih besedah, dokaz, da lahko skupaj marsikaj naredijo. Prireditev, ki se je je poleg vodstva KS Pesje udeležil še poslanec v Državnem zboru Bojan Kontič, so popestrili godbeniki Premogovnika Velenje in učenci podružnične šole Pesje. Ob tej priložnosti so pripravili še gasilsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Pesje. Udeležile so se ga štiri ženske in 9 moških desetin. V obeh konkurencah so zmagali predstavniki GD Velika Pirešica. ■ tp druge možnosti, morda nevtralnost in povezava z Avstrijo in Švico. ■ Ivo Verzolak Predsednik sveta Slovenske nacionalne desnice Quo vadiš MLADINSKI CENTER ? V petek, 11.julija je bil v Uradnem listu objavljen razpis za novega upravnika Mladinskega centra Velenje. Ob tem so se mi zbudila vprašanja, kaj se lahko spremeni z imenovanjem novega upravnika, kaj bi lahko za kulturno življenje prebivalcev Šaleške doline pomenil jasen koncept javnega zavoda kot je Mladinski center, kaj bi pomenil bogat, raznolik in kakovosten program, dolgoročna razvojna vizija? Odgovorov je veliko. Se več pa je možnosti za pozicioniranje Mladinskega centra kot blagovne znamke z vsemi lastnostmi, ki privabljajo širok krog ljudi z (tudi že izdelanim) odnosom do kulture. Pa naj bo to glasba, gledališče, film, likovna umetnost ali potovanja, družabna srečanja in surfanje po internetu. Kaj Vam danes pade na misel ob nazivu Mladinski center ? Droge med mladimi ? Temačen, hrupen prostor, druga STISKARNA ? Koncert , razstava ? Verjetno različnim generacijam in različnim okusom primeren odgovor. Pa vendar obstaja možnost in brez dvoma bi bilo tudi prav, da jo izkoristimo, da Mladinski center postane zaščitni znak kakovosti na področju kulture, informatike, raziskovanja, druženja in zabave. Brez prireditev, ki bodo same sebi namen in brez strahu, ko kot obiskovalec ne veš, kaj te čaka. Ali bo prireditev zadovoljila tvoja pričakovanja ali boš odšel domov razočaran in z občutkom stran vrženega časa. Dosedanje nihanje kakovosti prireditev gotovo ne vodi do zaupanja v širšem krogu in ponovnih obiskov. Odločitev na začetku je: Katere ciljne skupine namerava Mladinski center s svojim programom pritegniti ? Kako jih zadržati ? Težko je namreč opravičiti stroške prireditev pred sponzorji, svetniki, če ne moremo zagotavljati kontinuiranega obiska... Potem šele pridejo programi, izbor izvajalcev, povezave s Kulturno umetniški klubi (KUD-i), sorodnimi centri po Sloveniji in izven, prepoznavna celostna grafična podoba Mladinskega centra, pravilno obveščanje o prireditvah in sodelovanje z lokalnimi mediji, korekten odnos do izvajalcev in zunanjih sodelavcev. Dela je veliko in izziv čaka. Pravijo, da ni problemov. Da so le rešitve za sposobne in visoko motivirane ljudi. Upamo lahko, da se komisija, ki bo odločala o novem upravniku tega zaveda. Da se bo na razpis, kljub objavi sredi poletnih počitnic in samo v Uradnem listu, ki ne spada ravno med počitniško branje, prijavilo veliko sposobnih, strokovnih in visoko motiviranih kandidatov. Morda se nam v naslednjih letih obeta odgovor na vprašanje iz naslova - KAM SI SE NAMENIL? ■ Matej Jenko Šaleška 20 a, Velenje V slogi je moč Če prej ne, potem so prvič na seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je bila 3. julija v Šoštanju, dokazali, da je socialna demokracija ena in samo ena, pa če to želita ali ne Janša in Pahor, pa če se s tem strinja ali ne tudi Socialistična internacionala. Kako bi si sicer lahko razlagali, da sta si bili ZLSD in SDS povsem enotni, ko sta skupaj predlagali najprej kandidata v svet Centra za socialno delo (Marjano Čelofiga) in Vrtca Šoštanj (Matejo Ravnjak). V sosvet Državne upravne enote sta ti dve stranki prav tako predlagali skupnega kandidata (dr. Bogdana Meniha), prav tako pa tudi dva kandidata v nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje (Vikija Dreva in Slavico Škrubej). To je prav gotovo prvi primer v Sloveniji, da ZLSD in SDS delujeta družno, lahko bi rekli z roko v roki. Morda pa je treba to složnost iskati tudi v tako imenovali delitveni bilanci, potem ko je na območju bivše občine Velenje nastalo več občin. Velenjski županje namreč iz vrst ZLSD, šoštanjski pa iz vrst SDS. Pri šoštanjski delitvi denarja pa je tako ali tako jasno, da ni pomembno, kdo je iz kakšne stranke pač pa, koga se bo več prijelo, pa stranka gor ali dol. Morda se prav zato po Šoštanju šušlja, daje naš župan po srcu ZLSD, uradno pa je član SDS. Upam si trditi, da gre zgolj za obrekovanja. Kje v resnici je, pa kažejo njegova dejanja. ■ Član sveta občine Marjan Vrtačnik Cigler Žalostni dan za SL Moj odgovor Vrbiču ni bil objavljen, bil je daljši od 310 črk. Zato Vrbiču odgovarjam le to, da sem vesel, da Kučan ni bil moj partijski šef, saj sem v medijih prebral, da je samo Elan preko Fineksa v Nemčiji predsedniku CK ZKS do leta 1989 nakazal 3 milijone 208 tisoč 750 mark provizije (podatek ni preklican). Glede moje "krivde" naj spregovori sodišče in ostali časopisi, saj smo prišli v Nato - mar ne? ■ Martin Pustatičnik Odgovor je bil dolg skoraj 3000 črk, kar je skoraj 2700 črk več. Zakon o javnih glasilih pa pravi, da naj bo odgovor oziroma popravek objavljen v enakem ali enakovrednem obsegu. Na to je bil g. Pustatičnik tudi opozorjen. ■ Uredništvo Sledila je nagrada V Varstveno-delovnem centru Ježek Velenje je tudi program gospodinjstva. V okviru tega programa je priprava miz, pogrinjkov, delitev malice in pomoč v kuhinji. Dekleta, varovanke Varstveno-de-lovnega centra Ježek, pri delu zelo pomagajo in sklenili smo, da njihovo pridnost nagradimo. Dogovorili smo se za ogled tovarne Gorenje Keramika. Gospod Uroš nam je razkazal proces izdelave ploščic od gline do končnega izdelka. Po ogledu nas je kuharica, gospa Dora Rutnik prijazno pogostila z obilno malico. Zahvaljujemo se gospodu Urošu in gospe Dori za prijetno bivanje v Gorenju Keramika ter za prijazno povabilo v prihodnje! ■ Darja Fišer 171 l<\V 117 ulilitUri Novo cisterno je blagoslovil župnik Janez Furman in tako kot vsi ostali sogovorniki zaželel, da bi jo gasilci Pesja čim manjkrat uporabili pri reševanju premoženja ali celo življenj. Sedemdeset let dr. Milana Zevarta Šaleška dolina se ne more ravno pohvaliti z veliko univerzitetnimi profesorji, priznanimi strokovnjaki in znanstveniki na različnih strokovnih področjih. Le redki med njimi pa so ostali s svojo dolino tako povezani kot ravno redni univerzitetni profesor dr. Milan Ževart, ki ostaja svoji Šaleški dolini in Velenju zvest vse življenje. "Brez Veleja ni živleja" so besede, ki jih je ob Zevartovi šestdesetletnici izrekel njegov strokovni kolega in prijatelj dr. Tone Ferenc, hkrati pa te besede lepo ponazarjajo to njegovo navezanost na rodno šaleško grudo. Zelo težko oziroma kar nemogoče je v kratkem članku strniti vseh sedemdeset plodnih let jubilanta, ki seje v življenju uspešno preizkušal na različnih strokovnih področjih. Muzejsko, pedagoško in zgodovinopisno znanstveno raziskovalno delo so se v njegovem živl-jenuju vseskozi prepletali in dopolnjevali. Po opravljeni diplomi na ljubljanski Filozofski fakulteti se je kot profesor zgodovine in geografije najprej zaposlil na mariborski klasični gimnaziji. Po ukinitvi klasičnih gimnazij je presedlal na muzejsko področje in bil od leta 1958 do leta 1991 ravnatelj Muzeja narodne osvobodite Maribor, hkrati pa od leta 1960 dalje tudi profesor na Pedagoški akademiji oziroma Pedagoški fakulteti mariborske univerze. Na muzejskem področju je v triintridesetih letih postal eden najbolj priznanih slovenskih muzealcev, o čemer priča več kot 200 pripravljenih razstav in Valvazorjeva nagrada kot najvišje priznanje slovenske muzeološke stroke. Pri svojem delu se je vseskozi zavzemal, da mora biti muzej tudi raziskovalna ustanova, saj morajo biti vse razstave plod temeljitega znanstveno raziskovalnega dela. Kot profesor na mariborski univerzi je vzgojil številne zgodovinarje, med katerimi so tudi priznani slovenski zgodovinopisci, kot mentor pri podiplomskem študiju na obeh slovenskih univerzah pa je s koristnimi nasveti, mnenji in ocenami usmerjal številne kasnejše magistre in doktorje znanosti. Kot mentor in recenzent pa je pri tovrstnem študiju še vedno aktiven. Čeprav je na Filozofski fakulteti diplomiral s temo iz srednjega veka, je dr. Milan Ževart večino svojega znanstveno raziskovalnega dela posvetil temam iz naše polpretekle zgodovine. Proučeval je obdobje 1917 - 1919, in to problematiko deklaracijskega gibanja, bojev za severno mejo 1918 - 1919, vlogo generala Rudolfa Maistra in našega rojaka dr. Karla Verstovša v prevratnih dneh leta 1918 -1919 in upore slovenskih vojakov julija 1918 v Mariboru in na Koroškem ter o tem napisal več znanstvenih razprav. Pod njegovim vodstvom je Muzej narodne osvoboditve Maribor postavil prvo razstavo o bojih za svereno mejo 1918 -1919. Dr. Ževar-ta pa lahko danes mirno štejemo za najboljšega poznavalca dogajanj v severovzhodni Sloveniji v letih od 1941 do 1945. Pri svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal s stanjem na tem območju pred aprilom 1941, z okupatorjevo zasedbo tega ozemlja, okupacijo, izganjanjem Slovencev, okupatorjevimi ukrepi in njegovimi zločini (predvsem talci), pa seveda z osvobodilnim gibanjem, mrežo OF na terenu, vojskovanjem in odporniškim gibanjem (Slovenci v odporu zunaj meja Slovenije). Posebno poglavje njegovega zgodovinopisnega dela predstavlja tudi problematika nemške prisilne mobilizacije na slovenskem Štajerskem, obravnaval pa je seveda tudi širše teme iz časa 2. svetovne vojne. Kot plod tega znanstveno raziskovalnega dela je nastalo okoli 500 bibliografskih enot med katerimi sta na prvem mestu dve samostojni monografiji o Lackovem odredu in Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini (še danes velja za vzorčni primer proučevanja narodnoosvobodilnega boja nekega območja) ter uvodna študija o talcih v zborniku Poslovilna pisma žrtev za svobodo (hkrati je bil tudi glavni urednik tega zbornika). Skupaj z dr. Tonetom Ferencem sta uredila slovensko izdajo Enciklopedije 2. svetovne vojne, sodeloval je tudi pri številnih kolektivnih delih, bil je urednik ali sourednik mnogih zbornikov, že vrsto let pa je tudi stalni sodelavec pri pripravi Enciklopedije Slovenije in avtor številnih strokovnih člankov v domala vseh slovenskih zgodovinskih časopisih in v različnih slovenskih časnikih. Po upokojitvi se je dr. Milan Ževart iz Maribora vrnil v Velenje in še vedno poln delovne vneme postal strokovni sodelavec velenjskega muzeja, zelo aktiven pa je tudi kot predsednik Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva. Kljub upokojitvi izpod njegovega peresa še vedno prihajajo številne zgodovinopisne razprave, še.več pa jih je v njegovih načrtih, saj se namerava posvetiti tudi vprašanjem srednjeveške zgodovine Šaleške doline. Prof. dr. Milan Ževart še veliko uspehov in zadovoljstva pri proučevanju in odstiranju zgodovinskih tančic naše skupne preteklosti! ■ Damijan Kljajič Fo to DK IZOBRAŽEVANJE, GOSPODARSTVO KAK ČAS 7 Območna obrtna zbornica Velenje Vajeniško izobraževanje z zavorami? Premalo prakse, so često tožili obrtniki ob zaposlitvi dijaka, kije končal ustrezno poklicno izobraževanje. Opozarjanje na pomanjkljivosti izobraževalnega sistema glede tega je naposled rfbrodilo sadove. Na osnovi spremembe zakona o poklicnem izobraževanju so na nekaterih slovenskih srednjih šolah že imeli v svoji ponudbi zapisano možnost izobraževanja z oznako "o" kakšno leto prej, na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje pa bodo prihodnje šolsko leto prvič izvajali program dualne-ga oziroma dvojnega sistema za poklic avtomehanik. Po trenutnih podatkih Območne obrtne zbornice Velenje bo začelo novo poglavje izobraževanja 16 vajencev, učno pogodbo, ki je pogoj za vpis, pa so sklenili z desetimi delodajalci (samostojnimi podjetniki in pravnimi osebami ) iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Zgornje Savinjske doline, delno tudi iz koroškega področja in žalske občine. Zakaj učna pogodba? Ker je med drugim tu odgovornost za pripravo vajenca do pomočniškega izpita in na koncu tudi do novega poklica -pomočnika - porazdeljena med šolo in delodajalca. Prevelikega interesa pri tistih, ki so najbolj negbdovali, ob dani možnosti sedaj ni. "Vsako uvajanje novosti zahteva ogromno truda, tudi ta. Spremljajo jih najra- zličnejše težave. Vajenska nagrada je ena največjih ovir pri uvajanju tega sistema. Delodajalec namreč mora od prvega dne do pomočniškega izpita vajencu plačevati nagrado v bruto znesku (znaša približno 15.000 SIT), davke in prispevke pa delno, in sicer za pokritje pokojninskega zavarovanja. K temu je potrebno prišteti še stroške za malico, delovno obleko, tako da na mesec "stane" vajenec delodajalca od 50 do 60 tisoč tolarjev. Ker seje breme izobraževanja po dvojnem sistemu preneslo na obratovalnico, je bil odziv pri delodajalcih skromnejši, kot smo pričakovali. Reči pa je treba, da ne gre le za denar, ampak daje vmes tudi malce nezaupanja v novo, kjer mora delodajalec prevzeti nase veliko odgovornost. Poleg osnovne dejavnosti mora biti namreč še učitelj praktičnega pouka," je povedala Sonja Jamnikar, sekretarka velenjske območne obrtne zbornice. Kar nekaj ukrepov v pomoč delodajalcem, ki so pripravljeni sprejeti vajence Obrtna zbornica Slovenije je poslancem Državnega zbora dala v presojo predlog za republiška proračunska sredstva v skupnem znesku 300.000 SIT za vsakega delodajalca. Prav iz območja delovanja velenjske obrtne zbornice je prišla pobu- Zavor v izobraževalnem sistemu sedaj ni več toliko, so pa -delno tudi iz opravičljivih razlogov - pri "glavnih" - obrtnikih delodajalcih. da za ureditev pogojev za pridobivanje sredstev iz Sklada za izobraževanje delavcev. Tudi županom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so poslali predlog o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 100.000 SIT na vajenca vsem delodajalcem na njihovem območju, ki bodo uvajali nov sistem na oddelku v Velenju. "To so finančne spodbude. Omeniti pa moram še druge. Preden delodajalec sprejme učenca, mora imeti državno verificirano obratovalnico. Te verifikacije so bile za delodajalce brezplačne, ker smo denar črpali iz mednarodne tehnične pomoči. Vsi obrtniki so morali opraviti pedagoško-andragoške tečaje, za katere so bile pristojbine simbolične." Jamnikarjeva meni, da bo ne glede na vse spodbude potrebno prvo generacijo, ki bo po treh letih šolanja pristopila k mojstrskemu izpitu, ves čas spremljati in dopolnjevati sistem. Zanj so se obrtniki ves čas zavzemali, sedaj ga imajo in prav bi bilo, da bi ga tudi izkoristili oziroma uporabili. Rok za oddajo prijave za vpis v dvojni sistem izobraževanja so podaljšali do 20. julija. Na Območni obrtni zbornici v Velenju pričakujejo, da se bo za vajenca odločil še kakšen delodajalec - obrtnik avtomehanik in sklenil učno pogodbo.Čeprav so osnovni cilj vsi, ki so si prizadevali za oddelek vajencev, dosegli, bi radi začeli novo šolsko leto z vsaj 20 vajenci. mtp Osnovna šola Salek Velenje Ni dima, kaj šele ognja! Pred dnevi smo v naši redakciji prejeli pismo z naslovom (Ne) spoštovani ravnatelj OS Šalek. Pismo, poslano za rubriko "Pisma bralcev", je sicer nepodpisano, a zaradi vsebine in seznama tistim, ki naj bi to pismo prejeli, smo se odločili, da se nanj tudi odzovemo. Vsak človek ne sodi v učilnico! Nepodpisani avtor med drugim v pismu navaja, da mu je sicer žal, ker se ne more, pravzaprav je zgrožen, da se ne sme oziroma ne upa predstaviti. Njegov otrok obiskuje omenjeno velenjsko OŠ, katere zunanji blišč naj ne bi še zdaleč odseval notranjega življenja in dela. Med drugim navaja: "Vidimo in slišimo o nekaznovanih grožnjah in napadih otrok na učitelje in učence, o kaosu pri pouku likovne vzgoje, o fizičnem ukrepanju učitelja pri pouku športne vzgoje, o finančnih mal-verzacijah vodstva šole ob raznih priložnostih, o vprašljivih učinkih individualnega dela s posameznimi učenci na račun dela s celim razredom, o razmerju učinkov učiteljev, katerih delo se blešči na površini (razni projekti...) proti delu učiteljev, ki vse sile posvečajo re- sničnemu znanju učencev v razredu." Nadalje meni, daje čas, da na šoli postorijo kaj glede (ne)vzgoje učencev, počistijo malo po šoli, saj ne sodi vsak človek v učilnico, polno kritičnih, dostikrat težavnih, pa tudi znanja in ustvarjanja željnih otrok. "Posebej, če dopušča razgrajanje po razredu, če smrdi po alkoholu ... Želimo, da učitelj postane to, kar je nekoč že bil - spoštovanja vreden kreator naše družbe, njena gonilna sila. Ustvariti morate delovno vzdušje pozitivno usmerjenega, ustvarjalnega kolektiva, ki bo dal našim otrokom trdno znanje za še kako zahtevno življenje ne samo na družabnem, kulturnem, ampak tudi na gospodarskem področju." Vsebina pisma je neresnična in žaljiva ! Kjer je dim, je tudi ogenj, pravijo. Zato smo se napotili po odgovore na očitke in zastavljena vprašanja nepodpisanega avtorja pisma k ravnatelju šole Šalek Jožetu Kavtičniku. Po njegovem mnenju je vsebina pisma žaljiva, neresnična, tudi glede očitanih finančnih mal-verzacij. Zadevo bi lahko mirne duše predal ustreznim organom. "Predvsem sem zgrožen nad tem, da se starš našega učenca ne upa podpisati. To kaže na njegov strah, ki je najverjetneje patološkega izvora, in na to, da tudi sam dvomi v resničnost svojih izjav. Če bi bilo to, kar navaja, res, se nima česa bati, tudi če bi se podpisal. Moram pa reči, da sem vesel, da starši poznajo naše delo. Še bolj bi bil, če bi poleg kakšnih pomanjkljivosti znal nepodpisani opozoriti na dobre prijeme in dobro vzgojno-izobraževalno delo kolektiva. Delikti se pojavljajo povsod, pa s tem ne mislim nikogar opravičevati. Učitelj se mora na vsak prekršek ali grožnjo učenca takoj odzvati. Na osnovi pogovora se odločimo za obravnavo ali za posamezen ukrep. Za nas kazen ni ukrep, ki se ga vedno poslužujemo, ampak pogosteje opozarjamo tako, da kršitelj sam uvidi napako in jo poskuša nadomestiti z dobrim delom. Fizično obračunavanje zaposlenih je na šoli strogo prepovedano. Če bi se pojavilo, je to groba kršitev in sledi ji ustrezen ukrep. Ob vsaki napaki, ki jo učitelj lahko naredi, pričakujemo takojšen odziv staršev. Za 42 učiteljev, kolikor jih je na šoli, res ne morem vedeti, kaj počnejo vsako uro. Zato je sodelovanje šole, učiteljev, učencev in staršev tako pomembno in pripo- Jože Kavtičnik: "Ne vem, od kod bojazen, da se avtor ne upa podpisati. Ne vem, kakšne sadove naj bi obrodilo njegovo pisanje. Ali želi mojo glavo ali kaj drugega?" ročljivo." Kavtičnik trdi, da je izražen dvom o vprašljivih učinkih individualnega dela s posameznim učencem neustrezen. Pedagoško delo temelji na dejstvu, da je otrok individuum s sebi lastnimi značajskimi