r-
I
900(5
Leto IX Številka 1 (66) JAN.-FEBR. 1969 Brezplačen izvod
pisil
iUUBUANAiili
Odlikovanja
Na slovesnosti, ki je bila 30. januarja na Gospodarskem razstavišču, je predsednik občinske skupščine Kai-rel Kušar razdelil nekaterim Bežigrajeanom visoka odlikovanja:	Jernej Cerkovnik,
Anton Golob in Rudolf Hoh-kraut so dobili red za vojne zasluge z zlatimi meči, Miroslav Dešman in Janez Dobo-vičnilk pa red za vojne zasluge s srebrnimi meči.
Hkrati je 83 Bežigrajčanov dobilo višje čine rezervnih oficirjev.
Nova šola, vrtec in bazen
Občinski proračun v javni razpravi — Denar bo tudi za Vodovodno cesto
Na zborih volivcev, kd bodo od 10. februarja naprej, bodo Bežigrajčand razpravljali o letošnjem občinskem pro-računu. Dve milijardi in tristo milijonov starih dinarjev meri finančni kolač, ki je seveda razrezan na stotine kosov: od velikega — za novo šolo, pa do najmanjšega — za poljedelstvo in zaščito rastlin.
Za socialno varstvo je pred-
videnih 2,211.000 dinarjev, za občinsko upravo 2,777.000 din, za organizacije in društva 1,110.000 din. Največja je postavka za investicije: 11,321.000 din (ali po starem več kot milijarda dinarjev).
Letos naj bi začeli graditi novo osnovno šolo ob Tolstojevi ulici, vrtec v Glavarjevi ulici, bazen blizu tehniške srednje šole. Na vrsti je tudi ureditev Vodovodne ce-
ste, počasnega pasu na Črnučah in ceste od Ruskega carja do črnuškega mostu. Asfalta se bodo razveselili prebivalci Lavričeve, Mariborske, Dravske, Preradovičeve, Brankove ulice in drugod. Denar bo tudi za športna igrišča pri šolah, pa za ka-nalček v Tomačevem in za pokopališče v Šentjakobu.
Za 'novo ljubljansko bolnišnico prispeva Bežigrad sko-
raj sto milijonov starih dinarjev.
Osnutek proračuna je sestavil svet za finance, potrdila ga je občinska skupščina. Zahteve uporabnikov proračunskega denarja so pretresali tudi drugi sveti občinske skupščine. Zdaj bodo o osnutku proračuna povedali svoje še volivci.
(Berite prilogo na srednjih straneh!)
Ko so sestavljali prvi osnutek letošnjega občin, skega proračuna so bili finančniki kaj kislih obrazov. Po »spemembi inštrumentov«, kar pri nas zmeraj ne pomeni kaj dobrega, je vse kazalo, da bo denarja precej manj kot lani. želja in tudi potreb pa ni bilo ne konca in kraja.
Težko bi vse uredili, če si občinska skupščina z dobro politiko ne bi zagotovila zlate rezerve: ko se je lani nabralo več dohodlcov, kot so pričakovali, tega viška niso na vrat na nos razdelili uporabnikom proračunskega denarja, temveč so čeden znesek naložili v banko. Le s takšnim računom bo bežigrajska občina lahko dobila letos več kot 300 milijonov starih dinarjev posojila in tako premostila marsikakšne težave.
Brez posojila bi težko začeli graditi novo šolo v Stožicah, ne bi bilo toliko denarja za asfalt in drugo, če pa šole ne bi začeli graditi letos, bi zcišli v hude škripce prihodnje leto. Gradnja šole in vrtca je tedaj nujna in brez posojila bi morali za 300 milijonov »posekati« zneske predvidene v občinskem proračunu za druge namene.

| f.
s*: 'iifa
-
Dolgoročni programi — to je dil drugi cilj, ki so ga zasledovali pri sestavljanju letošnjega proračuna. Bežigrad bo dobil tretje leto zapored nov vrtec (lani zraven gimnazije v krajevni skupnosti »Boris Kidrič«, predlanskim v Soseski 6 v Stožicah). kar se skupaj z začetkom gradnje nove osnovne šole natanko ujema s perspektivnim načrtom za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov v severnem delu Ljubljane. Lani so preuredili domala vse osnovne šole, letos so na vrsti športna igrišča. Bežigrad je ena redkih občin v Jugoslaviji, kjer imajo vse osnovne šole lastne telovadnice.
Bežigrad z 41.000 občani je po narodnem dohodku na prebivalca na drugem mestu med slovenskimi občinami. S tem seveda ni rečeno, da kje drugje, kjer to visoko mesto dobi povsem oprijemljivo podobo, ne bi smeli biti tudi prvi. Na) bodo to' vrtci, socialne podpore ali športna igrišča, koraka naprej se nam prav gotovo ne bo treba sramovati. Zlasti še, če bo denar, ki ga vsi zaposleni Bežigrajčani prispevamo za skupne potrebe, zares preudarno naložen.
AA vzletela
Ukinitev prisilne uprave v »Adria aviopromet«
Na zadnji seji občinske skupščine so sklenili, da bodo ukinili prisilno upravo v letalskem podjetju »Adria aviopromet«. Odborniki se s takšnim ukrepom na predzadnji s eji niso strinjali, zdaj pa so dobili podrobnejše podatke o položaju podjetja ter zagotovila, da se bo AA le Izmazala.
O osnutku občinskega proračuna, ki gre zdaj v javno razpravo na zbore volivcev, je bilo razmeroma malo razpra-
Še letos trgovina na Črnučah
Spomladi, na koncu meseca marca ali v začetku aprila, bodo na Črnučah začeli graditi novo trgovino. Postavili jo bodo ob glavni cesti zraven Zadružnega doma. Računajo, da bo jeseni že nared.
Samopostrežna trgovina poslovne enote »Emona« trgovskega podjetja »Mercator« bo Imela površino približno 650 kvad. metrov. Imela bo tudi mesnico, delikateso, prodajalno spominkov in tobakh, bife ter gostinsko sobo. Ob cesti bo dovolj velik parkirni prostor.
Poslovna enota »Efmona« ima že zdaj prodajalno v zadružnem domu, ki pa je premajhna za čedalje večje število prebivalcev na Črnučah. Nova trgovina bo privlačna tudi za turiste.
ve. Odborniki so med dnigtm spraševali; kako bo s komunalnimi taksami na avtomobile, ki so jih nekateri občani plačali, drugi pa ne. O vrnitvi denarja ne bo mogla odločiti občina (samo za svoje področje), temveč bo veljala odločitev republike.
ižvahna razprava je bila o zazidalnem načrtu za predel med Titovo cesto, Tolstojevo ulico in podaljškom Podfnil-ščakove ulice (industrijska cona, kjer so že zdaj »Mladinska knjiga«, Modna oblačila in skladišče »Nama«). Načrt so potrdili, vendar pa sklenili, da bo treba v prihodnje za takšne načrte razpisati licitacijo.
Odborniki so dobili še poročila o telesno-vzgojni in kultumoprosvetni dejavnosti v naši občini ter o problematiki zdravstva in socialnega varstva.
Skupščina Je sprejela tudi odlok o upravnih taksah, ki bodo letos nekoliko višje.
§rs:i
VOLITVE 69
Zbiranje predlogov za bodoče odbornike in poslance - Volilci, udeležite se konferenc
Spomladi, aprila meseca, bomo volili odbornike občinske skupščine, poslance republiške in zvezne skupščine, v Ljubljani pa še odbornike mestne skupščine. .Priprave na volitve so se začele že oktobra lani, prav zdaj pa je v teku evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance.
O volitvah smo se pogovarjali s sekretarjem občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Bežigrad Metko Peterca, ki kot sekretar občinske volilne komisije vodi tudi vse politične priprave za izvedbo volitev:
•	SZDL je oh teh volitvah prvikrat nosilec vseh priprav in odgovorna za izvedbo volitev, v okviru SZDL pa sodelujejo vse družbene politične organizacije, društva in združenja. Občinska konferenca SZDL se bo zavzemala, da omogoči pri predlaganju kandidatov sodelovanje najširšega kroga volilcev, da zagotovi javnost dela v vseh fazah priprav na volitve, predvsem pa, da bodo volilci ob razpravah o možnih kandidatih za odbornike in poslance dosledno upoštevali merila.«
Kakšna so ta merila?
•	Kandidati za odbornike in poslance naj bodo ustvarjalni pri razvoju socializma. Z dosedanjim delom so morali dokazati privrženost samoupravnemu sistemu, katerega so pripravljeni z vso zavzetostjo uresničevati.
[> Znati morajo vzpostavljati stik z volilci, poznati njihove življenjske razmere in potrebe oziroma interese delovnih in drugih organizacij.
[> Biti morajo pošteni, nesebični, sposobni in razgledani, uspešno morajo opravljati delo na svojem delovnem mestu in imeti ugled ter zaupanje v javnosti.
£> Biti morajo ustvarjalni pri snovanju in vztrajni pri uresničevanju novih naprednih misli, za katere se znajo javno in prepričljivo zavzemati.
t> Biti morajo strpni do različnih mnenj, ne pristajati na odločanje v zaprtih krogih in se dosledno boriti za javnost političnega odločanja.
[> v vseh okoliščinah morajo postavljati v ospredje človeka, njegovo osebnost, znanje, strokovnost in ga ocenjevati po dosežkih njegovega dela in njegove ustvarjalnosti.
[> Neprestano se morajo strokovno izpolnjevati in spremljati poglavitna vprašanja o temeljnih družbenih dogajanjih.
' [> Ne smejo biti preveč obremenjeni z družbeno političnim delom In biti pripravljeni ob svoji redni zaposlitvi osredotočiti se na odbomiško in poslansko dejavnost.«
Kako daleč ste zdaj s pripravami na volitve?
•	Pri občinski konferenci SZDL dela volilna komisija, ki opravlja vse tekoče naloge v zvezi s pripravami na volitve. Pri krajevnih konferencah SZDL so za koordinirano delo in priprave odgovorne krajevne volilne kondsije, v delavnih organizacijah pa so v okviru posameznih volilnih enot imenovane volilne komisije pri tisti delovni organizaciji, ki je nosilec za izvedbo volitev. Te komisije so sestavlja-ne tako, da so v komisijah posamezni predstavniki vseh tistih delovnih organizacij, ki sestavljajo volilno enoto.«
Katere so naloge teh komisij?
•	Predvsem so dolžne evidentirati vse predloge za možne odfoamdške in poslanske kandidate ter dobiti soglasje predlaganih In debeti, da pri predlaganju sodeluje čim širši krog volilcev.
Nadalj. na zadnji strani
ZGOVORNE ŠTEVILKE
Konec decembra preteklega leta Je bilo v bežigrajski občini stalno pripravljenih 41.250 preblvalceov (19.636 moških in 21.614 žensk). Na mestnem področju je živela 38.532 prebivalcev, zunaj mesta pa 2.718 pebivalcev.
Leto poprej je štel Bežigrad 40.721 Prebivalcev ali 529 manj kot lani.
Lani se Je Bežigrajčanom rodilo 605 btrok. Umrlo je 242 občanov, od tega na-8Une smrti 36 (9 'samomorov, 2 uboja, Prometne in druge netsreče). Porok je bilo 'Ant 373, razvez zakonov pa 66.
Bežigrajske osnovne šole obiskuje v tem “blsltem letu 4.335 učencev in učenk. Raz-^Aljenl so v 148 oddelkov. Letos je 44 hČPieev več. oddelkov pa jo manj kot v
šo'
»druau.
•n letu 1967/68, ker so nekatere
Na gimnaziji je 769 dijakov in dijokin ali 8 manj kot v šolskem letu 1967/63 Število oddelkov je enako — 25.
Konec preteklega leta je bilo za Bežigradom prijavljenih 13.406 radijskih sprejemnikov in 7.443 televizijskih sprejemnikov. Leto poprej so imeli Bežigrajčani 6.552 televizorjev (891 manj) in 13.098 radijskih sprejemnikov (308 manj).
Sredi preteklega leta so imeli Bežigrajčani 5.122 osebnih avtomobilov, 1.021 mopedov 'in 583 motornih koles. Vseh. motornih vozil je bilo za Bežigradom 7.385.
En osebni avtomobil odpade na 8 prebivalcev.
..., ■ J3S



siisiil
Dobnikarjev« hišo pod klanc&m na Ježivi so podrli, da bi razširili Titovo cesto. Zanimivo je, da je bila v tem poslopju pravzaprav prva šola na Ježici: pred več kot 200 leti je Jurij Japelj odpiral vrata učenosti ježiški mladini. Prave šole takrat seveda še ni bilo.
Odločno
za javno razpravo
Razgovor z Rajkom Šugmanom sekretarjem četrtne konference ZK »Bežigrad«
Hišo naj bi podrli
Tovariš urednik,
prosim, če bi poizvedeli na pristojnem mestu, zakaj pri rekonstrukciji Titove ceste na Ježici ne bodo podrli tudi Hromčeve hiše, to je tisite tik pred gostilno »Angelca« na desni strani Titove ceste. Omenjeno poslopje močno ovira promet, še bolj pa preglednost. Z odstranitvijo in ustrezno rekonstrukcijo ceste bi, po mojem, močno izboljšali propustnost Titove ceste na njenem najneugodnejšem mestu.
L. B. Ježica
0 Svet za urbanizem in gradbene zadeve občinske skupščina je že sklenil, da nai bi padrli tudi to hišo. D: nar je predviden v letošnjem občinskem proračunu.
Kakšen vozni red?
Tovariš urednik,
v vašem listu objavljate vozni ret za trolejbusno pro-gj na Črnuče. Ali ni pravi a'i pa se ga podjetje Ljubljana transport ne drži, kako koli že, napravili ste nam -slabo uslugo. Le redkokdaj se zgod da bi trolejbus pe-Ijal tako, kot je zapisano. Ko t ■!» tu n-robe?
C. A. Črnuče
© Vam' red snvo dobili pip dj tju Ljubljana trans-
V SPOMIN
Miloš Štibler
Devetega januarja letos ie umrl nai znani družbeno politični delavec, publicist in zadrugar Miloš Olibler.
Doma je bil tpod- zelenega Pohorja, kjer se je rodil 1882. leta v Fali pri Rušah. Posvetil se je publicistiki in končal ~ višjo zadružno šolo. V zadružnem gibanju, ki je bilo takrat pri nas šele v razvoju, je dosegel kot pobudnik, organizator in u-čitelj, priznang uspehe v tej gospodarsld panogi. O tem pričajo njegovi številni. strokovni zapisi in publikacije vzgojne vsebine. Kot napreden človek in velik prijatelj mladine je dal pobudo za gradnjo mladinskega okrevališča v osrčju naših Julijcev, v Gozd Martuljku. Po osvoboditvi ga vidimo v vrstah vseh naših družbeno političnih organizacij, kjer s svojo široko razgledanostjo in velikimi življenjskimi izkušnjami načrtno in uspešno snuje nove oblike družbenega n gospodarskega razvoja v komaj osvobojeni domovini. Kot prvi predsednik novo ustanovljenega krajevnega odbora Stadion, je znal prepričljivo pritegniti k političnemu delu široke ljudske množice, ki so mu iskreno zaupale. S svojim ustvarjalnim delom si je pridobil med občani velik ugled ter številne prijatelje. Bil je nezlomljivega duha, odkrit pobor-nik za pravico, nadvse pri srcu pa mu je bila mladina.
Tovariša Stiblerja bomo ohranili v trajnem spominu.	K. F.
port in velja za zimsko sezono 1968/69. Tam so nam tudi povedali:
Vozni red je pravi. Seveda pa lahko pride do zamude zaradi prekinitve elektrike in drugih vzrukov. Tega v voznem redu ne moremo predvideti.
Garaže v Soseski 6
Tovariš urednik^
število motornih vozil se iz dneva v dan veča, s tem v zvezi pa nastaja tudi zadrega okrog garaž. V Soseski 6 sta namreč zgrajeni dve garažni hiši, kar pa še zdaleč ne zadostuje potrebam stanovalcev te soseske.
Prosimo za pojasnilo, ali je predvidena še kakšna gradnja garaž v tej soseski ali bližnji okolici; če je, nas zanima: kje, kdaj in komu se je treba prijaviti za gradnjo.
Prizadeti občani Soseske 6
• Na podjetju za urejanja stavbnih zemljišč »Soseska« so nam povedali, da so dobili seznam, ki obsega imena 120 prosilcev za garaže v Soseski fi. Skoraj zagotovo bodo dobili prostor v kletnih etažah pod objekti, ki j h bodo zgradili na obrobju Soseske 6 (zapidna stran Titove ceste od Tolstojeve ulice do bencinske črpalke v Stožicah). Programa za ta predel »daj dopolnjujejo. Načrte izdeluje inž. arh. Savin Sever; on je tudi avtor načrtov za triples garažne h'še, kakršni sta dve tudi v Soseski 6 in verjetno bo zn:il najti najbolj ugodne, rešitve — v tehničnem, finančnem in oblikovnem pogledu — tudi za predv'dene nove garaže.
Če torej niste vpisani na omenjenem seznamu, se lahko še prijavite na podjetju »Soseska«, Črtomirova 19, telefon 311-795.
Novoletne vizije
Tovariš urednik,
Zadnje dni pred novoletnimi prazniki je bila na ljubljanskih ulicah nepopisna gneča. Množice so se valile po pločnikih iz trgovine v trgovino, na cestah v sredi, šču mesta so avtomobili stali v kolonah kot na fotografijah iz ameriških mest. Nekoliko nenavadna slika zim. skega večera mi je dala misliti: takole bo v Ljubljani vsak dan čez nekaj let. Prej, kot si sploh mislimo in 21. stoletja sploh ni treba jemati v račun. Ljubljana je na pragu velemestnega prometa. Dnevi, ko bo bolje pustiti avto dioma ali v predmestju in se peš podati v center, niso več daleč.
Navajeni smo že na vsakdanjo gnečo ob 14. uri, običajen je izredno gost promet na nekaterih križiščih poleti ob nedeljah zvečer. Pred novim letom pa mi je vzbudilo pozornost naslednje: v mraku, od 16. do 18. ure, so bile pered semaforji na Ajdovščini, pred pošto in v Dalmatinovi ulici, nepretrgane kolone avtomobilov. Po Titovi cesti, od podvoza do Trga revolucije, so se premikali korakoma. Kot rečeno, takšen je bil položaj eno do dve uri skupaj. Ljudje iz vseh predelov mesta in okolice so se zgimlli v center Ljubljane, kjer je največ trgovin. Zanimivo je, da na križišču pri Delavskem domu sploh ni bilo opaziti večjega prometa, obremenjen je bil izključno najožji center.
Ob tem so se pokazale tudi vse dobro znane hibe prometne ureditve v centru Ljubljane.
Prehoda za pešce pri nebotičniku in pred kozolcem sta veliki cokli in dostikrat vzrok, da se avtomobili naberejo v kolone. Pri semaforjih se kolone pojavijo v neizbežnem ritmu, na prehodu za pešce pri nebotičniku
pa vsak pešec posebej lahko »formira« svojo kolono avtomobilov, saj gre lahko čez cesto kadar mu je volja.
Trolejbusna postajališča na vozišču,. sicer namenjenem avtomobilom, so druga veli. ka ovira. Ko trolejbus ustavi na postaji pred Slavijo, se tisti trenutek Titova cesta spremeni v običajen vaški kolovoz (kjer lahko pelje le ena vrsta avtomobilov v eno smer). Vozila mestnega prcme.ta so se sploh s težavo' prebijala do postajališč.
Zvito križišče na Ajdovšičd-ni postane pri velikem prometu nadvse zapleten vozel; zavijanje na parkirni prostor pri »Metalki« zavre promet na Dalmatinovi ulici in zgodi se tudi, da se kolona vozil zagozdi med semaforja na Ajdovščini in na Miklošičevi cesti; vozišča so pred križišči preozka in ni dovolj prostora za avtomobile, ki hočejo zavijati na levo ali desno; pločniki so v središču mesta pretesni, zlasti še tam, kjer so trolejbusna postajališča.
Ob vsem tem me zanima tole:
• Ali tisti, ki skrbijo za ureditev prometa v Ljubjani, opazujejo promet ob takšnih priložnostih? Bolje bi bilo rečd: ali ga znanstveno proučujejo (filmsko snemanje, štetje vožil, ugotavljanje najbolj obremenjenih smeri, določanje kritičnih točk, izbira najhujših ovir itd). To poudarjam zato, ker je že veliko naših strokovnjakov proučevalo prometne razme-re na zahodu in celo v Ameriki, tu pa se nam pred nosom ponuja priložnost, da dokaj zanesljivo ugotavljamo, kakšen bo prometni položaj pri nas čez nekaj let in tudi poiščemo ' rešitve - iz zagate. Zaključki so lahko dragocenejši in bolj prilagojeni našim razmeram, kot pa, če se opiramo zgolj na tuje izkušnje. Če imamo teoreti. čne zamisli o ureditvi prometa jih velja ob takšnih priložnostih preveriti, zlasti še, ker so se naši načrtovalci že krepko ušteli, ko so »za mizo« planirali število avto-
Popravek
V zadnji številki »Zbora občanov« smo v poročilu z občnega zbora turističnega društva Bežigrad zapisa’1, da bo to društvo pokrovitelj razstave cvetje bolgarskega podjetja »Bulgarcvet«. Turistično društvo pa je le posredovalo, da bo pokroviteljstvo prevzel mestni svet ljubljanski, razstavo pa bo organizi. ralo podjetje »Cvetličarne«.
mobilov v Ljubljani za prihodnja leta.
•	Kakšni so načrti za postopno ureditev prometa v središču Ljubljane in po kakšnem vrstnem redu bomo načrte uresničevali? Mislim na gradnjo podhodov za pešce (pri nebotičniku), širše pločnike, prestavitev trolej-busnih postajališč itd. Zanima me tudi, katere ulice bodo še določene za enosmerni promet ali sploh zaprte ter kako bi tudi v Ljubljani izpeljali zamisel,. da je središče mesta namenjeno izključno pešcem.
Če bi se Ljubljana nekega jutra prebudila, v pravem prometnem vrvežu, približno takšnem, kot je pri nas le nekajkrat na leto, običajen pa v Milanu, Parizu, v Frankfurtu ali na Dunaju, bi nastala takšna zmeda, da bi bilo mesto docela ohromljeno; preStvsem zaradi neurejenosti in nepripravljenosti, pa tudi zaradi prave vaške nebogljenosti — dovolj je le peščice — voznikov.
K sreči takšen »DanX« ne bo prišel kar čez noč. To pa seveda ne pomeni, da ne smemo čakati pripravljeni, oboroženi z izkušnjami, ki jih nabiramo sproti ter z odločitvami, ki bodo preprečile zmedo.
E. 2., Stožice
•	Na ljubljanskem prometnem uradu so nam povedali, da je mestni svet pri njih naročil študijo za gibajoči promet v Ljubljani. Študija je pripravljena in bo o njej razpravljala prometna komisija mestnega sveta v začetku februarja. Potlej bodo o • študiji razpravljali Ljubljančani in vsakdo bo lahko posredoval prometnemu uradu svoje predloge in pripombe.
Naloga prometnega urada je proučevanje prometa in to v okviru finančnih možnosti tudi dela. Kako bo v prihodnosti urejen promet v Ljubljani, je začrtano v Generalnem urbanističnem planu. Rešitve, ki so b ižje, nakazuje že omenjena študija. Tam je. zajeta tudi ureditev prometa na AjSbvščini in okolici; mod drugim naj bi Dalmatinova in Tavčarjeva ulica postali enosmerni. Prehoda pred nebotičn kom ne moremo enostavno ukiniti, pač pa je predviden podhod za pešce na Ajdovščini. Zgradili ga bodo hkrati s ploščadjo Borsa Kraigherja (pred »Metalko«), Postajališča javnega mestnega prometa povzročajo največ težav na Celovški cesti in ker bi se jih tam najlaže dalo urediti zunaj vozišča (kar je idealno), smo tudi predlagali, da bi jih uredili že letos.
»Katere neposredne naloge so zdaj pred Zvezo komunistov?
•	Na zadnji seji našega četrtnega komiteja smo v ospredje postavili dve politični nalogi: volitve in aktivnost komunistov pred IX. kongresom ZKJ. Drage stvari smo zavestno potisnili nekoliko ob stran.
Zavedamo se, da je pri volitvah nosilec vseh akcij Socialistična zveza delovnega ljudstva. Naloga Zveze komunistov je predvsem v tem, da Socialistični »vezi odločno pomaga, tako pri sami organizaciji volitev in pri pripravah. Tu mislim na zbore volivcev, kandidacioske konference in tudi evidentiranje kandidatov. Za Zvezo komunistov pa je predvsem važno, da se z volitvami odločno bori za nadaljnjo demokratizacijo Socialistične zveze.
Na javnih kandidacijskih konferencah bomo predvsem komunisti tisti, ki bomo zahtevali pri kandidiranju takšne odbornike in poslance, da zares izpolnjujejo vsa tista merila, sprejeta na mestni konferenci SZDL in na zadnji seji mestnega komiteja ZK Ljubljane. Gre za javno in demokratično obravnavanje vseh predlogov in za objektivno predstavljanje vseh kandidatov. Pri tem se komunisti ne mislimo angažirati samo v krajevnih skupnostih, ampak preko osnovnih organizacij tudi v delovnih organizacijah.
Pri .političnem delu ob IX, kongresu ZKJ pa nam ne gre za suhoparno študiran,]e gradiva, za seznanjanje s tem gradivom. Gre nam za politični aktiv, ki bo konfronti-ral stališča z našimi delegati na IX. kongresu.«
Ali imate v načrtu še kakšno jioscbno akcijo na drugih področjih?
•	Naš četrtni komite je
pobudnik širše razprave v občinskem merilu o mladini v specializiranih organizacijah (športnih, prosvetno kulturnih in drugih). Aktiv komunistov, ki delajo v društvih, bo skupaj s komunisti v občinskih združenjih teh organizacij, določil kratkoročne in dolgoročne naloge. (Na primer, za teren »Bežigrad« so naloge glede telesne kulture jasne:	nimamo ne
društev, ne zelenih površin.) Občinska združenja naj bi izdelala strokovno analizo za vse organizacije in to analizo bomo predložili tudi v razpravo novi občinski skupščini.
S komunisti v društvih se bomo pogovorili ta teden. Pogledali bomo tudi, kako je z evidentiranjem možnih kandidatov za odbornike in poslance. Poiskati pa moramo še novo torišče: verjetno je med članstvom teh organizacij veliko mladih ljudi, ki so pripravljeni postati člani Zveze komunistov in imajo za to tudi vse kvalitete.«
Kaj pa bežigrajske delovne organizacije?
•	Pripravljamo kadrovsko analizo vodilnih delovnih mest v gospodarskih organizacijah, s katero želimo dobiti podroben pregled nad kadrom. Td analiza naj tudi pokaže, kako so bila v praksi uresničena stališča mestnega komiteja o reelekciji.
Ker je na našem področju precej delovnih organizacij s področja blagovnega prometa, smo imeli pred kratkim aktiv komunistov, ki je obravnaval vlogo in pomen trgovine v izvajanju družbenoekonomske reforme ter uveljavljanju tržnih odnosov. Ugotovili smo, da bi moral takšno problematiko obravnavati širši politični aktiv mesta Ljubljane.«
Kako se komunisti vključujejo v razpravo o novi družbeno-politični ureditvi Ljubljane?
•	še pred zaključkom volitev mislimo seznaniti širši politični aktiv z družbeno politično ureditvijo mesta Ljubljane in konceptom nadaljnjega razvoja, tem bolj, ker postane mestni svet družbe-no-poMtična skupnost.«
Kako ocenjujete delo četrtnih komitejev, odkar v Ljubljani ni več občinskih komitejev ZK?
•	Namen četrtnih organizacij ZK je bil predvsem v tem, da z najrazličnejšimi oblikami delovanja kot so aktivi, posvetovanja, razširjene komisijo pa tudi predavanja, pritegne čim več komunistov iz osnovnih organizacij. Nekje smo uspeli, drugje ne. S sekretarji četrtnih komitejev smo ugotovili, da se je aktivnost ljubljanskih komunistov v zadnjem času zelo povečala, da pa smo včasih zelo neenotno nastopali. Dogovorili smo se za večjo koordinacijo, ki najbolj izraža enotno politiko mestne organizacije ZK. Po temeljiti analizi dela četrtnih organizacij bomo skušali nekatere stvari v poslovniku mestnega komiteja drugače formulirati oziroma izpopolniti. Ne gre za novo reorganizacijo, ampak za večjo učinkovitost.«
Nagrade za fotografijo
Na deveti republiški razstavi pionirske fotografije »PIONIRSKI FOTO 1968« na Jesenicah je prejel , 12-letni Robert Reindhardt iz pionirskega fototeož-' ka na osn. šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju SREBRNO MEDALJO »JANEZA PUHARJA« za kolekcijo 4 fotografij in ZLATO MEDALJO »JANEZA PUHARJA« za najboljšo fotografijo posameznikov — »K SONCU«.
Poitokrožek na osnovni šoOd »Borisa Kidriča« v Savskem naselju so na tej razstavi ocenili kot najboljšega in je prejel posebno nagrado ocenjevalne komisije.
Skrb za borce
Dvakrat — »ne«
Na 21. seji občinske skupščine so odborniki razpravljali o novi organizaciji davčne službe v Ljubljani, o stopnjah prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev ter o ukinitvi prisilne uprave v letalskem podjetju »Adria aviopromet«.
Skupščina ni dala soglasja k predlogu Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja o stopnjah prispevka za zdravstveno zavarovanje de’avcev. Odborniki so zavrnili tudi predlog prisilne uprave, naj bi v »Adria avio-prometu« prisilno upravo ukinili. O ustanovitvi enotne davčne službe v Ljubljani pa so sklenili: občinska skupščina Bežigrad je za združitev davčne službe v Ljubljani. vendar naj bi ustanovili profesionalno skupino pri mestnem svetu, ki naj pripravi podrobnejšo organizacijo, tehnologijo in sistemiza-. cijo te nove davčne službe. Ko bo vse pripravljeno, bi davčne službe ljubi,janskih občin združili, do tega časa pa bo delala še občinska davčna uprava.
Zavijanje kruha
Svet za gospodarstvo se je na zadnja seji med drugim strinjal z odlokom, ki (Moča, da je treba prodajati kruh primerno zavit. Odilok bo sprejela občinska skupščina. Kruh ah pecivo v pro-daji na drobno mora biti zavit tako, da je zaščiten tisti del, ki ga kupec prijema z rokami; če v samopostrežnih trgovinah kruh ali pecivo ni pakirano, mora biti na vidnem mestu pripravljen material za zavijanje.
Volilna komisija
Za volitve odbornikov je občinska skupščina imenovala novo volilno komisijo: predsednik je Andrej Jarc), njegov namestnik Andrej Hrovat), tajnik Franc Mekinda (namestnik Drago Dolinar), član pa Jurij Kutin (namestnik Bojan Inkret).
Inž. Julijan Žnidaršič direktor »Soseske«
Občinska skupščina se je strinjala z imenovanjem inž. Julijana Žnidaršiča za direktorja podjetja za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska«. Inž. Žnidaršič je bil dozdaj v. d. direktor tega podjetja.
Za priznavalnine in pomoči članom Zveze borcev je občinska skupščina lani zagotovila v proračunu
468.000	dinarjev. Ta denar je namenjen za stalne in enkratne priznavalnine članom ZZB, za pomoč pri šolanju otrok članov ZZB ter za preventivno in kurativno zdravljenje borcev. Za podeljevanje priznavalnin velja poseben odlok, ki ga je sprejela občinska skupščina. Za te stvari skrbi komisija za zadeve borcev občinske skupščine, socialna komisija pri občinskem odboru Zveze združenj borcev in krajevne organizacije ZZB.
Stalno priznavalnino dobiva 150 članov ZZB, ter matere in žene padlih in po vojni umrlih borcev, katerih osebni dohodek na člana družine, ne presegajo zneska 400 din mesečno. Priznavalnina znaša od 100 do 250 din mesečno.
Enkratne pomoči v znesku od 200 do 500 dinarjev je* dobilo 139 borcev, ki so se znašli v stiski zaradi bolezni ali smrti v dru-žhii, selitve in podobnega. Poleg tega je še 150 članov Zveze borcev dobilo enkratno pomoč za nabavo ozimnice. Ob praznovanju 50-letnice borb za severno mejo, pa je dobilo pomoč 79 borcev za severno mejo.
Pomoč za šolanje je dobilo 40 otrok in sicer v znesku od 100 do 300 din mesečno. Pomoč dobijo le otroci, ki imajo uspeh v šoli, za nezadostne ocene pa jim pomoč ukinejo.
Občinski skladi skupnih rezerv naj ostanejo
Občinska skupščina se ne strinja, da bi v Ljubljani združili občinske sklade skupnih rezerv gospodarskih organizacij v skupni sklad na območju mesta Ljubljana. O tem predlogu je razpravljal tudi upravni odbor slada skupnih rezerv in svet za gospodarstvo, ki sta prišla, do enakega zaključka. Menili sc, da bi potlej imeli v Ljubljani kar sedem sladov, saj niso obravnavali sklada skupnih rezerv komunalnih organizacij, ki ga je pred dvema letoma ustanovil mestni svet. Občinski sklad so ,že zdaj plodno sodelovali med seboj, saj je šlo približno 20 odstotkov vseh kreditov za skupne akcije. Predvsem so pomagali »Agrokombinatu Emona«, »Trgobladu« in kmetijskemu kombinatu Barje.
Menili so, naj bo mestni svet koordinator med posameznimi skladi pri naložbah za skupne mestne potrebe.
Na zdravljenju je bilo 236 članov ZZB. Za to prispevajo tudi sami in sicer od 150 do 650 dinarjev (za deset oziroma 18-dnevno zdravljenje).
Stanovanja je lani dobilo 19 borcev, ki niso zaposleni, trije pa so dobili posojilo za dograditev oziroma popravilo stanovanja. Stanovanjska vprašanja za borce, ki niso v rednem delovnem razmerju, zdaj ureja komisija pri mestnem svetu enotno za vso
Ljubljano.
Svet za zdravstvo in socialno varstvo ter komisija za zadeve borcev občinske skupščine menita, da bi morali nujno zvišati najmanjše priznavalnine od 100 na vsaj 150 do 200 dinarjev mesečno. Priznavalnino zdaj lahko dobijo borci, kjer osebni dohodek na člana družine ne presega 400 din mesečno; komisija in svet menita naj bi to mejo postavili na 450 dinarjev.
TROLEJBUS
Preden je pred več kot desetletjem pripeljal na Ježico prvi trolejbus, so mu pot pripravili tudi tamkajšnji prebivalci: sarpi so morali skopati jame, kamor so»potlej postavili drogove za trolejbusne žice. Delo je bil\> kar zabavno, v slogu Starih udarniških akcij.
Ko bodo letos na Ježici preuredili Titovo cesto, bodo morali prestaviti tudi precej drogov za trolej-busno napeljavo. Stroški ne bodo majhni: občina bo morala odšteti takole kakšnih 15 milijonov starih dinarjev.
Podjetje »Ljubljana transport« seveda ni »krivo«, da bodo letos na Ježici preuredili Titovo cesto; pač pa obljubljajo, da že prihodnje leto na progi številka 6 ne bodo več vozili trolejbusi, ampak veliki avtobusi — »Krpani«. Ob tem so na svetu za finance bežigrajske občinske skupščine menili, da ne bi kazalo naprtiti si tolikšnih stroškov za prestavitev napeljave, ki bi jo že prihodnje leto sneli z drogov.. Dogovorili naj bi se s podjetjem »Ljubljana transport«, da bi že letos ukinili trolejbusno progo na Ježico; ostala naj bi trolejbusna proga do obračališča v Stožicah, na Ježico pa naj bi vozili avtobusi.
Prihranili bi lepe denarce, predvsem pa hi se rešili tistega: danes postavljamo, jutri podiramo ...
Prosveta in telesno vzgoja
Svet za prosveto in telesno vzgojo je na zadnji seji seznanil občinsko skupščino s problemi kulturno prosvetne dejavnosti. Omenili so delo knjižnice, glasbene šole »Frača Šturma«, delavske univerze »Cene Stupar« ter delo občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij in v njej vključenih društev.
Za Bežigradom je sedem prosvetnih društev. Lani niso pokazala posebne aktivnosti, je rečeno. Razpolagajo s slabimi prostori in vključujejo razmeroma Ozek krog ljudi-Pogoji za amatersko kulturno prosvetno delo so se močno spremenili (televizija, vrsta kvalitetnih prireditev v Ljubljani itd). /
• Parkiranje na Linhartovi cesti
Odbornik Pavel Lešnjak je predlagal, da bi na Linhartovi cesti prepovedali parkirati avtomobile, ker je zlasti ta-rat, ko so na Gospodarskem razstavišču sejmi, promet skoraj nemogoč.
Dobil je takšenle odgovor:
»Zadevo urejamo z Uradom za promet pri mestnem svetu, ker moramo le na osnovi njegovih sugestij urejati promet oziroma parkiranje na cestah. Ker bodo prihodnje leto začeli zidati južno od nove Linhartove ceste, bo sedanja Linhartova cesta zaprta in promet preusmerjen. Zato bo nova ureditev prometa na sedanji Linhartovi cesti le začasna.«
Pripis uredništva: Ker je odgovor nekoliko nejasen, smo vprašali še na odseku za komunalne in gradbene zadeve občinske uprave. Povedali so nam, da prometnega režima na Linhartovi cesti ne bodo spreminjali.
Od bežigrajskih društev je bilo najbolj aktivno društvo v Savljah, ki ima dramsko, folklorno in kino sekcijo. Društvo je med drugim imelo tudi kar 29.592,75 dinarjev lastnih dohodkov. Društva bodo morala iskati nove oblike dela in vključevati zlasti šolsko mladino.
Bežigrajska ljudska knjižnica ima 17.000 knjig; vsako knjigo izposodijo povprečno štirikrat na leto. Izposojanje knjig ne upada kot v drugih knjižnicah'
Glasbena šola »Franca Šturma« vključuje 357 učencev iz naše občine. Delajo v zelo težkih pogojih. Lani so pripravili 24 nastopov za osnovne šole, 20 glasbenih večerov in sodelovali na 14 proslavah. Svet za prosveto ugodno ocenjuje vzgojno in kulturno vlogo glasbene šole in meni, da bo šoli treba pomagati, zlasti še, da bi našli boljše prostore.
Delavska univerza »Cene Stupar« poleg strokovnega izobraževanja zajema tudi področje splošnega izobraževanja (šola za življenje, šola za starše itd.). Lani so imeli 73 predavanj na šolah.
O delu občinske zveze za telesno kulturo so meniU, naj si prizadeva za vključitev še širšega kroga mladine v telesnovzgojne in športne organizacije ter taborniške od-rede- Zajeti bo treba še več predšolskih otrok in tistih, ki končajo osnovno šolo. Priporočajo* tudi, naj bi ustanavljali šolska športna društva in nasploh tesneje sodelovali z vodstvi in telesno vzgojnimi delavci na šolah.
Menili so, naj bi za športna igrišča pri šolah in vzgojno varstvenih zavodih skrbele šole, za druge objekte pa krajevne skupnosti.
2.	v Sloveniji
Po podatkih, ki jih je zbral zavod SR Slovenije za statistiko, je bežigrajska občina glede narodnega dohodka, ki’ povprečno odpade na enega prebivalca, na drugem mestu v Sloveniji. Podatki veljajo za leto 1967. Vrstni red najmočnejših v Sloveniji je naslednji: občina Ljubljana-Center 35.510 din narodnega dohodka na povprečno prebivalca, Ljubljana-Be&i-grad 13.962 din, Ljubljana-Siška 12.004 din, Piran 11.775 din, Ljubljana-Moste 11.635 din, sledijo Koper, Celje, Trbovlje, Kranj, Tržič itd.
Za posvetovanje pogodbene skupnosti »Občan«, kjer bo govora o razvitih in nerazvitih občinah v Sloveniji, so sestavili še eno zanimivo tabelo. Slovenske občine (60) so razvrstili glede na narodni dohodek na prebivalca, proračunsko potrošnjo na prebivalca, potrošnjo im učenca v osnovni šoli, dohodek na zaposlenega, vrednost poslovnega sklada na prebivalca in glede na odstotek kmečkega prebivalstva. Po teh merilih je lestvica slovenskih občin naslednja: 1. Ljubljana-Center, 2. Ljubljana-Bežigrad.
3.	Ljubljana-Siška, 4. Piran, 5. Ljubljana-Moste, 6. Kranj, 7. Celje, 8. Tržič, 9. Koper, 10. Radovljica itd. Najmanj razvite občine v Sloveniji so Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Lenart in Gornja Radgona.
Bežigrajska občim je po teh podatkih m drugem mestu v Sloveniji glede narodnega dohodka na prebivalca in proračunske potrošnje na prebivalca, m tretjem mestu glede dohodka na zaposlenega in glede (najmanjšega) odstotka kmečkega prebivalstva, na četrtem mestu glede potrošnje m učenca v osnovni šoli in m desetem mestu glede poslovnega sklada m prebivalca.
O občinah z vrha tabele je zapisano: »Imajo močno razvito gospodarstvo, ki ustvarja visok narodni dohodek, ta pa omogoča visoko proračunsko potrošnjo in visoko potrošnjo v šolstvu. Te občine imajo sočasno visok odstotek zaposlenih, majhen procent kmečkega prebivalstva in prilično visoke poslovne sklade oziroma močno razvit gospodarski potencial«
Ljubljanske vzporednice
Mestni sklad skupnih rezerv
Odborniki občinske skupščine Šiška so glasovali zo-pea' združitev dosedanjih občinskih skladov skupnih rezerv gospodarskih organizacij v enoten mestni sklad. Menili so, da takšen sklad ne bi zadostoval, da bi rešili »Litostroj« in podobne delovne organizacije, dosedanji občinski sklad pa je imel izredno pomembno vlogo v občinskem gospodarskem prostoru.
Odborniki občinske skupščine Center so zavrnili predlog, da bi pri mestnem svetu združili občinske skla-de skupnih rezerv. Za to združitev bi glasovali le, če bi mestni svet prevzel tudi odgovornost za gospodarsko politiko mesta.
Mestna davčna uprava
Odborniki občinske skupščine Center so glasovali za enotno davčno upravo v Ljubljani.
Odborniki občinske skupščine Moste so bili zoper ustanovitev enotne davčne
uprave v Ljubljani. Menili #o, da Je še prezgodaj (na razpolago ni prostorov, ljudi in mehanografskih naprav), nerazčiščeno je tudi, kako bi potlej delili dohodek po občinah in vrsta drugih vprašanj. Ta čas bi morali govoriti o enotni davčni politiki, ne pa o uvedbi skupne davčne službe, ki ■ bi jo odtujili od 'davkoplačevalcev, če še obstajajo občine, so poudarili.
Proračuni
Proračuni ljubljanskih občin (brez denarja za temeljno izobraževalno skupnost in denarja, ki gre mestnemu svetu) so letos naslednji:
•	Center 26,247.000 din
•	Moste 14,649.000 din
•	šiška 26,472.000 din
•	Vič 21,171.000 din
•	Bežigrad 20,320.000 din
Za temeljno izobraževalno skupnost (financiranje osnovnega šolstva) bo šlo 68,700.000 dinarjev, za mestni svet (financiranje skupnih mestnih zadev) pa 64,000.000 dinarjev,
MIiUMHIKPIIIIM

