> 3%haja , . tfikrai»iaieaUu: v iorek, četrtek, ^ soboto. tV^ued. tfcrečtimes a week Tues dajgf7htLrsHny, 5cdurday. GLASILO ŠS^mmmmrnaA KATOUŠKKOA DBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PQRNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGoT ŠTEV. (No.) 108._•_ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. SEPTEMBRA - SATURDAY, SEPTEMBER, 8,1^. * LETO (VOL.) SLOVENEC USTRELJEN Pomoč Japonski. -o- PO VSEH KRAJIH SE ZBIRAJO DAROVI, DA SE POMAGA NESREČNEŽEM. — MESTO CHICAGO JE OBLJUBILO ZBRATI $100,000 ZA POMOČ JAPONSKI — STRAŠNA POROČILA PRIHAJAJO O KATASTROFI. — NOVI OTOKI SO ZRA-STLI IN DRUGI ZGINILI POD VODO. -v VULKANI SO ZAČELI BRUHATI. — 10 TISOČ LJUDI JE ZGORELO V NEKI TOVARNI. San Francisco. — Prva poročila, ki so jih zbrali o nesrečnih krajih so bila nepopolna. Mesta v širokem pasu, kjer je divjal potres so povečini popolnoma zrušena. Samo v mestih Tokio in Yokohama in okolici je porušenih in popolnoma razdejanih čez 320 tisoč hiš. Veliko izmed teh je uničil požar in v eni sami tovarni v predmestju govore poročila, da je zgorelo do 10 tisoč oseb. V soboto se je pojavilo v o-kolici Tokio in Yokohama 216 .hudih potresnih sunkov. V nedeljo 57. Okoli 210 kvadratnih milj zemlje je popolnoma uničene. Japonci v neprizadetih krajih se _silno žrtvujejo, da vsaj nekoliko opomorejo nesrečnežem. Vse ameriške bojne ladje, ki se nahajajo v vzhodnih vodah z vso naglico vozijo in hite na pomoč, da jim pomagajo. Nekaj ameriških ladij je že dospelo v mesto Yokohama in tam zložilo prve medecinske pomoči in nekaj živil za ponesrečene ljudi. Do 3. miljone ljudi je brez strehe in vsake hrane. Ljudstvo hodi po polju in se v sili poslužuje sirovih pridelkov pred lakoto. Vojaki so poklicani na pozo-rišča nesrečnih krajev, kjer pospravljajo mrliče, katere skladajo v velike grmade, jih polije-jo s petrolejem in zažigajo, da jih na ta način najhitreje odstranijo. Nekatere gore na otoku Idzu so se sesedle in popolnoma izginile. Med potresom je bila ne ki strašna nevihta, kar je ljudi še posebej oviralo na begu. Ves promet po teh krajih je bil čez nekaj časa prekinjen. Ulice so bile polne razvalin in pod njimi na tisoče zasutih ljudi. Petdeset milj od Tokio je nastal nov vulkan, ki je pričel bruhati sedaj med potresom. Nekaj malih otokov je izginilo pod vodo in nastalo je nekaj novih. Proučevalci trdijo, da se je svet v nekaterih krajih ponižal a na drugih dvignil in vsled tega so nekateri otoki izginili in na nekaterih mestih nastali novi. Mnogo rek je izpremenilo svoj tok, kar tudi pripisujejo temu, da se je svet na enih krajih dvignil in na enih ponižal. Po nekaterih krajih je bila med tem časom strašanska vročina do 156 stopinj. Včerajšno poročilo omenja, da tekom zadnjih 48. ur se ni pojavil noben potresni sunek več. Na lice nesreč so dospele posebne komisije, ki bodo vodile ob-novljenje teh krajev. Pričeli bodo takoj z raznimi gradnjami. Velike množine lesa se je že naročilo od ameriških lesnih trgovcev v San Francisco. Tudi nad 100 tisoč ton železa se bo potrebovalo, da se popravijo velike izgube. GRČIJA UPA, DA BO SPOR POJENJAL. Anglija je proti Italiji zadnje dni, ker se noče pokoriti ligi narodov. — Mussolini grozi z odstopom od lige narodov. Genova. — Iz krogov zastopnikov, ki tvorijo ligo narodov se poroča, da liga narodov ne bo vodila nikakih posvetovanj, dokler bo grško-italijanski spor v pretresu zbora raznih poslanikov v Parizu, ki po navodilih svojih vlad rešujejo to nastalo kritično zadevo. Grški poslanik Politis se je izrazil časnikarskem poročevalcem, da on upa, da bodo dosegli mir. ki bo zadovoljil obe stranki. Nadalje je dejal: "Potom naših ponudb, je mogoče popolno zadovoljstvo. Razlika med grškim in italijanskim predlogom je ta, da Italija hoče rešiti to kritično vprašanje s silo, dočim se mi hočemo poslužiti pravičnih, miroljubnih in legalnih metod." Grčija prosi na vso moč ligo narodov, da reši komplicirano zadevo. Dočim se Italija upira na vso moč tej sugestiji. S svojim protivanjem se je zadnje dni zamerila celo Angliji, da slednja užaljena grozi Italiji, da se ima ona ravno tako kot vsak drug narod ali država pokoriti ligi narodov. Zedinjene države se strinjajo v tem oziru z Anglijo in so zato, da naj to zadevo reši figa narodov. Francija se kaže v tem sporu neutralna, ker se boji zamere Italiji. Današnja poročila naznanjajo, da Italijani vodijo na Krfu hišne preiskave, upostavljajo svoje postave in ljudi postavljajo pred svoja sodišča^ Kaj takega sme delati seveda samo "civilizirana" Italija! -o- JUGOSLOVANSKI KRALJEVI DRUŽINI SE RODIL SIN. Beograd. — Jugoslovanska kraljica Marija je včeraj povila sina, tako poroča uradno poročilo. V kraljevi hiši vlada silno veselje, ker z novorojenim prin-com je dobila država svojega prestolonaslednika. Kako ime bo dobil novorojeni princ še ni znano. -o- ROJAK PAUL BIZJAK USTRELJEN. — TRAGEDIJA SE JE ZAVRŠILA V SLOVENSKI NASELBINI MEADOW LANDS, PA. — PIJANČEVANJE JE BAJE VZROK ŽALOSTNE TRAGEDIJE. — SLOVENEC BIZJAK JE PRIŠEL V AMERIKO ŠELE PRED LETOM DNI. — NAŠ POROČEVALEC PRAVI, DA JE TO SAD PROTIVER S K I H NAUKOV. -o- Meadow Lands, Pa. — (Izvirno poročilo) — Dne 4. septembra zjutraj se je raznesla po naselbini vest, da je bil ponoči v jutru ustreljen do smrti Slovenec Paul Bizjak v prostorih rojaka Joe Blažiča v Meadow Lands. Na domu omenjenega Joe Blažiča so baje popivali, plesali dan prej, zvečer in menda dolgo v noč. Nekako okrog, ali že popolnoči se je dogodil umor. Poklican je bil na lice mesta zdravnik Dr. J. S. Wilson, ki je takoj prihitel na lice mesta, a že prepozno, rojak Paul Bizjak je že izdihnil v mlaki lastne krvi. Dr. Wilson je takoj obvestil okrajne oblasti, ki so poslali na lice sne&ia takoj gotovo komisijo z okrajnim konštablerjem na čelu. Začela se je preiskava. V hiši so dobili okrajni uradniki sedem oseb, ki so jih odpeljali, na preiskavo v Washington. Osumljenci se baje izgovarjajo, da so videli priti v hišo dva črnca, ki sta ustrelila pokojnega rojaka Bizjaka. Todi oblasti tem izgovarjanjem ne vrjemo. Blažič, ki je kakor sumijo zapleten v afero, je baje dobro poznan od okrajnih uradnikov, ker je neki trdovraten kršilec prohi-bicijske postave. Dne 17. avgu- sta so izvršili okrajni detektivi hišno preiskavo in našli pod njegovo streho gotovo količino o» pojnih pijač. Bil je aretiran. Stvar pokazuje, da so pijan-čevali in da to. je glavni vzrok žalostne tragedije, ki se je končala s smrtjo mladega rojaka. Rojak Paul Bizjak je bil u- Stavka se nadaljuje. GUVERNER PINCHOT POIZKUŠA REŠITI SPOR. — PREMOGARJI ŠE VEDNO VZTRAJAJO PRI SVOJIH ZAHTEVAH ZA POVIŠANJE PLAČE. — LASTNIKI SO DELOMA POPUSTILI, A GLAVNIH TOČK NE POPUSTE — PREROKUJE SE, DA STAVKA BO PORAVNANA V KRATKEM. — PREMOGARJI BODO ZMAGALI. Harrisburg, Pa. — Stavka an-tracitnih premogarjev se mirno nadaljuje in med premogarji ni opaziti nikakega vznemirjenja. Premogarji so doma, popravljajo pridno svoje hiše in nobene spremembe ni opaziti po naselbini streljen s 38-tega kalibra samo- !racjj stavke, kresom skozi glavo. Blažič je ba- je pobegnil, ko se je stvar zavr-šila. Pripoveduje se, da so ga ljudje videli te dni. Pokojni Bizjak je prišel v A-meriko šele pred letom dni. Bil je član tukajšnega društva Janeza Krstnika, J. K. J. Doma je bil iz Hraš pri Postojni. Poročevalec omenja: "To je socialistični sad t*-""———~ On gotovo pozna razmere, ker živi med njimi. Slovenska javnost pa vidi v tem ogledalu nov vzor, kam vodi naše ljudi brez-versko življenje. Za cerkev in Boga nič! Za vodko, ki dela ljudi neumne pa vse, to je geslo zgubljenih slovenskih brezvercev po Ameriki. Slovensko brez-versko časopisje, jpoglej sadove, ki jih rodi tvoje nelo! Žrtve pa- Voditelji organiziranih an-tracitnih premogarjev vztrajajo trdno na svojem stališču napram zahtevam lastnikov. Guverner Pinchot, ki ie te dni interveniral v ta spor se veliko trudi, da bi dovedel obe stranke do sko-rajšne sprave. Njegovi nasveti so taki, da naj bi obe stranke popustile polovico in naj tej podlagi se naj pride do kompromisa, na podlagi katerega se bo podpisalo končno pogodbo. V večjih slučajih so te dni tudi unijski zastopniki popustili. Sliši se, da so popustili zahtevo za 20 odstotno povišanje, in da se zadovoljujejo z 10 odstotnim povišanjem. Toda zahtevajo pa večje povišanje za kompanijske