Poštnina plačana v gotovini.
110.	V Ljubljani, dne 24. oktobra 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Iz »Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. — Izpremembe v osebju. — Ukaz, s katerim se potrjuje sklep narodne skupščine o vštetvi službenih let začasnim učiteljem in učiteljicam. — Uredbe osrednje vlade: Pravilnik za srednje poljedelske šole. Naredba k odločbi o prostem izvozu kostanjevih hlodov in o izvozni carini na goveje in telečje kože. Popravki k štatutu .Pokojninskega zavoda za nameščence« v Ljubljani. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o nabavi maziva, nafte in bencina. Pojasnilo, kako je računiti taro, če je blago v zabojih in so ti vloženi v vreče. Pojasnilo k izvozni tarifi. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razglas o pobiranju najemninske naklade (gostaščine) in vodarinske naklade v mestu Ptuju. Odobritev šolske knjige. Izpraševalna komisija za ljudske in za meščanske šole na ljubljanskih učiteljiščih. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 224 z dne 9. oktobra 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dno 5. oktobra 1922., s katerim se za čas, dokler bo minister za trgovino in industrijo Osman V i 1 o v i 6 odsoten od dolžnosti, postavlja za njegovega namestnika Derviš Omerovič, minister za narodno zdravje.
Številka 228 z dne 13. oktobra 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -dr a I. z dne 4. oktobra 1922., s katerim se ukinja naše diplomatsko zastopništvo v Kairu.
Številka 230 z dne 16. oktobra 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 28. julija 1922., s katero se sprejema ostavka, ki jo je Erik Kosin, carinik IV. razreda carinarnice v Dravogradu, podal na državno službo.
Številka 231 z dne 17. oktobra 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 4. oktobra 1922., s katerim se pooblašča minister za zunanje posle, da sme narodnemu predstavništvu predložiti v rešitev predlog zakona o sanitarni konvenciji, podpisani v Parizu dne 17. januarja 1922., predlog zakona o konvenciji za ustanovitev mednarodnega instituta za mrzloto, podpisani v Parizu dne 21. junija 1920., in predlog zakona o konvenciji, ki odreja definitivni Statut Dunava, podpisani v Parizu dne 23. julija 1921.
Ukazi Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 30. julija 1922., s katerimi se odlikujejo:
z redom sv. Save II. vrste: bivši predsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Vilko B a 11 i č, zastopnik pokrajinskega namestnika in šef oddelka za notranje zadeve v Ljubljani;
z redom sv. Save III. vrste dvoma svetnika Janko K r e m e n š e k in dr. Leon S t a r 6 in vladni svetnik dr. Henrik S t e s k a pri pokrajinski ujnavi za Slovenijo v Ljubljani;
z redom sv. Save IV. vrste dr. Leopold Žužek, vladni svetnik in predstojnik okrajnega glavarstva v Celju; dr. Srečko L a j n š i c , okrajni glavar in predstojnik okrajnega glavarstva v Mariboru; Miroslav Senekovič, okrajni glavar pri predsedni-Štvu pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani; dr. Oton Pirkmajer, predstojnik okrajnega glavarstva v Ptuju.
Izpremambe i osebju.
ž odlokom gospoda ministra za narodno zdravje x dne 3. oktobra 1922., št. 34.488, so bili okrajni zdravniki dr. Božidar Kfissol v Črnomlju, dr. Vladimir Vrečko v Ptuju, dr. Ivan JureČko v Mariboru, dr. Josip Hrušak v Konjicah in doktor Prane Gerlovič v Brežicah imenovani za višje okrajne zdravnike v VIII. činovnem razredu na semnjem službenem mestu.	_	,.r,,
Dr. Kaučič s. r.
Zakoni in kraljevske uredbe.
349.*
Mi
A. l«i* b ©:,n cler* I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo, da je sklenila narodna skupščina v LXXVHI. redni seji dne 20. junija 1922. in da smo Mi potrdili in potrjujemo:
1.	) Učiteljem, ki so dovršili učiteljišče v času od dne 1. maja 1912. do dne 1. januarja 1919. v tuzemstvu ali v inozemstvu, pa niso bili postavljeni za stalne učitelje po dovršeni šoli, bodisi ker so stopili v vojsko in potem v vojno, bodisi iz drugih vzrokov, ustvarjenih z vojno — se priznava ves pretekli čas, od zvršetka šole do postavitve, v leta stalne službe za pokojnino in povišek po odbitku časa obvezne službe v stalnem kadru, a brez pravice do odškodnine za pretekli čas, samo da morajo vplačati za ta uvažena leta prispevke v pokojninski fond;
2.	) učiteljicam, ki so v času od dne l.maja 1914. do dne 1. januarja 1919. dovršile učiteljišče v državi ali v inozemstvu, pa niso mogle biti iz raznih vzrokov, ustvarjenih z vojno, takoj postavljene za stalne učiteljice — se všteva ta čas po odbitku 6 mesecev v leta stalne službe, a brez pravice do odškodnine za pretekli čas, samo da morajo vplačati za ta čas prispevke v pokojninski fond;
8.) začasnim učiteljem in učiteljicam in učiteljskim namestnikom in namestnicam ali vršiteljem ali vršiteljicam učiteljske službe, ki so opravili učiteljski izpit za stalne ali ga opravili do konca leta 1922., se priznavajo za pokojnino in povišek, a brez pravice do odškodnine vsa ona leta, prebita v službi, v katerih so bili ocenjeni najmanj s povoljno oceno, samo da morajo vplačati za ta jim priznana leta prispevke v pokojninski fond.
Našemu ministru za prosveto priporočamo, naj razglasi ta zakonodajni sklep ter skrbi za. njegovo izvrševanje.
Na Bledu, dne 30. julija 1922.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Prjbićević s. r.
Minister za finance: cfr. Kosta Kumanudi s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. Lazar Markovič s. r.
Predsodnik ministrskega svota:
Nik. P. Pašič e. r.
(Podpisi vseh ministrov.)
* Ta ukaz je razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 229, izdanih dne 14. oktobra 1922.
Uredbe osrednje vlade.
350»
Na podstavi člena 77. zakona o ustanavljanja srednjih poljedelskih šol predpisujem ta-lo
Pravilnik za srednje poljedelske Sole.*
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
Srednji poljedelski šoli je naloga, učence vobče teoretično in praktično izobražati v poljedelski stroki tako, da morejo voditi manjša in srednja selska in državna posestva ter koristno poslovati v službi poljedelske stroke, bodisi pri poljedelskih napravah (zadrugah i. šl.), bodisi kot državni ekonomi ali učitelji na nižjih poljedelskih šolah.
Šoli je tudi naloga, pospeševati poljedelstvo a znanstvenim delovanjem, z raziskovanjem in poizkusi.
Člen 2.
Pouk na srednji poljedelski šoli traja tri leta; četrto leto po zvršetku šole pa je namenjeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in speciali-ziranju.
Člen 3.
Razen rednih predavanj se prirejajo na zavodu tudi krajši specialni tečaji, Id jih odreja ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 4.
Šolsko leto se prične praviloma dne 1. oktobra in traja do dne 30. septembra drugega leta.
Predavanja se prično dne 1. oktobra in se končajo meseca julija. Meseca julija se opravljajo izpiti, meseca avgusta i>a so šolske počitnice.
II.	Pouk, učni program in načrt.
člen 5.
Pouk na srednji poljedelski šoli je teoretičen in praktičen ter ohseza razen demonstracij in rednih obveznih vaj tudi ekskurzijo in razgovore (konver-zatorije).
Predmeti teoretičnega pouka so ti-le:
A.	Obči predmeti:
1.	) srbskolirvatski, odnosno slovenski jezik;
2.	) tuj jezik (francoski ali nemški);
3.	) zemljepis;
4.	) zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev;
5.	) človeška higiena;
6.	) osnovni nauki iz pedagogike in metodik«.
B.	Privatni predmeti:
1.	) matematika;
2.	) fizika z meteorologijo;
3.	) kemija z agrokemijo;
4.	) mineralogija, geologija s pedologijo;
5.	) botanika;
6.	) zoologija;
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevin« Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 224, izdanih dn«
9.	oktobra 1922. (Prilog XXX. — 1922.)
7.	) anatomija, fiziologija in patologija rastlin;
8.	) anatomija in fiziologija domačih živali;
9.	) narodna ekonomija;
10.) zemljemerstvo.
C.	Strokovni predmeti:
1.	) ratarstvo z vrtnarstvom;
2.	) živinoreja z vsemi manjšimi granami: perutninarstvom, čebelarstvom, svilarstvom, ribarstvom in rejo zajcev;
3.	) sadjarstvo s podel ovan jem sadja;
4.	) vinogradništvo s podelovanjem grozdja;
6.) travništvo;
6.	) nauk o poljedelskih pripravah in strojih;
7.	) poljedelska melioracija:
8.	) nauk o gospodarstvu;
9.	) poljedelsko knjigovodstvo;
10.	) mlekarstvo;
11.	) poljedelska tehnologija (izdelovanje sladkorja, piva, škroba, špirita);
12.	) osnovni nauki iz šumarstva;
13.	) poljedelsko stavbinstvo;
14.	) živinozdravništvo;
15.	) poljedelsko pravo in zakonodajstvo;
16.	) poljedelska statistika.
Č. Neobvezni predmeti:
1.	) glasba in petje;
2.	) stenografija;
3.	) telovadba.
D.	Praktični [»red meti so ti-le:
1.	) geodetske vaje;
2.	) vaje iz analitične kemije;
3.	) anatomske vaje;
4.	) vaje iz mikroskopiranja;
5.	) vaje iz meteorologije;
6.	) vajo s poljedelskimi stroji;
7.	) vaje v poljedelskem računovodstvu;
8.	) vaje v poljedelsko-kemijski tehnologiji;
9.	) razne druge vaje iz ratarstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, nauka o gospodarstvu itd.
Člen 6.
Praktične vaje se morajo urediti tako, da se udeležujejo učenci vseh strokovnih del posameznih poljedelskih gran, [»o možnosti osebno zasledovaje posamezne procese dalje časa; n. pr. iz ratarstva in vrtnarstva mora dobiti vsak učenec svojo parcelico, ki jo sam obdela, poseje in nadalje oskrbuje.
Vsak učenec mora upoznati mlekarno, klet in druge delavnice; naučiti se mora mlesti, po izvest-nem redu mora dežurati v stajah i. dr., opravljati mora oskrbniško dolžnost na posestvu itd.
Natančnejši načrt za praktični pouk [»redpiše nastavnički svet, odobri pa ga minister za poljedelstvo in vode.