V prihodnji številki »Zbora občanov bomo objavili razpored volilnih enot za volitve odbornikov občinske in mestne skupščine
MHMIIMMffllll


Tesarji so se uprli
Hoteli so jih preseliti, pa je zavrelo — Ali bodo še imeli delo?
domu gradbenega šolskega centra
so v barakah
V začetku decembra pa vse tja do prve polovice januarja je bilo v obratu Tesarstvo II. Lesnega kombinata Ljubljana (ki ga naši bralci bolj poznajo pod nekdanjim imenom »Tesar«, oziroma poznejši del »Edili-ta«) hudo napeto. Sedemdeset delavcev se je enoglasno uprlo odločitvi centralnega delavskega sveta Lesnega kombinata Ljubljana, da bi se z novim letom preselili v obrat Tesarstvo I- na Ižansko cesto.
Tesarji z Linhartove ceste, ki so svojo tovarno takoj po vojni postavili precejšnji del tudi' s svojimi rokami, sedaj protestirajo, da hi Lesni industrijski kombinat prodal njihov obrat in tako poteg, nil glavni dobiček od »Tesarja«.
člani delovnega kolektiva na Linhartovi ulici namreč nasploh niso imeli nobenih pomislekov proti združitvi, če bi bili pogoji za delo na Ižanski cesti boljši, kot so za Bežigradom- »Toda tam je prav tako neurejeno kot pri nas, če ne še slabše,« pravijo v obratu na Linhartovi cesti.
Nadalje so se na Linhartovi cesti uprli preselitvi tudi zato, ker menijo, da je bila »skovana čez noč«. Zato jih tudi nikakršne obljube s strani centralnega delavskega sveta, kakor tudi z uprave Lesnega kombinata niso mogle pomiriti.
»Ker že leta ni bilo investirano v našo branžo, namreč v tesarstvo, ničesar ne verjamemo,« so trdili tesarji izza Bežigrada, »ne verjamemo, da nam bodo uredili znosne pogoje za delo, ne verjamemo, da bodo izkupiček od prodanega Tesarstva n. uporabili za razvoj tesarske obrti.. •«
Z druge strani je uprava in tudi delavski svet Lesnega kombinata Ljubljana obljubil obratu na Linhartovi cesti boljše dohodke, delo za vse, obširne investicije v tesarsko
stroko (letos okrog 700.000 novih dinarjev, v prihodnje pa kar okrog 4 milijone), ob. ljubil, da bo predložil potrjeno lokacijo o razširitvi obrata na Ižanski cesti; predložili so tudi dokumente o nameravanem vlaganju v tesarsko stroko.
Toda vse te obljube so prišle na dan šele, ko je bilo stanje v obratu na Linhartovi cesti skrajno napeto. Preje so namreč člani uprave Lesnega kombinata Ljubljana malce pregrobo zahtevali, naj se delavci začno postopoma preseljevati v obrat na Ižanski cesti.
člani Tesarstva II. v centralnem delavskem svetu so zato predlagali že decembra odcepitev. Seveda je delavski svet ta njihov predlog zavrnil. Pri tem je treba upoštevati zakonska določila, da mora matično podjetje odcepljenemu zagotoviti obratna sredstva za normalno poslovanje, kar bi veljalo kake štiri milijone novih din-
Sicer pa so imeli predstavniki bežigrajskih tesarjev v centralnem delavskem svetu tudi alternativni predlog- Zagotovite nam boljše delovne pogoje, šele potem bomo šli! Rešitve iz tega kroga ni bilo, ker Lesni kombinat Ljubljana meni, da brez takojšnje integracije obeh obratov ne more začeti s sanacijo tesarstva.
Ker tako nikamor niso prišli,. so člani delovnega kolektiva z Linhartove ulice sprožili spor pred gospodarskim sodiščem. Arbitražna komisija naj bi ugotovila, kdo od prizadetih strank ima prav.
Sledila je nova seja delavskega sveta, kjer naj bi spet poskusili pregovoriti uporne tesarje z Linhartove ulice. Vse je že kazalo, da bodo našli »skupni jezik« in centralni delavski svet je v vsem ugodil zahtevam obrata Tesarstvo II. razen v eni točki. Ti so namreč zahtevali,
naj jih centrala podjetja Še naprej zalaga s surovinami, dokler ne bodo zreli vsi pogoji za preselitev. Tu pa so bili v Lesnem kombinatu nepopustljivi.
In tako se je sesulo več kot štiriumo dogovarjanje, pa tudi hudo prerekanje, v nič. Predstavniki Tesarstva II in drugi člani Lesnega kombinata Ljubljana so se razšli še bolj nepomirjeni.
Potem so hoteli blažilno vplivati na seji predsedstva mestnega odbora sindikatov. Upoštevali so tako ekonomsko nujo in naglico Lesnega' kombinata kot tudi upravičene zahteve delavcev Tesarstva II in ugotovili, da gre le za eno vprašanje namreč, ali naj se delavci preje preselijo v obrat na Ižanski cesti, preden bodo tam začeli z rekonstrukcijo, ali je treba preje narediti rekonstrukcijo obrata na Ižanski, preden se preselijo bežigrajski tesarji. To sporno točko naj bi rešila posebna komisija.
Toda medtem teče tudi pred gospodarskim sodiščem še vedno spor, v katerem delavci Tesarstva II- zahtevajo, naj posebna komisija odloči o tem ali so upravičeni do odcepitve ali’ ne. Dokler ne bosta svojega mnenja izrekli ti dve komisiji bo še vedno naelektreno ozračje med Tesarstvom II. in Lesnim kombinatom Ljubljana. To pa utegne trajati precej časa — na škodo obeh.
Sicer pa je tu še ena napaka, ali blaže rečeno nesporazum. Kot smo izvedeli, Ljubljanski urbanistični zavod ne namerava dati lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo obrata na Ižanski cesti-Na LUZ-u pravijo, da so pri izdelavi generalnega urbanističnega načrta leta 1962 povprašali podjetje ali name-rava razširiti svoj obrat na Ižanski cesti, vendar so takrat dobili odgovor, da se namerava Tesarstvo I- seliti in da tam ne nameravajo širiti ali graditi novih pošlo-pij.
Zato je LUZ na vlogo za lokacijo s strani Lesnega kombinata Ljubljana o nameravani razširitvi obrata na Ižanski cesti odgovoril;
» ... za izdelavo lokacijske dokumentacije bi bilo treba predhodno doseči spremembo Generalnega urbanističnega načrta Ljubljane, vendar LUZ smatra, da obravnavana dejavnost (tesarstvo namreč) ne sodi v to območje, predvsem pa ne v obsegu, ki ga podjetje predlaga v perspektivi, ker prekinja program rekreacijskega pasu ob Ljubljanici.«
Na LUZ-u so tudi dejali, da bi pri prošnji za spremembo generalnega urbanističnega načrta podali isto mnenje, medtem ko so za postavitev ene lope pripravljeni izdati soglasje, toda kot za postavitev provizorija.
Tako se v malce čudni luči razkrivajo namere Lesnega kombinata Ljubljana, saj je uprava zatrjevala, da bodo dobili lokacijsko dovoljenje za širjenje obrata na Ižanski cesti, medtem ko tega dovoljenja LUZ ne da.
To seveda vedo tudi tesarji z Linhartove ceste. Zato še bolj vztrajajo, da bi spor rešila posebna arbitražna komisija gospodarskega sodišča.
Za sedaj je sicer v obratu mirno, ker je Lesni kombinat Ljubljana opustil 13. januar kot rok za selitev na Ižansko cesto. Po novem naj bi tesarji za Bežigradom ostali na Linhartovi cesti toliko časa, dokler bodo imeli še dovolj dela, vendar jim novega dela centrala ne da.
Slovesnost v
Začeli
V domu gradbenega šolskega centra na Titovi cesti 98 so imeli skromno slovesnost. Upravnik Jože Bitenc je odšel v pokoj. Dvanajst let je delal z mladino; začel je v najtežjih časih, ko sta se šola in internat stiskala v barakah pri Zalah, zdaj pa je Gradbeni šolski center ena najboljših tovrstnih ustanov.
Dom in šola vajenske šole za gradbene stroke sta se rodila jeseni 1949. leta.' V skromnih barakah ob ljubljanskem pokopališču, ki so zrasle iz zemlje čez noč, se je tedaj, začel pouk. Leto za letom so iz te šole prihajali novi kvalificirani zidarji, mizarji, kamnoseki in drugi strokovnjaki gradbenih strok. Mladih kvalificiranih delavce nam je manjkalo na vseh koncih in krajih. Spla in dom v barakah sta kmalu postala pretesna. Stare . barake so počasi, toda vztrajno propadale, življenje in šola pa sta vztrajno pritiskala in priganjala naprej.. Poleti j« v barakah — šolskih in spalnicah — razsajala neznosna vročina, pozimi pa strahoten mraz. Ob deževju je vsepovsod zamakalo. Prene-kateri gojenci, ki so prihajali »po kvalifikacijo« sem v barake, so jih slej ko prej upravičeno preimenovali v koncentracijsko taborišče. Marsikaj so gojenci spali v barakah pod razpetimi dežniki ... In miši!
Snemalna ekipa »Triglav filma« je pred leti iskala primemo okolje, ki naj bi na filmskem platnu prikazalo vzdušje v nemškem koncentracijskem taborišču. Našla je prav te barake! Za celovečerni igrani film »Ograda« so postavili okrog šolskih barak stražne stolpe z reflektorji in strojničnimi gnezdi, obdali celotno naselje z bodečo žico in taborišče je bilo nared . . .
In v posmeh vsem, ki so hodili v te barake, v njih delali, stanovali in se učili, je bil tudi naslov — Tomačevska cesta 13a. Naj šibo že po karkšnemkoli naključju, toda natanko tako.
Dom in šola sta bila spričo higiensko-zdravstvenih, pa tudi materialnih razlogov tik pred ukinitvijo, življenje in delo pa sta neizprosno zahtevala nove kvalificirane delavce. Kaj storiti?
Z jasno zastavljenim ciljem, se je Jože Bitenc lotil dokazovanja o potrebnosti nove šole in doma. »In dokazal je, da sna in zmore prebroditi sleherno težavo,« je tudi poudaril govornik na poslovilni slovesnosti v novem domu Gradbenega centra ob Titovi cesti.
In leta 1957. se je začelo.
Na enem najbolj, živahnih gradibšč v Ljubljani ob Titovi cesti, j« sredi polja začela rasti nova modema šola, zraven nje pa dom, velika jedilnica s kuhinjo, telovadnica in športna igrišča.
3. februarja 1959. sta bila šola in dom dograjena, hkrati sta sprejela pod svojo streho tudi prvo izmeno gojencev. Novo okolje je zahtevalo nove prijeme in novo organizacijo dela. Dom je kaj hitro prišel na glas najboljšega v državi dn marsikdo je odkrito priznal, da kaj po-donbega ne premorejo niti v bolj razvitih in bogatejših državah.
Z leti sta dom in šola odprla vrata turistom, seveda samo ob počitnicah. V x\jem so sc vse pogosteje ustavljali domači in tuji gostje. Takšna gospodarska politika se je izkazala za dalekosežno in pravilno. Materialna plat doma je postala trdnejša, skladi močnejši. Dom je danes dobro ohranjen in skrbno
vzdrževan, prav tako pa tudi športna igrišča v njegovi neposredni okolici.
Tovariš Bitenc je bil tisti človek v domu, ki je znal prisluhniti slehernemu gojencu in uslužbencu. Razen svoje poklicne dolžnosti je bil ves čas aktivni politični in športni delavec v naši občini. Med drugim je bil med
ustanovitelji košarkarskega kluba »Stadion«, član občinske konference SZDL in drugih množičnih organizacij.
»Mnogo zavidljivih uspehov si požel, ustvaril si dober kolektiv, zate se ti iskreno zahvaljujemo,« je na poslovilni slovesnosti med drugim poudaril Marijan Comč.
Obiščite
novo odprto trgovino industrije konfekcije
CP> WoJna JUa
v tovarni, Tolstojeva 9 a Trgovina je odprta od 9. do 18. ure.
Prodajajo vso konfekcijo »Modnih oblačil in tudi izdelke z delnimi napakami (za te izdelke dajejo poseben popust).
Druge trgovine »Modnih oblačil« v Ljubljani:
•	Titova 43 (nasproti Gospodarskega razstavišča) 0 Trg OP (nasproti kolodvora)
•	Stritarjeva 5
V vseh trgovinah so kupcem na razpolago tudi izdelki (pletenine, srajce, kravate itd.) drugih tovarn.
N. L.
Sodelavci so čestitali Jožetu Bitencu
Krvodajalska akcija
Februarja in marca bo za Bežigradom spet večja krvodajalska akcija. Organizira jo občinski odbor Rdečega križa in Mestni sindikalni svet. V bežigrajski občini morajo zagotoviti 1560 krvodajalcev. Predsednikom sindikamih podružnic vseh delovnih organizacij so poslali pismo, kjer pojasnjujejo pomen te akcije. Zagotoviti je treba rezervo krvne plazme za bolnišnice, za primere večjih nesreč pa tudi v okviru programa pripravljenosti na obrambo. Kri naj bi
dalo 20 % zaposlenih, je naslednji:	Podrobnejši	razpored	akcije
Delovna organizacija	Število		20 %	Ura
zaposlenih	zaposlenih Odvzema			
19 februarja 1969			
IMP	120«	240	6.30
Uramex	93	10	7
Tov. dek. tkanih	269	57	8
Učne delavnice	185	37	9
Kuverta	60	12	9.15
Dom tiska »Delo«	500	100	9.30
20. februarja 1969			
Elektro Lj. okolica	251	50	6.15
Elma	66«	134	6.30
Tuba	185	37	7
Gradbeno podj. Obnova	895	17C	8
Termika	177	25	9
IMKO	68	14	9.15
21. februarja 1969			
Energoinvest	292	5«	6.15
Gasilska brigada	91	18	6.30
Geološki zavod	503	100	7.30
Instalacija	242	48	8
JUB	102	25	9
Belinka	218	44	9.30
Iskra-aparati	717	143	10
7. marca 1969			
Tov. kov. galanterije	300	60	6.15
Tonosa	23»	48	7
Rog-Tops	200	40	7
Agroobnova	100	20	8
Vodna skupnost Sava	114	22	8
Stanovanjsko podjetje			
Bežigrad-Moste	241	48	8.46
Kmetijski inštitut	124	25	9
11. marca 1969			
Iskra-Tela ’	650	130	6.15
GP Bežigrad	206	40	7
Lesnina	436	87	8
Cestno podjetje	«67	137	8.30
Ljubljanske mlekarne	578	116	9
Elektrotehni	281	56	9.30
Astra	458	92	10
Pionirski dom	65	14	10.30
Int. tečaji tujih jezikov	20	4	10.30
12. marca 1969			
Avtoobnova	315	63	6.30
Modna oblačila	1115	223	7
Avtoservis drž. organov	111	22	8
ZRMK	340	60	9
Zavod za varjenje SRS	103	20	9.15
Zavod za reh. invalidov	270	74	9.30
GP Grosuplje	340	(HI	10
Dopisna del. univerza	37	6	10.30
SO Ljubljana-Bežigrad	100	20	10.30
AA na reakcijski pogon
Dve novi potniški letali — slovenska krila spot visoko pod nebom
Prisilni upravitelj čarter-skega latalskega podjetja AA Janez Nedog, ki je lani 15. marca prevzel v svoje roke precej nehvaležno nalogo, In sicer sanacijo podjetja AA, nam je v zvezi z očitki, da je prisilna uprava vsak mesec pošiljala na občino drugačna p ročila o sanacijskih načrtih in možnostih za obstoj edinega slovenskega letalske ga podjetja, med drugim povedal:
• Adria aviopromet spet AA
Kar zadeva sanacijo podjetja AA, je tako rekoč končana. Lansko poslovno leto je podjetje z izrednim prizadevanjem in pridnostjo zaključilo pozitivno, dn sicer s 150 do 180 st. milijoni din čistega dohodka, kar je razvidno iz knjigovodstva. Tudi inšpekcijska služba SDK se je o tem prepričala. Podatke je vsak hip možno preveriti v računovodstvu podjetja, ki bo vsak čas dalo na dan tudi bilanco za lansko poslovno leto.
Po prisilni poravnavi, so
vsa predvidevanja in načrti v zelo realnih mejah. Zakaj so se čez leto menjavali podatki, ki smo jih pošiljali na vpogled občinski skupščini, o poslovnih stikih, integracijskih načrtih dn nakupu novih letal? Pozoren bralec teh poročil, je brez težav lahko odkril, da podjetje tipa na vse strani ter na vse kri pije išče realne možnosti, kako bi se spet postavilo trdno na noge.
Prisilni upravi je bilo takoj po prevzemu dolžnosti jasno, da podjetja ne bo mogoče sanirati, če bo ostalo samo. Zato smo začeli iskati primernega poslovnega partnerja, ki bi se hotel združiti z AA. Iskali smo ga po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi v tujini. O možnih partnerjih, s katerimi smo se pogovarjali, smo sproti obveščali občinsko skupščino. Tako smo sc pogovarjali z In-tertradom, Genexom, Prehrano in drugim. Z Genexom smo se pogovarjali malodane leto dni, novembra šele pa je ta združitev padla v vodo, ker se je partner premislil. V Sloveniji nismo našli resnega pamerja, ki bi se zdru-
Avto-moto zveza Slovenije za Bežigradom
Samo za avtomobiliste
Sredi januarja smo za Bežigradom dobili nov tehnič-no-turistični center TTC ali sedež Avto moto zveze Slovenije, ki razen bogate društvene dejavnosti goji tudi vrsto drugih posebej za avtomobiliste porflembnih »malenkosti«.
Iz kratkega razgovora s sekretarjem zveze Ladom Ko-šičkom povzemamo:
Z otvoritvijo novih poslovnih in tehničnih prostorov Avto moto zveze Slovenije ob Titovi cesti (med bencinsko črpalko in »Avtoobnovo«) se je hkrati razširila tudi dejavnost te družbene organizacije. Bazen zelo znane službe »Pomoč-informacije«, ki jo v obliki rumenih ličkov srečujemo na naših cestah (uspešno deluje že od 1959. leta) in pokriva 750 kilometrov glavnih .cest v naši republiki, nudi zveza svojim članom in ostalim avtomobilistom še vrsto drugih ugod-nosti-
Najpomembnejša novost je testiranje avtomobilov. S te-hnično službo skuša zveza omogočiti svojim članom pa tudi drugim avtomobilistom, da preiskusijo svoje avtomobilske konje, da se prepričajo o pravilnem oziroma nepravilnem delovanju motorja, električne napeljave, krmilnega mehanizma itd, ter da vedo pravočasno in Učinkovito ukrepati oziroma preprečevati večje okvare in nezgode. Hkrati so odprli tudi servis za tehnične preglede, ki so za člane brezplačni.
Zakaj testiranje avtomobila?
Večina avtomobilov ima takšno ali drugačno bolezen, ki jo mehanik spričo pomanjkljivih aparatur ne mdre odkriti ali pa jo odkrije prepozno. Zveza ima na voljo najmodernejše aparature po večini ameriškega izvora, ki ugotavljajo delovanje vplinjača, ventilov, do-voda zraka in bencina, batov, prve in zadnje preme, 'uči, električne napeljave nasploh itd. Testiranje avto-rcobila traja eno uro- Z njim ugotovijo ali vaš avto porabi Preveč ali premalo goriva in
zakaj, kako vam deluje krmilni mehanizem, ugotavljajo moč motorja itd-Skratka testiranje avtomobilov, ki je v svetu znano kot preventiva pri skrbi za avto čiščenje, poliranje in pranje je samo ena plat) nam prihrani precej denarja za avtomehanika, hkrati pa onemogoča neprijetna presenečenja na cesti oziroma okvare.
S posebnim aparatom lahko v trenutku ugotove, zakaj in kateri cilinder ne dela, zakaj se stroj stresa, zakaj porabi preveč goriva ...
V okviru Avto moto zveze Slovenije zelo uspešno deluje vlečna služba, posredovanje mednarodnih vozniških dovoljenj, bonov za bencin, (za Avstrijo, Italijo, ZB Nemčijo, CSSB itd.), zavarovanje za vožnje po tuji'h deželah, garantna pisma, klic v . sili preko radia in podobno-15 rumenih avtomobilov »Pomoč-informacije« vsak dan od osme do 20. ure kroži po slovenskih cestah. Ta služba je še kako koristna, ni pa rentabilna, vendar jo zveza vzdržuje, ker se zaveda, da s tem koristi vsem motoriziranim občanom in hkrati omo-goča normalen promet.
AMZ Slovenije združuje v svojih vrstah nekaj nad 25.000 članov, medtem ko je v naši republiki nad 82-000 privatnih avtomobilov in okrog 70 000 mopedov.
»Poskušamo biti angel varuh motoriziranega občana,« pravijo na AMZ Slovenije,« zato si prizadevamo, da bi vse službe v našem okviru organizirali po vzgledu najbolj motoriziranih držav na svetu. To nam je delno že uspelo, delno pa si še prizadevamo doseči podobno, če ne isto raven. Biti član AMZ Slovenije in Jugoslavije je za vsakega avtomobilista velika prednost, ker si s članstvom pridobi vrsto ugodnosti, ki jih drugi nimajo oziroma se jih ne zavedajo, ker jih ne poznajo.«
če še niste, razmislite, zakaj niste član AMZ Slovenije. Zdaj jo imate pred vrati. Bolje danes kot jutri!
ML
žil z AA, pa tudi v vsej državi je kazalo zmeraj slabše.
V ZDA smo končno našli pambrja, ki je pripravljen na skupno vlaganje pri nakupu novih reakcijskih letal. Ta varianta velja še danes, zakaj Amerikanec is priprav. Ijen pri tej akciji sodelovati z milijonom dolarjev.
• Douglas na reakcijski pogon
Po vsem tem napornem iskanju rešilne možnosti — od maja 68 — je v Sloveniji nad obstojem AA prevladala popolna skepsa, drugod v državi pa smo naleteli na različne križajoče se interese. Odbor za prisilno upravo je končno dosegel sporazum z Intereksportom. Delavski svet tega podjetja je sklenil, da AA priključi k svojemu podjetju. Ta predlog smo predložili tudi naši občinski skupščini z željo, da ukine prisilno upravo, ker se le tako AA formalno pravno lahko združi z novim partnerjem in začne normalno delati.
Druga plat naporov za konsolidacijo podjetja je bilo iskanje možnosti za nakup novih reakcijskih potniških letal. Posebni odbor je izdelal sanacijski elaborat, v katerem so jasno navedene vse variante novih letal in uporaba obstoječih z rentabilno-stnim računom za prihodnjih 10 let. Prisilna uprava je morala najprej raziskati pogoje in možnosti nakupa novih letal, ki so od firme do firme različni. Septembra je končno padla odločitev za letalo DC 9 — 30, ki daje po vseh analizah najbolj optimalne rezultate v pogojih normalnega čarterskega letenja.
Od vsega začetka je bilo jasno, da moramo kupiti vsaj dvoje novih letal istega tipa, če hočemo solidno poslovati. Zakaj? Da bi se izognili ka-kršnemukoli riziku in poslovni škodi. Tako bomo letos dobili prvega reakcijskega Douglasa, drugo leto pa še drugega. Več nismo mogli doseči pri tej ameriški firmi, ker je normalni dobavni rok 12 do 14 mesecev.
Prišli smo tudi do zaključka, da je nakup novih letal vsekakor bolj ugoden kot nakup starih. Z njimi bomo leteli ceneje. Stroški vzdrževanja pri starih letalih se iz leta v leto povečujejo, kar se nazadnje izkaže za negospodarno.
• Tupoljev in Boeing
Pri nakupu novih letal imamo več prednosti, kot so brezipdačmio šolanje pilotov
(posadk) tor brezplačna tehnična pomoč.
Naj posebej poudarim, da AA ni dajalo nikakršnih različnih podatkov o svojih pogovorih in načrtih, temveč je skupščino le seznanjala z dogajanjem, hkrati pa so nas lovili roki.
O nakupu letal smo se pogovarjali s sovjetsko firmo Tupoljev, angleško BAC, ter ameriškima BOEING in Douglas. Spričo komercialnih in tehničnih prednosti Douglasov in dobrih izkušenj z njimi, da o psihološki prednosti ne govorimo, smo se odločili za to firmo in njen tip letala. Pa tudi dobavni roki so najbolj ugodni.
Tupoljev je tehnično dovršeno letalo, vendar je njegova komercialna vrednost zaradi velike potisne moči motorjev manjša kot pri sorodnih letalih angleškega ali ameriškega izvora. Posredi je rentabilnost. Nese 72 potnikov pri večji potrošnji goriva, medtem ko ostala letala BAC, Boeing in Douglas nesejo 106, 110 in 113 potnikov ter porabijo manj goriva.
BAC 1 — 11 je tehniško dokaj dovršeno potniško letalo na reakcijski pogon, vendar prva serija 500 pride na trg šele letos. Je torej bolj ali manj neznanka.
Boeing B—737 serija 200 je nekoliko dražji kot Douglas, nese 113 ljudi, ja pa po Evropi precej manj razširjen kot Douglas. V Evropi jih je kakih 30 (letal) in en sam servis.
Douglasov DC 9 (vseh serij 20 do 30) je v Evropi 168 in servis v vseh večjih državah. DC 9 nese na krovu 110 potnikov ter je hkrati cenejši od Boeinga. Velja 4.160.000 USA dolarjev. Ce.jih bo tudi Jat kupil, bodo še izdatno cenejši.
• Konec prisilne uprave
No, in zdaj nastopa problem ukinitve prisilne uprave. Podjetje pod pezo prisilne uprave se ne more združiti z nikomur. Takšen je zakon. Najprej se moramo torej znebiti prisilne uprave, potem se bomo lahko združili z Intereksportom, ki je na to pripravljen. AA bo samostojna obračunska enota tega podjetja. Torej občinska skupščina mora najprej dovoliti, da prisilna uprava od-dide, da se podjetje na novo ustanovi, Občina tako ali tako nič ne tvega, pa četudi AA takoj propade. Kako? Ce AA spričo višje sile slučajno ne bi splezala na zeleno vejo, (izdaja dovoljenja za nakup novih letal, kar bomo v kratkem sklepali v Beogradu,) ali
Po prisilni upravi v »Avtoobnovi«
Pritožbe na vse strani
V »Avtoobmofvd« imajo še vedno v rokah oblast tisti, ki nikakor niso za zakonitost. Sredi decembra lanskega leta je po dogodkih, ki so občanom dobro znani, občinska skupščina Bežigrad na izredni seji sklenila, da uvede v podjetju »Avtoobnova-Gral« prisilno upravo. Trije priznani ljubljanski pravniki, ki so hkrati odborniki občinske skupščine, so pregledali vse argumente za in proti, ki narekujejo prisilno upravo. Le-ta komisija je namreč predlagala občinski skupščini, da je prisilna uprava po obstoječih predpisih in zakonodaji možna. Prejšnja komisija in sicer za družbeni nadzor dn odbomiška komisija pa je predlagala občinski skupščini, da je prisilna uprava v podjetju »Avtoobnova-Gral« edina rešitev za podjetje. Sklep občinske skupščine na izredni seji je bil torej vsestransko utemeljen in v skladu z obstoječimi predpisi in zakonodajo.
Ko je prisilni upravitelj Milan Naglič, direktor »Autocommerca« Ljubljana, po nalogu obč. skupščine hotel priti v podjetje »Avtoobnova«, mu je prav ista skupina, o kateri smo že pisali in ki ima v podjetju v rokah oblast, preprečila opravilo po službeni dolžnosti. Na intervencijo naj,višjih predstavnikov občinske skupščine Bežigrad so ilegalni predstavniki »Avtoobnove« odgovorili, da so pri Vrhovnem sodišču vlažili tožbo zaradi kršenja samoupravnih pravic po sklepu občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad. Dokler ta tožba ne bo rešena, ne spuste nikogar v podjetje z namenom, da bi v njem gospodaril ali karkoli spremenil.
Medtem je drugostopensko sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo. pnvostopenskega sodišča, da mora podjetje v roku 24 ur sprejeti nazaj na mesto glavnega direktorja inž. Stojana Šubica. Proti tej razsodbi ni bilo več pritožb. Inž. Stojan Šubic se zaradi znanih dejstev v podjetje do sedaj še ni mogel vrniti.
Kolektiv »Avtoobnove« z znanimi in doslej neznanimi podpisi se je obrnil s pritožbo na maršalat v Beograd. Prosili so celo za sprejem pri maršalu Titu, ko se je ta mudil v Ijubljani. Ta prošnja je bila le malo preveč drzna spričo zaposlenosti maršala, toda predstavnike podjetja »Avtoobnova« je sprejel član izvršnega sveta Slovenije Bino Simo-netti. Nimamo sicer uradnih obvestil, toda videti je, da predstavniki »Avtoobnove« Simonettija le niso mogli prepričati, da bi občinska skupščina Bežigrad s svojim sklepom o prisilni upravi kršila samoupravne pravice in da bi s tem prizadejala hudo krivico podjetju »Avtoobnova«.
čas teče, prošnje in pritožbe dobivajo svoje zaključke. Odločbe in razsodbe se kopičijo. Vse na strani sklepa občinske skupščine Bežigrad, ne pa skupine, ki hoče za. vsako ceno ostati na položaju v podjetju »Avtoobnova«. Naj bo tako ali tako v slovenskem in celo v državnem merilu postaja primer zanimiv in problematičen, kajti kolektiv je pred kratkim vložil na maršalat v Beograd ponovno pritožbo in prošnjo v pretres. Zdaj pa je nastalo resno vprašanje zakonitosti v naši republiki in državi. Pa vprašanje spoštovanja zakonov in sklepov. In še posebno vprašanje vloge in pomena občinske skupščine tudi v primeru, če samoupravljanje v delovnem kolektivu krši zakonitost in ne priznava predpisov in zakonov. Kaj šele v primeru, če se podjetje oziroma predstavniki kolektiva požvižgajo na vse, samo da v svojih rokah obdrže oblast in z njo privilegije.
Jak.
če bi morali iti v likvidacijo, občina ne izgubi ničesar. Prizadeti bodo le garanti: Iz-vršni svet, sklad skupnih rezerv S BS in banka. Ne vidim razloga, zakaj prisilne uprave ne bi takoj ukinili in omogočili AA, da se spet postavi na noge.
Delali smo v treh smereh: iskanju novih letal, iskanju primernega partnerja za
Tehnika in turizem — AMZ center ob Titovi cesti
združitev in na ' aranžmaju poletov za letos. Delati smo morali na vseh treh področjih hkrati, ker bi sicer nekje nastala praznina, šele ta mesec smo podpisali z inozemci pogodbe za okrog 860 ur letenja, kar ustreza 1-800 uram letenja na starih letalih AA. Aranžmaje smo pripravili lani, podpisali pa smo jih letos, k6 je sanacija tako rekoč za nami. V posel smo se spustili šele potem, ko smo dobili polna zagotovila, da bomo dobili dovoljenje za nakup letal, kar je zadnja ovira.
• »Žegen« iz Beograda
Posadke so pripravljene. Sedem in pol posadk se usposablja, vsak čas pa bomo dobili še eno- Piloti se počasi vračajo v matično podjetje,« je končal Janez Nedog.
Slovenska krila se bodo to-rej spet dvignila pod nebo. Zdaj jim bodo z lahkoto dosegljivi vsi kontinenti, štirim propelerskim veienanom DC 6, se bo letos pridružil še reakcijski DC 9, drugo leto pa še drugi DC 9. AA ima torej pred seboj jasno prihodnost. Velika kriza je tik pred zadnjim dejanjem. Odločitev je v jugoslovanskih ro-kah. Samo dovoljenje za nakup dz Beograda še potrebujemo in AA bo poletela na reakcijski pogon.
N. LAPAJNE
!
Rotacija, da ji ni para
Gasilci v Stožicah so korenito spremenili svoj odbor — Krmilo so prevzeli mladi
Na zadnjem občnem zboru gasilskega društva Stažiče so izvedli skoraj pravi »državni udar«. Vse vodilne, funkcije so prevzeli mladi ljudje, starejši gasilci pa so se umaknili v nadzorni odbor. Ni šlo za nesporazum med članstvom, temveč so se za tako korenito rotacijo odločili sporazumno; mladi so obljubili, da bodo krepko zagrabili za delo, starejši pa jim bodo še vedno pomagali.
Gasilsko društvo Stožice ima lepo tradicijo. Ustanovili so ga pred 62 leti. Zdaj šteje 72 aktivnih članov, podpornih članov pa je kar 1160, od tega jih je 952 že plačalo članarino. Med aktivnimi č’ani imajo tri častnike, 14 podčastnikov in 28 izprašanih gasilcev. V Stožicah so še podvojili skrb za tehnično opremljenost in izvežba-nost- članov, saj je gasilsko društvo v sklopu civilne zaščite čedalje močnejši čini-telj. Tesno sodelujejo tudi z drugimi družbenimi organizacijami na terenu in z občinsko gasilsko zvezo.
Lani so v Stožicah tudi popravili gasilski dom in . nabavili novo motorno brizgalno. Denar so zbrali tako, da so priredili vrtno veselico, prispevala pa je tudi občinska gasilska zveza in krajevna skupnost »Posavje«. Med letom so organizirali več izletov, med drugim tudi v Titov rojstni kraj Kumrovec; tamkajšnji gasilci so jih sprejeli celo z godbo.
Sicer pa se gasilci v Stožicah ne vidijo le takrat, kadar je treba priskočiti na pomoč. V domu se sestajajo vsak teden; lani so ustanovili še šahovsko sekcijo, mladinci pa lahko igrajo namizni tenis.
Za mladino so se lani še posebno zavzeli. Na gasilskem tekmovanju, ki ga je organizirala občinska zveza, so mladinci Stožic že drugo leto zapored osvojili prvo mesto, pionirji pa so bili drugi. Sicer pa je društvo sodelovalo na šestih vajah; z udeležbo so bili zelo zadovoljni.
Ponosni so na podporne člane, ki jih imajo več kot en tisoč. Mnogi so užaljeni, če za novo leto ni tradicionalnega obiska gasilcev, ko pobirajo članarino. Ob takšni množici v Stožicah ne dajo dosti na tistega neznanega prijatelja društva, ki je spo-
ročil inšpekciji, češ, da imajo v gasilskem domu v Stožicah neprijavljeni bife.
V Stožicah so nekoliko prizadeti, ker republiška gasilska zveza ni upoštevala njihovih predlogov za odlikovanja. Ob 60-letnici društva so namreč hoteli, da bi zaslužni člani na ta način dobili priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo. Ne gre za število značk in odlikovanj am-
Gasilsko. društvo Stožice se zahvaljuje vsem podpornim članom, ki so tudi lani veliko pomagali društvu.
Hkrati jih obvešča, da bo društvo organiziralo zanje izlet v Goriška brda. Podporni člani bodo imeli 10 odst. popusta. Prijavite se že zdaj, najkasneje pa do 1. junija 1969 v gasilskem domu Stožice.
pak za iskreno priznanje, pravijo v Stožicah. Pristojni so jim odgovorili, da so bili predlogi premalo utemeljeni. Letos, ob 100 letnici gasilske organizacije na Slovenskem, bodo poskusili še enkrat in upajo, da bodo imeli več uspeha.
Letos imajo v načrtu proslavo ob 100-letnici gasilstva, pripravili bodo več izletov in nastope šahistov. Začel se je že tečaj za izprašane gasilce, 5 podčastnikov pa bo opravilo izpite za častnike. Vaje, skrb za opremo in pre-
gled hidrantske mreže pa je tako njihovo vsakoletno delo.