delavce, a temu se lastniki najhuje upirajo iz razlogov, kjer na antracitnem premogu dela VELIKE GOLJUFIJE ODKRITE V NEMČIJI. LA FOLLETTE DOSPEL V PETROGRAD. Moskva. — Senator Lafollette iz Zedinjenih držav se je včeraj izkrcal na ruska tla v Petrogra-du s svojo komisijo, ki si bo o-gledala Rusijo in tamkaj sni sedanji ustroj države. — Washington. — Uradna poročila, ki jih je prejel državni department o potresu na Japonskem naznanjajo, da je materialna škoda cenjena do pet bi-ljonov in pol. Valuta Japonske je tudi silno padla vsled katastrofe. — Washington. — Državni department je prejel nadaljno poročilo, da je ameriškega konzula Earl Dieobra zadela usoda smrti na Japonskem. Dieober je bil doma iz Brooklyna, N. Y. — Chicago. — Prohibicijski agent je so včeraj zavohali veliko množino pravega piva pri Siebon Brewing Co. Zaplenili so ga celih 2400 sodov, katerega bodo spustili v kanal. — Sacramento, Cal. — Tukaj-šni katoliški cerkvi je bila na neznani način ukradena znamenita zgodovinska slika, ko Kristusa polagajo v grob. Slika je vredna do $500,000. Farani sumijo verske sovražnike, da so storili ta zločin. — New York. — Senator SaU A. Cotillo rodom Italijan se je pritožil pri vladi proti izkorišča-; nju italijanskih priseljencev od strani raznih ameriških privatnih bankirjev. V svoji pritožbi navaja več slučajev, v katerih so bili izkoriščani priseljenci. — New York. — Glavnica Ford Motor Co. je narastla tekom zadnjih treh let iz $146,000,-000 na $240,000,000. Iz te statistike je razvidno, da se Fordov kapital z veliko hitrostjo množi. ' — Chicagjo. — Krvava statis- dajo tuintam! Vi pa narod zapeljujete in moralno uničujete! jsi]no veiiko kompanijskih delav-Sram vas bodi!!! !cev. Ta zahteva in pa crdtegoval- ni sistem ustvarja obema stran-koma nepremostljive ovire. Guv. Pinchot je včeraj svetoval, da naj premogarji opuste predlogo glede odtegovalnega sistema ter naj sprejmejo predloge lastnikov, ki so pri volji povišati zaslužek za 10 odstotkov. AMERIŠKE DNEYNE VESTI. tika raste od dne do dne. Do včeraj je bilo ubitih od avtojev 456. Od streljanje 173. Od prevelikega zauživanja munšajna 143. In nihče se ne meni v modernem Babilonu, da bi te slučaje omeiil! — San Francisco. — Tukajš-na Radio družba naznanja v svojem poročilu, da se je pošiljanje poročil po brezžičnem brzo-javu vršilo veliko bolj točno kot po kablu. Kabel je bil vsled nemirne vode na več krajih razdejan. — Sioux City, la. — Oblasti so včeraj zaprle v tem mestu Patsy Dillona glavarja razpeče-valcev strupenega "dopa." Dope so prodajali mladini, katere so mnogo spridli z njim. Dillon je bil baje glavar vseh tihotapcev, ki so razpečavali prepovedane preparacije. * — Greenville, O. — Tifkajšno farmarsko Narodno Banko sta včeraj naskočila dva dobro oborožena bandita. Trije bančni u-radnikiy ki so se nahajali na banki so morali držati roke kvišku, mejtem, ko je eden izmed ban-ditov pokral vso gotovino, ki jo je mogel dobiti po oddelkih. Odnesla sta v gotovini nekako $5000. — St. Louis. Mo. — Od 9. do 11. novembra t. 1. se bo vršila v tem mestu Narodna Katoliška konferenca, kjer bodo zastopani vsi katoliki Zedinjenih držav. Glavno vprašanje* te konference bo, kako pomagati katoličanom po deželi na farmah v verskem > Iz zadnjih poročil je razvidno, da so premogarji in lastniki že blizu skupaj in Guverner Pinchot je izjavil časnikarskim poročevalcem, da bo spor tekom prihodnjih treh dni poravnan. Premogarji so že veliko pridobili in lastniki popuščajo še vedno dalje. Iz tega je razvidno, da bodo premogarji zmagali na velikem delu svoje črte, ako bodo trdno vstrajali, kakor so dose-daj. Premogarski baronje pač uvi-devajo, da jo ni druge poti kot napraviti spravo z delavci, ki garajo za njih in jim spravljajo skupaj lepe dobičke pri njih podjetjih. oziru. — Denver, Colo. — Železniška družba Denver & Rio Grande je povišala te dni plačo svojim delavcem. Letno bo to povišanje znašalo $135.000. — Chicago. — Mestna vlada je v skrbeh, kaj bo z vedno prihajajočimi zamorci, ki dnevno prihajajo v veliken^ številu iz juga v to mesto. Zamorci prihajajo na sever za boljšim zaslužkom. Že sedaj je več tisoč zamorcev brez dela v tem mesu. Mesto je primorano nekaj ukreniti v tej zadevi, kajti od 1. januarja 1922. je dospelo v Chicago nad 25. tiSoč zamorcev. Sedanji kancelar dal zapreti. .pi*jšnjega finančnega ministra. Poročajo, da Hugo Stinnes je v zvezi z goljufijami. Berlin. — Poročajo, da veliko zanimanje je nastalo v političnih krogih, ko je sedanji kancelar naznanil, da se prejšni f* nančni minister zapre. Povedal je, da je napravil eno največjih goljufij, ki so bile kedaj v zgodovini. Odkar je imenovana nova via-i da, je bilo naznanjeno, da svel ne bo vrjel, kako veliko umaza-nost in goljufijo je zapustil prejšni finančni minister. Sedajni finančni minister 'Hilferdingf, je pred par dnevi pregledal račune in on se je ustrašil pred veliko goljufijo, ki je v knjigah. Naznanil je takoj kancelarju. Ljudstvo zahteva, da se po stavi pred sodišče tudi največje ga industrijca Hugo Stinnesa On in pa njegovi prijatelji 9 krivi, da se nahaja na biljone nic vrednih mark v Nemčiji, med tem, ko si je on zaslužil miljone dolarjev. -o- DELAVCI V RUHRU SO ZOPET NA DELU. Essen. — Vse majne v Essefl so začele obratovati. Velikemtl pomanjkanju plina se je s tem opomoglo. Stari Jdelavci so se povrnili na delo, ker so se nemški voditelji nekoliko sporazumeli s Francozi. Niso namreč šli v francoske jame, toda v one, katere vodijo Nemci. Ti so jim namreč dovolili 6-urni delavnik! v jamah in 8-urni zunaj jam. Francozi so se temu upirali ini| so vedno zahtevali 10 ur zunaj m 8. v jamah. Kopali ga bodo le toliko, ^za potrebo dotičnega okraja. DENARNE POŠILJAM. cene so bile akfaa dinarjem: 100 — Din........$ 1.45 500 — Din........ $ 6.10 iooo — Din.....$11.90 2500 — Din........$29.00 5000 — Din........ $57.0O Za italijanske Dre: S® — Lir ........ $ 2.75 100 — Ur ........ $ 5.25 500 — Ur ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47.oo Pri večjih rrotah, ki presegajo i tisoč Din. all a tisoč lir,, damo ie * sebni pop ost. Predno poiljete čre* druge trrdke ee spomnite nafte podjetje, ki bo Vam poslalo Tal denar ▼ stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje dsogje, Nafte cene as no najnižje I Vse poffijatre naslavljajte n€t EDINOST (UNITY.) Uhaja raak torek. Četrtek in soboto. — Issued every Toeede: end Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company stw West aand Street, _ CHICAGO, UJL. Telephone: C^ml 0098. oglasom na aahtero Advertising rates on application. haročnina: Za Združene Države za celo leto .......................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.50 _ " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i.7S JUBSCRIBTION: For United States per year ..........................$300 For United States for half year............$1.50 For Chicago, Canada and Enrope per year.. $3-5<> _"_ Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Številka poleg vašega naslova zna& do kdaj je plačan list. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do ta. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, lit, under the act of March 3rd 1879. Liga narodov — slepilo. rodoma. Amerikanci bodo zopet vodili v Mehiki svoje raznovrstne businesse in za Mehiko, ki potrebuje tujega kapitala je to velike važnosti. Delavske razmere v deželi se bodo izboljšale, ker deželi bo več producirala svojih produktov. Pa tudi za Zedinjene države pomeni to boljšo prosperiteto, ker Mehika sedaj ne bo hodila na evropejski trg kupovati svoje potrebščine, ker jjh bo imela bližje pri svoji sosedi Zedinjenih državah. Dal Bog, da bi ta prijateljska vez držala in bila trajna! Milwaukee,—Wis. — Iz Wau- stonj pričakovati .od njega — bi kegana sem se podal proti Mil- gotovo napisal, koliko naročnine waukam, Wis. kamor sem do- je odnesel z svojo "Družino." spel okoli poldne v prav lepem Napisal bi tudi, koliko revnih vremenu. Najprvo sem se vstavil mamic je nafarbal po Pennsyl-pri. dobroznani Mr. Kozlevčar-[vaniji, kolikim je ostal dolžan jevi družini, kjer sem vedno do- na hrani in za drugo stvar, pre-bfodošel. Pri njih sem ostal ce- dno ga je kafra vzela iz zakaje-le štiri dni za časa mojega agi- nega velikega mesta. Napisal bi tiranja za naše liste v tej našel- itiidi, kako se je dal podkupova- Po zadnji svetovni vojni se je rodila ideja v glavah raznih državnikov, da treba v prihodnjosti napeti vse sile, da se prepreči na svetu vojne med narodi. Prijeten je bil ta glas za vsako uho. in vsi narodi so ga sprejemali z velikim veseljem. Bivši predsednik Wilson je najprvi podal sugestijo te bleščeče ideje. Ta ideja je šla od srca_do srca in za trenutek je ves svet trdno vrjel, da odslej ne bo na svetu več vojska, da odslej bomo imeli mir in lepo življenje. A ta ideja je bila podob- ma» s katerim zasti na mavričnem odsevu, ki kmalu izeine in na nebu ostaneio sa- [slovenski odpadniki naše liud- s svojo polovično izobraz- bini. Odkar sem bil v zadnjič v tej naselbini moram priznati, da se je ta naselbina jako zboljšala, glede katoliškega prepričanja in katoliškega časopisja. Narod vedno bolj spregleduje, da je veliko lepše živeti po veri, kakor pa po naukih nesrečnega socializ-katerim zastrupljajo naši na mavričnem odsevu, ki kmalu izgine in na nebu ostanejo sa mi oblaki. Tako je bilo tudi s to idejo. V Versailles so ustanovili ligo narodov, ki naj bi imela nalogo voditi razne arbitracije med narodi in državami, preprečevati vojne itd. Lep namen, ki se ga pa ne izvršuje in ne izpol-nuje. Do danes je liga narodov storila še bore malo za splošni bla-gobit narodov. Pri ligi tvorijo večino zastopniki Anglije, Francije in Italije. Kar ti poreko, to mora biti, to je postava. Za male narode se liga narodov ne meni, pa naj se jih še tako zatira in preganja. N. pr., ko je Grčija zahtevala pravice od Turčije v Lozani, nihče izmed zaveznikov se ni zmenil za njo. Ko se je šlo za Reko med Italijo in Jugoslavijo, je vse molčalo, na tihem pa odobravalo italijansko akcijo. In kaj dela liga narodov danes, ko je Italija napadla na tako nečuveni način Grčijo in ji iztrgala iz rok tri otoke v Jadranskem morju? Se kdo kje kaj zgane?! Kaj še, to si je Italija izprosila za kulisami lige narodov od Anglije in Franicje. Vse to je zgovorjeno že naprej. Francija rogovili v Po- i ruhrju, Anglija v Mezopotamiji in drugih krajih, Italija pa krade na Balkanu. Liga narodov služi samo za masko, za katero skrivajo zavezniki svoj pravi primitivni obraz hinavskega kra-marstva. Take lige narodov je boljše da jo ni. In če bi bili mali narodi, male države pametne, bi izstopili iz take lige in formirali svojo lastno ligo, kjer naj bi podpirali eden drugega proti onim, ki jih zapostavljajo in izkoriščajo. Sedanjo ligo narodov zavezniki rabijo za pesek, ki ga mečejo malim narodom v oči. Slučaji, ki so dovršili v Evropi tekom zadnjih pet let pokazujejo dovolj jasno, da je taka trditev popolnoma resnična. Velikemu Wilsonu se ni zastonj zagnusila evropejska politika. Wilson kot poštenjak je mislil pravično ligo, ne pa tako, kakršna je sedaj, kjer imajo besedo samo Anglija, Francija in Italija, a mali morajo skakati in plesati tako, kakor jim godejo in žvižgajo prvi trije. Iz pravičnega stališča je to velika nesramnost in krivica, ki se izvršuje v imenu lige narodov. --—o- Mehika priznana. Tri leta je minulo, odkar so bile prekinjene diplomaticne vezi med Zedinjenimi državami in Mehiko. Pogajanja so se vršila dolgo časa in še le predkratkim so prišli zastopniki obeh držav do sporazuma. Diplomatične zveze so zopet obnovljene. V Washingtonu se nahaja mehikanski poslanik in v Mexico City poslanik Zedinjenih držav. Glavne ovire, ki so zadrževale sporazum obeh narodov niso pojasnene natančno še sedaj. Eni so dolžili Wall Street, da splet-kari in vpliva na vlado, da ni treba priznati Mehike, dokler ne odpravi postav, ki določajo in dajejo pravico mehikanski vladi zapleniti privatne lastnine v državi, drugi pa so dolžili Zedinjene države, da igrajo ulogo imperializma, t. j., da si hočejo lepega dne osvojiti Mehiko in isto anektirati h Zedinjenim državam. Tako se je vzbujalo nekak dvom v srcih obeh narodov. Zadnje dejstvo, da bi Zedinjene države igrale imperialistično ulogo v zadevi z Mehiko je najmanj verjetno, če tudi nekateri to še danes prav zvesto povdarjajo. Za zgled vzemimo samo afero z pokojnim generalom Villom in Zedinjenim državam J. 1916. Vsaka druga država, bi ne prenašala tolikih krivic in razžaljen j, kakor jih je bas Amerika od strani Mehikanskega naroda. Amerika pa dasi desetkrat močnejša od Mehike ni nastopila kot bi mogla, ampak prizanašala je in prizanašala in iskala vedno mirne sprave s svojo sosedo. Ako bi Mehika kaki drugi državi prizadjala toliko krivic in razžaljenj, kakor jih je Zedinjenim državam, bi udrla s svojo vojsko v njen teritorij in zasedla deželo. Amerika tega ni storila, ker ona ne mara, kar ne sliši njej Amerika ni dvignila nikdar meča v svoji zgodovini iz imperialističnih namenov, svoje vojske je vojevala vedno za demokracijo in svpbodo. Zato je ta stran zgodovine Zedinjenih držav čista in neomadeževana. Vendar teh prerekanj kdo je kriv, je sedaj konec. Mehika je priznana m njena oficijelna vlada. Oba naroda sta si podala roke m na podlagi sklenjenih pogodb hočeta živeti kot prijatelja m prijazna soseda. 3 J . Meje so sedaj odprte za raznovrstno trgovino mej obema na- stvo bo. Take pripombe sem čul od delavcev samih, kakor tudi od ti od zloglasnega Zottija, kako je z njegovim listom farbal Slovence in v njem zagovarjad av-strijakanstvo. In slednjič bi napisal, kako je klečal pred slov. župnikom, dvigal svojo desnico in prisegal, da bo ostal odtedaj zvest član kat. cerkve in da bo temeljito branil katoliško cerkev in njena načela in da bo Pepeta dobro krtačil. In kajpada, omenil bi tudi, kako je potem prisego prelomil, šel h Kondatovi jSmrdobi, ter tam satansko na-Rev. Father Pakiža župnika tu- pa<|al vse kar je lepega in sve-kajšne slovenske fare, ki je rav- 'tega. uri zjutraj. Pred parado se jej postavila Marshall godba, za njo j so korakali uradniki od Cemetery Association, za njimi šolarji, društvo sv. Ane, društvo sv. Jgžefa, društvo PreHlažene Device Marije, društvo Zvezda, in društvo sv. Lovrenca. Parada je bila jako veličastna, katero je nadziral zato določeni maršal Frank Končar z dvema pomožnima maršaloma Frank Matosem in Frank Tel-banom. Na pokopališču se nahaja križ in na njem stoji kip sv. Jožefa, katerega se je blagoslovilo. Kip je jako umetno narejen iz brona. Blagoslovljenje je izvršil v škofovem imenu, nalašč zato slavnost imenovani Msgr. Rt. Rev. Josejh Soentgerath iz Ho-nesdale, ki je bil svoječasno director Pontifikalnega kolegija v Columbusu, Ohio. Pod nadzorstvom Msgr. Soentgeratha je dovršil svoje duhovske študije naš sedanji preč. g. župnik Father Jevnik. I Oskrbo in nadzorstvo pokopališča ima v rokah posebni odbor naše župnije, v katerega so bili izvoljeni Frank Telban, predsednik John Churney, tajnik, Frank Končar blagajnik. Pomožni odborniki so: Louis O-mahen, Lovrenc Kotar, Frenk Gerštel, Frank Kamin, Frank Blodnikar, John Pungarčan, Fr. mmmiji^t Evropske državnike ničesar ne muči bolj, kakor to, kako bi se dalo dobiti v Evropo ameriške dolarje. Če bi jim Uncle Sam podaril svojo blagajno, je "sure thing," da bi si vojske napovedali še pred Božičem. Vsi so pripravljeni za vojske samo dnarcev jim manjka! Hudo je če je kdo pripravljen, pod palcem pa,nič nima ! * * * Novi predsednik Coolidge bo I nastojil in rešil več zamotanih vprašanj, ki zahtevajo hitre rešitve. Vsaj tako obljublja, odkar se nahaja v Beli hiši. * * * Mussolini je dobil te dni prvo priložnost, da se pokaže svetu kakšen mož, da je. Skočil je na malega Grka in mu odvzel tri o-toke. To je storil seveda iz tega vzroka, ker mu v glavo sili D'Annunzio-jeva kri. Mussolini je s tem dokažal, da je vreden sovrstnik reškega norca! * * * * no nabiral darove za cerkveni piknik z velikim navdušenjem. Tudi vspeh. kakor sem čul, je bil jako lep in povoljen. Č. g. župniku pa častitam, kakor tudi vsem zavednim mil-wauskim Slovencem! Le tako naprej po poti, ki jo Vam kaže dušni pastir, pa boste korakali od napredka do napredka in uspeh se bo večal od dneva do dneva. Delavske razmere so tu približno take. kakor po drugih naselbinah. Dela je dovolj, le tu-patam se pritožujejo nad malimi plačami, ki jih delavci prejemajo za svoje dejo. Pri agitiranju za naše liste so mi veliko pomagali zlasti Koz-Ievčarjevi, Arhovi na West Al-lisu in Janežičeva družina. Vsem najlepša zahvala za pomoč in tako ljubeznivo