Iz državnega zbora.
Na Duuaju 23. okt. 1893.
Prememba volilnega reda.
Za ta teden smo gotovi, da državni zbor ne bo razpnščen. V soboto so razni listi, vladni in nevladni, zagotavljali, da se je razpusta nadejati vsak trenotek; .N. Fr. Pr." je vedela povedati, da se to zgodi že včeraj, in časnikarji, ki vidijo travo rasti in slišijo ribe poti, so v soboto celo pravili, da se je dotični ukaz že v tisk poslal vredništvu uradne „Wiener Zeitung".
Ali že včeraj pihala je po vladnih listih zopet nasprotna sapa in danes je vsakateremu očitno, da viada vsaj ta teden še ne misli razpustiti državnega zbora.
Kakor sem že zadnjič poročal, postavilo se je na današnji dnevni red prvo branje vladnega predloga o premembi volilnega reda. Vse je željno pričakovalo današnjega dne; ne samo zbornica, ampak tudi galerije so bile natlačeno polne. Samo delavcev ni bilo, ki so imeli demonstrovati pred državno-zborsko palačo.
V soboto se je bil sešel ministerski svet, da se dogovori o vladnem postopanju. Ko se danes ob 11. uri dopoldne prične seja in so bili po navadnih naznanilih predsednikovih oddani volilni listki za izjemni odšek, naznani g. predsednik C h 1 u -mecky, da se je k volilni predlogi k besedi oglasil ministerski predsednik grof T a alfe. Poslanci od vseh stranij hitč v sredo dvorane, da bi tem boljše slišali in umeli g. ministerskega predsednika, in pazno na ušesa vlečejo, kdaj iu kako da grof Taaffe izreče razpust državnega zbora. Ali varali so se; ministerski predsednik marveč mirno prečita od ministerskega sv&ta v soboto odobreno izjavo, v kateri vlada razklada predloge, ki so jo pripravile z vladnim predlogom stopiti pred zbornico, in poudarja, da vlada v bistvu ostaja pri svojih
načelih, da pa v razpravo sgmo, izvzemši to izjavo, noče višje posezati. (To izjavo smo včeraj objavili v telegramu. Op. vred.)
Po tej izjavi dal je predsedoik besedo poslancu Pernerstorferju, da je utemeljeval svoj predlog o splošni, jednaki in neposredni volilni pravici. • Za njim storil je ravno to poslanec S 1 a v i k gledč svojega predloga, in poslanca Plener in B it r n -reither, prvi o ustanovitvi delavskih zbornic, I drugi pa o volilni pravici v bolniške blagajnice vpi-i sanih delavcev.
Za natančneje poročilo o posameznih govorih mi danes primanjkuje časa. toliko pa povem, da je i P I eli e r vojsko napovedal vladi, rekši, da je po j izročitvi vladne predloge o premembi volilnega I reda že samo po sebi določeno stališče njegove j stranke, ki ve, kaj ima storiti. To žuganje je nekako j splošno in levičarjem dopušča, da se vsak trenotek i lahko premislijo in pogodč z vlado.
Danes se je govorilo, da nameravajo vsi levičarski poslanci odložiti poslanstvo ia vlado na ta j način siliti k razpustu državnega zbora, ker se jim : zde nove volitve ravno zdaj najugodnejše za njihove i namene. Ali iz Plenerjeve izjave ni bilo čuti nobene j besede, ki bi le količkaj opravičevala to govorico.
Levičarji dobro vedo, da v takem slučaju vladi ne ; bi bilo ravno treba razpuščati zborniee, ampak da i bi prav lahko razpisala samo nove volitve namesto j poslancev, ki bi odložili mandate.
Ko je Biirnreither končal svoj govor, i naznanja predsednik, da otvorja razpravo o tej točki i in da so se k besedi oglasili kot protigovor-■ n i k i : Jaworski, Hohenvvart, Stadnicki, Wurnbrand, ' Menger, Prade, Peška, Krepek, Bauer, Demel, Gross, Peez, Pergelt, Buss, Halvvich, Fournier, Sigmund, Richter, Štefan, Auspitz.
Zagovorniki pa so: Kronavvetter, Lienbacher, Schlesinger, Kramar, Fanderlik, Pattai, Kaizel, Romanczuk, Gessmann, Hauck, Biankini, Gregorec, Laginja. Ako pridejo vsi ti govorniki k
besedi, kar je skoraj gotovo, potrebovali bodo za svoje govore celi ta teden, zato sem rekel, da ta teden še ni pričakovati razpusta.
Ko bode ta razprava dovršena, pridejo na vrsto razven nekaterih že zadnjič naštetih samostalnih predlogov še naslednji samostalni nasveti:
1.	Predlog barona Sommaruge o pomnožitvi državnih poslancev za dunajsko mesto.
2.	Eaak predlog Liechtensteiuov.
3.	Predlog Heroldov, ki zahteva namesto dosedanjih 92 za Češko 94 poslancev.
4.	Predlog poslanea Gregorca, Vošnjaka in Robiča, po katerem naj se v mestno skupino celjsko sprejmo še Braslovče, Št. Jurij, Reihenberg, Pod-sreda in Planina.
5.	Predlog Hofmanov, da naj se število gra-ških poslancev pomnoži za dva.
6.	Predlog Sigmundov, za premembo volilnega reda za severno Češko.
7.	Predlog Somanczukov, po katerem naj se pomnoži število poljskih poslancev za deset.
8.	Predlog Klaičev za premembo volilnega reda v mestni skupini dalmatinski.
K temu pride še zadnjič omenjeui predlog, ki ga je danes s slovenskimi tovariši poslanec Kušar izročil glede volilne pravice ljubljanske trgovinske zbornice; dalje danes izročen predlog Lienbacherjev glede splošne premembo volilnega reda.
Izmed prej omenjenih govornikov prišel je danes samo J a w o r s k i na vrsto, ki je v imenu poljskega kluba razvijal vzroke, zaradi katerih poljski poslanci ne morejo pritrditi vladnemu predlogu o premembi vo|ilnega reda.
Pred sklepom naznanja predsednik,, da so bili v izjemni odsek izvoljeni naslednji poslanci:
Dr. pl. Fuchs, Alfred grof Coronini, grof Deym, Lupul, dr. Klaič, dr. Kathrein, dr. Herold, dr. Pacak, dr. Fanderlik, dr. Bareuther, dr. Beer, baron Dum-reicher, dr. Gross, dr. Teodor Haase, dr. Heilsberg, dr. Kopp, dr. Suess, grof Stiirgkh, vitez Javvorski,
Političen list za slovenski narod.
Raročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo,
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vkak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/i6. uri popoludne.
244.
oktobra 189.3.	Letnil* XXI.
Po polt! prejemaš velja: Za oelo leto predplačan 15
4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ~
V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (ld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
LISTEK
Slovenske posojilnice leta 1892.
»Slovenec" je poročal v štev. 227. t. 1. da je »Zveza slov. posojilnic v Celju" izdala „111. Letopis slov. posojilnic, 1S92", katerega je sestavil g. Iv. Lapajue. Po tem letopisu podamo našim čitateljem v naslednjem nekoliko zanimivih črtic o delovanju in poslovanju naših domač'h denarnih zavodov v minulem letu.
Vrlo so naše posojilnice napredovale v zadnjih letih, napredovale so tudi lani, in »že površen pogled na posamezne oddelke slovenskega posojilništva nam kaže, da smo od lanskega leta lepo napredovali. To nam svedoči že prvi statistični pogled te publikacije, namreč število posojilnic; enako vidimo napredovanje pri vseh drugih oddelkih. Ce je tudi katera slov. posojilnica brez napredka bila, so pa druge toliko večji korak, in to vsestransko storile, da more štatistikar, ki ima celoto pred očmi, vendar z veseljem velik napredek pokazati." (»Uvod".)
1. Število in razširjenost slov. posojilnic. Koncem lanskega leta je delovalo 61 slov posojilnic, t. j. 7 več, kakor 1891 I. Letopis pa poroča samo o delovanju 54 posojilnic, ker druge še niso celo leto delovale. Posojilnic pa je: na Ko-
roškem 17 (+ 3), namreč: Bekštanj (7)*), Celovec (4), Črna (2), Djekše (4), Glinje (4), Prevalje (1), Sinča ves (3), SI. Plajberg (7), Sp. Dravberg (5), Suha (1), Sv. Jakob (20), Sv. Lenart (0), Šmihel (4), Št. Janž (1), Tinje (2), Velikovec (2), ( Zil. Bistrica (1). Na Kranjskem 14 (+ 1), na-; mreč: Cernomelj (8), Kamnik (3), Krško (8), Ljub-I ljana: hran. in pos. društvo (17), kmet. pos. za j okolico (11), obrtno pora. društvo (37), vzaj. podp. društvo (0), Logatec (5), Metlika (17), Postojna (10), Radovljica (2), Ribnica (5), Vrhnika (11), Zužemberk(2). Na P r i m o r s k e m 9 (+ 2), namreč: Cerkuo (0), Gorica (9), Koper (9), Nabrežina (5), Šebrelje (2), Rojan (2), Pulj (2), Tolmin (0), Trst (1). Na Štajerskem 21 (+ 1). namreč: Celje (12), Fram (1), Gornji Grad (2), Gornja Radgona (1), Konjice (9), Ljutomer (21), Makole (9), Marenberg (4), Maribor (11), Mozirje (18), Ormož (17), Pišece (9), Ptuj (9), Sevnica (10), Slatina (9), Sv. Lenart (6), Šmarje (0), Šoštanj (19), Vitanje (3), Vransko (2), Zave c (12). — 15 posojilnic ima omejeno, druge neomejeno zavezo.
Prav lepo se razvijajo posojilnice na slov. Koroškem, kjer so le še 4 sodn. okraji brez posojilnic. Na Štajerskem samo dva okraja še nimata posojilnic,
*) Številke v oklepih označujejo upravna leta posojilnic.
na Kranjskem pa 20 (!). Tu so namreč samo v 11 sodn. okrajih posojilce.
2.	Udje in njih deleži. Slov. posojilnice so štele 1892 1. 26643 zadružnikov (+ 3708), ki so imeli v deležih 482.649 gld. (+ 41.703 gld.), in sicer koroške 4023 (+ 931) udov s 109.514 gld. deležev (+ 12.128 gld.); kranjske 4786 udov (+- 395) s 102.052gld.deležev (— 3021 gld.); primorske 1187 udov (-H 571) z 39.420 gld. deležev (+ 15.020 gld.); štajerske 16647 udov (-f 1811) s 231663 gld. deležev (+ 17.585). — Deleži so narastli pri 46 posojilnicah; nespremenjeno število je ostalo pri dveh, manjše svote pa je izkazalo šest posojilnic.
Tu navedene številke so posebno važne in zanimive radi tega, ker „iz števila zadružnikov se more sklepati na moč zadruge", »deleži pa so prava in stalna obrtna glavnica posojilnic". Zato mora nas gori označeno naraščenje teh številk prav veseliti.
3.	Denarni premet. Po visokosti denarnega prometa se navadno presoja delovanje denarnih zavodov. No, številke, katere nam v tem pogledu kažejo naše slov. posojilnice so res velike iu lepe. Vse slovenske posojilnice so imele namreč vkup 13,32 6.676 gld. denarnega prometa, t. j. 2,7 85.91 0 gld. več, kakor 1891 1. To je pač lep napredek v jednem letu! — Imele so pa den. prometa posojilnice na Koroškem 1,216.349 goldinarjev
vitez Benoe, David vitez Abrahamovvicz, dr. grof Pininski, dr. vitez Madeyski, Franc grof Coronini.
Poslanec Pernersdorfer predlaga, da naj bo odsek javen, to je pristopen vsem poslancem. Ta predlog obvelja s 101 proti 60 glasom, kar priča, da je bilo že malo pslancev v zbornici.
V današnji zbornici izročila sta goriška poslanca grof Coronini Alf. in dr. Gregorčič interpelacijo do učnega ministra o postopanju mestnega Šolskega sveta goriškega glede slovenske ljudske šole v Gorici.
Sklep seje bil je ob 4. uri popoldne. Prihodnja seja bo jutri z današnjim dnevnim redom. O volilni reformi govori prvi dr. Kronawetter, za katerem pride na vrsto grof Hohenvvart.
„Spravoljiilmemu" dr. Ferjančiču.
Z Vipavskega, 10. oktobra.
Ko je dne 14. maja t. 1. državni poslanec gospod dr. Ferjančič sklical shod v Vipavo, da poda svojim volilcem pojasnilo o svojem državno-zborskem delovanju, javljali so se prigodom tega shoda nenavadni in za g. poslanca gotovo jako ne-povoljni prizori, o katerih pa širši svet, kolikor nam je znano, resnice, vsaj celotne, izvedel ni. Toda et meminisse juvat: Njegovi volilci in pristaši, seveda radikalno-napredni, prišli so na shod, da ga pokličejo na odgovor, zakaj se ni pokoril njih zahtevi, t. j. zakaj ni zapustil kluba Hohenvvartovega ter prestopil v tabor Mladočehov, in da mu izreko zaradi take neposlušnosti svojo nezaupnico. Ker poznamo odvažnost iu radikaluo brezozirnost prvakov tukajšnjih naprednjakov, mislili smo si, shod bode zanj sodni dan.