Teoretični pouk se vrši v glavnem dopoldne; popoldanske ure [»a so več odrejene za praktične vaje, demonstracije, risanje in razgovore.
III.	Sprejemanje učencev.
Člen 7.
V srednjo poljedelsko šolo vpisuje učence šolska direkcija meseca septembra.
Člen 8.
Učenci so ali redni ali izredni.
Člen 9.
Reden učenec srednje poljedelske šole je lahko oni, ki izpolnjuje te-le pogoje:
A.	Mlajkši ne sme biti nego 15 in ne starejši nego 19 lot; mlajši nego 15, vendar pa ne mlajši nego 14 let, se smejo sprejeti, če dokažejo s potrdilom šolskega zdravnika, da so telesno dovolj razviti.
B.	Dovršiti jo moral z uspehom štiri gimnazijske ali realčne razrede ali popolno meščansko šolo ali nižjo poljedelsko šolo. Oni, ki so dovršili samo nižjo poljedelsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejmejo za redne učence šele, ko prebijejo sprejemni izpit. Prednost ob sprejemanju imajo kmetiški sinovi, ki imajo predpisane pogoje ter so razen tega dovršili nižjo poljedelsko šolo ali so kje prakticirali na posestvu; absolventi 0. gimnazijskega ali re-alčnega razreda smejo izjemoma takoj vstopiti v drugi tečaj srednje poljedelsko šole, toda prebiti morajo izpit iz predmetov prvega razreda srednje poljedelske šole.
Neuspeh učencev v klasičnih jezikih ne ovira prestopa v srednjo poljedelsko šolo.
C.	Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže s šolskim izpričevalom, če prihaja neposredno iz šole, a z nravstvenim izpričevalom, če ne prihaja neposredno iz šole.
C.	Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; o inozemskih državljanih odloča minister za poljedelstvo in vode.
D.	Biti mora dobrega zdravja, zato ga mora, preden se dokončno vpiše, preiskati šolski zdravnik.
E.	Dokazati mora, da se njegovi roditelji ali varuhi strinjajo z njegovim vstopom v šolo in da se zavezujejo, plačevati stroške njegovega šolanja, kolikor jih ne bi eventualno plačevala država ali druga korporacija. Dotično zavezo mora overiti pristojno oblastvo.
Člen 10.
V prvih dveh letih po ustanovitvi srednje poljedelsko šole se smejo sprejemati za redne učence tudi kandidati, stari nad 19 let, ki so dovršili po dovršenih štirih gimnazijskih ali realčnih razredih še nižjo poljedelsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem v državi ali v inozemstvu ter so bili v poljedelski službi najmanj tri leta.
Zanje četrto leto prakse ni obvezno.
Taki učenci smejo biti samo eksterni; natančnejše odredbe o njih šolanju pa predpiše na predlog šolske direkcije minister za poljedelstvo in vode s posebnim pravilnikom.
Oni, ki so stari nad 19 let, vendar pa ne nad 25 let, ter so dovršili samo nižjo poljedelsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem in prebili v poljedelski službi vsaj štiri leta, se smejo sprejeti za redne učence samo, če prebijejo sprejemni izpit in nadaljujejo redno šolanje po programu, kakor to predpiše zanje na predlog šolske direkcije minister za poljedelstvo in vode s pravilnikom.
Tudi taki se smejo sprejemati samo za eksterne učence, in sicer samo v prvih dveh letih po ustanovitvi srednje poljedelske šole.
Člen 11.
Sprejemni izpit se opravlja iz srbskoiirvatskega, odnosno slovenskega jezika, tujega jezika (francoščine ali nemščine), matematike in geometrije, fizike in zemljepisa samo ustno in pismeno v obsegu, ki je predpisan za štiri gimnazijske in realčne
razrede.
Člen 12.
Izreden učenec je lahko oni, ki no izpolnjuje pogojev člena 10. tega pravilnika, a se more šolati ob svojih stroških.
Izredni učenci morajo redno zahajati k predmetom, za katere so sie prijavili; zanje veljajo tudi predpisana disciplinarna pravila.
Člen 13.
Poziv na vpis v srednjo poljedelsko šolo objavlja šolska direkcija dva meseca pred začetkom šolskega leta; v pozivu se poleg ostalega vedno navaja, koliko morajo privatni učenci plačevati za vzdrževanje v prihodnjem šolskem letu po odločbi ministra za poljedelstvo in vode.
Prošnje za sprejem se vlagajo pismeno z vsemi dokazi, da so sprejemni pogoji izpolnjeni. Prošnjo mora spisati prosilec svojeročno.
Sprejemni izpit po členu 11. zakona o srednjih poljedelskih šolah se opravlja neposredno pred začetkom šolskega leta. Če hoče reden učenec srednje poljedelske šole prestopiti v drugo srednjo poljedelsko šolo, mora predložiti dokaz šole, v kateri se je učil, da ni ovire za prestop v drugo šolo.
Člen 14.
Učence izbira direktor sporazumno z nastav-niškim svetom ter o tem pravočasno obvešča prosilce.
Člen 16.
Privatni interni učenci morajo za svoje vzdrževanje šoli vedno trimesečno v naprej plačevati toliko vsoto, kolikršno odredi minister za poljedelstvo in vodo.
Privatni učenci dobivajo stanovanje, hrano, razsvetljavo in kurjavo, zdravila in zdravniško postrežbo.
če roditelji ali varuhi privatnih učencev ne polože za prihodnje trimesečje v naprej predpisane vsote za vzdrževanje, jih direktor opozori, naj to store v enem mesecu, drugače prestane biti privatni učenec šolski učenec.
Če se privatni učenec odpusti iz šole zaradi tega, ker se ni pravočasno plačala vzdrževalnima, pa v 15 dneh, od dne odpusta položi šoli denar za
vzdrževanje za tri mesece v naprej, se sprejme v šolo iznova. Če [»a tudi v tem roku ne položi denarja za vzdrževanje za tri mesece v naprej, se ne sme v, tem letu sprejeti v šolo in tudi ne pripustiti k izpitu; vendar pa se takim učencem dovoli, da v prihodnjem letu ponove isti razred, če redno plačujejo.
člen 16.
1»
Direkcija smo vselej in ob vsakem času sprejemati tudi posetnike (hospitante) ter jim dajati pojasnila o predmetu, za katerega jih zahtevajo. Toda ti ne morejo stanovati in se tudi ne hraniti skupno s šolskimi učenci.
Člen 17.
Vsote, pobrane od privatnih učencev za njih vzdrževanje, se vpisujejo v dnevnik blagajne, vsa ostala izplačila in vplačila, ki se Mše na njih račun, pa se prevajajo samo po depozit,niku.
Člen 18.
Privatni učenec, ki je sin poljedelčev, sme biti, če dovrši prvi razred z odličnim uspehom in dostojnim vedenjem, po svoji prošnji, odločbi nastav-niškega zbora in z odobritvijo ministra za poljedelstvo in vode preveden za državnega štipendista.
IV.	Vzdrževanje, število in šolnina učencev.
člen 19.
Redni učenci so ali državni štipendisti ali privatni učenci.
Člen 20.
Državni štipendisti se izbirajo z natečajem, ki ga razpisuje minister za poljedelstvo in vode, ter dobivajo od države brezplačno:
a)	hrano in stanovanje;
b)	kurjavo in razsvetljavo;
c)	po možnosti obleko in obutev; in č) zdravila in zdravniško postrežbo.
Število državnih štipendistov: odredi vsako leto minister za poljedelstvo in vode na predlog dotične Šolske direkcije.
Člen 21.
Kolikor dopuščajo šolski prostori, se sprejemajo v šolo tudi redni privatni učenci in izredni učenci, ki plačujejo, če so v šolskem internatu, za vzdrževanje toliko, kolikor odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 22.
Vsi državni štipendisti morajo stanovati v šolskem internatu ter se pokoravati internatski disciplini.
Redni privatni učenci smejo stanovati in se hraniti tudi zunaj šolskega internata.
Izredni učenci stanujejo in se hranijo zunaj šolskega internata ter se smejo samo izjemoma koristiti s šolskim internatom.
Člen 23.
V enem oddelku razreda srednje poljedelske šole ne sme biti več nego 40 učencev; v to število so všteti redni državni štipendisti, privatni učenci in izredni učenci. Če je učencev več, se sme osnovati v razredu več oddelkov ali pa presežek poslati v drugo srednjo poljedelsko šolo.
Člen 24.
Redni državni štipendisti so oproščeni vseh šolskih taks.
Vsi učenci so oproščeni vpisnine.
Kot potrošek laboratorijskega materiala plačujejo redni privatni in izredni učenci porabljeni material po nabavni ceni.
Za to vlagajo toliko kavcijo, kolikršno odreja šolska direkcija.
Eventualno škodo morajo povrniti privatni in državni štipendisti kakor tudi izredni učenci.
V.	Ocenjanje učencev, izpiti, izpričevala in nagrade.
Člen 25.
Redni učenci se izprašujejo večkrat v semestru.
Za ocenjanje učencev v teoriji in praksi veljajo ocene, predpisane z zakonom za srednje šole vobče.
Te ocene se dajo četrtletno.	,
Člen 26.
Koncem vsakega šolskega leta opravljajo vsi redni učenci izpit iz teorije in prakse, koncem tretjega leta pa končni izpit.
Člen 27.
Vsaka direkcija mora imeti posebno knjigo (matrikulo), v katero vpisuje izpitne in letne ocene iz teorije in prakse.
Uspehi letnih ocen, ki se dajo trimesečno iz teorije in prakse, sestavljajo z oceno, dobljeno pri izpitu, uspeh ocene iz dotičnoga predmeta, in ta ocena se vpiše v izpričevalo. Učencem, ki so dovršili šolo, se vpiše v izpričevalo ocena vedenja v poslednjem letu.
Clon 28.
Učenec sme ponavljati izpit največ iz dveh predmetov, drugače ponavlja razred. Razred se smo ponavljati samo enkrat.
Ponavljalni izpit iz praktičnih del se ne ponavlja, nego učenci prestopajo v višji razred, četudi imajo iz praktičnih del v največ dveh predmetih nezadostno oceno za prestop v višji razred. Ce dobe iz praktičnih del nezadostno oceno v tren ali več predmetih, ponavljajo razred.
Če dobi učenec pri ponavljalnem izpitu zadostno oceno za prestop v višji razred, se smatra, da je prebil izpit.
Pri ponavljalnem izpitu polagajo štipendisti predpisano takso.
Člen 29.
Če mora državni štipendist ponavljati izpit, prestane biti državni štipendist, istotako, če se slabo vede, po odločbi nastavniškega sveta.
Člen 30.
Končni izpit je usten, pismen in praktičen.