postrežbo. Vsem plačaj ljubi Bog! Leo Mladich, pot. zastopnik. -r-O—— Iz zapada. — Pazil sem in pazil, kdaj bodo lawndalski ko-ritarski eksperti dokazali, da to ni res, kar je Edinost poročala in prinesla na krožniku pred slovensko javnost o Narodni Jed-noti in njenem rdečem glasilu. Zapihali so sicer, kakor jezni gad, ako ga zdramiš ^iz spanja na topli solnčni pečini. Tudi obljubili so, da bodo nekaj dokazali, a dokazov ni in jih ni! Vse to kaže, da je čista resnica, kar se jim je v onih člankih zapisalo v brk. Pepe, moj nekdanji kolega v Ljubljani, ki urejujejo rdeče glasilo za Narodno Jednoto se ne- Ta "kremeniti slovenski značaj" piše sedaj slovensko zgodovino. To bo zgodovina! Vsak pošten Slovenec bo zavihal nos predno jo bo prijel v roko. Meni se le čudno vidi to, da so naši ljudje tako neumni in za-gamani. da puste v svojem imenu blatiti najlepše strani lastnosti slovenskega naroda. Vera in Cerkev si bili odnekdaj Slovencu najdražji zaklad. Naši pradedje so se borili z vso odločnostjo proti sovražniku tega zaklada. Tu v Ameriki pa svoje krvavo zaslužene cente dajejo za tisk, s katerim ta zaklad unču-jejo v slovenskih srcih. Če se ne pravi to tolči po svojih lastnih zobeh, potem sploh ne vem, kako se tolče po svojih lastnih zobeh. Se bom še oglasil. Joško. -o- Chicago, 111. — Trije Chica-ški dečki so zapustili v torek Chicago in so odšli v Kolegij sv. Jožefa v Teutopolis, katerega vodijo 00. Frančiškani. Dva Ernest Bogolin in Viktor Prah sta učenca naše šole sv. Štefana, tretji Alojzij Prijatelj, je iz So. Chicago iz znane Prijateljeve družine. — Jožef Trinko je šel pa v Quiglej Preparatory gimnazijo. — Želimo vsem štirim obilo uspeha. Tako je prav, da so se tudi naši slov. stariši začeli prebujati in se zavedati, da niso Kolegiji in višje šole samo za Irce, Nemce, Poljake, temveč tudi za Slovence. —! Upamo, da bo Chicago dala vsako leto vsaj tri dečke v Kolegij. Zabave to jesen priglašene do sedaj: — Zadnjo soboto in ne- Danes se je vrnil v Chicago ponujalec brusov. Mudil se je v New Yorku, kjer je kot izjavlja Lavš. Anton Gerčman, Frank ^ Matoš in Paul Turk. I Jin Je "a'v?c prodal- Ta<" Gori imenovani odbor se je™0 f?™9 A™ }'h Vsled mnogo trudil, da se je doseglo**??veliko potreb«.jejo, da z n,i- lastno slovensko pokopališče v'™!Me Prf v vese- ......1 • - . ill, da sem mozu ustregel s tem nasi župniji, ki je v ponos in - s LCII1» čast župniji in celi slovenski naselbini. Naša naselbina bo kmalu na zemljevidu zavzemala najčast-nejše mesto. V to nam veliko pomagajo korajžni ljudje naše naselbine. Za zgled naj navedem našega korajžnega Feliksa Zavrla, ki se je te dni pripeljal iz daljnega pacifiškega mesta Portland, Oregon z navadnem motor-ciklom. Potoval je celih 23 dni preko kontinenta. Pravi, da je na poti preko kontinenta videl je veliko zanimivega, kar ne bo z lepo pozabil. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike! Poročevalec. DR. J. E. URŠIČ VAN. ODLIKO- ki silno huduje. V svojo gardo je mobiliziral vse, kar je kaj jezično JJ . LUVllljU OVJUWIU lil lic- zmožnega. Z njim kooper.ra v deljo ta mesec, t. j. 29. in 30. sep- teh sliiraiih i.: , , „ . J . v v tembra nas cerkveni pevski zbor "Adrija." — Drugo nedeljo, 14. oktob-bra, društvo Marije Pomagaj. Chicago. — Naš slovenski zdravnik Dr. J. E. Uršič je dobil te dni imenovanje za inštruktorja, ali profesorja suplenta na medicinski fakulteti na North western vseučilišču v Chicago. Ta mesta dobe samo oni bivši učenci tega vseučilišča, ki so bili najboljši in so končali šole z odliko. To mesto pa odpira Dr. L^ršiču pot do popolne profesorske službe na vseučilišču. — Dr. Uršič seveda ostane med nami in bo tudi uradoval še dalje v svoji pisarni, samo da bo moral vsaki dan med šolskim letom za gotove ure iti podučevat na vseučilišče. — To imenovanje pa samo kaže, kako izvrstnega zdravnika imamo v osebi Dr. Uršiča, ker drugače bi ga vseučilišče tako ne odlikovalo. — Dr. Uršiču naše iskrene častit-ke. teh slučajih Matic Plehar, ki je zadnje čase objavil zopet par pesmic, katere pa seveda ne nosijo na sebi pristnega "trade mark," da bi vedeli kdo jih je sestavil. Tudi povedal ni, ali so bile spisane kje v Minnesoti, ali kje v Ohio. Pa Pepe ima še ne-' kaj drugjih pomočnikov, katerim piše.dopise in noter vpleta izraze in misli. Pepe mi menda ne bo zameril, če povem, da dobro vem, in da sem temeljito pod-učen, da on res tako dela. Pepetova najboljša pomoč je gotovo Zvonko. Oh saj! Čestitati moram tistemu, Vašemu preklicanemu Pavletu, ki je tega klativiteza krstil za Vse'innič pl/ Luftagenta. Ime, kakršneka je vreden in kakršnega je tudi zaslužil. Ko sem prvič bral to njegovo in njemu primerno ime sem se smejal, da bi kmalu počil. Zato živio Pavle! Kot slišiip, Zvonko piše zgodovino za te koritarske eksperte. Ako bi bil Zvonko kak po-štenjakovič — kar je sicer za- — Tretjo nedeljo v oktobru 21. "Vinska trgatev," družbe sv. Mohorja. — 18. novembra društvo sv. Ivana Krstitela. — 24. do 29. novembra cerkveni bazar. Sklep na zahvalni dan. — 29. decembra šolska zabava v korist šole. -o-— Fprest City, Pa. — Sprejmite zopet par vrstic v Vaš cenjeni list, ki ga prav radi čitamo vsi v naši naselbini. Odkar sem vam zadnjič poročal, se je v naselbini zgodilo zopet več novic. Zadnjo nedeljo dne 2. septembra smo imeli v naši župniji zopet velik pomemben dan. Ta dan se je uradno blagoslovilo naše novo ol s vensko katoliško pokopališče sv. Jožefa. Parada se je razvila v slovesno procesija iz Borough dvorane nekako po 9. V TULSA COUNTY, OKLA, JE PREKI SOD. Popoln preki sod v celi Tulsa County je proglašen po guvernerju I. C. Walton. Postavodajni proglas je odvzel pravico sodnemu odlogu glede zaslišanja, jetnikov v tej deželi in določa, da nobena^ civilna agentura, izjema sodišč, ne sme delovati brez dovoljenja vojaških oblasti. — Leavenworth Tony Hau-ghter, ki je poneveril, kakor poročajo $112.987 v Merchantile banki v Pueblo, so ga pripeljali sem, da ga zaprejo v tukajšni jetnišnici. Kazen mu določa n let ječe. UBIJALEC DVEH JE OBEŠEN. I Franklinton. La. — John Mur-ply je bil danes obešen v Wash-ingtonski ječi. Predno so izvršili umor je nagovoril ljudstvo z okna jetnišnice. Bila je velika množica ljudi. Rekel je, da on ni bil TiEM c vzrok ubojev, pač pa "munšajn." Pfuj \ 1 j ! da sem ga poslal na pravo mesto. * * * Star pečlar kupi 5 funtov mesa in ga izroči kuharici. Kuharica pa meso proda in nalaže peč-larja: "Ta hinavska mačka mora od hiše. Vse meso je pravkar požrla."* Pečlar gre molče v kuhinjo, pograbi nedolžno mačko in pravi:, "Bomo precej zvedeli, kam je prešlo meso." Vzame tehtnico in stehta mačko. In glej! Tehtala je natančno 5 funtov. "Res je. Vseh pet funtov mesa smo našli, toda tega sedaj ne vem, kam je izginila mačka." * * * Xeki gospod se je pri nekem argumentiranju raztogotil, ker mu niso dovolili ugovarjati in je dejal: "Če mislite, da sem jaz osel, ste na pravega naleteli!" * * * V "G. N." sem čital te dni ta le dopis: Thomas, W. Va. — Le redkokdaj se kaj sliši iz te gorate naselbine, in še takrat nič veselega. Zadnji teden so tu pogrešali rojaka Antona Osred-karja. Nihče ni vedel kje je. V nedeljo 26. avgusta zjutraj ga je našel Jožef Suder na svoji farmi obešenega na jablani ter je takoj stvar javil oblastim. Pri njem niso našli drugega, kakor v žepu je imel list "Prosveto" in v travi pod njim prazno steklenico od žganja. Kaj je nesrečnega gnalo v smrt se ne ve. Kakor pravijo, je vzrok _nesrečna ljubezen in alkohol. Doma je bil ranjki nekje z Gorenjskega. Bival je dolgo časa na Thomasu. Delo mu ni dosti dišalo, ker je bil preveč vdan pijači. Poročevalec. * * * K temu ni potreba nikakega komentarja. Le toliko naj omenimo, da človeku, ki čita slabo časopisje, se ne more kaj boljšega pripetiti. Nova žrtev je padla. Na vesti jo imajo, tisti, ki narod vzgojujejo v brezverstvu. Kako naj njih človek konča drugače, ko pa ne čuje drugega, kakor kletve in sramotenja proti duhovnikom, proti veri, proti cerkvi in vsemu kar je svetega??!! Kakoršno življenje — taka smrt! Ta resnični pregovor se je uresničil tudi tu! * * * Klativitezi, ki se zbirajo okrog slovenskega rdečega časopisja imajo na vesti že marsikak enaki slučaj. Na stotine vernih slovenskih sinov in hčera so pogu-bili s svojim satanskim pisanjem proti veri, duhovščini in cerkvi