Gasilska organizacija je trdnejša kot marsikatera druga, močnejša kot si marsikdo misli. Ce bo sila, gasilci ne bodo veliko razpravljali ampak naglo spremenili v dejanja svoje geslo: na pomoč!
Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor: predsednik je Oskar Mohar, poveljnik Lovro Dečman, podpoveljnik Miha Demšar, podpredsednik Franjo Polše, tajnik Vili Vrečko, tehnični tajnik Janez Blatnik, blagajnik Andrej Snedec, gospodar Anton Grm, v odboru pa so še Frido Kranjc (za stroje), Franc Brajer (saniteta), Martin Krašovec (prosveta), Miki Redja (mladina), Ančka Porenta (žene), Milan Hvastja (šah), Ludvik Polše in
Prijetno presenečenje
Društvo prijateljev mladine Stožice je v sodelovanju s pionirskim odredom in drugimi organizacijami na terenu pripravilo prijetno novoletno praznovanje vsem otrokom iz Stožic; otroke iz socialno šibkejših družin so tudi obdarili s praktičnimi darili. Pri tem so se zelo Izkazala podjetja »Modna oblačila« (poklonilo je otroška oblačila) »TONOSA« (poklonilo je otroške nogavice in žabice) ter druga. Zelo pri. jetno je presenetilo otroke podjetje »Avtoobnova«.
Občni zbor gasilcev na Ježici
Pridobiti nove člane
Gasilsko društvo Ježica je imelo prvo nedeljo v januarju svoj redni letni občni zbor, ki so- se ga udeležili poleg večine članstva tudi predstavniki Občinske gasilske zveze, sosednjih gasilskih društev in terenskih družbenopolitičnih organizacij.
V prvem delu zbora so odborniki poročali o opravljenem delu v preteklem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da je gasilsko društvo, ki ima več kot 60 članov, zadovoljivo izpolnjevalo dolžnosti in naloge, ki jim jih je zaupala skupnost. SVoje delovanje so usmerili predvsem na protipožarno zaščito in vzgo-
Dol
Nevarna zasavska cesta
Kolesarji in vprege naj vozijo raje po stari cesti
le takrat, ko je z vozom že sredi ceste, ugotovi, kakšen je položaj. Vprege ogrožajo promet zlasti v mraku in ponoči, ko mnogo voznikov ne obesi na voz predpisano luč. Tudi kolesarji, ki na kolesih nimajo zadnjih odbojnih luči, se podajajo v nevarnost. Treba je še reči, da je na tej cesti zgrajenih nekaj podvozov, vendar jih tisti, ki so jim namenjeni, ne uporabljajo.
Za vprege in kolesarje bi morali usposobiti staro cesto skozi naselja, da bi jih ločili od hitrih avtomobilov. Preglednost omejuje tudi neurejena okolica, grmovje itd. Križišče pri Šentjakobu ni dovolj razsvetljeno, odcepi so slabo nakazani, slaba je tudi signalizacija za ponoči. In avtobusne postaje: če bi hoteli, jih ne bi mogli postaviti na bolj neprimerna mesta! Po zakonu motajo biti avtobusne postaje zunaj vozišča; dovoljenje lahko izda samo republiški prometni inšpektor, za ureditev postaje pa mora poskrbeti občina. Zdaj so hišice postavile kar krajevne skupnosti, ne da bi koga vprašale.«
Na novi zasavski cesti so se lani trije ljudje smrtno ponesrečili. Na cesti, ki teče od Šentjakoba mimo Baričevega in Dola, je razmeroma malo avtomobilskega prometa, mogoče pa je voziti precej naglo. Takšne ceste pa so najbolj nevarne, zlasti še, ker zasavska cesta nd mestna ulica, čeprav je na njej veliko pešcev, kolesarjev in vprežnih vozil.
»Nesreče na zasavski cesta so posledica brezbrižnosti, ne pa velikega prometa«, je dejal inž. Branko Bizjak, inšpektor za prometno varnost. Ljudje, ki uporabljajo to cesto, zlasti še starejši občani in otroci, morajo biti bolj previdni, saj pri velikih hitrostih avtomobilov kaj zlahka napačno ocenijo razdalje. Nevarno je že za mopediste, vprege pa sploh ne spadajo na takšno cesto; če je že prečkajo, potem mora vosa vik stati pri konju, ne pa, da še-
Posavje
Vinko Škrlj (samopomoč) ter Franc Bizovičar (hišnik). V nadzorni odbor so izvolili: Jožeta Ahlina, Janka Dolničarja, Rudolfa Cundra, Ignacija Usa, Pavla Koširja in Franca Dečmana.
Dosedanji predsednik Vinko Škrlj, ki je več kot 20 let uspešno vodil društvo, se je vsem članom zahvalil za sodelovanje in novemu vodstvu zaželel še večjih uspehov. Starejši, med katerimi so še Ludvik Polše, ki je bil 16 let tajnik, dolgoletni blagajnik Rudolf Cunder in Jože Dolničar, ki že več kot 50 let aktivno dela v društvu, so predali krmilo mlajšim. Le-ti so jih kar vnaprej povabili na vse seje in na vse akcije društva.
Takšen je bil torej »državni udar« v Stožicah.
jo občanov na svojem terenu. Društvo je z nabavo novega gasilskega avtomobila zelo povečalo možnosti za pravočasno in učinkovito posredovanje pri požarih in drugih elementarnih nesrečah. Del denarja je zbralo društvo s prostovoljnimi prispevki terenskih organizacij, podjetij in občanov, ostala sredstva pa je zagotovila Občinska gasilska zveza. V društvu upajo, da jim bo letos uspelo s podobno akcijo zagotoviti tudi sredstva za novo motorno brizgalno, saj je njihova, že več kot 30 stara brizgalna, skoraj neuporabna.
V nadaljevanju občnega zbora so izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva. V upravni odbor so bili izvoljeni: Franci Dovč, Stane Kermavner, Srečo Čerin, Francka Cemažar, Ivan Kušar, Janez Kušar, Karel Kušar, Metod Jakopič, Igo Mrhar, Kocjan Cemažar, Miha Lokar, Jože Kunaver in Ivanka Plevnik, v nadzorni odbor pa Jože Rožman, Alojzij škrlep in Ivan K^eč.’
Nato so sprejeli plan dela za tekoče delo. Med najpomembnejšimi sklepi so: organizirati med občani predaval-nja o proti-požami zaščiti, o svojem delu ter gasilskem orodju. Sodelovali bodo tudi na proslavah ob 100-letnici gasilske organizacije v Sloveniji in ob 25-letnici Gasilske zveze Slovenije. Niso pa pozabili na čim tesnejšo povezavo z štabom za varstvo pred naravnimi in drugimi množičnimi nesrečami, katere sestavni član je tudi gasilska organizacija. Sklenili so, da bodo posebej v ta namen usposobili svoje članice, za katere bodo organizirali tečaje prve pomoči.
Na zaključku občnega zbora so ugotovili, da število ■ članstva ne narašča. Ob pomoči terenskih organizacij bi bilo treba pridobiti še druge občane, predvsem mladino, za delo v tej humani organizaciji.
GOSTILNE NEKDAJ IDANES
Na Posavju smo dobili novo gostilno. Nekdanji kmet Jurčev Tone z Ježice je svoje gospodarsko poslopje predelal v gostinski obrat in prvi teden po novem letu odprl gostilno. Seveda je bilo ob tem na Posavju veliko govorjenja, odobravanja pa nevoščljivosti. Tudi ugibanja, bo Jurčev Tone s svojo gostilno uspel ali ne, veliko prerokovanja v dobrem in slabem in celo natolcevanja. Toda bistvo je, Posavje je dobilo novo gostilno.
V stari Jugoslaviji je bilo v petih vaseh (Kleče, Savlje, Ježica, Mala vas, Stožice) kar petnajst gostiln, med njimi tri zelo zelo znane Ljubljančanom: Uiik v Klečah, pa Aleš in Ruski car na Ježici. Toda v teh petih vaseh je bilo v stari Jugoslaviji komaj nekaj več kot 2.000 prebivalcev, saj je imela cela občina Ježica, ki je štela 13 vasi, nekaj več kot 3000 volivcev.
Pravih Ljubljančanov,
tistih, ki so po opravlje- *i so bile vredne hva-ni službi vsak dan hodili na sprehod po takratni Jaj pa je na Posavju Tprševi cesti pod lipami I temu, da se je pre-in kostanji na Ježico inflvo podeseterilo, šaše na večer usedli na sen- Meni gostinskih obra-čnata dvorišča gostilne ^ Savljah in Klečah pri Urbančku, pri Ramov- » Zadružnem domu, šu. Ruskem carju, v Sav 'žici Tavčarjev dvor, Ijah pri Perdanu ali pr . gostilna pri Angel-Alešu itd., je bUo mnogomki car, Pod lipco manj kot danes. Toda vršiča. K temu mora-tistem času vso posavskt Prišteti še klub druž-gostilne slovele. Slovel^ organizacij, ki ima
po dobri hrani in po da bri pijači, še žive zelo zelo stari Ljubljančani, Id
Poseben ]x>men, pa bifeja ob samopo-^ Prehrane. Saj so
se spominjajo gostilne Mobil ve, toda to niti
domestiio za prejšnje % če bi bilo število
Vtik v Klečah, ki je slovela po špargelnih, poho- L, -I P---------------
nih mavrahih in domačift^lstva nespremenje-piščancih. Preveč nazaj pa ni treba seči po letilšjMstvo torej šepa. da. se ne bi kdo sporni avtomobili, ker njal, kako je slovela go-PCani ob sobotah in stilna Aleš na Ježici polMi, v poletnih dneh dobri domači kmečki hra-fMi čez teden, vozijo ni, po obilnih porcijah, poNe in v okoliške go-nizkih cenah in po izredT no dobrem domačem vina™ gostilna na Ježici iz Štajerske in Dolenjske.^) samo ena izmed Ne bi hvalili časov in nOr^Mtil tistih starih vod, če tega ne bi bilfo ki jih je Posavje vredni. Toda te gostiln^1^.	■ JAK.
Skrbijo za stare
V krajevni skupnosti »Bežigrad« jih
Tajnica krajevne skupnosti »Bežigrad« Milica Oman nam je povedala, da so v okviru krajevne skupnosti pravkar končali tečaj prve pomoči Rdečega križa, ki se ga je udeležilo '20 občank- Vse so ga končale s prav dobrim uspehom. To jo bil dvajset-umi tečaj, medtem ko so 80 umi tečaj prav tako in z istim uspehom (20 slušateljic iz krajevne skupnosti »Bežigrad«) tudi že zaključili.
Za vrhunec oziroma zaključek tečaja so med praktičnim poukom posneli tečajnice za ljubljansko televizijo. Za prvo pomoč bodo usposobili deset ekip in obnovili poverjeniško mrežo (obveščevalci) za prvo pomoč, evakuacijo itd.
Bistveni problem, ki tare delavce krajevne skupnosti, je socialno zdravstvena pomoč bolnikom in starih občanom. Mesečno nudijo to pomoč 15 občanom, vendar se zdi, da ni zadostna- Takole od 5 do 20.000 starih din pomoči jim nudijo, vendar pa bi morali še kaj primakniti, da bi bila pomoč
koristna. To naj bi uredila Zavod za socialno delo in občina.
Krajevna skupnost »Bežigrad« šteje okrog 7.000 občanov. In ker smo že pri socialnih podpirancih, naj povemo, da takšne mesečne podpore prejemajo tudi štirje mladi ljudje, za katere
Krajevna skupnost
Bežigrad
starši ne morejo skrbeti' Mesečno dobe od 10 do 20.000 starih din.
Z asfaltom ni težav- Nanj čakajo le še Lavričeva, Kuz-mičeva in del Vodovodne ceste (mrtvi rokav) od Titove do Samove. Čeprav so bile lani vse ceste in ulice pod asfaltom popravljene, zdaj spet kažejo rebra, ker jih predvsem tovornjaki močno poškodujejo.
Poravnalni svet krajevne skupnosti je letos obravnaval
Na prireditvah osem tisoč gledalcev
Občni zbor prosvetnega društva Savlje-Kleče
Praporščaki sodelujočih društev na proslavi 60-letnice gasilskega društva Stožice
rrn--------------------rrn—^""rniiiTiniiiiiniiiiiiinuniMM—■i——n—iiuMiaiirifiniiiriTmi-aiTtfiti
SKOZI BEŽIGRAJSKA VRATA
Prireditvah, ki jah je Organiziralo prosvetno "o Savlje-Kleče, je bilo , tot 8600 gledalcev. V So lani uprizorili ‘Jio »Klopčič« in dra-»Magda«, imeli so tri ® glasbene in folklorne /”ve, kino predstave, **> predavanje in pri-*a mladino. Tradici-
onalno »koroško štehvanje«
si je ogledalo 2500 gledalcev. Priredili so še več izletov in družabnih večerov, folklorna skupina pa je nastopila še na treh prireditvah zunaj društva.
Na občnem zboru niso dosti govorili o delu v preteklem letu, pač so se že ogledali za naprej: dramski, fol-
Ravno v dneh, ko se ljudje pripravljajo, da bodo kmalu začeli pisati prave potopise z Lune, pa se tu lotevamo čisto drugačnega opisovanja poti. Naslov bi lahko bil na primer »Popotovanje od podvoza do črnuškega mostu«.
Tako kot je Levstik popotoval od Litije do Čateža in mu je sledilo veliko poklicnih, polpoklicnih in sploh nepoklicnih sonarodnjakov, ne da bi se vtapljali v slovstvenih marnjah, temveč da bi pili cviček in spotoma zapeljevali dekleta, tako se sedaj odpravljamo na dolgo pot od ene občinske meje proti drugi •..
Ponosni smo lahko — tisti, ki smo res v Bežigradu doma — ko stopamo skozi »vrata« v svoj svet- Skoraj bolj ganljivo je iti tod skozi' peš, ne le zaradi prastarega potopisnega pravila, da več vidiš, če pešačiš, temveč piredvsem zato ker veličastno ugodje — stopati pod podvozom in v rodno občino — traja dlje. Z avtomobilom ali avtobusom pa samo švrkneš in si že mimo.
Popotnika sicer zbode, da nad podvozom ni napisa, ki bi jasno in 'svetlo vsakomur povedal, da bodi pozdravljen v občini bežigrajski, "toda pustimo to!
Tudi okenca pod podvozom, kjer je natvezena taka in drugačna reklama, nimajo v sobi nič preveč domoljubnega. Človek bi pričakoval, da bi bili tu razstavljeni načrti tega velikega dela in recimo fotografijice tistih, za Bežigrad prepomembnih dni,
ko so podirali stari železniški prehod, da bi utrli pot podhodu, tem pop osnim vratom v tisti del naše bele Ljubljane, ki ima največjo razvojno in seveda povsem nesluteno bodočnost. Najbrže »to vse še pride, ko bo občinska skupščina na primer nekoč imela tudi odgovornega referenta za prikazovanje" zgodovine in podobnih reči.
Torej na pot! Počasi se dvigamo po rahlo napetem pločniku v nivo občine, med njene prve, lahko rečemo tudi najponosnejše stavbe-Res, da se Bežigrad ne more ponašati s kakimi piramidami ali visečimi vrtovi, toda ali pogled, ki se nudi v perspektivo nebotičnikov ne vzbuja določeno ganotje samo po sebi...
Na levi se dviga široka, a tudi velika betonska gmota prostranega poslopja, na katerem še ne bleščijo neonski napisi, ki naj bi izdajali skrivnost, kaj da je to. Bolje poučeni pravijo, da je to »dom tiska«, manj poučeni v sosednjem bifeju pa so sčasoma izkristalizirali mnenje, da je to »tiskarska šola«.
Naj bo kakorkoli, naša občina je lahko ponosna, da bo imela prav v svoji sredi tako pomemben in mogočen »miselni trust«, ki bo prav od tukaj razpošiljal številne časopise širom Slovenije-
Velika betonska gmota bo nedvomno pridobila na svojem izgledu ko se bo iz dokaj vodoravne sedanjosti kmalu stegnila tudi navpičnica v obliki stolpnice, ki bo imela kar precej nadstropij.
Sedaj pa kam? Gos; sko razstavišče ni pretirs vabljivo, ker se tam trem prav nič ne dogaja, torej, zaenkrat ostanemo tej strani ceste in »miner naprej mimo nekaj nel
-Nikakor ne smemo niti trenutek izgubiti iz-J* °ci, da se je ta cesta, L* tjubljanska vpadnica ^ našem primeru — od. smeri potovanja — j'™ — nekoč imenovala
^JSka cesla (nikoli pa gg.
) j® Mariborska ali Celj-'n da je o tej cesti za-®na izmed — nekoč — bnpulamih narodnih
rih trgovin med katerimi Z
vsekakor najimenitnejša ^jski cesti sc furat lavnica vrlega barvnega fo grafskega mojstra gosp Stauta, ki mu gre slava	so fajn!«
čast, da je bil nekoč e$ vstopamo v bifejček in prvi, ki je »strašil« z	Slava mu in čast,
vnimi fotografijami, daH"u m njegovi zgodovini, pa jih je veliko in le-on i* koliko ljudi je okrep-menda izgubil celo sloves, ^ predvsem tiste, ki je — najdražji.
Prvič moramo čez cesto imenuje se Livarska — ki
,s.	.	je jajn,
e oštarije, pa kelnarce
vstopijo v stolno me-po svoje sila pomembna-i.-^vadno so bili tudi njej se odteka, kakor pr* tu počivati, ker so mo, promet od srca oW 'apornice itak vedno za-bežigrajske, od njenih pl** ]J?red železniškimi tiri, v sosednji Parmovi ulici- i(li,U'rih 80 železničarji s je tista ulica po kateri se |- ,rri0 počasnostjo se-primer bežigrajski občil* ^ ' vlake kar pred ra-možje s svojega sedeža I ^rrjni očmi občinstva. Ijejo v središče mesta itd- Ce- ki so se hoteli še Zakaj se ulica imenuje nar?. - ^braževati, pa je varska pa ima z dana^fo. Jen 11,08tiček čez stvarnostjo malce manj
ze; tam zadaj so bile Vl}*5nekr>z8a ^ imel >,Sibe-znamenite Samassove liv»| li; d ^ veli^ sloves, ker in zvonarne. Sicer pa t v., Priročni »toten-
spomnili se bodo
bi le v Mostah imeli imf sikati', “
temo delavcev, irugi st ^ lavskega gibanja -in p rol* >pau*A?tr£ni '-con,- veimo riata, naj imajo katero 11 lanašm’ katorega ostanek Je tv,?- skrito »Navje«.
ulic na
v naši občini!	je st,i
Torej prvič čez cesto vipa ® tudi majcena prvič pozor, da vam kdo ioferipVISVe^ona snščitni-zavozi na kurje oko. V o* 7ajb0], ’ sve,emu Krišto-ki se navadno z zelo ve» lern, j mamenita Je bila vnemo hočejo zaleteti ! U vsi , -S” 1° imeli na mimo v veleprometno r* t0 So )uoljanski učite-Titove ceste.	igali est-nim malčkom
Tn čim smo srečno če*, 'a.	eneKa kilo-
morama okrepčati v prvi !	-__^ avne pošte v
stilni na tem našem potir	' L 18i:u P« do Kri-
trudapolni poti v Lju-
tu ie
morali počiti
da je bilo nekoč ceste veliko
štofa je bilo namreč natanko kilometer. Menda je tudi danes, le da je ta kilometer postal kilometerček, ker ni treba čakati nanj pred zapornicami.
In pri ali v »Šibeniku« so se shajali pogrebci, ko sp opravili pokop; pa ne le pogrebci tudi tisti, ki so prišli od krsta ali poroke so zavili v to oštarijico, če ne drugega pa vsaj zato, da so si nabrali pogum in energijo, da bi jadrali do katere drugo postojanke, kjer je bilo več prostora za posedanje.
»Šibenik« je bil torej nekakšna vstopna ali prehodna postaja. Nekaj časa je bil tudi na glasu, da ni ravno najmimejši lokal in da so že marsikateremu razparali suknjič in se mu dotaknili kože, toda to so le minule klevete Spominjam se, da so pred vojno tod prirejali včasih dokaj bučne predstave. Nekoč se je nekdo sprl z ženo in je skozi olčno vrgel ne le njo samo, temveč tudi pohištvo, katero naj bi ji pripadalo. Bil je lep prizor, ki mi Je kljub vojni vihri, ki je odnesla marsikaj, ostal v živem spominu. Dandanes pa je »Šibenik« vse manj slaven in milica ga sploh nima več na svojem častivrednem seznamu nemirnih točk n&šega mesta ali občine.
Tako! Bodi končan ta prvi del popotovanja. Ce bi nadaljevali bi preveč utrudili sr. ce in noge, preveč bi bilo ganotja in navdušenja! Stojim torej še vedno skoraj na začetku velike poti; pred menoj pa se izgublja v sivi zimski nedogled Titova ce-sta. Ljubljanski »Br'oadway«.
KRALJIC
PRIHODNJIČ: Od »Šibenika« do »Kurenta«
klomi in kino odsek imajo tudi za letos bogate programe, zadali pa so si še posebno nalogo, da bodo do proslave 20-letnice društva obnovili dvorano v prosvetnem domu.
Prosvetno društvo Savlje —- Kleče tesno sodeluje z vsemi organizacijami na terenu in še posebej s kolektivom »Tomosa«.
V	novi upravni odbor društva so bili izvoljeni: Nikola Zatler, Ivan Kunaver, Anton Pečar, Janez Markelj, Karel Kušar, Pepi Strašek, Marko Avšič, Jani Soline, Vine Zatler, Marjan Pirnat in Janez Zemljarič, v nadzorni odbor pa Franci Zatler, Matevž Smole in Kancijan Kušar.
Dramska skupina prosvetnega društva Savlje-Kleče je gostovala s svojo igro »Marta« že v Dobrovi, Horjulu, Cerkljah, Dolskem in v Velikih Laščah. Roman Novelli, režiser in vodja saveljske dramske skupine pravi, da tolikšnega uspeha niso pričakovali. Na vseh gostovanjih so bile predstave polno obiskane in so gledalce komaj lahko spravili v dvorane. Ne le po obisku, tudi po tem, kako so to modernistično režirano predstavo sprejeli obiskovalci, je sklepati, da je predstava saveljske dramske skupine »Tonosa« izredno uspela.
V	Horjulu so bile vstopnice razprodane že uro pred predstavo kljub temu, da so Horjulčani nedeljo prej polno obiskali tudi Ceijske grofe s katerimi so gostovali iz Mengša.
Saveljčani pričakujejo, da bodo z »Marto« gostovali še približno na petih krajih. Organizatorji kulturnega življenja vabijo Seveljčane kar na predstavah tudi v svoje dvorane. Tako jih jo predsednik kultumo-prosvetnega društva Dobrepoljfe po končani predstavi v Velikih Laščah pova. bil, da gostujejo tudi v Dobrepolju.
Uspehi Saveljčane podžigajo. Zdaj so pripravili kar dve predstavi: ena skupina je naštudirala »Dve nevesti«, druga skupina pa pripravlja »Plinsko luč«, katere premiera bo konec februarja.
občane
15 dobiva pomoč
pet primerov- Trije pari so si podali roke, dva pa sta odšla naprej na sodišče. Večjih problemov ob tem torej ni. Nekateri ljudje se pritožujejo zaradi stanovanj, vendar pa mora krajevna skupnost to sedaj prepuščati Stanovanjskemu podjetju.
Zbori volivcev resda odpirajo probleme in nerešena vprašanja, toda udeležba je slpjkoprej precej slaba. Takole 3 odstotke volivcev jih ponavadi obišče. Zakaj? Ljudje, ki razlagajo naprimer občinski proračun, pridejo in preprosto samo preberejo goro številk in nič drugega-Zakaj ne bi ljudem preprosto razložili posamezne postavice in jih opozorili, na kaj in koliko lahko vplivajo s svojimi predlogi? Takšne proračunske debate si torej ne žele samo v krajevni skupnosti »Bežigrad«, temveč še marsikje drugod.
Sicer pa občani radi zahajajo na krajevno skupnost, ker se lahko tu pogovore, povedo svoje težave itd.
NL
Začetek del tudi na novi Linhartovi cesti
Približno čez en mesec bodo pričeli graditi kanal na trasi nove Linhartove ceste (od križišča Titove ceste z ulico Bežigrad proti Robovi ulici, čez prostor, kjer je nekoč stala gostilna »Kačič«). Položili bodo tudi kabel za telefonske linije proti Savskemu naselju. Približno pol leta po zaključku teh »notranjih« del bo mogoče urediti tudi cesto, vendar le v makadamu. Asfaltirali bi jo potem', ko bodo zgradili tudi podhod za pešce pod novo Linhartovo cesto, Uk pred priključkom na Titovo cesto.
Novo Linhartovo cesto pa bo treba dokončno urediti že prihodnje leto, kajti takrat bodo verjetno že pričeli graditi velik nov hotel, ki bo stal natanko tam, kjer teče zdaj stara Linhartova cesta.
Savsko
naselje
Nova mesnica
KmeUjski kombinat iz Got-j nje Radgone je v Savskem naselju odprl lepo urejeno mesnico in delikateso. V prodajalni so kupcem na voljo vse vrste svežega mesa, suhomesnati izdelki, konzerve in jajca. Posebnosti so odojki, kozlički in purani, ki jih na željo kupcev dostavljajo tudi na dom. Prodajajo tudi izbrana radgonska vina po zmernih 'cenah, saj stane buteljka manj kot tisoč starih dinarjev- Tudi cene mesa so nekaj nižje, saj stane kilogram pljučne pečenke 23 dinarjev, svinjski kare 15,40 din, goveji jeziki 10 din, svinjska glava pa 3,50 din.
Prodajalna v takoJmenova-nem obrtniškem centru ob Ulici Majke Jugovičev bo odprta od zgodnjih jutranjih ur pa do večera.
Zanimivo je, da so ob otvoritvi povabili na zakusko in .pogovor tudi sto prebivalcev Savskega naselja.'
A. L-
Obdaritev otrok
Ob pomoči krajevne Skup-nosU Savsko naselje SZDL in nekaterih podjetij je bilo v Savskem naselju več kot 100 otrok iz socialno šdbkej-ših družin deležnih obdaritve m pogostitve za novoletno Jelko.
»Nanad« na zdravstveni
Tri litre za
Bežigrad, januarja. — Bilo je v soboto zvečer. Trije prijatelji — dijaki so jo urezali v središče mesta. Sest-najstletnik in sedemnajstlet. nika. Kam? Zastavili so v Plečnikovem hramu v Križankah. Po moško, kakor se reče. Na mizo so naročili liter vina, za njim pa še enega... F gostilni Koper se jih je lotila šele prava žeja, zato so udušili še tretji liter vina. Rejoško. Dobra kapljica jim je do konca razvnela fantazijo ter pognala kri v sveže, dela nevajene mišice.
Eden izmed prijateljev, recimo mu kar Janez, si je v šoli nabral tri cveke. In vsakega so pošteno zalili z litrom rajnega vinca ... Vse. mu in vsem navkljub. Se preden so spili prvi liter, so se počutili kot odrasli. Ob drugem litru (mladini pod 16 let je točenje alkoholnih pijač prepovedano!) so sklenili, da je vseh dobrih in slabih stvari po svetu po troje. Torej za tri cveke se spodobijo trije litri. In ko so v Planici za Bežigradom zapirali, je bilo razpoloženje triperesne deteljice na višku. V gostilni nikomur ni prišlo na misel, da bi golobradcem odrekel pijačo. S kakšno pravico? Vsak ga pije za svoje. Dokler ima kaj pod pal-cem in dokler zmore... Ce omaga, je to njegova primt-na stvar, sem in tja pa še koga drugega, toda vrlim gostincem je to kaj malo mar. Najprej je promet, potem pa sentimentalnost.
Ker so gostilno opolnoči zaprli (če je bila kakšna minuta čez se pač ne bomo skregali), so trije junaki, dodobra naloženi, odkorakali na piano. Domov se jim še ni šlo. zato so zavili mimo tmlice proti bežigrajskemu Zdravstvenemu domu.
Ze med dolgo potjo, od Križank do Planice za Bežigradom. so se spotikali ob smetnjake in prevračali koške za smeti. Na vso srečo ali pa tudi smolo, jih med potjo ni nihče prijel. Tretji liter v Planici pa je sodu izbil dno. Lepo poravnane ulične ' svetilke v Kržičevi ulici — za vojašnico — so postale naslednje žrtve. Vsa-ko so z združenimi .močmi toliko časa tnajali, da je ugasnila. Najbolj pa jih je utrudila svetilka nasproti gimnazije, pa so jo vendarle ugnali. Kako so ji ukrivili gUwo, menda še sami ne vedo več. Luči jih na lepem |i niso več mikale. Privabilo jih je mogočno poslopje zdrav. I stvenega doma. Široka motna stekla so izzivalno in mrtvo bolščala v noč. Sobota ■se je prevrgla 'v nedeljo. Pri. mrznjen kamen na cesti se je udal pod drugo brco. Fant ga je ročno zabičal v šipo .. Steklo se je sesulo in prijetno zažvenketalo. Prvo, drugo, tretje ... Kamnov jim je zmanjkalo zadaj pri otroških ambulantah. Ker so bili že takorekoč doma, so zavili v Kalanovo ulico (nasproti gasilskega doma ali starega sokola) in z nogami krepko obdelali še poštne nabiralnike. Toda lej ga šmenta. Od nekod so se vzeli štirje možje. Eden je bil celo miličnik.
»Lej ga, kifeljc,« je ušlo najstarejšemu, toda bilo je že prepozno. Krepak mož je stopil tesno k sedemnajstlet-niku
»Kaj boš ti,« je planil fant in ga udaril. Drugi udarec z gumijevko, ga je spravil k sebi. Vsi trije junaki so se v naslednjem trenutku gledali iz oči v oči na postaji milice. Dva so z »merico« odpeljali na iztreznjenje, tretjega, ker je bil še pre-mlad, pa lepo domov.
Ko je Janez po iztrezneval-ni kuri jrrišel domov, je babici priznal, ila ga ne mika več prenočevati prt policajih,
dom in cestne svetilke
tri „cveke//
dokler imajo trde lesene jx>-grade.
»Kdaj jMzneje morda spet, ko bodo imeli jogi, jogi, jogi...« je še dejal in se prijel za mačkasto glavo.
»Nikdar ga nisem učila nič slabega, gospod, lahko nii verjamete. Fant je dober, le. po vzgojen, na hranilni knjižici ima lep denar ... «
Vsi trije junaki so doma iz dobro situiranih družin. Za denar ni vprašanje.
Da za Bežigradom ponoči fantje brez pravega vzroka najxtdajo osamljene ženske, kradejo avtomobile in posamezne dele iz njih, ni nič novega. Zakaj? Malo iz objestnosti, malo iz jtetrebe (mladina se mora po hudih naporih tudi fizično sprostiti), malo pa kar tako, ker je ves svet njihov, ker jtre-malo skrbimo zanje, ker še nismo vsakemu kupili po en šj>ortni avto, ker se mladina in študentje po svetu nasploh upirajo ustaljenemu redu itd.
Celo telefonski imenik v neki govorilnici je bil trij>e-resni deteljici najMdi, zato so ga uničili.
Kam z odvečno energijo, ki razganja mladino? Kakšne stare dobre mladinske delov, ne brigade, v katerih je mladina sjK>znala in se naučila ceniti fizično delo, prav gotovo ne bi nikomur škodovale, še najmanj pa mestni šolski mladini. Oblečeni so,
" presiti tudi. denarja imajo za jnvo silo, ob prostem času pa največkrat ne vedo, kaj naj bi jročeli. Tedaj se ga po zgledu starejših napijejo in ves svet je njihov.
Da v gostilnah-nekdaj mladini pod zrelostno dobo niso točili alkohola, je že zdavnaj prišlo iz mode. Zakaj ne bi to konzervativno navado spet upeljali v lokale, iz katerih bog roko moli na cesto. Da bo manj razgrajačev, manj pretejx)v m manj podobnih najMdov na ničesar' krive javne svetilke, zdravstveni dom in jx>štne nabiralnike, da o smetnjakih, koških za od-jiadke in telefonskem imeni, ku sploh ne govorimo. Staršem pa v isti sajn lahko položimo na srce, naj se v pre-veliki gonji za denarjem vsaj ob sobotah »zabremzajo« in se posvetijo svojim nadobudnežem, da ne bodo jrrekma-lu zašli na kriva pola. NL
im
Šentjakob
Otroci so bili veseli
V Šentjakobu so pripravili hovoletno praznovanje le v šoli, predšolski otroci pa žal niso bili deležni posebnega novoletnega veselja izven svojih domov. Podjetje »Belin, ka« je pionirskemu odredu »Ivana Bizjaka« poklonilo znesek 500,00 ND za organizacijo čimprijetnejše novoletne jelke. Večina otrok osnovne šole v Šentjakobu je prišlo v Ljubljano na revijo: »Dedek Mraz na ledu«, ki jo je pod pokroviteljstvom mestne zveze prijateljev mladine priredil v okviru novoletnega praznovanja za otroke v Ljubljani Kotalkarsko-dr-salni klub »ing. Stanka Bloudka«.
NAROČITE
ZBOR
OBČANOV!
Pionirji so svečano prisegli
Tudi lepa izgovarjava šteje v tekmovanju
V Vojkovi ulici za Bežigradom imamo Zavod za usposabljanje govorno in slušno prizadete mladine. Le ma. lokdo ve kaj več o napornem delu vzgojiteljev in učiteljev v zavodu, še manj pa o dedu pionirjev in mladine, ki živi v tem zavodu in se usposablja za bodoče življenje.
Zavod obstoja v Ljubljani že od leta 1900, vendar v stari zgradbi na Zaloški cesti ni bilo mogoče ustvariti dobrih pogojev za usposobitev govorno in slušno prizadetih, pa tudi pretesno je postalo zaradi vedno večjih potreb. Zato so se pred približno dvema letoma preselili v novo, namensko zgrajeno po-• slopje v Vojkovi ulici, kjer
s prav gotovo dosti boljši pogoji za prebivanje, učenje gojencev In za udejstvovanje pionirjev na raznih interesnih področjih.
Ko smo navezali stike z zavodom, smo ugotovili, da obstoja v njem že dalj časa pionirski odired, ki nosi ime po svojem bivšem gojencu Ernestu NAŠIČU, padlim v borbi za svobodo slovenskega naroda. Gojenci zavoda imajo tu svojo osnovno šolo (popolno osemletko). Vsi pa so tudi vključeni v pionirsko organizacijo. Pionirski odred ima svoj prapor. Odredni odbor, v katerem je iz vsake razredne skupnosti . po en pionir, dela po programu, ki ga sprejme ob Dnevu pionirjev —- 29. septembra na od-
redni konferenca, zdiruženi s proslavo v počastitev Dneva pionirjev.
Pionirji v tem zavodu so zlasti zadnji čas, pod dobrim vodstvom mentorja tov. Jakopiča, zelo aktivni. Udejstvujejo se na vseh mogočih področjih, najbolj razvit pa imajo likovni in šahovski krožek. V tem šolskem letu so med drugim zajeli v svoj delovni program tudi tekmovanje med razrednimi skupnostmi v čistoči, disciplini in v čimiboljši ter lepi izgovarjavi, kar je specisično za ta ponirski odired. Uspehe beležijo vsak dan, na pionirski konferenci vsak mesec pa razglasijo rezultate in izročijo najboljši razredni skupnosti prehodno zastavico.
Ta vrsta medsebojnega tekmovanja ima zelo dobre vzgojne, pa tudi učne rezul-. tate.
Ob Dnevu republike so v zavodu pripravili proslavo. V kulturnem programu so sodelovali le gojenci zavoda, od najmanjših — cicibančkov, do mladincev v 8. razredu. Ce upoštevamo, da so to otroci, ki so od rojstva prikrajšana za govor in sluh, moramo priznati, da so program izvedli zelo uspešno. Njihovi starši, ki so prišli na proslavo, .vzgojitelji in učitelji, predvsem pa sami, so lahko zelo zadovoljni nad uspehom.
Ob koncu proslave so cicibančke iz prvega razreda sprejeli v pionirsko organizacijo. Izročili so jim izkaznice, značke in pravila Zveze pionirjev, starejši pionirji pa so jim zavezali rutice okrog vratu. Novo sprejeti pionirji so dali svečano zaobljubo svoji organizaciji in bili so zelo počaščeni, da so postali pionirji. Pričakujemo lahko, da se bodo že letos tudi oni zelo izkazali pri delu v pionirski organizaciji. Želimo jim čim več uspehov.
K. BRAČUN