potezami, potrebami in sposobnostmi. Kot takega mora učitelj sprejeti in mu pomagati pri oblikovanju njegove osebnosti. "Mi podobe ne spreminjamo, otroku pomagamo, mu svetuje- Počitniške aktivnosti MZPM Sončno mesto v ritmu macarene Tiidi za letošnje glavne poletne šolske počitnice je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje skupaj s svojimi posameznim* društvi pripravila vrsto aktivnosti, ki tistim, ki počitnice preživljajo doma, popestri posamezne dopoldneve. V teh dneh še vedno zbirajo prijave za kolonijo v Savudriji, kamor bodo počitnikarji odšli 30. julija. V Sončnem mestu so otroci počeli vrsto stvari, ki so jih navduševale. V prvih počitniških dneh, od 30. junija do 4. julija, je na Slemenu ponovno zaživel dnevni tabor. Letos ga je obiskalo kar 317 otrok iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Za njihovo dobro počutje je skrbelo 8 animatorjev, ki jih je vodila Tea Podgoršek iz taborniške družine Pusti grad. Program je bil letos še bolj pester kot prejšnja leta, saj je Sončno mesto tokrat obiskal tudi čarovnik, oblikovali so iz fimo mase, poslikavali majčke, kar dvakrat pa so se zibali v plesnih ritmih, saj jih je obiskal tudi učitelj plesa. Vrhunec taborjenja je bil t. i. indijanski dan, v katerem so vsi iskreno uživali. Vreme je bilo lepo, zato bo zagotovo prihodnje leto Sončno mesto še bolj vabljivo. Ves mesec pa pripravljajo počitniške aktivnosti v DPM Škale, Lokovica in Mestna četrt Levi breg. V DPM Šentilj bodo v začetku avgusta tamkajšnje počitnikarje odpeljali na enodnevni izlet na Debeli rtič, kjer se bodo lahko pošteno okopali. Na MZPM pa že razmišljajo o koncu počitnic. Skupaj s klubom vzgojiteljev Mladi za mlade bodo zadnji počitniški dan pripravili vrsto zabavnih stvari na mestnem otroškem igrišču. Več o tem pa tik pred dogodkom. ■ bš Gostje večera: oul Fingers, Gimme 5 z Dejo Mušič, vagabundi mo, seveda pa od njega zahtevamo upoštevanje dogovora in šolskih pravil." Po njegovih besedah so vsi učenci, ki so jim na šoli nudili individualno pomoč, uspešno napredovali. Instrumenta, s katerim bi lahko merili razmerje učinkov dela med posameznimi učitelji, za zdaj še ni. Imel pa naj bi vsak učitelj na šoli možnost osebne rasti in dokazovanja. "Nevzgo-jenost posameznikov ni le problem šole Šalek, ampak splošen problem. Dobra komunikacija je eno od bistvenih "zdravil" za izboljšanje medsebojnih odnosov. Ne soglašam z navedbo nepodpisanega, da lahko en razgrajač uniči pozitivno usmerjene otroke. Menim, da skupina otrok z dobro vzgojo v družini brez večjih težav obvlada (nevzgojenega) vrstnika." Med drugim je zatrdil, da že 7 let na šoli ne kadijo in pijejo alkoholnih pijač in da tako kot avtorja pisma tudi njih skrbi za varnost in prihodnost otrok. "Prav zato poleg obveznega programa vnašamo v vzgojno-izobraževalno delo še vrsto nadstandardnih programov in tistih oblik pouka, ki jih imajo otroci radi (projekti, raziskovalne naloge, predstave ...). Moram poudariti, da smo v minulem šolskem letu prav na kulturnem področju dosegli boljše rezultate kot na športnem. Ob koncu bi rad rekel, da tisti, ki veliko dela, lahko naredi več napak od tistega, ki dela manj ali nič." mtP 107,8 MHz 17. julija 1997 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK o KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... KELLY FAMILY Že v prejšnji številki smo na kratko omenili, da prihaja skupina Kelly Family konec avgusta v Ljubljano, kjer naj bi na ljubljanskem mestnem stadionu za Bežigradom priredila velik koncert pod milim nebom. Člane zanimive glasbene družine smo sicer v Sloveniji že gostili, vendar le kot goste televizijskih oddaj, kjer so se predstavili zgolj z nekaj skladbami. Avgustovski nastop bo tako njihov prvi "pravi" koncert pred slovensko publiko, na katerem se bo moč prepričati o resničnosti trditev o spektakularnosti njihovih živih nastopov. Za skupino namreč velja, da spada med najbolj energetične koncertne izvajalce pop glasbe devetdesetih. Kelly Family niso le pop zasedba, so predvsem irsko-ameriška multikulturna mešanica, katere repertoar sega od nežnih balad do pravih grmečih ročk skladb. Njihov glavni adut je spontanost, s katero uspevajo vzpostaviti neverjetno pristen stik z občinstvom in očarati zelo raznoliko publiko, saj na njihove nastope prihajajo ljudje od treh do sedemdesetih let starosti. Danes so Kelly Family v komercialnem smislu eden najbolj prodajnih glasbenih artiklov v Evropi. Skupaj so prodali že več kot dvanajst milijonov različnih nosilcev zvoka in si prislužili že več kot sto zlatih in platinastih priznanj. Album "Over The Hump", ki je izšel leta 1994 so prodali v več kot štirih milijonih primerkov, njihov zadnji album "Almost Heaven", ki je izšel v lanskem letu, pa je že dosegel naklado več kot dva milijona in pol, njegova prodaja pa še vedno narašča. Doslej je skupina izdala že petnajst albumov, od katerih sta seveda daleč najuspešnješa zadnja dva, zgoraj omenjena, saj njuna naklada dosega več kot polovico prodaje vseh albumov skupine. Pravo eksplozijo uspeha so Kelly family doživeli leta 1994, ko je izšel že omenjeni album "Over The Hump", s katerim so v letu 1995 v Nemčiji po prodaji presegli tudi takšne rekorderje, kot so Michael Jackson, Phil Collins ali Rolling Stones. Leto 1997 mineva v znamenjuu velike turneje te devetčlanske skupine, katere člani so stari od 15 do 34 let. Na njej nameravajo obresti praktično ves svet in na velikih nogometnih stadionih Azije, ZDA, Južne Amerike in Evrope potolči vse rekorde po številu obiskovalcev pop koncertov. Njihov nastop v Ljubljani bo le eden izmed teh številnih spektaklov. Za Bežigradom bo Kelly Family moč videti 27. avgusta (sreda). Vstopnice za ta dogodek so že v prodaji v vseh večjih krajih po Sloveniji, njihova cena pa je 1950 SIT za otroke v parterju (na travi), oziroma 2.950 SIT za odrasle in otroke na tribunah. m MiČ To še napišem, pa grem Z malo zamude, pa vendar! Nekaj statističnih podatkov iz lanskega dela ne bo škodilo. Zdaj, ko so na naših straneh in v naših oddajah »prišli« na vrsto že vsi ali pa skoraj vsi, ki so imeli o svojem preteklem delu povedati kaj zanimivega, lahko pridemo na vrsto še mi. Inventuro smo seveda opravili pravočasno, da ne bo pomote. V lanskem letuje Radio Velenje predvajal skupaj 3.285 ur programa, v katerem je veliko pozornosti namenjal seznanjanju poslušalcev z vsem, kar se je pomembnega dogajalo. Ko smo sešteli samo poročila, ki se vrstijo v našem programu vsako uro, smo prišli do številke 26.280. V njih smo objavili kar 160.000 (z besedo: sto šestdeset tisoč) vesti, novic, naznanil, napovedi dogodkov ... Lepa številka, ni kaj! Kje pa so še druge oddaje iz dela in življenja ljudi, pregledi kulturnih dogodkov, oddaj in rubrik... Nad številkami smo bili, ko smo jih »potegnili« skupaj, presenečeni tudi sami. Večino vesti, novic, oddaj in rubrik so prispevali novinarji Radia Velenje, mnoge naši dopisniki, veliko svežih novic pa je posredovala Slovenska tiskovna agencija STA, ki nas obvešča o dogodkih iz sveta. No, in ko se človek spomni na te podatke, si reče: zdaj pa je res treba na dopust, da bo šlo s takim tempom lahko še naprej. Tole še napišem, tole še povem, tole je še pomembno, potem pa - adijo. Nekaj jih je že šlo: Stane Vovk v Portorož, kjer so jutra najlepša, kot pravi, in kjer sta blizu Fiesa in Piran, Aleš Ojsteršek v Ribno (zaprisežen tabornik), Marjan Slapnik letos počiva doma, tam je tak mir, da ga ni nikjer, Peter Rihtarič - Pec je na Malem Lošinju, kjer ga nič ne spominja na Naš čas ali Radio Velenje, razen če za to nista poskrbela Zakoška, ki sta teden dni pred njim preverjala, ali bi lahko tudi na Lošinju pripravili kakšen •Skok v poletje, Poletnih 13, Trič-trač, silvestrovanje na prostem ali kaj podobnega. Bojana Špegel se pravkar aklima-tizira na slovensko podnebje, potem ko je kar nekaj dni na terenu proučevala posledice morebitne vključitve Slovenije v evropske povezave, Sašo Konečnik je v slovenskem Primorju iskal navdih za nove propagandne akcije, Željka Brajdič je za pokušino obiskala Split in rekla, da se bo tja vedno znova vračala, Mitja Čretnik se odpravlja v Dalmacijo, na kak otok, do kamor Radio Velenje ne seže. Morda se bo kje srečal z Ireno Berzelak, ki se tudi odpravlja tja dol, kdo ve? Dragan Berkenjačevič bo šel tja, kamor bo rekla Maja ... Skratka, povsod bo polno tudi radijcev. Spoznali jih boste po majicah in kapah z napisom Radio Velenje ali Naš čas. Vsaj rekli so, da jih bodo tam nosili. Tudi Mitja Čretnik, šef tehnike na Radiu Velenje, se odpravlja na dopust, in to v Dalmacijo. Za vse, ki ga še ne poznajo, pa tale fotografija, ki zahteva dodatno pojasnilo: steklenice pred njim so zgolj za okras, da ne bi kdo mislil... mmmmmmmmmmmum Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 13. julija: ... ena )uštna ^ ^ 1 g|asqv : 1.KORADO & BRENDI: ' 2.FLERE: 3.HENČEK: 4.ZAJC: 5.VITA: Klenovik Oštirjeva hči Leto je okrog Bom 7 glasov 5 glasov 4 glasovi 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 20.ju!ija: 1.CIK: 2.FRAJ KINCLARi: 3.IG0R & ZL. ZVOKI: 4.KRAŠKI KVINTET: , 5.VAGABUNDI: Naj ti nazdravimo Štajerski fant Zakaj mi ne odpiraš Fronto, Giuseppe Teta Fani Vili Grabher mmmmmmviuiM. mmtmm uspešno prirejata Radio Velenje in podjetje Gost, bo del programa s te prireditve mogoče doživeti jutri, ko bo v središču Velenja (na Titovem trgu) finale "Pesmi poletja 97". Na tem finalu bodo poleg nastopajočih v okviru letošnjega izbora "Poletnih 13", kot gostje nastopili tudi zagrebški Soulfingers in domača skupina Gimme 5 z Dejo Mušič. Prireditev se bo pričela ob 17. uri. AVIA BAND Ljubljanska skupina Avia band je končno dočakala izid svojega novega albuma "Dve sonci". Skupina, ki ima za sabo sicer že en album in maxi CD, se tokrat predstavlja z za domače razmere zelo dobro pop produkcijo. Njihov izdelek vsebuje deset skladb, od katerih so tri ("Teleskop", "Rdeči šal" in "Vsaj še trenutek") znane že od prej, osem pa je novih. Med njimi sta se že pred uradnim izidom plošče zelo vrteli skladbi "Tebe si želim" in "Dve sonci", ki sta uspšeno pripravili teren za kasnejšo promocijo albuma. Potencialne uspešnice pa se skri- NOFX V nedeljo, 20. julija bo v športni dvorani Slovana na Kodeljevem nastopila ameriška punk skupine NOFX. Skupina, ki je nastala leta 1984 v Hollywoodu, bo v Ljubljani nastopila v okviru svoje evropske turneje, ki jo vodi po številnih velikih poletnih ročk festivalih. Ljubljanski nastop bo tako edini, na katerem bodo NOFX, nastopili samostojno. Popolnoma sami pa kljub temu ne bodo, saj bodo za ogrevanje občinstva poskrbeli domači punkerji Scuffy Dogs in hrvaški bend Hladno pivo (na sliki), ki je pred kratkim izdal svoj novi (tretji) album "Desetka". vajo tudi med preostalimi skladbami, med katerimi velja omeniti predvsem skladbo "Ko bi ji misli bral". m MiČ PARNI VAUAK Popularna zagrebška skupina Parni valjak je svoj v živo posneti akustični album "Bez struje" nadvse uspešno prodajala tudi v Sloveniji. Od njihovega slovenskega založnika, založbe NIKA, so namreč prejeli kar trikratno platinasto priznanje za prodajo tega albuma. Za prodanih več kot 60 000 izvodov (na Hrvaškem) so prejeli platinasto priznanje tudi doma, od domače založbe Croatia records. Hkrati so Parni valjak prvič po štirih letih predstavili tudi nove studijske posnetke. Izdali so namreč singl s skladbo z naslovom "Kaži ja", ki naj bi napovedal skorajšnji izid njihovega novega albuma (v septembru). Posebnost tega mini CD-ja je njegova oblika, saj ni okrogel, kot smo sicer vajeni, ampak ima obliko pločevinke Pepsi Cole, ki je tudi sponzor skupine. SOULFINGERS NA PESMI POLETJA Potem, ko je konec junija zaradi slabe vremenske napovedi odpadla prireditev "Skok v poletje '97", ki jo sicer že nekaj let MATJAŽ JELEN Pred kakšnim mesecem dni je bilo v oddaji nacionelna televizije-"Res je" moč slišati tudi zanimivo priredbo znane slovenske popevke "Poletna noč", ki jo je pred skoraj tremi desetletji prepevala Marijana Držaj. Tokrat je skladbo ob spremljavi številnih znanih glasbenikov odpel Matjaž Jelen, pevec skupine Šank ročk in očitno s to izvedbo zbudil precejšnje zanimanje. Skladba namreč že postaja hit številnih radijskih postaj po Sloveniji. Zanimivo je, da je nekaj podobnega Matjažu uspelo že pred leti, ko je zelo uspešno zapel skladbo Danila Kocijančinča "Poišči me", ki je nato pristala v stalnem koncertnem repertoarju skupine Šank ročk in doživela tudi odlično akustično izvedbo na plošči skupina Šank ročk "Bosa dama". 17. julija 1997 PORTRET, KULTURA KAS ČAS 9 Prostovoljno gasilsko društvo Gaberke Praznik žetve in kruha ZALESCANSKI PORTRETI 16 n Člani prostovoljnega gasilskega društva Gaberke imajo v teh dneh polne roke dela. V nedeljo, 20. julija, bodo namreč pripravili že tretjič zapored praznik žetve in kruha. Na prireditvi bodo prikazali stare slovenske običaje, značilne za čas žetve, tamkajšnje pridne gospodinje pa bodo pripravile razstavo kmečkih jedi. V goste so povabili ekipe iz Raven, Cirkovc, Belih Vod, Lokovice, Plešivca, Skal, Zibike, organizatorji pa so prav tako sestavili ekipo domačinov, ki bo zadane naloge poskušala opraviti čim bolje in čim hitreje. Ne le tekmovalci in tekmovalke, ampak tudi člani foklorne skupine Oljka iz Smartnega ob Paki, pevca Korado in Brendi ter ansambel Rosa bodo poskrbeli, da bodo obiskovalci v Gaberkah preživeli prijetno nedeljsko popoldne. Prireditev bodo začeli ob 14. uri pri tamkajšnjem gasilskem domu. ■ tp Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Prva nagrada za sliko Brez naslova Zadnji petek v juniju so v Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odprli zanimivo razstavo, na kateri so postavili svoja dela na ogled diplomanti Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, ki so sodelovali na letošnji že VIII. slikarski koloniji v Velenju. Sedem mladih slikarjev (Mojca Lampe, Simon Kajtna, Drago Mom, Uroš Paternu, Tomaž Plaveč, Arjan Pregl in Blaž Šeme) so od 16. do 20. junija ustvarjali na Velenjskem gradu in v njegovi bližnji okolici. Kot je v svojem prispevku med drugim zapisala Darja Povše Winkler, so njihova dela zelo kakovostna, tematsko različna in sveža. Prisotne so različne likovne usmeritve. Pri nekaterih se vidijo vplivi njihovih profesorjev, pri drugih slikarski geo-metrizem, ki je bil mode- sedem-desetih letih, zopet tretji zagovarjajo ploskovitost slikarske osnove, ki pa jo spet naslednji na vse načine poskušajo premagati s slikarskimi rešitvami - s stopnjevanjem intenzivnosti barve ter z menjavanjem lazurnih in pastoznih barvnih nanosov. Predmeti, ki so nam sicer poznani, dobijo v novem okolju - to je slika, kamor jih je vključil avtor - čisto drugačen, nov in svojstven pomen. Žirija v sestavi Iztok Pre-mrov, Milena Zlatar in Milena Koren Božiček je pri izbiri, komu dodeliti nagrade, imela težko in odgovorno nalogo. Prvo nagrado so po tehtnem preudarku dodelili Urošu Paternuju za sliko Brez naslova (akril/platno). To sliko je Galerija Velenje odkupila. Drugo nagrado in s tem pravico do samostojne likovne razstave v Galeriji v naslednjem letu je prejel Drago Mom, prav tako za sliko Brez naslova (olje/platno). Tretjo nagrado za motiv Velenja pa je prejel stari znanec te velenjske likovne kolonije Simon Kajtna za delo Lapidarij IV (olje/platno). Razstava (odprl jo je velenjski župan Srečko Meh, postavila pa kustodinja galerije Milena Koren Božiček) bo v Velenju na ogled do konca avgusta, nato pa se seli še v razstavne prostore Galerije Ilirija v Ljubljani. ■ tp • •• se je malega srpana Leta 1957 Pred natanko štiridesetimi leti so v Večeru zapisali novico z naslovom "Za dan vstaje v Šaleški dolini": "Za 22. julij se v obeh večjih krajih Šaleške doline, Šoštanju in Velenju skrbno pripravljajo. V Šoštanju preurejuje sindikalna podružnica LIK dvorano, ki jo bo odprla 22. julija. V dvorani bodo uredili tudi oder, ki jim bo služil za razne prireditve. Tega dne bo sindikalna podružnica razvila tudi svoj prapor. V Velenju bo na dan pred praznikom delovni štab za regulacijo Pake priredil veliko politično zborovanje." Zborovanje je očitno uspelo, saj so Pako s prostovoljnim delom uspeli regulirati in s tem preprečiti vsakoletne poplave, ki so v preteklosti terjale tudi človeška življenja. Leta 1970 Iz Šaleškega rudarja povzemamo članek z naslovom "Ravenčani gradijo cesto": "V tem tednu bodo končali prebivalci Raven pri Šoštanju s prostovoljnim delom pri urejevanju ceste. Blizu tisoč prostovoljcev je opravilo 3 tisoč udarniških ur in uredilo vsa zemeljska dela. Prostovoljno delo pa bodo spet nadaljevali, ko bo treba urediti še bankine. Ravenčanom so prišli v pomoč tudi prostovoljci iz Šoštanja, zlasti pa so se izkazali kolektivi Kmetijska zadruga, Lesna in kleparstvo -vodovod. Akcija poteka pod geslom "Mesto - vasi", vendar tokrat občani iz mesta niso bili najbolje udeleženi. V Ravnah še vedno upajo, da bodo Šoštanjčani zgrabili krampe in lopate pri zaključnih delih. Konec tega meseca bo celjsko cestno podjetje na 6 kilometrov dolgem cestišču položilo asfalt. Do razpotja bo asfaltirani del ceste širok 3,5 metrov, naprej pa bo cesta nekoliko ožja. Vrednost vseh del znaša 800.000 dinarjev, prebivalci iz Raven pa so že sami zbrali 100 tisoč S-di-narjev." V isti številki Šaleškega rudarja je bil objavljen tudi članek z naslovom "Sami so si napeljali vodo": "V Paški vasi je osem posestnikov napeljalo vodovod. Vsa dela pri napeljavi vodovoda so opravili sami, poleg tega pa so še prispevali 1.800 dinarjev. Vodovod je dolg 1.600 metrov, vodo pa so zajeli v Slatinah pri Paški vasi." No, pa naj še kdo reče, da ni bilo s prostovoljnim delom v naših krajih ogromno narejenega! ■ Damijan Kljajič MARTA TRAMPUŠ 24. julija pred petiinosemdesetimi leti se je pri Preskerjih v Velenju rodila Marta. Pridružila se je sestri Adeli, kasneje je dobila še brata Hermana in Ignaca ter sestrico Hermino. Mati Antonija Hojanova je bila šivilja, domačinka iz Kavč, oče Ignac pa poštni uslužbenec, ki se je v Velenje priselil iz Slovenj Gradca. Marta še ni bila stara tri leta, ko so v klavnico prve svetovne vojne vpoklicali tudi njenega očeta. Poslednjič ga je videla v celjski kasarni, pred odhodom na fronto. Še danes ima pred sabo podobo očeta v pešadijski uniformi in spomin na porcelanasto punčko, ki ji jo je podaril pred slovesom. Padel je že po treh mesecih, še preden se je rodila Hermina. Mati je tako ostala sama s petimi otroki. Namesto da bi obupala, je najela hišo v Starem Velenju/ tisto, v kateri je danes gostilna Lovski dvor/ in začela s šiviljstvom. Bila je dobra šivilja in vsi Velenjčani so hodili k njej, pri njej pa se je izučilo kar kakšnih petdeset deklet. Antonija je bila stroga mati, otroci so morali imeti red kot v