v Ameriki. Pa jih boste zopet videli, ko bodo pisali: "O, saj mi nismo proti veri ... Le ^ nam, le k nam, mi smo z va mil" Takih sredstev se more _ vati edino propal zapeljn e slovenskih naselbin. Pismo iz Porenja. Za Edinost L. Kuhar. (Konec). N Pržavniki so se že od nekdaj trudili, najti sredstva, ki bi te •^llturne bulvarde" (tako imenujejo v Franciji meje med velikimi kulturnimi enotami) razbremenili. V zgodovini najdemo več podobnih poizkusov. Včasih nastanejo na teh velikih svetnih križiščih močne države, ki se s silo in uspešno upirajo jnva2ijam, pa najsi bi bile vojne ali mirne, včasih zopet male politične edinice, kojih neodvisnost ljubosumno čuvajo velike sicer ropaželjne sosede. Za prve je bila krasen zgled' Avstrija, za druge Švica in Belgija. Na prvi pogled nam je jasno, da se znajdejo v podonavski kotlini tri popolnoma različne civilizacije: nemška, ki prodira od jevero-vzhoda, rusko-slovanska, Jci sili od severovzhoda in latinska, ki se plazi od juga. Avstro-Ogerska se je vsedla ravno na križišče in nevtralizira sporno ozemlje. Kot velesila je bila v stanu, držati v strahu svoje sosede. Zadnje stoletje je Avstro-»Ogerska na svojo pravo misijo pozabila. Kot država, ki veže nemško-slovanske-latinske elemente, bi imela ostati v narodnem oziru indiferentna in nevtralna, a mi jo vidimo sprejeti germansko politiko. Mesto da bi kulturna nasprotstva na križišču izenačevala, je zanesla boj, ki bi ga ravno imela preprečiti, v svoje meje. Od te dobe naprej njen obstoj ni imel več pomena in res so se zakoni zgodovine uresničili: Avstro-Ogerska je razpadla naravno in sama od sebe v kulturne edinice, ki jih ni znala ze-diniti. Danes so si germanski, slovanski in latinski interesi bliže kot kedaj in najlajši veter zadostuje, da zaneti na razgalenem brezbrambnem bulvardu v srednji Evropi najhujši požar, Iz teh ozirov mislim, da se nam v Jugoslaviji silno mudi, najti ravnotežje in da je zadnji čas, poravnati češko-poljsko nesoglasje, sicer se bo srednja Evropa sesula pod trojnim pritiskom in pod svojimi razvalinami pokopala nove, mlade slovanske domove. Švica je nevtralizirala zemljo, kjer se dotikajo nemška, francoska in italijanska kultura. Ko bi Švice ne bilo bi prisostovali večnim bojem za posest alpskih prelazov. Belgija je nevtralizirala sporno ozemlje, kjer se dotikajo angleški, francoski in nemški gospodarski interesi. Nevarnost, da pride belgijska obal v nemške roke osobito pa strah, da se Viljem polasti Antverpena, je bil eden med poglavitnejšimi vzroki za vstop Anglije v vojsko. Belgija danes ni več nevtralna državica, naslonila se je popolnoma na Francijo. Morda nam bo prihodnje desetletje pokazalo, kako nepremišljen je bil ta korak zmage-pijane belgijske vlade, ker Angliji je vseeno, če se ta, ki ogjoža angleško morsko obal in svobodo Antverpena, imenuje Nemčija ali Francija. Tudi za Porenje se ie pojavilo isto vprašanje: ali bi ne bilo mogoče najti kakšno rešitev, ki bi bila v stanu preprečiti v bodočnosti vojne med nemškim in francoskim narodom? Državniki so se že pečali s tem problemom, a seveda niso prišli do končnega uspeha, ker vsak išče samo koristi za svojo državo. Naštejemo nekaj teh načrtov. Francoska nacionalistična struja zahteva Ren, torej krat-komalo vtelešenje Porenja v Francosko republiko. Neglede na moralično silno dvomljivo vrednost takih nasilnosti napram civiliziranim narodom, imamo še druge vzroke verovati, da so ti načrti le produkt malo preveč razgretih glav. Francija s svojim katastrofalnim padanjem rojstev danes ni več v stanu asimilirati 15 mil jonskega Porenja. Konflikti bi n<3 bili preprečeni, ampak le pospešeni. Nemški ra\>notako fantastični načrt o aneksiji cele severne Francije hočemo samo mimogrede omeniti. Razvaline po Franciji pričajo, kako malo je uspel. Izobčimo rajši takoj vse načrte, ki govorijo o aneksijah in preidimo na bolj uvaževanja vredne predloge. Prva možnost, bi bila, razkosati nemško državo in napraviti iz Porenja neodvisno, popolnoma suvereno politično edinico. Druga, pustiti Nemčijo zedinjeno, a ji odtrgati Porenie in napraviti iz njega neodvisno državo. Neodvisna država "Pore-fnje" bi se zavezala, ostati nevtralna ravnotako kot Švica in velesile bi se kolektivno zavezale, ščititi z orožjem njeno nevtralnost. * Tretja možnost, o kateri se je tudi že govorilo, priporoča ustvaritev avtonomne porenske provincije, ki bi ostala sicer administrativno v mejah nemške države, a bi bila izven nemških vojaških con. Porenje bi se demilitariziralo in zopet bi velesile prevzele kolektivno odgovornost čuvati, da ozemlje na levem bregu Rena ostane neutrjeno in neoboroženo. Velesile bi v tej ali oni obliki, imele ob renski črti svoje stalne posadke. Četrti predlog tolmači osobito Francoske težnje, kadar govori o neodvisni, nevtralni Porenski državi, koje zaščito bi prevzela Francija sama. Morda se še pojavijo druge formule, če bo zato še čas, za nas je važno samo spoznanje, da je treba najti neko rešitev, ker Evropa še dolgo časa ne bo zadosti zdrava, da bi mogla prenašati novih uničujočih vojn. Cilj, ki mora biti vedno pred očmi, je ločiti Francoski kompleks od germanskega, tako da si ne bosta v neposrednem stiku, ločena po širokem nevtralnem pasu. Porenje mora zgubiti vlogo skakalne deske za francoske in nemške, še bolj za nemške kot francoske osvojevalne namene. Pri tem pa se ne sme izgubiti izpred oči, da mora porensko judstvo imeti potrebne garancije za ohranitev svoje lastne na-r°dne kulture in da se mu morajo pustiti gospodarska sredstva mirni nadaljni razvoj. Ideja o neodvisni porenski državi, mednarodno-pravno zadani za večno nevtralnost in pod kolektivno zaščito vseh ev-r°pskihh velesil (tudi Nemčije), se nam zdi ne samo simpatičr na' ampak popolnoma naravna rešitev vseh franko-germanskih »porov. Porenčanom bi se ne vsiljevala tuja kultura, oni je ne rabijo, ker so gotovo eden med najbolj izobraženimi narod? v Ev-opi. Porenčani bi ostali Nemci, govorili nemški jezik, a vojaškim tistem Prusije bi se z neodvisnim Porenjem odbila vsaj za 0 poletje. Eno stoletje miru, tudi to je že nekaj. ^ Zalibog zgublja ta ideja čim dalje tim več svojih pristašev. . nciJa se je na tihem že spoprijaznila z mislijo, podaljšati svojo nadzorstvo nad Porenjem na 'nedoločen čas, na drugi strani P* v zasedenem ozemlju dela tak^ napake, da je simpatije Po- (Dalje na 4. strani.) IZ NEODRESENE DOMO YIME. Celo ime morajo spremeniti. Pretekt v Tridentu je izdal odlok, s katerim prepoveduje ime Tirolsko, Južno Tirolsko, Tire-lec, tirolski itd. Dovoljena so Ie imena Venezia Tridentina, Pro-vincia di Trento, Alto Adige, Atesino in slične označbe. Kdor bo rabil imena Tirolsko, Južno Tirolsko ali Tirolec, bo kaznovan po členu 434. kazenskega zakonika. Knjige, proglasi, časopisi, naslovi, nadpisi, razglednice itd., ki bi vsebovale ime Tirolsko, Južno Tirolsko, Tirolec ali tirolski, se zaplenijo. Podpre-fekt v Bocnu je pozval dnevnik Tiroler, naj nemudoma spremeni svoje ime, kakor zahteva zakon. Če list ne spremeni svojega imena, bo uredništvo kaznovano in se list ustavi. Takega poziva na dnevno časopisje ne srečate nikjer v celi politični zgodovini našega stoletja. -o- Tihotapstvo z vojnim materialom. Trst, 15. avgusta. (Izv.) V pondeljek so pomorske kontrolne oblasti odkrile v tržaškem pristanišču na parniku "Vulkan" velik transport vojnega materi-jala, ki je bil baje po poročilih tržaških listov namenjen oziroma dirigiran v Jugoslavijo. Na parniku so našli 32.000 strojnic in več brzostrelnih topov. Listi so dalje navajali, da je Jugoslavija za ta vojni materijal dala 10 milijonov lir. Policija je izvršila več aretacij. Aretirani so sami Italijani. Afera vzbuja veliko zanimanje, ker vlada prepričanje, da je bil ta materijal namenjen na Hrvatsko. -o*- Roparji v trnovskem gozdu. » Še ne 30-letni Ludvik Gruden iz Lokve pri Trnovem je šel v soboto zvečer proti Čepovanu. Sredi ceste so mu prekrižali pot trije roparji s krinkami, eden je držal samokres v rokah. Na zah- POZOR. "Spominska knjiga," župnije sv. Štefana v Chicagi je krasna knjiga z nad sto slikami, katere se boste gotovo razveselili, ako si jo kupite. V tej knjigi boste čitali zanimivo zgodovino bojev in dela svojih rojakov za najdražjo svetinjo. Podučna je za vsako naselbino, ker bo dala bodrilo katoliškim Slovencem, da