Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 47. LJUBLJANI ponedeljek, dne 1. marca 1926. ('osame/,na številka Cio ! li-;to ril Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. sodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Po Ninčičevi poti v Rim. E .lij ko kdaj preje, je bila z Nineičevim potovanjem v Rim zopet dokazana potreba, da se osnuje v skupščini zunanji ' odbor, ki bo 'merodajen za našo zunanjo politiko. Vsak parlament, ki je res parlament, ima tudi tak odbor, samo naša skupščina je brez njega, kakor da bi bila samo marioneta. Zahteva po ustanovitvi zunanjega odbora skupščine je bila v Jugoslaviji ope-t< vano postavljena, toda vedno odbita s sramotnim argumentom, da so v našem parlamentu stranke, ki niso dovolj zanesljive, da bi bile zastopane v zunanjem odboru. Dokler je hodil Radič po Moskvi in Londonu in dokler je pošiljala HRSS še spomenice v Ženevo, je bil tak ugovor še nekako razumljiv. Teda iz HRSS je nastala HSS in bivši republikanski ^voditelji so postali kraljevi ministri, lem pa ni mogoče več odrekati zanesljivosti ali pa nastane vprašanje: kako da morejo v državnem oziru nezanesljivi politiki postati kraljevi ministri. Aui — aut: ali minister, ki mere bili član zunanjega odbora, ali pa splch ne sme postati minister. Tretje je izključeno. Zahtevo po ustanovitvi zunanjega cd-bora skupščine je zato postaviti znova, pa čeprav vemo, da bo ta zahteva na merodajnem mestu danes ravno tako rijeprijetno sprejeta, ko nekdaj. Toda nič zato! Treba jo je pač tako dolgo ponavljati, da bo enkrat tudi prodrla in to 3e mora zgoditi, ker je njena pravilnost evidentna. Dobra je zunanja politika le tedaj, kadar jo podpira vse prebivalstvo. To pa more biti le za tisto pelitiko, ki jo pozna in da jo spozna, .je ravno naloga zunanjega odbora. Da bi moralo prebivalstvo vedno le slepo zaupati vladi, da bo vodila dobro zunanjo politiko, je smešno. Doživeli smo že preveč razočaranj, da bi nam mogel mirnbus iz predvojne dobe zadostovati. loda v Jugoslaviji je zunanji odbor skupščine potreben še iz drugih vzrokov. I ied vejno je obstojala med Jugoslovani samo srbska zunanja politika. Po vojni bi se morala ta politika razširiti v jugp-s ovenimo. Toda to se ni zgodilo in mi imamo dejansko še vedno samo srbsko orientacijo v zunanji politiki. Dokler gre za vprašanja na jugu in jugovzhodu ter tam, kjer so prizad|ti sa. mo srbski interes., bi srbska orientacija zadostovala. Druga pa je stvar, kadar so prizadeti slovenski in hrvatski .interesi in kadar igrajo srbski le tretjevrstno važnost. Vselej, kadar so pogajanja z Italijo, so slovenski interesi najbolj prizadeti, vselej gre tedaj za sir vensko stvar, iz tega nujno sledi, da je jugoslovanska zunanja politika sani o tedaj dobra, če se ozira tudi na slovensko stališče, če je kratkoanalo takšlla, da odgovarja tako slovenskim, ko hrvaškim in srbskim interesom. »Id je’daJes sloven- frrslnveo n-i ’ da bi moral Jll- l I! lanii ’Uilliater pn vsakem sedmi,m /. zunanjim ministrom Italije opozoriti na težko stanje Jugcslovenov v Italiji. Ali pa je to storil sedaj v Ri,mu dr. Ninčič, je vprašanje, na katero ae nam zdi vsak edgovor odveč. Enako je ja on o, da tudi avstrijsko prilil jučitveno gibanje Slovence bolj zanima ko Srbe. In vendar moramo biti prepričani. da tudi v tem oziru niso bili Slovenci vprašani za mnenje. Za najvitalnejša vprašanja slovenskega naroda gre, a smer jugoslovenske politike se določa brez znanja Slovencev. Kako naj ima potem slovenski narod za- Spor med zagrebškimi radikali. DR. SRSKIČ O POLITIČNEM POLOŽAJ U. - SEDANJA KOALICIJA SE MORA VZDRŽATI. Zagreb, 1. marca. Včeraj ob 10. dopoldne sta prispela iz Beograda ministra Krsta Miletič in dr. Srskič. Prišla sta, da se poučita o razpoloženju radikalne stranke v Zagrebu, keT so v zadnjem času nastala v zagrebški organizaciji ostra nesoglasja. Na eni strani je skupina, ki jo vedi dr. Uroš Trbejevič, na drugi strani pa skupina, ki jo vodi dr. Peleš. Dr. Trbojevič je na zadnji seji predložil svojo kandidatne liste, na kateri so razen njega še dr. Gmeiner, dr. Zarnik, dr. Ka-tušic, dr. Radojevič in drugi. — Nasprotna skupina dr. Peleša je predlagala za predsednika bivšega bana Mihaloviča, a na kandidatni listi so razen tega še Franic, Zabreg, Krba, Čimič in Ulčar. Organizacija je debila iz Beograda poziv, da skuša sama doseči sporazum in da izgladi vsa nesoglasja, a nobena pismena intervencija ni nič zalegla. Zato sta na izrecno željo Nikole Pašiča prišla v Zagreb dva ministra, ki imata nalogo, da spor izravnata. Ministra sta takoj po svojem prihodu najprej konferirala z dr. Trbojevičem in drugovi, nato pa z dr. Pelešem in njegovimi tovariši. Potem je bila ožja konferenca ,v hotelu Royal, na kateri je govoril Krsta Miletič precej kratko o politični situaciji, d čim se je dr. Srskič v daljšem govoru bavil z vprašanjem sporazuma med radikali in lirvatskc seljaško stranke. Omenjal je izrečno željo Pašiča, da se sedanja situacija mora vzdržati in da se sporazum še mora nadalje izvesti, ker ie to v interesu no samo stranke, impak tudi države in dinastije. Naglašal je, da znači sporazum med dvema najmočnejšima strankama v državi nacionalni preporod. Po konferenci sta ministra izjavila novinarjem, da sta prišla zato v Zagreb, da se informirata o razpoloženju v zagrebški radikalni stranki. Na jutrišnji seji glavnega edbera radikalne stranke v Beogradu bosta poročala* o rezultatu svojega peseta in bo še le tedaj odbor storil primerne ukrepe. Značilno je, da sta v zagrebški radikalni organizaciji dve struji, Pašičeva, ki jo vedi dr. Peleš in ki kandidira za predsednika bivšega bana Mihaloviča: in druga Ljubo Jovanoviča, katere kandidat je dr. Trbejevič. Dcznava se, da je Pašič po svojih delegatih zahteval, da se ne izvoli za predsednika niti dr. Trbojevič in niti bivši ban Mihalcvič, temveč da se na to mesto postavi Hrvat, ki je bil do pred-■. kratkim član pravaške st ra ujm. | Ministra sta sinoči ob 9. odpotovala z Uzd vlakom v Beograd. Seja skupščine. PRORAČUN MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE SPREJET. Beograd, 1. marca. Seja narodne skupščine se je pričela včeraj ob 9. in pol. Na tej seji se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za- pravosodstvo. Prvi je govoril demokrat Milan Nikolič, ki je izjavil, da bo glasoval preti. Za njim je povzel besede samostojni demokrat dr. Pivko, ki pravi, da nosi načrt proračuna pečat štedenja, a štedenja v ministrstvu za presveto ni treba. Kot Slovenec govori o razmerah, ki vladajo v sodstvu v Sloveniji in se pritožuje zaradi redukcij, ki so nameravane za Slovenijo. Glasoval bo proti. Za dr. Pivkom je govoril dr. Kraft, ki se bavi z narodnimi manjšinami v naši državi. Med njegovim govorom je prišlo do burnih incidentov, zlasti med njim in Kobasicc. Kobasica napravi medklic: Nemci bedo vse to plačali. Nato Kraft: Vi, gospod Kobasica, boste priznali, ali imamo mi zakone v tej državi, ki se morajo izvajati za vse enako ali jih nimamo. Kobasica: Vi boste cdcovarjaii za svoja zločinstva. Dr. Kraft: Jaz, vedno! Predsednik opominja Kobasico in