Ustni izpit se opravlja iz teh predmetov:
1.	) iz živinoreje;
2.	) iz ratarstva;
3.	) iz nauka o gospodarstvu; in
4.	) iz sadjarstva in vinogradništva.
Pismeni izpit (klavzurno delo) se opravlja iz glavnih strokovnih predmetov, in sicer:
1.	) iz živinoreje;
2.	) iz ratarstva;
3.	) iz sadjarstva ali vinogradništva; in
4.	) iz nauka o gospodarstvu.
Vprašanja za pismeni izpit se vlečejo z listki, to sicer potegne vsak učenec po eno vprašanje iz uauka o gospodarstvu, drugo iz ratarstva, tretje pa iz vinogradništva, sadjarstva ali živinoreje po svoji izbiri.
Najprej se opravlja pismeni, potem ustni izpit; Se učenec pri pismenem izpitu ne uspe, najsi le iz enega predmeta, se :ie pripusti k ustnemu izpitu.
Ce ni uspel učenec jvri pismenem ali ustnem izpitu samo iz enega predmeta, opravlja čez dva meseca ves končni izpit; če ni uspel iz dveh ali več Predmetov, se odkloni za leto dni.
Končni izpit se sme ponavljati samo enkrat.
Izpraševalna komisija sestoji iz šolskega direktorja kot jrredsednika, nastavnika dotičnega Predmeta in še enega nastavnika, ki ga odredi direktor.
Končnemu izpitu prisostvuje po možnosti tudi 0(J.poslanec ministrstva za poljedelstvo in vode.
Pismeni izpit opravljajo učenci ob nadzorstvu odrejenega nastavnika.
Ustni izpiti so javni.
O izpitu se vodi zapisnik.
Člen 31.
če ima učenec v tretjem razredu iz enega ali dveh predmetov nezadostno oceno, se ne pripusti končnemu izpitu, dokler ne prebije naknadnega 'Uita iz teh predmetov.
člen 32.
Ponavljalni izpiti sc opravljajo začetkom vsa-kega šolskega leta.
Člen 33.
Ko reden učenec opravi končni izpit, ga pošlje direkcija dotične šole v prakso, kjer mora prebiti mto dni. Direkcija mora pri tem vpoštevati učen-Covo nagnjenost na predmete poljedelske grane, ^tremeča obenem za tem, da se učenec specializira, ‘‘m več je mogoče.
čb (Sasu prakse je učenec pod nadzorstvom direkcije dotične šole, dotičnega zavoda ali posestva 6r °pravlja vse posle {k> programu, ki ga izdelata Nerazumno direktor srednje {joljedelske šole in 111vavnik dotičnega posestva.
končani praksi mu d;i uprava dotičnega za-^°da potrdilo, koliko časa jo i>rebil v praksi in a<šen je bil. S tem potrdilom se prijavi direkciji
šole, ki jo je dovršil, in ta ga obvesti, kje ima praktični izpit in kdaj naj ga opravi.
Kolikor dovoljujejo čas in razmere, se smejo učenci izpopolnjevati v strokovnih laboratorijih, kabinetih, zbirkah i. dr. Zato se smejo za učence, ki so praktikanti pri srednjih poljedelskih šolah, organizirati tudi posebna dopolnilna, teoretična predavanja iz posameznih strokovnih predmetov, in sicer zaradi čim boljšega specializiranja.
Člen 34.
Državne štipendiste vzdržuje ob času prakse država, kolikor ne bi olajševal njih vzdrževanja dotični zavod. Vsi ostali učenci se vzdržujejo, dokler so v praksi, ob svojih stroških.
člen 35.
Specialni praktični izpit je sestavljen iz predavanja in osebnega demonstriranja dotičnega učenca o onih nalogah, ki mu jih odredi izpraševalna komisija, sestavljena iz šolskega direktorja in najmanj dveh nastavnikov.
Praktični izpit traja najmanj dve uri.
Specialni praktični izpit se opravlja samo iz posameznih sipecialnih skupin predmetov (živinoreja, govedarstvo, gospodarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo), kakršno si je pač izbral dotični učenec.
Ocene so iste kakor ocene, določene s členom 25. tega pravilnika.
Če kandidat ne prebije specialnega izpita, ga sme ponavljati samo enkrat, in sicer v najkrajšem roku enega leta.
Člen 36.
Izpričevalo o končnem in specialnem praktičnem izpitu podpisujeta šolski direktor in zapisnikar nastavniškega sveta.
Člen 37.
Izreden učenec ne opravlja izpita, nego dobi od šolske direkcije samo potrdilo, da je hodil v šolo in o tem, katera predmete je poslušal.
Člen 38.
Nagrade, ki se dajo po členu 28. zakona o srednjih poljedelskih šolah, so ali izbrano strokovne knjige, svetinje ali pa zbirka orodja in instrumentov; vpisujejo se v izpričevalo.
VI.	Šolski red in kazni učencev.
Člen 39.	'
Učenci se morajo vesti v šoli in zunaj šole dostojno; spoštljivo morajo ustrezati upravitelju in svojim nastavnikom ter se proti vsem in vsakomur ponašati vljudno.
Člen 40.
Učenci morajo živeti med sabo po bratovsko in složno; prepiranje, psovanje, posmehovanje in pretepanje se strogo kaznuje.
Člen 41.
Pod šolskp streho, na šolskem dvorišču in vobče na šolskem posestvu ne sme biti nikakršnega nereda in nemira.
Člen 42.
Strogo se kaznuje: upornost, nedostojno odgovarjanje, laganje, obrekovanje, neposlušnost in preziranje predstojnikov.
Tatvina, kaja, pijančevanje, kvartanje in nenravna dejanja se kaznujejo kar najstrože.
Člen 43.
Ne ob nedeljah ne ob praznikih in ne ob urah počitka ne sme noben učenec brez posebne dovolitve odhajati iz šolskega okoliša.
Upravitelj odreja, kaj spada v šolski okoliš.
Dovolilo za odhod v mesto se daje ob sobotah popoldne, in sicer samo po dokazani potrebi. V odrejenem času se mora učenec vrniti iz mesta ter se prijaviti vzgojitelju.
Razen v tem času daje dovolitev za odhod v mesto samo ravnatelj ali pa vzgojitelj po njegovem pooblastilu.
Nabave ob delavnikih, kolikor jih učenci potrebujejo, izvršujejo šolski sluge.
člen 44.
Če zahteva učenec dopust, da bi šel domov, se mora prijaviti upravitelju, ki mu sme po dokazani potrebi dovoliti dopust, največ 15 dni.
Privatni učenci ne plačujejo vzdrževalnine, če so odsotni dalje časa nego 15 dni, in sicer odsotni zaradi bolezni.
Odpuščenemu privatnemu učencu se vrne preveč prejeti denar od dne, ko odide iz šole.
člen 45.
Noben državni štipendist ne sme svojevoljno zapustiti šole, nego mora dovršiti predpisani rok učenja; če pa vendarle zapusti šolo, mora državi (šoli) povrniti vse stroške, ki so bili učinjeni zanj.
Vzdrževanje se računi kakor za privatne učence, izdane stvari pa se računijo po nabavni ceni.
Odpuščeni državni štipendist ne plača nobene odškodnine, vrniti [»a mora vso državne stvari.
Člen 46.
Učenci morajo redno prihajati k predavanjem in redno odhajati na praktična dela. Nedovoljen izostanek mora učenec opravičiti, drugače se kaznuje.
Člen 47.
Učenci morajo opravljati svoje šolske posle točno in redno, nadalje paziti na čistoto svojih knjig in ostalih stvari. Vsako škodo, učinjeno na šolskih stvareh, morajo učenci povrniti.
Člen 48.
Ob praznikih, ko šola ne posluje, morajo hoditi učenci ob nadzorstvu uprave k službi božji.
Clon 49.
Vsako jutro se da z zvoncem znamenje, kdaj je treba vstati. Pozimi vstajajo učenci ob šestih, poleti pa ob petih. Po potrebi del sme direktor tudi odrediti, da vstajajo prej.
Člen 50.
Na znamenje z zvoncem mora vsak učenec vstati in v pol ure spraviti v red svojo obleko in posteljne stvari.
Člen 51.
Stanovanja so ves dan zaprta, čez dan ne sme noben učenec pohajati vanje, niti brez posebnega dovolila jesti v njih. Ob poletnih vročih dneh sme direktor učencem dovoliti počitek v stanovanjih.
Člen 52.
Vsak učenec mora biti v svojem stanovanju, ko naznani zvonec, da je treba iti spat, in sicer poleti ob desetih, pozimi pa ob devetih zvečer. Izjemoma sme vzgojitelj dovoliti posameznikom, da čujejo tudi preko tega časa.
Člen 53.
Prepovedano je učencem, menjati sobo ali mesto, ki jim je odrejeno v njej, kakor tudi sprejemati tuje osebe v sobi.
Člen 54.
V	soboto popoldne mora vsak učenec vpričo vzgojitelja iztresti svojo jiosteljo ter spraviti svoje stvari v red. Po večerji se morajo učenci umiti, si okopati noge, počesati lase in obrezati nohte. Noge si umivajo po potrebi tudi pogosteje.
Član 55.
Nobenemu učencu ni dovoljeno, o nepravem času in ko nima opravka, prihajati v kuhinjo, jedilnico, služiteljske in druge sobe.
člen1 56.
Čas zajtrka, kosila, južine in večerje odreja direktor. Istotako odreja čas za počitek po obedu.
Člen 57.
V	jedilno sobo prihajajo učenci po vrsti. Vstopati tako, kakor se ne spodobi dostojnemu človeku, ni nikomur dovoljeno.
Člen 58.
Vsak učenec sede, čim vstopi v jedilnico, na odrejeni prostor ter ne sme hoditi po sobi ali med obedom brez potrebe govoriti, vstajati s svojega prostora, osorno zahtevati to ali ono in tudi n« pred koncem obeda oditi, dokler se ne da znamenje za to.
Pred obedom opravi odrejeni učenec molitev, ko se dč znamenje za to. Toda glede na verske razlike, ki utegnejo biti med učenci posameznih šol, naj direktor dotične šole postopa tako, da se spoštujejo verski predpisi in običaji raznih veroizpo-vedanj.
Člem 59.
Če se zgodi učencu ob času obeda krivica, naj jo naznani vzgojitelju ali dežurnemu nastavniku, ki stvar preišče.
Člon 60.
Učenec, ki [»ride prepozno k obedu, a ne opraviči svoje zamude, ostane brez obeda.
Člon 61.
Strogo je prepovedano, jemati in raznašati posodo in stvari iz jedilnice in kuhinje; fctotako no sme nihče iz nje nositi jedi, razen če se odredi drugače.