vojski. Ko so iz grajskega sadovnjaka po pobočju na njihovo padala lepa rdeča jabolka, jih otroci niso smeli pojesti, pobrati so jih morali v košaro in odnesti na grad. No, kolikor se Marta spomni, je bil grof Adamovič dober in so otroci potem smeli jabolka pojesti, tudi igrati se jim je dovolil na grajskem ... Najraje so se otroci potikali okoli bližnje cerkve sv. Marije, najljubše igre so bile vrtec in trgovina. Zdi se, da je Marta vsaj delček želje po ukazovanju podedovala, saj je rada te igre sama vodila. Iz otroških iger tudi njena večna želja, da bi bila nekoč vzgojiteljica v vrtcu. Že prvega šolskega dne v grajski konjušnici jo je učiteljica na dolgo in široko podučila, da se reče "krompirjeva juha" in ne "župa", kot je bila od doma navajena. Morda je tudi to prispevalo k ljubezni do lepega slovenskega jezika, literature in igre. Želja postati vzgojiteljica je bila ves čas globoko v njej, a mati je izbrala drugače: Marta je bila od vseh hčera najbolj primerna za šiviljstvo in po končani osnovni šoli jo je poslala v obrtno šolo in jo k sebi vzela v uk. Spomin na peti razred osnovne šole zaokrožuje svetlolasi, na paža ostriženi ministrant Miha. Prva močna ljubezen, a samo do tistega trenutka, ko se je fant os-trigel. Še pogledati ga ni hotela več, v cerkvi je raje zavila k stranskemu oltarju. Marta se je izučila šiviljstva, delala je pri materi in bi se vse v redu izteklo - imela bi svoj "kšeft" in kup otrok, če ravno v tistih časih ne bi v Velenju ustanovili Sokola. Ta je dekletu ob šivanju pomenil vse, z veseljem je telovadila, še z večjim veseljem pa v Celju naredila tečaj iz strojepisja, likovni tečaj in tečaj za marionete. Ne samo da je igrala v vseh igrah, tudi kakšen tekst je napisala. Od šestnajstega pa do triindvajsetega leta je imela svojo drugo ljubezen. Leta 1929 so namreč obnavljali bližnjo cerkev in v oko je padla enemu od delavcev, ki je po zaključku del prišel k materi in jo zaprosil za Martino roko. Materi je bil fant iz Maribora všeč, pa je - z odlogom seveda - pristala. Tako sta si mlada dva kar sedem let dopisovala, fant jo je celo nekajkrat obiskal. Vse je bilo lepo dostojno, mati je bila vedno zraven, celo poljubila sta se lahko pred njo. Leto 1936 je bilo usodno. Igrali so Desetega brata, Marta je bila Manca in treba jo je bilo našminkati. A ker se ga je njihov stalni šminker do mrtvega napil že pred predstavo, je namesto njega vskočil Franci, ki ga Marta dotlej ni poznala. Kakor hitro ji je zavezal prtiček okoli vratu in jo prvič pogledal v oči, je zagorelo. Od tistega večera sta bila Marta Presker in Franc Trampuš par in čeprav to materi ni bilo všeč - celo prepovedala ji je to zvezo - sta se mlada dva na skrivaj sestajala. Istega leta je brat dobil službo urarja v Celju, zato se je mati odločila, da s šiviljstvom zaključi in se z Marto preselita k njemu v Celje. Takrat se ji je Marta prvič v življenju zares uprla. Tako sta se Marta in diplomirani tehnik Franci, uslužbenec na rudniku, 8.oktobra 1938 poročila in se naselila v stanovanju za rudniške uslužbence - na tistem mestu so zdaj posejane hišice Kunta Kinte. Marta je bila doma, še vedno pa je rada hodila na igralske in plesne vaje, pa tudi na družabna srečanja, ki jih v takrat malem in čvrstem rudniškem kolektivu ni bilo malo. 16. julija 1940 se je rodil sin Milan, čez dobro leto pa so jih Nemci še z dvesto petdesetimi drugimi družinami razvrstili v kolono, ki je segala od Golove žage do tedanje občine. Najprej so jih odpeljali v Maribor, od tam pa v Slavonsko Požego. Dolge tedne so jedli samo juho iz ribjih iker, v Slavonski Požegi so že vsi imeli drisko. V hangarju, kjer so jih nastanili, so opravljali potrebo v en sam velik čeber, en ob drugem, moški, ženske, otroci, vsi naenkrat. Del beguncev so kmalu odpeljali naprej v Bosno, pod Drvar. Kakšnih osem družin je bilo v majhni šoli, ki so jo ustaši že polivali z bencinom, da jo zažgejo in le naključje je hotelo, da je Franci med vojaki zagledal kolega iz staro-jugoslovanske vojske. To jih je rešilo in prepeljali so jih v zapore v Bosanski Petrovac. Uši, pomanjkanje hrane in spomin na skozi okno visečo srbsko učiteljico s prerezanim vratom in po zidu brizgajočo kri... Iz teh zaporov je Trampuše in Vrhovce s pretvezo rešil Martin svak, ki je živel v Zagrebu. Tako so Trampuši preko Zagreba nekako uspeli priti v Metliko, od koder je bil doma Franci. Naselili so se pri dokaj premožnih Francijevih starših in se takoj vključili v delo za partizane. Še celo iz Velenja so se fantje oglašali po pomoč, recimo Ograjenškov Slavko/ postal je komandir Belokrajnskega odreda/ in Valenčakov Vlado. Metličani so bili pošteni ljudje, izdajalcev ni bilo, družno se delali za partizane in družno med hajkami bežali pred Nemci. S sklenjenimi rokami in moledovanjem v nemškem jeziku je Marta nekoč pred streljanjem rešila devet domačinov, ki so jih že privezali za vaško lipo. Po italijanski kapitulaciji je šel 9. septembra 1943 v partizane tudi mož Franci. Na dopust domov, v takrat že osvobojeno Metliko, se je do februarja 1945 oglasil le enkrat. Prišel, videl, zmagal - kajti ob naslednjem obisku, februarja 1945, ga je doma že natanko tri ure čakal drugorojenec Miro. Po vojni so se spet vselili v rudniško stanovanje v Velenju, k sebi pa vzeli še Martino mamo in kljub zameram iz prvih mesecev poznanstva so potem devetnajst let preživeli v lepem sožitju. Fantje so odraščali, Trampuši so se selili v petorčka, pa v Tomšičevo ulico in nazadnje oseminšestdesetega leta v hišico ob robu gozda nad nekdanjim Velenjskim jezerom. Povojna leta so bila težka, po svoje pa čudovita. Marta ni šla v službo, vzgajala je sinova in z udarniškim delom prispevala k izgradnji Velenja. Kje vse niso tekmovali, kdo bo boljši: pri gradnji kinodvorane, rudniške uprave, regulaciji Pake, celo koloradske hrošče so pobirali po njivah. In seveda - ustanovili so kulturno-prosvetno društvo Svoboda, tu je Marta v krogu starih prijateljev spet zaigrala, tudi igre izpred vojne so še preigravali. Ob tem je še opravila tečaje za učiteljico. Vendar se je za prvo službo odločila šele leta 1965, ko je ugotovila, da je sinova ne potrebujeta več tako zelo. Izpolnile so se ji otroške sanje. Kar nekaj let je vodila Pionirski klub v sedanji Mali dvorani Doma kulture. Tjakaj so se velenjski otroci hodili igrat, poslušat pravljice. Vsemu temu je "teta" Marta dodala še lutkovno gledališče, ki ga je vodila, režirala, izdelovala lutke in po potrebi med otroškimi igralci tudi nastopila. Čudovita učiteljica je imela krasne otroke, skupaj so recimo v enem samem šolskem letu odigrali kar devetinštirideset predstav! 1969. leta je odšla učit tehnični pouk na posebno osnovno šolo, kjer je uživala v delu z zahtevnimi otroki. No, po šestih letih je zbolel mož, pustila je službo in se spet posvetila družini. Medtem sta oba sinova že odrasla, Milan je diplomiral na strojništvu, Miro na fiziki, na svet so pričele prihajati vnučke in vnuki, skrbi in veselja je bilo z njimi dovolj, še posebej so ji bili v uteho potem, ko je Franci pred šestnajstimi leti umrl. Zdaj so že, ali pa kmalu bodo, diplomirali tudi otroci njenih otrok, postala je že prababica. Kljub letom še veliko postori po hiši, sama skuha, le oči ji ne služijo več najbolje - televizije ne gleda že šest let, čitati ne more od lanskega maja. Zato pa rada poklepeče po telefonu /"Zato pa toliko plačam!"/, njeni otroci so pri njej vsak dan, vesela je vseh obiskov. Še vedno je pridna v zgodovinskem krožku prof. Kljajiča, kjer je žlahten vir podatkov o nekdanjem življenju v Velenju. Kadila ni nikoli, pila tudi ne, preklinjanja ni poznala /očeta v družini ni bilo!/, zato je nekoč močno klofnila po ustih pet- ali šestletnega vnuka Mateja, ko ga je opozorila, naj pozdravi sosedo in ji je pobič odgovoril: "Te p... pa že ne bom pozdravil!" - saj, babica Marta je bila stroga, kot je bila strogo vzgojena, a pošteno prebunkala je le dvojčka Mateja in Jureta, ko sta jo pobrisala iz vrtca... ■ U. Hrast L J 10 KAK VAS NASI KRAJI IN LJUDJE Nekaj znanih ljudi smo vprašali, kako bo letos z njihovim dopustom Solčava Telefoni, cestc postajališča Na območju solčavske krajevne skupnosti so pred ne' davnim sklenili lani začeto akcijo širjenja telefonskega omrežja. Telekom je najprej položil optični kabel od Luč do Solčave in naprej v Logarsko dolino, nove telefonske priključke pa je v vsej krajevni skupnosti dobilo 65 naročnikov. Ob tej lepi pridobitvi pa je mnogim v Solčavi in okolici žal, da niso hkrati položili tudi kabla za omrežje ka^ belaske televizije, saj v precejšnjem delu te krajevne skupnosti ne morejo spremljati niti prvega in drugega programa slovenske televizije. Predsednik sveta te krajevne skupnosti Vojko Klemenšek je ob tem z veseljem povedal, da so že pričeli posodabljati nekaj krajših odsekov krajevnih cest, denimo v novem naselju Medica, v Globaši in drugod, preko 2 kilometra asfaltne prevleke pa bodo položili še do konca tega meseca. Dobrodošla novost v Solčavi bo nova avtobusna postaja v Solčavi s postajališči na obeh straneh ceste, ki ju bodo postavili v kratkem, s tem pa odpravili prenekatero zagato in poskrbeli za večjo prometno varnost. Lična postajališča bodo postavili tudi vse do Logarske doline, kjer jih pač še ni. mjp Gasilsko društvo Mozirje Terensko vozilo za 110-letnico Mozirski gasilci so v petek in soboto proslavili 110 let gasilstva v Mozirju. V petek zvečer so najprej v galeriji odprli bogato razstavo z naslovom »gasilstvo skozi čas,« nato pa v dvorani kulturnega doma izvedli svečano akademijo s pestrim kulturnim sporedom, podelili pa so tudi priznanja najzaslužnejšim članom. Slavje so nadaljevali v soboto popoldne pred svojim domom. Ob tej priliki so podelili priznanja republiške gasilske zveze, slavnostni govornik je bil predsednik GD Moziije Leopold Zgojznik, zbrane pa so nagovorili tudi podpredsednea Gasilske zveze Slovenije Marinka Cempre Turk, mozirski podžupan Anton Venek in podpredsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franc Terbovšek. Najlepše pa je sklepno dejanje uradnega dela slovesnosti, ko so namenu izročili novo terensko vozilo landrow-er, ki so ga uvozili iz Anglije. Ob prisotnosti vseh botrov je vozilo krstil mozirski podžupan Anton Venek. Se pred tem so popoldne na nogometnem igrišču izvedli vsakoletno tekmovanje veteranov in veterank v spomin na Viktorja Lukšeta. Vrstni red pri veterankah: Šmartno ob Paki, Bevče, Pobrežje, Lopata in Kotlje; s 454 leti je bila najstarejša desetina iz Bevč, njena članica Marija Martine pa s 73 leti najstarejša tekmovalka: pri veteranih je nastopilo 13 desetin, vrstni red najboljših: Šinkov Turn, Mežica, Bevče, Šmartno ob Pak in Škale; najstarejša je bila desetina Šinkove Turn s 495 leti, najstarejši tekmovalec pa s kar 91 leti njen član Janez Sršen. jP Vozilo je krstil mozirski podžupan Anton Venek Najboljše pri veterankah so bile gasilke iz Šmartnega ob Paki Vsi gredo na morje, pa vendar (skoraj) vse deluje Napis na eni od ustanov v Velenju, da imajo čez poletje drugačen delovni čas, ker je čas dopustov in ne morejo drugače, me je najprej ujezil. Brala sem ga enkrat, dvakrat, trikrat. Kljub temu da sem na koncu vendarle dojela, za kaj gre, sem bila slabe volje, ker tistikrat nisem mogla tam opraviti vsaj zame nujne zadeve. Napis pa je bil za nekaj vseeno dober: vprašala sem se, če zaradi dopustov tudi drugod krajšajo delovni čas, oziroma kaj se dogaja s podjetji in ustanovami, ko odhajajo zaposleni, njihovi direktorji in vodstva na počitnice. Najpreprosteje bi bilo seveda napisati in obesiti na vrata listek Zaradi odpustov zaprto, a povsod tako ne gre. Občina Velenje »funkcionira« tudi poleti, čeprav je njen prvi občan Srečko Meh julija na dopustu. Tako smo izvedeli v tajništvu župana, kje natanko ga koristi, pa nam prijazen glas na drugi strani ni znal ali hotel povedati. Nekje na morju pač. Ko župana ni, ga nadomešča Anton Brodnik, to je tisti, ki ima »čez« javne komunalne zadeve. V Šoštanju pa bodo imeli tudi čez poletje prvega moža doma. Tako je vsaj rekel dr. Bogdan Menih, ko smo ga spraševali, kam jo bo mahnil. No, kakšen dan dopusta si bo že privoščil, a kaj, ko je dela veliko. Šoštanj čez poletje čaka na posodobitev večih cest in marsikaj je treba postoriti tudi v tem času. V Elkroju Mozirje pa pred dopusti, zaposleni bodo odšli na kolektivni dopust 21. julija in se vrnili 4. avgusta, v teh dneh še hitijo, da do takrat izpolnijo vse obljube, ki so jih dali številnim poslovnim partnerjem doma in na tujem. Pomočnica direktorice Elkroja Vera Pečnik bo svoj dopust ko- Anton Brodnik nadomešča župana v času njegove odsotnosti. ristila v času, ko ga bo koristil kolektiv, nanjo čaka Umag. Rada plava, je rekla, in morje za to nudi primerne površine. Vse pa bo delovalo tudi v Zadrugi Mozirje, ko bo konec julija odšel na dopust direktor Anton Vrhovnik. V Bernardinu bo gotovo kdaj pomislil na to, ali vse »klapa«, vendar ker ima dobre Mirjam Šibanc že v teh dneh ni več za svojo delovno mizo. V Angliji spremlja skupino otrok, ki so odšli tja na izpopolnjevanje angleškega jezika. Tisti pravi, svoj dopust pa si bo privoščila v avgustu, ko gre za teden dni v Zadar. Daje poleti vse povezano z morjem, vsaj z mislijo nanj, potrjuje tudi Jelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo v Velenju. Za 14 dni Prvi občan Šoštanja dr. Bogdan Menih bo imel poleti bolj malo dopusta. Že jutri ga čaka nova seja sveta občine Šoštanj. Zadnja pred počitnicami. sodelavce in odlično vodilno ekipo, si bo dopust lahko privoščil z mirnim srcem. Tudi vse tisto, kar sodi pod okrilje Andragoškega Zavoda ljudske univerze Velenje, boste lahko opravili čez poletje in to navkljub temu da direktorice Direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Mirjam Šibanc je v teh dneh v Angliji. nih medijev, snemalcem, fotografom, kije povedal, da letos na dopust gre! Po tisti izkušnji izpred dveh let, ko so mu v času počitnic neznanci (še danes jih niso odkrili) dodobra opostošili hišo in odnesli za približno 15 tisoč nemških mark stvari, gaje lani do dopusta vse minilo. Mira Videčnik je zadovoljna, da se je med ljudmi prijela borza sindikalnega turizma. bo 1. avgusta odšla na Pašman. Rada ima morje, čeprav priznava, da ga je imela včasih še raje. Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje pa bo z dopustom še malo počakala, šele jeseni bo odšla, in to v toplice, kakšen dan ga bo koristila tudi v avgustu, a bo takrat bolj doma. Zadovoljna je, da se je med ljudmi »prijela« borza sindikalnega turizma in da je marsikateri delavec, potem ko so v mnogih podjetjih ukinili počitniške zmogljivosti, našel pot do Atrisa, zadovoljna, ker se delavski turizem po tistem, ko je bil že skoraj na tleh, spet postavlja na noge. Govorili pa smo o dopustu tudi z Jožetom Miklavcem, dopisnikom števil- Vera Pečnik - na dopust skupaj s kolektivom Letos gresta z ženo v Poreč. Pred tem pa je poskrbel, da do presenečenja ob vrnitvi ne bo moglo priti. To svetuje tudi vsem vam, kajti do takrat, da se ne zgodi, ne verjameš, da se to lahko zgodi prav tebi, je rekel. Na dopustu pa ne bo ne snemal ne pisal ne fotografiral. Samo užival. In tako naredite tudi vi. ■ Milena Krstič - Planine Krajevna skupnost Plešivec Nemogoče je včasih tudi mogoče Če se ne bo kje kaj zataknilo, in za zdaj kaže, da se ne bo, se bodo krajani krajevne skupnosti Plešivec ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika (prvo soboto v mesecu septembru) upravičeno radostili. Kar nekaj pomembnih pridobi- Na cesti Sopota - Kima, ki je vsa v strmini, so delavci celjskega Cestnega podjetja prejšnji teden opravljali še zadnja dela. Naložba bo veljala približno 14 milijonov tolarjev. tev bodo predali svojemu namenu, med drugim tudi dva kilometra posodobljene ceste Sopota - Kima. V minulih dneh so delavci celjskega Cestnega podjetja cesti nadeli še "fino" preobleko, sedaj pa morajo krajani urediti še bankine. "To bo za vse precejšnja pridobitev," je z zadovoljstvom ob našem obisku povedal predsednik gradbenega odbora Milan Lepko. "V jeseni leta 1995 smo začeli na tej cesti opravljati prva dela in po dveh napornih letih in pol uspeli v svojih prizadevanjih." Nemogoče je včasih očitno tudi mogoče, sploh tam, kjer je obilo volje in pripravljenosti. Po predračunu naj bi cesta, ki povezuje 4 večje kmetije in še dve gospodinjstvi, veljala približno 20 milijonov tolarjev, v končni fazi pa bo približno 14 milijonov SIT. Krajani so namreč sami zbrali zanjo 3 milijone tolarjev oziroma vsako gospo- , jjjfjf nemških mark Milan Lepko: »Sedaj bo skupaj so Š'ede ceste mir!" opravili še več kot 500 udarniških in več kot 380 traktorskih prostovoljnih ur. Preostanek potrebnega denarja pa sta prispevala mestna občina Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. Krajani so seveda nadvse zadovoljni ne samo zaradi sodobne ceste, ki jih bo vodila v dolino, ampak tudi zaradi tega, ker jim sedaj neurja, nalivi ne bodo mogli do živega. Ker je cesta skoraj vsa v strmini, jo je vsako malo večje neurje precej poškodovalo, večja vzdrževalna dela pa tudi niso bila zastonj. "Sedaj bo mir. Pozabljeni so vsi napori, čas, denar, pomembno je, da imamo sodobno cesto." Da bi jo le s pridom uporabljali brez večjih nezgod! ■ tp Rezanje Šoštanja Simbioza Na pragu letošnjega avgusta, pred sejo, po kateri se bodo Šoštanj ski svetniki odpravili na zaslužen dopust, bi bilo primerno opraviti analizo opravljenega dela, a zato nismo poklicani. Najbrž bi komu naredili krivico, kajti v Šoštanju je sedaj tako, da je več skritega kot odkritega, resnica pa bo bruhnila čisto na koncu. Zato bomo tudi mi počakali, saj do takrat ne bo več dolgo. Ko se bodo možje (in ena ženska) vrnili s počitnic, se bodo zagnali v zadnje resno svetniško leto, kajti pred naslednjimi počitnicami bodo delo v bistvu končali. Potem bo prišla jesen 98 in za njo zimske volitve, takrat pa nihče več ne bo gledal na razvoj občine (razen župana seveda), ampak bodo vsi ihtavo obljubljali krajanom, kaj da bodo še postorili, ker tega do takrat niso utegnili ... Vseeno pa so zadnja prerazporejanja strank v Šoštanju zelo zanimiva in postopno se kažejo obrisi, kdo bo s kom potegnil na naslednjih volitvah. Za hipec zato poglejmo, kako je bilo na prvih volitvah. Stranke slovenske pomladi (socialdemokrati, ljudska stranka, krščanski in zeleni) so s skupnim kandidatom za župana presegli vsa pričakovanja. Združena lista, liberalci, DESUSOVCI in nestrankarski MVC so skupaj nabrali komaj polovico glasov v primerjavi z zmagovitimi strankami, pa tako "nevtralni" listi za razvoj podeželja ni bilo težko izbrati pravih jasli in so kmalu postali pridruženi člani SDS, ki so tako s šestimi glasovi odtehtali vse odločitve v svetu občine Šoštanj. In kakšna