Prišlo je drugače. Ko so namreč gospodje iz radikalnega taborja zagledali četo možakov, katerih se je blizu 200 večjim delom na nasvet duhovščine na shodu zbralo, je ta nepričakovani sosret radi-kalce tako osupnil, da so osnovani in razglašeni uapad na g. poslanca opustili, molčali, g. poslanca pa z obrnjenimi hrbti in z prezirljivo molčečnostjo sprejeli, potem pa se od shoda ostentativno oddaljili ter tudi po dokončanem shodu njegovemu so-sretu se umikali.
Facit je bil torej ta, da so na tem shodu politični neprijatelji branili dr. Ferjančič a zoper ujegove somišljenike. Ko je na to gospod poslanec brez vsake nezgode svoje državnozborsko izvešče podajal, ugajal nam je posebno tisti odlomek njegovega govora, v katerem je slovesno zatrjeval, da bode pri vsaki dani priliki z vsemi svojimi močmi in vplivom deloval na to, da preneha domači razpor. Iz tega ozira in v nadeji, da bo dr. Ferjančič rnož-beseda, je ob sklepu shoda predsednik gospod dekan M. Erjavec besedo povzel ter izrekel v ime navzočih poslancu zahvalo in priznanje. Če tudi smo nekateri imeli namen, za žilico potipati g. poslanca o drugih političnih zadevah, smo te pomislike ipak položili na žrtvenik sprave.
S tem priznanjem hoteli smo pokazati, da gospoda poslanca državnozborsko delovanje odobra-
(+ 217.703 gld.); na Kranjskem 4492.658 gld. (+ 767.963 gld.); na Primorskem 448.155 gld. (+ 257.313 gld.), na Štajerskem 7,169.514 gld. (+ 1,542.931 gld.) — 47 posojilnic je izkazalo večji, 7 posojilnic pa manjši promet. Absolutno največji promet je izkazala celjska posojilnica (1,761.380 gld.), relativno največji promet posojilnice v Pulju (164.014 gld. t. j. več 133.174 gld.) Najmanjši promet ima posojilnica v Slov. Plajbergu na Koroškem, namreč 3182 gld.
4. Hranilne vloge. Da slov. posojilnicam res zaupa tudi širše občinstvo, o tem nam pričajo podatki o hranilnih vlogah. Imele pa so naše posojilnice lani vkupe 6,191.145 gld. hranilnih vlog, t. j. 235.595 gld. več, kakor 1891 I. Imele pa so hran. vlog posojilnice koroške 533.725 gl. (+ 140.384 gld.), kranjske 1,711.614 gld. (+ 381.866 gld.), primorske 156.250 gld. (-f 62.338 gld.), štajerske 3,789.556 gld. (-f 651.007 gl.). — Obrestij za hran. vloge je dajalo 10 (11) posojilnic po 5%, 31 (32) po 4V,°/0, 8 po 4°/0, o 3 pa ni podatkov.
Največ hranilnih vlog ima celjska posojilnica (895 983 gld.) 15 posojilnic ima nad 100.000 gld., 14 pa od 50.000 do 100.000 gl. hran. vlog. V obče so v tej in drugih zadevah najmočnejše štajerske, potem slede kranjske. Brez hran. vlog je posojilnica v Bojanu pri Trstu, ki je v prvi vrsti konsumno društvo.	(Konec sledi.)
vamo, da se strinjamo s tem, kar nam je poročal, in še bolj z onim, kar nam ni izrecno povdarjal, namreč da je vedno ostal v soglasju z drugimi slovenskimi državnimi poslanci, da je vztrajal v Ho-henwartovem klubu ter se podvrgel njegovi politiki, ki do danes ni bila radikalna, ampak konservativna.
A žal, da smo le prehitro morali spoznati, da smo se s tem prenaglili na kvar svoje politične re-putacije. Dne 27. maja prinesla je »Edinost" dopis iz Vipave, v katerem se nam hudomušno hvalo poje, češ, da smo mi duhovniki na shodu samo-svestno in prav modro nastopili ter »Slovenca" in njegovo politiko na cedilu pustili. Naše izraženo zaupanje zavil in tolmačil je dopisnik tako, da velja dr. Ferjančiču kot narodno - naprednemu poslancu, kot osno/atelju Slovenskega društva, kateremu glasilo je »Rodoljub", kot predsedniku Svetčevega banketa itd.
Mi smo že imeli spis pripravljen, da pojasnimo vso to zadevo in da oporekamo tej hudomušni na-misli, a šumela nam je še preglasno po ušesih dr. Ferjančiča beseda o slogi in spravi in mi smo položili ta spis na oltar spravoljubja, položili ad acta. Da odkritosrčno izjavimo, mi nismo pričakovali, da bode dr. Ferjančič po tem shodu prelevil svoje politično mišljenje, še manj, da postane naš pristaš, ipak smo se drznili nadejati, da bode poslanec spoznal mišljenje ogromne večine tukajšnjega ljudstva, da bode uvaževal njegove težnje, zlasti pa, da bode svojo zadano besedo rešil, delovaje za spravo in slogo.
Beseda g. poslanca, menili smo, ni in ne more biti gola fraza, le v zagati dobro došla, nego premišljeni izraz odločne moške volje. A doživeli smo prevaro, kakoršno so nam previdni politiki že naprej napovedovali in skusili smo na sebi resnico, da je dobrota res sirota. Pričakali smo prvi sad, ki je dozorel ter padel iz košatega drevesa dr. Fer-jančičevega spravoljubja. Grenek je ta sad, a je sad spoznanja.
Kako umeva naš poslanec spravo in slogo, pokazal je tudi za slepca dosti jasnim načinom, ko je nepozvan in skrajno pristransko porabil, bolje rekoč zlorabil svoj vpliv, da podpre kandidaturo gospoda J. Kraigherja, kateri je celo pristnim naprednja-kom preradikalen. Torej g. Kraigher je kri od krvi, kost od kosti gosp. dr. Ferjančiča, le-ta pa veliki spravoljub v slovenskem narodu. Pa naj kdo poreče, da ni g. dr. Ferjančič pridno hodil v šolo gospoda dr. Jos. Vošnjaka. Janus redivivus! Zdaj smo z dr. Ferjančičem na čistem.