Vse škode, prizadete stvarem v jedilnici in kuhinji, povračajo oni učenci, ki jih provzroče.
Člen 62.
Obedu prisostvuje vselej vzgojitelj ali dežurni nastavnik, ki pazi na red.
Člen 63.
Pri vsaki srednji poljedelski šoli je ustanoviti čitalnico za učence. Ta čitalnica mora biti vzorna selska čitalnica. Dijaško čitalnico vzdržujejo učenci ob svojih sredstvih. Liste, odnosno časopise, na katere sme biti čitalnica naročena, dovoljuje šolski direktor.
Člon 64.
Pri vsaki poljedelski šoli sta knjižnica za nastavnike in knjižnica za učence; obe se zalagata iz šolskega proračuna.
Člen 65.
Kazni za učence so:
1.	) ustni ukor razrednikov;
2.	) ustni ukor direktorjev;
3.	) pismeni ukor direktorjev;
4.	) pismeni ukor nastavniškega sveta s pretnjo izključitve;
5.	) izključitev iz dotične šole;
6.	) izključitev iz vseh poljedelskih šol v kraljevini.
VLI. Učno in ostalo osebje.
člen 66.
Šolo in šolsko imovino upravlja ter skrbi za njiju pospeševanje direktor, ki je obenem profesor (člen 25. zakona). Poleg direktorja se postavlja za predavanje predpisanih predmetov potrebno število profesorjev in suplentov in vzgojitelj. Za praktični pouk kakor tudi za pomoč pri administraciji se postavlja ekonom; za upravitelja blagajne pa se postavlja računovodja, ki je odgovorni računodajnik za šolske račune.
To osebje je ukazno.
Za nestrokovno predmete ali posamezne strokovne predmete se postavljajo, če ni rednih nastavnikov, honorarni nastavnik!.
Ob postavljanju nastavnikov je paziti na to, da se dobi za vsako glavno skupino predmetov strokovni nastavnik.
K predpisanemu strokovnemu osebju srednje poljedelske. Šole spadajo razen honorarnih nastavnikov:
honorarni zdravnik;
honorarni živinozdravnik;
ngdziratelji;
vrtnar;
sirar;
kletar i. dr.	'	.
Člen 67.
Število nastavnikov in ostalega osebja in njih plače se določajo s proračunom. Učno osebje se sme izbirati tudi z natečaji, ki jih razpisuje minister za poljedelstvo in vode.
Člen 68.
šolski direktorji sprejemajo in odpuščajo upravitelje obrtnih delavnic, sodarje, kovače, kolarje i. dr.
Člen 69.
Direktor srednje poljedelske šole sme biti profesor, ki je prebil v tem zvanju najmanj pet let.
Člen 70.
Profesor srednje poljedelske šole smo postati vsak suplent, če je deloval po opravljenem profesorskem izpitu na isti šoli dve leti.
Glede kvalifikacije za ukazno osebje vobče veljajo členi 37. do vštetega člena 42. zakona o sred-njih poljedelskih šolah.
VIII. Dolžnosti in pravice nastavnikov in ostalega osebja.
Člen 71.
a)	Direktor ima te-le dolžnosti:
1.	) upravlja ves zavod po zakonu in ministrskih naredbah, kakor tudi po modernem stanju poljedelske znanosti;
2.	) vodi izobražanje in vzgajanje mladine ter skrbi za primerno delo, za šolo in šolsko imovino in za njiju napredek;
3.	) vodi šolsko dopisovanje s svojim podpisom ter nadzira šolski arhiv;
4.	) odreja vse nabave šolskih potrebščin v mejah predpisov in šolskega proračuna, uvaževajo interese šole in državne blagajne;
5.	) predava izvestne predmete ter skrbi, da tudi nastavniki predavajo svoje predmete po določenem razporedu in programu;
6.	) skrbi, da imajo nastavniki redno svoje učne ure, ter odreja nadomeščanje odsotnih nastavnikov;
7.	) nadzira šolske zbirke učil, kabinete in laboratorije ter gloda na to, da se vestno oskrbujejo;
8.	) nadzira vse internatske in pridobitne lokalne grane za praktično poučevanje učencev ter jih vodi skladno s predpisi in potrebami pouka;
9.	) vpisuje učence v šolo;
10.	) sklicuje nastavniške zbore ter jim predseduje; seduje;
11.	) pošilja trimesečna poročila o šoli in šolski imovini ministrstvu za poljedelstvo in vode ter sestavlja koncem šolskega leta poročilo o šoli in šolski imovini, istotako o znanstvenem delovanju v šoli ter ga predlaga ministrstvu za poljedelstvo in vode; po možnosti izroča ta poročila javnosti ob državnih stroških;
12.	) vpisuje vse naredbe trajno veljave v knjigo naređb ter jih priobčuje proti podpisu šolskemu osebju;
13.	) opravlja kot starejšina zavoda vsak mesec reden, če pa se pokaže potreba, tudi izreden pregled blagajne in šolskih računskih knjig ter poroča o tem ministru za poljedelstvo in vode;
14.	) sestavlja konduitno listo šolskega osebja ter jo predlaga ministru za poljedelstvo im vode;
15.	) zahaja pogosteje k predavanjem in praktičnim delom ter daje potrebna navodila nastavnikom, učiteljem in vodjam obrtnih delavnic;
16.	) skrbi za delavnice in tečaje, ki se prirejajo na šoli, predlaga njih prirejanje, jih nadzira, če se osnujejo, ter pomaga, da popolnoma ustrezajo svojemu namenu;
17.	) predpisuje dolžnosti nastavnikov in ostalega osebja, kolikor niso predpisane e tem pravilnikom.
Člen 72.
Direktor ima te-le pravice:
1.	) če nastane nujna dokazana potreba, daje nastavnikom in ostalemu šolskemu osebju dopust do treh dni, v katere se ne všteva potovanje, učencem pa do 15 dni;
o dovoljenem dopustu poroča ministrstvu za poljedelstvo in vode;
2.	) kaznuje za manjše prestopke nastavnike in ostale uslužbence v mejah zakona o civilnih uradniki]), za večje prestopke in za take, ki se ponavljajo, i>a jili naznanja ministru za poljedelstvo in vode ter vedno poroča o izrečenih kaznih ministrstvu;
3.	) kaznuje učence za storjene prestopke dp enega dne zapora;
4.	) glede doklade velja člen 53. zakona o srednjih poljedelskih šolah;
5.	) uživa brezplačno stanovanje v šoli iz največ treh sob za stanovanje, z jedilnico, kuhinjo in drugimi postranskimi prostori, brezplačno kurjavo, razsvetljavo in popust pri ceni šolskih pridelkov, ko-likršnega predpiše minister za poljedelstvo in vode.
Člen 73.
b)	Profesorji in suplenti imajo te-le dolžnosti:
1.	) odrejene predmete predavajo točno po programih, ki jih predpiše minister za poljedelstvo in vode, imajo svoje učne ure vedno po porazdelitvi, izprašujejo učence, jim dajo ocene, izpisujejo trimesečne rezultate ter jih beležijo v glavno knjigo (matrikulo), istotako vpisujejo svoja predavanja vsake ure v dnevnik predavanj;
2.	) podpirajo direktorja pri vzgajanju učencev;
3.	) skrbe za to, da so dovršeni v svojem znanju in delovanju, ter vplivajo na napredovanje strok, ki jih zastopajo v šoli;
4.	) čuvajo učila, knjige in ostale stvari, ki jih upravljajo, ter so tudi materialno odgovorni zanje;
5.	) če zbole ali so zadržani kako drugače, poročajo direktorju pravočasno o izostanku;
6.	) opravljajo dolžnosti poslovodij, če so izbrani za to.
Člen 74.
Profesorji in suplenti imajo te-le pravice:
1.	) kakršen jo pač prestopek, kaznujejo učence po točki 1.) člena 31. zakona o srednjih poljedelskih šolah;
2.	) uživajo brezplačno stanovanje v šoli iz'največ dveh sob za stanovanje, z večjo rodbino pa po možnosti tudi iz več sob, brezplačno kurjavo in razsvetljavo in popust pri ceni šolskih pridelkov po predpisu ministrstva.
Člen 75.
c)	Ekonom ima te-le dolžnosti:
1.	) upravlja šolsko imovino, hleve in vse drugo, kar sestavlja šolsko instruktivno posestvo, po direktorjevih navodilih in naredbah; iz tega se izvzemajo oni objekti, ki se z direktorjevo naredbo izrečno dodele posameznim nastavnikom ali uslužbencem;
2.	) skrbi za redno vzdrževanje šolskih zgradb, priprav in orodja, ograj in potov, dvorišča in gnojišča, skrbi za pravilno čuvanje vseh proizvodov ratarstva in živali ter je za to tudi materialno! odgovoren;
3.	) vodi vse predpisane knjige, zbira dohodke imovine ter jih izroča računovodji; za to poslovanje je tudi materialno odgovoren;
4.	) najema dninarje, ki so potrebni za posle v ratarstvu, pri živalih, v internatu in na internatskem vrtu;
5.	) vodi knjigo o porazdelitvi del (dispozicijo) ter odreja vrstni red učencev za praktično delo po navodilih dotičnoga nastavnika.
Člen 76.
č) Računovodja ima te-le dolžnosti:
1.	) upravlja šolsko blagajno, prevzema proračunske vsote in dohodke, izvršuje izdatke za odrejeno šolsko potrebščine, vodi predpisane denarne in ekonomske knjige ter je v denarnem oziru odgovorni računodajnik;
2.	) zbira vse dohodke šole in imovine ter jih izroča komur je treba;
3.	) izplačuje dninarje, ki jih je najel ekonom;
4.	) sestavlja mesečne izpiske o blagajničnem. stanju ter jih izroča upravitelju v vpogled, istotako predlaga letni proračun šolskih razhodkov in dohodkov;
5.	) sestavlja koncem računskega leta letne račune ter pošilja vse v pregled pristojni kontroli, ki ji je za vodstvo dohodkov in razhodkov odgovoren kot računodajnik.
Člon 77.
d)	Vzgojitelj (prefekt) ima te-le dolžnosti:
1.	) skrbi za delo v internatu in vobče za vzgojo učencev, po direktorjevih navodilih;
2.	) predava predmete, ki so mu poverjeni.
Člen 78.
Ekonom, računovodja in vzgojitelj imajo pravice, navedene pod točko 2.) člena 74. teh pravil.
Člen 79.
Honorarni zdravnik mora razen tega, da zdravi učence v zavodu, predavati o človeški higieni.
Istotako mora honorarni živinozdravnik poleg tega, da zdravi živali, predavati o živinozdravništvu.