bodo z veseljem delali za svoj napredek. Stane samo $2.00. Naroča se tudi pri KNJIGARNA "EDINOST" 1849 W. 22nd Street CHICAGO. BLAGOSLOV ČLOVEŠTVA. Petdesetletna slavnost iznajdbe pisalnega stroja se bode slavila V Ilion, Herkimer Co., N. Y. dne 12. septembra. Pisalni stroj je postal sam obsebi tako važen faktor v modernem življenju, da sedanja človeška družba skoro ne bi mogla ostajati brez njega. Iznajditelj, C. Lathan Sholes, iz Milwaukee, Wis., ki je umrl tam še leta 1890. je izrekel med svojimi zadnjimi besedami v pismu: — "Kakorkoli sem si mislil in se počutil v mojem zgodnjem življenju o vrednosti pisalnega stroja, eno je gotovo, da je pisalni stroj velike vrednosti za človeštvo a še posebno za ženski spol." Enako bi se prav lahko reklo o Trinerjevem grenkem vinu. Td zdravilo je blagoslov za človeštvo in še posebno za ženski spol, ki tako pogosto trpe vsled zgube slasti do jedi, zaprt-nice, plinov v prebavnih delih telesa, glavobola, nervoznosti, slabega spanja in drugih znakov nerednosti v želodcu. Sicer je to velike vrednosti zdravilo za vsakogar, — vsake starosti in Vseh stanov, kot je Mrs. Chollak, 767 Main St., Edwardsville, Pa., rekla v prošlem mesecu maju: Trinerjevo grenko vino je za stare in mlade, za bolne in za zdrave." Kupite si ga pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili in imejte ga pri rokah za prihodnjo spremembo letnega časa! tevo roparjev se je Gruden ustavil. Roparji so mu vse pobrali, 3200 lir in vso obleko do golega. Nato so odšli, nagi Gruden pa se je prestrašen vrnil v mraku domov. Drugi večer so ravnotako ustavili Maksa Podgornika, ki pa je roparjem sdečno ušel. -o- Miramar bi bil kmalu zgorel. V parku bivšega cesarskega gradu Miramar pri Trstu je izbruhnil v četrtek popoldne.požar, ki so ga ognjegasci po triurnem gašenju udušili. Če bi se bi! vnel* požar po noči, bi grad morda zgorel. Trnovo pri Kobaridu. V Trstu je pretekli teden hotelo eno naših deklet, (ki je tam v službi) poslati domov priporočeno pismo. Naslov je bil seveda napisan v slovenskem jeziku, ker dekle gotovo zna pisati le tako, kakor se je doma učilo. Pa glejte? Tržaški gospodje na pošti niso hoteli sprejeti pisma, ker je bil naslov slovenski. ZapovedaK so, da mora zapisati naslov italijanski, drugače ga ne sprejmejo. Kaj je hotelo dft» kle, kakor kupiti drugi ovitek in vprašati, kako se napiše aa* slov laški. Šele tedaj so gospoda je pismo sprejeli. Tržaški urad* niki na pošti, so si gotovo pridobili, neminljivo slavo. Tržaški gospodje naj ne misli* jo, da napravijo kakšno milošoia no, če sprejmejo priporočeno pi* smo. Vsak ga mora n&stno pla* čati. In tudi tega ne vemo, kako je mogoče, da mora biti pisano za čisto slovensko vas na piamtl signora namesto gospa. IMENIK KNJIG K. 5B DO.* v —knjigarne edinost 1849 West 22nd Street m. MOLIT VSNIKX. ANQKL3KA SLUtBA mm MU (kak* •a strata pri wamii y j| Bodi moj naalMnik..........% uqq Bog med nami.............. I>00 DBVICA VERNA, »maralo« __ jJ Š&ZZJPZ?* ............... -os OUHOVNl BOJ ______ ij ovu popolna . . - {-H DUŠA HPOgnBM* IZ DUHOYNX ..iri^i^i^ Taili Kmpiiaa . . x§ Mala zakladnica..............to MOJ TOVARIŠ . ___ LN Marija Varhinja nedolžnosti, usnje . . .................... u5 Nistrtt . ................... i.oo N1BMKA Hru« L ta H. sv. a flML t ft Obhajilne molitve, broa. .... OBREDNI* DR. NAJ SV. XMSNA _ M OB&SDNIK Krščanskih Hitw 2 OBRKDNIK M UL Nd sv. 7raa40ks M PRIPRAVA NA SMRT ________ | ff Rajski glasovi, usnje ....... ijj Rajski glasovi, vat i rano usnje 1.50 Skrbi xa du&o, usnje ........ U5 Skrbi za dušo, vatirano usnje 1.50 SV. KRItRV POT _____o« SV. ROSNI vwwwA ŠMARNI C*. Vol«* " ŠMARNI CE, L. JJ SMARNICR arskega j| Večna molitev .........X.... 1.2s VODNIK m. rada. .___jg Sedemnedeljska poboŠnost na čast Marije 7 iaL.............10 ANGLEŠKI MOLITVENIH. KEY OP HAEVEN. ........ .... pripraven sa vsakogar prirotorn obliko t raa- Učnik venvah. cona _od SOa. do— LM THE CHILD'S PRATER-BOOK art*. watt sa otroke, esaa _ odMe. 1J| THE DEVOUT CHILD. mB molitve* Bik u otrok« ji THE TOUNQ MAN'S GUIDE. moiit-realk sa mladeniče . f.tt THE YOUNG GIRL'S GUIDE, mqDV venik sa 4t^Vt»a - |J| VISIT TO THE MOST HOLY SA-CRAMENT. mol Itsa vak daa v n» soeo. pripraven sa vsakags kristjsaa . LM Polos aavedenlh. sprejemam* aareWa aa ▼so aasMka melitrenlka, kt Jlfc J* megeče dobiti pri večjih fcnjtge- tržcih. HRVATSKI MOUTVKNIKL VRTEC GOSPODNJL nu ▼ —J« _J LM KAJ6KI CVJETOVL sssaa v asaja — LM UTJJEHA STAROSTI __LM SLAVA BOGU. Srna koSSona sesava LM SLAVA BOGU. vnttraao nanje . LTI PUT V NIC BO. od 91.7ft da __SM ZVONOEC. navadna vaaara __LM ZVONCKCL vatirano asnjo _____ LM Z VON C JSC. Srna koSSona vesava s okroftavo • . , SjOS ZVONCEC. vatirano nanje a okreva. LfS NABOSNE KNJIGE 1 DUHOVNE VAJE SA DUHOVNIKE. UcOaa NoSBMk. trdo vaa, -$ LM JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, ta- KRALJESTVO BOSJE NA ZEMLJlZ AS KRISTUSOVO TRPLJENJE __AS KRISTUSOVO SIVLJENJE IN SMESK L ia IL del o T Se. __LM JLuriki čudeži ...............95 MOLIMO, ali najpotrebnejši aaok — AS MESIJA . . __M NA NOGE V SVETI BOJ . M NEBEŠKA KRONA. . __AS NEVESTA KRISTUSOVA __ AS OD BLAGOSLOVIL . - .T» O SV. CIRILU IN METODU __Ai PAMET IN VERA __Af PASTIRSKI LISTI _______ AS RED ZA LJUDI ftlvefte awd mliSi __ AS SLOV. GOFPINK. kratka ssodovtea oorkvonoga lota trd. vea. __KM SLOV. GOFFENE, kratka miIiiIm oerkveaaca lota mk. vsa. ... . ,.» LM Spolnuj sapovedi, dve knjigi a 50c.................................................1.00 SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . - LM SV. VINCENCIJ. trdo vaa. . .7« TEMELJI KRA6ANSTVA __AS UMETNOST V BOGOOASTNI slaAU. LM VODNIK MARIJANSKI . __ .TI VZORNIKI L SV. OBHAJILA — LM ZGODBE SV. PISMA, oho—joHo UL zv. posamezni zv. 20c. ako s« naroči vseh 18 zv. skup. stane 3.00 SIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA, mala izdaja . ____________ At ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. & Zore. . . , AS ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matija Torkar, velika izdaja II..... 2.00 POEZIJE IN PESMI 1 BISERNICE . . __I .7« CERKVENA pesmarica. A. Berk __ A« CERKVENA pemanca. L. Dolinar _ AS CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta . ___.11 IZ MOJE CELICE. M. Eliast>ls __LM PESMI. J. CIMPERMAN _____ .TI POEZIJE. F. Levstik -- LM PSALMI . . ___Al ŠOTOR MIRU . _- .TI VALENTIN VODNIK. ihiJbii naroda Al ZA SOLNCEM. G. Strnila . __AS RAZNE KNJIGE QT SPIM NARODNO GOSPODARSKI _ Ai AJDOVSKI GRADEC. J. Tnsalsi* At AMERIKA IN AMKRIKANCZ. J. ¥» Trunk, v svesldh. mak. vea. LM AMERIŠKI SLOVENCL kaj 11 Tl i 1. A. Tomoe . -___M APOLOGETIČNI GOVORI . • AS FRANC PIRC. življenjepis _ Al FRIDERIK BARAGA, ssdk. vsa. -, At QL SLOV. KAT. abod v Ljakljaal _ At KATOLIŠKI SHOD ▼ LjeklSaa* • LM KITAJCI IN JAPONCI __At KOLEDAR DR. SV. MuhiaJa ISSt M AS KRIŠTOF KOLUMB, odkritja laalli Al MILOSRQNOST DO ZTVALL aa ^Ms • ■ n ■ i—^O* > Kratka zgodovina Slovencev, Hrvstpv in Srbov............ Kratka zgodovina slov. Slov- StV3U • ««eassssssasss»assassss 2 »00 KESAANSKO H- SAVOSLOVJE • _ Al NASA DRSAVA _ At NASA POTA. L ia DL vs. ska _ AS Ob so letnici Dr- Janeza Kreka J13 OSMERO BLAGROV. mmmk m it t "ni UvbsnM vsaaa _____ LSe O ŠV. CIRILU Qf METODU __AS PETER BARBARU) . At PODOBE IE MISIJONSKIH Mrf J. Al POGLED V NOVI SVET ___ At PRILIKE P. BONAfENTURA —_— AS SLOVENSKI SUPANI __Af Več loči, dva svez ka ................M SVETA RUSXJA . ______At VOJSKA IN MIR __At VZORI IN BOJL JeSe Frtiii. tsM . . . _____SAt ZGODOVINA BRESItKB li^aljs — At Zgodovina cerkljanske fars.. .50 Zgodovina fare ljubljanske iko ftjC • s ■sssssaosoossssaasssss «4S Zgodovina nove j sega sloven— skega slovstva 11 knj..................u$ Zgodovina Slov. Slovstva it. del« * sosssosassitaaosssasssss Icž^ Zgodovina srednjega veka ... .75 ZMISEL SMRTI . - .TI POUČNE KNJIGE. D41 UMNA ŽIVINOREJA . . __M ZAZNAMEK OKRAJŠAV kosstpo*- nlk piaaoa - - LM ZDRAVILNA ZSLISCA __A ZENINOMIN NEVESTAM __Al KNJIGE ZA MLADINO. Orlič, it. z do 7, posamezna it. po ..............x.....................05 ANGELJCEK. otrokom prijatelj, vod- LEŠNIKI . • __Al nik in učitelj _t Afi BOB ZA MLADINO ZOB __AO DORK . . ■ Al DEDEK JE PRAVIL, trd vea. __Al MALI AVE MARIA, letnik 1»I7. — 1918. . . ___LM MLADIM SRCEM . ________ Al Obisk na pristavi........................