dr. Kraft nato nadaljuje svoj.govor. Opozarja na parlamentarno komisijo na Koroškem in pravi, da bi tako moralo biti tudi pri nas. Na.koncu svojega govora izjavlja, da bo glasoval proti. • Kot zadnji govori minister za pravosodstvo Marko Gjurifič, ki se bavi z izja- upanje v jugoslovansko zunanjo politiko, kako naj bo prepričan, da se njegovi najvažnejši interesi varujejo? C e je Beogradu po volji ali ne, naša zunanja politika mora biti rezultanta teženj slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Tako rezultanto more ustvariti samo zunanji edber skupščine in zato treba ta odbor ustanoviti. In dokler se to ne zgodi, je treba to zahtevo ponavljati in jo uveljaviti zlasti v proračunski debati. Zakaj, kako more skupščina dati denar zunanjemu ministru, kj skupščini ne pove, kako misli voditi svojo politiko? ; vami poedmih poslancev in zlašti obšir-, nc reagira na pripombe dr. Poliča in dr. j K rafta. Netočne so trditve, da se ne iz-j delujejo zakoni in da pri tem ne sodelujejo strokovnjaki izven Srbije in Črne gore. Pri izdelavi zakonov so sodelovali poleg Srbov tudi ugledni Hrvati in Slovenci. Kazenski zakon in kazenski pravdni red bosta v kratkem predložena narodni skupščini. Izdelujejo se tudi drugi zakoni. Minister prosi narodno skupščine, da sprejme proračun njegovega ministrstva tako, kakor je predložen. Večina burno odobrava njegov govor. Nato se preide na glasovanje. Glasovalo se je z vstajanjem in sedenjem. Proračun ministrst. za pravosodstvo je bil sprejet z večino glasov. Ob 12. in pol je bila seja zaključena. POPOLDANSKA SEJA. Seja narodne skupščine se je nadaljevala ob 5. in četrt popoldne s specialno debato o proračunu ministrstva za prosveto. Navzoči so Štefan Radič, podsekretar Pasarič, pomočnik ministra Andric in skero vsi načelniki oddelkov ministrstva za prosveto. Prvi je govoril Agatonovič, ki kritizira proračun. Poudarja, da ideja jugoslovanstva mora zmagati in da se naša država mora imenovati Jugoslavija. Ostro napada delovanje Št. Radiča. Za Agatonovičem govori dr. Sušnik, ki protestira, da se namerava ukiniti ljubljanska univerza. Take vesti se nepretrgoma lansirajo v javnost. Krediti vse vrste šol so premajhni. Vlada se ne briga dovolj za šolstvo. Naglasa zlasti potrebo strokovnih šol. Potrebna je diferenciacija in integracija pouka. — Ker Št. Radič ni pedal eksposeja in ker so krediti za prosvetne zadeve v Sloveniji tako majhni, bo glasoval proti. Predsednik zaključi seje ob 8. uri zvečer in odredi prihodnjo za danes ob 9. dopoldne..Na njej se bo nadaljevala specialna debata o preračunu ministrstva za prosveto. Nov poslanec HSS. Zagreb, 1. marca. Na me: to p., cjnega di’. Ivana Lcrkoviča pride kot poslanec v narodno skupščino Štefan Matijevič, se-ljak iz Blata v Dalmaciji. Hrvatska federalistična seljaška stranka je imela takoj po'pogrebu dr. Ivana Lonkoviča sejo, na kateri se je prečrtala izjava Štefana Matijeviča, da vstopa, čeprav je radie evec, v federalistični blok. — Včeraj pa je Matijevič izjavil novinarjem, da so mu zastopniki Hrvatske federalistične stranke napačno opisali ves položaj in da je od ped utisom tega opisa dal izjavo glede vstopa v federalistični klub. Ko se je pa kasneje prepričal, da so trditve federalistov neresnične, pa je izjavil, da vstopi v Hrvatoki seljaš i klub in da obsoja postopanje kderaketičnih zastopnikov. MUSSOLINI JE DIVNA OSEBNOST, PRAVI NINČIČ. Milan, 1. marca. Glavni fašistov sl; i organ »Popolo d’ Italia« prinaša inter-vjuv z dr. Ninčičem. Naš zunanji minister je v inlervjuvu poudaril, da so od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo prisrčni. Pakt o prijateljstvu med obema državama se prav ugodno aplicira in ima za posledico ploden razvoj. »Prišel sem v Rim,« pravi dr. Ninčič, da z Mussolinijem proučiva mednarodni pol kaj in da se ipiosebej domeniva o vprašanjih,' ki direktno interesi rajo obe državi.« O predsedniku italijanske vlade Mussoliniju je dr. Ninčič rekel naslednje: Jaz' sem zelo zadovoljen z vašim predsednikom vlade. On je divua osebnost, ki ima jako hiter pogled in posebno zmožnost, da vsako vprašanje razloži s prav malo besedami, ki jim ni treba nič dodali in nič odvzeli. Njegova vztrajnost pri delu je izredna. Povedati Vam hočem še, da sem razen njegove inteligence spoznal tudi njegov duh in njegovo plemenito srce«. O Italiji je rekel dr. Ninčič, da*je divno napredovala na vseh poljih in da je italijanski narod leipo uredil svojo zemljo. PRAVILNA ZAHTEVA OPOZICIJE. Beograd, 1. marca. Danes dopoldne nameravajo baje načelniki vseh opozicijskih parlamentarnih skupin poseliti predsednika narodne skupščine Marka Tritkoviča, če bi njega ne bilo, pa njegovega namestnika. Ta poset je v zvezi s proračunsko razpravo. V opozicijskem blcku namreč vlada nezadovoljstvo, ker se pri ministrih kaže tendenca, da se izogibljejo dajati vsak o svojem proračunu ekspozeje, kar bi sicer vsak minister moral storita, še predno se otvori razprava o preračunu njegovega resora. Načelniki opozicijskih skupin b.do opozorili predsednika skupščine, da tako postopanje nasprotuje ne samo odredbam poslovnika, temveč tudi sporazumu, id je bil dosežen med zafetupniki, vladnih in opozicijskih skupin ter predsedstvom skupščine. Če bodo ministri še naprej izvajali to prakso in ne bodo dajali efepozejev, bodo načelnOki opojne ijskih skupin morali smatrati, da so vlada oziroma ministri pegazih sporazum o načinu proračunske razprave. Za ta slučaj si oni pridržujejo svobodne roke in bedo ukrenili nekaj, kar bo morebiti Judi vladi neugodno. Opozicijske skupine bodo začele eventualno z obstrukcijo, da prisilijo tako ministre, da izpolnjujejo prevzete obvesnorii. HAŠK : GRADJANSKI 4 : 3. Zagreb, 1. marca. Včeraj je bila končna tekma za pokal med Haskom in Gra-djanskim, ki se je končala z rezultatom 4 preti 3 v korist Haška. ymwmwnuj.ni Premogovni sindikat. (Poglavje'svinčene afere). Premog- svinec.V kaki zvezi naj bi bila ti dve tako" različni rudnini? Črtajmo premog in denimo mesto njega drugo rudnido: zlato, tako da dobimo: zlato - svinec. Ali je sedaj jasnejše? In tako je tudi bilo! »Premogovni sindikat« ni imel namreč s premogom prav nič opraviti, in »sindikat« je bil kompanija nekaterih tedanjih vodij Jadranske banke, ki so odprli samovoljno pri zavodu kjer so bili nameščeni, fiktivni račun »Premogovni sindikat«, potom katerega so v svojo korist oškodovali med drugim lasten zavod in pa Propagandni fond za Koroško, ki je imel pogodbeno pravico do gotovih zneskov pri prodajah svinca iz sekvestriranega rudnika v Mežici. Korist na eni, škoda na drugi strani je znašala SHSK 1,270 710. Načrt se je prevedel v treh poglavjih: I. Po nalogu enega vodij Jadranske banke se je odprl nov račun »Premogovni sindikat«, seveda brez kakega dovoljenega kredita in brez kritja. Gospodje so nato za »sindikat« fiktivno prodali in potem cenejše zopet nakupili avstrijske krone. Efekt je bil ta, da si je fiktivni račun »Premogovni sindikat«, na škodo banke in v korist nekaterih vodij — nameščencev banke, napravil v dveh mesecih iz te od njih samih povzročene manipulacije SHSK 903.925.