Člen 80.
c) Predpisno osebje ima te-le dolžnosti:
1.	) po določenem načrtu in po navodilih šolske direkcije opravlja vsa praktična dela, vsakdo p° svoji stroki, vpoštevajo, da morajo ta dela prvenstveno služiti praktičnemu izuče vanju učencev;
2.	) sadjar vodi delo v rastlinjaku in na toplih gredah, na šolskem vrtu, cvetičnjaku in v parkihi če ni za to drugih uslužbencev, vrtnar pa opravlja sadjarska dela, če ni sadjarja;
3.	) predpisno osebje skrbi za pravilno vzdrževanje orodja, priprav, materiala, proizvodov iz vseh lokalov, ki spadajo v njegovo stroko, ter je odgovorno za vse;
4.	) porazdeljuje dela, predlaga potrebno število dninarjev za dela v svoji stroki tei jih vodi;
5.	) izroča dotičnomu nastavniku mesečna in letna poročila in proračun dohodkov in razhodkov po svoji stroki ter skrbi za pridobivanje čim večjih dohodkov;
6.	) vodi dnevnik del svoje stroke in beležnico o proizvajanju, porabi in prodaji proizvodov svoje stroko.
Člen 81.
Predpisno osebje ima te-le pravice:
1.	) v Soli uživa brezplačno stanovanje največ iz dveh sob za stanovanje, istotako kurjavo in razsvetljavo;
2.	) po svoji potrebi se sme koristiti s Šolskimi pridelki, ki služijo za življenske potrebščine; plačuje jih ceneje, nego znaša njih tržna cena v najbližjem mestu, kolikor predpiše minister za poljedelstvo in vode.
Člen 82.
Nastavniški svet ima te-le dolžnosti:
1.	) izreka kazni učencem po členu 30. zakona o srednjih poljedelskih šolah;
2.	) izdeluje učni načrt in porazdelitev predmetov med nastavnike;
3.	) sklepa o izpitih in ocenah učencev;
4.	) sklejm o štipendijah, podporah in ekskurzijah učencev;
5.	) sklepa o nagradah absolviranim učencem;
6.	) izdeluje predloge za izjiremcmbo v šolskih pravilih, potrebne za pospeševanje pouka v šoli, in izjave po zahtevah ministrstva za poljedelstvo in vode;
7.	) ocenja vedenje učencev trimesečno in na koncu šolskega leta;
8.	) odloča o nabavljanju učil, knjig in strokovnih časnikov;
S.) izdeluje pridobitni načrt, odloča o postavljanju potrebnih zgradb in naprav v šoli;
10.	) odloča o krajših tečajih ter podaja v tem, ožim predloge ministru za poljedelstvo in vode;
11.	) odloča o vseli ostalih potrebah in vprašanjih šole in šolskega gospodarstva, nadalje o vseh predmetih, ki jih postavlja direktor na dnevni i'ed.
V	njegovo dolžnost spada tudi volitev poslovodje začetkom vsakega šolskega leta.
Sklepi po točkah 1., 2., 3., 5. in 6. so izvršni, ko jih odobri minister za poljedelstvo in vode.
Svet se sestane na poziv ali če predlagata to direktorju pismeno dva člana, ki spadata v sestavo sveta, in sicer ob času, ki ga odredi direktor.
V	pozivu na sejo se mora vselej navesti dnevni red te seje.
O delu nastavniškega sveta vodi poslovodja zapisnik.
Člen 83.
Sklepi nastavniškega sveta so polnoveljavni, če sta poleg direktorja prisotni dve tretjini njegovih članov. Ob enakosti glasov odloči glas direktorja, ki drugače ne glasuje.
Sklepe nastavniškega sveta podpisujejo direktor in vsi oni, ki so prisostvovali zbora, objavlja in izvršuje pa jih direktor.
čo se direktor no strinja s sklepom nastavni-škega sveta ali če je sklop protiven zakonom in zakonskim predpisom, ustavi direktor njegovo izvršitev ter ga predloži v treh dneh v rešitev ministru za poljedelstvo in vode.
• Vsak član nastavniškega sveta sme izjaviti pismeno svoje ločeno mnenje, ki ga svojeročno vpiše v zapisnik.
X. Profesorski izpit in izprsrševalna komisija.
člen 84.
Za izpraševanje kandidatov, ki hočejo opraviti profesorski izpit za srednje poljedelske šole, obstoji stalna izpraševalna komisija na poljedelski fakulteti v Beogradu in Zagrebu.
Člen 85.
V	stalno izpraševalno komisijo se odreja zadost-•io število članov in njih namestnikov, za -vsak predmet vsaj eden, kar je izrečno odrediti v postavitvi.
Člen 86.
člane izpraševalne komisije imenuje minister za Poljedelstvo in vodo za tri leta izmed fakultetnih profesorjev in docentov, pa tudi izmed strokovnjakov izvun fakultete, ki so se odlikovali s strokov-mm delovanjem.
Člen 87.
Za predsednika izpraševalne komisije in njegovoga namestnika se postavljajo osebe izmed članov komisije z ministrovim predpisom.
Člen 88;
Vsakemu izpitu prisostvuje odposlanec ministra za poljedelstvo in vode.
člen 89.
Izmed članov izpraševalne komisije, odnosno njih namestnikov, sestavlja predsednik za posamezno izpitne skupine izpraševalne odbore, pred katerimi opravlja kandidat izpite.
IzpraševaLnemu odboru predseduje predsednik ali njegov namestnik. Število članov izpraševalnega odbora s predsednikom vred ne sme biti manjšo od 5.
Člen 90.
Izpraševalni odbor odloči, ali naj se kandidat po svojih izpričevalih in potrdilih pripusti k izpitu.
Člen 91.
Predsednik sestavi izpraševalni odbor takoj, čim se mu kandidat prijavi k izpitu.
Vsi člani izpraševalnega odbora morajo prisostvovati izpitu.
člen 92.
Nagrada članom izpraševalnega odbora se pla čuje iz državne blagajne, njeno višino pa odreja minister za poljedelstvo in vode.
člen 93.
Pravico do izpita za profesorje srednjih poljedelskih šol imajo kandidati, ki izpolnjujejo te-le pogoje;
1.	) Dovršiti so morali realko, gimnazijo ali realno gimnazijo;
2.	) dovršiti so morali poljedelsko fakulteto ali visoko poljedelsko šolo v državi ali v inozemstvu; katera izmed inozemskih visokih poljedelskih šol ali fakultet naj se prizna, odloči minister za poljedelstvo in vode po zaslišanju sveta za poljedelski pouk;
3.	) prebiti so morali najmanj dve leti kot nastav-niki na srednji ali nižji poljedelski šoli ali najmanj leto dni kot nastavniki na poljedelski šoli in leto dni v praksi na državnem ali privatnem posestvu.
člen 94.
Dovolilo za opravljanje izpita izda predsednik izpraševalnega odbora.
Člen 95.
Kandidat se mora obrniti s prošnjo na eno izmed izpraševalnih komisij ter priložiti te-le listino:
1.	) dokazilo, da je izpolnil pogoje člena 92. tega pravilnika;
2.	) kratek življenjepis in potek študij;
3.	) potrdilo, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
4.	) potrdilo dotične uprave o vedenju in marljivosti;
5.	) potrdilo vojaških oblastev, da je uredil svojo vojaško obveznost;
6.	) domači sestavek v rokopisu ali natisnjen iz stroke izpitne skupine. Izpraševalna komisija lahko ta sestavek odobri ali pa ga odkloni , ter mu d& drugo nalogo z odrejenim rokom za njeno izdelavo.
Člen 96.
Po členu 89. tega pravilnika mora predsednik komisije v enem mesecu obvestiti kandidata, ali je pripuščeh k izpitu in kdaj je rok izpita.
Obenem mu da nalogo za domači sestavek, če njegov prvotni sestavek ni odobren.
Komisija mora o odrejenem izpitnem roku pravočasno poročati ministrstvu za poljedelstvo in vode, da lahko odredi odposlanca.
Člen 97.
Izpiti se opravljajo v dveh roluh, in sicer od dne 1. marca do dne 1. junija in od dne 1. oktobra do dne 15. novembra. Kandidat mora predložiti prošnjo komisiji vsaj dva meseca pred pričetkom roka, v katerem želi opraviti izpit.
Člen 98.
Kandidati lahko opravljajo profesorski izpit iz teh glavnih predmetnih skupin:
1.	) proizvajanje rastlin, ratarstvo, travništvo, vrtnarstvo in agrikulturna kemija in nauk o gospodarskih pripravah in strojih kot glavni, osnovni nauki iz gospodarstva pa kot postranski predmeti;
2.	) živinoreja (obči in posebni del, mlekarstvo in vse manjše grane živinoreje, t. j. perutninarstva,
čebelarstva, ribarstva) kot glavni, osnovni nauki iz živinozdravništva in nauka o gospodarstvu pa kot postranski predmeti;
3.	) vinogradništvo in sadjarstvo s podelovanjem grozdja in sadja kot glavni, osnovni nauki o gospodarstvu pa kot postranski predmeti;
4.	) nauk o gospodarstvu s poljedelskim knjigovodstvom in osnovnimi nauki iz narodne ekonomije kot glavni, osnovni nauki iz ratarstva im živinoreje pa kot postranski predmeti;
5.	) poljedelsko-kemijska tehnologija (izdelovanje zdroba, piva, špirita, sladkorja, konserv, kisa, moke, olja, tolšč, mlečnih izdelkov, alkoholnih pijač) in predmetov kemije kot glavni, osnovni nauki iz gospodarske mikrobiologije in obče kemije pa kot postranski predmeti.
Kandidat sme po svoji volji, sposobnosti in šolski izobrazbi izvoliti katerokoli skupino, iz izvoljeno skupine pa mora izdelati tudi domačo nalogo (temo).
T .,	,	člen 99.
Izpit se deli:
1.	) na domači sestavek (temo);
2.	) na pismeni izpit (klavzuro);
3.	) na ustni izpit;
4.	) na praktični izpit (predavanje z demonstracijami).
člen 100.
Za domačo nalogo si izbere kandidat temo sam iz izvoljene skupine predmetov ter jo izdela z ozirom na naše razmere.
Člen 101.
Domači sestavek pregledata ter oddasta o njem svojo pismeno oceno najmanj dva strokovna člana komisije.
člen 102.
Pri izdelavi domačega sestavka mora kandidat točno označiti Viso literaturo, ki jo je iijiorabljal pri delu.
Če pokaže domači sestavek nezadostno izobrazbo nega izpita se pripusti kandidat k nadaljnjemu izpitu, nego ga reprobira za leto dni.