Novo breme
denarnega in krvnega davka zahteva se od državnega zbora, kateremu je v seji dne 10. t. m. predložil minister deželne brambe načrt zakona, po katerem se spoji vojna deželne brambe v vojno stalne armade, kakor je »Slovenec" že svojedobno poročal
Vlada zanašaje se, da pritrdi državni zbor navedenemu načrtu, stavila je v državni proračun 1894. 1. svoto nad 3 milijone goldinarjev za stroške povekšanega oboroževanja deželne brambe, kateri stroški bodo naraščali leto za letom, kakor žalibog uči dosedanja skušnja.
Vojni odsek bavil se je že z dotičnim načrtom v splošni razpravi, pri kateri je bilo čuti le malo nasprotja.
Poslanec dr. Baernreither ne prikriva, da načrt zakona nalaga nova bremena davkoplačevalcem, tudi v poštev jemlje spremembo v notranji politiki, vendar pa se izreče v imenu levičarjev za navedeni načrt z ozirom na politični položaj, katerega zavzema naša država svojim zaveznikom nasproti.
Poslanec Chrzanovvski (v imenu poljskega kluba) tudi pritrdi nameravani pomnožitvi vojne sile v imena poljskega kluba, kateri vsak predlog gledž oboroževanja razsoja edino s stališča državnih koristij.
Poslanec Tilšer izreče svoje pomisleke s pri-stavkom, da naj bi namesto sedanjih treh vojnih ministrov posloval samo jeden vojni minister, kar je tembolj umestno, ker ni več bistvenega razločka med brambovci in med stalno armado po načrtu tega zakona, ki nalaga brambovcem 2-, oziroma 3-letno dejanjsko službo, kakor vojakom redne vojske.
Tudi slovenski poslanec Pfeifer se ne more navduše:ati za nove stroške oboroževanja, katerih davkoplačevalci nikakor ne zmorejo; povdarja, da kakor je izračunal Deroulede —■ znašajo stroški ob-
oroženja Evrope od leta 1871 do 1891 ogromno svoto 60 milijard frankov; države pa vedno še zahtevajo pomnoževsnje vojne sile; poslanec svari pred vedno rastočimi stroiki oboroževanja, katerih številne se ne nahajajo samo v državnem proračunu, ampak tudi v žepu tistega skrbnega očeta ali matere, ki sama sebi ne privoščita koščka bornega kruha samo, da par kraearjev prihranita in pošljeta pristradane krajcarje svojemu v vojni slnžečemu sinu.
Sklene z željo, da bi se v podrobni razpravi vsaj nekaj olajšav priborilo. Dosti upanja pa ni za to, ker je precejšnja večina odseka sklenila podrobno razpravo, ki se prične tekom prihodnjega tedna — ako ne bo prej razpuščen držabni zbor.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. oktobra.
Grof Hoheniuart. Z velikim veseljem nekateri liberalni listi pripovedujejo, da se je grof Hohenvvart izrazil, da ne kandiduje več pri bodočih volitvah, naj že bodo kmalu ali pa ne. Ze pri zadnjih volitvah grof Hohenwart ni m'slil kandidovati, ali ga je pregovoril grof Taaffe. Sedaj pa ministerski predsednik ne bode Hohenwarta več pridr-žaval v zbornici poslancev. Prestavili ga bodo v go-spodsko zbornico. Njegov klub bode pa >azpal in konec bode trinogi večini. Je li kaj resnice na tem, mi ne vemo. Najbrž so le levičarske želje, katerim je Hohenwartov klub huda ovira, da ne morejo doseči svojih namenov. Mi se pa nadejamo, da se levičarske želje povsem ne izpolnijo. Če bi razpal sedanji Hohenwartov klub, se pa osnuje močna katoliška stranka, ki bode tudi močno protitežje liberalni stranki.
Protestantje na Hrvaškem so dosedaj bili podrejeni ogerskim protestantskim senjoratom. Ker na Ogerskem v marsičem veljajo drugačni zakoni, nego na Hrvaškem, je ta odvisnost za hrvaške protestante bilo malo neprijetna. Sklenili so torej, da osnujejo samostojno cerkev na Hrvaškem, da ne bodo več nekako tujci v tej deželi. Hrvaški listi so večinoma zadovoljni s tem sklepom, da Mažari ne bodo imeli vpliva na hrvaške protestante, kateri vpliv v nobenem oziru ni bil blagodejen. Pravico do osnove samostojne cerkve imajo Mažari po nekem zakonu iz 1791. leta in po cesarskem patentu iz 1859. leta ter po ogersko-hrvaški nagodbi. Po poslednji nagodbi so še celo hrvaški protestantje zavezani, samostojno organizovati svojo cerkev, da ne bodo odvisni od Ogerske, ker v zadevi bogo-častja je Hrvaška popolnoma neodvisna od Ogerske.
Protestantje proti Židom. Sedaj, ko si na Ogerskem liberalci na vso moč prizadevajo, da omogočijo zakone mej Židi in kristijani, že v Nemčiji premišljujejo, kako bi te zakone omejili, ker se slab vpliv že preočitno kaže. Tako je protestantska braniborska cerkvena sinoda se te dni posvetovala, kako bi se dali s cerkvenimi disciplinarnimi zakoni vspešneje ovirati zakoni mej kristijani in Židi. Skoro vsi člani so bili jedini v tem, da se morajo taki zakoni na vso moč ovirati, če tudi ni nikdo vedel povedati, kako bi to bilo mogoče. Ker državni zakoni dovoljujejo take mešane zakone in je vpeljan civilni zakon, cerkvena oblastva nimajo skoro nobene prilike, da bi mogla v tem oziru vplivati. Ravno tako bode tudi na Ogerskem. Ne le katoliki, temveč tudi protestantje se bodo kesali, če bodo podpirali vladno cerkveno politiko.
Dopolnilne volitve za saksonski dež. zbor. Pri letošnjih dopolnilnih volitvah v saksonski deželni zbor je voljenih 16 konservativcev, 7 narodnih liberalcev, 5 socijalistov, 2 nemška soci-jalista, 2 pristaša svobodomiselne stranke in jedna ožja volitev je mej konservativcem in protisemitom. Konservativci so zgubili štiri mandate. V zbornici bodo imeli sicer še vedno večino, ali vidi se, da zgubljajo zaupanje pri prebivalstvu. Protisemitje so se nadejali, da precej pridobe, ali so se jako varali. Saksonski srednji stanovi dosti ne marajo za protisemite. Narodni liberalci so pridobili tri mandate, svobodomiselna stranka je pa dva izgubila. Ta stranka skoro nikjer ni dobila dosti glasov. Socijalisti so pridobili tri mandate. Število socialističnih glasov se je posebno pomnožilo v mestih in blizu mest. Po deželi socijalisti niso dosti napredovali. Kmetje se ne dado vjeti v socijalistično mrežo.