-25 POVEST1CE . . ----M Robinson, slike ............................>25 VRTEC trd. ves ---AS ZGLEDI BOGOLJUBNIH OTROK _ Al ZLATI OREHL . ---Al Zvončki, pesmi za mladino ... .75 POVESTL ROMANI IN NOVELE. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA -1 Al BARVASTE CREPINJE --Al BITKA PRI VISU ---Al BOG IN ZMAGA . ---<41 BOJ S PRIRODO ---JI "BOY". Louis Goloma. --.7« CERKVICA NA SKALI, ali plačilo svata . . --—---.25 CAR EN TESAR ________AS CESAR MAKS IN MEHIKA --AS ČAS JE ZLATO --A« ČETRTEK, povest --.7S CVET IN SAD. trdo ves. --.75 DOKTOR ZOBER, trdo vet. --1.00 DON KI ŠOT iz ia Manhe --.56 DVE SLIKL Kaaver Me*ko --.50 DANTE, povest----.60 EDIP NA KOLONU --.20 ERAZEM PREDJAMSKI ---25 FABIJOLA, povest is rimskih časov .45 FRANC ERJAVCA zbrani spisi L sv. .75 Furij, De Amicifc novela.......75 Genovefa......................................«40 GROF RADECKI . ---M IGRALEC, spisal Dostojevski . .75 IKONIJA. . . ---.»5 IZIDOR, pobožni kmet --AS Izlet G. Broučka .............50 Iz življenja za življenje, povesti ao JAGODE . . --.SO JERUZALEMSKI ROMAR . --.50 Junakinja iz Štajra ....................1.50 JUNAŠTVO IN ZVESTOBA ■ LSS JURIJ, novela. E. De Amicis - , . .75 KAJ SE JE MAKSU SANJALO --A0 KOBZAR . . _______1.00 KOREJSKA BRATA ---*0 KRALJICA MUCENICA --.71 KRESALO" DUHOV, spisal P. A. Sheehan . . __1.00 KRIŠTOF KOLUMB . _____ .10 KRIŽEM SVETA . --A0 LJUDSKA KNJIŽNICA: L sv. Znamenje fttirih _____ .75 2. sv. Darova . . ■ . , t .50 S. zv. Jernač Zmaaovač ■ ... A5 4. sv. Malo iivljenje _____.11 V. zv. Zadnja hnrfta vojaka.. .75 5. sv. Goadarjev ala , ... • Al 7- sv. PrihajaČ J7 y*Kt> «e jas in.i 1 ■ r _ 1 14. »v. Ljubljanske ofka — * lo. sv. Juaa Mt*uri* _ — s t** » Ameriko -i t 1«. sv. Roia sveta —- 1 S ti ig^ Eit^^J^1""- - i iS NA KLANCU, ^oveet ----4 NA RAZUCNIH POTIH~--- -fl NA PRERIJI . M fripovkdkm: 2 NAROD. KI IZUMIRA 4 Naša Ančka NAfA .......... « i NJIVA, Kaaver M^fa, — fl Obiski, Cankar ~~ * OCENAS. povS IHL^*HI ODISEJA . ^ ' ^ 3 »AIRLA. povest iS iraka Hi>hl jS. ggSAl, IN LAMBKBG^Tlfelft * Pegam in Lambergar H PETER ROKODELCICT trd." '^L" ^ "2 Podobe iz sanj........ POD SVOBODNIM SOLNCEM *»U»-Pol litra vipavca .. . T ..' ""* ............ X4B sar. L 10 II, %r.__VT POTOVANJE V LILIPirr ■ "g Povesti, L zv. izdala Zv. kat. Slovencev . . .............. — POVESTI IN SLIKE. Kaaver MtlkJ " i? ^f.LEDNJI MEH&Sec^^ZZZ. H V POVESTI O PETRI vbi.T™ » ' S POVESTI SL. LJUDSTVUvpook"S PRAVLJICE. — «43 fSm JUGOSLOVANIH. sabavna kaf * PRIPO'VEDKE. HuhmA -- jI PRISEGA HUKONSKEGA rlaveria ™ Jm PRI STRICU . s^vmrja _ M PRI VRBCEVEM RBOCi 3 PTIČKI BREZ GNEZDA " J Razne povesti ............« RAZLIČNO BLAGO. Slomiek'-'" fj| Romanca ■ •• SI STO E SESTO .......* ^JJ Skrivnost najdenke ......... Slike, Meško . SLOVENSKE legende'! "-L11111I_ 5 SORODSTVO, povest ~ 3 SOSEDOV SIN. Sin kmečkezs ess^S Med dvema stolom«, J. Jurčid 5. avT^ || Sv. Germana ............ SVETLOBA IN SENCA." noCArt.' " * * 5 TARAS BULJBA. pov^t "S rRENOTKI ODDIHA . ' *2 TROJE ANGELJSKIH CESIGVJ "" S VALERIJA, ali smagoslavni iahodTJ ** katakomb . . —«»» — ^ ^ VILJEM HAUFFOVE nrevlii^ V TUJIH SLUŽBAH, dot^ --- ZABAVNI SPISI M Kri lan . . " ZBIRKA NARODNIH prino^A -- Zgodbe napoleonovesa hnzaria v m ZLATA VAS__« uuzmr* UJ Zločinci . . ................. !J ZNAMENJE ŠTIRIH __ _ 3 Zvonarjeva hči ............. ZLOČIN V SARAJEVU ___jJ AVE MARIA, letnik 1017, IflsT * 1»21. vsak letnik trde Wa _ ajM KOLEDAR Ave Maria. 192A. "S KOLEDAR L 1S2S. v platno veaan . |S Koledar Ave Maria z9ao. , IGER1 ANDREJ HOFER. ljudska tara v I dejanjib . . ____ a DOLINA SOLZ. kr»tk„ — .g DOMEN. tneSane vloge, iST . pet iS v 6. dejanjih. ______; .. . ■■ GOSLARICA naie linhe f^rv. 'O KACIJANER, tragedija v Ldsj^C iS KRIVOPRISE2Nl^meiane vloSrsTaal rodna igra a petjem __ aa LOVSKI TAT . - 3 MARTA, opera - Ti MARTIN KRPAN, dramska prip<^£ * ka v 6. dejanjib __________ — MATI. dramska slika v A dejanji* _ MATI SV. VESELJA, skrivno^ vs^ lenja v S. slikah . _ Al n MOŽ BESEDA, v ^»».jl^ 2 NASA KRI. metana 2 NA SMRT OBSOJENI, meiane vlnsa S dejanja. . --;_c__ jm NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH. 4 kratke igre: sa ienake al*, ge: Nevesta s Libana, Ženin s Nuup ta. Seljski anglej in Dve prerokinji _ Al K MAMICI, igra sa otroke , ] Orlici in drogi tiči, igra za dečke ......................... PROSLAVA CIRILA IN METODA« deklamacije in priaori _________ J| SLOVENSKA TALIJA. L sv. Doaaa Diana . . _... jm TRUBADTTR. nn^r. ' TSt VOLKAfilN . . SLOVENSKI ODER L sv. igre sa za*, iane vloge .-Slovenski oder Pri kapslisl in "Čarovnica" _ JB SLOVENSKI ODER HL sv. V boja sa poklic, moike vloge. Palčki. —Mrei vloge . . • __., jm ZBIRKA LJUDSKIH IGER: S. nssl Občinski tepček , M ZBIRKA. 12. snopič: Isgohljani ala moike vloge; Pastirci ln kralji. aoH» vloge; Planiariea prizor sa icnaks vloge. . . _■ JB ZBIRKA. IS. snopič: Vestalka, Smrt Marije Device; Marijin otrok. aasM ienske vloge. . m JH ZBIRKA. 14. snopi« Junaška deklisa« Materin blagoslov, ienaks vloge; If. Boitjan, m. nI. ■ , JE ZBIRKA. 15. snopič: Fabiola in NsSs. ienake vloge; Torki pred DiituJ—^ mož. nloge. , J| ZBIRKA, 20. snopič: Sv. J ost. ta. rim. ge; Ljubezen Marijiaaga otroka. L «!■ JB V TISKU IMAHO: Abecednik, , Rev. K, ZakraiM, It izdaja* Slovens loo-anglesici kateldzea^ K izdaja. Molitvenik za ameriške Slovenca. Naročila za te knjige ee ia "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DSLIH. Španski spisal p. L Colour ts Druibe Jssussts. B I ta tisti pogled in kljub svoji brezstidnosti je čutila, da se je zganila v njej "gran senora." "Hola! Drobtinice! Ste lačne? Le mirne bodite, potrpežljive 1 Za vse imam dovolj! Glej, Marija, glej, kako odpirajo u-steca! Kakšno veselje!" "Ta ženska ima le4eno kri," je premišljevala Marija razdražena. "Res! Bomo videli! Ha, le jezi se . In pravila je Curriti strašne, strašne reči o Jakobu ... Pa-co Velez da ji je vse to pripovedoval prejšnjo noč. Pa molčala je iz vljudnosti. Sedaj pa da mora; govoriti, in ker ji je dobra prijateljica, si šteje v dolžnost, ji stvar pojasniti . . . "Hudobnež! Požeruh!" je karala Currita svoje ribice. "Ne smeš ga ugrizniti! — Si ga videl! — Tu imaš!" Nagnila se je nad vodo in rekla: "Oprosti! Kje, praviš, da stanuje tista Francozinja?" "Saj ti še nisem povedala," je vzkliknila Marija. "Pa ti povem ! Stanuje v ulici de Rebollo številka 68., v nekem hotelu! Ime ji je . . . Kako se ji že pravi . . . Ne spomnim se! Neko čudno ime ..." "Čenče, prijateljica, nič drugo ko čenče brezposelnih ljudi r-- Metala je drobtinice v vodo, pri tem z mrzličnim naporom mislila na ulico de Rebollo, da bi se spomnila, kateri hotel je na številki 68. "Čenče?" je kriknila Valdiviesova vsa iz sebe. "Čenče naj bi bile tudi, da je odpotoval? S svojim služabnikom, kakor si rekla . . .!" "Seve! Kako pa!" je rekla Currita in vrgla vse drobtinice naenkrat v vodo. Čenče, zlobno obrekovanje! Niti enega centi-ma si ne zasluži obrekovavec! Ti si moja prijateljica in tebi povem, da je Jakob odšel po opravkih v zadevah stranke in da se bo kmalu vrnil . . . Sedaj pa veš, kaj je na vsem tem!" "Ah!" se je začudila Marija. Currita si je oddahnila; vedela je naprej, da bo prijateljica raztrosila po vsem Madridu to laž, "zaupno'1 ji povedano, in bo tako zakrila rano, katero je zadal njenemu samoljubju Jakobov nagli odhod. Ob treh je naročila Currita voz in povedala kočijažu Jakobov naslov kakor najbolj vsakdanjo stvar na svetu. V ulici Alcala je imel Jakob svoje krasno stanovanje. Strežnik, konjar, hišna in kuhar, to je bila njegova družina. Blizu stanovanja je imel najete hleve in v njih štiri angleške konje, tri za vožnjo, enega za ježo, in tri različne kočije . . . Velikodušnost Villamelonova je plačevala vse te stroške. Zvesti hišni prijatelj pa je obetal, da bo plačal, ko pridejo urejene razmere in ko dobi ministrski sedež in plačilo za svoje skrivnostne, dragocene papirje . . . Z lahnimi koraki je stopila Currita v pritličje, kjer je sta-" noval Jakob. Trikrat je pozvonila, pa nihče ni prišel. ■ Po dolgem čakanju so se odprla vrata in konjar se je prikazal; brez ovratnika je bil in brez livreje, oči so se mu bleščale, lice mu je gorelo in po vinu je dišal na dva metra daleč. Preplašil se je, ko je zagledal senoro, stopil je korak nazaj in je naglo rekel: "Senor markiz je odšel!" "Že vem! Iščem Damijana." Ni ga bilo treba klicati. Njegova glava se je ravnokar, pomolila skozi vrata in za njim sta stala hišna in kuhar, oba plam- tečih lic. Bilo je videti, kakor bi jih bila Currita iznenadila pri obilni pojedini ... j . Miren in jasnega lica je stopil Damijan pred Currito. Z o-suplim konjarjem sta se spogledala. Prav dobro je videla Curri- PISMO IZ PORENJA. ^^^P (Nadaljevanje s 3. strani.) 