NAROČITE
Sprejem v pionirsko organizacijo na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno
prizadete mladine
ZBOR
OBČANOV!
OBČINSKE
PODPORE
ievežev ni manj, ampak še več
V vrsti raznih oblik družbene denarne pomoči občanom, ki so zaradi posebnih okoliščin ekonomsko ogroženi in njihovega problema ni mogoče rešiti z drugimi ukrepi, zavzemajo stalne družbene denarne pomoči od raslim posameznikom najvi dnejše mesto. Redna denar na pomoč odraslim posamez. nikom, ki so ekonomsko in socialno ogroženi, se priznava na osnovi določli, ki jih predpisuje občinski Odlok o družbeni materialni pomoči, ki >3 bil- sprejet januarja 1967. leta. Ta odlok določa, da sta osnovna in pogoj za pridobitev pravice do druž-' beno-demame pomoči odraslim osebam — delanezmoz-nost ali zmanjšana delane-zmožnost in ekonomska ogro. ženost. Pravica na osnovi.de-lanezmcžnosti se priznava v smislu tega odloka glede na stopnjo delanezmožnosti. Za delanezmožne se smatrajo osebe, ki so starejše od 60 let. Osebam, ki niso dopolnile 60 let starosti, pripada pravica do denarne pomoči le v primeru, če jim je priznana 75 odstotna zmanjšana sposobnost za pridobitno delo. Delnnezmožnost oziroma zmanjšana delanezmož-nost je podana, če nastane pri prosilcu zaradi ostarelo-sti, onemoglosti, bolezni, invalidnosti in duševne nerazvitosti.
ske ogroženosti se priznava glede na stopnjo te ogroženosti. Ekonomska ogroženost je v smislu odloka podana: • če'prosilec nima lastnih sredstev za preživljanje ali pa ima tako nizke dohodke, da z njimi ne more kriti niti najnujnejših življenjskih stroškov;
Pravica na osnovi ek nom-
•	če prosilec nima bližnjih svojcev, ki so ga dolžni po zakonu preživljati, oziroma mu le-ti iz objektivnih razlogov ne morejo dajati preži-valnine adi pa so tako slabo situirani, da njihov prispevek ne zadošča prosilcu za preživljanje;
•	če prosilec nima nepremičnega premoženja večje vrednosti.
Upravičenci, ki imajo lastno večjo nepremičnino, lahko dobijo pomoč tako, da pristanejo na zemljiško-knjd-žno zavarovanje izplačane po-„moči. Sicer se pa ekonomska ogroženost meri na osnovi uradnih potrdil o dohodkih, poročila pristojne krajevne skupnosti o življenjskih okoliščinah prosilca in uradne dokumentacije Zavoda za socialno delo. Denarna pomoč odraslim osebam se odmerja največ do višine vsakokratne veljavne minimalne osebne pokojnine. O pravici do denarne pomoči odloča pristojna komisija za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, ki je imenovana od sveta za zdravstvo in socialno varstvo
občinske skupščine Ljubljana Bežigrad.
DJkumentacijia, s katero razpolaga Zavod za socialno delo Bežigrad kaže, da ostaja število odraslih oseb v občini, ki dobivajo socialne pod-p: re po zgoraj navedenih določilih, že več let približno isto (112 v letu 1964 in 110 v letu 1968.). Očitno je, da u-krepi gospodarske reforme niso bistveno vplivali na porast števila upravičencev. Drugače pa je seveda z višino denarne pomoči. Vzporedno s porastom življenjskih stroškov je namreč nujno tu-di sta’no zviševati višino socialne pomoči. Komisija za podeljevanje družbeno-denar-nih pomoči je sledila tej- nujnosti v sorazmerju z odobrenimi proračunskimi sredstvi. Tako je"npr. leta 1965. znašala najvišja mesečna denarna pomoč 20.000 starih dinarjev, leta 1966 — 23.000, leta 1967
28.000	in leta 1968 — 35.000 starih dinarjev.
MOZAIK
Bežigrad je zbral največ
Ob lanskem »Tednu otroka« je .bila v Ljubljani zbiralna akcija za sklad za otroško varstvo pri mestni zvezi prijateljev mladine Ljubljana. Največ sredstev za ta sklad je v tej zbiralni akciji' zbrala občinska zveza prija, tejev mladine Ljubljana-Beži-grad. S prodajo vstopnic za posebno predstavo v operi je zbrala- 6 200 din, pionirji na osnovnih šolah v bežigrajski občini pa so s prodajo značk zbrali 2.628 din.
kom dedka Mraza. Kot kolektivno novoletno darilo pa so učenci te šole dobili opremo za delavnico v šoli in za fotolaboratorij ob finančni pomoči delovnih organizacij »INSTALACIJA«, »TUBA«, »TERMIKA«, »LESNINA« in »ASTRA«, ki imajo patronat-j*« nad to šolo.	FJ
Društvo prijateljev mladi-'™a ne v krajevni skupnosti »Bo- ®
i
L
nji
fin;
be
nov
Dobili so moped
V zbiralni akciji za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani so se najbolj odrezali pionirji na osnovni šoli dr- Vita Kraigherja za Bežigradom. Zbrali so 3765 din in za 7640 din obveznic skopskega posojila, skupaj torej 11,409.20 din. Za naj višjo zbrano vsoto v republiškem merilu so prejeli prvo nagrado — moped.
Zimovanja
Tudi letos so bežigrajski otroci zimovali v domu Rdečega križa na Stopniku pri Vranskem. Počitnice za socialno in zdravstveno ogrožene otroke je organiziral občinski odbor Rdečega križa v sodelovanju s komisijo za letovanja občinske skupščine.
Predavanja
Komisija za zdravstveno vzgojno dejavnost občinskega odbora Rdečega križa je organizirala več zdravstveno vzgojnih predavanj na osnovnih ter poklicnih šolah in v krajevnih skupnostih Preda, vanja spremljajo s filmi in diapozitivi.
ris Kidrič« je za okrog 100 otrok pripravilo prijetno novoletno prireditev z obiskom dedka Mraza. Vse otroke so pogostili in obdarih s skromnimi darili.
Na Črnučah so priredili za šolske otroke posebno novoletno prireditev v šoli, vse predšolske otroke pa so ob novem letu povabili v vzgoj-novarstveni zavod, kjer so jim predstavili Igrico »Pepe« ka« in jih pogostili; dedek Mraz pa jim je izročil še skromna darila. Finančno so pri tem pripomogla podjetja »Elma«, »Opekama«. KZ in Gostinsko podjetje.
Ob novoletnem praznovanju so mlajši pionirji iz osnovno šole Dol prišli v Ljubljano na drsalno revijo »De-
kih
(Gl
Cin:
tti)
C
eda
for
li,
kva
C
in
[fen
sez
Ijai
dek Mraz na ledu«, starejši Spi.
Novoletna praznovanja
V šoli dr. Vita Kraigherja so ob novem letu priredili Šolskim oitrokom prijetno novoletno praznovanje z obis-
pionirji pa so v Pionirskem domu obiskali gledališko^ predstavo. V Ljubljano so se pripeljali s posebnimi avtobusi.
Predšolski otroci, ki bi v prvi vrsti mogli doživeti največ veselja ob Novem _ Seta, žal, tudi tu niso bili deležni novoletnega praznovanja iž-ven svojih domov.
Društvo prijateljev mladi-' ne Je v prostorih krajevne: skupnosti Bežigrad pripravilo^ za več kot 30 predšolskih ot-rok iz socialno šibkejših dru- j*® žin prijetno novoletno prire- T® ditev z obiskom dedka Mra-I I za. S finančnim, prispevkomj&ke nekaterih delovnih organi ■'a- : kje clj je društvu prijateljev Je mladine uspelo pripraviU le- Ure pa darila za vse te otroke, jkvt
De
tev
ovi
Hie
Pre
loo
Si
titr
Pre
koč
Bai
ake
tik
lel
Siri
So
Največ jih |e iz Dola
Po podatkih • številu socialnih podpirancev v posameznih krajevnih skupnostih ni posebne vidne razlike med krajevnimi skupnostmi iz mestnega predela in onimi, kjer je naseljen pretežno kmečki živelj. Na splošno la-hko trdimo, da obstajajo primeri siromaštva tako v enih, kot v drugih krajevnih skupnostih, s to pripomb), da izstopata (delno) samo ‘ dve krajevni skupnosti: Dol z največ podpira-noi v obrob-Viih krajevnih skupnostih in Savsko napelje z najmanj podpirano: v mestnem predelu Za prvo velja omeniti, da na tako stanje vpliva večje števlo dcl nermažnto lju-
di, ki posedujejo le dotrajane kmečke hiše in so brez vsakih sredstev za preživljanje, dalje osebe, ki so ostale brez zadostnih sredstev za preživljanje zaradi arondacije zemlje in preužitkarji. Za Savsko naselje pa je značilno, da nima veliko starejšega prebivalstva. Soseska je namreč v glavnem nova in naseljena predvsem z mlajšimi ljudmi. Glede na to je primerov ekonomsko ogroženih ostarelih oseb manj kot v drugih mestnih soseskah, kjer zazidava v celota ni bila tako intenzivna.
Večina oseh, ki v bežigrajski občini dobivajo stalne družbeno materialne podpore, so ženske. Menimo, da ni pretirano trditi, da lahko ta pojav razlagamo z nazlranji polpretekle dobe o zaposlovanju žena nasploh (žene in matere so večkrat ostajale doma, niso se zaposlovale). Po drugi strani pa podatki kažejo na to, da imajo kar. pri 84 odstotkov bežigrajskih ostarelih in delanezmož-nih ženah, ki dobivajo soci-a’no podporo, opraviti s pri-meri, ko so te podpiranke imele življenjskega partnerja, ki ni bil nosilec pravice -do pokojnine, bodisi zaradi neurejenega delovnega razmerja, bodisi zaradi c mejenega pokojninskega zavarovanja v preteklosti.. Zaradi tega so se po moževi smrti znašle v hudi finančni stiski (ob pomanjkanju svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati) in jim je pre stali edina možnost rešitve finančne stiske s pomočjo socia’ne podpore.
Otroci
cl brez vseh sredstev za preživljanje, ampak tudi tisti, ki sicer razpolagajo z določenimi sredstvi (pokojnine, dohodki s strani otrok, ki so jih po zakonu dolžni preživljati), vendar ta sredstva še zdaleč ne krijejo vseh njihovih življenjskih potreb. Res je sicer, da so slednji v določeni manjšini (prlbliž-no 16 odstotkov), treba pa je pripomniti, da je omenjeni rtizek odstotek v veliki meri posledica vestnega in racionalnega poslovanja komisije za družbene denarne pomoči, ki je prenekatere primere socialno in materialno ogroženih ostarelih oseh v občini rešila na ta način, da jim je izposlovala potrebna sredstva za preživljanje s strani svojcev, ki so jih po Zakonu o razmerju med starši in otroki — dolžni preživljati. Se vedno namreč naletimo, na primere, ko sicer dobro situirani otroci pustijo svoje starše v veliki bedi, takorekoč brez vsakih sredstev za preživljanje. Taki primeri ne vzdržijo prav nobene kritike s stališča našega družbenega humanizma, niti s stališča splošnega človekovega dostojanstva in prav žalostno je, ’ da jih večkrat odkrijemo zelo poizno, takrat, ko so prizadeti starši navadno potisnjeni že ob sam rob socialne eksistence.
šala 50.000 starih din, najnii;;š!c; ja pa 15.000 starih dinarjev. | rej Pri podeljevanju zimskih moči sodelujejo tudi pristoj- ' ne krajevne skupnosti.
Zavod za socialno delo j« tudi vsem socialnim podph rančem, ki niso imeli urejenega zdravstvnenega varstva, le-to uredil, mnogim pa ji tudi uredil domovsko varst-vo. »	dtj.
Oie
Pel
vi
S
Sču
Ve;
doi
tla
Še se da pomagati
Kljub vsem prizadevanj da bi ostrelim in delam možnim občanom, ki so bre2; zadostnih ali pa popolno] brez vseh sredstev za pre
življanje, nudili kolikor tos?6 liko zadovoljive in pirimem*L,.
e'
tei
pozabijo
na starse
Rednih soctolnih podpor ne dobivajo samo upravičen.
Redine družbene denarne pomoči ostarelim in delanez-možnlm osebam, bree vseh ali vsaj zadostnih sredstev za preživljanje ne predstavljajo edine oblike družbene skrbi za to vrsto občanov. Komisija za podeljevanje družbene denarne pomoči o-dobri vsako leto večje ali manjše zneske socialnim podpirancem za nabavo czimni-ce. Tako je npr. najvišja z m-ska pomoč v letu 1968. zna-
življenjske pogoje, še zdaleč.^ nismo storili vsega, kar b‘ bilo potrebno in kar nam na- ^ laga naša družbena in moral-, ^ na dolžnost. Predvsem velj*, omeniti, da so sredstva, na- ( menijem za družbeno denaif-no pomoč ostarelim osebah!
— preskopo odmerjena. V& name podpore, ki jih dobi-vajo upravičenci, večkrat n® dosegajo niti življenjskega minimuma. Po drugi strah) pa je zaradi pomanjkanj* ustreznih finančnih sredste*	:
tudi zelo otežkočeno nudenj*	i
raznih drugih — nematerial nih pomoči prizadetim obča	:
nom. Že dolgo časa govori	1
mo o organizaciji raznih uS	1
lug na domu ostarelih osel (prinašanje hrane, bolniški strežba in drugo usluge), veh dar na žalost ostaja vse sarr* pri načrtih, istočasno, ko naj katero terenske družbeno-pj tdčne organizacije, aktivi zM-in pionirski odredi »tak* vztrajno iščejo vsebino svoja! ga dela«.
F. MLINAR^
J/
soseska 6 terja obnovo Zemlja
Prepih pri zaprtih oknih, zvita vrata, sitasti parket, poškodovane kopalne kadi	W
po 10 din
lani jeseni — y predzad- v Soseski 6 dokončno črtan z nji številki našega glasila — dnevnega reda? Žal, ne.
Tovariš Albert Dmikovič, ki stanuje v devetem nad-
smo svečano zapisali obljube gradbenega podjetja »Ob-
noče umiriti.. Vrata — ena bolj druga manj — so vegasto nasajena na »Štokih«, ki so se v kotih skre-
katerih delov iz inozemstva pa tretji, četrti in peti izgovor.
n to ve«, ki naj bd do konca stropju stolpnice v šarhovi gali z zidovi. Poglavje zase Kar zadeva, ročno spušča-
nj Novembra s sokrivci (obrtniki) dokončno ocenila, popra-i- vila ali plačala nadomestila
ulici 30, nas je povabil v svoje stanovanje.
Parket v spalnici ima »pre-
niče, bi bilo najbolje, da pri-
zamazane odrgnine (kdo jih preštel) groze, da bodo
3. a vse pomanjkljivosti v blo- rka3ne« reže;, okna zijajo, počasi začele spuščati vodo. ^
K) kih in stolpnicah Soseske6. parket v maid spalnici je si- Kadi tretjega kakovostnega ™____________.	___-	.	'
(Glej novo nasleje za beru tinsko črpalko ob Titovi cesti).
Obljube smo zapisali. In »daj smo dolžni spet sprego-
parket v mali spalnici je cer že preložen, vendar material pod njim popušča, za.
razreda (bolj primerne za staro železo kot za v novo
to mora imeti sleherni kos stanovanje) so neizpodbiten pohištva podložen, da mu ne dokaz »kvalitete« teh stano-»plava« .. . Celotno stanova- vanj. Teh pravimo zato, ker
lastnonožno vanjo in prizadetim ženskam demonstrira, kako in kaj.
So kmetje res primorani prodajati orno zemljo za vsak denar?
Separacija peska med Takole pravi: »Posamez-Tomačevim in Stožicami, ni jeziki zemlje nad savsko ki sodi pod okrilje gradbe- ježo so nacionalizirani
voriti. Zakaj? Da bi poveda. nje je dal večkrat prebeliti, se s podobnimi težavami u-- U, kako je spor okrog ne- da bi zakril razpoke med badajo tudi drugi stanovalo! >e (kvalitetne gradnje stanovanj elementi, toda zid se nekako v tej ponosni stolpnici
>b j-;o A Jt ie
50 Pripravljeni so načrti za povezavo Samove 2 Drenikove ulice - Zapornic ne bo več
Ce pušča pipa ali voda zamaka zid, odpadajo keramič-
nega podjetja »Tehnika«
iz Ljubljane, se spet širi. drugi pa’ so »svobodni« — ^kvaliteto stamwMi Peskokop torej sega po no vse od »Avtoobnove«' nav-
moram prodajati svojo or- krog 40 novih dinarjev za no zemljo za vsak dinar? kvadratni meter. To so še
Da ne bi več po nepotrebnem izgubljali besed, kar
(nasproti remize) niso nič
Po novi cesti v Šiško
* P«««	«' »—>	Omet odpada ^ « ^„»“1 prti- nm
n^-kai normalnega. Zato se (Kdo si je izmislil živo ap-
nekaj normalnega. Zato se (imo si je izmislil živo ap-pravzaprav nihče več ne raz- no?), vrata in okna so bolj burja, Ko bi vsaj okenski tako tako, med gradnjo pa
dete življenjsko ta.
zamma-
»Tehnika« pravi kmetu takole:
Cestna povezava Bežigrada na tudi kanalizacija in vodo-In šiške pod (ali nad) go- vod, ki bi ju morali zaradi
burja, Ko bi vsaj oKensKi	pa Predstavniki gradbenega Tako ali tako boš moral
okvirji malo bolj zadrževali Je P™7 gotovo vlekel tudi podjetja »Tehnika« so pri- svojo njivo ob separaciji ki silita v močan veter. Dvigala so na- h knjgtu in ga postavili prodati nam in nikomur mesto od ljubljanske »Dvi- d dejstvo:
veter in mraz, stanovanja.
Tov. Dmikovič pravi kole:
galotehne« raje naročili Zagreba ...
drugemu. Zato je bolje, da Če prostovoljno prodaš se prijateljsko pogodimo..
Torej za vsako ceno! Po-
tisto njivo ob našem pes-
»Večkrat sem pisal grad- Za konec pa samo še ob- kokopu ti jo bomo plačali temtakem jo »Tehnika« seznama najnujnejših ljub- viti, to pa bi bili spet novi henemu oodietiu »Obnova«, vestito iz hodnika stolpnice po 13 (novih) dinarjev za lahko zahteva tudi za mž-
pa Stanovanjskemu podjetju v šarhovi 30:	kvadratni meter, sicer jo ^ ----------------'	',<—
tenjsko železnico je na vrhu podvoza ali nadvoza presta-seznama najnujnejših ljub- viti, to Wskih investicij. Predolgo stroški.
Spuščene zapornice med Jan levo in Černetovo ulioo ne ®Wrajo samo lokalnega pro-
Kako bodo prečkali gorenj- ^ Dosjej ml ni nihče od-
sko železnico še ni določeno; v ceni ni bistvene razlike
»leta med dvema mestnima med podvozom ali nadvozom,
govoril, niti negativno ne.«
Soseda je pristavila, da so javjie razpoke na stenah ali v njenem stanovanju sicer ^ niSo solidno izdelana zi-
boš pa moral dati po 10 »Obvestilo. Prosimo stano- dinarjev! valce, pni katerih so se po-
Kmet pa takole modruje:
jo ceno — po 1 stari dinar kot je pred leti plačeval zanjo »Agrokombinat«?! Nekateri kmetje so »Teh-
Predeloma, ki imata skupaj vendar bi bila gradnja nad- omenjan parket, ki je bil darska deIa (0i in obrtlliž.
»Polovico zemlje sem že niKi« ob peskokopu že pro-
100.000 prebivalcev; ugodnej- voza lažja, prehod zahteva tudi tran
ob vselitvi navidez odličen ka^ da obkrožijo številko
izgubil. Pred leti. Zanjo sem dobil pasjo figo. Tistih »fičenkov« je bilo ko-
Sl prehod zahteva tudi tran-	v celoti bo ureditev nove	(reže so zamazali s kitom!),	stunovania istnčas.	“iičenkov«	je bilo kontni promet, le z gradnjo	ceste, skupaj s podvozom ali	vendar ga ne bi, če se ne bi	no vas obveščamo, da bo ta	™a-, Z\ c|?t)ro	^,rom
dali zemljo po 10 novih din za kv. meter. To pravzaprav ni plačilo ža zemljo, temveč samo odškodni-
b-j Prečnih cestnih zvez bo mo- nadvozom veljala nad dve pošteno razjezila.
|oče razbremeniti križišči pri milijardi starih dinarjev. De-“avarsikem dvoru in Delav- ]ati bi začeli prihodnje leto.
teden posebna komisija pre	kadar, obrodi. Svojo pa^ za uživalsko pravico. o
Kljuko na oknu so odvili, gledala zgoraj omenjene po- d■ narict Jza' kvadratn?^«’
.Jt .3 rt i rt.	1 Ci I 1	-	T^/-. rt\	♦ T»; r\	**
kateri menda odloča občina. Občina ali občinska
^em domu. Samova in Drenikova ulica bosta zato kot cye financira pretežno mestni prve mestne obodne ceste ni svet; za te namene tudi
s,« i isl-sk srsK;	-asL.«« ^
okno pa je ostalo brez n je... dobile denarno nadomestilo. ter j^ako? Zakaj? Za Rus-
prve mestne obodne ceste ni svet; za te namene tudi Kda, :e ^ “‘toki in opremljeni tako, kot ljubljanske občine združujejo
še žive, medtem ko so se
k) zdaj kvečjemu nekateri 30 odst. prispevka za upora-
odseki glavnih ljubljanskih •e- vPadnic.
a,j Inženir Pečenko z Ljubljan rajskega urbanističnega zavoda, vale
bo mestnih zemljišč. To bi bil denar za gradnjo, komu
Prenekateri stanovalci stolpnice v šarhovi ulici 30 imajo okna založena s cunjami,
Hišni svet.« Datum:	5 jan, kjm carjern go j0 prodajah njihovi otroci že zdavnaj
19“9-	celo po 60 do 90 din za kv. preusmerili v druge pokli
Enainšestdeset številk (61), meter. Kako? Kdo lahko °e; Toda človek, ki ima pet
nalne organizacije bi prispe-	Zl
°	som. Po več centametrov »de-
za svoje naprave. Ob-
bele« špranje pač niso mogli »ustvariti« zato, ker ne
»vtomobile. Ostrih ovinkov j n* bo več. Od križišča Tito-'>e ceste pri stadionu pa do »rlžišča Na jamii na Celov-“ki cesti (priključek bo to-t6J tam, kot je zdaj), bo dol-to 1.450 metrov: to je 1-200 ‘“etrov
pasove
Ostrih ovinkov za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« in ljubljanskega urbanističnega zavoda, bodo skušali najti najboljše rešitve.
Računati je, da bo po novi cesti tudi podjetje Ljubljana transport speljalo
manj, kot če bi se	.	_
Peljali naokrog po Prešerno- progo mestnega prometa. v‘ in Celovški cesti.
Semaforji bodo na križi-^ s Parmovo ulioo ter z
pa so zares tako hudobni, da so na roko krivili okenske okvirje oziroma jih namakali v toplo vodo ...
Parket v tej stolpnici ima na vesti podjetje »Zvezda« Iz Mairibora. Tovarišu Dm kakšno koviču so v Mariboru zatrdili, da bodo takoj prihiteli
stanovanj. Samo 14 stanovanj ni obkroženih! Da gre krvavo zares, priča rdeče črnilo, s katerim je napisano obvestilo.
N. LAPAJNE
takole po mili volji oziro- ali več križev na plečih, ma po obrazu odloča, kdo kmet, ne more čez noč poje vreden več, kdo manj. stati nekaj drugega ali pa Tudi kmetje moramo žive- preprosto postati odvisen ti, še posebno, če ne more- od svojih otrok. Vse živino od drugega kot od zem- Ijsoje je trdo delal in živel
Ije. In če že zemljo mora mo prodati, bi morali zanjo dobiti toliko - kpt je
svoje in sebe od tega, kar so mu dali zemlja, travnik in gozd. Na starost ostaja