člen 103.
Pismeno nalogo (klavzuro) pregledata in jo ocenita pismeno najmanj dva člana komisije, med katerima mora biti vsaj en član strokovnjak za izvoljeno skupino predmetov.
Tudi navzlic eventualni nepovoljni oceni pismenega izpita se prepusti kandidat k nadaljnjemu izpitu.
Člen 104.
Namen pismene naloge je, da se vidi, koliko je kandidat sposoben, na vprašanje iz izvoljene skupine predmetov pokazati svoje znanje hitro in zanesljivo.
Komisija predloži pismeno tri vprašanja, izmed katerih si izbere kandidat ono vprašanje.
Pismeno nalogo izdeluje kandidat ob nadzorstvu enega izmed članov komisije; ta izpit ne »me trajati dalje nego štiri uro. Pri pismenem izpitu sme ujmrabljati kandidat samo svoje znanje in svoj spomin brez pomoči kakršnihkoli knjig ali svojih zapiskov.
Člen 105.
Ustni izpit opravlja kandidat prihodnjega dne po pismenem izpitu iz skupine glavnih in postranskih predmetov, ki si jih je izvolil, in sicer, na vprašanja, ki mu jih dajo posamezni člani komisije.
Pri tej priliki mora kandidat dokazati, da lahko uporablja tuj jezik (ruski, češki, francoski, angleški, nemški ali italijanski).
Člen .106.
Ustni izpit jo javen, traja do tri ure ter se sme zaradi odmora prekiniti.
Člen 107.
Po dovršenem ustnem izpitu ima kandidat pred izpraševalno komisijo predavanja iz izvoljene skupine predmetov' o temah, ki mu jih da eno uro prej izpraševalna komisija. Predavanje je ustno in združeno s praktičnimi demonstracijami na poljskem posestvu ali v jmljedelskem zavodu, kjer mora kandidat dokumentirati tudi svojo praktična znanje.
Ta izpit traja najdalje dve uri.
Člen 108.
Takoj po dovršenem praktičnem izpitu izda komisija z absolutno večino svojih članov pismeno
odločbo, ali je kandidat opravil profesorski izpit ali ne. Ob enakosti glasov, odloči ona etranka glasov, pri kateri je predsednikov glas.
Odločba o izpitu se kandidatu takoj priobči.
Člen 109.
Ce kandidat ni opravil izpita, ga sme ponavljati Sele čez leto dni. To velja tudi, če mu komisija odkloni domači sestavek.
Tretjič se izpit ne sme ponavljati.
Člen 110.
Odločbo o izpitu s poročilom o poteku vsega iz-[>ita vred predloži predsednik komisije ministru za poljedelstvo in vode. V tej odločbi označi komisija uspeh kandidata z: »opravil* (položio) ali: «ni opravil* (nije položio).
Samo če je kandidat povsod dokazal odlično sposobnost, in mu to sposobnost enoglasno priznajo vsi člani komisije, se označi uspeh z: »odlično opravil* (odlično položio).
Kandidatu, ki je opravil izpit, izda izpraševal na komisija izpričevalo.
Člen 111.	k
Vse izpitne akte odpošlje predsednik komisije s poročilom vred ministru za poljedelstvo in vode.
Člen 112.
Minister za poljedelstvo in vode predpiše program za opravljanje tega izpita iz vsake skupine predmetov, ki se razglasi v »Službenih Novinah*.
Člen 113.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih minister za poljedelstvo in vode podpiše in ko se objavijo v »Službenih Novinah*. Takrat prestanejo veljati vsa jiravila in vse naredbe, ki so bilo izdano i>oi>rej in ki jim nasprotujejo.
Minister za poljedelstvo in vode:
Ivan Pucelj s. r.
351.
Naredba k odločbi o prostem izvozu kostanjevih hlodov in o izvozni carini na goveje in telečje kože.*
Zaradi pravilnega uporabljanja odločbe ministrskega sveta z dne 23. septembra t. 1., št. 58.179, ki je bila razglašena v št. 215, »Službenih Novin* z dne 28. septembra t, 1.,** je dala generalna direkcija carin z razpisom št. 253 z dne 26. septembra t. 1. carinarnicam nastopna navodila:
1.	) Odločba ministrskega sveta se mora začeti takoj uporabljati, ker je že stopila v veljavo.
2.	) Od izvozne prepovedi se izvzemajo samo oni kostanjevi hlodi v dimenzijah, omenjenih v točki 1.) odločbe ministrskega sveta, ki se najpogosteje uporabljajo za napravljanje in vzdrževanje brzojavnih in telefonskih prog. Izvoz ostalega predelanega in nepredelanega kostanjevega lesa razen sirovih in nepredelanih palic ostane še nadalje prepovedan.
3.	) Za ustrojeno in dalje predelano govejo in telečjo kožo, ki je zavezana plačilu izvozne carine 1000 Din za 100 kg, se smatra koža samo kakorkoli ustrojema, pa tudi nadalje predelana koža: pomaščena, pobarvana itd., n. pr. podplat, notranji podplat, kakor tudi ostale kože, nedelane tako, kakor se izdelujejo podplati, ki se uporabljajo za čevljarske, sedlarske in druge potrebe — če so goveje in telečje. Izvoz predelanih kož ostalih živali jo še nadalje prost izvozne carine.
Glede izvoza ustrojene goveje in telečje kože, ki se je že natovarjala za odpravo v inozemstvo, ko je bila uvedena izvozna carina, ali za katero so bile prodaje izvršene, preden je stopila v veljavo zgoraj omenjena odločba, veljajo odredbo člena 6. zakona o izvozu in izvoznih carinah in navodila iz točke 3.) razpisa št. 183.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 26. septembra 1922.; C br. 58.197.
* Priobčena v »Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 226, izdanih dne llega oktobra 1922.
** Uradni list pod št. 321.
352.
Popravki k Statutu «Pokojninskega zavoda za nameščence« v Ljubljani.
V	tem Statutu (Ur. 1. št. 319) naj se popravijo nastopni tiskovni pogreški:
Med § 54. in § 55. je treba za § 55. vstaviti nadpis: «b) Starostna renta*.
V	§ 74. se mora glasiti nadpis: «§ 74. (glej § 27. a p. z.)» in ne: «§ 74. (glej § 27. p. z.)»
V	§ 82. mora stati v razpredelnici premij v zadnji koloni kot del premije, odi>adajoče na nameščenca, za Vlil. plačilni razred «6» in ne: «3».
V	§ 87. se mora 4. odstavek konča vati tako-le: »ako pa je lulo izza dovršitve leta starosti prebitih več nego šest mesecev, naslednje leto.* in ne: »več nego pet mesecev.*
Razglasi osrednje vlade.
St. 316/84/VII. 1922.	1344 3—2
Razglas o nabavi maziva, nafte in bencina.
Na podstavi odobritve gospoda ministra za promet M. S. br. 32.159/22. in v zmislu zakona o državnem računovodstvu kakor tudi pravilnika za njegovo izvrševanje, se objavlja s tem interesentom, da bo v ekonomskem oddelku ministrstva za promet javna ofertalna licitacija za nabavo maziva, nafte in bencina, potrebnega oblastnim direkcijam državnih železnic, in sicer:
I. dne 9. n o v e m b r a 1922. za:
a)	1,002.000 kg lokomotivskega in vagonskega olja za poletno porabo;
b)	1,030.000 kg lokomotivskega in vagonskega olja za zimsko porabo;
c)	431.000 kg cilindrskega olja za nasičeno paro; č) 265.000 kg cilindrskega olja za pregreto paro.
H. dne 10. novembra 1 922. za:
a)	1,070.000 kg nafte za proizvajanje plina in za pogon Dieslovih motorjev;
b)	370.000 kg repnega olja za razsvetljevanje signalov (ali namesto njega denaturiranega oljiko-vega ali sezamovega olja);
c)	25.000 kg dinamskega olja; č) 310.000 kg bencina.
Ponudbe se sprejemajo za enega ali več omenjenih predmetov kakor tudi za količine, manjše od označenih.
Obrazec za ponudbe, ki navaja pogoje, se dobiva pri ekonomskem oddelku ministrstva za promet (Zrinskova ulica št. 62, prej Resavska) ali pa pri oblastnih direkcijah državnih železnic v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Subotici, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Vsaka ponudba mora biti opremljena s kolkom za 20 dinarjev in vložena v zapečaten zavitek, na katerem mora biti razločno napisano: »Ponudba
za............ponudnika N. N.» Ako se pošlje
ponudba po pošti, mora dospeti pred časom, odrejenim za otvarjanje ofertov; brzojavne ponudbe se no v pošte vajo.
V zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu mora položiti vsak ponudnik predpisano kavcijo pri glavni blagajni beograjske železniške direkcije, in sicer najkesnejc do 10. ure dne 9. novembra, odnosno dne 10. novembra t. L, kakor se pač hoče udeležiti ene ali druge licitacijo.
Vsak dražitelj mora pokazati komisiji reverz o položeni kavciji kakor tudi ostale potrebne dokaze o svoji dobavijateljski sposobnosti; na podstavi tega dobi pravico, da se udeleži dražbe.
Ponudbe bo sprejemala v ekonomskem oddelku ministrstva za promet odrejena komisija točno od 10. do 11. ure dne 9., odnosno dne 10. novembra, ob 11. uri j>a jih začne javno otvarjati vpričo ponudnikov, ki bi bili prisotni.
Iz ekonomskega oddelka ministrstva za promet;
M. S. br. 32.159/22.
Pojasnilo, kako je računiti taro, če je blago v zabojih in so ti vloženi v vreče.
Na vprašanje, ali je treba razpis C br. 62.355 z dne 20. decembra minulega leta, ki govori o odbijanju tare na ambalažne zaboje, uporabljati tudi na zaboje, ki so vloženi v vreče in so to samo zavezane, sem pregledal dotične zakonske predpise ter
dajem na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam to-le pojasnilo:
1.	) če prihajajo zaboji z blagom, za katero je treba plačati pristojbine, v vrečah, ki so samo zavezane, se mora tara odbijati po zunanjem zavoju — vreči, in sicer v zmislu poslednjega odstavka člena 10. »Pravil o tari*.
2.	) če prihajajo zaboji z blagom, za katero ni treba plačevati pristojbin, v takem omotu, je vreče analogno členu 11. »Pravil o tari* smatrati za neobičajne zavoje in te je v tem primeru posebe prijavljati in ocarinjati po njih izdelavi.
Iz pjsarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 25. septembra 1922.; C br. 59.034.
Državni podtajnik za financer
dr. Svetislav Popovič s. r.