Atentat v Parizu. Ko so se peljali ruski častniki 8 plesa v mestni hiši v vojaško kazino, je
nekdo na-nje ustrelil z revolverjem. Napadnika je policija prijela in se imenuje Villis. Izpovedal je, da je dvajset let trdo delal pri železniški družbi, ali je bil odpuščen zaradi nekega štrajka. Sedaj je brez dela in brez kruha. Njega je jezilo, da se toliko denarja trosi za slavnosti na čast tujcem, dočim na tisoče Francozov doma strada. Da pokaže svojo nevoljo, je streljal na tujce. — Ta napad je vzbudil v Parizu veliko senzacijo, če tudi kroglja ni nobenega zadela. V revolverju je napadnik imel še pet patronov, ali se mu revolver ni hotel včč sprožiti, ker je mehanizem nekoliko pokvarjen. Nekateri francoski listi zatrjujejo, da je napadovalec bolan na umu. _
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. oktobra.
(Deželnozborska volitev na Notranjskem.) Iz Trnovega se nam poroča, da so bile prve volitve volilnih mož ovržene vsled ugovora, kateri je vložila konservativna stranka pri okr. glavarstvu. Včeraj, dne 23. oktobra vršile so se nove volitve, katerih se je udeležilo 120 volilcev. Izmed šestero volilnih mož dobil je jeden, katerega sta volili obe stranki, 107 glasov, štirje drugi od liberalne strani kandido-vani so dobili po 63 glasov, šesti je zmagal še-le v ožji volitvi. — Kandidati konservativcev so dobili 59, oziroma 55 glasov. Pri agitaciji za radikalno stranko skazoval se je posebno notar R a h n e , ki je prihitel iz Bistrice na pomoč — Kakor kaže neznaten razloček med številom liberalnih in konservativnih volilcev, napreduje naša stvar prav krepko tudi v tem kraju vkljub silnim oviram od strani vplivnih liberalcev. Veliko zaslugo za to si je pridobil vzlasti gosp. kapelan Alojzij Rudolf, kate-teremu se na tem mestu zahvalimo za ves njegov trud, ki ga je imel vzlasti pri sedanjih volitvah.
(Volilni shod.) Iz Sevnice 22. okt. Danes se je vršil pri nas volilni shod. Ob popoldne so se zbrali možje iz kmetov in iz trga, ter izvoiili na predlog gospoda notarja Veršeca tukajšnega župnika za predsednika. Ta predstavi zboru vladnega zastopnika, gosp. deželnega poslanca Mihaela Vožnja k s, deželnega poslanca g. cesarskega svetnika Jermana, in kandidata za mesta in trge g. dr. Jurja Hrašovca, odvetnika v Celju, ter pozdravi vse navzoče. Potem da besedo najprej g. državnemu poslancu Vošn jaku, ki nam zanimivo razloži zunanje in notranje stanje naše države, razjasni zlasti sedajno pereče vprašanje o volitveni reformi in izjemnem stanu v Pragi, ter poroča o svojem delovanju v državnem zboru ter zatrjuje, da se bo, kakor dosedaj, vedno držal starega slovenskega gesla: vse za vero, dom, cesarja. Zbor se mu zahvali za njegov trud ter mu enoglasno izreče svoje zaupanje. Za njim poroča g. ces. svetovalec Jerman o deželnem zboru, kjer se, kakor znano, slovenskim poslancem slabo godi vsled neobzirnosti liberalne večine. Razložil nam je nov vladni predlog, ki bi kmetom vsaj nekoliko koristil, ako bi bil sprejet. Tudi temu poslancu so navzoči svoje zaupanje izrekli. Za g. Jermanom je nastopil kandidat dr. Hrašovec, ki se je v prelepem govoru, ki je vsem navzočim do srca segel, volilcem predstavil in priporočil. Živahno odobravanje med govorom in po govoru je pokazalo, kako je govornik vsem iz srca govoril. Gotovo bi bil ta gospod sposoben poslanec, in bili bi lahko ponosni nanj. — K sklepu je še g. Hribar iz Celja v daljšem govoru navzoča naudu-ševal za slovensko stvar in zlasti, kakor tudi g. kandidat, za slovensko in krščansko šolo. S trikratnim živioklicem je potem predsednik zborovanje zaključil. Bog daj, da bi lepe besede, ki so jih naši ljudje pri tem zborovanju slišali, prav obilen sad rodile, da bi postali možje zavedni in neupogljivi značaji.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Janez Mesar, župnik na Bohinjski Bistrici, na župnijo Šmartin pri Kranju.
(Prestop k pravoslavni veri.) »Minolo nedeljo predpoldne je prestopila k pravoslavni veri jedna Slovenka; popoldne ob 4. uri pa sta prestopila jeden Slovenec in jedna Slovenka. Kakor se nam pcroča, bilo je mnogo našega občinstva navzočega pri obredu." — Tako suho prinaša to novico aEdi-nost" dne 11. t. m., št. 79. Sedaj pa naj kdo še trdi, da-li j e ali n i pri nas katoliška vera v nevarnosti. Lansko leto smo večkrat čitali po naših listih: »vera ni v nevarnosti", sedaj pa nam kažejo fakta, da vera je v nevarnosti, in sicer naša rimsko - katoliški vera. katero spoznava slovensko
ljudstvo. — Ta je v kratkem že drugi slučaj, da
I prestopijo Slovenci v Trstu k pravoslavni veri, v razkolno cerkev, ki ne priznava rimskega papeža kot vrhovnega poglavarja Kristusove cerkve. Kdo je te ljudi napotil k emu nesrečnemu koraku ? Ako pomislimo, da je pri slovenskem ljudstvu globoko vkoreninjena sv. vera in ljubezen do katoliške cerkve, ter spoštovanje katoliške duhovščine, smo opravičeni dvojiti, da so ti sedaj »pravoslavni" kristijani iz prostega nagiba zatajili vero svojih oče tov, da so brez nasveta in prigovarjanja od druge strani prestopili v razkolno cerkev, opravičeni smo misliti, da tu mora delovati « neka skrivna moč, ki si je zadala žalostno j nalogo, odvračati verne Slovence od katoliške cerkve, f ter jih tirati v pogubonosni razkol. — Pomenljive | v kratki novici so besede: »bilo je mnogo | našega občinstva navzočega pri ob-; redu". — To n a š e občinstvo je radovedno gle-I dalo, kako jeden katoliški Slovenec in dve katoliški i Slovenki zatajijo svojo vero, v kateri jih je izredila i mila mati, in to občinstvo — upamo vsaj — je t gotovo obžalovalo te ljudi, a zraven pa najbrž samo f kolikor-toliko škode trpelo, ker se mu je omajalo • njegovo versko prepričanje. To je žalostno! In ven-| dar nima »Edinost", glasilo katoliških Sloven-; cev tržaških, niti besedice obžalovanja ali opomina j za to občinstvo?! In to je britko! — Katoliški j Slovenci! Ako Vam je na srcu sv. katoliška vera, | molite goreče, da se med nami utrdi vera, katero ' uči sv, mati katoliška cerkev". — Tako vrli »Pri-| morski list" I Mi temu dostavljamo, da je jednako, kakor „Eiiinost", ta dogodek objavil tudi »Slovenski , Narod" brez opazke. Tudi to je britko!