nem načrtu Ljubljane naj bi gorenjsko železnico premosti-
vškovo ulico v šiški. Vo- u ^ treh krajih. Smer: Sto-

Mamo poslal celo telegrami!) toda obljuba je bila samo beseda, pisana v veter..
' le
. desne priključke. Preure- met, za smer: ulica Bežigrad ku Je ostal° VUT10 r>rl uili bodo tudi križišče pri —Framkopamska	bi morali gramu.
-mi.	razširiti tudi Celovško cesto; Posebno poglavje stolpna
Samovo ulico bodo razširi- smer:	Samova—Drenikova
1 ba desni strani, da ne bo prevzema lokalni in tranzitni podirati hiš. Ovinka -pri promet, zato bi tukaj naprej Pekarni »Žita« na vogalu Sta-r^cve ulice ne bo več, ker ^ I od tam nova cesta pelja-\naravnost proti šiški.
ce v šarhovi 30 sta dvigali Tri ženske so lani z njim vred zletele v klet. (»Dviga-zgradili široko cesto in pod- lotehna«, oziroma njen di
rektor je v ostrem članku ki ga je priobčilo »Delo«
voz,
Z gradnjo obodnih mestnih cest se Ljubljana pripravlja strokovno
Skupščina stanovalcev
Stanovanjsko podjetje Bežigrad — Moste bo februarja sklicalo skupščino stanovalcev, na kateri bodo razpravljali o vodenju stanovanjske politike za letos in obravnavali plan za prihednje leto. Predstavniki hišnih svetov bodo torej imeli priložnost, da povedo svoje in vplivajo na politiko Stanovanjskega podjetja.
vredna, ne pa samo milo- brez dinarja (pokojnine si ščino ali nadomestilo, ka- ni prislužil), povrhu pa še kor pravijo. Komu v bre- brez zemlje. 10 dinarjev za me bomo potem, ko bomo kvadratni meter zemlje še ostali praznih rok? Brez ži- zdaleč ni realna odskodni-vine, krompirja in žita?
Prizadeti kmet, ki ima njivo ob peskokopu »Tehnike«, je lani jeseni, ta- preživelim kmetom na Iju-koj potem, ko je odklonil, bljanskem Posavju za nji-da bi prodal svojo zemljo hove njive in travnike, ki po 1300 starih din za kv. so ali niso nacionalizirane, meter, dobil odločbo z ob- nalili čistega vina. Tako, čine, da je tista njegova da bi vedeli pri čem so,,
na za takoimenovane uži-valske pravice.
Pošteno bi bilo, ko bi
njiva nacionalizirana ...
NIKO LAPAJNE
razložil,
U« Novejše gradnje ob tej tra- »^prejem« prave avtomo- sploh ni mogoče!), zgodilo re-'/* »o prilagojene novim raz-to-	Porušiti pa bo tre-
Spomladi bo šlo zares
Inž. Julij Žnidaršič o gradnji Soseske 7 na Ježici
n« ^re hiše v šiški ob Dre
bliske ceste. Od Nove Gorice do Viča bo zgrajena bržko-
ne je pa vendarle. Enkrat Je dvigalo zgrmelo v klet,
i»- f.,. ----- ■	■—*-------- ne prej, kot pa ljubljanski drugič za je »zbezljalo« v
d s rjto ulici in nekaj tudi za odseki avtomobilskih cest, ki strop terq.se na vrhu nebo-t>1uiie7radom med Parmovo bi prečkale ali obkrožile me- Učne stolpnice. Da sta obe 19 bi iele®nisko progo. Ce sto. Takrat bo Ljubljana oz- dvigali pokvarjeni takole na ' <wTžali dosedanjo smer ko grlo in lažji prehod bodo vsakih štirinajst dni, je že
omogočale takšne ceste, kot običaj. Kvaliteta je eno, re-bo nova zveza Bežigrad—šiška.
'"jurzau dosedanjo smer lj9ci /anSeiv‘ Ih Černetovi uli-b* bUc) rušenj še več. Po af- toetovi ulici pa je polože-
ar-
S
bi
n»
S
ev
j«
ai
Č9’
>rl'
llS'
(-it-
rnf
n«-
p'c
vt?
(k?
'F
snica drugo, prislovnične objektivne težave z uvozom ne-
HIGIENA JE VIR ZDRAVJA
Spoštovani stanovalci,
I* dlje časa opažamo potrebo, da vas “"Znanimo s pravilno uporabo jaškov za
smeti.
m Smet‘ 80 namenjeni zgolj za une anorganske smeti, nikakor pa ne za Padite hrane. Ce v jašek za smeti me-““to ali zlivate živilske odpadke, se ob ‘Jani-i steni jaška takoj nabere sloj »sčobe. Pojavijo se razne škodljive klice,
so nevarne za vaše zdravje. Jašek, v _	_	„	_________.__________
vir irfP- mečei° odpadke hrane, postane pa bodo morah plačati uporabniki sami. uznih bolezni.	Čiščenj* ni poceni. Ponovno pa vam za-
toga velika napaka je ravnanje po-
“'''“Ikov, ki mečejo v jaške velike od-P^dke all
vili, da so vrgli v jašek novoletno jelko. Zaradi teh velikih odpadkov se jašek zamaši; stanovalci negodujejo in se neupravičeno jezijo na našega delavca v stavbi. Hišnik oziroma snažilka nista dolžna čistiti jaške, ker za to delo nista plačana.
Piri normalni uporabi jaškov do takšnih nevšečnosti sploh ne pride. Jaške bomo očistili še enkrat (iz sredstev tekočega vzdrževanja), vsa nadaljna čiščenja
j, - au neraztrgano embalažo. Pri Čilu v nekaterih hišah smo celo ugoto-
trjujemo, da je ogroženo vaše zdravje, če jaškov pravilno ne uporabljate.
STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD-MOSTE
Obiskali smo direktorja podjetja m urejanje stavbenih zemljišč »Soseska« inž. Julija Žnidaršiča z namenom, da nam kaj podrobneje pove o gradnji Soseske 7 na Ježici. To je naselje, ki bo nastalo ob Titovi cesti med Ruskim carjem, Komanovo ulico in kamniško progo. Vše dotlej, dokler ni padla odločitev, da bodo spomladi že začeli na tem ogromnem kompleksu brneti buldožerji!. Posavčani niso verjeli v resnost načrtov. Sedaj pa so nekateri, ki imajo na tem kompleksu svoje objekte, že dobili odločbe in uradna pi-sanjo, pa so ugotovili, da so stvari resne in pred dokončno rešitvijo- Inženir Žnidaršič nam je pojasnil:
• Točno! Vse je priprav Ijeno, da začnemo še to pomlad z gradnjo prve faze Soseske 7. Po končani prvi fazi bo na razp ulago 311 garsonjer, 259 enosobnih stanovanj, 96 enosobnih stanovanj s kabinetom, 257 dvosobnih stanovanj, 101 dvosobno sta novanje s kabinet m 84 tri-
sobn h stanovanj. 103 tribob-nih stanovanj s kabinetom. Kompleks med Slovenčevo ulico in kamniško progo bo obsegal še dodatnih 46 atrijskih in nadstropnih vrstnih hiš v petih različnih Velikostih. Računamo, da bo po izgradnji prve faze v tej soseski dobilo stanovanja 3500 prebivalcev. Ce sem prištejemo še 1200 že stanujočih, lahko govorimo o 6000 stanovalcih. Ko pa bo Soseska 7 popolnoma dograjena, in to bo čez pet, sedem let, bo prebivalcev več kot 10.000 ...«
Na vprašanje, kdo bo gradil Sosesko 7, smo dobili odgovor, da po vsej verjetnosti člani poslovnega združenja IMOS, to je gradbeno podjetje Tehnograd, gradbeno podjetje Grosuplje in gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra. škoda je, če se ne bodo mogli sporazumeti, da bi hkrati gradili še člani poslovnega združenja GIPOSS. V tem primeru bi bila soseska hitreje zgrajena.
Zlasti prizadete Fosavčane najbolj zanima, kako bodo
uredili s tistimi lastniki stanovanjskih hiš in objektov, ki jih bodo po načrtih morali rušiti. Inženir Žnidaršič nam je povedal takole:
• Če bi ravnali izključno po obstoječih zakonih, potem bi vsak lastnik dobil na osnovi uradno ocenjen h objektov odškodnino in možnost-graditve ali vselitve kjerkoli. Mi pa smo obljubili, da bomo šli vsem toliko na ro ko, da ne bo prevelikega razburjenja, pa žalosti in jeze. Potreben je le dogovor in razumevanje z obeh strani, kajti naša naloga je predvsem čimprej kakovostno zgraditi Sosesko 7 in zagotoviti stanovanja, pa potrebne poslovne prostore in objekte za okrog 10.000 novih prebivalcev na severnem delu Ljublj ne.«
Ker smo skoraj podoben odgovor glede odškodnin in ostalih pogojev dobili tudi na občini, menimo da ni pogojev za strah, ne za jezo da stvari ne bodo urejene pravično.
Prispevki o novejši zgodovini občine Ljubljana-Bežigrad (Po konceptu Jožeta Ravbarja)
Prvi del koncepta, v katerem Jože Ravbar opisuje novejšo zgodovino naše občine, se imenuje splošni del in obsega 15 tipkanih strani. V tem delu so najprej opisane meje naše sedanje občane, nato pa gibanje prebivalstva.
Za nekatera naselja iz naše občine je avtor dobil podatke, stare 100 let, in Jih primerjal s podatki o številu prebivalstva iz leta 1931. in 1966.
Zaradi zanimivosti si oglejmo te številke:
tek, temveč tudi naseljevanje tega območja od drugod.«
Precej truda je tov. Ravbar vložil v poglavje o socialnem sestavu prebivalstva naše občine. Opira se na podatke iz leta 1931. in ugotavlja, da je v uradnem popisu prebivalstva število delavcev in uslužbencev skrito. Vendar ga on, s primerjanjem številk o številu posestnikov, kočarjev, najemnikov in številu hiš, najde. Po njegovem je , bilo tedaj v naseljih naše občine, brez Bežigrada kot mestnega predela, 136 delavcev in uslužbencev. V odnosu na male, srednje in velike kmete ter obrtnike, le 17.7 odstotka.
Točno 30 let pozneje, to
Naselje	1896	1931	1966.
Črnuče	405	767	2450
Dobrava pri C.	38	37	82
Jarše	166	216	650
Ježica	388	860	1620
Kleče	155	209	250
Stožice	255	525	1330
Tomačevo	250	*	[109	493
V zvezi s temi podatki tov. Ravbar piše: »Zato je moč zaključiti za celotno območje današnje občine, da je v zadnjih 100 letih doživelo veliko povečanje prebivalstva. Podatki pa tudi zgovorno pričajo, da takemu porastu ni vzrok samo naravni priras-
je leta 1961, pa te odnos pokaže veliko spremembo. Na istem področju je tedaj bilo delavcev In uslužbencev proti kmetom in obrtnikom kar '83.8 odstotkov. Tudi za 30 let je to velikanska sprememba socialnega sestava prebivalstva.
Temu opisu sledi opds industrijskega razvoja naše občine med obema vojnama. Avtor ugotavlja, kdaj in katera večja podjetja so bila ustanovljena na območju naše sedanje občine in med drugim pravi:
, »Iz opisanega je razvidno, da se je industrija v veliki meri razvila tja do leta 1930. Pozneje ni bilo takega razvoja zaradi krize, ki je zajela ves svet. Splošna gospodarska politika, ki jo je vodila velikoskrbska buržoazija, je po letu 1929. zavirala razvoj industrije v Sloveniji zaradi ogrožanja lastnih koristi.«
Od leta 1919 do 1932 avtor našteje ustanovitev 10 pomembnejših podjetij. Med drugim je tudi zapisal, da je bilo v teh podjetjih povprečno zaposlenih približno po 100 delavcev. Od kod so bili ti delavci? Iz Bežigrada, ki je pripadal mestu? Iz ostalih naselij občine niso mogli biti, saj jih je po štetju leta 1931 bilo jam, kot ugotavlja sam avtor, le 136. Gotovo so bili tudi od drugod, iz mesta in iz drugih občin in so se potem postopoma še preselili na področje naše sedanje občine. Le tako je tudi razumljiva velika sprememba socialnega sestava našega prebivalstva v naslednjih 30 letih, čeprav polovico teh let pripada že socialistični ureditvi države.
Kdaj je bila ustanovljena prva partijska organizacija na Ježici?
Avtor koncepta »zgodovine Bežigrada« Jože Ravbar, se v zvezi z ustanovitvijo prve partijske organizacije na Ježici naslanja na spomine preživelh članov, ker — kot pravi — dokumentacije ni. Zato ne omenja točnega datuma, oziroma niti točne letnice. Ustanovitev prve partijske organizacije veže na prihod tovariša Andreja Kumarja na Ježico. O tem piše takole:
»Lahko rečemo, da se je organizirano partijsko delo kljub vsemu pričelo po letu
1928,	ko je iz Primorske ermi-giriral Andrej Kumar. Bil je komunist iz povojnega obdobja, prekaljen v revolucionarja v raznih akcijah, doma in v inozemstvu... Kmalu je našel zveze z vodstvom Komunistične partije v Sloveniji in pričel izvajati naloge ... Sredino za svoje delo je našel v sadjarskem in planinskem društvu na Ježici ... Zvezo s KP je imel preko tovariša Franca Leskoška in Tonete Tomščiča. Preje so se ljubljanski komunisti naslanjali predvsem na Uršiko Zatler iz Savelj, ki je tudi pripomogla, da je na Ježici nastala partijska celica, ena prvih na vaši v Sloveniji. V tej celici sita bila tudi Boris Ziherl in Ivan Tomc. Celica je bila ustanovljena v času okrog leta
1929.	ali'1930. leta...« (stran 271
Na 31. strani koncepte avtor opisuje obnavljanje partijskega dela po letu 1931, ko so pričeli komunisti prihajati iz zaporov, kamor so jih odgnali po uvedbi monarho-fašistične diktature leta 1929. Ko opisuje delo Franca Le-
skoška, omenja, da je imel veliko uspeha prav na ljubljanskem Posavju, in nadaljuje:
»V tem času je ponovno oživela partijska celioa na Ježici, katere sekretar je postal Andrej Kumar. Ta organizacija je bila edina na ljubljanskem Posavju do leta 1935 ... Aktivnost te organizacije je bila za določen čas prekinjena zaradi aretacije in obsodbe Ivana Tomca iz Ježice, v mesecu decembru 1932 leta ...«
Na strani 56. pa avtor ugotovi:	•
»Analiza organizacije partije v prejšnjem obdobju (mišljeno je obdobje do leta 1937) zaradi terorja in položaja v njej sami je taka, da se da zaključiti, da ni bilo partijskih celic v taki obliki kot se prično pojavljati s tem letom.«
In dalje na strani 57:
»Pred stavko v tovarni Ei-fler (stavka je bila leta 1936) se v njej organizira prva partijska celica na tem območju, v novih pogojih ... Ta celica se je razvila v zelo močno in je bila pred vojno prava kovačnica kadrov. Sprva niso bili vsi člani celice zaposleni v tovarni. Tako sta bila člana te celice nekaj časa tudi Vlado Krivic, študent prava, ki je bil istočasno tudi inštruktor celice in Andrej Kumar, ki je bil zaposlen pri Standard Vacum Oil Company za Bežigradom. Pozneje je bil vključen na Ježici ... Kmalu za ustanovitvijo te celice se je ustanovila terenska celioa za območje Ježiea-Crnuče.«
Na strani 61. pa je poda-
tek, da ste se v zimi leta 1937/38 iz prvotne partijske celice Ježica-Cmuče ustanovili dve celici, na Črnučah in na Ježici. Na isti strani je s tem v zvezi še ena avtorjeva ugotovitev in sicer:
»Po letu 1932. se je tudi na tem pbmočju pričelo obračati v dobro partiji. To je dobilo potrdilo prav v letu 1936, ko se organizirajo partijske celice na ljubljanskem Posavju«
Katere partijske celice so bile leta 1936. ustanovljene pa avtor omenja na strani 57. in 58., kjer pravd:
»Iz opisanega je razvidno, da se iz komunistov, kd so bivali na tem območju dm bili zaposleni v raznih podjetjih, organizirajo dve tovarniški celici (Eifler in Av-tomontaža) in dve terenski (Ježica-Cmuče in Bežigrad). Te celice so nastale tako, da so povezovale komuniste, kd so bili že preje člani Partije, večina pa jih je postala v tem letu.«
Gotovo je, da je tudi pred letom 1936. na Ježici obstojala organizirana oblika povezovanja komunistov, ki so živeli na območju naše sedanje občine. Kako naj to povezovanje imenujemo, saj šele od leta 1936, poznamo partijske celice kot terenske oziroma osnovne organizacije KP Slovenije? In če je pri nas bila celica že preje, kako se je pravilno imenovala, katerega leta je bila ustanovljena?
Kdor je o tem bolj podkovan, kdor o tem konkretnem vprašanju več ve, naj se oglasi.
1 STANE KOMAN
Letna konferenca organizacije ZZB terena Bežigrad
Bežigrajčani, člani Zveze borcev
Pomoč članom
Letna konferenca krajevne organizacije ZB NOV Bežigrada je bila že 8. januarja letos. Poročilo predsednika je zajelo najvažnejša vprašanja in delo organizacije v preteklem letu. Tako se je že v začetku dotaknil vprašanj, ki terjajo 'odgovor, kako se bomo pripravili na težave, če bi bilo treba ponovno braniti svobodo in druge pridobitve naše socialistične revolucije. O tem so v razpravi govorili tudi drugi člani, ki so zlasti poudarjali pomen dobro organizirane civilne zaščite v pogojh vseljudske obrambe ali pa ob kakšnih elementarnih nesrečah.
Zanimivo je bilo tudi pojasnilo ing. Pavla Zavcerja o tem, da pri republiškem odboru ZZB NOV deluje okrog 80 odborov bivših partizanskih enot, ki iščejo najboljša pota sodelovanja z mladino in tistimi organizacijami in društvi, kjer prevladuje mladina ... Povedal je tudi, da v manjših krajih in mestih to sodelovanje že dobro poteka, v večjih mestih pa še ne.	*
Kot posebnost te borčevske organizacije je treba omeniti njihovo stališče do članskih družabnih srečanj in do finančne pomoči tistim čla. nem, ki so jo potrebni. Iz poročila predsednika organizacije, je bilo razvidno, da ima organizacjia malo denarja, kolikor pa gia imajo,
vanju ne bd bilo razlik zaradi različne finančne moči posa-meznh občin, ki takšne priznavalnine in podpore dajejo članom Zveze borcev.
Članstvo je tudi bolel spodrsljaj ob pogrebu enega od umrlih članov njihove organizacije, ker ni trii pokopan tako, kot je zaslužil. Želeli so, da hi za organizacijo dostojnih pogrebov članov ZB skrbel poseben odbor. Po razpravi je stori odbor dobil razrešnico, v novega pa so izvolili razmeroma veliko število članov in sicer 23.
in drugi!
Za muzejsko zbirko NOB za mladino na Črnučah iščemo fotografije, predmete in druge dokumente, o dejavnosti v zvezi z narodnoosvobodilnim gibanjem na področju naše občine,, v času od 1941. do 1945. leta.
Radi bi tudi vsaj eno fotografijo v zvezi s predvojnim delavskim prosvetnim društvom »Vzajemnost« iz Bežigrada.
Če kaj takega imate, sporočite svoj naslov občinskemu odboru ZZB NOV Ljubljana, Parmova 41.
Muzejska zbirka NOB za mladino na Črnučah.