je situacija danes? Pustimo času, da razkrije vzroke, dejstvo pa je, da je zmagoviti pomladanski veter hitro postal vsem nadležen prepir. Zato se danes stranke združujejo času primerno, pragmatično, glede na potrebe, kakršne pač imajo. Le zelenih in nestrankarskega MVC-ja se labko pri vsaki kombinaciji izpusti, ker ti trije glasovi res nimajo nobene teže več, še posebej ob predvidevanju, da iz obljubljene spremembe statuta ne bo nič. Zato v Šoštanju nikomur več ne bo treba lobirati za štirinajst glasov, kolikor jih je za takšno spremembo potrebno. Že praktiki leninizma in marksizma, so od vse ideološko-teoretične navlake vzeli za svojo samo eno parolo, ki se glasi: "Kadri in finance!" Ta pa velja za vse sisteme in za vse čase, pa zato iz zadnjih kadrovskih potez šoštanjskih politikov lahko zelo jasno napovemo prihodnost. Prvo, kar nam pade v oči, je živahno bratenje socialdemokratov; Janševih in Pahorjevih. Tako se tisto, kar so imeli mnogi pred pol leta za bogokletno, že spreminja v sol in kruh, ki bo v kratkem nasitil "izigrane delavske množice". Ker gre za dve veliki, dobro organizirani stranki, dvomimo, da imamo opraviti z muJhavo avtonomijo podeželskih odborov, ampak laliko kmalu pričakujemo resne pomenke med tema dvema strankama tudi v Ljubljani. V Šoštanju ti dve stranki družno nastopata proti LDS in SLS, ki sta tudi tukaj, tako kot v vladi, že našli skupne imenovalce. To so štiri stranke prihodnost v naši občini. Druge lahko štejemo med drobiž, ki jim bo volilni uspeh usojen le, če bo prava Luna in če bodo tako pokazale zvezde. Poglavje zase pa so krščanski demokrati, ki imajo v Šoštanju zavidljivo podporo -zvestih volivcev. Njihova politika je prav zanimiva, saj se na vse kriplje trudijo, da ne bi bili za nič krivi. In tako tudi zaslužni ne bodo za nič. Prav nebogljeni pa so pri zadnjih kadrovskih premikih. Kot da so povsem izgubili kompas, kar pa tudi ni čudno, saj so popolnoma razglašeni, kljub temu da so v občinskem svetu drugi najmočnejši. Čenčam, da so pri njih na prejšnjih volitvah mesta na listi kar žrebali, bi lahko pritrdili, saj so njihovi svetniki bolj stvar naključja kot premišljene kadrovske politike. Do nedavnega so tudi nadzirali vse finančne tokove v občini, sedja pa se jim je še to izmuznilo iz roi. "Pokrili" so nekatere sporne transakcije in tako so svoje odbrenkali. Sedaj v občinski samopostrežbi nimajo več drugega opravila, kot da poberejo drobtinice s popravljene mize, ki so jo prvi pogrnili s svežim belim prtom. Tako se je še enkrat udejanjil star pregovor o "šuštarjevi" ženi in kovačevi kobili... ■ Perorez f. fft^T - I » v » tj * M" i Gostje večera: oul Fingers, Cimme 5 z Dejo Mušič, vagabundi Jezero Ponekod imajo akumulacijska jezera. Velenjsko je bilo nekaj zadnjih dni akumulatorsko. Zagon Naš zagon že tako in tako pojenjuje, pa so zdaj še podražili gorivo. Z Menine Komur enkrat z radarji grozijo, se boji že navadnih geometrov. Moje mnenje O nekaterih mnenjih v časopisnih rubrikah "Mnenja" imajo različni ljudje zelo različna mnenja. Z zapisanim mnenjem se običajno strinja le avtor. Uspeh Seveda je tudi letošnja velenjska Naviga 97 zelo uspela! Nekaterim je žal le to, da je precej gostov moralo stanovati v sosednji občini. Na Mars Zemljani smo vrnili udarec: toliko so nam grozili s čudnimi Marsovci, da smo tja poslali čudnega Stezosledca. Tako naj bi se še Marsovci bali Zemljanov. Pupanje Tudi v Nazarjah so sklenili, da bodo svoje odpadke zaupali velenjskemu Pupu. Nekateri Velenjčani se ob tem sprašujejo, ali so slišali prav, da so Pupovci Nazarjanom obljubili tudi možnost odvoza odpadkov na velenjsko regijsko odlagališče. Razsežnost Glasbena šola seje razširila. To pa je osnova, da se bo lahko tudi povišala. Vsebinsko! U novi čas Za nekdanjega prvega moža Našega časa Marjana Lipovška se je začel povsem nov čas. Upokojenski! ■■■■■■■■■■■I • iS "M. Komunala gor, komunala dol! Lučki občinski svetniki se še niso odločili, kdo bo v njihovi občini odvažal smeti in odpadke. In imajo upravičen razlog za to - v novi, še neprevzeti in že porušeni čistilni napravi, ki jo je zgradila mozirska komunala, sneg pa podrl. Zima je že daleč, naprave pa se doslej nihče še dotaknil ni. Lahko se torej odločijo za mozirsko komunalo, če poskrbi za čistilno napravo, lahko se odločijo tudi za velenjski PUP, ki pa v svojem uveljavljenem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki gotovo ne ravna s takšnimi »odpadki.« Etnološka paberkovanja 25 O ajdi In larnu Piše: mag. Jože Hudales "Veliko dela je zdaj zunaj..." tako začenja svoj uvod v julijska mesečna opravila Stoletna pratika dvajsetega stoletja, ki jo je leta 1901 izdal dr. Gregorij Pečjak, čebele, ki so junija najbolj rojile, je treba voziti na planinsko pašo, ki je prav zdaj najboljša, prav tako pa se konec meseca začenja ajdova paša. V vinogradu je potrebno zdaj tretje okopavanje, škropljenje z modro galico, drugo Žvepljan-je, sicer pa stoletna pratika svetuje krajšanje sadonosnih mladik, tako da ostane nad zadnjim grozdom še štiri ali pet peres. Tiste mladike, ki naj bi jih ohranili za nasednje leto, je treba pustiti rasti, da se okrepijo. TUdi na vrtu je dela dovolj; glavna opravila so po stoletni pratiki "okopavanje, redčenje, smukanje in zalivanje; zalivaj zlasti kumare. Ob koncu meseca sejaj repo in špinačo za jesen ... čebule vseh vrst vzemi iz zemlje kadar rumenevajo." Največ dela pa je na polju, kjer se "pričenja žetev. Pšenica, rž, ječmen, oves, čakajo srpa. Glej da prezgodaj ne požanješ, a še več škode boš imel, če zamudiš, zlasti pri pšenici. Precej po žetvi ječmena ali pšenice posejaj ajdo; sejaj redko, ker se močno obraste. Populi lan. Repo sejaj ob vlažnem vremenu, precej po dežju; imeti hoče dobro pognojeno zemljo." Poleg žetve, ki jo bomo podrobneje predstavili drugič, je bila v tem času za naše prednike pač najpomembnejša setev ajde in pospravljanje lanu. Sv. Aleš, ki goduje prav na današnji dan (17. julija), je bil marsikje po Sloveniji tudi glasnik ajdove setve, medtem ko Mlinšek v svojem narodopisnem gradivu, nabranem v okolici Velenja in Mozirja (v nižini torej), pravi: "Če je o kresu slana ali sneg na planinah je dobro ajdo sejati. Kadar kumna dobro rodi, tudi ajda rodi.". Sicer pa je bil sv. Aleš (sv. Lekš) znan tudi kot zavetnik zoper potres in patron beračev, pri nas pa so ga očitno imeli tudi za neke vrste zaščitnika pred gromom in strelo: "Na sv. Lekša je eden snopje nalagal. Naenkrat se je nebo pooblačilo, začelo je bliskati in grmeti. Strela je udarila v voz in je vse zgorelo." Tudi ta zapis je Mlinškov iz okolice Velenja. Ajda je sicer kulturna rastlina "novejše" dobe, saj je stari Slovani ob naselitvi niso poznali, vendar se je v srednjem veku hitro širila in postala pravi kmečki blagoslov, saj so jo sejali v praho ali na žitno strnišče. Novice so v preteklem stoletju z navdušenjem pisale o njej: "Pogosto vidimo, da se po eni strani njive pšenica žanje ali lan ruje, na drugi strani pa orje in ajda seje ... kjer je zjutraj pšenica stala, je zvečer ajda zaspala in ob tednu je že ozelenela ..." V osemdesetih letih prejšnega stoletja sojo samo na Krajnskem pridelali okrog milijon mernikov, kar je bilo toliko, kot so pridelali pšenice, ovsa in rži skupaj. Toda o ajdi bomo še imeli priložnost spregovoriti, ko bo napočil čas njene žetve. Sicer pa je bil v juliju čas spravila lanu. Dolga stoletja je bil lan, predvsem pa njegov končni proizvod - platno - kar neke vrste paradna gospodarska dejavnost. O pomenu lanu in platna nam navsezadnje priča izraz "platiti", ki pomeni, daje bilo platno dolgo časa namesto denarja tudi menjalno sredstvo. V Šaleški dolini so sejanje lanu od srede 19. stoletja dalje počasi opuščali, vendar so ga v času med obema svetovnima vojnama in v prvih letih po njej vendarle še marsikje pridelovali. Ko je lan julija dozorel, so ga (v Skalah npr.) "popipali", glavine so nato "ori-flali" (potrgali s stebla). Glavine s semeni so nato potolkli s "kijami", stebla pa so dva tedna močili na rosi ali v potoku, da se je koža ločila od stržena. V snope so jih povezali s trto ali srobotom in jih spravili na sušilnice - "pajštve", kjer so * počakali na teritev. So nore krave, ali...? Morda tole pomeni, da je za ovinkom 40 krav; morda pomeni, da ima kmet v bližini prav toliko krav; morda pomeni, da se lahko krave pasejo le s 40 na uro; morda celo pomeni, _ da naj vozniki zmanjšajo hitrost, ker so na cesti nore krave in lahko vozilo celo poškodujejo ali obrat-HflRK^jSr li^H no; morda pomeni, da boš po novem plačal 40 tisočakov, če boš HmS^^žJeS^'"'"^^*^^*] povozil kravo; morda v rnmSSBfg m fYT®Sll celo pomeni, da se l J JmmI nekdo iz nekoga norčuje. Dajte že enkrat ob cesto vsaj oznake, da vemo kje smo in kam se peljemo, krave pa naj se pasejo na travniku za ogrado. Komu le koristijo nove in posodobljene ceste, če te za vsakim ovinkom čaka nov nesmisel!? 12 Nilš (as POTOPIS, ZA RAZVEDRILO Novo jutro je napovedovalo čudovit dan. Vsi zdravi in polni novih moči smo prilezli iz šotorov in se po zajtrku odpravili proti zasneženim vrhovom, ki so bili vse bližje. Robin ni mogel več nositi svojega nahrbtnika in nič kaj lahko breme je prevzel nase nosač, ki je že bil obtežen z nahrbtnikom mlade Izraelke. Neverjetno, kaj vse zdržijo ti domači fantje, katerih lastna teža ne presega niti trikratne teže njihovega tovora. Dokaj pogost nasmeh na njihovem obrazu in dobra volja pa samo potrdi dejstvo, da nekajdnevni zaslužek v gorah ustreza enomesečni plači navadnega delavca v dolini. Zapustili smo pas bujnega rastlinstva in prešli v območje skal, snega in ledu. Le tu in tam je še bilo videti kaj zelenega sredi skal, noge pa so zopet postajale vse težje in glava vse bolj boleča. Zaradi rahle vrtoglavice sem se moral neka- jkrat usesti in kar pogosto meje prešinila misel o predčasnem sestopu. Vendar je volja premagala strah in vsi skupaj smo se po približno štirih urah hoje veselili prihoda na zadnjo kočo, ki je tudi najvišje ležeča koča v Afriki, 4790 m, le nekaj metrov nižje od Mont Blanca v Evropi - razen za Marjana višinski rekord za vse ostale. Robin se je počutil vse slabše in v paniki je začel lesti proti vrhu gore, da bi si pred spanjem "nabral" še nekaj višine, saj izkušeni alpinisti pravijo: "Hodi višje, spi nižje," in vsi smo vedeli, da to ne bo prijetna noč, ki smo jo za razliko od prejšnjih prespali v koči. Zunaj je bilo kar nekaj stopinj pod ničlo, čeprav brez vetra, ki je na teh višinah pogost. V koči ni bilo nič razen velike mize, okoli katere so bile klopi, in podstrešni prostor, primeren za spanje. Ko se je znočilo, nam ni preostalo drugega, kot da smo se zavili v toplo spalno vrečo in poskušali zaspati. Na eni strani vznemirjenost pred zadnjim delom vzpona in na drugi strani redek zrak sta onemogočala še tistih nekaj uric spanja, ko utrujenost zahteva počitek organizma. Svoj prostor sem si poiskal na klopi pod oknom, skozi katerega sem lahko opazoval zvezdnato afriško nebo, ki v jasni noči na tej višini dobi še poseben sijaj. Telo se je počasi umirilo, dihanje je postalo površno in navkljub pogostim globokim vzdihljajem, ki so motili tišino v koči, smo za nekaj uric le zaspali. Rahel spanec so prekinili alarmi naših ur. Ura je bila pol šest in svetlobni snopi iz žepnih svetilk so preplavili kočo, saj je bila zunaj še trda tema. Prvi nekaj minut je vse skupaj delovalo nekoliko kaotično; vsi smo nekaj iskali, govorili eden prek drugega, tu in tam sem v obleči dalo in še me je treslo, pa še sam ne vem, če od mraza ali strahu. Eufrat se je počutila zelo slabo, zato sta s fantom opustila vzpon na vrh, ostali pa smo se počasi začeli vzpenjati po ne preveč strmem pobočju. Edini problem je bila tema, ker enostavno nisem videl poti pred snopu svetlobe ugledal kakšen obraz, katerega izrazje deloval utrujeno in prestarašeno v pričakovanju neznanega, pa vendar smo bili vsi nekako srečni, da je večji del noči za nami. Končno smo se skobacali ven in za sabo pustili vse, razen fotoaparata in čutarce z vodo. Na sebi sem imel vse, kar se je seboj. V daljavi se je začelo oblikovati obzorje in postajalo je vse svetleje. Nestrpnost se je večala in kljub glavobolu in rahli vrtoglavici sem hodil vse hitreje; kolikor je pač to dopuščal teren. Čisto pod vrhom sem šel kar po vseh štirih celo mimo označene poti v strahu, da ne bi zamudil sončnega vzhoda in tako sem po slabi uri prilezel na vrh. Prostora ni bilo veliko, na najvišjem delu sta lahko stala le dva. Utrujeni smo posedli po skalah in usmerili poglede v daljavo, kjer se je počasi rojeval nov dan. Enkratno doživetje, ki se ti vtre le v spomin, kamere in fotoaparati tega ne zaznajo v popolni meri, čeprav sem slikal vsakih pet sekund, ko je sonce prihajalo izza horizonta. Robin je bil enostavno vzhičeti. Marjanu je ponudil svoj fotoaparat in ga prosil za fotografijo, obenem pa je iz žepa potegnil list papirja, ga raztegnil in se tako na vrhu s pomočjo Marjan^ ovekovečil z mislijo na svojo ljubezen: I love you, Rachel! je pisalo s težko prepoznavno pisavo, pa komu mar, pomembna je misel v teh trenutkih sreče. Nato jo je Robin hitro popihal nazaj, ker se ni počutil dobro, midva z Marjanom pa sva še nekaj minut posedela na vrhu in opazovala, kako je zemljo prelila jutranja svetloba in naznanila začetek novega dne. dalje prihodnjič NAGRADN IZANKA OVNICE NAMA VELE BLAG O VN I CA VELENJE ■is Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom,pošljite na Naš čas,d.o.o., Foitova 10, Velenje, najkasneje do ponedeljka,4. avgusta, S pripisom ara Prijetne počitniške dni 1. nagrada: 18-delni servis za krožnike J v 7 , 2. nagrada: 18-delni servis za krožnike Vam Zeli veleblagovnica 3. nagrada: 18-delni servis za krožnike NAMA Velenje! SLIKARSKI PRIPOMOČEK ZA MEŠANJE, RAZ-MAZOVA-NJE BARV ST. SMUC. TEKAČICA (MARA) NAČRTNOST, PREMI-ŠUENOST, ZNAČILNOST SMOTRNEGA SLUSNA KOŠČICA V UŠESU AM. FILM. IGRALEC ARKIN NADNARAVNO SPOSOBEN ČLOVEK ANTON DERMOIA OBVEZNO ŠOLSKO BERILO raj SLOV.PISA TEU,SATI-RIK(JAKOB) VRSTA PREMAZA VELIKO FINSKO JEZERO 13 VRSTA OBLIČA BREZVETRJE NA MORJU. PREBIVALKA TIRANE ANTQN NOVACAN LEPOTNA TRAJNA ZELIKA PREBIV. ITALIJE EL. MORSKA RIBA lojze .. 2 -- »cvet peuna« PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA POMANJK HRANE T£zA EM-BALAŽE 14 ŽEN. IME, JASNA ZORANA ZEMUA OPERA L. DELIBESA POSODA ZA CVETJE PIANIST B PIHALNI INSTRUMENT ČOLN ZA REŠEVANJE V GORAH KABINA NA LADJI iERTONCEU CESKI PISATELJ (LUDVIK) NIZOZEM. LETALSKA DRUŽBA ASTAT PUŠČAVA V SEVERNEM ČILU POVZRO-ČITEV RANE ČISTOČA IGRALKA VERAPER OCE PISATELJ FLEMING RUDI ISTENIČ ČEŠKI KRALJ PROTE-STANTJE OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU (ST.PISAVA) 10 RUSKI VLADAR n 8 ČASOVNO] OBDOBJE STARA MERA ZA VINO ROMANSKA Nl-KALNICA ZNAMKA ČEŠKIH AVTOMOBIL. GUM TAK Z VELIKIMI OČMI OBLIKA IMENA ANTON NINA JUG NAJVIŠJE GOROVJE EVROPE STRUPEN PLIN TVOREC, USTVARJALEC EGIP. BOG SONCA ANONIMNI PISEC POLIT. ZA-TOČIŠČE IGRALKA MERCOURI NEKD.VOJ. ENOTA INDIJSKI FIZIK RAČJI SAMEC LADIJSKI DROG ZA NAMEŠČANJE JADER NAJVEČJA REKA V SREDNJI AZIJI ROGER VADIM JANEZ ALBREHT 16 PERZIJA MESTO V NORMANDIJI STARA FIZ. ENOTA ZADELO FR. FILM. IGRALEC SL. IGRALEC GOJAl 15 ROMUN. DENAR GORAVKA-RAVANKAH OBLIKA IMENA IGNAC LESEN ZAMASEK ZA SODE 17 PISATEU DUUN DEL KNJIGE MESTO V NIGERIJI MONGOL. POGLAVAR PISATEU HANSSON TRTA IN VINO IZ TRAMINA NOBELU SLIKARSKI ČOPIČ AM. FILM. IGRALKA FARROV/ RIMSKA 2 REKA V SRBIJI NEDA ARNERIČ OPREMA ODRA V GLEDA-UŠČU IT. FILM. REŽISER (MICHELANGELO MOŠKI PEVSKI GLAS BOLNIK Z ANEMIJO MESTO NA BAVARSKEM BRALNO PISALNI POMNILNIK RAC 1 2 5 A- 5 6 j 7 » i 6 9 {10 i 1 40% 12. 15 ^ J 45 1(o 17 17. julija 1997 ZA RAZVEDRILO Honosnop OVEN OD 21.3. DO 21.4. V naslednjih dneh se boste počutili veliko bolj vitalno, pa tudi energije vam ne ba več manjkalo. Ravno zato ne boste imeli obstanka doma ali v zaprtih prostorih. listi biki, ki ne bodo na dopustu, bodo v službi bolj malo dali od sebe, saj jih bo vleklo ven, dogodivščinam naproti. Teh po še ne bo toliko, kot bi si želeli in jih boste sanjali. Partner bo nergal, krivi pa boste sami, saj boste venomer lečnarili. BIK OD 22.4. DO 20.5. trmasto boste vztrajali pri svoji odločitvi, čeprav vos bo kar nekaj prijateljev prepričevalo, da tokrat rinete z glavo skozi zid. Ko boste tudi sami ugotovili, daje to res, bo skoraj že prepozno, da bi rešili tisto, za kar ste se bali, do se vam bo zgodilo. Kar se denarja tiče, boste zapravljali več kot zaslužili, zato se ne čudite, če vas bo ponoči tlačila mora, DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Bolj kot v sedanjosti boste živeli v preteklosti. Preganjal vas bo nekdo, ki ga imote še vedno radi, pa čeprav bi morol biti po mnenju mnogih že zgodovina. Čustva bodo spet oživela, še močneje kot prvikrat. Zato bo srečanje s to osebo precej zmedeno, ker boste želeli skriti, kar čutite, težko vam bo uspelo, o zna se zgoditi, da bodo čustva obojestransko in da vas čaka se lep in razburljiv konec počitnic. RAK OD 22.6. DO 22.7. Čeprav veliko mislite no nekoga, ga ne morete poklicati. Bojite se negativnega odgovora. Napaka. Zvezde pravijo, da bi bil pozitiven, za sabo pa bi potegnil še vrsto drugih prijetnih doživetij. Zato se podvizajte, saj se boste morali še prekmalu vrniti v vsakdanjik, ki vas včasih močno utruja, na delovnem mestu pa še nekaj časa ne boste našli prave sreče. Morda bi bilo dobro razmisliti o zamenjavi, če je seveda mogoča. LEV OD 23.7. DO 23.8 Počasi se vam bo vrnilo psihično in fizično ravnotežje, ki ste ju kar nekaj čosa lovili. Priznati boste morali, daje nekaj prostih dni, povsem brez skrbi, kot obliž na veliko rano. Zelo veliko boste razmišljali o ljubezni. Ne bo namreč vse tako, kot si želite. Največje vprašanje pri tem je, ali se še da rešiti, kar je pričelo umirati. Potruditi se boste mogli, da boste tudi v partnerju spet zbudili iskrico, ki bo zagorela kot plamen. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Kar nekaj odločitev bo treba postaviti na tehtnico, ni kaj. Preveč opravil in misli ste si naložili za tako kratek čas, sedaj pa ne najdete več izhoda iz zmedenih misli, ki vam kuštrajo glavo in povzročajo glavobol. Na nekatere stvari začasno pozabite, na tiste, ki jih lohko izpeljete pa vsekakor ne. Pričnite čim prej, da vsaj nekaj stvari postavite na pravo mesto. Morda bi bilo najbolje, če se najprej rešite vseh dolgov. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Io, da obljuba dela dolg, seveda veste. Potem pa včasih pozabite, daje treba ta dolg tudi poravnati. Tisti, ki ste mu obljubili nekaj velikega, tega vsekakor ne pozabljajo, zato se nikar ne čudite, če vam bodo vrgli kakšno poleno pod noge, da se boste sploh spomnili nanj. Nikar ne mislite, dajo boste odnesli, če se umaknete, tudi po dopustu bo stvar ostala aktualna, zato se raje čim prej lotite delo. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Zvezde so povsem na vaši strani in to na vseh področjih. Bodite jim zvesti, prisluhnite jim in videli boste, kako prijetne stvari se vam bodo dogajale. Portner bo vesel in razumevajoč, vi pa mu boste to vračali z dvojno mero. Spet se boste počutili, kot v najbolj noro zaljubljenih dneh in tako tudi bo. Vse to bo vplivalo tudi na vašo ustvarjalnost, ki bo iz dneva v dan večjo. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Skoraj pozabili ste že, kako je, ko z nekom deliš le lepe stvari in si ob tem romantičen. No, to zadnje ni ravno vaša odliko, a vsaj na začetku zveze zmorete pokazati tudi to. In tako bo za vse, ki ste se na novo zaljubili. Ostali se boste ubadali z monotonijo in dolgočasjem, saj sta oba s partnerjem kar malo zaspala. Morda bi poskusili zvezo osvežiti tako, da bi se partnerju malce bolj posvečali.. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Se sami ne boste vedeli, zakaj se vam dogaja, da ob partnerju niste več sproščeni. Morda bi ravno zoto malce razmislili o tem, da bi letošnje počitniške dni preživela vsak po svoje, saj bi se vam morda tako povrnila izgubljena energija in volja do življenja, te boste upali predlagati, bo zagotovo navdušen tudi partner, ki že nekaj časa želi isto. to bo preizkušnja za oba - če jo prebrodite, se bo vse še uredilo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Preveč se ubadate sami s seboj, zalo vas ves čas nekaj boli, tišči in zbada. Če se boste sprostili in pozabili na težave, vam bo zagotovo boljše. Verjemite, daje narava tu najboljši zdravnik, zato seji v teh lepih poletnih dneh prepustite. Več energije boste imeli, več volje do življenja in vsako delo vam bo šlo hitreje od rok. Več se posvečajte tudi svoji zunanjosti, saj boste šele tako ugotovili, da ste tudi vi lahko lepi. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Močno >e boste trudili, da bi bil partner spet takšen kot je bil. A vaš trud ne bo rodil prav bogatih sadov. Zato ne bo čisto nič čudnega, če boste več kot na zemlji živeli v oblakih in veliko sanjarili, tudi zaradi tega boste utrujeni več, kot bi smeli biti in več kot si boste sami želeli. V službi ne bodo ničesar opazili, saj boste svoje delo odlično opravljali. Dr. Marjanca Sreš Zerdin, specialistka pediatrije: ojb KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE Potrebujemo: (za 4 osebe): 4 msnati paradižniki, 1/2 šopka bazilike, 75g drobtin (od 1 do 2 dni starega belega kruha), 150 g sveže narib-anega parmezana, 2 stroka česna, 1 žlička majhnih kaper, 1/2 šopka sesekljanega peteršilja, 4 sesekljani sardelni fileti, 16 črnih oliv brez koščice, 4 žličke olivnega olja. Paradižnike operemo in jih dobro obrišemo. Vsakemu odrežemo pokrov. Nato jih malo izvotlimo in jim odstranimo semena. Dobro otresemo oprano baziliko, jo sese kljamo in potresemo po notranjosti paradižnikov. Zmešamo drobtine, sir, olupljen in sesekljan česen, kapre, peteršilj, sardele, sesekljane olive in na kocke narezano meso paradižnikov. S tako pripravljenim nadevom napolnimo paradižnike. Vsak paradižnik pokapamo z 1 žličko olivnega olja ter ga spet pokrijemo s pokrovčkom. Postavimo v pečico, segreto na 200 stopinj celzija in pečemo približno 20 minut. Čeprav sonca v letošnjih poletnih dneh še ni bilo obilo, so pred mnogimi dopustniški dnevi, za katere upamo, da ne bodo skoparili z lepim vremenom. Naj imamo sonce še tako radi, je pretirano izpostavljanje sončnim žarkom vse prej kot priporočljivo. Kako se zaščititi, kako zdraviti opečeno kožo, katere kozmetične pripomočke uporabiti? Odgovore smo poiskali pri dr. Mcnjanci Sreš-Žerdin, specialistki pediatrije v Zdravstvenem domu Velenje. Kakšni so škodljivi učinki pretiranega sončenja? Dr. Marjanca Sreš: »Opažamo, da imajo današnji 30-letniki, ki so se v preteklih letih dalj časa sončili na morju, suho kožo, ki jih srbi, na njej se pojavljajo pigmentni madeži, izgleda stara. To velja zlasti ua kožo žensk, ki so pogosto obsevale svoj obraz ali izpostavljale dele kože v solarijih. Zaščita kože pred opeklinami je vse pomembnejša v mladosti. Namreč prav v tem obdobju so opekline pogost vzrok za nastanek malignih obolenj kože. Fb predvidevanjih pa pripomorejo tudi k nastanku enega najbolj malignih kožnih rakov. Zaradi pretiranega sončenja lahko obolimo tudi za sončarico. Nekateri ljudje odreagirajo na sončenje s pojavom izpuščajev na koži. Ne smemo pozabiti tudi na to, da sončni žarki škodujejo očem. Vse te škodljive pojave povzroča del sončnega spektra, predvsem jih pripisujemo ultravijoličnim žarkom B (UV valovne dolžine 280 do 315 nm) in A-spektra (UV valovne dolžine 315 do 400 nm). Poudariti moram, da ultravijolični žarki niso samo škodljivi. UV B-spekter vpliva tudi na tvorbo D-vitamina v koži - to je pomembno predvsem pri majhnih otrocih -vendar pa zato ni potrebno kože dalj časa izpostavljati sončnim žarkom. Zadostuje le nekajminutno sončenje na dan.« Posledice pretiranega sončenja so sončne opekline. Kako jih zdravimo? Dr. Marjanca Sreš: »Rdečica, ki jo povzroči ultravioletno obsevanje, je klinični znak okvare človeške kože. Pod vplivom ultraviolet-nih žarkov pride do škodljivih učinkov na sestavni del jeder celic, ti žarki nato povzročajo spremembe celičnih struktur, tako imenovanih organel v celicah, spremembe beljakovin in encimov. Posledica teh škodljivih delovanj so razširjene žilice v koži, njihova večja prepustnost, prestopanje plazme iz krvnega obtoka v medcelični prostor in prestopanje tudi številnih levkocitov. Klinično se to kaže v pordeli koži, ta postane tudi bolj topla. Maksimum rdečine nastopa nekako po 7 urah, prva pa že po Ido 3 urah po sončenju. V težjih primerih poleg rdeče kože dobimo manjše ali celo do 12. meseca čuvamo pred neposrednim sončenjem. Manjši otroci naj se sončijo krajši čas, sončijo si naj roke in noge, trup in glava naj Dr. Marjanca Sreš Zerdin: »S pametnim sončenjem se zavarujemo pred opeklinami, pred prezgodnjim staranjem kože in pred malignimi rakastimi obolenji kože.« bosta zaščitena z oblačili. Pri manjših otrocih lahko upora- zelo velike mehurje, v zelo težkih primerih koža odmre. Sončne opekline zdravimo tako, da na opečeno kožo dajemo hladne obkladke, lahko tudi kamilične. Mažemo to kožo s kremami in losioni za po sončenju, pijemo dosti tekočine. Ce se pojavijo večji mehurji, je potrebno poiskati zdravnika.« Kako lahko preprečimo posledice škodljivega izpostavljanja soncu? Dr. Marjanca Sreš: »Najprej z zmanjšanjem izpostavljanja sončnim žarkom. Dojenčke bimo zaščitna sredstva, ki jih pri dojenčkih ne priporočamo. Za zaščito otroške kože uporabljamo predvsem sredstva, ki vsebujejo mikropigmente. Zelo pomembno je, da se zaščitjo pred soncem otroci, stari do 12. leta, še bolj kot odrasli, čas, ki ga lahko prebijemo na soncu, je odvisen od tipa kože. Svetlopolti so bolj občutljivi za sončenje kot temnopolti. Čas sončenja je odvisen tudi od letnega časa in zemljepisne lege kraja, kjer se sončimo. Neposrednemu soncu se izognemo predvsme v času od 10. do 14. ure, velja za sončno uro. Tudi obleka nas ščiti pred žarki. Vendar je moč zaščite odvisna od gostote tkanine, od vrste tkanja. Ne smemo pozabiti na zaščito oči z očali in zaščito glave s klobukom z večjimi krajci. Kozmetična industrija nam nudi različna sredstva za sončenje. Predvsem moramo biti pozorni na dve sestavini: na filtre, ki so kemične substance, in fizikalna sredstva. To so oksidi titana in cinka, lahko tudi železa, imenujemo jih mikropigmenti. Za otroke in ljudi z občutljivo kožo priporočamo sredstva z zaščitnim faktorjem 30 in več. To pomeni, da je del kože, ki je namazan s faktorjem 30, v primerjavi z nenamazanim nezaščitenim delom, 30-krat bolj zaščiten. Sredstva, ki jih uporabljamo za otroško kožo, naj imajo visok odstotek mikropigmentov in malo substanc filtrov, če je možno, uporabljamo celo sredstva, ki vsebujejo samo mikropigmente. Pomembno je, da sredstva za otroško kožo ne vsebujejo konzervansov in parfumov, na katere so nekateri prav tako občutljivi, in da so vodoodpor-na. Če gremo večkrat v vodo, se moramo večkrat namazati in priporočljivo je, da se namažemo 20 minut preden gremo prvič na sonce. . Za zaščito kože telesa uporabljamo mleka, za zaščito obraza kreme, za najbolj izpostavljene dele telesa (uhlji, ustnice nos) pa stike. Po sončenju uporabljamo sredstva za nego kože po sončenju. Pri sončenju na višinskem soncu moramo uporabiti še dodatne pripomočke, kreme, ki morajo biti mastne, pa naj imajo visok zaščitni faktor.« mtp ČETRTEK, 17. julija SLOVENIJA 1 10.45 11.05 12.30 13.00 13.05 16.00 16.25 17.00 17.10 17.35 17.45 18.40 19.15 19.30 19.57 20.05 21.00 22.00 22.25 22.30 sledi 22.55 23.40 Moesha, 14/14 Cadfael, 1/9 Rojen med divjimi živalmi, 7/13 Poročila Kolo sreče, tv igrica Novice iz sveta razvedrila TV prodaja Obzornik Ouasimodove čarobne dogodivščine Tom in Jerry Ljubezen boli, 6/10 Kolo sreče Risanka Dnevnik, vreme Šport Tednik Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, 1/2, drama Odmevi, vreme Šport Poletna noč: Caroline v velemestu, 18/23 Svilene sence, 15/22 Tednik, ponovitev SLOVENIJA 2 14.50 Poletna noč, ponovitev 16.05 sledi Caroline v velemestu, 16.35 17/23 sledi 15.15 Svilene sence, 14/22 16.00 Atletski miting za Grand 17.00 17.45 prix, posnetek iz Niče 18.30 Filmski triki 18.35 19.00 Skrb za zemljo, 10/13 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Betty, franc. film 19.30 21.50 Gibljive slike 20.05 22.20 Alica, evrop. kult. magazin 21.40 22.50 Koncert ob 75-letnici profesorja in akademika 23.10 Uroša Kreka, 1. del 00.00 23.40 Koncert orkestra SF 00.30 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 02.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nad. Partnerja, nan. Taksi, nan. Dangerfield, nan. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur Družinski album, nad. Newyorška policija, nan. Argument Taksi, nan. Partnerja, nan. Playboy Od tod do večnosti, amer. film 24 ur, pon. 09.30 GRAD PUSTOLOVSCIN: ponovitev 1. dela nadaljevanke 10.00 EPP/Vabimo k ogledu 10.05 NAJ SPOT, pop in dance glasba 11.05 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.35 DAROVANJE ČLOVEŠKIH ORGANOV: pogovor v studiu 21.25 DALEČ OD DOMA, ameriški film 23.00 NAJ SPOT DNEVA 23.05 HOROSKOP 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 18. julija SLOVENIJA 1 10.30 Ljubezen boli, 6/10 11.20 Betty, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Omizje 15.05 Percussion plus, 3. del 15.35 Gore in ljudje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja 17.35 Daleč od dvorca: Kakor napravi stari, je vedno prav 17.50 Saga o McGregorjevih, 16/26 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Igre brez meja, Šentjernej 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 19/23 23.00 Svilene sence, 16/22 23.40 Jazz (Rončel) SLOVENIJA 2 12.20 Mostovi 12.50 Slovenski utrinki 13.20 Alica, evrop. kult. magazin 13.50 Družinski človek, franc. film 15.20 Jake in Ben, 9/13 Zgodbe iz školjke Poletna noč, ponovitev Caroline v velemestu, 18/23 Svilene sence, 15/22 Zgodba o psihiatrih - lažen spomin Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, 1/2, franc. drama Dnevnik, vreme, šport Oddelek za umore, amer. film Nova scena, prenos V krvi, 5/6 Parada plesa Kolesarska dirka po Franciji, posnetek 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Partnerja, nan. 13.00 Taksi, nan. 13.30 Newyorška policija, nan. 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Varuška, nan. 15.30 Mamice, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nan. 17.00 Santa Barbara, nan. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Nevarni Havaji, nan. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nan. 21.00 Dosjeji X, nan. 22.00 Lakota, amer. film 00.00 Seks s ..., gost oddaje Saša (vrtnar) 00.30 Playboy 01.00 Orientalski biser, eroti. film 02.30 24 ur, ponovitev 09.00 09.45 10.35 10.40 12.10 12.15 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.05 21.55 22.20 22.25 22.30 22.35 22.40 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja DAROVANJE ORGANOV: pogovor v studiu EPP/VABIMO K OGLEDU DALEČ OD DOMA, ameriški film TV IZLOŽBA Videostrani TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/ VABIMO K OGLEDU AOTERAOA -1. del, dokumentarna serija ANNE IZ GREEN GABLESA ponovitev 2. dela nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 19. julija SLOVENIJA 1 08.05 Radovedni Taček 08.20 Taborniki in skavti 08.35 Zgodbe iz školjke 09.05 Zgodbe porabskih Slovencev, 2. del 09.30 Saga o McGregorjevih, 16/26 10.20 Hugo, tv igrica 10.50 Gumijasti Tarzan, danski film 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 10/28 16.20 Parada plesa 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave 18.00 4x4 18.25 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 20. let Melodij morja in sinca 21.00 Melodije morja in sonca, prenos 22.30 Poročila, vreme 22.50 Melodije morja in sonca, prenos razglasitve 23.20 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 20/23 23.40 Svilene sence, 17/22 00.30 Tujka v mestu, avstral. film SLOVENIJA 2 15.00 Oddelek za umore, amer. film 16.40 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu, 19/23 17.05 Svilene sence, 16/22 17.50 Nova scena 19.20 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Brubaker, amer. film 22.05 National geographic, 3/20 22.55 V vrtincu 23.25 Sobotna noč m 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Mož pajek, risana serija 09.30 Peter Pan, risana serije 10.00 Morska deklica, serija 10.30 Proti vetru, nan. 11.30 Grand prix 12.00 Brez zavor z Jonasom 13.00 Samski stan, nan. 13.30 Gola resnica, nan. 14.00 Beverly Hills, nan. 15.00 Melrose plače, nad. 15.45 Hinglander, nan. 16.30 Robocop, nan. 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 Beetlejuice, amer. film 21.45 Mirovne igre, Luisiana 22.15 Odpadnik, nan. 23.00 Šerif v New Yorku, amer. film 00.30 Playboy 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev 02.30 Tigri, levi panterji, nemški film kanali iS:-:: 27 46 52 09.30 ANNE IZ GREEN GABLESA, ponovitev 2. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 AOTERAOA-1.del, dokumentarna serija 11.10 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 601. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 21.00 DAVOR RADOLFI IN RITMO LOKO, zabavno glasbeni program 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 601. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 20. julija SLOVENIJA 1 08.50 Čebelica Maja 09.15 Otroci Polderjev, 3/6 09.30 4x4 09.55 Evangelističansko bogoslužje 11.00 Rojen med divjimi živalmi 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 15.30 Dekleta prihajajo, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, 6/12 . 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Kamra 21.15 Moški, ženske 22.05 Poročila, vreme, šport 22.15 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu 22.40 Svilene sence, 18/22 SLOVENIJA 2 09.55 10.50 11.20 sledi 11.40 12.25 15.00 18.15 19.30 20.00 20.30 21.30 21.55 22.25 22.35 23.50 Konec tedna, 3/7 V vrtincu Poletna noč, ponovitev Caroline v velemestu Svilene sence, 17/22 Motociklizem za VN Nemčije, prenos Mozart: Figarova svatba, opera 20 let Melodij morja in sonca, ponovitev Dnevnik, vreme Alpe, Jadran Goli, 6/6 Svet čudes, 12/13 Šport v nedeljo Kolesarska dirka po Franciji, posnetek Koncert nemškega komornega ansambla iz Frankfurta, 1. del Alpe Jadran V 08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 09.30 Kasper in prijatelji, risanka 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Levvis, serija 11.00 Magnifico & Pissmakers, Vlado Kreslin 12.00 Argumetn 12.30 Obraz tedna 13.00 Samski stan, nan. 13.30 Mladi iz Bronxa, amer. drama 15.30 Na jug, nan. 16.15 Igra svetlobe, nemška drama 17.45 Čudež na avtocesti, amer. film 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Detektivka Lea Sommer, nan. 23.00 Zmaj prihaja, amer. film 01.00 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 09.25 600. VTV MAGAZIN, 09.45 ŠPORTNI TOREK 10.00 ŠPORTNI GOST; KLEMEN FERJAN, judoist 10.20 Iz produkcije Združenja: Oddaja ATV SIGNAL Litija 10.50 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.20 601. VTV MAGAZIN, 11.45 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.20 DAVOR RADOLFI IN RITMO LOKO, zab gl program 13.25 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 17.00 POTVAVONLEA 17.50 DAROVANJE ORGANOV, pogovor v studiu 18.40 ANNE IZ GREEN GABLESA, ponovitev 2. dela 19.30 DALEČ OD DOMA, ameriški film 21.00 GRAD PUSTOLOVŠČIN, ponovitev 1. dela 21.30 HOROSKOP 21.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 21. julija SLOVENIJA 1 11.30 Otroški svet, nan. 10.25 12.00 Ljudje in zemlja 11.15 12.30 Utrip 13.00 12.45 Zrcalo tedna 13.05 13.00 Poročila 13.45 13.05 Hugo, tv igrica 15.05 14.10 Kamra 15.55 15.10 Moški, ženske 16.25 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 16.25 TV prodaja 17.10 17.00 Obzornik 17.25 17.10 Radovedni Taček 17.40 17.30 Mejniki, 8/50 17.50 17.45 Jake in debeluhi, 16/23 18.40 18.40 Lingo, tv igrica 19.15 19.10 Risanka 19.30 19.20 Žrebanje 3x3 20.05 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Župnik za 10 tednov, 4/6 21.50 21.00 Dosje 22.10 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 22.30 Poletna noč: sledi sledi Caroline v velemestu, 22/23 23.00 23.00 Svilene sence, 19/22 23.55 23.55 Videoring SLOVENIJA 2 12.45 Na potep po spominu 13.50 Šport v nedeljo 14.50 Obzorja duha 15.20 Koncert nemškega komornega ansambla iz Frankfurta 16.35 Goli, 6/6 17.30 Caroline v velemestu, 21/23 17.50 Svilene sence, 18/22 18.35 V krvi, 5/6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Karaoke 21.05 Bratovščine Sinjega galeba, 3/8 21.40 Ogrožena moškost - nova dognanja 22.30 Brane Rončel izza odra 00.00 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek 'Mmm 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 02.00 Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Detektivka Lea Sommer, nan. Na sever, nan. Morska deklica, nan. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur Gladiator, amer. film Dinastije Moroe, nad. Partnerja, nan. Rožnati panter, ang. komedija 24 ur, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP/ Vabimo k ogledu 10.00 09.50 601. VTV MAGAZIN, 10.05 ponovitev 10.20 TV IZLOŽBA 11.00 12.00 Videostrani 12.00 20.00 TV IZLOŽBA 20.00 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.05 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.10 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.30 20.35 Iz produkcije Združenja LTV 20.35 Slovenije: Oddaja TV PRIMORKE 21.05 ČEBELARJENJE, 1.del, 20.55 ponovitev 22.00 GOST ODDAJE DOBRO 21.25 JUTRO 21.45 22.30 NAJ SPOT DNEVA 21.50 22.35 REGIONALNE NOVICE 21.55 22.40 HOROSKOP 22.00 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 22.20 TOREK, 22. julija SLOVENIJA 1 Jake in debeluh, 16/23 Jazz, porota, amer. film Poročila Lingo, tv igrica Po domače Dosje Mostovi TV prodaja Obzornik Taborniki in skavti Otroci polderjev, 4/6 Hana Lovisa, 3/5 Havajski detektiv, 5/25 Kolo sreče, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Zajtrk pri Tiffaniju, amer. film Homo turisticus Odmevi, vreme, šport Poletna noč: Caroline v velemestu, 23/23 Svilene sence, 20/22 Videoring SLOVENIJA 2 14.25 Sobotna noč 16.25 Dlan v dlani 16.55 Caroline v velemestu, 22/23 17.20 Svilene sence, 19/22 18.05 Alpe Jadran 18.35 Župnik za 10 tednov, 4/6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razgaljeni Hollywood, 3/5 21.00 Osamljeni planet, pustol. serija 21.45 Daj še nekrat, Sam, amer. film 23.10 Svet poroča 23.40 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 02.00 02.30 09.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Partnerja, nan. Munkci, ris. serija VR. 5, nad. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur Ukradeni otroci, amer. drama Bolnišnica upanja, nan. Taksi, nan. Partnerja, nan. Vrnitev rožnatega panterja, ang. komedija 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja televizije TV PRIMORKE EPP/ Vabimo k ogledu ČEBELARJENJE, 1. del, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA Otroški program: SLONČEK ELMER, lutkovna igrica EPP/VABIMO K OGLEDU 602. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 602. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 23. julija SLOVENIJA 1 10.00 Havajski detektiv, 5/25 10.50 Zajtr pri Tiffaniju, amer. film\ 12.35 Svet čudes, 12/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Melodija morja in sonca 15.35 Svet narave 17.00 Obzornik 17.10 Etnika 17.30 Utonilo je sonce, 2/6 18.10 Hoganova druščina, 1/26 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, 2/7 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.30 Poletna noč: sledi Pacific drive, 1/39 23.00 Svilene sence, 21/22 SLOVENIJA 2 16.10 Svet poroča 16.40 Homo turisticus 16.55 Poletna noč, ponovitev sledi Caroline v velemestu, 23/23 17.20 Svilene sence, 20/22 18.05 National geographic, dokum. serija 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Športna sreda 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.30 Omizje 00.00 Slovenski jazz iz kluba Gajo 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Partnerja, nan. 13.00 Taksi, nad. 13.30 Bolnišnica upanja, nan. 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Varuška, nan. 15.30 Mamice, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nan. 17.00 Santa Barbara, nad. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Nevarni Havaji, nan. 19.30 24 ur 20.00 Častnik in gentelmen, amer. drama 22.15 Pleško, nan. 22.45 Taksi, nan. 23.15 Partnerja, nan. 00.00 Rožnati panter vrča udarec, ang. komedija 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 602. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.40 ŠPORTNI GOST 11.00 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM 20.30 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.35 GRAD PUSTOLOVŠČIN: 2. del nadaljevanke 21.05 VIDEO TOR ročk glasba 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Maš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se ptatuje prometni davek. Poškodovanih kar pet oseb Na območju Uprave za notranje zadev Celje se je minuli petek zgodilo kar pet hujših prometnih nesreč. Med njimi je tudi nesreča, ki se je zgodila ob 14. uri na Industrijski cesti v Velenju. V njej sta se dve osebi huje, tri pa lažje telesno poškodovale. Materialno škodo na vozilih so ocenili na približno 900.000 tolarjev. 19-ietni Amir M. iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Industrijski cesti iz smeri Partizanske v smeri Rudniške ceste. Ko je pripeljal v bližino podjetja ESOTECH, je dohitel pred sabo vozeče vozilo. Zaradi tega je začel močno zavirati, izgubil je oblast nad vozilom ter zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v betonsko ograjo, nato pa še v nasproti vozeči osebni avtomobil 52-Ietne Marjanke S. iz Mozirja. V nesreči so se štiri sopotnice, vse iz Velenja, v vozilu Almira telesno poškodovale, in sicer 41-letna Izeta M. in 42-letna Ruža D. huje, 2-letna Roza in 17-letna Anita S. pa lahko. Lahko telesno se je poškodovala tudi voznica Marjanka. Prometna nesreča s hudo telesno poškodbo Istega dne, le nekaj minut čez 15. uro, so morali velenjski policisti spet na teren. Tokrat izven naselja Lokovica, na prizorišče prometne nesreče, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. Materialna škoda na vozilih pa znaša približno 2.000.000 tolarjev. 31-letni Mitja G. iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šmartnega ob Paki proti Velenju. Ko je pripeljal izven naselja Lokovica v desni ovinek, je pričelo njegovo vozilo zanašati prav v času, ko je iz nasprotne smeri s tovornim avtomobilom pripeljal 27-letni Anton S. iz Rečice ob Savinji. Med vozili je prišlo do trčenja. V nesreči seje Mitja huje telesno poškodoval. Odtujil zabojnik z orodjem in ročno dvigalo Med tatvinami, ki so jih zagrešili zlikovci v noči iz petka na soboto prejšnji teden, so policisti zapisali tudi tatvino zabojnika z orodjem in ročnega dvigala. Odtujil jih je neznanec iz delavnice obrata transporta premoga v Termoelektrarnah Šoštanj. Z nečednim dejanjem je oškodoval podjetje MAP Trade d.o.o. iz Slovenske Bistrice za približno 120.000 tolarjev. Zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v vozilo? Prejšnjo soboto, ob 18.40 uri, se je zgodila prometna nesreča v bližini gostišča Don Juan v Rečici ob Paki. Iz smeri Letuša sta vozila voznika osebnih avtomobilov Martin R. iz Podgore in Dušan I. iz Spodnjih Kraš. Slednji je v bližini omenjenega gostišča zavijal na parkirišče, v tem času pa naj bi se Martin R. odločil za prehitevanje Dušanovega vozila. Med vozzilo je prišlo do trčenja, v katerem se je Martin lažje telesno poškodoval. Le zakaj mu bodo talne ovire? Očitno tudi talne ovire niso varne pred dolgoprstneži. Dokaz za to so talne ovire na Žarovi cesti v Velenju, ki jih je neznanec odstranil, beri odtujil, v noči na ponedeljek. Odvil je vijake in jih odnesel neznano kam. Zakaj mu bodo, lahko samo ugibamo. Ali si jih bo montiral doma na dvorišču, ali pa jih je odstranil, ker so mu šle pošteno »na živce«? Vlomil v Rdečo dvorano V noči na torek je neznanec skozi okno vlomil v Rdečo dvorano v Velenju. Ko je zapuuščal prostore, je s sabo odnesel dva računalnika, dva tiskalnika in nekaj menjalnega denarja. Jadrno jo je ucvrl Med 9. in 10. uro dopoldan, v ponedeljek, je neznancc vlomil v stanovanje na cesti Koželjskega 4 v Velenju. Pregledal je del prostorov in v dnevni sobi s police ukradel 10. 000 tolarjev. Ko je ugotovil, daje lastnik stanovanja v spalnici, jo je jadrno ucvrl. Seveda z denarjem vred. označenega prehoda za pešce, je trčil v pešča 47- letnega Vincenca M. iz Šempetra, ki je prečkal vozišče z njegove desne strani. V nesreči se je pešec hudo telesno poškodoval. Zavozil na bankino in nato na njivo Tudi minula nedelja ni minila brez prometne nesreče s hudo telesno poškodbo. Zgodila se je nekaj minut čez polnoč na lokalni cesti izven naselja Braslovče. 17-letni Simon P. iz Kaple je vozil motorno kolo iz smeri Kamene proti Braslovčam. Pred naseljem Braslovče je z motornim kolesom zavozil na bankino in nato na njivo, kjer je padel in se pri tem huje telesno poškodoval. Obležal hudo telesno poškodovan V nedeljo, 13. julija, ob 1.40 uri je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Šempetra proti Žalcu 27-letni Danijel V. iz Maribora. Na nadvozu čez železniško progo je trčil v pešca 18-letnega Roberta A. iz Dobrteše vasi. Pri trčenju je pešec obležal na vozišču s hudimi telesnimi poškodbami. Trčil v robnik, nato še v zaščitno ograjo Prejšnji petek, malo čez 20. uro, je vozil po Cesti ob železnici v Žalcu neregistrirano motorno kolo iz smeri Celjske ceste v smeri Ceste na Lavo 28- letni Anton M. iz Zidanega mosta. Ko je vozil čez nadvoz Ceste ob železnici, je trčil v robnik ob vozišču, nato pa še v zaščitno ograjo. V nesreči sta se Anton in sopotnica 32- letna Tatjana Č. iz Žalca hudo telesno poškodovala. Materialno škodo na vozilu so ocenili na 450.000 tolarjev. Trčil v pešca Ob 21.50 uri, prejšnjo soboto, seje zgodila prometna nesreča na magistralni cesti v Šempetru. 69-Ietni Ervin T. iz Maribora je vozil osebni avtomobil iz smeri Latkove vasi proti Žalcu. Ko je v naselju Šempeter pripeljal do Na mokrem podstrešju mu je spodrsnilo V ponedeljek, približno ob 17.30 uri, seje pri prekrivanju hleva v Dobletini pri Nazarjah hudo telesno poškodoval 35-letni Fredi V. Med delom mu je spodrsnilo po mokrem ostrešju in padel je z višine 6 metrov na asfaltirano dvorišče. Vt\ Gostje večera: oul Fingers, Gimme 5 z Dejo Mušič, vagabundi Izrečene sodbe bombašem Na okrožnem sodišču v Celju so konec tedna izrekli sodbe trem Velenjčanom, ki so povezani z bombno eksplozijo in še eno odvrženo bombo, ki pa ni eksplodirala, pred lokalom Saloon v Velenju. 27-letnega Robertsona Djerdjija je sodišče obsodilo na enotno kazen dve leti in pet mesecev zapora, 20-letnega Roberta Novačiča na šest mesecev, mladoletnemu A. M. pa je izreklo strožji nadzor centra za socialno delo. Sodba še ni pravnomočna. Priče, ki so jih zaslišali zadnji dan obravnave, niso povedale nič bistvenega, kar bi vplivalo na razjasnjevan-je zadeve. Vsi obtoženi pa so v sklepni besedi ponovno zagotovili, da dejanj, ki jim jih očita obtožnica, niso storili. Podobnega mnenja so bili njihovi zagovorniki. Povedali so, da se je tožilec poslužil le govoric, ki pa v nadaljnjem postopku niso bile potrjene. Zagovornik drugoobtoženega je dejal, da se je tožilec opiral le na izjave, ki jih je dal v preiskavi, v sodnem postopku pa ni bilo z ničimer dokazano, daje storil to dejanje. Povedali so še precej hudih besed o postopku policistov. Tožilec pa je vztrajal pri obtožnici. Dejal je, da sta drugo in tret-jeobtoženi na zaslišanju povedala take podrobnosti, ki jih lahko pove le storilec. Djerdji pa je po njegovem vedel, da jima izroča bombi za namenom, da ju uporabita za kaznivi dejanji, k takima dejanjema naj bi ju tudi napeljeval. Sodišče je vse tri spoznalo za krive. V celoti je sledilo tistemu, kar sta drugo in tret-jeobtoženi povedala v preiskavi. Tudi po mnenju sodišča je vsebina njunega zagovora take narave, da ni mogoče, da bi si vse izmislila oseba, ki pri dejanju ni bila zraven. m (k) \L\ prireja aero klub VelenjeYy\ ...... .,,,,, _ ________ • //J DAN LETALCEV ŠALEŠKE DOLINE nedelja 20. julij ob 15.00 ^ na letališču Lajše PROGRAM: predstavitev A. A - vojaških letal in helikopterjev - padalcev, zmajarjev, modelarjev - ultra lahkih letal drzne akrobacije pilotov tekmovanje v zbijanju balonov z letali razstava sprotnih dosežkov članov aero kluba skozi zgodovino kluba razstava letal bogat srečelov aero taxi ves dan možnost skoka s tandemom (padalo za dva ) Lačne in žejne Vas ne bomo pustili, med drugim Vas bo zabaval Hmeljarski instrumentalni kvintet! Vljudno vabljeni, naj bo letaski dan tudi VAŠ DAN ! BANKA CEUE V POLETJE Z UGODNO PONUDBO POTROŠNIŠKIH POSOJIL Greste na počitnice? Potrebujete gotovino? Kupujete avto? Banka Celje Vam za izpolnitev Vaših želja nudi ugodna posojila. Za sanjske počitnice potrebujete samo predračun turistične agencije, v Banki Celje pa Vam nudimo namensko posojilo že od T + 7% dalje. Kratkoročna posojila so Vam na voljo za obdobje od 3 mesecev do 1 leta. Najem gotovinskega posojila je veliko ugodnejši, saj Vam je na voljo posojilo že od T + 8% dalje, nižji pa sg tudi stroški odobritve posojila. Gotovinska posojila lahko najamete za obdobje od 3 mesecev do 5 let. Če ste se v teh poletnih mesecih odločili za nakup avtomobila, je nižja obrestna mera kot nalašč za Vas. Posojilo dobite že po obrestni meri T + 9,5%. Ponudba posojil velja za komitente banke in nekomitente. Vse podrobnejše informacije so Vam na voljo v enotah Banke Celje. So stvari, ki jh lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije Nogometni klub Rudar Težja poškodba trenerja Šoškiča Nogometaši Rudarprso včeraj (sreda) sklenili del priprav v Slovenskih Konjicah, popoldne pa so na igrišču ob jezeru že odigrali prvo pripravljalno tekmo v novi sestavi pred domačimi navijači, njihov nasprotnik je bil novi tretjeligaš Usnjar iz Šoštanja. V prvi tekmi za trening so v Slovenskih Konjicah s 3:0 premagali drugoligaša iz Šmartnega ob Paki, strelci pa so bili Javornik, Rad in Mujanovič. Odlično razpoloženje v moštvu je precej pokvarila smola trenerja Miloša Šoškiča, ki si je med vadbo težje poškodoval nogo in so mu morali v slovenjgraški bolnišnici operirati mišico. V igralskem kadru do srede ni bilo nič novega, le Kokol je klubu včeraj sporočil, ali bo igral za Rudar, ali bo ostal na Škotskem, kjer je v torek odigral preizkusno tekmo. Šmartno ob Paki Nogometaši pričeli priprave Nogometaši Šmartnega s (priprave rra novo prvenstveno sezono v drugi ligi pričeli prejšnji ponedeljek. Trener Oblak in njegov novi pomočnik sta na prvem treningu zbrala 15 igralcev, torej nepopolno sestavo, sicer pa bo v moštvu precej sprememb. Klub so zapustili Omeragič, Kovačevič, Pevnik, Pavič, Marinček in tudi Oblak, Polovšak je še negotov, novi igralci so Smajlovič, ki se je vrnil iz Usnjarja, mladinci Pokleka, Pižorn, Kos, Mešič, Vodovnik in Topič, vodstvo kluba se z velenjskim Rudarjem dogovarja o dvojni registraciji štirih igralcev, prav tako pa še s tremi igralci, o katerih bo odločitev znana do konca tedna. Celotne priprave bodo Šmarčani opravili doma, kajti denarja za del priprav kje drugje ni, uprava pa se v tem času bori za izboljšanje finančnega stanja, ki je bilo ztelo slabo, vendar se je v zadnjem obdobju delno že popravilo. Še v juliju bodo izvedli skupščino, ki bo klub postavila na nove osnove, torej bo deloval skladno z zakonom o društvih. V soboto so Šmarčani v Slovenskih Konjicah odigrali prvo tekmo za trening z velenjskim Rudarjem in izgubili z 0:3 (0:1). Prvoligašu so se dobro upirali zlasti v prvem polčasu, v drugem pa so jim pošle moči in telesno bolje pripravljeni Velenjčani so zasluženo zmagali. Glede na prvi nastop šmarški nogometaši niso razočarali, z okrepitvami pa v novem prvenstvu zanesljivo ne bodo igrali stranske vloge. Igrali so. Magrič, Štefančič, Pižorn, Mešič, Irman, Polovšak, Grobelšek, Stojko, Fajdiga, Spasojevič, Smajlovič, poleg njih pa še Magrič, Kos, Vodovnik in Pokleka. ■ Janko Goričnik AK Velenje Pet naslovov in norme za EP Državno mladinsko prvenstvo v atletiki je bilo tokrat v znamenju velenjskih atletov, saj so bili najuspešnejši po številu kolajn in državnih prvakov. Poles in Krajnc sta potrdila normi za udeležbo na Evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo v Ljubljani od 24. do 27. julija, udeleženca prvenstva pa bosta tudi Pugljeva v štafeti 4 x 100 m in Gutman kot član moške štafete 4 x 400 m. Eden od vodij ekipe Slovenije za to prvenstvo bo tudi velenjski trener Boris Šalamon, katerega varovanci so vsi štirje udeleženci. Na EP bo nastopil tudi Boštjan Buč, ki v zadnjem času dosega izredno rezultate in na tej podlagi se je uvrstil v slovensko reprezentanco. Rezultati prvenstva: 3. Alenka Majdak - višina -160 cm, Boštjan Buč - 5000 m -15.16.10; 2. Jana Pugelj -100 m -12.31; 1. Boštjan Buč - 2000 m ovire - 6.08.43, Matjaž Krajnc - 200 m - 21.71, Matjaž Krajnc - 400 m - 48.69, Peter Poles - 400 m ovire - 52.61; Gutman, Njenjič, Poles, Krajnc - 4 x 400 m - 3.19.87. mš. Jolanda ni uspela Prvega od svojih dveh velikih letošnjih ciljev Jolanda Čeplak ni uresničila. Na evropskem prvenstvu do 23 let na Finskem je namreč v teku na 800 metrov razočarala, saj je s skromnim časom 2:06,43 močno zaostala za svojimi letošnjimi dosežki in dosegla šele štirinajsti čas. Nova preizkušnja bo svetovno prvenstvo v Atenah. Slavica na SP veteranov Slavica Poznič je v sredo odpotovala na 12.svetovno prvenstvo veteranov v atletiki, ki bo od 17.do 27.julija v Durbanu v Južni Afriki. Nastopila bo v treh disciplinah in sicer na 1500,5000 in 2000 metrov zapreke, v slednji disciplini pa je še vedno evropska rekorderka in največ pričakuje prav v tem teku, poizkušala pa bo izboljšati uvrstitve s prejšnjih prvenstve v ostalih dveh disciplinah. Rdeča dvorana » Poletje ko noro« V juliju in avgustu se bodo v devetih slovenskih mestih zvrstile zanimive športne prireditve s skupnim imenom »poletje ko noro.« Mladi se bodo pomerili v zabavnem tekmovanju v rolanju, malem nogometu na ogrado in v ulični košarki. Najboljši bodo deležni bogatih denarnih in praktičnih nagrad, sklepno tekmovanje bo 7. septembra v Kopru, pred velenjsko Rdečo dvorano pa ga bodo izvedli 19. julija. Prijave sprejemajo v Rdeči dvorani, kjer nudijo tudi vse ostale informacije. Konjeniški šport Naj bo vsako leto tako Kovinotehna Savinjska Polzela V nedeljo, 13. julija, smo se ljubitelji konjeniškega športa zbrali v Lokah pri Mozirju. Konjeniški klub Mozirje je po nekajletnem presledku ponovno organiziral turnir v preskakovanju ovir. Prekrasen prostor in lepa nedelja sta privabila veliko ljudi, kakšnih 1500 se jih je zbralo v Lokah. Hirnir si je ogledalo precej gostov, predsednik Konjeniške zveze Slovenije, Gregor Pintar, župani sosednjih občin in mozirski župan ter poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik. Ogledali smo si tri tekme v preskakovanju ovir, tekmovanje dvo in enovpreg ter si oči pasli tudi ob mimohodu vseh sodelujočih. Dan se je začel s parkurjem kat. A2, višina zaprek 1.10 m. Štartalo je 41 tekmovalcev, 24 jih je osnovni parkur odjahalo brez napake. Pomerili so se v baražu. Najhitreje in brez napake je končal Aleš Pevec s Felis Senno iz KK Velenje, drugi je bil Sandi Smolnikar (Aleks, KK Krumperk), tretja pa Mateja i za pomoč polzelski košarki Aleš Pevec s sabljo, nagrado za najboljšega jahača na turnirju Občina Žalec bo v prihodnje prevzela pokroviteljstvo vseh tekem KK Kovinotehna Savinjska Polzela v evropskem pokalu. Tako so na zadnji seji določili žalski svetniki. Vodstvo tega košarkarskega kluba je v svoji izjavi svetnikom zapisalo, da je KK Kovinotehna Savinjska Polzela košarkarski klub z dolgoletno tradicijo in eden redkih slovenskih športnih kolektivov, ki se je v zadnjih letih prebil v vrh slovenske košarke. Enega velikih uspehov je klub doživel v Mariboru, kjer so postali državni pokalni zmagovalci in se zapisala v zgoovino kot prvi klub, ki mu je uspelo ta primat odvzeti dosedanji najboljši slovenski ekipi Smelt Olimpija. Polzelani bodo v prihodnji sezoni nastopali v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Lahko rečemo, da Evropa pozna klub kot košarkarje iz Savinjske doline in prav na račun promocije doline so žalsko občino tudi prosili za pomoč pri pokrivanju stroškov potovanj in promocije na evropskih tekmovanjih. Seveda pa je na seji žalske svetnike zanimalo, koliko denarja bodo v občini namenili košarkarjem in kdo bo odločil o višini sredstev. Teh podatkov na seji niso slišali, zadovoljili so se z odgovorom župana žalske občine prof. Milana Dobnika: »Če smo že botri, sodi k temu tudi ura. Če bodo uspehi veliki, bo treba dati več, če uspehov ne bo, bo mošnjiček ostal zaprt.