(Dr. Tavčar proti poljanskemu županu Urbanu i Pintarju.) Urbanu Pintarju, poljanskemu županu v ; zadoščenje priobčili smo v soboto posnetek kazenske j zadeve o tožbi dr. Tavčarja zaradi razžnljenja njegove časti, proti kateri je župan Pintar zmagal. Bili smo menda prekratki, a resnično je bilo vse od črke do črke. Dr. Tavčarjev popravek, katerega hočemo doli priobčiti, je zato interesanten, ker pravi, da vse to ui res. Interesanten tudi zato, ker so jutri v Poljanah — volitve v občinski zastop, zaradi . katerih je župan Pintar bil baš od nasprotne stranke tako perfidno obrekovan. Da je bilo pa naše poročilo v soboto resnično povsem in posebej glede do-, kaza resnice, se prepriča vsakdo lahko pri županu i samem, kadar bo njemu dostavljen prepis razsodbe.
Za župana je toliko dovolj; ako se pa kdo interesuje, i da še kaj posebnega poizve, naj malo počaka, ker ' obširno poročilo objavimo v našem listu, kadar se bo nam primerno zdelo, vzlasti kot odgovor na kak nov popravek. Jednega namreč že imamo. Glasi se: i »Ni res, da je župan Pintar dognal dokaz resnice.
Pri prvi razpravi v Loki je hotel župan Pintar ta ) dokaz s tem dognati, da je trdil, da sem ga hu-' dobno dolžil krivega pričevanja. Ta dokaz se mu | ni posrečil, ker jaz za svojo osebo Urbana Pintarja | nikdar nisem obdolžil, da je krivo pričeval. Pri drugi, j apelni razpravi pa je Urban Pintar omenjeni dokaz j presukal ter trdil, da sem neresnično poročal v Po-] ljane, da je občina poljanska svojo pravdo z Ivanom j Cadežem zgubila. Kaj takega pa tudi nisem poročal, ! pač pa sem poročal svoji stranki, da je v Ljubljani iztekla ugodna sodba, da pa je proti njej občina se v Gradec pritožila. To je bilo vse, kar sem v tej zadevi poročal, to vse pa je ustrezalo resnici. Pri apelni razpravi nisem bil osebno navzoč, in lahko je mogoče, da se sodišču ni vse pojasnilo, kakor je bilo potrebno. Dr. Ivan Tavčar." —■ Tem besedam dr. Tavčarja pristavljamo, da mi ne moremo presojati, ali se je. sodišču vse pojasnilo, ali ne, vendar bi dejali, da se je to zgodilo, ker je dr. Tavčar nalašč zato k obravnavi poslal svojega zastopnika. Nam zadostuje, da je sodišče spoznalo, , da je župan Pintar dognal dokaz resnice, in ga na j tej podlagi oprostilo, dr. Tavčarju pa naložilo, da plača pravdne troške.
(Izgubil) se je Luka Kaporec, delavec pri mokarju Zorcu na Duuajski cesti. Šel je zadnjo nedeljo v Ihan, rekoč, da gre brata obiskat; od tam je odšel ob 6. uri zvečer in od takrat ga ni od nikoder. Bati se je, di se je kje ponesrečil, ker se mu je zadnji čas večkrat medlo v glavi.
(Duhovniške spremembe v Trstu.) Čast. gosp. gre Franc Sila od Sv. Jakoba k Sv. Antonu nov. kot duhovni pomočnik. Na njegovo mesto k Sv. Jakobu pride čast. g. Janez Koruza.
(Pri volitvi občinskega predstojništva v Gor-1 jah) dne 22. oktobra so b>li izvoljeni: Jakob 7. vi-
me r za župana; za svetovalce pa: Vinko Jan, Janez Hudovernik, Miha Zupan, Miha
C o p.
(Nadloga s cigani.) Z Vrhnike, 22. oktobra: V četrtek, 19. t. m., dopoludne, prišla sta dva cigana in dve ciganki v hišo nekega posestnika v Zažarje fare podlipske. Zahtevali so zabele in hoteli kuhati na ognjišču. Ko pa jim gospodinja reče, da zabele ne more dati, pač pa krompirja, udari jo jeden ciganov s sabljo po rami. Gospodinja hitro skoči iz veže in zapre vrata, kličoč na pomoč. Cigan udari jo drugič skozi razpoko po glavi. V tem pn-lete sosedje na pomoč, a cigani so zbežali iz hiše na drugi strani in tekli v gozd, streljajoč na kmete. Vrhniška žeudarmerija jim je bila kmalu za petami, a odnesli so pete, razven jedne ciganke, pobirajoče dračje. — Pač pa bi bilo že davno potrebno, da bi se ti roparski ciganski svojati drugače stopalo na pete, ki nadleguje mirne ljudi, da ! še življenja niso varni pred njo.
(Katoliško-politično in gospodarsko društvo za ; Slovence na Koroškem) je dne 22. t. m. zborovalo I v St. Jakobu biizu Sentpetra pod Velikovcem. Prihodnji javni shod tega društva pa ne bo, kakor smo zadnjič poročali, dn^ 29. t. m. v Štriholčah, marveč v nedeljo, dne 5. novembra, v gostilni »pri S pošli", po domače »pri Oštneju", v Šentjakobu ' v gorenji Rožni dolini.
(Župnijo v Sromljah) je dobil tamošnji provizor č. g. Turkuš.