'Vstopite, prosim, prevzvišena, senora kondesa/' je rekel renčanov že davno zgubila in ustvarila med stiskanim in cH k ijan ter je hitel odpirati vrata v salon. \zbesnelim ljudstvom naravnost prusko atmosfero. Kakor jjj IQ T S htln ra7nn1f>7i»nip 7a npnHvicrirt PAronlo ™ Damijan ter je hitel odpirati vrata v salon. Currita je naglo stopila naprej, šla skozi sobe, kakor da so ji vsi ti prostori že prav dobro znani, in se je šele ustavila v sobi, kjer je Jakob navadno stanoval. Tam je sedla in začela; "Pa kako je to, Damijan? Kako da je tako naglo odpotoval? Samo za trenutek sem ga utegnila videti, in še to le pred Jjud-mi . . ." "Ne vem." Damijan je zmajal z rameni. "Senor markiz je vstal včeraj ob eni ur iin je odšel z doma brez zajtrka. Ob šestih se je vrnil in zapovedal pripraviti kovčege." "Ali je vzel mnogo ptrljage s seboj? Rekel mi je, da bo izostal za več dni." "Da, senora, vzel je seboj en velik in dva majhna kovčega. Sam sem jih napolnjeval." "In sam je šel? Meni je rekel, da bo morebiti spremljal neke Francozinje . . ." Damijan je obmolknil in zopet zmajal z rameni. "Demetrij ga je spremljal na kolodvor. Jaz sem ostal doma." "Pokličite Demitrija! Rada bi vedela, kako je bilo." Polomljen je prišel Demitrij, gledal Damijana in skrival hudoben nasmeh; on da ni videl nikogar v tisti gneči in množici; v vozu, kjer si je senor markiz poiskal prostor, pa je bilo že več oseb. "Ali se ni peljal v spalnem vozu?" "Ne." Currita se je vgriznila v ustgice. "Ali vam je pustil svoj naslov?" "Ne, senora!" ^ ___ _____ ^ ^ ^ ^»..uvaw ouuciojC k "Rekel je, naj pošiljam pisma, ki bodo prišla, za njim, in I prinesla nesrečo. Se tragičneje je"pa', ^ m^ra^vrODsk! m At meni je pustil naslov." f ' odvisen od angleške dobre volje. * "Ako senora kondesa želi, ji bom prinašal vsa pisma, ki bodo prišla na njegov naslov, da jih pošlje za njim. "Da, to bo najbolje!" je živahno pritrdila. Želela je, si ogledati stanovanje . . . Vse je bilo prav lepo in udobno urejeno. Neka slika v igralni sobi je vzbudila Cirritino pozornost: doprsna slika mlade dame, sredi kamelij ... O, ni bilo dvoma, to je bila tista Francozinja . . . 1918. bilo razpoloženje za neodvisno Porenje zelo dobro tako danes sovraštvg_ proti Franciji splošno in navdušenje za Pru globoko vkoreninjeno. Sadovi neprevidnega postopanja, ok m? cijskih oblasti! Na drugi strani pa vidimo, da se Vel. Britani^ idejo neodvisnega Porenja nikdar prav ni ogrela. Ne iščimo'** rokov v moralični skrupuloznosti angleške vlade, niti "v srcu gleškega naroda globoko vkoreninjenem pravnem čutu" morebitnih simpatijah britanske vlade do nesrečnih ]ve ' * Za vsakega, kdor je malo pogledal v zgodovino, je jasno, da ^ Anglija le en cilj v evropski politiki: ravnotežje na kontine^ Kontinentalne velesile morajo drug* drugo držati v ravnotej*^ da Velika Britanija potem lahko mirno "ščiti sirom sveta im se svojega imperija." Pred 1914. je Nemčija grozila rušiti^ "evropskem ekvrtibru" in Anglija je bila proti njej. Dane * Francija prva velesila v Evropi, zato bo Britanija pa gledJ! da jo potisne nazaj predno pride do vrhunca. Zato mora Pore * ostati v Nemčiji, da bo zopet skakalna deska za pruske ar^ de, ki jih bo John Buli napodil proti Franciji. Za varnost an i* ških interesov je sporna točka nad Nemčijo in Francijo potreh ravno tako, kot je za obrambo istih interesov potrebna Maced nija med jugoslovansko in bulgarsko državo. Samo neodvisna, nevtralna porenska država pod medn rodno zaščito vseh evropskih sil bi odstranila razstreljivno t*! divo, nagromadeno na nemško-francoski meji. Trenutek za t rešitev je že mimo. vsi drugi predlogi bodo konflikt morda zavl kli, a ne onemogočili. Pa prokletstvo noče od te zemlje. Tragic * j je, da je Francija sama sodelovala in sodeluje pri akciji, ki eno Širite list "EDINOST"! Currita se je ustavila in z zanimanjem gledala sliko. "Lepa misel - , . Kdo pa je ta-le?" ! SO. CHICAGO Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lie. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo t Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obiski •'SVOJI K SVOJIM r ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJL »534 — Swing Avenue. domaČe pito; 8! naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače pivor Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. M AL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik »94» W. aist Street, CHICAGO. ILL. \ t t 4 Rojakom Slovencem \ t JOSEPH PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI. Naznanjam, da sem im pravkar prejel novo za- w logo najboljših in najbolj trpežnih čevljev za jesensko in zimsko se-zono. ^ V zalogi imam vsa- w kovrstne nizke in višje navadne čevlje za može in fante, žene in dekleta. v vsakovrstnih velikostih in modah po najzmernejših cenah. V zalogo sem dobil tudi večjo množino jako trpežnih čevljev za šolarje za dečke in deklice. Pridite in oglejte si" naše blago. y Vsem se najtopleje ^ prinorocam! ^ 2101 W. 22nd ST. Chicago, BL t + * + t + FRANK GIMPEL, Slovenski zidar in kontraktor se prav toplo priporoča bratom Slovencem in Hrvatom v Dulu-thu in okolici. Več prahu ko dvigne kaka m va teorija, slabša je. I j < f i j ! 1 • VAŽNO! Starokrajske Banke, na primer: SLA VENSKA BANKA D. D.f ZAGREB, PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA. ZAGREB, FRANCOSKO—SRBSKA BANKA, BEOGRAD, plačajo na terminirane uloge do 6% na letne obresti. Ako nameravate poslati vaš denar na hranilne uloge, pošljite mi dolarje in jaz bom te preračunal v dinarje in jih odposlal v stari kraj. VLOŽNO KNJIŽICO vam čimpreje preskrbim. DOPREMLJAM ROJAKE IZ KRAJA! POTNIŠKI ODDELEK! VLOZNI HRANILNI ODDELEK! Pišite za pojasnila! ■ EMIL KISS, BANKIR 133 SECOND AVE, NEW YORK. CITY . Delo dobro in garantirano. 1315 —101 Ave. W. New Duluth 7* NOTARSKA DELA, Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd, se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, HI j.kosmach 1804 W. 22nd St. Chicago, III Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboljše delo. najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. vokladam stenski DaDir. DOLARSKI CEKI Cenjenim čitateljem naza njamo, da še vedno izdajamo 4 larske čeke, katere se vnovči Jugoslaviji po dnevnem kattn Jugoslovanske krone. PotniVori za v Ameriko preskrbimo eft tivne ameriške dolarje, ki rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve raoa mo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $i5j do $30.00 po $1.50. — Od $301 do $50.00 po $2.00. — od $$oj do $75.00 po $2.50. — Od $7$ do $100.00 po $3.50. — ( $100.00 naprej po 3}£cen. od< larja. H t6 \ pristojbinam je prid jati za vsako posamezno p šil jate v 15 centov za poštnini. BANČNI ODDELEK E! NOSTI, 1849 West 22nd Street CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okoi naznanjam, da imam veliko xalq najboljših trpežnih čevljev. Va vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočaš) PRANK GABRENJA €630 St. Clair Ave. . Cleveland 1 Trgovina z železnino in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom ^iobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vse slučaje se obrnite na: JOSEPH SLOGAR . Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro ▼ ▼se slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI* USPEŠNI Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA* ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo ▼ našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Posloven ske domove pred oči slovenskih rojakov, ds bodo znali, kaj prirejate in kdajl NASA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da te spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vpraSajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le te storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tsko malo ali veliko. Poizkusite pri nasi tiskovna dr. 'edinost' 1849 W. 22nd Street Chicago. DL