Pojasnilo k izvozni tarifi.*
Zaradi pravilnega uporabljanja in tolmačenja odredb tar. post. 9. in 11. izvozne tarife z dne
17.	julija t. 1., »Službene Novine* št. 155,** z izpre-membami in dopolnitvami z dno 6. septembra t. ].*** je izdal državni podtajnik za finaaice sporazumno * ministrom za poljedelstvo in vode in z ministrom za trgovino in industrijo nastopno pojasnilo:
1.	) Meso v razsolu se ne sme nikoli ocarinjati kot sveže ali nasoljeno meso, nego edino kot predelek iz mesa; zakaj takšno meso izpre-meni, če je v razsolu, popolnoma v notranjih plasteh lastnosti svežega mesa, ki se ne morejo več povrniti, in zato se mora smatrati za predelano meso.
2.	) Mastni deli, slanina, ki se drži gnati, reber, potrebušnice itd., blago, ki jo bilo v razsolu, i>a se potem izvozi kot takšno ali kot prekajeno, se ne morejo odjavljati z mesnatih delov, ker so sestavine dotičnega blaga. Razen tega se pripravlja to blago od prašičev, ki se rede zaradi mesa, ne pa od pitanih prašičev, od katerih se zahteva poglavitno mast. Zato je tako blago, najsi je z mastnimi deli, slanino in kožo, vedno smatrati za predelek iz mesa in zato se tudi ne sme zahtevati, da bi se s takih mesnih predelkov odpravljala koža z ono peščico masti pod njo.
3.	) Za zaklane prašiče je smatrati očiščene prašiče, pa tudi brez drobovja, črev, glave in nog, ker se taki deli hitro kvarijo in se zaradi tega tudi po-gostoma odločajo od živalskega trupla ter docela posebe predelujejo in izvažajo.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 29. septembra 1922.; C br. 59.011.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
St. 36.857.
Razglas o pobiranju najemninske naklade (gostaščine) in vodarinske naklade v mestu Ptuju.
S tuuradnim odlokom z dne 6. avgusta 1922., št. 27.808, je bilo sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani mestni občini ptujski dovoljeno, da sme pobirati za kritje občinskih jKdreb-ščin v letu 1922. nastopno najemninsko naklado (go-staščino) na vsako krono napovedane najemščine v najem oddanih prostorov kakor tudi na najemno vrednost stanovanj hišnih lastnikov in drugih uživalcev prostih stanovanj, in sicer:
1. a) za dobo od dne 1. januarja t. 1. do dna 30. junija t. 1. pri letnih najemninah:
do zneska 800 K .... .	8 %,
od 800 K	do	1200 K	.	.	.	■	12 %,
od 1200 K	do	1600 K	.	.	.	■	19%,
preko 1600 K.................20%;
b) za dobo od dne 1. julija do dne 31. dec 1922. pri letnih najemninah:
do zneska	800 K	.	.	.	.	12 %,
od 800 K	do	1600 K	.	.	.	.	16 %,
preko 1600 K.................20 %.
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 226, izdanih dne llega oktobra 1922.
** Uradni list pod št. 242.
*** Uradni list pod št. 308.
Nadalje je bilo s tukajšnjim odlokom % dne 30. maja 1922., St. 19.153, dogovorno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani mestni občini ptujski dovoljeno, da sme pobirati z veljavnostjo od dne 1. aprila 1922. do dne 31. decembra 1922. za vzdrževanje javnih studencev posebno 2%no vodarinsko naklado po nastopnem redu: To naklado morajo plačevati brezizjemno vsi hišni lastniki in najemniki, in sicer na vsako krono napovedane, odnosno uradno ugotovljene najemSčine oddanih prostorov kakor tudi na najemno vrednost stanovanj hišnih lastnikov in drugih uživalcev prostih stanovanj.
2.	) Vodarinska naklada se pobira skupno z najemninsko naklado (gostiščino) od vsakega hišnega lastnika vsakega prvega dne v mesecu.
3.	) Redni mesečni računi se pošiljajo hišnemu lastniku, ki pobira najemninsko naklado (gostašči-no) in 2%no vodarinsko naklado od svojih strank, kolikor odpada nanje.
4.	) Hišni lastnik dobi račun separatno izdan, in sicer
teljica na pomožni šoli; 3.) dr. Mavricij R u s, mestni fizik; 4.) Franc G e r m, ravnatelj gluhonemnice.
C. Za telovadbo na ljudskih in meščanskih šolah:
1.) glavni učitelj Ferdinand Marolt; 2.) Ivan Bajželj, referent za telesno vzgojo.
C. Za j) o u k na gluhonemnici:
I.	) Franc Germ, ravnatelj gluhonemnice; 2.) dr. Anton Breznik, profesor knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu; 3.) dr. Pavel Krajec, zavodni zdravnik v Ljubljani.
II.	Predsednik komisije je Anton Dokler, ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani; predsednikovi namestniki pa so: dr. Ivan Orel, ravnatelj državnega ženskega učiteljišča; Fran S u -h e r, profesor državnega moškega učiteljišča, in Josip Verbič, profesor državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1922.
a)	za najemninsko naklado,
b)	za 2%no vodarino.
5.) Zoper dotične odloke mestnega magistrata gre pritožba na mestni občinski svet, zoper sklep mestnega občinskega sveta pa na pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, ki odloča končnoveljavno. V vsakem primeru je vložiti pritožbo v 14 dneh od dne, ko se prejme dotični odlok (sklep), in sicer pri mestnem magistratu.
To se daje na splošno znanje.
V	Ljubljani, dne 14. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Št. 3642.
Odobritev šolske knjige.
Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, je z razpisom z dne 14. oktobra 1922., št. 3642, odobrila šolsko knjigo: »Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spis ja za višjo stopnjo. Spisal Josip Brinar, ravnatelj meščanske šolo v Celju. Cena 14 Din. Založila Goričar in Leskovšek v Celju. 1922.»
V	L j u b 1 j a n i, dne 14. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Št. 3982.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za prosveto in vere.
Dr. Skaberne s. r.
Razglasi drugih	uradov	in	oblastev.
Št. 2625/22.	3-3
Natečaj.
Službe upravitelja	državnega	pravdništva pri
okrajnih sodiščih:	*
A.	V področju državnega pravdništva v Celju: Brežice, Konjice, Laško, Rogatec, Slovenjgradec,
Šoštanj.
B.	V področju državnega pravdništva v L j ub-
ij a n i:
Brdo, Cerknica, Kranjska gora, Litija, Logatec, Lož, Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika.
C.	V področju državnega pravdništva v Maribor u:
Dolnja Lendava, Marenberg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Slovenska Bistrica.
C. V področju državnega pravdništva v Novem mestu:
Radeče, Žužemberk.
Prošnje je vložiti do dne
2 5. novembra 192 2.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 108.
Izpraševalna komisija za ljudske in za meščanske šole na ljubljanskih učiteljiščih.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vero, je imenovala z razpisom z dne 18. oktobra 1922., St. 3982, novo izpraševalno komisijo za usposobljo-nostne preizkušnje la ljudskih in na meščanskih šolah v Ljubljani za triletno poslovno dobo, t. j. od šolskega leta 1922./1923. do konca šolskega leta 1924./1925.
I. Člani te komisije so:
A. Za obče ljudske in meščanske šolo: 1.) ravnatelj ženskega učiteljišča dr. Ivan O r e 1; 2.) glavni učitelji Fran Suher; 3.) glavni učitelj Josip V e r b i č; 4.) glavni učitelj Ferdinand M a -r o 11; 5.) glavni učitelj dr. Josip Demšar; 6.) profesor I. državne gimnazije dr. Alfonz Levič-11 i k; 7.) dr. Franc Perne — vsi trije kot eksami-'natorji za verouk; 8.) namestili učitelj glasbe Emil Adamič; 9.) namestili učitelj -telovadbo Rudolf A r n š e k; 10.) glavni učitelj Josi)) Bačič; 11.) glasbeni učitelj Anton Dekleva; 12.) glavni uči-telj Viktor Jaklič; 13.) glavni učitelj Anton Lenarčič; 14.) glavni učitelj Josip Pavčič; 15.) glavni učitelj dr. Josip Š m a j d e k; 16.) glavni uči-t(;lj Ludovik Vaz za z; 17.) vodniški učitelj Ernest ^irca; 18.) učiteljica Leopoldina Kum p (za žen-ska ročna dela); 19.) profesor državne realke Fran Jeran (za opisno geometrijo); 20.) profesor držnv-ne realke dr. Janko Gregorin (za francoščino); ^O) profesor L državne gimnazijo Ivan Mazovec (za srbohrvaščino); 22.) profesor liceja dr. Stanko 3 k o r 1 j (za italijanščino).
Višje državno pravdnjštvo v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1922.
Višji državni pravdnik: Jeglič s. r.
Preds. 949/4/22—1.	3—3
Razpis.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto izvršilnega uradnika z dostavkom, da se odda tudi mesto, ki se utegne izprazniti ali tekom razpisa ali po premestitvi, in pa izmed podurad-niških most, izpraznjenih na ta način.
Prošnje naj se vlože do dne
15. novembra 1 9 2 2.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 107.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 11. oktobra 1922.
Preds. 912/19/823—5/3—30.	3—2
Razglas.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se razpisuje mesto pogodbenega jetniščničnega zdravnika z letno nagrado 4000 Din.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vložo do dne
15. novembra 1 922. pri podpisanem pre'đseđništvu, kjer je tudi na vpogled vsebina pogodbe.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
A 216/22.	1346 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Marija Rapljenovič, vdova Golobič, rojena Predovič, v Gadovi peči (Stojanski vrh št. 27) je dne 10. avgusta 1922. umrla, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščini jo postavljen Martin Unetič, posestnik v Vinjem vrhu.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek L,
dne 9. oktobra 1922.
A 200/22—3.	1392
Poklic neznanih dedičev.
Ana Jurko, posestnica v Pokošah št. 16, je bila dne 15. maja 1922. proglašena za mrtvo.
Ker je več dedičev neznanih, se jim postavlja za skrbnika Ignacij Tkavc, posestnik na Cigonci. Dediči se pozivljejo, naj se v enem letu zglase ter izkažejo svojo dedinsko pravico, sicer se prisodi zapuščina tistim dedičem, ki se zglase.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L,
dne 14. oktobra 1922.
T 137/22.	1351
Amortizacija.
Na prošnjo Rada Hribarja, industrijčevega sina v Ljubljani, se uvaja pastojKuije za amortizacijo nastopnega čeka, ki ga je prosilec baje izgubil: Cheque No. 141.687 de 198 na Societe de Banque Suisse a Genove, ordre: Slovenska banka, Ljubljana, izdan dne 18. aprila 1922. po Narodni banki v Beogradu.