(S Koroškega,) dne 23. otobra: C. kr. deželna vlada v Celovcu je potrdila pravila nove podružnice ; sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico.— j Celovška deška ljudska šola (na benediktinskem trgu) praznuje letošnjo jesen petiudvajsetletnico svo-| jega obstanka. Vsa ta leta vodi jo g. P. Poschl. j Zidala se bode v Celovcu tudi nova ljudska šola. — Nov občinski »štatut" se pripravlja za celovško mesto. — Naša ultra-nemška lističa se gledč pre-osnove volilnega reda ne strinjata. Beljaška »D. allg. Ztg." se z vladnim predlogom zadovoljuje, dokler ne piide kaj boljšega. »Fr. St." mu odločno oporekajo, češ, da se tako uniči nemški srednji ali meščanski stan, nasproti pa znajo »slovenski pri-vandrovci" priti — horribile dictu! — do večje moči. Da se to ne zgodi, upa oni list vsaj še, da , se iz dolgega spauja probudi nemški Mibelj, oziroma j da bode konec nemške »faule Gemiithlichkeit!"
(Vlom.) V B.šu pri Št. Lenardu ua Štajerskem > je tat vlomil predzadnjo soboto v hišo gostilničarja Klampfeja. Tat je naredil lukujo skozi zid in v hišo zlezel. Ukradel je kacih 100 gld. denarja, nekaj mesa, vina, žganja in smodk.
(Okrajni šolski nadzorniki na Štajerskem.) Naučui minister je imenoval za okrajne šoiske nad-: zornike na Štajerskem : za mestni šolski okraj mari-j borski realčnega profesorja Karola Neubauerja • v Mariboru, za mestni šolski okraj celjski glavnega učitelja na ičiteljišču v Mariboru Janeza L e v i t s c h-nigga, za šolski okraj mariborske okolice ravnatelja učiteljišču v Mariboru Henrika Schreinerja. za šolska okraja Št. Lenard in Slov. Bistrica prof. na učiteljišču v Mariboru dr. Janeza Bezjaka, za šolske okraje celjska okolica, Vranjsko, Konjice, Šmarje, Gorenji Grad in Laški Trg nadučitelja Pavla Leitgeba pri sv. Duhu pri Ločah, za šolske okraje Brežice, Kozje in Sevnica nadučitelja Franca B ii h e i m a v Kozjem , za šolske okraje ptujska okolica, Ormož, Rogatec, Ljutomer in Radgona nadučitelja v Laškem Trgu ravnatelja Janeza R a n n e r j a, in za šolske okraje Slovenji Gradec, Marenberg in Šoštanj učitelja Franca Vrečka.
(Nesreča.) V soboto, dne 20. t. m., padel je v Spodnji Šiški kleparski vajenec Jos. Peseničar raz streho ter se prav nevarno poškodoval.
(Nesrečni Amerikanci.) Due 17. t. m. priplula je ladija v genoveško luko, na kateri je mej potom v Ameriko in nazaj pomrlo nad 300 izseljencev za kolero. Živih pa je še nazaj pripeljala 60 avstrijskih izseljencev, kateri so sedaj v največjem pomanjkanju v Genovi in ne morejo domov. — Na potu iz Brazilije pa je še več drugih ladij, katerim je ondotna vlada zaradi kolere zabranila izkrcati popotnike.
(Koze.) V Mokronogu in po sosednih vaseh je zbolelo nekaj ljudij za kozami. Vlada je takoj ukrenila potrebne zdravniške naredbe.
(Nova šola) bode v štirinajstih dneh otvorjena v Retečah pri Loki, katero bode obiskavalo do 100 otrok, ki so bili do sedaj brez pouka. Tudi v Pre-d o s I j i h nad Kranjem bode prihodnji teden blago* slovljeno razširjeno šolsko poslopje.
Društva.
(Občni zbor konservativnega obrtnega društva) vršil se je predvčeraj dne 22. t. m. v rokodelskem domu. Bil je mnogoštevilno obiskan. Iz poročila posnamemo, da društvo šteje nad sto članov in ima imetja nad 100 gld. Izmed dobrotnikov se je izrekla posebna zahvala prevzv. gosp. knezoškofu ljubljanskemu, ki so društvu podarili 50 gld. — Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni ti-le gg.: Rebek Josip, Tome Franc, D o s t a 1 J., V i r k J., Z o r m a n Al., V i d-maier L j., Kregar Iv., Tome Iv., C e r-melj J., Bau Fr., K o z a k J.. S ter le J., Kukovnik J., Oešnovar L., Schmeltzer in C a m e r n i k Ignacij. — Danes dne 24. t. m. ima novi odbor osnovaluo sejo v rokodelskem domu ob 8. uri zvečer, v kateri se bodo poraidelila mej odbornike društvena opravila.
Telegrami.
Dunaj, 24. oktobra. Včeraj je brambe-nemu odseku izjavil deželnobrambovski minister, da ni umesten in potreben zakon, po katerem bi se deželna bramba ne smela rabiti zunaj državnih meja. Taka določba za parlament nima nobene vrednosti in bi bilo pravo danajsko darilo. Jedino prav je, da ima vojno vodstvo pri polni odgovornosti tudi popolno svobodno roko.
Dunaj. 24. oktobra. Župan Prix je odložil županstvo in si pridržal samo občinsko svetništvo.
Dunaj, 24. oktobra. V včerajšnji seji je mestni svet dodatno pritrdil župan, ker je brez njegovega dovoljenja prodal za milijon goldinarjev vrednostnih papirjev. Debata je bila burna. Malo je manjkalo, da se županu ni izrekla nezaupnica.
Dunaj, 24. oktobra. Predsednik je v zbornici poslancev naznanil, da se jo konstituiral odsek za pretresanje izjemnih na-redeb. Predsednikom je izvolil Kathreina in podpredsednikom Benoeja. Potem se pa nadaljuje prvo branje volilne predloge.
Dunaj, 24. oktobra. Nekateri levičarski listi izvajajo iz včerajšnjega Taaffejevega govora, da bi vlada morda ne ugovarjala osnovi posebne delavske kurije in pa pomno-ženju števila državnih poslancev. Taaffe je le samo rekel, da se vlada drži načela, da morajo dobiti volilno pravico, kateri izpol-
nujejo državljanske dolžnosti. Tz tega pa ne sledi, da ne bi smeli voliti, v posebni kuriji. Vendar je občno mnenje v levičarskih krogih, da ne smejo biti preoptimistični, dokler se vlada jasneje ne izrazi.