— dobroimetja. II. Kolo sreče so zavrtih gospodje drugič. Tokrat na škodo »Sindikata svinca«, v katerem sta se nahajali tudi Jadranska banka in Zadružna zveza v Ljubljani, in na škodo Propagandnega fonda za Koroško, kateri je imel pravico na 80 odstotkov dobička, ki ga napravi Sindikat svinca na, podlagi prodaj svinca iz rudnika Mežica. Iz tekočega računa Sinidikata svinea« pri Jadranski banki v Ljubljani, katerega je upravljalo ravnateljstvo banke kot vodilnega člana Sindikata svinca so se prodale tuje valute, ki jih je posedoval ta Sindikat iz prodaj svinca v inozemstvo. »Sindikat svinca« pa ni dobil celega izkupička za prodane valute, ampak za SHSK 68.000.— premalo. Ta utajeni znesek je romal zopet v dobro »Premogovnega sindikata,«! UL In zopet so leteli dispozicijski lističi iz ravnateljstva v knjigovodstvo. To je po dolžnosti zopet knjižilo. Nakupile so se avstrijske krone, prodale so se nemške marke — zopet na škodo Sindikata svinca in Propagandnega fonda, in v korist fiktivnega »Premogovnega sindikata«, kojegs premoženje se je s tem povečalo za nadaljnih SHSK 290.000—. Stvar je bila tako dobro in neriskantno zamišljena, in bameino-Jehniično tako lepo in komplicirano izpeljana, da živ dan nikdo ne bi mogel položiti prsta v rano »Premogovnega sindikata«. Toda, tudi tukaj se je primeril kikser pri dispozicijah za knjiženja. Kakor da beseda besedo, tako mora dobiti vsaka knjižba svojo odgovarjajočo; protiknjižbo, in tako je bila napaka kažipot, po katerem je uspelo, dognati v detajlu cel kompleks gori na grobo označenih knjiženj v korist fiktivnega »Premogovnega sindikata«. Na tem fiktivnem računu se je tako nabralo v toku par mesecev: ad I. SHSK 903.925 ad II. SHSK G8.C00 ad III. SHSK 290.000 obresti od teh vsot SHSK 8.785 skupaj SHSK 1,270.710 Ta denar je seveda imel svojega »cirov-ca«: v štirih iznosih je v kratkem Času dvignil neki ing. Štern cel ta denar iz tekočega računa. Denar je bil dvignjen na blagajni Jadranske banke, podružnice v Ljubljani s pomočjo običajnih položnic. Te položnice so izpolnjevali nekateri tedanjih vodij banke, podpisal oz. potrdil prejem denarja pa je imenovani ing. Ste-rn. Ta slednji pa v resnici zopet ni bil nihče dragi, kakor eden vodij Jadranske banke, kojega krščansko ime se glasi seveda čisto drugače! Denar so si gospodje razdelili med seboj — »Premogovni sindikat« so bili oni sami! Jadranska banka »Propagandni fond za Koroško in draga pa še danes čakajo v naivnem zaupanju, kedaj se bo sama od sebe odpela tista mošnja, v katero je tekel denar iz »Premogovnega sindikata« in drugih svinčenih kupčij! Kakor smo zabeležili že svoj čas, teče proces, v katerem bo prišel zopet pred sodišče ves »svinčeni« dokazni materijal pomnožen z novimi fakti, in z njimi tudi gornji »Pre- ! mogovni sindikat«. In tako bo v 1926. Gospodovem letu morata Pravica zopet vzeti v roke vago: na eno stran premog oz. zlato, na drugo svinec. Pri znani nepristranoski naših sodišč ne dvomimo, da bodo tedaj prišli do svojega denarja, ki ga imajo terjati iz svinčenih kupčij v okroglih vsotah: Propag. fond za Koroško 1,099.00(1 Din Tehn.-visokošol fond v Ljubljani 600.000 Din Zadružna zveza v Ljubljani 80.000 Din Zveza slovanskih zadrug _ 60.000 Din V lastnem interesu gornjih št’irib institucij je, da se s svojimi terjatvami podvizajo, da ne zastarajo. Ker zastarane vzlic vsemu se niso! Dan se dela, počasi sicer, toda le! Dzubre je preveliko, in ko se bo začelo čistiti to, bo treba opraviti delo temeljito, brez ozira na desno in levo! Kdor je protizakonito služil milijone na škodo naših zadružnih organizacij, našega Propagandnega fonda za Koroško in našega Tehniškega visokošolskega fonda, ta mora po zakonu biti žigosana, in z njim vsi oni Izraelci, ki so plesali okoli zlatega teleta! Mitgefangen — mitgehangen! Politične vesti. Da se sliši tudi druga plat zvona. Trboveljska premogokopna družba nam je poslala pojasnilo o redukciji rudarjev in o splošnem položaju v premogovna industriji. Objavljamo njeno pojas-nilo, da se čuje tudi druga plait zvona in da je javnost objektivno informiram. Pri tetin pa izrecno naglašamo, da za vsebino ( članka ne prevzamemo nobene odgovornosti. Uredništvo »Narodnega Dnevnika«. Z ozirom na številne napade, ki so bili v poslednjem času naperjeni zoper Trboveljsko premogokopno družbo in Id so večinoma temeljili na napačnih informacijah, čuti se družba primorana, dati javnosti sledeče pojasnilo: Kritične razmere na celokupnem evropskem trgu so prisilile vse premovornike svoje obrate omejiti ati popolnoma ustaviti, l e razmere niso prizanesle niti Trboveljski pre-mogokopni družbi. Duši je imela družba že itak velike zaloge premoga, 'je bila v mesecu januarju, to je v mesecu, ki sicer pomeni čas najboljše konjunkture, primorana znova deponirati velike množine premoga, kar se že dolga desetletja ni primerilo. V februarju smo morati že produkcijo zadrževati s tem, da smo mestoma odredih dela proste dneve. V enakem položaju se nahajajo tudi državni redniki in drugi premo: gokopi v državi, ki so že znatno zmanjšali število delavstva im znižala mezde. Državni rudniki so na primer že v avgustu p. 1. mezdo bistveno zmanjšali. Večji premogovniki v Sloveniji pa so že pred tedni Skrčili svoj stalež do 25%. Trboveljska premogokopna družba, ki je upala, da bi se razmere utegnile zboljšati in ki je zato doslej odlašala z redukcijo delavstva in mez, je sedaj primorana svojo produkcijo koti sumu primerno za tretjino 'omejiti. Naravna posledica tega bi bila, da bi dražba odpustila tretjino delavstva in nastavljene ev, katerih skupni stalez znaša približno 9000 mož. Da bi pa toliko liudi ne izgubilo kruha, seje odločila družbi da ne bo odpuščala večjega števila delavstva, marveč da bo dovolila vsake-mu urodukitiivnenvu delavcu* delata dve tretji-ni časa, da»i pomeni to zanjo znatno večje režijsko izdatke. Tako zadene odpustitev le det delavcev ne neposredno produktivnih stranskih obratov im del pazniškega osebja, ki postane vsled redukcije dela popolnoma nepotreben. Na ta uačin se je odpovedalo s 1. marcem: v Trbovljah 33 poduradn. 