Spomeniki iž NOB
Gramozna jama
Večkrat je kdo povprašal, kdo in koliko ljudi je bilo med NOB ustreljenih vGra-mozni jami. To so spraševali zlasti prosvetni delavci zunaj Ljubljane, ki so z otroci prišli v Gramozno jamo, da bi se poklonili spominu padlih talcev. Ne trdim, da ti podatki še niso bili samostojno objavljeni, ker tega ne vem, toda gotovo je, da mnogi, ki jih to vprašanje včasih zanima, niso prišli do njih.
Nedavno sem prejel brošuro »XII. pohod po poteh partizanske Ljubljane —
1968« .Marica Čepe in Miro ga raje uporabijo za pomoč, slav Luštek sta zbrala mno-
oziroma izraz pozornosti do starih, bolnih in socialno šibkih članov.
V poročilu in razpravi je bilo govora tudi o sodelovanju s komisijami občinskega odbora ZZB NOV. Sodelovanje je bilo dobro in to se je odrazilo tudi v delu krajevnega odbora oziroma v delu njegovih komisij. Obenem so pohvalili tudi sodelovanje občinske skupščine z občinskim odborom ZZB NOV.
Čeprav je bilo članstvo zadovoljno s poročilom o delu komisij, so nekateri člani dali še nove predloge za šie hitrejše reševanje posamez-nih vprašanj, ki tarejo vsako krajevno organizacijo. Tov. Prebilič je, na primer, za to, da bi imeli republiški sklad za priznavalnine in podpore in sicer zato, da pri podelje-
go podatkov, kd se nanašajo na Ljubljano in jih v tej brošuri kronološko prikazala za vsa 4 leta NOV. Podatke sta dobila v italijanskem okupacijskem arhivu, v časopisnem gradivu in spominskem gradivu ljubljanskih aktivistov. Med temi podatki je Gramozna jama 25 krat omenjena, toda samo v letu 1942.
Ali kasneje okupator v Gramozni jami nd več streljal naših ljudi?
Prvi je bil ustreljen in si-sicer 7. februanja 1942, mladi aktivist iz naše občine Milan Šušteršič. Ni bil ustreljen kot talec. Italijansko vojaško vojno sodišče ga je zaradi uporniške dejavnosti obsodilo na smrt.
Tudi naslednjih 16 ustreljenih oseb je bilo obsojenih m smrt zaradi »udeležbe« pri partizanski akciji na preserski most (proga Ljubljana—Postojna) 4. in 5. decembra 1941. Ustreljeni so bili 10. marca 1942.
Meseca maja 1942. je bilo v Gramozni jami ustreljenih 24 oseb in sicer 22 talcev in 2 obsojena na smrt. Dne 13, maja so ustrelila prva dva
Naši »Španci«
V konceptu »zgodovine Bežigrada« avtor Jože Ravbar zelo malo piše o naši pomoči Španiji, ko je tam leta 1936. divjala državljanska vojna. Verjetno o tem ni imel na razpolago skoraj nobenega materiala. Posavčani smo ponosni, da smo iz svoje srede dali »Španca«, Matijo UdvancaAVeisa, kateremu smo po vojni na rojstni hiši odkrili lepo spominsko ploščo. Prav zato bi bilo treba o njem, kot Špancu in partizanu napisati več.
Pa ne samo to. Tovariš Ravbar piše, da je iz ljubljanskega Posavja samo njemu t. j. Udvancu, uspelo priti v Španijo. Torej so bili pripravljeni iti tudi drufji Posavčani. Kateri? Znano je, kako je bil preprečen odhod v Španijo mnogim Jugoslovanom, zato je za našo lokalno zgodovino izredno pomembno, kdo in koliko jih je bilo, ki 'so bili pripravljeni, da gredo.	.
Prav tako bi balo dobro vedeti imena agitatorjev, ki so imeli dolžnost pridobivati fante za Španijo. Ti bi o tem vedeli največ povedati. Gotovo je kdo od njih še živ. Morda je še kdo živ od tistih, ki so jih agitatorji »obdelovali« ali od tistih, ki so se že odločili, da bodo šli, pa je potem odhod padel v vodo?
Prosimo vse, ki o tem vedo kaj več, da to napišejo ali sporočijo občinskemu odboru ZZB NOV.
talca, nato 15. maja še dva, 16. maja šest, 17. maja pet itd.
Dne 21. maja je bil ustreljen tudi tedanji organizacij, ski sekretar Centralnega ko-mlteja KP Slovenije, narodni heroj — Tone Tomšič.
V	juniju mesecu pa je bilo ustreljenih kar 32 talcev in med njimi dva, ki sta bila kasneje proglašena za narodna heroja. To ,sto bila' Anton Trtnik in Tone Žerjal.
V	juliju, avgustu in septembru mesecu 1942. je bilo v Gramozni jami ustreljenih 29 oseb in sicer 13 talcev ter 16 oseb, ki jih je italijansko vojaško vojno sodišče obsodilo na smrt po »rednem« sodnem postopku.
1. oktobra 1942 so Italijani v Gramozni jami ustrelili znanega slikarja Hinka Smrekarja — brez sodnega procesa
Po omenjenih podatkih so bili zadnji talci ustreljeni 14. oktobra. Tega dne jih je bilo ustreljenih 8 in sicer kot povračilo za ubitega Kazimirja Kukoviča, ki je bil Italijanom očitno zelo pri srcu.
Do konoa leta je bilo ustreljenih še 5 oseb, ki jih je tali jonsko vojaško vojno sodišče obsodilo na smrt. Zadnji je bil ustreljen Stanislav Zakrajšek in sicer 26. decembra 1942.
Skupno je bilo lete 1942 v Gramozni jami ustreljenih 116 oseb in sicer 68 talcev in 48 oseb, ki jih je italijansko vojaško vojno sodišče obsodilo na smrt.
Prosimo vse, ki morda vedo še za druge zločine v Gramozni jami, da to sporeče uredništvu »Zbora občanov«.

MIAVEC-KLjučAVNlf^
m
I
1
J
SH7!|A bDVANC -VCfelSS ] C I.AM KP) OO tETA |tm ■
1!


ep.K/ADf v Španiji KOMANDIR SPISKE tCTF '
Cankarjevega bajaijova
PADEL ’//. III1942 PRI CRNGROBU NAD ' ŠKOljO LOKO
<
I ' <
‘ *
.Spominska plošča na roj-
stni hiši Al ati ie Udvanca
Dražgoše v znameniti Bežigrajčanov
Lepi športni uspehi na spominskih prireditvah
Za letošnje spominske sve-čanosti in prireditve v par-
tizanskih Dražgošah lahko tiaanski kraj.
in sklep, da se bodo še vračali v ta proslavljen par-
trdiimo, da so bile v znamenju bežigrajskih športnikov. Že v nedeljo 12. januarja se je s posebnimi
Letošnje praznovanje v Dražgošah pa je bilo zaključeno 19. januarja z vrsto pri-.	.	avtobusi reditev od sankanja do pa-
Kompasa odpeljalo v Draž- trolnega tekmovanja. 26 Cia- Jože Pa 7. v s0-0 t'e'k'u na gože več kot 250 članov na- nov tVD Partizana iz Dola 4 km-
Na zaključni prireditvi
patrola bratov Pavla, Janeza in Francija Šimenca zmagala v, kategoriji družbenih organizacij, brata Premože in J. Pavčič so bili 4. v elitni kategoriji, mladinci 3. v svoji kategoriji, veteran Jerman
ših osnovnih organizacij, največ je bilo seveda tabornikov, ki so jih domačini toplo sprejeli. Po krajšem oddihu v osnovni šoli so vsi odšli k znani Bičkovi skali, od tu pa polovica k spomeniku padlim, druga polovica pa na vaško pokopališče, kjer so pokopani padli. Tako na spomenik, kot na grobove so položili vence taborniškega odreda, ki nosi ime »Bičkova skala« in obč. zveze za telesno kulturo Bežigrad. Pred spomenikom je prisot oim spregovoril eden od preživelih borcev dražgoških
NAMENI TPNIS
Prvič niso uspeli
Namiznoteniški igralci Partizana Bežigrad so sodelovali na kvalifikacijskem tekmova-' nju za vstop v XII. in IV. republiško ligo. Ekipe--so bile razdeljene v štiri skupine. Partizan Bežigrad je v svoji skupini zasedel prvo mesto; premagali so Litijo 5:1 in Zalog 5:2. Prvaki skupin so se potlej pomerili še med seboj. Bežigrajčani so najprej premagali Savo iz Kranja 5:2, nato pa nesrečno izgubili z ekipo Makol in Novega me sta. Bili so utrujeni, saj so igrali kar nepretrgoma sedem ur. Bežigrajčani so se tako uvrstili v IV. republiško ligo. Vseeno je tretje mesto med 14 ekipami lep uspeh, saj so se po vrsti prijateljskih sre čamj prvič pomerili tudi na
je nastopilo na dvodnevnih	zatujucm prureouvi so
tekmovanjih. To je zelo ve- tekači iz Dola pobrali večino lika številka, ki priča o šir- nagrad m pokalov m so bdi
jenj» smučarskega teka v vseh prisotnih^toplo po-	VJ^	lui
tem našem kraju. V soboto 55 v J	... J, .	.P.. pravih prvenstvenih tekmah.
)e bilo med 29 tekmovalci v ekipa letošnj Hi ^dražgoških ^ ^ prepričani> ^ ^ biatlonu (smuški tek in. stre prireditev po	parti-
1 jan je) kar 8 naših iz Dola ,ianske Jelovice. Zahvala gre na čelu z veteranoma J. Pav- občinski zvezi za telesno kul-čičem in predlanskim držav- turo Bežigrad ki je frnimč-nim prvakom v tej panogi n0, omogočila tako množičen Sl. Premožetom. Naši biat- obisk m nastop naših šport-lonci so dosegli izreden us- "ikov in tekmovalcev v Dra-peh in so se posamično uvr- žgošah: Menimo, da bo de-stili: Sl. Premože na 4. mesto "ar, ki bo dan za to, dobro za Kobilico, Rešem in Kovl- naložen ln, da 56 b0 teme-
bodo jeseni uvrstili v III. ligo, saj so od drugih ekip pokazali največ. Za Partizana Bežigrad so igrali: J. Pogačnik, Lajevec, P. Pogačnik in Slana.	P.
čem, J. Pavčič na 5., Tone Premože na 6. Hvastja na 9.
bitk in jim v zgoščenih be- Kunaver na 10, Šimenc J.
sedah orisal dogodke izpred 27. let.
Po obisku spomenika in pokopališča so taborniki iz. vedli krajši kulturni program, sledilo je sankaško tekmovanje in nekaj prostega smučanja in sprehodov po okolici, nakar so se vsi pričeli vračati v dolino, kjer so jih čakali avtobusi, številna Udeležba, prisrčen sprejem domačinov in predvsem prekrasen, sončni zimski dan je
na 11. in Laznik A. na 17. mesto. Šimenc Pavel je v nevarnem smuku zlomil smuči in ker zamenjava ni dovoljena je moral odstopiti. Ekipno so tekači Dola zasedli premočno prvo in drugo mesto, pred Jesenicami, Triglavom itd.
V nedeljo so bili na programu teki patrulj, škoda, da je gosta megla onemogočila streljanje, saj bi bili sicer končni rezultati dokaj
na vse zapustil izreden vtis drugačni. No, kljub temu je
Smučarske tekme v Dolu
Za „srebrno palico
/ /
Razmeroma ugodne snežne razmere so omogočile prizadevnim smučarskim delavcem v Dolu, da so 5. januarja izvedli tradicionalno tekmovanje v smučarskih tekih za srebrno smučarsko palico. To domiselno trofejo tovarne JUB, ki je prehodna in so jo že dvakrat osvojili tekači kranjskega Triglava in lani ravenskega Fužinarja, so letos povsem zasluženo odnesli v svojo klubsko vitrino odlični Jeseničani, ki so imeli najbolj izenačeno ekipo članov in mladincev.
Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, proge dokaj totre, vendar ni manjkalo strmih vzponov nekaj hujših smukov, precej pa je bilo
ravnine, koder so prišli do veljave predvsem tehnično dobri tekači. Nastopilo je več kot 100 tekačev in tekačic vseh kategorij, med katerimi so bili najštevilneje zar stopam domačini, saj jih je nastopilo kar 22! Posebno se jo izkazal mladinec Marjan Kraševec, ki se je letos prebil v sam vrh naših najbolje ših mladincev in je v Dolu premočno zmagal. Dobri so bili še mladinec štrasser in pri članih J. Pavčič in Slavko Premože. Ekipno so tekači Dola zasedli visoko 3. mesto.
REZULTATI: Člani 15 km: 1. Dretnik (Fuž) 53.41, 2. Mlinar (Jes) 53.53, 3. Ker-štajn (Jes) 53.56, 4. Bavče (Fuž) 54.00, 5. Domik (Gorje) 55.12, 7. Pavčič J. 57.11, 8. Premože Sl. 57.14, 12. Pre-mc*- T. 59.55, 13. Laznik A. 60.17, 14. Šimenc P. 61.09, 17. Hvastja 64.62 in 18. Kunaver 65.31 (vsi Dol).
Članice 5 km: 1. Repinc (Bohinj) 25.12,	2.	Bavče
(Fuž) 25.55.
Mladinke 5 km: 1. Podlipnik (Boh.) 25.55, 2. Terzič (Boh.) 26.19, 3. Rode (Ihan) 27.48.
St. mladinci 10 km: 1. Zalokar (JLA) 36.08, 2. Rožič (Jes.) 36.54,	3. Vrenjak
(Enot.) 38.09,	7.	Vodnik
(Do’.) 46.52.
Ml. mladinci 5 Jun: 1. Kra-
STRELJANJE Mladinci so se odrezali
Strelci »Tabora« z Ježico so organizirali meddružinsko tekmovanje z zračno puško. Pomerili sta se mladinski ekipi »Tabora« in »Kopačevine« iz škofje Loke. Mladinci so se tokrat oddolžili gostom za nedavni poraz. Največ zaslug pri zmagi je imel Zvonen Dovč, kateremu je bilo to zadnje tekmovanje pred odhodom v JLA. Pri članih so Je-žičani prepričljivo premagali strelce iz Črnuč.
Rezultati — mladinci: »Tabor« 975 krogov, »Kopačevi-na« 970; člani; »Tabor« 2618, »Heroj Vitez« (Črnuče) 2398 'krogov. Najboljši posameani-20km dolgi progi tekel od-' ki so bili; pri mladincih Z. lično in dosegel najboljši čas Dovč (»Tabor«) 341 krogov 1.34; 15, je tokrat tudi streljal (od 400 možnih), Bogataj Izredno točno ln tudi dosegel (»Kopačevina«) 330 in Mojca največ zadetkov (14 od 20 Hafner (»Tabor«) 319, pričla-možnih). Tako je premočno nih pa Bohinc 357, G. Dovč zmagal pred Rešem iz Radovljice, Kovičem iz Ihana,
Celeirjem iz Sarajeva in Kar-pačem iz Raven- To je vsekakor zaslužen uspeh tega nadarjenega in vztrajnega, toda izredno skromnega mehanika iz Dola, ki je poleg tega, da je dober smučar —-
Ijito obrestoval.
Slavko Premože spet državni prvak
Po velikem uspehu smučarjev tekačev iz Dola v Dražgošah, kjer so osvojili ekipno I. in II. mesto v biatlonu (Premože Sl., Premože Ant. in J. Pavčič ter Hvastja, Kunaver in J- Šimenc), so Dolani, čeprav močno oslabljeni (brez Pavčiča, Hvastje ta Kunaverja) osvojili na Igmanu na drž. prvenstvu zelo dobro 3. mesto- Slavko Premože, ki je na zelo naporni
347, Majerle 337, Demšar 336, Gorjup 325 (visi »Tabor«), Zupančič (»Heroj Vitez«) 325 krogov itd.	B. M.
Mojca Bole v reprezentanci SFRJ
Košarkarico Ježice Mojco
tekač in strelec, tudi odličen Bole je zvezni kapetan dolo-
delavec na svojem delovnem mestu v »Avtoobnovi«.
DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV
čil v širši izbor za sestavo državne reprezentance mladink. Edina tekmovalka iz Slovenije bi morala na prvi trening v Bačko Topolo v Vojvodini, vendar je bila zadržana. Reprezentanca Jugoslavije bo sodelovala na balkanskem in evropskem prvenstvu-
Prvikrat se bežigrajski košarki obeta majica z državnim grbom.
Pohod »ob žici«
Na tradicionalnem »Pohio-toi po poteh partizanske Ljubljane« je lani sodelovalo 605 j^P iz bežigrajske občine.
Najbolj številno je bilo spet tostopstvo Centra strokovnih "°1; pohoda se je udeležilo totr 227 ekip diijakv in dija-•torj te šole. 'Z osnovne šole “Borisa Kidriča« je bilo 81 etap, »vita Kraigherja« 79,
“Mirana Jarca« 69, Savskega bto^da tabornikov 24, I gi-bjhazije 22, Gradbenega šol-centra 18, osnovo šole “Danile Kumar« 16, Zaveda
za usposabljanje govorno m ,	^
slušno prizadetih 13, šole »Is- Sovec (Dol) 20-56’ “• Mono' kra« ja okip	rič (Tr ) 21.33, 3. Tajnikar
v Partizanskem maršu se	(Jes.) 2L49, 7. štrasser 22.33,
■e ekipa Partizana Dol (Ja-	14- Ložar M. -3.34, 18. Lo-ar ,- .	-	TSf"'"t-.
?es Pavčič, Brano Slabanja	s- 20- 2arSi- 33. Bokal, 35.	’
£ Slavko Premože) uvrstila	°rad' 37- Gregorin, 45. Ložar	;
bf 7. mesto, ekipa vojne po-	J- 48. Peterlin, 51. Zajc, 52.	"j	" , ’	r",	^	$
j*to 5065 (Franc Princ, MiUm P«. 53. Seifert (vsi Dol)	'
, Bojiš in Juso Sejdulaho- Ekipno:	1. SK
*ic)
in Juso Sejdulaho-. Pa na 13. mesto,
Ekipno:	1. SK Jesenice
(Mlinar, Kerštajn, Rožič,
-- pa na u. mesto.	\Munar, r>-ursiajn, ttozsc,
»tSS.KJf0!?E» TSSSP-JLtJSSS *■ š'--
V	—	jjtui i. izplul- -*■	- a / , »».	A. ItZilJJUUi,
j*6 Ljubljane« bo letos 10. (Dretnik, Bavče, Podojstršek, jj. M. maja, za pionirje niž- Gorenjček), 3. TVD Dol (J. pr1 razre<lw osnovnih šol pa Pavčič, Sl. Premaže, Vodnik • aPrila.	ta Kraševec).
'-cmmm
Slavko Premože, najboljši biatlonec v Jugoslaviji
Uspeiti športnikov v letu 1968
•	Atletika
Ekipno
AK »Olimpija«: mladinci 1. v SFRJ in 1. v SRS, člani 2. v SRS ta 7. v SFRJ, članice 3. v SRS.
Pokalna tekmovanja: člani 2. v SRS, star. mladinci 1. v SRS, mlajši mladinci 3. v SRS, članice 3. v SRS, star. mladinke 3. v SRS, mlaj. mladinke 4. v SRS.
Državm prvaki
Pri starejših mladincih Miloš Mele na 200 metrov in 400 m, Marjan štimec v metu krogle, Branko Zor-nada v metu kopja ta Boris Fisdč na 110 m ovire.
Pri članih štafeta 4 x 100 m (Korent, Carli, Zidan ta Mele).
Pri starejših mladinkah štafeta 4 x 60m (Tavzes, Ogrin, Jurčič ta Podbevšek).
Državni rekordi
Štafeta starejših mladincev 3 x 1000 m (Saje Kolenc in Kovačič).
Pri mlajših mladincih Marjan štimec v metu krogle.
Slovenski prvaki
Pri članih Miloš Mele na 200 in 400 m, Vinko Korent na 400 m ovire, Boris Pisič na 110 m ovire, Marjan Kržič v skoku s palico, Rajko Židan na 800 m, štafeta 4 x 100 m (Pisič, Korent, Carli ta Mele), štafeta 4 x 400 m (Korent, Carli, Zidan in Mele).
Pri članicah Milena Celesnik v mestu diska.
Pri starejših mladincih Miloš Mele na 200 in 400 m, Janez Penca na 110 m ovire in v skoku v višino, Marjan štimec v metu krogle, štafeta 4 x 100 m (Žumer, Penca, Pisič in Mele), štaseta 4 x 400 m (Mele II, Penca, Pisič in Mele I).
Pri starejših mladinkah štafeta 4 x 60 m (Tavzes, Ogrin, Jurčič dn Podbevšek).
Pri mlajših mladincih Tone Kovačič na 1000 m, in 2000 m, Marjan štimec v metu krogle in diska, štafeta 4 x 300 m (Saje, Piskar, Mele II ta Jažbec). Reprezentanca Jugoslavije
Člani: Miloš Mele in Boris Pisič.
Mladinci: Mele, Pisič, Zornada, Penca ta štimec. Reprezentanca Slovenije:
Člani: Mele, Pisič, Penca, Zornada, Korent, Kržič, švent, Židan in.štimec.
Mladinci: Mele, Pisič, Penca, Zornada, Korent, Kržič in Carli. Vsi AK »Olimpija«.
•	Badminton
. Mladinsko prvenstvo SRS:
Mladinci —dvojice: škof — Kaplan
Pionirsko prvenstvo SRS:
Pionirji: 1. Jože Brankovič; dvojice: 1. Brankovič — M. šega; mešane dvojice: 1. Frankovič — Vidmar (vsi Partizan Ježica)
•	Balinanje
Prvenstvo SRS
Mladinci četvorke; 1. ŠD Zarja
•	Gimnastika
Prvenstvo SRS
Člani II. razred: 1. Partizan Bežigrad; posamezno: 1. Andrej Pregelj; pionirji II. razred: 1. Partizan Bežigrad.
•	Košarka
Članice Ježica: 2. v republiški ligi (2. v Ljubljani, 3. v SRS)
Mladinke Ježice: 2. na prvenstvu SRS (1, v Ljubljani, 2. v SRS)
Mladinci Ježice: 4. na prvenstvu SRS (3. v Ljubljani, 4. v SRS)
Reprezentanca Slovenije
Mladinke: Vida Oven, Marjeta Lupše in Nada Mavec; na pripravah še Dunja Bogunič, Mojca Bole in Majda Hrovat (vse Partizan Ježica).
Mladinci: Jože Perovšek (Stadion); na pripravah še Slavko Lambergar (Partizan Ježica).
Pionirji; na pripravah Dušan Kračman (Stadion) in Mičo Resman (Partizan Ježica).
•	Odbojka
Člani Sava-Crnuče: 5. v republiški ligi (2. v Ljubljani, 8. v SRS)
Reprezentanca Slovenije
Mladinci: Marjan Kumer (Sava-Crnuče).
•	Smučanje
Državno prvenstvo — biatlon '
1. S. Premože; ekipno; 3. Partizan Dol. Republiško prvenstvo — biatlon:
Ekipno: 1. Partizan Dol; 2. Partizan Dol it., posamezniki: 3. S. Premože, 5. Pavič J., 6. Premože T., štafeta — mlajši mladinci: 2. Partizan Dol.
•	Streljanje
Republiško prvenstvo
Pionirke: 1. Mojca Hafner; ekipno — pionirke; 2. Tabor Ježica.
Republiška reprezentanca člani: Janez Bohinc i Kategorizacija
Mojster strelec: Janez Bohinc; odličen strelec: Demšar, G. Dovč, Majerle, D. Dovč, Žontp (vsi' Tabor Ježica), Sedelšek, Japelj, Meglič in Zupančič (vsi Heroj Vitez Črnuče).
•	Taborništvo
Naslovi:,
Partizanski odred: Bičkova skala (1968 in že prej 1961, 1962 ta 1963), Savski odred (1968 in že prej 1966 in 1967).
Člani Savskega odreda: Samo Poljanšek, Joža Zupančič ta Dušan Kulovec so dobili najvišje priznanje v taborniški organizaciji, naziv tabomik-partizan.
VOLITVE '69
Nadalj, s 1. strani
Volilne komisije na terenu in v delovnih organizacijah zbirajo predloge od volilcev in družbeno političnih organizacij. O vseh zbranih predlogih pa bodo poročale na krajevnih kandidacijskih konferencah in na konferencah v delovnih organizacijah.«
Kaj so to krajevne kandidacijske konference?
•	Kandidacijske konference na teranu in v delovnih organizacijah so nova oblika predlaganja možnih kandidatov. Omogočili bomo volilcem, da se neposredno in tvorno vključijo v razpravo o možnih kandidatih. Volilci bodo na kandidacijskih konferencah razpravljali in določali kandidate za odbornike občinske skupščine, razpravljali in predlagali občinski kandidacijski konferenci možne kandidate za poslance tar izvolili delegate za občinsko kandi-
. dacijsko konferenco.
Te konference bodo končane do 10. februarja.«
Razložite Mam še delo občinske kandidacijske konference.
•	V okviru občine Ljubljana-Bežigrad delujeta dve kandidacijski konferenci: občinska kandidacijska konferenca za zbor narodov zvezne skupščine, republiški zbor republiške skupščine ter splošni zbor mestne skupščine, ki smo jo imenovali temeljna konferenca ter občinska kandidacijska konferenca za gospodarski, prosvetno-kultumi in socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine in zbor delovnih skupnosti mestne skupščine, ki jo imenujemo konferenca zborov delovnih skupnosti. Naloga obeh konferenc je, da potrjujeta poslanske kandidate.
Ti dve konferenci bosta zasedali koncem februarja.«
Kdo bo sestavljal ti dve konferenci?
•	Temeljno kandidacijsko konferenco, ki bo šlte-la 71 članov, bodo sestavljali predstavnika občanov, konferenco zborov delovnih skupnosti pa predstavniki delovnih kolektivov.«
Kdo bo potrjeval kandidature za poslance zvezne skupščine?
•	To bo medobčinska kandidacijska konferenca, v katero bomo tudi mi, s teh dveh občinskih konferenc, poslali svoje predstavnike.«
Po tem, kar ste povedali je mogoče ugotoviti, da je volilni sistem precej zapleten. Kaj menile o tem?
•	Moje osebno mnenje je, da smo sicer skušali z medobčinskimi, občinskimi in krajevnimi kandidacijskimi konferencami zagotoviti širše sodelovanje volivcev in s tem utrditi demokratičnost postopka pri predlaganju možnih kandidatov za naše skupščine. Kljub temu pa je ta sistem še precej bolj kompliciran od prejšnjega, čeprav smo sl po izkušnjah prejšnjih volitev prizadevali, da bi sistem poenostavili, vendar pa še vedno zagotovili demokratičnost in sodelovanje vseh volilcev.
Predvsem pa smo v dokaj težkem položaju ker ob začetku priprav nismo imeli sprejete ustave ter volilnega zakona in nismo vedeli kakšne bodo občinske, mestne, republiške in zvezne volilne enote.
Vendar nas to pri zbiranju predlogov za možne kandidate ni smelo ovirati in politične priprave za Bežigradom kljub temu potekajo v redu.«
Z letne konference organizacije Zveze borcev Stožice-Ježica so poslali pismo predsedniku republike Titu:
' •
DRAGI TOVARIŠ TITO — BKOGRAD
Člani združenja ZB NOV »Danile Kumar« Ježica-Sto-žice, Ljubljana, smo se zbrali na redni letni konferenci, na kateri je prisotna tudi dele-gacijia organizacije ZZB NOV iz Tvojega rojstnega kraja Kumrovca.
Poleg naših rednih zadev smo razpravljali tudi o gradnji Doma borcev v Kumrovcu. Ta dom naj bi bil simbol
Pismo in odgovor
bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov.
Pričakujemo, da bodo zamisel teh dveh organizacij sprejele in podprle tudi vse organizacijo ZB NOV v Jugoslaviji in uresničile bodočim rodovom v Tvojem rojstnem kraju spomenik vseh borcev Jugoslavije.
Z naše konference Ti pošiljamo borbene pozdrave in Ti obljubljamo, da Ti bomo pri Tvojem prizadevanju za mir na svetu tudi nadalje stali ob strani.
Borci NOV Ježica Nedavno tega so dobili odgovor:
PREDSEDNIK REPUBLIKI
Beograd, 16. januara 1969,
ORGANIZACIJI UDRUŽENJA HORACA NOV 'HANILE KUMAR"
Ježica-Stožice
.	Dragi drugdvi,
Najljepše zahvaljujem na pozdravima koje ate mi uputili sa vaše godišnje konferencij^.
tlbijedjen sam .da če članovi vaše organiza« cije, koristeči svoje bogato revolucionarno iskustvo, 1 dalje aktivno učestvovati u društveno-političkom radu, 1 doprinositi izgradnji našeg socijalističkog društva.
Drugarski vas pozdravljam.
10 črnih zastavic
Skozi podvoz na Titovi- cesti je lani vozilo vsak dan povprečno 28 000 avtomobilov. Povprečje na črnuškem mostu znaša 11.900 vozil na dan.
Severna ljubljanska vpadnica, štajerska magistrala ali kakorkoli že pravimo Titovi cesti, pa ima v prometnem pogledu kar lepo število »lepotnih« napak: od podvoza do Dobrave (klanca za ovinkom na koncu Cmuč) je bilo še lani 44 neurejenih križišč, 13 odcepov poljskih poti, 148 hišnih priključkov, 66 odcepov k tovarnam, servisnim delavnicam, bencinskim črpalkam itd., 18 mest, kjer parkirajo vozila in 20 trolej-busnih postajališč. Na vsakem kilometru je bilo povprečno po 38 takšnih ovir.
Ko so lani od stadiona do Ruskega carja uvedli štiripasovni promet, so število priključkov precej - zmanjšali. Prometne pogoje bo zboljšala tudi za letos predvidena rekonstrukcija Titove ceste od Ruskega carja do. črnuškega mostu.
V prometnih nesrečah na Titovi cesti je lani umrlo deset ljudi.
Tovornjake bodo preselili
Tovornjaki ne bodo več parkirali na prostoru med Vodovodno in Titovo cesto zraven stadiona. Nove prostore za tovornjake naj, bi uredili ob vpadnicah, daleč ven iz središča mesta.
Za Bežigradom bo takšen parkirni prostor nekje med Črnučami in Ježico. Zraven bodo prostori za predstavništva prevozniških podjetij in prostori za šoferje (restavracija, prenočišča itd.). Poslov, no združenje prevozniških podjetij »Vektor«, ki ima zdaj parkirni prostor pri stadionu, že pripravlja načrte za nova parkirišča tovornjakov. iščejo pa še soinvestitorje.
Na spodnjem koncu Ježice, med Titovo cesto in kamniško železnico. Je določen prostor za gradnjo servnisnih delavnic, Ob Titovi cesti je v načrtu tudi bencinska črpalka. Lokacija je ugodna, zlasti še glede na bližino kampin. ga
Po prvotnem načrtu naj bi imela servisna cona 2900 kv. metrov poslovne površine. Ker bo treba zgraditi vse komunalne naprave, pa bodo stroški, preračunani na prvot-
Manj brezposelnih
Po najnovejših podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje se je glede brezposelnosti v drugi polovici preteklega leta precej spremenilo. Februarja 1968. so našteli še 2447 brezposelnih. To število se je v poletnih mesecih — kot je že običajno — znižalo na 2034. Po dosedanjih gibanjih bi moralo število no tolikšni, da bo treba več brezposelnih jeseni spet na-odštoti za toomnalmi prispe- raščati, vedar pa ugotavljajo, vek kot za objekt sam. V da se je zgodlo nasprotno: do podjetju »Soseska« so zdaj konca januarja letos je 133 pripravili spremenjene načr- oseb dobilo delo, tako da te, da bi poslovne površine imajo brezposelnih v eviden-
Servisna cona na Ježici
no določeno koristno površi-
povečali na 4400 kv. metrov. Tako bi se znižali stroški za komunalne naprave, ki odpadejo na en objekt, bolje pa bi izkoristili tudi dostavne in parkirne površine.
O spremembah bo odločal mestni svet.
ci še 1901. To je zelo pomembno, kajti po izkušnjah je brezposelnih največ prav meseca februarja in takrat je tudi najtežje dobiti delo.
Gospodarski vzpon je torej čutiti tudi na tem področju.
ZBOR OBČANOV
glasilo občinske konference SZDL Ljubljana—Bežigrad izhaja vsak mesec Ureja uredniški odbor Predsednik ure dniškega odbora: Joško Pirnar. Odgovorni urednik:	Ja-
nez Snoj — Ta izvod je BREZPLAČEN. Tekoči račun pri NB 501-8-319/2 - Rokopise In slike pošiljajte na naslov:' »Zbor občanov«, | Ljubljana, Parmova I 41—Tiska CP »Delo«.
^IIIIIIIIIIIIIIIKIIIOllllllllMIIUIIIUIIIlilUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIinill^
I
ll
• Zlata ura
»Zdi se mi, da so me zapisali kar med inventar naše fabrike. Dlje si v podjetju, manj si vreden ...« je glasno razmišljal delavec za točilnim pultom. V roki, katere zapestje je krasila bleščeča zlata ura, je vrtil kozarect
Slovesnost je minila, govor predsednika delavskega sveta je zamrl pod stropom, direktorjev stisk roke je že zdavnaj popustil. Zakusko so pospravili. Jubilanta so se razšli: tisti, ki so v podjetju 10, 15, 20 let in so dobili zlate ure.
Zvestobo tovarni, čimkrajši spisek podjetij v delovni knjižid, pri nas že od nekdaj cenimo. Raz-Učne so bile vzpodbude, da ne bi neprestano menjavali služb. Fluktuacija — kot se temu reče — je bila ponekod resen problem. Po reformi ni več tako.
V Ameriki zlati ur sploh ne bi delili. Se več, zmajevali bi z glavami: fant, predolgo si že pri nas; tule nekaj ni v redu.
Sociologi in psihologi vedo povedati, da ni dobro predolgo vztrajati v eni službi. Menjava okolja, sodelavcev In ustaljenih navad, da včasih presenetljive rezultate: boljše počutje in večjo produktivnost. Samo: zlate ure pa potlej ne dobiš. In: pri nas ni več tako lahko za službe.
»Deset let sem v tovarni. Pa pride nov delavec in dobi nov stroj, boljši material in večjo plačo kot jaz. Ali sem že »za odpad«? Hvalild so me, dobival sem nagrade in povečano plačo. Zdaj pa se vidi, koliko sem vreden.«
Zlata ura se ni več tako bleščala.
Reforma, dobiček, izvoz, produktivnost, norma, investicije, plače! AH za človeške odnose v tem spisku ni več prostora in je delitev zlatih ur edino svetlo upanje vztrajnim samoupravljalcem? Jutri in vsak dan sproti bomo nanje pozabili ...
• Milice se (še) bojimo
Na Titovi cesti za Bežigradom je največja dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro. Prometni organi so že večkrat opazovali, kako se vozniki ravnajo po tem predpisu. Aparati so pokazali, da mimo Gospodarskega razstavišča vsak tretji avtomobilist (ali 33 % voznikov), vozi prehitro. Mimo postaje milice pri bežigrajski pošti jih vozi prehitro 11 %, pri Glavarjevi ulici jih vozi prehitro spet 21 %.
Od Bavarskega dvora sem vozniki očitno preveč pritisnejo na plin, prav tako tudi na razmeroma široki cesti od Triglavske ulice naprej.
Mimo postaje milice vozijo še najbolj »počasi«.
Ros, da Je tam Titova cesta najožja; vendar od-ločilneje utegne biti dejstvo, da večina Ljubljančanov ve, kje je postaja milice ...