Dunaj, 24. oktobra. S pritrjenjem dežel nobrainbenega ministra sklenil je včeraj brambeni odsek, da začne informacijsko posvetovanje. ne da bi posebej sklepal o posamičnih paragrafih deželnobrambovske pred-loge.
Atene, 24. oktobra. Zbornica se je sklicala na 8. dan novembra.
Draždane, 24. oktobra. Nadvojvoda Albrecht je po prisrčnem slovesu odpotoval v Berolin.
Draždane, 24. oktobra. Saksonski kralj je imenoval nadvojvodo Albrehta imejiteljem 4. saksonskega polka.
Pariz, 24. oktobra. Pri banketu na Martovem polju je bilo 3584 udeležencev. Predsedoval je senator Eanc. Avelana so burno pozdravili. Vsi ministri bili so prisotni. Na Trocaderu je bil umetelen ogenj. Pri souperu, prirejenem pri generalu Saus-sieru ruskim častnikom na čast. je bilo več presrčnili napitnic. Po ulicah so ljudske veselice trajale do jutra.
Madrid, 23. oktobra. Okrog Melille je baje zbranih 30.000 Maročanov. Vojni minister hitro odpošilja vojake v Afriko, kolikor jih je na razpolago. Pet velikih parni-kov je odrinilo z živežem in streljivom, dva pa z vojaki v Afriko. Začasno poveljništvo prevzame general Briz, dokler ne pride glavni poveljnik general Chinchilla.
Bruselj. 24. oktobra. Časopisi priobču-jejo načrt novega volilnega zakona.
Rio G-rande, 24. oktobra. Pri lbicuy-u je bil zadnje dni boj. Zmagali so vstaši, mrtvih je bilo okoli tisoč._
50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra.
Umrli ho:
2?. oktobra. Valentin Huber, delavec, 22 let, Ulice na Grad 12, otrpnjenje možgan.
23. oktobra. Andrej Cukale, klobučar, 60 let, Kravja dolina 11, jetika.
V bolnišnici:
21. oktobra. Prane Plot, delavec, 37 let, pyaemia.
Vremensko sporočilo.
J	Cas	Stanje		Veter	Vreme	* ss 'S-t 6
opazovanja		mkomera v mm	toplomer* po Celziju			e s«
23	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. h. zveč.	740 6 738	5 739	9	22 12-8 94	brezv. si. svzh. si. zap.	megla del. jasno oblačno	0'00
Srednja temperatura 2-9°, za 08° pod normalom.
533 1
Bernard Jentl, prokurist v Mariboru, naznanja tužnega srca v svojem in v imenu svoje sestre Marije Corijarl roj. Jentl in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, oziroma svak in strijc, gospod
Anton Jentl,
bivši trgovec
danes zjutraj ob 3. uri previden se svetotajstvi za umirajoče, po dolgi bolezni v 57. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Truplo ranjcega preneslo se bode v sredo dne 25. oktobra popoludne ob 4. uri iz trgovske bolnice, Kravja dolina na pokopališče sv. Krištofa ter položilo v lastni grob.
Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra.
Dragega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1893.
V najem se da takoj
strojarija in trgovina z usnjem
z vsemi prostori in pripravami, kar jih je treba pri izvrševanji teh podjetij. Tudi prostorno stanovanje nahaja se v hiši.
Ponudbe sprejema lastnik Fr. Ks. Nagode, posestnik in trgovec v Idriji.	531 3—i
lOOO vedel'
novega vina
letošnjega pridelka 510 s~5
U^T" prodd tako
Anton Gregorid,
posestnik in posojilnični tajnik v Ptuju.
200 hektolitrov
novega isterskega vina
-ms
belega in črnega (326 3 2> prodd, se takoj po 16 gld. hektoliter,
postavljenega na postajo.
Več pove iz prijaznosti gosp. Fran Marčinko, župnik na Vranju (pošta Boljun). Istra.
^HSHSHSESE
Uradne
Zadnji teden !
Inomostske
a
50 kr
Zadnji teden !
50.000
^^ ^^ ■ ^^ ^^ ^^ (457 18-24
Srečke a 50 kr. priporoča J. C. M AYER.

Razstava indijskih cvetlic „Chrysanthemum" in raznih lepih rastlin v Ljubljani na Tržaški cesti št. 10.
%
IVaasiianilo!	582 S1
Z dnem 26. in 27. oktobra otvoril bodem v Ljubljani prvo
razstavo indijskih Crysanthemum
v več nego 100 raznih hojah in v najnovejših pasmih zaznamovane s pravimi imeni.
Istotako razstavil bodem tudi najnovejše vrste „Palmen-Cyoadaen" in razne krasne rastline.
Razstava bode odprta omenjena dneva od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne
v umetni in trgovski vrtnariji Alojzija Korzike
na Tržaški oesti št. 10 v navlašč za take cvetlice in rastline umetno izdelanih železnih rastlinjakih, kakoršni še v Ljubljani doslej niso bili videti.
Velesl. občinstvo, prijatelji izvanrednega rastlinstva in gg. soobrtniki so
uljudno vabljeni na ogled te zanimive razstave.
fi ■■ ;« J«"
Prostovoljni darovi — kateri so namenjeni blagajnici ljubljanskih revežev in se bodo takoj njej odkazali — pa se hvaležno sprejemljejo.
Odličnim spoštovanjem
\lnir#ii liniT/ilrn umetni in trgovski \rtnar v Ljubljani, UOJ/jIJ 1101/ilHcl,	Tržaška cesta 10.
S
i
D ii ii a j s Ji a borza.
Dn6 24. oktobra.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	96	gld,
8rebrna renta 5%, 16* davka ....	96	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	„
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	991	„
Kreditne akcije, 160 gld................333	„
London, 10 funtov stri........126	„
Napoleondor (20 fr.)........10	,
Cesarski cekini....................6	„
Nemških mark 100 ..................62	„
85 65 55 10
10 55 06
kt.
Dn6 23. oktobra.
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .
5	% državne sreoke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavnapismaavst.r.osr. zein. kred.banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/« % Kreditne srečke, 100 gld. St. Genois srečke, 40 gld.
116 gld.
93 146 160
195 98
101
196 67
50
50
50 10
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	136	gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—
Salmove srečke, 40 gld........09	a	—
Windischgraezove srečke, 20 gld.....60	„	—
Ljubljanske srečke.........24	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	.	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870	.	-
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102	„	25
PaDirnih rubeiiev 100 ... ...	132
kr.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, vrečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„1 E R C I H"
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 D.
Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. ^