'in 140 delavcem, v Zagorju 16 poduradn- itn 84 delavcem, v Hrastniku 7 poduradn. itn 55 delavcem, v Rajhenburgu 6 poduradn. in 200 delavcem skupno torej 62 .poduradn. in 485 delavcem. Vesti, da bo L marca odpuščenih 2000 do 3000 delavcev, so bile torej popolnoma neresnične. V splošnem so se razširjale tudi številne vesti o velikem znižanju mezd im podaljšanju delovnega časa. Mezdnii sistem, ki ga je svojčas diktirala vlada, obstoji v tem, da dobivajo delavci majhne mezde in mnogo stalnih doklad, kakor dragimjske in družinske doklade ter nabavne prispevke zase in za družine. Posledica tega je bila, da delavci niso nrogli biti zainteresirani na produkciji, ker je bilo faktično delo preslabo plačano-In reis je povprečna storitev kljub tehnični izpopolnitvi rudnikov zaostajala pod nonma-lo. Iste posledice so se pokazale tudi pri drugih rud okiopiili, ki so uvedli podoben mezdni sistem. Vsi inozemski in tudi večina domačih rudnikov je bila tedaij primorana vrniti se k predvojnemu mezdnemu sistemu. In tako so na primer tukajšnji državni rudniki ze v avgustu lanskega leta stalne doklade odpravili in vrhu tega celokupni zaslužek delavcev reducirali približno za 10%. Navzlic temu, da so naši delavci pri osemurnem delavniku povprečno s 50 dinarji zaslužka (ka;jiti državni zaslužijo samo 43—44 dinarjev) najbolje plačani jamski delavci v državi, bi se bila družba rada izognila redukciji mezd, če bi delavci pristali na to, da bi delali v jami celih osem ur; sedaj je v ta delavni čas všteta tudi pot na delo in nazaj, tako da znaša sedanji faktični delavni čas le približno sedem ur. Ker so delavci pned-lo-r polnega osemurnega delavnika odklonili, nam za ohranitev konkurenčne sposobnosti ne preostala pač nič drugega, kot spremenili mezdni sistem, pri čemer se bo inorail povprečni zaslužek čisto neznatno znižati, 'lo je tembolj upravičeno, ker se je cenik živil in dragih potrebščin od poslednje mezdne regulacije znižal za več kot 20%. Pocenitev premoga, h kateri stremimo in ki ie v interesu gospodarskega življenja, je mogoča le, če izvedemo omenjene ukrepe. Družba je na žalost primorana .pri tej priliki javnost informirati, da jo ženejo pretirani napadi, razširjanja neresničnih vesli, nasilne grožnje in dejanski napadi na posamezne funkcionarje do sklepi, za sedež družbe in centralnega ravnateljstva izbrati tako mesto v državi, kjer ji bo zajamčeno m umilo delovanje. — Mussolini proti Avstriji in Nemčiji. Dopisnik »Petlit Parisiena« je imel z Mussolinijem interwiew, v katerem je Muissolini estro nastopil proti Nemčiji in priključitvi Avstrije k Nemčiji. — Treba je ožigosat j grožnje pungerimamizma, je dejal Mussolini in z ozirom na velike manifestacije organizacije »Reichsbanner« v Hamburgu je Mussolini nadaljeval: To naj bodo republikanci, nasprotniki starega pruskega militarizma? To naj bodo pacifisti? Kaj delajo? Prirejajo paradne marše s stotinami zastav. In med njimi marši ra avstrijska delegacija, ki .je izredno afelaimirana. Ti Nemci nočejo nič pozabiti. Svojih starih sanj nočejo opustiti. To je najboljši dokaz, kako zelo je bila moja intervencija potrebna in upravičena. — Danes pozna italijanski narod nevarnost in zato je na moji strani. — In nadalje iso republikanci v Hamburgu pozivali k obnovitvi nemškega bloka, ki naj združi vse, kar je nekdaj spadalo pod Nemčijo. Nič ,se .ni v Nemčiji iz-prameaiilo, dan na dan se više parade in vojaške revije. Poglejmo n. pr. takozvano' nemško trgovinsko zračno brodovje, ki se z maj-modernejšimimi tehničnimi sredstvi mogočno razvija. 24 zračnih črt gre iz Berlina. Vrše se stalni nočni poleti in vi Francozi morate znali, kaj to pomeni. Dajejo se sicer razne pomirjevalne izjave, toda nujno je biti previden iu pravočasno potiskati sredstva proti grozeči nevarnosti. = 0 tirolskem vprašanju je izjavil Mussolini to-le: Pred kratkim sem potoval po Gornjem Adižju. Tu je vse nemško. Uradniki, učitelji, duhovniki, železnica in pošta. Govorilo se je samo nemško in pelo pesmi, zaradi katerih bi v Rimu takoj sledila aretacija. Za 250.000 prebivalcev, vštevši itali-jatnisko, je bilo 24.000 gasilcev, ki so bili dejansko vsi oboroženi. Razpustil sem vsa ta gasilska društva in zaplenil puške. Danes so nadomeščeni s civilisti, 4 do 5 mož za vsako vas in nič več požarov ni.ko prej. Izdal sem zakon, da se v pasu 30 km ob maji ne sme nihče naseliti brez vladnega dovoljenja. Povsod je sedaj italijanski pou obvezen in danes intenzivno delujemo za po-iithliijančenjam Gornjega Adižja. Na_ tisoče rodbin bomo tu naselili, mi bomo deželo poitalijančili. Obstoje grozni je, proti katerim se je treba varovati. Pangermanska je talka grožnja. Končno je Mussolini poudarjal, da mora skupna nevarnost zbližati Francijo in Italijo in s tem je ustvarjen .protiutež proti germanskemu bloku. — Glede vstopa Poljske v Svet Zveze narodov je dejal Mussolini: Brez dvoma bom podpiral Poljsko v njeni kandidaturi. Iimam zato posebne geogirafičoe in demokratične vzroke. Poljska je, kar se rado pozablja, velika država s 30 milijoni prebivalcev, od katerih je 24 milijonov Poljakov. Poleg tega je Poljska država, ki je nastala iz vojne in ki mora braniti velike interese (proti komunistom, op. uired.). Mesto Poljske je v Svetu Zveze narodov in sicer 'istočasno z ■Nemčijo, ker je bila Poljska z Nemčijo v Uo-carnu enakovredna. Bodite uverjeni, je zaključil Mussolini, da si bo pozneje pustila Nemčija vstop Poljske v Svet Zveze narodov plačati s koncesijami zaveznikov. = Velik Briandov govor za Locarnski sporazum. Cisto drugače ko Mussolini pa je isti dan govoril v francoskem parlamentu Briand. Govoril je s silnim zanosom in rtje-zov govor je napravil na parlament mestoma grandijozen uti«. Uvodoma je ap«al Briand na razne komentarje Locarakkega sporazuma. Napačno je presojat. Locarnski dogovor z nacionalnega atalisča, temveč ti e ba ga je presojati z evropskega. Nobenemu narodu se ni naredila v Locarnu kravica in treba je isamo pomislili, kako zmešnjavo bi imeli, če Locarna ne bi bilo. Briand se je potem spominjal dobe, ko je odločeval še Clemenceau. Tedaj je vprašal Clemenceau-a, kaj bo, če Amerika ne bo ratificirala Versajskega dogovora. Odgovoril je: »Imamo še Amdijo!« In če tudi ta odpade? Na to vprašanje Clemenceau ni vedel' pravega odgovora, temveč je dejal: »Potem n;i miru, notem .preostane samo vojna.« Nato je govoril Briand o pomislekih pokojnega Fabryja. Razume njegovo skrb, toda ko je branil Fabry Verdun, je gotovo tudi sklenil, da poizkusi vse, kar je v njegovi moči, da se lip»W ne ponove. Vojno se lahko prične, vo ja za mir zahteva večjega napora. Tcžje je H niti mir, ko napovedati vojno V Locarnu je bila vsajena ka ""™bHiapohojena, potem uničena, če pa ze mora diu y fra.nrnvke nočem, da bi se to ' *jjf Erzberaer ie bil noge. Hoteti mir ni lahko. brzDer^er je bil vsled tega ubit, Rathenaura so dejal. da. je izdajalec Najdragocenejša pridobitev Locar-‘ „ da ie ustvaril zaupanje med narodi, da se’ sedaj invalidom in materam ni treba bati zonetnih vojnih grozot. Locamo pomeni odkritosrčno soglasje med Nemčijo in Francijo Krivica se dela, če se nemški naroi je bilo polno nezaupanja in Mussolini, »veliki proporoditelj italijanskega naroda«, je vztrajal na tem, da se vsa ta nesoglasja odpravijo. To mu je tudi uspelo. Pot dr. Nin-čiča ima pred vsfm ta pomen, da reši vprašanja, ki so tudi po I,or a ruskem sporazumu ostala odprla in interesi rajo obe državi. (Rremner, priključitev Avstrije k Nemčiji. Cip. ured.) Nadalje pa je rešiti še vprašanje nove sestave Sveta Zveze narodov. Topli prejem, ki ga je doživel Ninčič v Rimu ia|j ki je naredil v Jugoslaviji najboljši uitis, do-v kazaiče, da je soglasnost v vseh sproženih' vprašanjih dosežena. — Niti z besedico ne omenja »Samouprava« naših bratov tam preko in njih obupnega stališča. Ta molk pove več, ko ves ostali članek »Samouprave«. Kratke vesti, Občinske volitve v Dalmaciji se ne bodo vršite, ker je, kakor poroča Obzor« Pasič nroti tem volitvam. . .... Norveški poslanik v Londonu je izjavil, da ie Norveška proti temu, da bi se kateri državi razven Nemčije podelilo