odreži
Naročilnica
Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana — Bežigrad
Priimek in ime:
Naslov:
(podpis)
— — — — — _____ odreži — — — _____ Izrežite, prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov: občanov«, Ljubljana. Parmova 41
s	.	-
»Zbor
VODORAVNO: 1. ptica, ki prezimuje v toplejših krajih, 8. na. slon, 13. obrat za predelavo gline na Črnučah, 15. vrtnina pekočega okusa, 16. blazinjak, zofa, 17. kratica za: tega leta, 18. lepo ra. ščen človek, korenjak, 19. vrata zemeljske rumeno-rjave barve. 20. francosko mesto v Normandiji ob Izlivu reke Orne, 22. ime ivrvatske. ga narodnega heroja Končarja, '23. muoek, 24. veletrgovina v Ljubljani, poslovalnice ima tudi v naši občini, 26. 10o m*, 27. kratica za: Jugoslovanski OlimpiJ ski Komite, 28. element sestavljanja, 29. zače-teic abecedo, 31. ljubljanska obči. na, 34. krilo rimske legije 35. pripravniška dobar, 37. značaj, čud, 38. konec molitve, 39. ljubezenski pesnik, 41. vzklik bolečine, 42. napota, navlaka, 43. žensko ime, 44. svetopisemska počast iz pramorja. 46. vnetje sluznice, 47. bežgrajsko podjetje z lesnimi In drugimi izdelki.
NAVPIČNO: 1. biblijsko mesto ob Mrtvem morju, ki je bilo uničeno zaradi pohujšanja, 2. grški filozof, materialist atomlst (342 — 270 pred n. št.), 3. kraj z leta. liščam pri Celju, 4. mitološki letalec. 5. veliko jezero v vzhodni Turčiji, 6. avtoožnaka Kranja, 7. simfonična pesnitev Rimskega — Korsakova, 8. očanec, kmečka korenina. 9. podjetje zn prodajo naftnih derivatov, prodaja tudi za Bežigradom, 10. gonjač oslov, 11. angleški filmski režiser (Carol), 12. dalmatinsko moško ime, 14. Ime angleškega filmskega Igralca
Križanka
Guinnessa, 20. zlat kovanec, 21. naplačilo ara, 24. moški, soprog, 25. okrajšano ameriško moško ime, 27. večji kraj v občini Bežigrad, 29. pripadnik starega gemanskega plemena, 30. sladek Južni sadež, 31. težoc, barijev sulfat, 32. bežigrajsko podjetje za generalni remont avtomobilov, 33. francoski
skladatelj (Maurlce, »Španska rapsodija«), 34. Izdelovalec violin ti Cremone, 35. vodja priljubljenega ansambla domačih viž (Lojze), 36. domače žensko ime, 38. otok pred severno obalo Irske, 40. prislov nanašanja, 42. tekoča kuhinjska začimba, 45. osebni zaimek.
Sestavil: L. BRADEŠKO
1	Z	3	4	5	6	7	1		a	9	10	11. .	12
13							14		15.				
16					m	17			18				
19					20			21	Bi	22			
23			a	24					25				
26		©	27			m	m	26			m	29	30
		31				32	33			m	34		
35	36			il	37				M	38			
39				(0		41		sa	42				
«						44		45					
46							47						
		
»ZBOR OBČANOV« STRAN 7
I
I
I
I
I
Osnutek občinskega proračuna za leto
1969
1 Dohodki
v novih dinarjih		
Vrsta dohodkov	1968	Predvideno 1969
PRISPEVKI	12,217.847	11,518.650
—	prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja —	prispevek od kmetijstva —	prispevek od obrti in drugih dejavnosti . — prispevek od skupnega dohodka občanov —	drugi prispevki	8,165.020 381.679 2,359.298 962.579 349.271	6,824.200 386.500 2,967.000 1,000.000 340.950
DAVKI	4,707.344	4,546.500
PRILOGA _
»Zbor občanov«, glasilo SZDL Ljubljana-Bežigrad Štev. 1 (66), januar-februar 1969
Spoštovani bralci,
—	prometni davek od prodaje blaga na drobno —	prometni davek od prodaje alkoholnih pijač —	davek od plačila za storitve —	drugi davki	505.047 169.998 1,286.050 2,746.249	275.000 107.000 1,480.000 2,684.500
TAKSE	763.346	160.000
DRUGI DOHODKI	494.862	160.000
PRENESENA SREDSTVA	3,022.409	2,435.070
PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA	1,493.126	1,500.000
Vezan depozit	— 1,500.000	—
DOHODKI SKUPAJ:______________________21,198.934_________20,320.220
Za občino manj kot iani
v posebni prilogi vam posredujemo nekoliko več podatkov o letošnjem občinskem proračunu. Zbrali smo jih iz gradiva in-iz razprav na seji občinske skupščine in sveta za finance.
Posebej poudarjamo, da gre za osnutek občinskega proračuna. O njem bodo razpravljali zbori volilcev; njihove pripombe bo obravnaval svet za finance, ki bo sestavil dokončen predlog. Proračun bo sprejela občinska skupščina na seji, ki bo konec februarja.
Zbori volilcev bodo obravnavali tudi odloke o prispevkih in davkih ter osnutek proračuna mestnega sveta. Tudi o tem pišemo v tej prilogi.
Vse spremembe bomo objavili v prihodnji številki »Zbora občanov«.
IZDATKI	stran
komunalni objekti	stran
šolski objekti	stran
O DAVKIH	stran
PRORAČUN MEST-	
NEGA SVETA	stran
Predvidevajo, da bo imel letos celotni proračun občine 39,371,130 din dohodkov, ki se razdelijo takole:
•	20,320.220 din za občinski proračun
•	11,932.910 din za temeljno izobraževalno skupnost
•	7,118.000 din za financiranje skupnih mestnih zadev.
Za temeljno izobraževalno skupnost gre 2,4 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih in še določen odstotek od drugih prispevkov in davkov. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana bo za financiranje osnovnega šolstva in otroškega varstva dobila na ta način 11,932.910 din ali 2 odst. več kot lani.
Za financiranje skupnih mestnih otreb gre 85 odst. naslednjih dohodov, ki se zbirajo po občinah: prometnega davka od prodaje blaga na drobno, prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu ter od upravnih in sodnih taks. Mestni svet naj bi na ta način dobil 7,118.000 din ali 16 odst. več kot lani. '	)
Za razdelitev v občini ostane torej 20,320.220 dinarjev.
Račuhajo, da se bo letos za občino nabralo manj prispevka od osebnega dohodka zaposlenih (lani 8,165.020 din, letos pa 6.824.200 din), čeprav predvidevajo, da bo več zaposlenih in da se bodo osebni dohodki zaposlenih povišali, bo za občino odpadlo manj, ker so znižali prispevek, ki gre občini (lani 2,04 odst., letos 1,55 odst. od bruto osebnih dohodkov). Od drugih pomembnejših dohodkov bo prispevka
od kmetijstva približno toliko kot lani, večji pa bodo dohodki od obrti. Tudi pri prispevku od skupnega dohodka občanov ne pričakujejo povečanja, ker so v veljavi oprostitve.
Prometnega davka od prodaje blaga na drobno in alkoholnih pijač bo v celoti sicer več kot lani, vendar je za letos, zmanjšan delež, ki gre občini (letos gre mestnemu svetu 85 odst. teh dohodkov. Temeljni izobraževalni skupnosti 10 odst. in občini 5 odst., lani pa je bil delež občine 10 odst. in Temeljne izobraževalne skupnosti 5 odstotkov).
Občutno manj dohodka kot lani predvidevajo pri taksah, ker letos ne bo komunalnih taks na avtomobile, ki so bile lani dohodek občine.
Prenesena sredstva predstavljajo ostanek iz preteklega leta.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča ugodno doteka (lani se ga je nabralo celo 24 odst. več kot so planirali).
Pri dohodkih preteklega leta je treba odšteti 1,500.000 din vezanega depozita pri Komunalni banki. Lani se je namreč nabralo več dohodkov, kot so planirali, vendar tega viška niso v cčloti razdelili uporabnikom proračunskega denarja, temveč so — po sklepu občinske skupščine — 1,500.000 din vezali v banki. Na podlagi te vezave so že lani dobili 2,200.000 dinarjev posojila, letos pa ga bo mogoče dobiti že 3,194.000 dinarjev. Tako bo za pokrivanje proračunskih izdatkov v celoti na razpolago več kot 23,000.000 dinarjev; posojila so namenjena za kritje stroškov pri negospodarskih investicijah.
Osnutek občinskega proračuna
»Zbor občanov« PRILOGA
:
v novih dinarjih
	Porabljeno 1968	Predvideno 1969
Izobraževanje in vzgoja	1,236.296	30.000
Kulturno prosvetna dejavnost	336.339	321.000
Socialno skrbstvo	1,980.297	2,211.000
Zdravstveno varstvo	534.635	627.000
Komunalna dejavnost	1,879.800	2,280.000
Delo državnih organov	2,532.836	2,777.300
Narodna obramba Dejavnost krajevnih skupnosti	157.273	—
	342.000	342.000
Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev	1,110.251	1,110.000
Negospodarske investicije	7,172.042	8,127.372
Gospodarski posegi	1,191.905	1,243.600
Obveznosti iz preteklih let	108.462	54.300
Rezervni sklad	181.730	180.000
Nerazporejeni dohodki	—	1,016.648
IZDATKI SKUPAJ	18,763.866	20,320.220
Več denarja za socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, delo občinske uprave in za negospodarske investicije
Izobraževanje in vzgoja
30.000	c^n
Znesek 30.000 dinarjev je predviden za sofinanciranje dopolnilnega izobraževanja po programu ustreznih ustanov.
Kulturno prosvetna dejavnost
321.000	din
Znesek 41.000 din je predviden za vzdrževanje kulturnih spomenikov (grobovi pesnikov na Žalah), ter za stroške komemoracij.
Za štipendije je določenih 33.000 dinarjev, za časopis »Zbor občanov« 70.000 din in za spomeniško varstvo 40.000 din (sofinanciranje popisa spomenikov ter programa Zavoda za spomeniško varstvo pii obnovi spomenikov na območju občine).
Ljudska knjižnica Bežigrad naj bi dobila 137.000 din. Knjižnica zelo uspešno dela in je ena redkih, kjer izposojanje knjig ne upada.
Navje zdaj vzdržuje komunalno podjetje »Rast« in zato ne predvidevajo izdatkov za plačevanje oskrbnika.
Socialno skrbstvo
2,211.000	din
Za socialne podpore je predvidenih
330.000	din. Socialne podpore zagotavlja občina po posebnem odloku tistim občanom in družinam, ki so zaradi posebnih okoliščin materialno ogrožene in njihovega položaja ni mogoče rešiti na drug način. Lani je podporo prejemalo 110 občanov. Najnižja pomoč je 50,00 din na mesec, najvišja pa 350,000 din na mesec; ta denar seveda zadošča le za skromno življenje, saj ga dobijo starejši ljudje, ki nimajo drugih sredstev za preživljanje.
Za oskrbnine za odrasle v domovih je določenih 205.000 din. Iz naše občine je v različnih domovih 53 odraslih oskrbovancev, za katere prispeva občina približno polovico stroškov • za oskrbnine, drugo polovico pa svojci oskrbovancev.
Za oskrbnine mladoletnih v zavodih je predvidenih 570.000 din. -V domovih je 71 prestopnikov, 14' otrok pa je v domovih za duševno prizadete. Približno polovico stroškov za oskrbnine prispevajo starši, drugi del pa občina.
Za pomoč družinam pri varstvu otrok in vzgojnem delu je predvidenih 230.000 din. S tem denarjem pomagajo družinam, ki zaradi majhnih dohodkov ne morejo v celoti plačevati za otroke v vrtcih in za šolske malice. Pomoč je dobivalo, 134 otrok, občina pa prispeva še za plačilo rejnine za 43 otrok.
Za pomoč borcem, NOV je predvidenih
480.000	din. Stalno priznavalnino prejema 150 članov ZZB NOV (v znesku od 100 do 250 din mesečno), denar pa je namenjen še za enkratne pomoči, za pomoč otrokom pri šolanju ter za zdravljenje tistih članov Zveze borcev, ki živijo v slabih materialnih razmerah.
Zavod za socialno delo naj bi dobil
390.000	din. Zavod za socialno delo obravnava moralno in socialno ogrožene družine, rejništvo, družbeno neprilagojeno mladino, skrbništvo mladoletnikov in varstvo odraslih. Zaradi različnih socialnih problemov je lani zavod obravnaval več kot 1.600 družin in več kot 1.800 otrok. Na zavodu dela pet socialnih delavcev in trije psihologi, dela pa je vsako leto več.
Zdravstveno varstvo
627.000	din
Za zdravljenje nepremožnih je predvidenih 100.000. To so stroški, ki jih občina plača za zdravljenje nepremožnih občanov, ki niso socialno zavarovani.
Za zdravstveno zavarovanje kmetov je predvidenih 500.000 din. S tem denarjem plačajo popravilo zob otrokom kmetijskih zavarovancev.
180.000	din je predvidenih za zdravstveno preventivo, 10.000 din za zdravstveno prosveto, (tečaji in predavanja Rdečega križa), 15.600 din za priprave na fluorografiranje, za sanacijo mladinskega okrevališča na Rakitni pa je določenih 42.400 din (prispevajo vse ljubljanske občine). 8O.OO0 din je predvidenih za prispe vek za socialno zavarovanje socialnih podpirancev.
Za počitniška letovanja je določenih
194.000	din; občina prispeva za otroke iz materialno šibkejših družin, kjer starši ne morejo plačati celotnega zneska za letovanje otrok v zdravstvenih kolonijah.
Komunalna dejavnost
2.280.000	din
Mestni svet financira vzdrževanje zelenih površin, javne snage in razsvetljaver zimsko službo ter še nekatere druge dejavnosti na področju mesta. V občinskem proračunu so predvideni izdatki za javno razsvetljavo zunaj mestnega področja občine (40.000 din), vzdrževanje parkov in nasadov, ker mestni svet vzdržuje le parke in nasade mestnega pomena (170.000 din), za geodetska dela, študije in programe (175.000 din), za ureditev zemljišč »splošnega ljudskega premoženja (50.000
din), za nove izmere (100.000 din), za izdelavo katastra komunalnih naprav (100.000 din), za vključitev izvršenih izmer v zemljiško knjigo 45.000 din), za izdelavo medobčinskega urbanističnega programa za izvenmestno področje občine (55.000 din), za vzdrževanje pokopališč v Šentjakobu, stožicah, in na Črnučah (40.000 dm) ter za označevanje naselij, ulic in hiš (5.000 din).
Za komunalna dela bo šlo 1,500.000 din prispevka za uporabo mestnih zemljišč. O razdelitvi tega denarja berite v sestavku o letošnjih investicijah za komunalna dela.
Za komunalno dejavnost je bilo lani porabljenih 1,879.800 din, letps pa je predvidenih 2,280.000 dinarjev. Predvideni so nekoliko večji stroški za javno raz-svetljavo, geodetska dela in ureditev zemljišč SLP.
4
Delo državnih organov 2,777.300 din
Za delo občinske uprave (plače uslužbencev, oprema, stroški za feeje občinske skupščine, svetov in komisij, za stroške milice in za prometno varnost ter za stroške pri volitvah) je letos predvidenih 2,777.300 dinnarejv. Lani so za te namene porabili 2,532.836 din.
V	občinski upravi dela 70 ljudi ali šest več kot lani; vsi na novo zaposleni del- k jo v davčni upravi. Letos bčdo zapo-sili tudi dva pripravnika.
Za potrebe milice bodo letos nabavili nov avtomobil in še nekaj druge opreme, več denarja kot lani pa bo dobila tudi komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Akcije te komisije tečejo predvsem na šolah.
V	proračunu je predviden tudi znesek
za stroške pri letošnjih voli; ah odbornikov in poslancev (razglasi, objave, glasovnice itd.
Narodna obramba
Lani je bila v proračunu postavka 157.273 din za sredstva zvez za civilno zaščito. Letos je stroške za narodno obrambo prevzel mestni svet.
Dejav^Crit !<rc'-v: 'h skvpncsti
342.000	din
Krajevne skupnosti bodo za svojo dejavnost prejele enak znesek kot lani. O tem so se dogovorili na koordinacijskem odboru krajevnih skupnosti. Le-toš ne bodo imeli • stroškov za civilno zaščito, ker jih je prevzel mestni svet.
Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev
1,110.000	din
Organizacije in društva naj bi letos dobile enak znesek kot lani. Za občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva je predvidenih 120.000 din in še
20.000	din za stroške pri volitvah. Za zvezo združenj borcev NOV 120.000 din, občinsko zvezo društev prijateljev mladine
40.000	din, občinski odbor Rdečega križa
30.000	din, Društvo upokojencev 15.000