Imetnik tega čeka so pozivlje, naj uveljavi sivoje pravice tekom 3 0 d n i od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je ček brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. septembra 1922.
St. 360/21—VIL—1922.	1307 3—3
Razglas o ponovni dobavi usnjenega materiala.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dno 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo raznega usnjenega materiala na dan 3 0. oktobra 1 922.
Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku.
Popis potrebniji količin omenjenega materiala in obči in posebni i>ogoji za dobavo tega materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št. 8 za 2 dinarja.
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 360/21. za dan 30. oktobra 1922. ponudnika N. N.»
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer mod 10. in 11. uro v roko predsedniku dražbene komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po opravljeni licitaciji.
Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesnejo do
10.	ure na dan licitacijo, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacijo po
11.	uri, no bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
B. Za pomožne šole:
L) Janez Levec, vodja pomožne in V. mestne 1 eške ljudske šole; 2.) Ana L e b a r, strokovna uči-
dne 13. oktobra 1922.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 27. septembra 1922.
St. 1906.	1381 3—3
Razglas.
V delavnici za vojaško obleko v Vevčah pri Ljubljani, železniška postaja Zalog, bo dne 31. oktobra 192 2. ob osmih prva ustna licitacija novih in starih platnenih in suknenih odpadkov kakor tudi odpadkov iz pločevine, ki jih je danes v skladišču:
novih platnenih odpadkov .... 1978 kg, starih platnenih odpadkov .	.	. 1776 kg,
novih suknenili odpadkov .... 2453 kg, starih suknenih odpadkov .... 3147 kg, odpadkov iz pločevine.................10 kg.
Reflektanti, ki se morajo udeležiti licitacije osebno, polože vsak zase predpisano kavcijo. Odpadki kakor tudi kupni pogoji se lahko vpogledajo v omenjeni delavnici vsak dan.
Iz pisarne delavnice za vojaško obleko v Vevčah,
dne 13. oktobra 1922.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
1377	Razglas.
Pri šestnajstem žrebanju dV^nih zastavnih listov in dV^rrih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke, ki se je vršilo dne 16. oktobra 1922., so bile izžrebane nastopne številke:
41/2%ni zastavni listi, po 2000 K: št. 21; po 1000 K: št. 13, 73, 181, 195; po 200 K: št. 116; po 100 K: št. 8.
41/a%ne komunalne zadolžnice, po 10.000 K: št. 115, 313, 330, 349, 408, 411, 420, 422, 424, 437, 463, 473, 490, 521;
po 2000 K: št. 18, 27, 134, 303, 362, 604, 616, 619, 621, 668, 699, 719, 726, 754, 778, 785, 796, 801, 821, 824, 877;
po 1000 K: št. 43, 96, 344, 393, 399, 541, 553, 562, 590, 591, 616, 637, 661, 666, 720, 730, 740, 741, 746;
po 200 K: št. 43, 94, 187, 353, 491, 537, 541, 545, 569, 580, 628, 648, 693, 729, 731, 732, 737, 740;
po 100 K: št. 123, 172, 241, 270, 296, 300, 314, 317, 337.
Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bo izplačevala naslednica Kranjske deželne banke, «Hi-potekama banka jugoslovanskih hranilnic* proti njih vročitvi izza dne 1. januarja 1923.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1922.
Kranjska deželna banka.
1397 Vabilo na izredni občni zbor „Nakupovalne zadruge, r. z. z o, z. v Ljubljani,“
ki bo dne 2 8. oktobra t. I. ob petnajstih v uradnih prostorih «Balkana» v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33.
Dnevni red: Izp-ememba pavil.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1922.
Filip Uratnik s. r., predsednik.
Dr. Fran Petrič s. r., član načelništva.
Št. 6321/III.	1352
Avstrijsko-jadranski tovorni promet.
Izpremiembe in popolnitve izjemne tarife 12 za steklo in votlo stekleno robo.
Z veljavnostjo izza dne 15. oktobra 1922. do preklica, odnosno do poizvedbe v tarifi, se izpreminja nomenklatura izjemne tarife 12 B za votlo stekleno robo tako-le:
«B. Votla steklena roba pozicije H-ll-a klasifikacije robe in votlo steklo, navadno, nebrušeno, nešaren o,-n e o b -drgnjeno, ne prešano v kateremkoli omot u.»
Z veljavnostjo od istega dne do poklica, odnosno do proizvedbe v tarifi, najdalje pa do konca meseca januarja 1924. se dopolnjuje tarifska tablica imenovane izjemne tarife s sprejemom postaj: Kof-lacli in Voitsberg z nastopnimi vozninskimi stavki ter se glede vozninsldh stavkov, določenih za postajo Wies 1349, odnosno 925 centesimov izpeminja tako-le:
Od	A iu B a | b vozninski stavki
	za 100 kg
	cenicsimov
Koflacha	1094	745
Voitsberga	1075	733
Wiesa	1012 j 696 j
Pribitki, odnosno odbitki, Id so bili v okviru te tarife priobčeni drugod, veljajo tudi za te voz-ninske stavke.
V Ljubljani, dno 10. oktobra 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Št. 6540/III.	1353
Družba južne železnice. Popolnitev kilometrskega kazala. V kilometrskem kazalu za proge Družbe južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. novembra 1921. se črta z veljavnostjo izza dne 20. oktobra 1922. na strani 4 v sedmem navpičnem stolpcu opomba, ozna-
čena s številko 7, ki se tiče postajališča Planine, ter se nadomešča tako-le:
«7. Za predajo in oddajo pošiljk v vozovnih tovorih tvrdke J. Šut6j.»
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1922.
Št. 6556/III.	~	1365
Avstrijsko-jadranski tovorni promet.
Znižani voznina ki stavki za kopro (Sušena jedrca kokosovih orehov v kosih) in za jedrca palmovih orehov iz Trsta, in za olje iz kokosovih orehov (očiščeno) v Trst.
Z veljavnostjo izza dne 10. oktobra 1922. do pe-klica, odnosno do proizvedbe v tarifi, se računijo v okviru «Provizorne železniške tovorne tarife* nastopni vozninski stavki, in sicer:
A. Za kopro (sušena jedrca kokosovih orehov v kosih) in za jedrca palmovih orehov od Trsta
do postaj:
centesimov za 100 kg
ob predaji ali ob plačilu
Atzgersdorf Mauer 741 \ob preda ' " Plafllu za ur- b c. t. i	^ , najmanj 10.000 kg za tovorni
Wien Sudbalm .. <41 J	list in vagon.
B. Za olje iz kokosovih orehov (očiščeno)
do Trsta
od postaje:
centesimov za 100 kg
r ob
Dzgersdorf Mauer 1452 j najmanj 10.000 kg 'za tovorni
predaji ali ob plačilu za
Ti vozninski stavki se, poti določbi v razglasu, priobčenem v Uradnem listu pod št. 6059/III., up> rabijajo brez odbitka.
S tem se nadomešča, odnosno razveljavlja razglas, [iriobčen v Uradnem listu 79 pod št. 4254/1II.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Št. 6557/HI.	1366
Avstrijsko-jadranski tovorni promet.
Popolnitev priobčenega razglasa.
V	razglasu, piobčenem v Uradnem listu t. 1. pod št. 6059/III., naj se izvedejo pod II. nastopne dopolnitve, in sicer v odstavku:
II. a) naj se vpiše po besedah: «po specialnih tarifah 1» še besedilo: «(izvzemši imenoma pod c) naštete predmete)*;
II. b) besedam: »izjemne tarife 2 A, 2 B* je dodati: «11 A, B in C»;
II. c) besedam: «po izjemnih tarifah 2 A in 2B» je dodati: «dalje za vrste žita, imenoma navedene v izjemni tarifi 11 A, B in C, in sicer za ajdo, itd., sočivje, tudi luščeno itd. in sladin*.
V	Ljubljani, dno 13. oktobra 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Št. 5849/III.	Češkoslovaško-jadranski tovorni promet.	1368
Popolnitev tarife.
Z veljavnostjo izza dne 10. septembra 1922. do preklica, odnosno do proizvedbe v tarifi, se računijo v okviru „Provizorne železniško tovorne tarife1* (z dne 1. marca 1921.) nastopni vozninski stavki:
	•- 5											Izjemne tarife										
			J2			38				39							40					
1	'G-3 >N	V Trst	o	A		B		D		A	B*	A		B		C		D		E		F
1	£3.	v prometu	C	*		*					J					■i'	|		* •		*				
i !	s q|	s postaj	OJ TJ							velja	v smer	proti Trstu z;		100 kg centesimov								
!			O	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t	t
				10 _	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	10	LJiL-	,10-	10	10	10
							Odsečna tarifska tablica						A:									
385	Brt.	Plešivec	I	—	678	—	667	—	—	—	—	—	—		678	—	946	—	1153	—	859	— !
. 280	K. B.	Ružomberok	I	549	C04	540	594	667	791	571	558	667	791	549	604	738	812	897	987	660	726	1092
Odsečna tarifska tablica 13:
j 647 | F. S. | Trst | I | 981 11079 | 961 11057 11283 11477 | 971 | 981 11283 11477 | 981 11079 11283 11411 1162111783 11283 1141111974 * V Trst ob izvozu preko morja.
Odbitki, odnosno pribitki pri vozninskih stavkih te tarife, priobčeni vsakokrat posebe, se vpoštevajo tudi pri teh vozninskih stavkih.
Pri izračunavanju odbitkov in pribitkov se zaokrožajo ulomki centesimov na cele centesime.
V	prometu s postajo Ružomberok so vodijo pošiljke preko postajo Vrutky iu od te prehodno točke dalje po prevozni poti 1.
V	prometu s Trstom ob izvozu preko morja se znižujejo vsakokrat veljavni vozninski stavki, in sicer za lepenko pododseka A* in B* izjemne tarifo 38, za celulozo pododseka A in B* izjemne tarife 39 in za papir pododseka B* izjemno tarife 40 za 20 % (dvajset odstotkov), za lepenko pododseka B* izjemne tarife 38 in za papir pododseka A* izjemne tarife 40 za 15 % (petnajst odstotkov).
Nadalje se znižujejo vsakokrat veljavni vozninski stavki s postaje Žilina v prometu s Trstom ob izvozu preko morja, in sicer za celulozo pododseka A in B* izjemne tarife 39 in za papir pododseka C* izjemne tarife 40 za 20 6/o (dvajset odstotkov), za papir pododseka A* izjemno tarifo 40 za 15 % (petnajst odstotkov).
V	Ljubljani, dne 10. oktobra 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.