stalno mesto v Zvetu Zveze narodov. večno samo sumniči. Nemci in Francozi .sta dva velika naroda, ki sta se opetovano srečala na bojišču. Ali je res treba, da se bojujemo vsakih 20 do 30 let? Locarno zavaruje franccdke interese iti z Locamom nastaja za Evropo nova doba, zakaj Evropa rabi mir. — Češki socialni demokrati za 18 mesečno vojaško službeno dobo. Na Češkoslovaškem se je vnel hud boj za znižanje dosedanje službene dolbe na 14 mesecev. Češki socialna demokrati so že grozili, da izstopijo iz vladne koalicije, če se njih zahtevi ne ugodi. Kakor pa poroča sedaij »Česky Derunik«, so socialni demokrati pristali na 18 mesečno službeno dobo in je s tem zadeva rešena. - »Samouprava« o Nmčičevcm obisku v Rimu V uvodniku komentira »Samouprava« Ninčičevo potovanje v Rim. Opozarja na skupne interese Italije in Jugoslavije v Jadran ,ikem in Sredozemskem morju. HasU-pa P0 udarja »Samouprava« skupne gospoda^ interese obeh držav. M. damo Italiji_ zivez, in surovino, Italija pa nam mdustnpJro .zdel ke. Z velikim, žrtvami z naše strani v m terosu mirne bodočnosti naroda je bilo rešeno mejno vprašanje z Italijo. Toda še vedno Beležke. Fotografija M. A. C.-a je bila objavljena v sobotnem »Jutru«. V »Bogoljubu« je bila objavljena slika z napisom: »Veronika poda Jezusu potmi list.« — Otrok od šestih let bi moral takoj zapaziti, da je to listkovna pomota im da se ima glasiti potnj. P rt. G. M. A. C. pa očividno te tiskovne napake mi zasledil in zato je napisal cel članek, v katerem se norčuje, da je rabil Kristus za Kalvarijo potni list. Hudo je, če mora biti človek duhovit. Toda dvakrat zlo, če' mora biti duhovit brez okusa. Žtnsko gibanje Občni zbor Splošnega ženskega društva. V nedeljo 28. t. m. ob 5. uri popoldne je imelo Splošno žensko društvo svoj 21. občni zbor v svojih prostorih na Rimski cesti. Občni zbor je otvorila predsednica ga. Franja Tavčarjeva, ki je uvodoma poudarila, da praznuje društvo letos petindvajsetletnico svojega plodovitega društvenega dela. Zahvali se vsem vnetim delavkam, ki so delale tekom leta za procvit društva. Obenem se zahvali gej. Jankovičevi, ki je društvu podarila krasen, iz sviloprejkinih kokonov tkan prt, ročno delo neke preproste Srbkinje. Na- . to se oddolži spominu umrlih članic, katerim na čast vstanejo .vse navzoče zboro-valke. Sledil je referat tajnice gc. Minke Govekar-jeve, ki je na kratko očrtala vse društveno delovanje tekom leta. Lani je nameravalo društvo prirediti razstavo »Slovenska žena.« Vsled prekratkega roka pa je bila razstava preložena na letos, ko bo društvo praznovalo svojo petindvajsetletnico. Razstava bo 6. junija v velesejemsfcem paviljonu »K« in bo trajala do julija tega leta. Za razstavo skrbi zlasti posebna sekcija pod vodistvom ge. Baltičeve. Država še ni obljubila niltake subvencije, pač je naklonila ljubljanska občina podporo v znesku 2000 Din. Društvo je posebno bridko zadela izguba marljive knjižničarke ge. Gogalove Društvo je organiziralo tudi Izlet ženske trgovske šole iz Zagreba v Slovenijo. Za malopismene služkinje je hotelo društvo prirediti večerni tečaj, ki je pa radi malega odziva propadel. Zanimivo je, da so Srbkinje uredilo svoj Materinski dom v Beogradu po vzorcu našega, seveda v večjem obsegu. Društvo je tudi sodelovalo pri veliki akciji proti uvedbi reakcionarnega ženskega dednega prava. Nabranih je bilo okrog 30.000 podpisov na resolucijo iti napravil se je tudi velik protestni shod v Unionski dvorani. Društvo posveča veliko dela skrbi za deco. Stremi za medbo splošne in enake aktivne ter, pasivne volilne pravice. Društvo je pomagalo pri nabavni akciji za spomenik hvaležnosti Franciji. Na feminističnem kongresu v Washmgtonu je bila iz naše države poleg Srbkinje Ata-nackovičeve tudi Slovenka Štebijova. Proti davku na ročno delo, ki hudo zadene zlasti uradniške družine s služkinjo, šivilje, trgovske pomočnice itd. je društvo vložilo pri finančnem ministrstvu ostro -resolucijo ter naprosilo vse slovenske poslance za pomoč v parlamentu. Po zaslugi Spl. ženskega društva so se začele nekatere Slovenke zanimati za sprejem v dveletno bolničarsko šolo v Valjevu. Društvo je tudi ustvarilo veliko dobrodelno akcijo v prid ženski bolnici v Ljubljani in ji preskrbelo novo zdravstveno ambulaneo z vsemi instrumenti. Ofieijuna otvoritev ambulance se vrši te dni. Društvo je tudi priredilo ciklus desetih predavanj O negi dojenčka« v šentjakobski dekliški šoli in ga misli ponoviti sedaj v Mostah. Sledi blagajniško poročilo ge Ivanke Ke- skovicove. Društvo ima 724 plačujočih članic ter je ,imelo okrog 31.000 Din dohodkov m 28.000' Din izdatkov. Prebitek znaša 2900 dinarjev. Društvena knjižnica je izposodila v letu 12.000 knjig. Knjižnica štcie 5000 zvezkov ter je letos napredovala za 210 k»im P™» vse revije. Ga. Kersnikova je velikodušno poklonila društvu 32 knjig za kar se ji izreče tudi pismena zahvala. . Revizorki ga. Jelačinov« m ga Čudnov« potrdite točnost blagajniškega poročila, nakar izreče občni zbor blag®!™' absolutonj. Nato omeni ga. Tavčarjeva velike zasluge ge. Vlajieevo v Beogradu, ki je mnogokrat / nosredovala društvo. ’ Sledi volitev novega odbora. V odbor g izvoljene ge- m gdč.: Bajt Manja, Berbu|^ Bukovec Darinka, Fischer Vera, “%., Minka, Hille Mara, Kobal Lea, L«P j 5^ Leskovic Ivanka, Lindtner M«««« . -rjave Milena, Kunlih Julija, Schiffrer M.a Favčar Franja, Trdina Marija, Serko Angela Um-berppr Milka Vršič Homana, Vrčon Marta* Vi,»>.Yr?' ski odbor pa ga. Jelačinov« in ga. Cudnova. Po volitvah je sledil razgovor o bodočem društvenem delovanju. V svrho zbiranj« ma-teriiali o Slovenkah v tujini, namerava »toniti odbor v stik z Ameriko. Namerava se tu* 1 di prirediti ciklus predavanj pod naslovom ' »žena«, kjer se bodo obravnavali razni položaji žene v družbi in zgodovini. Dnevne vesti. JAVNO VPRAŠANJE! Nameravani nakup hiš Jadransko-pod-u-navske 'banke v Ljubljani po čekovnem zavodu močno razburja ljubljansko prebivalstvo. Več desetin stanovanj bo zopeit odpadlo v Ljubljani. Kam » temi stanovalci? Na drugi strani je ožigosati mačehovsko posipanje vlade napram Ljubljani, kateri ne privošči novega uradnega poslopja. Tudi v novem uradnem poslopju bi bili vsaj dve sta-. novanji na razpolago. Torej zopeit, čeprav 'neznatna, razbremenitev glede stanovanjske mizerije. Argumenti, ki govore proti nakupu stare m to stanovanjske hiše za namerne čekovnega zavoda in poštne hranilnice, so t ik > tehtni, da jih ne sine prezreti vlada, če ima še količkaj socialnega čuta in pa vsaj nekaj ljubezni do — Ljubljane. .. Ali pa so visi merodajni činilelji storiti svojo dolžnost? Javno torej vprašamo:: . 1. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani ikot povsem avtonomno oblastvo za stanovanjsko vprašanje v Ljubljani, je-li sto-rilo svojo dolžnost in je-li pravočasno informiralo svojega ministra za socialno politiko, da vloži pri svojem tovarišu, ministru za pošte im eventualno v ministrskem svetu aster protesit proti nesocialnemu činu, ki se namerava? 