4
Osnutek občinskega proračuna
»Zbor občanov« PRILOGA
Nadaljevanje s 3. strani
din, občinsko zvezo za telesno kulturo 44.000 din, občinski. svet kultumo-prosvetnih organizacij 80.000 din, turistično društvo Bežigrad 25.000 din, medobčinski sklad za turizem 25.000 din. Zvezo slepih Ljubljana
10.000	din, Zvezo gluhih Ljubljana 10.000 din, občinsko gasilsko zvezo 130.000 din, smučarska kluba Novinar in Enotnost
10.000	din, Hortikulturno društvo Savsko naselje 5.000 din, medobčinsko konferenco za rehabilitacijo invalidov 5.000 din, taborniški odred »Bičkova skala« 5.000 din in ljudsko tehniko 20.000 din.
Od organizacij bo največ dobila občinska zveza za telesno kulturo za. društva TVD Partizan, športne klube, tabornike, strelce in planince. Svet za prosveto in telesno vzgojo ugodno ocenjuje delo in uspehe društev in občinske zveze za telesno kulturo in meni, da je treba prizadevanja za razvoj telesne kulture še podpirati.
Več denarja kot lani naj bi dobila tudi občinska gasilska zveza. Da bi izboljšali požarno varnost, bodo imeli stroške za nabavo vozil, črpalk, cevi in druge gasilske opreme za društva.
Negospodarske investicije 8,127.372 din
V občinskem proračunu je letos predvidenih za negospodarske investicije 8127,372 dinarjev (za gradnjo in popravila šol, otroških vrtcev in športnih igrišč, za ureditev cest, gradnjo kanalizacije itd.) Lani je bilo za to porabljenih 7,172.042 dinarjev.
K vsoti 8,127.372 dinarjev je treba prišteti še posojilo, ki ga bo dobila občinska skupščina, tako da bo za investicije na razpolago 11,321.372 din.
Denar je razdeljen takole:
B za zdravstvene objekte
■	za komunalne objekte
■	za šolske objekte
H za ostale negospodarske investicije
fj za odplačilo anuitet
944.000 din 3,455.500 din 5,674.872 din
82.000 din 1,165.000 din
Letošnji prispevek bežigrajske občine za gradnjo nove ljubljanske bolnice znaša 944.000 dinarjev. Denar po posebni pogodbi in določenih merilih prispevajo vse ljubljanske občine.
Med ostalimi negospodarskimi investicijami je od 82.000 din predvidenih 40.003 din za popravilo gasilskega doma v Nad-gorici, preostalo pa za plačilo nekaterih obveznosti iz preteklega leta za stanovanja članov ZB.
Lani je bilo dodeljenih iz proračuna tudi 472.535 din kot prispevek za gradnjo stanovanj borcev. Kasneje so združili denar vseh ljubljanskih občin in je posebna komisija pri mestnem svetu enotno za vso Ljubljano reševala ta vprašanja. Občina je lani plačala celotno obveznost.
Za odplačilo« kreditov (za zdravstveni dom, šole itd.) bo treba letos nakazati
1,165.000	dinarjev.
• KOMUNALNI OBJEKTI
Za komunalna dela je letos predvidenih 6,290.656 dinarjev in sicer iz naslednjih virov:
•	občinski proračun
•	prispevek za uporabo mestnega zemljišča
0 cestni sklad
•	prispevek podjetij i.i občanov
3,455.500 din
1,441,000 din 1,082.156 din
‘312.000 din
Program letošnjih investicij za komunalna dela je sestavil svet za gradbene in komunalne zadeve. Zlasti pri razdelitvi denarja iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč, so upoštevali predloge krajevnih skupnosti. Seveda je bilo treba tudi zagotoviti nadaljevanje lani začetih del. Sicer pa bo šel denar za asfaltiranje ulic, ureditev javne razsvetljave, za kanalizacijo itd.
V letošnjem načrtu je:
Ureditev Titove ceste na Ježici od Ruskega carja do črnuškega mostu (pločniki in kolesarske steze), za kar bo šel denar Iz proračuna (200.000 din) in iz cestnega sklada (535.000 din).
Nadaljevanje gradnje povezovalnega kanala od zgornjega do spodnjega dela Grhuč (iz proračuna 330.000 din in samoprispevka 50.000 din).
Dograditev kolektorja od Linhartove ceste do stolpnice »Astre« (72.000 din iz proračuna).
Dokončanje del na Stadionski in Kolarjevi ulici (iz proračuna 19.000 din, prispevka za uporabo mestnega zemljišča
50.000	din, cestnega sklada 100.000 din in samoprispevka 32.000 din).
Ureditev kanala v spodnjem delu Tomačevega iz proračuna 20.000 din).
Razsvetljava na Jarški cesti (10.000 din iz proračuna).
Rekonstrukcija Vodovodne ceste (asfaltiranje, 'pločniki, razsvetljava in zelenice) od Samove do Triglavske ulice (400.000 din iz proračuna, 370.000 din od prispevka za uporabo mestnih zemljišč, 150.000 din iz cestnega sklada in 200.000 din samoprispevka).
Razširitev in preureditev pokopališča v Šentjakobu (50.000 din iz proračuna).
Nadaljevanje gradnje kanalizacije na
Staničevi ulici, od Samove ulice do osnovne šole (80.000 din iz proračuna, 50.000 din iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča in 30.000 od samoprispevka).
Ureditev—cestne razsvetljave na Tomačevski cesti (40.000 din iz proračuna).
Asfaltiranje ceste Med hmeljniki na Žalah, tam, kjer gredo pogrebni sprevodi (40.000 din iz proračuna, pod pogojem, da bodo prispevale svoj delež tudi druge ljubljanske občine).
Plačilo računov od preteklega leta za gradnjo vodovoda v Dolu (100.000 din iz proračuna).
Gradnja avtobusnega postajališča na Črnučah (6.500 din iz proračuna).
Obnovitev ponikovalnice za meteromo vodo na Črnučah (7.000 din iz proračuna).
Dokončna ureditev Grintovške ulice (asfaltiranje vozišča in drugega pločnika ter razsvetljava — 160.000 din iz proračuna in 120.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Ureditev vaških cest v Šentjakobu, Podgorici in Brinju, kamor bodo preusmerili kolesarski in vprežni promet z nove zasavske ceste (250.000 din iz proračuna in 50.000 din iz cestnega sklada).
Gradnja nove ceste od separacije podjetja »Tehnika« (nekdanji »Cementar«) v Stožicah do Titove ceste; iz cestnega sklada bi prispevali 100.000 din za asfaltiranje, gradnjo spodnjega ustroja ceste pa bo financiralo podjetje »Tehnika«.
Plačilo razlike za ureditev avtobusnega postajališča na Topniški ulici, zgrajenega lani (47.156 din iz cestnega sklada).
Priprava lokacijskih in drugih dokumentacij za gradnje v prihodnjih letih (300.000 din iz proračuna in 50.000 din iz cestnega sklada).
Rekonstrukcija Lavričeve ulice (180.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Rekonstrukcija	Mariborske	ulice
(80.000 din iz- prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Rekonstrukcija Dravske ulice (100.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Asfaltiranje poti in igrišča v parku »Najdihojca« (15.000 din iz 'prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Rekonstrukcija	Hacquetove	ulice
(100.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Rekonstrukcija	Preradovičeve	ulice
(60.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Rekonstrukcija Brankove ulice (15.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Rekonstrukcije Carja Dušana ulice
(50.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Dokončanje lam začeti del v Savskem naselju (90.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Ureditev pločnika v Ulici Majke Jugovičev (20.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Ureditev predela med Ulico Lulze Pesjakove in Belokranjsko ulico (20.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
OBČANOV« STRAN
Osnutek občinskega proračuna
s
as
—
2
s
Nadaljevanje s 4. strani
Položitev plošč na prehodih čez zelenice pri stolpnicah in ob Šerkovi ulici v Savskem naselju (25.000 iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč).
Naročilo načrtov za ureditev Fantkove in Dečmanove ulice (11.000 din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč.
Asfaltiranje ceste in ureditev razsvetljave od transformatorja v Klečah do konca vasi (10.000 iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč in 50.000 din iz cestnega sklada).
Ureditev počasnega pasu za kolesarje in pešce na Črnučah (200.000 din za proračuna). Gradnja je bila v načrtu že lani, vendar ni bila izdelana lokacijska in in-
vestieijsko-tehnična dokumentacija.
Pojačanje cestne razsvetljave na Črnučah (za Partizanskim domom in drugje)
75.000	din iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč.
Naposled naj bi letos začeli pripravljalna dela za prvi bazen javnega odprtega kopališča; v proračunu je predvidenih 1,000.000 dinarjev.
Načrti so pripravljeni:	vzhodno od
nove gradbene tehniške šole pa vse do podaljška Vojkove ulice proti severu je predviden prostor za športni park s kopališčem, športnimi in rekreacijskimi igrišči, večjim parkirnim prostorom itd. Na kopališču bodo trije bazeni, prostor za sončenje, garderobe in restavracija. Okrog in okrog bodo zelenice. V načrtu je tudi
večja telovadnica, saj so blizu gradbena te niška šola, gradbeni šolski center, visoka šola za politične vede in zavod za gluho mladino, ki bodo prav tako navezani na športni park; seveda ga bo mogoče graditi le postopoma.
• ŠOLSKI OBJEKTI
Program za letošnje investicije v šolstvu, otroškem varstvu in športnih objektih je sestavil svet za prosveto in telesno vzgojo. Pri tem so se držali načel, ki so jih sprejeli že lani: dokončati začete gradnje, nadaljevati tiste, ki so se začele lani ter ne preveč drobiti sredstev.
Po programu za razvoj šolstva in otroškega varstva v Ljubljani je letos v načrtu tudi začetek gradnje nove osnovne šole in vrtca za Bežigradom. Svet za prosveto in telesno vzgojo je lani sprejel ta dolgoročni načrt za gradnjo šol in vrtcev v naši občini, ki ga je potrdila tudi občinska skupščina. Po tem načrtu je na prvem mestu gradnja osnovne šole na Brinju v Soseski 6 na vogalu Ulice Pohorskega bataljona in Tolstojeve ulice) in vrtca ob Glavarjevi ulici v krajevui skupnosti »Stadion«; letos bi torej začeli izpolnjevati ta dolgoročni načrt.
Lani so v glavnem zaključili adaptaci-.je osnovnih šol in gimnazije; letos je na vrsti še osnovna šola »Vita Kraigherja«, ki bo v prihodnjih letih dobila še prenovljeno kuhinjo. .
Za letos je predvidena gradnja nekaj šolskih igrišč, na vrsto pa je prišel tudi bazen pod televodnico' v osnovni šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju. Kot je znano, so bazen v grobem zgradili takrat kot telovadnico, vsa leta doslej pa ni bilo denarja it tudi ne možnosti ogrevanja (priključek na toplarno), da bi ga usposobili in tako oživeli to mrtvo investicijo. Bežigrajska mladina bo dobila pokrit bazenček z ogrevano vodo, ki bo kot nalašč za učenje plavanja.
Za investicije v šolstvu je bilo lani porabljenih 4,970.000 din, za letos pa je predvidenih 5,674.872 din.
Nov vrtec bo veljal 1,860.000 din. V občinskem proračunu je zagotovljena polovica te vsote (930.000 din), drugo polovico pa bi dobili iz sklada skupnosti otroškega varstva v Ljubljani. Vrtec bi odprli še letos.	,
Nova osnovna šola bo veljala 5,500.000 din. Letos bi jo zgradili do III. gradbene faze (v proračunu je predvidenih
2.500.000	din), prihodnje leto pa bi jo odprli. Pri znesku za novo šolo je upošte-ana tudi notranja oprema in ureditev ikolice, tako da se stroški za ta dela ne >odo pojavljali naknadno.
Po programu, katerega so v glav-:em sprejeli že lani, so letos na vrsti še vaslednje gradnje:
Nadaljevanje s 5. strani
Preureditev telovadnice na gimnaziji (40.000 din), preureditev izpraznjenih stanovanj na osnovvvi -šoli »Dr. Vita Kraigherja« v jami ob Vodovodni cesti za podaljšano bivanje otrok v šoli (300.000 din), gradnja igrišč pri osnovni šoli »Danile Kumar« v Stožicah (210.000 din), gradnja igrišč in veznega hodnika do telovadnice na osnovni šoli »Maksa Pečarja« na Črnučah (120.000 din), dograditev veznega objekta pri osnovni šoli »Franca Ravbarja« v Dolu (200.000 din), gradnja igrišč pri osnovni šoli »Dr. Vita Kraigherja« (200.000 din) ter dograditev bazena in telovadnice ter priključek na toplovodno omrežje na osnovni šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju (1,000.000 din).
Predvideni so še zneski za ureditev inštalacij pri garderobni hišici Partizana Črnuče (12.000 din), za popravilo doma TVD Partizan na Ježici (68.000 din) ter za igrišča pri vzgojno varstvenem zavodu »Rezke Dragar« na Črnučah (20.000 din).
V proračunu je tudi predviden denar za preureditev vzgojnega zavoda »Janeza Levca« (24.640 din), doma na Bokalcih (20.232 din) in mladinskega kluba Ljubljana (30.000 daj). Navedene domove sofinancirajo ljubljanske občine, deleže pa izračunajo glede na število varovancev iz posamezne občine (»Janez Levec«, Bokalci), pri

ureditvi ljubljanskega mladinskega kluba pa sodelujejo vse občine z enakim deležem.
Gospodarski posegi 1,243.600 din
Za redno vzdrževanje cest je predvidenih 910.000 din. Denar je namenjen še za (po zakonu določene) premije za mleko (250.000 din), za zdravstveno zaščito živali (7.000 din), za zaščito rastlin (5.000 din), za povračilo dijakom za vozovnice (5.000 din), za časopis pogodbene skupnosti »Občan«, ki ga financirajo vse slovenske občine (8.000 din), za vzdrževanje vodno gospodarskih objektov (8.600 din) ter za plačilo veterinarski postaji za osemenjevanje plemenic (50.000 din); to je nekdanji sklad skočnine.
Obveznosti iz preteklih let 54.300 din
Plačati je treba v rezervni sklad (od dohodkov za leto 1968., ki so bili formira-
ni v januarju 1969, zato prispevka ni bilo mogoče odvesti do 31. decembra lani) in druge obveznosti.
Rezervni sklad
180.000	din
V rezervni sklad se mora odvesti en odstotek od proračunskih dohodkov, zmanjšanih za prenešena sredstva iz preteklega leta.
Nerazporejeni dohodki 1,016.648 din
Lam je znašala tekoča proračunska rezerva 1,373.150 din; od tega je šlo 1,175.000 •din za dodatni prispevek temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana.
Tekoča proračunska rezerva je namenjena za premalo predvidene ali nepredvidene izdatke, oziroma za pokrivanje izdatkov v proračunu, če bi se zmanjšali dohodki.


,3321
Prispevki, ki jim pravimo davki
	
ŠSSgžsSifSŠžg:


Doslej veljavni davčni sistem je po ostrih kritikah in burnih razpravah doživel precej sprememb, ki naj bi občinskim republiškim in zvezni blagajni navrgle več denarja kot lani. Kaj se bo zares zgodilo, bomo delno videli že v prvih prihodnjih mesecih-
Glede davkov bodo obrtniki na boljšem. Za dohodke, ki jih bodo dosegli letos, so namreč predpisane nižje stopnje kot lani. Znižane stopnje naj bi gledano s stališča občinske skupščine) nadomestili z realnejšim in bolj temeljitim ugotavlja^ njem dohodka (vodenje knjig), ki naj bi bil po pričakovanju znatno višji. K temu naj bi pripomogli novi davčni ukrepi, zlasti pa še številčno in strokovno boljša davčna služila, še posebej pa davčna inšpekcija.
Vsaj republika računa, da bodo poslovne knjige obrtnikov rodile izredne uspehe pri realnem določanju in pobiranju dajatev. Ker pa bo za to delo potrebno daljše obdobje, predvsem pa učinkovita kontrola, je za kakršnekoli ocene še prezgodaj-
Temeljita akcija pri pregledovanju poslovnih knjig obrtnikov v naši občini je pokazala, da pretežna večina v redu vodi knjige. Pregledali so knjige 160 obrtni- _ kom; kakšnih 40 jih vodi knjige bolj po
svoje (zaostale vknjižbe itd.), le 9 obrtnikov pa je davčna uprava denarno kaznovala-
Pri obdavčenju kmetov je naša občin ska skupščina izbrala letos najbolj milo rešitev, ki jo še dopušča zakon. Po priporočilu republiške skupščine so z novo razdelitvijo katastrskih občin prešli* iz treh na dve skupini in že samo s tem občutno povišali osnovne stopnje za odmero davka. Kmetijstvo je tako obremenjeno s 30 starimi- milijoni din več (15 milijonov Sdin za občino in 15 milijonov Sdin za republiko).
Za letos naj bi s predlaganima stopnjama (30% v prvi skupini in 17 »/o v II. skupini) povišali lanski prispevek še za 10 %• (V II. skupino spadajo Dol, Pod-gora in Kleče, vse druge katastrske oh čine pa so v 1* skupini.) Lanska povprečna stopnja za I. skupino je znašala 27,8 %, letos pa bo znašala 30 % in sicer zaradi izenačenja z drugimi občinami v Slove ni ji. Lanska povprečna stopnja v II. sku pini je znašala 13,7 %, ker pa je z repu bliškim zakonom za to skupino predpisa na najnižja stopnja 17%, so se v bežigrajski občini odločili za to stopnjo.
Da bi se izognili ‘še nadaljnemu povi šanju davkov, so predlagatelji opustili staro progresivno obdavčitev, ki bi v ok-
virih, predpisanih z republiškim zakonom, pa tudi po tehnični izvedbi, še znatno povišala davke v kmetijstvu, .zlasti v II. skupini-
Kmetje bodo morali davkariji torej odriniti nekaj več kot lani. Zakaj? Za izven ljubljanske občine je kmetijstvo eden glavnih virov dohodkov in menijo, da so kmetje v ljubljanskih mestnih občinah premalo obdavčeni. Ob tem pa so pozabili, da je takoimenovani meščanski kmet vsako leto bolj na tesnem z zemljo, ki jo še lahko obdeluje, da se s kmetijstvom pretežno ukvarjajo samo še starejši ljudje itd. Trg imajo res pred nosom, vendar pravih kmetov je čedalje manj. Ne gre tudi prezreti dejstva, da je kmetijstvo pri nas 1>olj obdavčeno kot obrt.
Letos bo moralo precej več občanov plačati prispevek od skupnega dohodka (če so lani zaslužili več kot dva st. milijona dinarjev, to je plača, honorarji in drugi dohodki). Točneje rečeno: zavezancev bo več, dohodka za občino pa verjetno manj. Lani je bilo za Bežigradom nekaj več kot 2.500 dvakratnih milijonarjev. Letos' jih bo prav gotovo več, vendar veljajo olaj. šave (za vzdrževanje nezaposlenih družinskih članov in otrok) zato si iz tega vira za občinsko blagajno ne obetajo večjih dohodkov kot lani.
»ZBOR OBČANOV« STRAN 8

S
Proračun mestnega sveta
Šest milijard starih dinarjev za skupne mestne potrebe
Računajo, da se bo letos za financiranje sicupnih mestnih zadev nabralo v Ljubljani 64,041.000 dinarjev. Za financiranje skupnih mestnih zadev in medobčinskih služb združujejo ljubljanske občine 85 odstotkov dohodkov od občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno v trgovini ter alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, upravnih in sodnih taks.
Denarja bo za 14 milijonav več kot lani, vendar je letos mestni svet prevzel tudi financiranje nekaterih dejavnosti, za katere so prej skrbele občine. To je narodna obramba, mestni komite Zveze mladine, mestni odbor Rdečega križa in mestna gasilska zveza. Delavska in mestna knjižnica ter sofinanciranje Temeljne izobraževalne skupnosti.
Denar naj bi razdelili takole:
Za temeljno izobraževalno skupnost je predvideno 3,816.000 din, v celoti pa za vzgojo in izobraževanje 3,856.000 din. Za znanstveno dejavnost je namenjeno
35.000	din.
Med izdatki v proračunu mestnega sveta je kulturno prosvetna dejavnost ena najmočnejših postavk. Predvideno je 14,076.000. Dotacije naj bi dobili: Slovensko narodno gledališče 4,225.000 din Mestno gledališče 2,327.000 din. Slovenska filharmonija 1255.000 din. Mestni arhiv
267.000	din, Ljubljanski festival 593.000 din, Pionirski dom 881.000 din, Mestno lutkovno gledališče 514.230 din, Mestni muzej 312.000 din. Mestna galerija 128.000 din, Slovanska knjižnica 211.000 din, Zavod za ureditev stare Ljubljane, 331.000 din, šentjakobsko .gledališče 210.000 din. Mestna ljudska knjižnica 465.000 din. Delavska knjižnica 360.000 din itd.
Za telesno kulturo je predvidenih
1.613.000	din od tega 440.000 za Zavod inž. Stanka Bloudka, 380.000 din kot nagrade za visoke dosežke, za organizacije in prireditve je predvidenih 227.000 din, za tekmovanje po poteh partizanske Ljubljane
100.000	din, denar pa bo dobila tudi Ljudska tehnika in gorska reševalna služba.
Med izdatki za zdravstveno varstvo je regionalni zdravstveni center, ki bo do-bM 340.700 dinarjev.
Za urbanistične načrte, študije in analize je predvidenih 446.000 din.
Tudi komunalna: dejavnost je ena naj-vdšjih postavk v mestnem proračunu. (10,500.000 dinarjev). Za vzdrževanje javne razsvetljave v Ljubljani je določenih
3.196.000	din, za vzdrževanje javne snage 2,490.009 din, za zimsko službo 1,580.000 din, za nego .parkovnih gozdov 710.000 din in vzdrževanje zelenih površin 700.000 din, za cestno prometno signalizacijo 600.000 din. denar pa je predviden še za vzdrže-
vanje semaforjev, mestno prometno službo, zoološki vrt itd.
Denarja za komunalne zadeve je predvideno približno toliko kot lani, čeprav so potrebe vsako leto večje. Glede javne razsvetljave je celo rečeno, da bo nujna redukcija električne energije za posamezne mestne predele.
Za delo mestnega sveta, odborov in komisij je predvidenih 824.000 din. Denar za delo mestne Skupščine, ki jo bodo ustanovili po volitvah, tukaj ni predviden.
Tretja »milijardna« postavka v proračunu mestnega sveta so mestne in medobčinske službe (15,331.0000 din). Denarja je predvideno toliko kot lani in že zdaj opozarjajo, da bodo morale te službe celo zmanjšati obseg strokovnih in upravnih opravil, ne pa da bi poslovanje modernizirali. Denar naj bi dobili: uprava za upravno politične zadeve 1,901.000 din, poklicna gasilska brigada 1,700.000 din, občinsko sodišče I 1,803.000 din, občinsko sodišče II 1,851.000 din, uprava inšpekcijskih
služb 1,408.000 din, sodniki za prekrške
1,064.000	din, pa še uprava za izmero in kataster, zavod za analize in cene, občinsko javno tožilstvo, mestno javno pravobranilstvo, mestna prometna postaja, mestni prometni urad in uprava mestnega sveta.
Precej več denarja kot lani je predvidenih za narodno obrambo. Narodne obrambe (predvsem civilne zaščite) ne financirajo več občine, temveč letos v celoti mestni svet.
Za dejavnost družbeno političnih organizacij in društev je predvidenih 1,447.070 din, od tega največ za mestno konferenco SZDL in mestni komite zveze mladine.
Za negospodarske investicije je predvidenih 3,114.000 din, anuitete in obroki pa znašajo 7,670.830 din. Med negospodarskimi investicijami je za gradnjo pokritega bazena določenih 1,027.000 din, za ljubljanski grad 500.000 din, potlej pa • še za preureditve mestnega gledališča, mestne galerije in pionirskega doma, za gasilsko lestev in za semaforje
8
Osnutek občinskega proračuna
»Zbor občanov« PRILOGA
KUD 22,70 din
Temeljna
izobraževalna
skuonost
Ljubljana
35,20 din
S™*?" 47,80 din 22,20 din Jks 44,00 din
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
169,20
din
f
76,30 din
»	26/tO	din
S^ovln^ 2,90 din
Sssr*** 5670 din Kek “ 1470 din
Če je v kuverti sto tisočakov..
bruto plača (plača s prispevki) 1.540,10 din = 100%
1.000,00 din	
65%	
neto plača (denar v kuverti)	prispevki
/
Ali veste koliko znaša vaša bruto plača, se pravi, koliko bi dobili prvega ob mesecu v kuverti, če ne bi plačali vseh prispevkov: za »cesarja«, socialno zavarovanje, šolstvo itd?
Dvomimo, če ste kdaj računali. To je stvar računovodij v podjetjih. Tudi njim ni lahko: prispevki se še med letom večkrat spreminjajo in vse je treba preračunati na novo. Oni se že znajdejo med bruto in neto odstotki, med dodatnimi in izrednimi prispevki. Nas pa so zanimali zneski; če je prvega ob mesecu v kuverti 1.000 dinarjev (sto starih tisočakov) koliko potlej dobi občina, zvezni proračun, socialno zavarovanje ...
Sto tisočakov smo vzeli v račun zato, ker je lepo okrogla vsota, pa tudi zato, ker je bil takšen poprečni zaslužek zaposlenih v bežigrajskih podjetjih (po podatkih Službe družbenega knjigovodstva za preteklo leto). Računamo torej z rednim osebnim dohodkom (plačo), brez kakšnih dodakov: kilometrine in ne vem kaj še. Račun velja za redno zaposlene v nekem bežigrajskem podjetju, ki stanujejo za Bežigradom (za druge je lahko račun spet drugačen).
če ste v kuverti dobili 1.000 dinarjev (novih), potlej je zvezni »cesar« (zvezni proračun) že dobil 44,00 din in republiški 22,00 dinarjev. Za republiško izobraževalno skupnost je šlo še 47,80 dinarjev (financiranje univerze in srednjih šol). Občina je dobila razmeroma malo: za občinski proračun 22,70 din, za Temeljno izobraževalno skupnost Ljubljana pa je šlo 35,20 din (financiranje osnovnega šolstva).
Socialno zavarovanje je dobilo 265,50 dinarjev; to je seveda roka, ki najgloblje seže v (bruto) plačno kuverto. Vemo pa, kako je £ pokojninami (zlasti starih upokojencev), pa z zdravljenjem v bolnišnicah.
Potlej so na vrsti še drugi; prispevek za otroško varstvo znese 26,40 din, od tega gre 80 odst. za otroške dodatke, 20 odst. pa za otroško varstvo (denar dobi skupnost otroškega varstva). Zavod za zaposlovanje dobi 2,90 din, prispevek za Skopje pa znaša 14,70 dinarjev. Naposled gre za gradnjo stanovanj 58,70 dinarjev; ta znesek se deli takole: 8,5 odst. za kritje razlike pri stanarinah (ki so, kot vemo, do 1970. leta planirane kot neekonomske), 20 odst., gre za gradnjo stanovanj borcev, 71,5 odst, pa o 'stane podjetju na skladi: skupne porabe (iz tega sklada dajejo podjetja svojim delavcem posojila za stanovanja).
Tako, pa smo na koncu! Sto starih tisočakov ste do- .
bili v kuverti, 54.010 starih dinarjev pa je šlo na razne žiro račune. . =
Zdaj lahko kombinirate kolikor vas je volja: recimo za občinski, republiški in zvezni proračun je šlo 88,90 din, za šolanje in otroke v vrtcih 107,60 din itd. itd.
če ste zaslužili, recimo
500.000	starih dinarjev, potlej je občina dobila 113,50 din, republika 111,00 din in federacija 220,00 din itd. itd.
In kje je zdaj vaš denar med dohodki občinskega proračuna? S tem je pa takole: od bruto osebnih dohodkov je letos z zakonom določen delež za občinski proračun v višini 3,95 odst. (5,79 odst. od neto osebnih dohodkov), deli pa se: 1,55 odst. (2,27 odst. od neto) za občinski proračun in 2,40 odst. (3,52 odst. od neto osebnih dohodkov) za Temeljno izobraževalno skupnost Ljubljana.
Za docela natančno preračunavanje vseh naštetih prispevkov v odstotkih in dinarjih in za njihovo dolgo, nespremenjeno veljavo, ne jamčimo.
tTfSL
*	3?	13. Zl.
P}
	t s	tl!
Hi j ! :■ ,f \\		J i
	h * Ji 1 * <:'ii	j»u»a •»»■»'•i

£
*‘Vr
Z r