« Svetniki so bili, tako je kazalo, z odgovorom zadovoljni. ■ -er Doberšek (Lambi 745, KK Celje). Sledila je tekma "ride and drive", kjer jahači parkur odjahajo, nato pa jih čaka še poligon, ki ga morajo uspešno zvoziti s kolesom. Večina jahačev je dokazala, da obvladajo poleg ježe tudi vožnjo s kolesom. Rezultati: 1. Andrej Kučer (Clenza Salvana, KK Gotovlje), 2. Primož Rifelj (Profi, KK Velenje), 3. Aleš Pevec (Felis Paco, KK Velenje). Po slovesnem defileju je sledila še tekma kat. Ma, 1.30 m. Štartalo je štirinajst tekmovalcev, 8 se jih je uvrstilo v baraž. Tudi povišane zapreke je brez napake odjahal Krumperčan Smolnikar z dvema konjema, Velenjčana Pevec z dvema in Čik z enim konjem. Končni vrstni red je bil: 1. Sandi Smolnikar (Grafin, KK Krumperk), 2. Matjaž Čik (Jefine, KK Velenje), 3. Aleš Pevec (Felis Kenboy, KK Velenje). Za konec je v tekmi dvovpreg zmagal Tomaž Steblovnik s parom haflingerjev z ranča Burger, pri enovpregah pa domačin Jože Češnovar. Ker imajo v Mozirju lep am-bient, dobre organizatorje in smo se izkazali tudi gledalci, lahko upamo, da se bomo na turnirju v Lokah ponovno srečali drugo leto. ■ Špela Menih (foto: jp) Konjeniki so navdušili Lovro Blatnik: Vrtnar trdno v sedlu Saturna Na nedavnem velikem mednarodnem turnirju v preskakovanju ovir za veliko nagrado Ljubljane, na njem so nastopili mojstri iz devetih evropskih držav, je zablestel mladi in obetavni član Konjeniškega kluba Velenje Lovro Blatnik. V odlični mednarodni konkurenci je v najtežji kategoriji z ovirami 1,40 metra osvojil izredno 5. mesto. Nastopil je v slovenski članski reprezentanci in bil najboljši med slovenskimi konjeniki. To je zanj in njegovega češkega toplokrvnega Saturna doslej največji uspeh. Lovro je sicer dijak tretjega letnika vrtnarske šole, konje pa je občudoval že čisto ma- jhen. Ni torej naključje, da ga je oče pripeljal med konjenike velenjskega kluba. Leta 1994 je pri Maji Novak pridobil tekmovalno licenco in pričel redno vaditi. »Zame skrbi Matjaž Čik, odličen trener in trenutno najboljši slovenski jahač. Njemu veljajo vse zasluge za moje uspehe, pa seveda velenjskemu Premogovniku, ki klub vsestransko podpira,« pravi Lovro. Precej lepih uspehov je nanizal v minulem obdobju na najrazličnejših tekmovanjih in turnirjih, rad pa se spominja lanskega ekipnega naslova državnega prvaka, posamezno je bil v slovenskem pokalu drugi, v pokalu Samsung pa tretji. Pridno bo treniral še naprej, njegova bližnja cilja sta državno prvenstvo avgusta v Velenju in še šest tekem za slovenski pokal, od katerih bo ena tudi v Velenju, »z višjimi cilji pa se zaenkrat še ne obremenjujem, saj sem šele resno pričel,« skromno dodaja obetavni Lovro Blatnik. mjp Matjaž Krajnc Najhitrejši slovenski zlatar Dve stvari je Matjaž Krajnc podedoval od svojega očeta Vlada, ki je bil tudi sam nekoč zelo dober atlet -oblikovanje zlata in dragih kovin ter ljubezen do atletike. Pogovor z Matjažem je stekel kar v očetovi delavnici na Kidričevi v Velenju. »Že zelo zgodaj sem pristal na stadionu, saj sem bil še čisto majhen že v stiku z atletiko, ki je bila in je velika ljubezen mojega očeta. Ko se enkrat začneš ukvarjati z atletiko, prihajajo rezultati sami od sebe, seveda z mnogo treninga in trdega dela. Imel sem srečo, da sem se vključil v zelo homogeno skupino sprinterjev trenerja Borisa Šalamona, brez katerega mojih sedanjih dosežkov tudi ne bi bilo. Sicer sem najhitrejši mladinec v državi na 100, 200 in 400 metrov, med zadnje uspehe sodi zmaga na 100 metrov na pokalu Savaria na Madžarskem, pozabiti pa ne smem naslovov mladinskega državnega prvaka na 100 in 200 metrov ter v klubski štafeti 4 x 400 metrov. Moj cilj v tem času je bila vsekakor norma za mladinsko evropsko prvenstvo še ta mesec v Ljubljani, ki se mi je nekajkrat za malenkost izmuznila, končno pa sem le uspel. Zdaj sem vesel in ponosen, da bom z državnim grbom na majici zastopal barve Slovenije na EP v Ljubljani.« Tako samozavesten in optimističen je Matjaž glede nadaljevanja kariere, mi pa upamo, da se mu bodo tudi ostali načrti in želje uresničile. Še mnenja trenerja Borisa Šalamona: »Morda ne veste, da ima Matjaž še eno veliko ljubezen. To je glasba, ki seji ne namerava odreči, vendar upam, da to ne bo na škodo atletike. Posebej sedaj, ko so se pričeli kazati uspehi, ki ga lahko ponesejo tudi na velika mednarodna tekmovanja. Morda se Matjaž niti sam ne zaveda, kakšni potenciali se skrivajo v njem. Škoda bi bila, če jih ne bi izkoristil.« ■ V. P. 17. julija 1997 ŠPORT IN REKREACIJA MS VAS 17 Tenis •<: -' ■ ■ - ^SHHpMHp;l! ailfliplll Katarina trenutno tretja na svetovni lestvici Šestnajstletna Katarina Srebotnik je na najnovejši svetovni jakostni lestvici za mladinke do 18 let, objavljajo jo vsak teden v Londonu, na tretjem mestu in torej ostaja med najtesnejšimi kandidatkami za letošnji naslov svetovne mladinske prvakinje. Do Wimbledona je bila celo druga, z zmago na tem turnirju pa jo je prehitela Cara Black iz Zimbabveja. Vodi Mirjana Lučič iz Hrvaške z 850 točkami, Cara Blasck jih ima 765, Katarina Srebotnik 705, do desetega mesta pa sledijo Middleton 650, Rippner (obe ZDA) 565, Seljutina (Kazahstan) 535, Alcazar (Španija, 530, Huebnerova (Češka) 495, deveta je Tina Pisnik 490 in deseta Morigami (Japonska) 465. Katarina je ob tem na svetovni lestvici četrta za igro parov, njena soigralka Maja Matevžič pa šesta. Letalski dan v šaleški dolini Aeroklub Velenje je v lanskem letu zabeležil 25. obletnico. V šestindvajsetih letih prehojene poti nas je doletel in razveseljeval marsikakšen dogodek. Leta 1974 smo zgradili hangar z lesenimi nosilci strehe. Teža snega je streho v februarju 1976 porušila, uničila tri jadralna letala in zavrla delovanje kluba. V letu 1979 smo s pomočjo širše družbene pomoči zgradili sodobno pristajalno stezo za potrebe športne aviacije. Nesreča nikoli ne počiva, tako nas ni obšla tudi ob hudih nalivih v novembru 1990, ko nam je popolnoma zalilo hangar in skoraj odneslo most pred njim. V letu 1992 smo zgradili sodobno bencinsko črpalko, ki je nepogrešljiv objekt na vsakem sodobnem letališču. Ne moremo mimo športnih uspehov. Na področju tekmovanj v jadralnim letenju smo v letu 1994 osvojili prvo mesto na državnem prvenstvu v standardnem in klubskem razredu in zmagali v istih razredih na tekmovanju Alpe-Adria. Dobre uspehe dosegajo tudi naši motorni piloti. Na svetovnem prvenstvu v aerorallyu v Čilu leta 1993 smo osvojili tretje mesto. Tudi na tekmovanju Alpe-Adria v Slovenj Gradcu leta 1995 smo osvojili tretje mesto. /Ee bi radi pobližje spoznali, kaj se pri nas na letališču dogaja in kaj letalci znamo, nas obiščite 20. julija. Takrat bo na letališču v Lajšah latalski miting, ki se bo začel ob 15. uri. Lahko si boste ogledali program vojnega letal- Ob koncu jadralnega dne je potebno letala tudi skrbno očistiti. eno nedeljsko popoldne v naši sredini in uživajte v pogledu na nebo. Veseli vas bomo.. ■ letalci AK Velenje stva, akrobatov in padalcev. Možen bo tudi aerotaxi, za pogumnejše pa tudi skok s padalom v tandemu. Preživite Karate Šaleški alpinistični odsek uspešno ob koncu sezone p0 dveh desetletjih končno Altaj fcTaratoicti l^aratp Huho Vplonip en l/nn^oli tplrmrH/cilnn cP7nnr» c Karateisti Karate kluba Velenje so končali tekmovalno sezono s poletno šolo Kope 97 ter tekmovanjem v katah za pokal Eurograf. Letošnja poletna šola je trajala pet dni in to na Kopah, za razliko od prejšnjih let, ko je bila na Slemenu. Udeležili so se je mladi karateisti iz Velenja ter koroških klubov. Šolo so vodili domači strokovnjaki in je zelo dobro uspela. Ob koncu šolanja je bil tudi tradicionalni in priljubljeni turnir po pasovih za pokal Eurograf 97. Uvrstitve po pasovih: rumeni pasovi: 1. Maja Medved, 2. Niko Medved (oba Velenje), 3. Kokol (Mislinja); oranžni pasovi: 1. Plečko (Mislinja), 2. Vrane, 3. Podjavoršek (oba Velenje); zeleni pasovi: 1. Tamše, 2. Myint (oba Mislinja), 3. Pristušek (Velenje); modri pasovi: 1. Dejan Vačovnik, 2. Klemen Vačovnik, 3. Videnšek (vsi Velenje); ijavi pasovi: 1. Škoflek, 2. Krk, 3. Britovšek (vsi Velenje). S svetovnega prvenstva S.K.I v Milanu se je vrnil član KK Velenje Zdenko Miklavc, katerega se je udeležil kot sodnik in je po splošnih ocenah izvrstno opravil svoje delo. Za to je dobil tudi posebno pohvalo. Miklavc je trenutno eden najperspektivnejših slovenskih sodnikov. ■ KK Velenje, D.B. Balinanje Praznični turnir Balinarsko športno društvo Velenje - Premogovnik je priredilo 16. tradicionalni turnir v počastitev dneva rudarjev v soboto, 12. julija, z udeležbo ekip iz cele Slovenije. Zal so vabljeni iz Italije in Hrvaške odpovedali udeležbo. Vse sodelujoče je pozdravil Janko Valenčak, predsednik BŠD Velenje - Premogovnik in še posebej goste Boruta Pahorja, predsednika Združene liste, Bojana Kontiča, poslanca v državnem zboru, predstavnika Premogovnika Velenje in Mestne občine Velenje. Gostje so dobili simbolična darila, priznanje za delo z mladimi pa tudi Željko Voglar. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, saj so prav turnirji idealna priložnost za sproščeno druženje! Rezultati: 1. Antena Hausbrandt (Portorož), 2. Premogovnik A, 3. Žalec, 4. Premogovnik - upokojenci. ■ Boris Knavs Zoran Rednak na svetovno prvenstvo V balinarskem klubu Premogovnik Velenje so z veseljem in ponosom sprejeli vest, se je Zoran Rednak uvrstil v štiričlansko slovensko reprezentanco, ki bo od 21. do 27. julija nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu v Maroku. Mladi balinarji so se pripravljali v Miljah pri Kranju, vodstvo slovenske reprezentance pa se tudi letos nadeja novih kolajn. Mongolija, to kraljestvo Džin-gis kana, je polna ekstremov. Velika je za tri Francije, zelo redko naseljena, saj ima le 2,2 milijona prebivalcev, s svojo povprečno nadmorsko višino 1580 m sodi med najvišje ležeče dežele našega planeta. Ekstremna je v vseh pogledih, tudi glede podnebja. Poletne temperature se lahko povzpnejo nad 40, zimski vetrovi spustijo termometer tudi na minus 30 stopinj Celzija ali še nižje. Nič tako presenetljivega ni, če je v zgodnjem aprilu moč videti snežne krpe celo v puščavi Gobi. Spominja pa Mongolija tudi na nekaj eksotičnega. Spominja na mogočnega Džingis kana, kamelje karavane v prej omenjeni puščavi, na galopirajoče črede divjih koz skozi sibirske stepe. Tisti, ki so to ekstremno deželo že kdaj obiskali, pravijo, da Mongolija tudi danes pomeni na Munkl Klairkhan (4374 m) je najvišji vrh gorovja Altaj v Mongoliji. Tja se je odpravila mini odprava Šaleškega alpinističnega odseka. nek način konec sveta, zunaj peščice večjih mest pa dobi človek občutek, da ni prišel v drugo deželo, ampak v drugo stoletje. Prav v to deželo razsežnih puščav, visokih gora, valovitih se travnatih pobočij in gozdov, kristalno čistih rek in jezer ter obilnega in neokrnjenega življenja v naravi so se v ponedeljek, 7. julija, odpravili štirje člani Šaleškega alpinističnega odseka: Ivč Kotnik, Grega Justin, Leon Verdnik in Marjan Lampret. V zagotovo najbolj neokrnjeno deželo v Aziji se niso podali le kot turisti, ampak predvsem kot alpinisti. Njihov cilj je osvojiti najvišji vrh gorovja Altaj - 4374 m visoki Munkl Klairkhan. Altaj s kopico štiritisočaki, ki še nimajo imena, leži delno v Rusiji, večji del pa v bolj odmaknjeni in vase zaprti Mongoliji. Po besedah Ivča Kotnika tu ni še ni bilo slovenskega alpinista in tudi ne alpinista iz nekdanje Jugoslavije. "Kar dve desetletji smo si prizadevali za obisk te ek-stremne dežele in njenega gorovja Altaj. Po 20 letih smo končno dobili zeleno luč za »prodor« v to zaprto deželo, ki se odpira turizmu šele v zadnjih nekaj letih." Na poti bodo od 7. do 30. julija. Na vprašanje, za kakšno težavnostno stopnjo gre, je Kotnik odgovoril, da si visoko oceno »zasluži« že prihod v Mongolijo. Edina letalska prevoznika tja sta namreč ruski Aeroflot in državna mongolska letalska družba. Za prihod v Ulambator, od koder jih čaka približno 1500 km dolga pot Invalidski šport 23. avtorally invalidov Šaleške doline Invalidi MDI Velenje so letos izvedli že 23. tradicionalni avtorally po Šaleški dolini. Letos so to prireditev počastili spominu že pokojnega Jožeta Ocepeka, ki je bil snovatelj te rekreacijsko-športne prireditve za invalide. Udeležencev je bilo kar 110. Vozil je bilo 20. Tekmovali so v moških in ženskih ekipah. Kot gostje so sodelovali DI Trbovlje in Samabthley iz Madžarske. Rezultati: ženske ekipe: 1. OI Velenje, 2. OI Konovo, 3. Ping pong; moške ekipe: 1. MDI sedeča odbojka, 2. DI Trbovlje, 3. OI Šoštanj; posamezno ženske: spretnostna vožnja: 1. Jolanda Belavič, 2. Irma Lever, 3. Pavla Zelenik, streljanje: 1. Kristina Jehart, 2. Marjana Kaš, 3. Anica Duh, pikado: 1. Marica Zacirkovnik, 2. Anica Žiber, 3. Helena Bec, kegljanje: 1. Štefka Drolc, 2. Marjana Pečnik, 3. Irena Klosternik; posamezno moški: spretnostna vožnja: 1. Boštjan Žigon, 2. Franc Rogelšek, 3. Tone Leber, streljanje: 1. Franjo Žučko, 2. Branko Blatnik, 3. Franc Dobnik, pikado: 1. Rudi Janežič, 2. Jure Tratnik, 3. Slavko Ramšak, kegljanje: 1. Jože Hribernik, 2. Milan Ježov-nik, 3. Milan Sekulič. ■ -trih Ribiči za prehodni pokal Rudarske svetilke Prva ekipa Velenja Ekipa, zaslužna za prvo mesto Ribiške družine Velenje (od leve proti desni),: Oto Mravljak, Rudi Bizjak in Vojko Kranjc. Ob letošnjem prazniku, dnevu rudarjev, seje v Šaleški dolini zgodilo veliko zanimih prireditev in tekmovanj. V Ribiški družini Velenje so pripravili in izpeljali že 18. tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal Rudarske svetilke. Ob Škalskem jezeru, kjer se je tekmovanje odvijalo, se je zbralo 25 ekip, med njimi pa je imela najboljši ulov in ekipno dosegla 1. mesto ekipa RD Velenje, 2. mesto je zasedla ekipa Trgovina 3B in 3. Koroška RD Slovenj Gradec s I. ekipo. Sektorske uvrstitve posamezno: A: 1. Rudi Bizjak (Velenje), 2. Igor Pinoza (Premogovnik Velenje, Priprave), 3. Jože Jurko (DU Velenje); B: 1. Tomaž Slatinšek (Trgovina 3B), 2. Oto Mravljak (RD Velenje), 3. Ludvik Kajnih (Koroška RD Slovenj Gradec, ekipa I); sektor C: 1. Branko Kajnih (Koroška RD Slovenj Gradec ekipa I), 2. Vojko Krajnc (RD Velenje) in 3. Rudi Slatinšek (Trgovina 3B). ■ mkp proti zahodu proti goram, naj bi zaostovala dva dneva. Vsaj na eno stran bi jo radi premagali z letalom. Nato jih čakata dva dni s konji in kamelami do vznožja gorovja. Tu naj bi potrebovali teden dni za plezanje in vzpon na najvišji vrh Altaja. Nazaj v glavno mesto Ulambator naj bi se vračali z džipom. Ker pa je potovalna hitrost 80 km na dan, jo bodo -pravi Kotnik - najbrž težko na takšen način premagati v celoti. Letalo nazaj do Ulambatorja bi bila najboljša rešitev. "Ocena za plezanje v Mongoliji je še neznanka. V literaturi, ki smo jo dobili od Angležev, smo prebrali, da zahteva kar precej naporov. V zadnjem času tako modnega prostega plezanja se mi tu ne bomo šli. Predvidevamo pa, da bomo prinesli dragocene informacije za morebitno pot naših prostih plezalcev v prihodnjih letih." Približno 3000 ameriških dolarjev bo veljala ta "pustolovščina", dopust svoje vrste v Mongoliji. Drago, prizna Ivč Kotnik, ker se ne da pogajati za ceno. Letalski prevoznik Aeroflot jim je dvignil cene v zadnjem trenutku za 100 %. Brez dovoljenja, tudi tega je potrebno kupiti, vrha ne morejo osvojiti. Potovanje po Mongoliji prav tako ni brezplačno. "Pokrovitelji so zelo redki in glavnino potrebnega denarja si moramo zaslužiti sami. Mi si ga z višinskimi deli," je še povedal Ivč Kotnik. ■ tp Liga Šmartno 97 RBM Commerce S 14. krogom so sklenili prvi del poletne lige Šmartno 97, igralci bodo imeli dober mesec odmora. Do nadaljevanja bo na vrhu ekipa RBM Commerce, najboljši strelec doslej je njen igralec Cerovšek, gneča na lestvici pa v drugem delu obeta oster boj za prvih osem mest, ki še vodijo v razigravanje. Izidi 14.kroga: Keramičarstvo Kemo-Krokodilčki 2:1, Podgora-Adsalute 3:3, Rekreativci-Saloon Mins Nol 3:12, Avto Maurer-Roje 0:4, RBM Commerce-Adriatic 1:0, Flamengo-Grossenberg 2:0, Lajše-Little Boys 4:3, prosta Gostišče Pri orehu in Klub 81. Vrstni red po prvem delu: 1. RBM Commerce 29, 2. Adriatic 28, 3. Adsalute 28, 4. Keramičarstvo Kemo 26,5. Saloon Mins No 1 25, 6. Gostišče Pri orehu 25, 7. Krokodilčki 21, 8. Klub 81 20, 9. Podgora 17, lO.Roje 15, 11. Rekreativci 12, 12. Little Boys 8, 13. Flamengo 8, 14. Avto Maurer 7,15. Grossenberg 6 in 16. Lajše -1 točka. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T500 25/1 KG 59,90 POMARANČNI JUICE 2L 225,00 SLADKOR 50/1 KG 115,90 JERUZALEMČAN 12/1L 419,00 TESTENINE 500G 89,90 PIVO PL0Č. 0,5 PLATO 2.799,00 VEGETA 2KG 1.799,90 PRAŠEK ARIEL 3,6KG 879,00 RIŽ SPLENDOR 1KG 119,90 DETERG. ZA POSODO 1,5L 169,90 KOMPOT BRESKEV 850G 159,90 PRAŠEK PERSIL 6KG 1.599,00 OLJE ZVEZDA 12/1L 164,90 TOAL. PAPIR CARL. 8KOM 239,90 KIS ZA VLAGANJE 3L 379,90 MILO PALMOLIVE 79,90 KOZARCI ZA VLAGANJE 36,90 KRMNI JEČMEN 31,90 SADNI SIRUP 3L 599,00 KRMNA KORUZA 31,90 NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA TUDI Z ACTIV0, VISO, IN EUROCARD-OM. *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! *** GIBANJE PREBIVALSTVA i KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJEc 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 M : iJKISli Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon: 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje BODITE ZVESTI VEGRADOVIft TRGOVINA« - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI! Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev. Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra! ▼ TfDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE VTERMAH ČATEŽ ▼ TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH T LETNA KARTA ZA TENIS _ IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN g K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci: l | T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, ; § čistila, pijače, gospodinjski pripomočki ; S T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, \ S pijače, gospodinjski pripomočki { § T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, \ g elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela \ 2 tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ■ S ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA... : i§ ▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in 3 s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ j S ▼ TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje l ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ \ § ▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont = z pijač, papirna galanterija, pisala/ ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7.julija do 13. julija 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 10. 7. AMP Šoštanj ■m ■ Isto • M : KHH 150 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 7. julija do 13. julija 1997 TOPOLStCA VELIKI VRH ZAVODNJE i Upravna enota Žalec Poroke: Marjan Novak, Žalec in Erika Pertovt, Žalec Zofija Dobnik, stara 98 let, upokojenka, Breg pri Polzeli Ljudmila Pajek, stara 76 let, Upokojenka, Laško Janez Ograjenšek, star 88 let, upokojenec, Podkraj 7, Marija Stankovič, stara 97 let, upokojenka, Žalec Marija Antlejm stara 92 let, upokojenka Žalec Ana Govek, stara 91 let, upokojenka Žalec Franc Hegediš, star 61 let, upokojenec, Arja Vas Štefanija Kač, stara 88 let, upoko-jneka iz Polzele 149 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličete SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševlno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju : 855-492, v otroškem dispanzerju 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek 17. julija, popoldne dr. Renko V., urgenca od 6.30. do 20. ure dr. Rus in dr. Urbane , nočna dr. Žuber in dr. Rus. Petek 18. julija, popoldne dr. Rus, urgenca 6.30 do 20. ure dr. Slavič , nočna dr. Renko in dr. Kozorog Sobota in nedelja 19. in 20. julija od 6.30 dalje do ponedeljka do 7. ure zjutraj dr. Stupar in dr. Vidovič Pondeljek 21. julija, popoldne dr. Grošelj urgenca dr. Renko 0., nočna dr. Friškovec in dr. Urbane. Torek 22. julija popoldne dr. Renko 0. urgenca dr. Rus, nočna dr. Lazar in dr. Slavič Sreda, 23. julija popoldne dr. Slavič, urgenca dr. Friškovec in dr. Ramšak, nočna dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V dežurni ambulanti v nedeljo 20. julij od 8. do 12. ure dr. Gordana Čižmek. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Lekarna v Šoštanju: POLETNI DELOVNI ČAS: julija in avgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefonsko številko 883-002) Od 18. julija do 25. julija, Tomo Wankmiillerdr.vet.med., mobitel 0609-633-676. MENJALNICA EPi G PP" / \ Vetrinjska 8, 2000 Maribor OVOV, d.o.o. tel. :062/225-729, tel./fax: 062/224-697 V NAKUPNEM CENTRU V VELENJU tel.:063/86-44-33 PROD DELNIC(PID-ov) UGODNA PRODAJA DEVIZ NA OBROKE (ČEKI)! ■TV f\\ H m HITRO DOSTAVO BLAGA VAM NUDI Partizanska 109, 6210 SEŽANA tel. 067 31961, fax. 067 72379 www2.siol.net/ext/quick NA RELACIJI: ITALIA - SLOVENIJA EVROPA - SLOVENIJA IN V OBRATNI SMERI Poleg prevzema blaga pri vašemu dobavitelju, poskrbimo še za izvozno carinjenje v državi vašega dobavitelja, uvozno carinjenje in dostavo blaga do vašega skladišča oziroma tam, kjer vi želite. DOVOLJ JE VAS TELEFONSKI POZIV ALI VAŠ FAKS. NA VOUO SO VAM V: SEŽANI: Viktor, Robert tel. 067 31961 fax 72379 Silvija 066 38188 37107 LJUBLJANI: Velimir Klara 061 1851226 065 35621 1851227 35421 Mogoče ste našli rešitve, katere ste že dolgo iskali! POKLIČITE! ČETRTEK, 17. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. julija: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. • \ V J*0 «> petek, 18.7. ob 17h DOM KULTURE VELENJE Petek, 18. 7., ob 23. uri TRK- erotični triler Režija: David Cronenberg Vloge: James Spader, Holly Hunter,... Dolžina: 98 minut Film je futuristična ljubezenska zgodba, ki se dogaja v sedanjosti. James in njegova žena Catherine živita kompleksno seksualno življenje. Po skoraj usodni avtomobilski nesreči z dr. Hellen Remington pa začneta raziskovati povezavo med nevarnostjo, seksom in smrtjo. Tako iščeta ljudi, ki so doživeli podobne izkušnje, raziskujeta seksualno strast, ki jo sprožajo travmatične avtomobilske nesreče. Provokativen film, ki je v Cannesu 96 dobil posebno nagrado žirije za pogum, drznost in izvirnost. Sobota, 20.7., ob 21. uri MICHAEL - romantična komedija Režija: Nora Ephron Vloge: John Travolta, Andie MacDovvell, VVilliam Hurt,... Dolžina: 105 minut Michael je agent, ki ga preganjata dva novinarja in strokovnjakinja za angele. Angela, ki se obnaša kot playboy in dela čudeže, ko jih nihče ne pričakuje ter neizmerno uživa v vsaki stvari, morajo namreč pripeljati v Chikago za božič. Toda Michael ima drugačne načrte... Zelo simpatična komedija za poletne dni. KINO ŠOŠTANJ Petek, 18. 7., ob 20. uri MICHAEL - romantična komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 20.7., ob 20. uri MICHAEL - romantična komedija Filmi v juliju: Sanjsko moštvo, Anakonda. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo. VELI? mali OGLASI SIVEGA BIKCA težkega 100-120 kg, prodam. Telefon 893-071. NEDOKONČANO HIŠO v Vinski gori, sončna lega, elektrika, prodam. Telefon 852-361, dopoldan, popoldan 858-887. PO UGODNIH CENAH OPRAVLJAMO VSA MIZARSKA DELA. TELEFON 063-841-177. APARTMA V IZOLI ODDAM. Telefon 066-79-283. GARSONJERO NAJAMEM. Telefon 855-769. UGODNO ODKUPUJEM DELNICE GORENJA IN TRDNJAVE. Telefon 0602-55- BUKOVA DRVA (12 m3) in sintesizer Bontempi, prodam. Telefon 861-483. TELIČKO SIMENTALKO STARO 2 meseca, prodam. Telefon 892-185. V MALEM VRHU prodam sadovnjak in starejšo hišo. Telefon 885-082. ŠTEDILNIK 4 plin 2 elektrika, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 855-446. IŠČEM PRIJETNA IZKUŠENA DEKLETA za delo v gostinskem lokalu v Velenju. Telefon 720-328 VEČ TELET sivorjavih, starih 14 dni, prodam. Telefon 888-642. STAREJŠO HIŠO, vilo.v Šoštanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 061-273-358, popoldne. OPREMLJENI KIOSK z vgrajeno klimatsko napravo, prodamo. Telefon 851-548, po 19. uri. ŠTIRI SOBNO STANOVANJE v centru Velenja, prodam. Telefon 858-513. BIKCA 60 kg IN TELIČKA 80 kg, prodam. Telefon 893-345. MOPED AVTOMATIC PUCH 50 še v garanciji, prodam. Telefon 882-940. HONDO CIVIC 1,5 I,letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-776, Štefan. KUPIM DELNICE GORENJA, DOLINA, INTEREVROPA, TRDNJAVA itd. Telefon 041-670-821. GVIDO VIDEMSEK, Selo 23, Velenje, prodam vgradni štedilnik Gorenje, plošča 2 plin, 2 elektrika ter pečica. Telefon 063-856-326. MOBILNI BABY SITTER, skoraj nov, prodam. Telefon 856-834 ali 862-210. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAN TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 66 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice IVANE OSTIR - Obrezove mame Ločitev je naša usoda, srečanje, novo upanje. Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za maše. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gospodu dekanu za obisk na domu ter obema duhovnikoma za opravljen obred, dr. Janežičevi, govorniku, pevcem in gospodu Golavšku za odigrano Tišino. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama IVANKA STRAHOVNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred in izrečene lepe besede, pogrebcem, pevcem in Marti za poslovilne besede. Zahvala tudi bolnišnici Topolšica in Domu upokojencev Polzela. ŽALUJOČI VSI NJENI. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, brata, svaka, tasta in dedka Življenje Tvoje je bilo težko, zaman niso bili dnevi Tvojega trpljenja, usoda Tvoja je bila močnejša od življenja. TONETA JA VORNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornikoma in gospodu župniku za tople tolažilne besede, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi tako prerani zadnji poti. Žalujoči: sinova Roland in Miro z družinama, sestra Marica, brata Srečko in Stanko z družinami ter vnuki Denis, Aleks, Monika in Tadej. ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Telefon 062-631-164 od 9. do 20. ure. JAGENCKE ZA ZAKOL, prodam. Telefon 885-846. DVE TELIČKI SIVKI, stari tri tedne in dva meseca za pleme ali zakol, prodam. Telefon 895-229. VIKEND PRODAM. V račun vzamem osebni avto. Telefon 854-327. PRODAM LOKAL 20 m2 na Stanetovi v Velenju. Telefon 856-065, zvečer. DVOSOBNO STANOVANJE PRODAM in kupim trosobno ali zamenjam dvosobno za trosobno z doplačilom. Telefon 854-159. PREPROGE MALO RABLJENE, poceni prodam. Telefon 861-027. KVALITETNO BREJO TELICO sive pasme, prodam. Telefon 892-102 Jelenko. KVALITETNO BELO VINO, prodam. Telefon 858-884. AKVARIJ, 60 litrov, zelo ugodno prodam. Telefon 855-818. TELICO SIMENTALKO brejo 5 mesecev, kupim. Razno kmečko orodje, starine in vitel, prodam. Telefon 893-154. JUGO 45, letnik 89, registriran 3/98, prodam. Telefon 858-285, po 16. uri. LADO SAMARO 1300, letnik 92, 63.000 km, prodamo. Telefon 881-198. BARVNI TV GORENJE, star 6 let, prodam. Telefon 865-086. JUGO 55 KORAL, prodam. Telefon 885-339. ROLARJE ROCES, št. 38, malo rabljene prodam. Telefon 861-332. KUPIM RABLJENO, DOBRO OHRANJENO PEČ za centralno ogrevanje na olje in trda goriva. Telefon 062-773-934. BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 Iela za študente, ■PEffTE OB DELU |IN DIJAKE Šfu v H0*'| j e velenjski študentski servis programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker Tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedija JOŽETA PIRECNIKA Kozeljskega 1, Velenje 8.1.1932 - 7. 7.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Premogovniku Velenje, obema govornikoma, Rudarski godbi, pevcem in vsem praporščakom. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica IVANA OGRAJ ENŠKA iz Šentilja 13.12.1909 - 7. 7. 1997 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Posebna hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred in lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerki Pepca in Ivanka z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE POLOVSAK roj. 10.11.1925 iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Bogdanu Menihu, dr. Petru Dovšku in dr. Alojzu Žičkarju. Hvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen obred, govornikoma Bertlu Skarlovniku in Rafku Blatniku ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sin Stane in hčerka Marija z družinama. Raziskovalni tabor Vinska Gora 97 i Prodajni center Velenje v novem nakupovalnem centru tel.: 063-863-413 V m nemogoče je mogoče KIT GARNITURA- KOMPRESOR 7 delna: (24 lit. rezervoar, pištola za lakiranje,naftiranje, 7,5 bar; 129 l/min.) izpihovanje in manometer za merjenje tlaka SPEKTRA notranja barva bela 25 kg 2.590: 32.990; 5.990 NEOSTIK univerzalno lepilo SK101 -930 ml Mladi bodo tokrat "prerešetali" Vinsko Goro Mag. Franc Avberšek Mnogi so se že spraševali, kaj ' bo letos z dobro uveljavljenim in po vsej Sloveniji poznanim raziskovalnim taborom. Odgovor smo poiskali pri vodji letošnjega tabora, mag. Francu Avberšku in njegovi namestnici mag. Marti Svetina. Seveda tabor bo in sicer od 17. do 24. avgusta v Vinski gori. "Malenkost smo kasnili," pravi mag. Marta Svetina," imeli smo nekaj organizacijskih težav, predvsem pa smo želeli najprej izdati zbornik o delu lanskega tabora, ki je zares bogat prikaz vsega, kar so mladi raziskovalci v sodelovanju z mentorji opravili. Izdali smo ga v štiristo izvodih, tako da gaje dobil vsak udeleženec tabora, sponzorji in drugi, kijih ta dejavnost zanima." Raziskovalni tabor bo potekal podobno kot lani. Bo že deveti tradicionalni, glavna sponzorja pa bosta Republiški zavod za zaposlovanje in Mestna občina Velenje. Seveda pa je organizator - Zavod za ekološke raziskave ERICo Velenje tudi jetos prosil za pomoč številne delovne kolektive. Upajo, da jim bodo prisluhnili in po svojih močeh podprli razvojno raziskovalno delo mladih. Organizatorji so se odločili, da bo letošnji tabor v Vinski gori, kjer naj bi bili dve leti. Sprejeli bodo nekoliko manj udeležencev kot lani, letos jih bo 55, delali bodo v enajstih raziskovalnih skupinah. Preko razpisa je Republiški zavod za zaposlovanje zbral 20 Zoisovih štipendistov iz drugih krajev Slovenije, 10 velenjskih, 10 jih imajo iz zamejstva (5 iz celovca in 5 iz Trsta), ostali pa so s svojim dosedanjim delom že pokazali interes po dodatnem izobražvanju oziroma raziskovanju. Udeleženci bodo nastanjeni v prostorih podružnične osnovne šole Vinska gora, na voljo pa bodo imeli tudi prostore krajevne skupnosti, saj se je krajevna skupnost vključila v priprave, kar pa je seveda razumljivo, saj mladi raziskovalci kraje, kjer jih gostijo, vedno temeljito obdelajo in odkrijejo tudi marsikatero pomembno zadevo, Mag. Marta Svetina ki doslej ni bila dovolj poznana. Glavni cilji tabora so seznanjanje mladih s problemi onesnaževanja okolja in alternativnimi načini za njihovo razreševanje. S popisom naravne in kulturne dediščine skušajo pripraviti pogoje za izvajanje programov njihove zaščite in k temu vzpodbuditi pristojne organe. Letos bodo mladi sodelovali v naslednjih raziskovalnih skupinah : Botanika (travniki in zdravilne rastline), Ekologija (onesnaženost tekočih voda), Geografija (kmetijsko obremenjevanje okolja), Geologija (tipične kamnine Vinske Gore), Gozdarstvo ( analiza stanja gozdov), Zoologija (popis in doku- Glasbena šola Velenje Začeli so violinisti Med šestimi mednarodnimi poletnimi šolami, katerih organizator je glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, ima najdaljšo tradicijo violinska, ki jo vseh 11 let vodi eden v svetu najbolj uveljavljenih in cenjenih violinistov, pedagog prof. Igor Ozim. Tudi letos pod njegovim mentorskim vodstvom (asistira mu njegova nekdanja študentka VVonji Kim iz Južne Koreje, klavirske korepeticije ima na skrbi Alan Brown iz Londona) izpopolnjuje svoje violinsko znanje 14 mladih nadarjenih glasbenikov iz raznih delov Evrope in sveta: Avstrije, Italije, Južne Koreje, Makedonije, Nemčije, Norveške, ZR Jugoslavije in Slovenije. Stari so od 11 do 26 let, v učilnicah velenjske glasbene šole pa se mudijo od 8. do 17. julija. Vsi mladi violinisti so seveda že kar mali mojstri na svojih instrumentih. V 11 dneh so pozornost namenili predvsem koncertnemu programu, seznanili pa so se tudi z ogromnim znanjem in izkušnjami, ki si jih je prof. Igor Ozim nabral v svoji bogati koncertni ter pedagoški karieri. Vsi imajo za seboj že tekmovalne uspehe. Brez teh niso tudi trije slovenski udeleženci: 19-Ietna Anja Bukovec, ki študira na Dunaju, 15-letni Žiga Brank, ki študira v Rostocku in Goričanka Mojca Križnič, letošnja nagrajenka slovenskega državnega tekmovanja. Kakovost njihovega dela in Prof. Igor Ozim je s svojimi dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami seznanjal vsakega udeleženca šole posebej. talenta so lahko ljubitelji violin spoznali na včerajšnjem zaključnem koncertu. Tisti, ki so ga zamudili, imajo priložnost zamujeno nadoknaditi danes (v četrtek) prav tako na koncertu, ki ga bodo začeli ob 19.30 v novi orgelski dvorani v novem delu velenjske glasbene šole. Kot nam je povedal prof. Igor Ozim, bo zagotovo tudi prihodnje leto na mednarodni, takrat že 12. poletni violinski šoli. mtp Ze drugič zapored je izdal Inštitut za ekološke raziskave raziskovalne naloge, ki so jih izdelali mladi raziskovalci v sodelovanju s svojimi mentorji v posebni brošuri - Zbornik raziskovalnega tabora Bele vode 1996 mentacija dvoživk in kačjih pastirjev) Etnologija (raziskovanje družinskega življenja), Novejša zgodovina (raziskovanje in zbi ranje arhivskega gradiva iz druge svetovne vojne), Ljudska glasba in ples (zapis in doku mentacija ljudskih plesov in pesmi), Stavbna dediščina (ljudska umetnost stavbarstva Vinske gore) ter novinarstvo (interni časopis, radio, televizija in obveščanje javnosti preko medijev). Vsako skupino bodo sestavljali po trije raziskovalci in mentor, na voljo pa jjodo imeli vso potrebno raziskovalno opremo, med drugim tudi kemijski in biološki laboratorij ERICa. "Kot direktor ERICa sem zelo zadovoljen, da naš razvojno raziskovalni inštitut tako uspešno nadaljuje tradicijo raziskovalnih taborov. Pri tem opravijo pomembno delo naši strokovnjaki. Tabor je resnično na zelo visokem strokovnem nivoju, mladim raziskovalcem omogočimo za delo res dobre pogoje, rezultati , ki pa jih s skupno pomočjo dosegamo pa so prav tako zavidljivi," pravi direktor ERICa in vodja letošnjega raziskovalnega tabora Vinska gora 97, mag. Franc Avberšek. ■ mz Naviga 97 V soboto, 12.7., seje z zaključno slovesnostjo končalo 10. svetovno prvenstvo v radijsko vodenih modelih klase M NAVIGA 97, kije od 7. 7.1997 potekalo na prireditvenem prostoru TRC Jezero v Velenju. Prvenstva se je udeležilo več kot 400 udeležencev, v konkurenci 26 kategorij pa se je pomerilo preko 330 čolnov. Tekmovanja so potekala ves teden, cele dneve, vsak dan pa smo organizatorji ob zaključku tekmovanj pripravili še posebno tekmo za nagrade sponzorjev. Svetovno prvenstvo NAVlGA 97 so spremljale različne promocijske in zabavne dejavnosti. Častni pokrovitelj 10. svetovnega prvenstva je bil predsednik države g. Milan Kučan. Na zaključni slovesnosti, ki je v soboto zvečer potekala v Beli dvorani TRC Jezero, je bila tudi podelitev medalj ter nagrad najboljšim. Med vsemi tekmovalci so se, vsaj po številu medalj, najbolje odrezali Kitajci, Nemci in Slovenci, zelo uspešni pa so bili tudi Poljaki in Čehi. Med slovenskimi reprezentanti je bil najboljši mladinec Miha HOLC, kije s prvenstva odnesel tri zlate in eno srebrno medaljo. Po eno zlato sta osvojila še Urban Poljšak in Jure Pirman. Tako je slovenska reprezentanca osvojila 5 zlatih in 2 srebrni medalji. Predsednik svetovne federacije NAVIGE g. Franz Hofbauer je ob zaključku dejal, da so velenjski organizatorji izvedli še eno vzorno pripravljeno in brezhibno svetovno prvenstvo, ki bo zagotovo ostalo vsem udeležencem v lepem spominu. Hkrati je poudaril, daje Velenje kot prizorišče velikih tekmovanj NAVIGE eno izmed najbolj primernih in tudi med udeleženci najbolj priljubljeno. Zato je zagotovo mogoče računati na to, da bi Velenje ob ponovni kandidaturi za katero od prihodnjih svetovnih prvenstev to zagotovo tudi dobilo. Prireditev ima tudi velik promocijski pomen za Velenje in Šaleško dolino, saj je ves teden pri nas bivalo preko 400 gostov iz različnih koncev sveta, ki se bodo k nam zagotovo še vračali. Ob koncu svečanosti so velenjski organizatorji uradno predali zastavo NAVIGE predstavnikom Bolgarije, ki je naslednja gostiteljica svetovnega prvenstva. Člani ožjega organizacijskega odbora NAVIGA 97 so bili: predsednik dr. Milan Medved, Alojz Hudarin, Matjaž Črnovšek, Martin Steiner, Janez Melanšek in Stane Hočevar. ■ mč foto: sz SE VEDNO POTEKA AKCIJA KLIMA NAPRAV, NAMIZNIH VENTILATORJEV IN BTV "VOYAGER