2. Gcrontski svet na ljubljanskem magistratu, .kaj je storil v obrambo življenskih interesov Ljubljane, ki so z nameravano kupčijo nad vse ogroženi? Ljubljančani. VSI NA SHOD. V soboto dne 20. februarja t. 1. so se zbrali zastopniki vseh delavskih strokovnih organizacij na skupno posvetovanje in so sklenili sklicati v sredo, dne 3. marca javen shod, ki se bo vršil v veliki dvorani hotela »Union« 2 dnevnim redom: Napad Trboveljske pre-fflogokopne družbe na delavske plače, osem umik, redukcija rudarjev in obramba delavstva proti temu. Vso javnost se vabi, da pokaže s svojo udeležbo na tem shodu, da spremlja s simpatijami težko-borbo naših rudarjev za kruh in eksistenco. — V ministrstvu za šume in rude je izde-: lan nov pravilnik o polaganju strokovnih izpitov za uradnike druge in tretje kategorije. Izpiti se prično še ta mesec. Izpiti za uradnike I- kategorije so se že pričeli. Polagajo se pred strokovno komisijo, sestavljeno iz višjih uradnikov imenovanega ministrstva. _ V ministrstvu pošte in brzojava je podpisan večji ukaz v napredovanju uradnikov vseh oblasti. _ _ — Jugoslovenski aviatižari v Pragi, v rra-go je prispela skupina jugoslovanskih letal- , cev Na kolodvoru je bila slovesna sprejeta <*i češkoslovaškega aerokluba »Brodak«. Sprejemu so prisostvovali številni zastopniki vlade, letasikili udružeaij in tovarn letal. — Mostar v stiskah. Mostarski meščani so poslali na vsa kompetentna ministrstva spomenico, v kateri prosijo pomoči, češ da postaja mesto polagoma ruina. Predvsem zahtevajo razširjenje tobačne tovarne, dalje kredit 2,000.000 dinarjev za obnovo t vinogradov, povišanje produkcije premoga,' znižanje cen premoga, končno naj se popravi cesta Mostar—-Imotski, da bo imela Hercegovina dobro zvezo z Dalmacijo. . — ftajkaf-e za dijake. Na prošnjo u t , pa za 1 dinar, tako da pr[? izpraznilo zaradi ati psi tekom >1 zadnji pa 20 dinarjev. , , • .. nr:_ — Med tisočaki, ki so bili ukrad fs*0 liki roparskega napada na amhiilantn I ■ KoCcvje-Ljuhljana dne 10. t. m. je bil iuu izdaje 1920,'ki je bil poškodovan. o-stra,r‘i ■'•»raiffl c, in Stver na des-15 imrn a ? sega lla ll°S10 sktfdba je zalepiU' ‘ papirjem. -T>ibi, k»™^TSZ tega bankovca postni direkciji' v Ljubljani aili katera izroči ta bankovec najbli^ji pošti ali pa neposredno poštni direkciji v Ljubljani, izplača poštna direkcija posebno nagrado v znesku 500 (petsto) dinarjev in še vrednost evenl izročenega bankovca, če .se ugotovi njegova identičnost z ukradenim tisočakom. — Most preko Donave pri Novem Sadu. Mestna občina Novi Sad je sklenila z neko steltinsko tvrdko pogodbo za zgradbo mostu preko Donave. Dela se prično v kratkem. — Brezposelnost v Nemčiji. Kct poročajo iz Berlina, se je v prvi polovici februarja število brezposelnih tam ni bistveno pomnožilo. — Inženjerska zbornica za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani ima svoj letni občni zbor dne 4. marca 1926 ob 14. uri 30 min. v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. 26 samomorov radi brezposelnosti se je pripetilo glasom uradne statistike tekom meseca januarja v Varšavi. — Uradni list št. 18 z dne 24. februarja 1926 priobčuje: .Naredbo velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju vodarine v mestni občini novomeški, naredbo o odmeri in pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v mestni občini novomeški, dalije naredbo velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavam >v mestni občini novomeški v 1. 1926, razglas glavnega volilnega odbora za volitev v delavsko zbornico o rezultatu volitev, seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. februarja t. 1. — Razpisana služba. Odda se mesto sodnega sluge pri ofcr. sodišču v Logatcu, oziroma vsako drugo mesto sodnega sluge, ki bi izpraznilo zaradia ali pa tekom razpisa. Prošnje je vložiti do 3. aprila 1926 pri presed-ni&tvu dež. sodišča v Ljubljani. Podrobnosti glej v Uradnem listu št. 18 z dne 24. februarja 1926. — Službo občinskega tajnika razpisuje občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju.^Nastop 15. marca, plača po dogovoru, prošnje je vložiti do 10. marca. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 18 z dne 24. februarja 1926. — Odlikovanje. Bivši dolgoletni župan v Kamdiji pri Novem mestu Josip Zurc, lastnik občezmane gostilne »Stembur«, je odlikovan zredom sv. Save V. razreda. — Imenovanje. Gustav Golia je imenovan za agrarnega inšpektorja v I. kat. 5. skup. pri okrož. uradu v Mariboru. — Iz sodne službe. V višjo skupino sta pomaknjena: deežlnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Radovljici dr. Rupert Celestina in okrajni sodnik v Brežicah dr. Vojteh Kočevar. — Iz zdravniške službe. Dr. Rudolf Božič je imenovan za zdravnika pripravnika v javni bolnici v Celju. Upravni asistent bolnice v Celju Bogomil Žgajner je premeščen kot upravitelj v bolnico Brežice. — Grozodejstva armenske soldateske v Damasku. Anmemiska soldateska je napadla te dni okraj M id mn v Damasku. Vsak musliman, ki so ga vojaki srečali, je bil ub.it. Ženskam iso trgali vojaki z rok zapestnice in prstane, plenili so hiše, trgovine in mošeje. Število mrtvih znaša več sito ljudi. Nad 150 hiš je bilo zažganih, nad 60 trgovin izropanih. Energični intervenciji siri.iskih in muslimanskih notabljev pri francoskih oblastih se je zahvaliti, da ni prišlo do splošnega klanja. Francoske oblasti so aretirale 20 vojakov. Od sobote ni iz Damaska nobeoiih poročil. Sirijski delegati mandatne .komisije, ki zboruje te dni v Rimu so bili o grozodejstvih brzojavno obveščeni. Brzojavka konča is ipoziivom, da naj zahtevajo delegati takojšnjo intervencijo mandatne komisije. — Katastrofalen potres na Dodekanezu. Iz Londona poročajo: V mestecu Amtimaoliia na otoiku Kosu je porušit katastrofalem potres okrog 600 hiš. Več oselb je ubitih, nad 60 ranjenih. — Karambolaža parnika z ledenimi gorami. Iz Londona poročajo: ParniiJoKentu-chy« je poslal iz bližine Nove Fumidlnndije brezžičnim potom klice na pomoč. Trčil je z ledeno goro. — Letalska nesreča, Na aerodromu Mira-fiori pri Turinu se je pripetila te dn'i letalska nesreča. Neko vojaška letalo je padlo med manevriranjem na zemljo. Letalo se je vžgalo. Oba letalca so potegnili ■ zogljenela izpod ruševin. — Misteriozni antentator v Omani aretiran. Iz Ne\vyorka poročajo: Tajimistvenii zločinec, ki je bil že par tednov strah in trepet mesta Omaha, je iizsleden. Pred par dnevi je ustrelil železniškega detdktiva Johnsona. Detektivi so ga po kratkem in razburljivem boju premagali in spravili na varno. Zločinec John Carter je vse svoje zločine prizma1!. — Poizkusen samomor 13 letnega dečka. Te dni se je vrgel v Zagrebu 13 leten deček jokaje pod tramvaj. Z največjim trudom se je posrečilo strojevodji, da je tramvaj pravočasno ustavil. Zaslišan je, deček izpovedal, da je doma iz Sv. Križa pri Tuhlju ter se uči mizarstva pri nekem zagrebškem mojstru, ki pa postopa ž njim tako surovo, da mu ni več živeti. Begal je vas dopoldni Ob Savi v namenu, da se utopi, kasneje pa si je premislil ter se vrgel pod tramvaj. Ker je policija ugotovila, da so navedbe vajenca Ljudevita Cvetka resnične, se je uvedla zoper strogega mojstra kazenska preiskava. — Morilec svojega očeta. Te dni je prišlo iz doslej nepojasnjenih vzrokov do prepira med znanim alkoholikom Francetom Vukom iz Moravcev pri Mariboru in njegovim sinom. Tekom prepira je pograbila sina taka jeza, da je šel po količek za trto ter je udaril svojega očeta parkrat s tako silio po glavi, da je mož Čez par ur umrl. Pobesneli sin je izginil. Domneva se, da je pobegnil pri Gorenji Radgoni v Avstrijo. Rodbinska tragedija Zenta Zaglauer, delavčeva žena v Linau je živela s svojim možem v večnem prepiru. Te dni je naprar irila neznosnemu življenju temeljit konec: Pometala ie vse štiri svoje otroke, od katerih e bilo najstarejšemu 9 let, v Donavo, nakar je skočila še sama v vodo. Doslej so naili samo truplo 9 letne hčerke. — Drzen vlom v urad ostjeskega velikega župana. Te dni je bil izvršen v.urad osiješkega župana Eržena vlom. Lopovi so se poroča, iz svojih gdarvnih ulic vse konje in vehiklje, ki jih vlečejo konji. Pa ne samo to, Newyork bo šel še dalije. Mestna uprava se pogaja z obstoječimi avtobus podjetji in s cestnimi železnicami, v svrho, da izginejo .iz prometnih ulic. — Železen Mussolinijev stolp. Fašistična propaganda v Milanu je lansirala idejo, da se postavi v vojni padlim Italijanom pred milanskim kolodvorom železen spemink, ki , naj bo lepši in višji kot Eifflov stolp v Pa-' rizu in ki se bo imenoval »Mussolinijev stolp«. — Bikoborbe v Španiji odpravljene. Iz Madrida poročajo: Policija je prepovedala vporabo konj pri bikoborbah. Domneva se, da pomeni ta prepoved začetek konca popularnih bikoborb. — Ljutomer. — Na svojem 59 občnem zboru je tukajšnja »Čitalnica« sklenila, da pomnoži svojo ljudsko knjižnico, katero prav pridno obiskujejo okoličani in tržačani. V minulem letu je bilo izposojenih 1500 knjig. Pri vsaki hiši pa leže v omarah ali na podstrešju knjige, katere pa sedanjemu lastniku niso v nobeno korist ozir. uporabo. Prihodnje dni se bosla javila v vseh hišah dva člana Čitalnice in pobirala knjige za ljudsko knjižnico. Prosimo vise Ljutomerčane, da sprejmejo ta odposlanca in ju obdare z lepimf knjigami. Vse knjige, tudi drugojezične, so nam, dobrodošle. — Čitalnica je najstarejše društvo v Ljutomeru in ne zasleduje drugega cilja, kakor da širi izobrazbo potoni knjig in predavanj v vse sloje. — Razven te akcije priredi dne 11. aprila 1926 v prostorih g. Seršena veliko tombolo, na katero se že sedaj opozarja. Čisti dobiček tombole je namenjen ljudski knjižnici. — Odbor. l.1ubl]»na. Danes v pondeljek 1. marca ob 20. uri KONCERT pianista Antona Trosta v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. j i_ Državna borza dela v Ljubljani. V času od 14. do 20. februarja 1926 je bilo v Držav-! ni borzi dela razpisanih 141 prostih mest. ! 136 oseb je iskalo dela, v 41 slučajih je borza posredovala z uspehom in 23 oseb je odpotovalo. Od 1- januarja do 20. februarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 604 prostih mest, 943 oseb je iskalo dela, v 425 slučajih je borza posredovala z uspehom in 136 oseb je odpotovalo.. 1 P z T lovci! V četrtek, dne 4. marca 1.1. ob 8. zvečer se vrši v restavraciji hotela >Son« v Ljubljani ustanovni občni zbor :>Kluba ljubiteljev psov jamarjev«. Z ustanovitvijo tega kluba je naša psorejna organizacija zaključena. Pes jamar je v vsakem gozd-cm lovišču neobhodno potreben. To ve vsak lovec iz lastne skušnje. Dober jamar pa se ne poleže, marveč ga je treba še-le vzrediti in izučiti. V tem pogledu iti našim lovcem na ko ’je gl ven namen novoustanovljenega kluba. Zato priporočamo, da se ljubitelji jazbečarjev in terijerjev našemu pozivu v častnem številu odzovejo. — Za pripravljalni odbor: Dr. Lovrenčič. 1— Samomor. Predvčerajšnjim so našli pa-santisanti na pokopališču pri Sv. Krištofu samomorilko, poleg katere je ležala stekle-ničica, ki je dišala po lizolu. Ženska je bila nezavestna. Identificirali so jo kot Josipino Pirš, ženo kolarja v Ljubljani. Kljub rešilnim poizkusoni je umrla ne da bi se zavedla. Vzrok 'samomora je najbrže duševna depre-sija. — Dva lopova pod ključem. V noči od 27. ena 28. novembra 1925 se je nastanil v hotelu Arko v Ribnici eleganten tujec, ki je nastopal jako samozavestno. — Zahteval je sobo, o kateri je vedel, da je prav za prav družinska soba, v kateri se nahajajo razne dragocenosti. Ker se je izdal za premožnega strojarja Franceta Simončiča iz Celja, so mu ugodili. Naslednji dan so ugotovili, da je tujec izginil ter da so ž njim vred izginile vse dragocenosti, ki so se nahajale v sobi. Lopov je odnesel med drugim 100 žlic, 100 možev in ICO vilic iz kina srebra,zlato zapestnico, par zlatih uhanov itd. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša več tisoč dinarjev. Par dni pred njim je stanoval v sobi zavarovalni potnik Jože Stangl, doma v Hrušici. Tako je prišla vsa' stvar na dan in danes sedita Stangl in dozdevni France Simončič, reete Mrvar, v zaporu. Zasluga za to gre ljubljanski policiji, ki je lopova te dni aretirala. Posebna špecijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora: Od danes dalje vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apetitni pred- večerni zakuski po zmernih cenah. Prosveta. Profesor Anton Trost priredi danes v ponedeljek ob 20. uri zvečer pod okriljem ljubljanske Filharmonične družbe v Filharmonični dvorani samostojen klavirski koncert, na katerem izvaja izključno le komade iz slovanske glasbene literature. Na koncertnem sporedu sta zastopana dva najodličnejša živeča češka komponista Vitezislav Novak in Josip Suk. Dočim pripada Novak še nekako k zmerni klasični češki struji, je Josip Suk popolen modernist. V družbi z njima so na koncertu zastopani še Rusi: Balakirev, Rahmaninov in Skrjabin. Vsaka izmed sporednih točk je velika umetnina za sebe, in prepričani smo, da jih bode umetnik pianist Anton Tra^t podal z največjim razumevanjem, najplemenitejšo umetniško dovršenostjo. Saj je splošno znana njegova umetniška igra, ki še odlikuje po naravnost kolosalni tehniki. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. HIGIJENA V JUGOSLAVIJI. V soboto, 27. t. m. je o gornjem predmetu predavala dr. Ivo Pirc v društvu »Soča«. V uvodu je predavatelj povdaril slabo informiranje ljudstva o higijenskih institucijah ter omenil velik pomen propagande, kajti lažje je zabraniti deset bolezni kot eno ozdraviti. Nujno potrebno je, da se vsak sam seznani z nauki osebne higijene, ki jih, mora poznati kot deset božjih zapoivedi. S pomočjo družbe in države naj se odstrani vse splošni higijeni škodljive vpljive. Eugenika, to je razmnoževanje ljudi potoni družin naj se postavi pred javno kontrolo. Pijanec in spolno bolni sploh ne smeta imeti otrok. Higi jena je bila že v starem veku na visoki stopnji, v srednjem veku pa je padla na najnižji nivo. Dvignila se je šele v modernih časih, zlasti vsled raznih naravoslovnih odkritij. V tem pogledu je bila stara Avstrija med nazadnjaškimi deželami, posebno so bili zanemarjeni slovenski kraji. Po nastanku Jugoslavije se je pričelo pri nas živahno gibanje za izboljšanje higijenskih razmer. Vodja in intspirator tega gibanja je pri nais dr. An-drija Štampar. Okrog njega se je zbrala gruča idealnih zdravnikov z modernimi nazori, ki se je postavila na stališče, da vprašanje ljudskega zdravja ni monojiol zdravnika, ampak zadeva slehernega. Zdravnik naj bo soci-jalen delavec in ne sme biti ekonomsko odvisen od bolnika. V vprašanju ljudskega zdravja ne sme biti razlike med revnimi in bogatimi. Zdravnik mora iti med ljudi, če ti nočejo k njemu. Število zdravstvenih inštitucij v Jugoslaviji se je od prevrata dvignilo od 6 na 250. Izdanih je bilo v te namene 170 milijonov dinarjev s strani države in 20 milijonov dinarjev od Rockefellerjeve ustanove. Na polju zdravstvene propagande se je dosedaj v teku 7 let pri nas zelo mnogo storilo. V Sloveniji se je sanirala cela vas Lukovica, ki naj služi kot vzor ostalim vasem. V drugem delu je predavatelj govoril o higijeni stanovanja. Že stari Judje so vedeli, Tvoja mati pa te je ovadila, da imaš razmerje z Ahmedom,« je menil policijski uradnik. »Krivico mi dela,« je dejala deklica ogorčeno. »Zaljubila sem se v Ahmeda. Vračal mi je ljubezen. Ker sem ga imela tako strašno rada, je delal z mano kar je hotel.« Mati mi je dovolila, da sem živela z njim v skupnem gospodinjstvu. Če bi me ne bila ovadila, bi me bil sigurno poročil. ; »Toda ti si hodila tudi z drugimi ...,< je odvrnil uradnik. »To ni res!« je zaklicala deklica ogorčeno. .-Hodila sem samo z Ahmedom!« Ker gre za mladoletno, se bo zagovarjal Ahmed Tufegčdč pred sodiščem, toda Margit taji odločno, da bi bila stara šele 13 let ter trdi, da jih ima že 15 in da so jo. krstili šele. ko je bila stara 2 leti. Mati pa da trdi, da je stara šele 13 let samo zato,ker se hoče maščevati nad Ahmedom. »Toda mi vemo prav natančno, da s,i hodila tudi z drugimi.« »Jaz!?...« Pogledala je začudeno. »Da, ti! — — Dva dni zapora, potem pa romaš v Glino ...« f«f'k London: "4 Morski vr ag. Pceitek! Dc tistih časov sploh nisem vedel, kaj pomeni ta beseda. Počival sem bil vse življenje in se nisem zavedal tega. Ampak sedaj bi bila zame največ jjjt prijetnost, da bi megel pol ure mirno sedeli in prav nič delati, niti misliti. Teda po drugi plati je vse to zopet pravo razodevanje zame. Poslej bom vsaj znal ceniti življenje delovnega ljudstva. NiU sanjalo se mi ni, da je delo tako strašno. Od polšestih zjutraj do desete ui/e pod neč sem suženj vsakogar, nimam niti trenutka časa sam zase razen onega, ki si ga ukradem pri drugi popoldanski straži. Da-se samo za hip oddih-nem, da se ozrem pc morju, ki se blesteče v solncu, aii pogledam mornarja, ki pleza po vrveh proti vrhnjim jadrom ali hiti proti ladjinemu rilcu, takoj čujem obsovraženi glas: »Hej, Klada, le ne postopaj brez dela. Meje oči te vedno vidijo.; V medkrovju je opaziti znamenja prav slabega razpoloženja in govorica gre, da sta Henderson in Di-mao imela boj. Henderson je videti najboljši izmed lovcev; malo počasen človek je in težko ga je razdražiti; ampak razdražen je moral biti pošteno, kajti Dimač je. imel oko oteklo in črno ih je bil videti silno zle volje, ko je prišel v kabino h kosilu. Tik pred kosilom se je prigodi! okruten dogodek, ki kaže, kako brezčutni in divji so ti ljudje. Med mornarji je eden pravi zelenec (novinec), Harrison po imenu; neroden mladič z dežele, ki ga je pustolovski duh gnal na morje in se je sedaj prvikrat vozil na dolgo pot. V nemirnem ozračju in vetru se je skuner močno stasukal; ob taki priliki se opletajo jadra z ene stani na drugo in tfedaj pošljejo mornarja, da pomakne sprednje vrhnje jadro na drugo strau. Kakor so mi povedali sta dva načina, kako se stvar uravna; eden je ta, da se spusti sprednje jadro nizdol, kar je primeroma lahko in brez nevarnosti, drugič pa da spleza mornar po vrhnji piečni vrvi prav do konca, kar je jako' nevarno delo. Johansen je velel Harrisonu, naj se poda na prečne vrvi. Vsakomur je bilo očitc, da je imel strah. Saj ga je tudi lalil.o imel, kajti zaupati se v višini kakih osemdeset čevljev tistim drobnim, rukaječim vrvem, ni za vsakega..Da bi bil veter trajen, bi ne bilo tako hudo, toda Duh se je zibal po dolgih valovih, in ob vsakem zazibu sc jadra ohlapnela in opletala, prečne vrvi pa turale sempatja. V takem stanju so mogle stresti človeka raz sebe kot zleti muha z vrvice biča. Harrison je slišal povelje in razumel, kaj so zahtevali cd njega, vendar se je obotavljal. Bržčas se je zgodilo prvič v njegovem življenju, da je moral plezali v toliko višino. Johansen, ki se je od Wolfa Larzena nalezel gospodovalnosti, se je zadrl nad •jim s celo ploho kletvic in grdih besedi. Bc že dovolj, Johansen, < se je cglasiv Wolf Larsen osorno. »In vedi, da že sam opravim preklinjevanje na tej ladiji. Kadar bom potreboval tvoje pomoči, te že pokličem.« : Da, gospod,« je pokorno odvrnil prvi mornar. V tern se je bil Harrison podal na prečne vrvi. Gledal sem skozu kuhinjska vrata in videl, da je trepetal po celem životu kakor da bi ga mrzlica tresla. Lezel je jako počasi in oprezno naprej, komaj za en palec hkralu. Proti jasnemu sinjemu nebu je bil videti kot orjašk pajek, ki je počasi lezel po mrežasti pajčevini. Plezati je moral narahlo navzgor, kajti sprednje jadro se je močno nagnilo na enem koncu; prečne vrvi so mu nudile prostora za roke in noge. Največja nepri-1i?ncst pa je bila veter, ki ni bil niti dovolj močan niti dovolj trajen, da bi bila jadra polno napeta. Harrison se je ustavil in se trdno držal. Iz globine osemdeset čevljev sem videl, kako so se mu mišice napenjale v smrtnem strahu; od prijema je odviselo njegovo življenje. Jadro je oplahnilo in drog se je zasukal po sredi ladije. Vrvi so odjenjale in dasi se je vse vršilo jako hitro, sem videl, kako so se povesile pod težo njegovega telesa. Tedajci je dr^)g z nenadne hitrostjo zakolebal v stran, veliko jadro je udarilo, kakor da bi iz topa ustrelil, in tri vrste jadrenih pramenov so /aroštale ob jadro vino liki iz pušek oddana salva. Harrison je trdno se držeč naredil z drogom vred vrtoglavo pot po zraku; to gibanje se je iznenada ustavilo. Vrvi so se napele, kakor bi trenil, toda fantov prijemljaj je odjenjal. Gibanje je mu odtrgalo eno roko od mesta, kjer se je bil držal. Druga roka je za hip še malo držala, nato pa je še ona izpustila. Obvisel je s telesom ra vrvi, vendar se mu je posrečilo, da se je rešil z nogami. Obvisel je na lijih z glavo navzdol. S hitrim naporom je dvignil zopet roke do prečnih vrvi, vendar je trajalo precej časa, da je prišel zopet v prejšnji položaj, kjer je potem bedno visel. Bil je prav pomilovanja vreden. Umetna gnojila rudninski superfosfat, kalijevo sol, kajnit. thoma-sova žlindra, semenski o^es, prvovrstni splitski Portland-cement po najnižjih cenah pri EKONOM osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ul. 7. \7Q Alf OO si *a*1*co zboljša svojo eksistenco V s pravilno uporabo najboljših ■■■■■M šivalnih strojev „GrIt25ner" in wAdler ler z nedosežnimi T)lf RT pletilnimi »troji JI/ - Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edllTO pri tvrdki 10SIP PEIELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. MALI O0LAS1 Ctaco oglasoaa 4» 98 besed Din V M p**. vsaka ■■daljna beseda PREMOG - ČEBIfc '<5ll